Štev. 50.	V Maribora, dne 15. decembra 1904.	Tečaj XXXVIII.

«cu&sts* Mg m i <M*w«.: te jd §«J*>iy	M
«UkccMi tega ¡^ k» ¿k
M m <W5>
Mpialaai feS m M ^«jMjmj«.
Se MMIsfi* r*
te ut MtUa» nafesi, j^fels, dvakrat m h, toftsa» Ki k
is «sate »j*«ifJite<.
im jjodrtra t pouk in hibam
Nepotrebna skrb.
Za nedeljo, dne 18. t. m. sklicujejo mariborski Nemci ljudsko zborovanje v Maribor, na katerem hočejo dati našim deželnim poslancem navodila, kako naj zanaprej postopajo v deželnem zbcru, njih volilcem pa, kako se naj vedejo proti svojim poslancem. Nemci še torej vedno mislijo, da so nekaka višja, nad nami stoječa bitja. Oni nas morajo voditi, mi jih slepo ubogati!
Nekdaj je res bilo tako! Na graščinah po naših krajih okoli so se gostili in mastili nemški grofje in valpeti, slovenski kmet pa jim je moral delati tlako. Kdor ni dovolj pridelal za razkošne Nemce, ali kdor jih ni ubogal, ta je mora! v graščinsko ječo, kjer so ga mučili in trpinčili do Smrti. In česar slovenskemu kmetu ni vzel graSčak in valpet, izciganil mu je nemSki trgovec v mestu ali trgu. Stoletja in stoletja je delal slovenski kmet le za Nemca kakor živina, klanjati se mu je moral kakor pes svojemu gospodu in ubogati ga je moral kot hlapec svojega gospodarja !
Toda časi tlake in hlapčevanja so hvala Bogu minoli! Vsi imamo iste državljanske pravice, naj smo katerekoli narodnosti in kateregakoli stanu. Slovenski kmet je tudi zvedel o tej enakosti, vzdignil je svoj tilnik
in vživati hoče svobodo, sa katero so ga oropali skozi več kot tisoč let sovražni mu grofje, valpeti in trgovci.
V nedeljo hočejo Nemci zopet enkrat nastopiti proti Slovencem kot njih gospodje in učitelji. Mi Slovenci to odločno in ponosno odklanjamo! Niti naši poslanci, niti slovenski voiilci ne potrebujejo od Nemcev nobenih naukov! NemSki narod ni nikdar, odkar svet obstoji, želel, Se manj pa storil slovenskemu narodu kaj dobrega. Nasprotno nas zgodovina uči, da je bil Nemec vedno najhujši sovražnik Slovana in da ga je zatiral, kjer je le mogel. Celo Štajersko, celo Koroško, lep del Tirolske, SolnograSke, Gornjeavstrijske in Nižjeavstrijske je bila nekdaj lastnina slovenskega kmeta. Nemec pa je nale p^adede izpodrinil in zemlja je sedaj njegova.
Mariborski in sploh spodnjeStajerski Nemci pa tudi nimajo potrebnih lastnosti, da bi mogli in smeli nas poučevati ter biti naši učitelji. Slovenci smo suni dovolj nadarjeni, omikani in politično izSolani, da vemo, kaj nam hasni, kaj škodi. Nemcev mi najmanj potrebujemo. Pravijo, da bo v nedeljo nastopil znani Francelj 6irstmayer kot učitelj spodnjeStajerskega slovenskega ljudstva. To je za Slovence razžaljivo. Zadnji slovenski hlapec je bolj nadarjen in zadnji slovenski kmet v politiki bolj razsoden kakor
| Giistmayer. Francelj Girstmayer je Študiral ° samo ljudsko šolo. Toliko Sol ima dandanes sleherni Slovenec!
Nemci nas v politiki ne bodo učili! Zato tudi v nedeljo ne bo noben Slovenec, ki ima le količkaj pravega ponosa v sebi, šel na nemSki shod. Pustimo, naj gredo nanj mariborski pouličnjaki, Snopsarji iz mesta in okolice in pristaši ptujskega lista za spodnje-štajer&ke morilce, toda zaveden, ponosen in naroden kmet na ta shod ne bo šel!
Pokažimo Nemcem, da je njihova skrb za nas nepotrebna, da Slovenci sami dobro vemo, kaj nam koristi, kaj ne, in da ne potrebujemo Nemcev kot jerobov!
Rusko-japonska vojna;
Na suhem.
Rusi pridno napadajo z majhnimi četami japonske postojanke, ki so jako slabo pose-dene, ker je bojna vrsta jako dolga. Pri teh majhnih praskah so še Rusi večinoma srečni.
Angleški poročevalni urad »Reuter« pc-roča dne 7. t. raes. iz glavnega stana ruske vzhodne armade: Težko topništvo strelja vsak dan raz Putilov grič in iz vasi Linsipu, vendar pa od zadnjega boja Rennenkampfovih čet ni prišlo do spopadov. Prostovoljci so ponoči napadali sovražne postojanke ter razstrelili hiSe, v katerih so bivali Japonci. Taka podjetja 80 sicer nevarna, a zelo vznemirjajo
Listek.
Pomagaj sirotam!
»Mati, mati!« zakliče Milka, sloneča na oknu, »pojdite in poglejte na pragu Jelenove hiše dečka, ki se joka <
Gospa Veselova, žena bogatega trgovca, pride k oknu in res vidi pred »Jelenom« borno oblečenega otroka, ki si zakriva z rokama obraz in se mraza trese. »Uhogo dete«, reče Milka, »v taki zimi in poleg tega Se sneži, da je joj.<
»Mati, jaz ga bom poklicala v sobo, da se pri nas pogreje. Kaj ne, da smem, mamica?« Tako je prosila šestletna Milka mater in jo objela okrog vratu.
»Naj le pride«, odgovori gospa Veselova, »a ti ne hodi na mraz, ampak Ana ga ide klicat« Na to veli služabnici, naj privede dečka v sobo. Deček je priSel, boječe se je oziral po sobi, v tako lepi hiši pa Se ni bil svoj živ dan.
»Povej, kako ti je ime ?« vpraša ga gospa in ga prime lehko za roko. »Tone Vari«, odgovori fant jokaje.
»Zakaj se jokaS?« nadaljuje gospa sočutno in ga pogladi po glavi.
»Oče in mati so mi umrli«, odgovori
deček in z nova močno zajoka, »zdaj sem sam in ne vem, kam naj grem.«
»Si li hodil kaj v šolo?« vprašuje dalje gospa.
»Da«, odgovori Tone in potegne košček papirja iz suknjiče. Gospa vzame papir in ga skrbno ogleduje. Bila je na njem narisana podoba spavajočega deteta.
»Kje si dobil to podobo?« pravi gospa, oziraje se zdaj na podobo, zdaj na fanta.
»Sam sem jo naredil«, odgovarja deček že bolj pogumno.
»Ni mogoče!« začudi se gospa. »Kdo te je naučil risati?«
»Oče«, odgovori deček, »oče moj so bili slikar.«
Pri teh besedah dečkovih stopi v sobo gospod Vesel. Sprva ga je pogled na tujega fantiča osupnil, ko mu je pa soproga razložila ves dogodek in pokazala delo malega risarja, pomiril se je in natanko ogledal podobo. Nato reče ženi: »Ako je res to fant sam risal, je bistroumen in jako nadarjen. Škoda zs nj « - Še nekoliko stvari je povpraševal Vesel ubogega dečka, potem pa se je obrnil k ž mi in dejal: »ReSiva midva to siroto! Poskrbiva zanj, da se izuči v stroki, za katero kaže toliko nadarjenost.«
Vidno vzradoščena je pritrdila gospa temu nasvetu.
»Tonček«, reče trgovec in boža dečka po licu, »ali bi rad ostal zmerom pri nas? Pa risati in slikati se boš učil.«
Tonček pogleda dobrega gospoda in mu zre naravnost v oči, kakor da ga hoče vprašati, je li misli resno, ali ne. In ko je iz prijaznega in resnega obličja bral, da se gospod ne šali, poklekne pred njega in polijejo ga solze radosti.
Tone Vari, ubožen slikarjev sin, je postal torej rejenec trgovca Vesela. Kmalu je pokazal, da je bil vreden tolike dobrote. Z izrednim veseljem in čez vse marljivo se je lotil slikarstva. Vesel mu je preskrbel dobrega učitelja, ki je vsak dan bolj hvalil nadarjenost in napredek svojega učenca. Csz dve leti je Sel Tone na Dunaj na višjo slikarsko Solo. Že drugo leto je bil odlikovan s prvim darilom med vsemi akademiki.
Minulo je mnogo let. Mali deček, ki je prezebel pred leti jokajoč na pragu Jelenove hiše, je postal sloveč akademični slikar. Ve-selovih se je vedno rad hvaležno spominjal in dostikrat je dejal sam pri sebi: »Bog zna, kako bi bilo z mano, da me ni božja previdnost pripeljala v Veselovo hiSo.«
Nekoč je sedel mladi umetnik po obedu v kavarni in čital časnike. Kar začne strmo zreti v neki časnik in obledevati. Cital je v
Japonce. V bojih z generalom Rennenk&mp-lom so bili Japonci po Številu slabejši. Izgube ! Rusov so bile jako neznatne. Ugrabili so mnogo pušk ter ujeli več kot sto Japoncev, ki so bili slabo opravljeni ter so trpeli vsled mrasa. V zadnjih bojih so pustili Japonci proti svoji navadi na bojišču mnogo mrtvih. Ruska armada porabi na dan 220.000 pudov živil za armado in konje. V enem tednu bo reka Hum zamrznila ter bodo potem vozovi z živežem lahko vozili čez reko.
Na morju.
Rusija je sedaj sklenila, da se cdpcSlje Se eno brodovje na bojišče. Nekateri žele, da bi se odposlal del črno < orskega brodovja, a zunanji minister noče, da bi se razvilo . sedaj dsrdaoelsko vprašanje. Najbrže bo po-jačeno baltiško brodovje z dvema novima bojnima ladjama pod poveljstvom admirala Čuhunina ali generala Duba-ova. To brodovje, obstoje !e iz 6 oklopnic, 6 križaric .n 30 tor-pedovk, bo odšlo 8 ali 9. februarja 1905 proti Vahodni Aziji. Torpedovke bodo najbrže odposlali po železnici v Vlsdivostok. Drugo baltiško brodovje se vsled tega ne bo nič mudilo.
Japonska je zopet izgubila eno ladjo. Dne 30. m. mes. je križarka »Saiyen« zadela ob rusko pcdmorsko mino in se potopila. Posrečilo se je rešiti samo del posadke. Križarka je z drugimi ladjami vred oblegala Port Artur.
Port Artur.
Vsi vojni veSčaki, celo nemški in angleški, so mnenja, da vzetje 203 metrov griča ni toliko vredno, kakor vriskajo Japonci. Rusi so namreč vse višje griče utrdili z močnimi utrdbami. Na tem griču pa ni bilo nobene utrdbe, ampak samo začasno iz zemlje narejena zaseda. Gotovo bi bili Rusi grič bolj utrdili, če bi bil tolike važnosti, kakor pravijo Japonci. Tudi je neresnična vest, da bi bili Japonci že 2. t. mes. streljali s tega griča z velikimi, težkimi topovi, ko so še le tri dni prej vzeli grič. Tako hitro ne morejo spraviti težkih topov na grič. Ta 203 m grič je oddaljen od lake 7 klm, to je več kakor pet četrt ure. In iz take daljave streljajo Japonci v luko, katere niti ne vidijo ne, ker so pred njim Se višje utrdbe. Tudi jim ni mogoče videti ladij, na katere streljajo, še manj pa imena ladij. In vendar poročajo v svojih poročilih, da je ta in ta l&dja zadeta, da ta in ta ladja že gori in da se je potopila. Nihče torej ne verjame tem poročilo n in to tem bolj, ker so Japonci že ,oorfrat poročali o istih ladijah, da so jih potopili. Vrhovni po-
( •
veljnik Kuropatkin sam upa, da Port Artur ne bo kmalu padel. Neki vojni dopisnik, ki je imel razgovor z generalom Kuropatkinom, poroča: Kuropatkin upa, da bo Port Artur vztrajal do prihoda baltiškega brodovja, na katero polaga velike nade.
Japonsko ljudstvo se punta.
Slednjič je tudi tako krotkemu in svoji vladi po pasje udanemu ljudstvu skipela kri, da se je uprlo proti nesrečni vojni, katera ugonobi najboljše sinove in požre miljarde državnega premoženja. Dokler ¿o se Rusi umikali in dokler se je država lsgala o vspe-h h, ki jih doseže na bojišču z armado, tako dolgo je liudstvo od navdušenja p'jano vria-kaje slavilo vlado. Zdaj pa, ko bo se skazale vse te zmage prazne kot piškav oreh. ko po desetmesečnem bojevanju Japonska m dosegla skoro ničesar, začelo je ljudstvo najprej očitati tem, ki so povzročili vojno. Ljudska ne-volja je postajala vedno večja in zdaj mora domobranstvo Ščititi železnico, ker hoče ljudstvo ustaviti vlake, ki vozijo vojake in stre-ljivo. Na otoku Formozi je pa nastal splošen punt, tako da so morali dve brigadi poslati z bojišča, da naredijo mir. Bržkone so se prebivalci zaradi tega spuntali, ker je država zastavila svoje velike kafrine rudnike na tem otoku, ko je jemala predzadnjič posojilo.
Državni zbor.
Dumo, 12. decemb. 1904.
Državni zbor se je odgodil.
Zadf je dni so kazala neka znsmenja, da se utegnejo razmere v zbornici zboljšati. Slišalo se je, da bodo Poljaki vložili predlog, naj se na Moravskem ustanovita dva vseučilišča: nemško in češko, a da bo dr. Korber podal v zbornici izjavo, vsled katere se zagotovi Čehom notranji uradni jezik češki. S tem bi bili Čshi in skoro gotovo i njimi zvezani Jugoslovani odstopili od nadaljne ob strukcije. Zgodiio se pa ni ne eno ne orugo. A vkljub temu bi bil državni zbor zboroval Se dalje. Da je prenehal nenadoma, to so zakrivili prijatel i Korberjevi, tiste nemške stranke, katere so bile vedno v najtesnejši zvezi z ministrskim predsednikom.
»Slov. Gosp« ie povedal že zadnjič, da je zahtevala vlada od zbornice dovoljenje, da sme na posodo vzeti 69 milijonov kron. 15 in pol milijonov je nameravala razdeliti med tiste, ki so bili v tem letu poškodovani po vremenskih uimab, oseb:to za nakup krme, 53 in pol milijonov pa v ta namen da te nap lnijo državne blagajnice, ki so se spraz-
oznanilih, da je na vse imetje trgovca Vesela razpisan konkurz.
Pri tej priči vstane, plača in hiti domu. Domu prišedši, pospravi urno v kovčeg do-trebne stvari in se odpelje na kolodvor. Čez pol ure je bil na železnici.
Že se je mračilo, ko je dospel Anton ¿eljeno me*t9. Kako ga zaboli v srce, jpi pred Veselovo hišo in zagleda na zaprtih vratih in oknih prodajalnice sodnijski pečat. Ves razburjen pozvoni. Slcga cdpre. »So li gospod doma?« vpraia nemiren. Ko | mu si ig i pritrdi, hiti po dobro mu znanih stopnicah in je v malo trenutkih pred sobo. Fotrka in aajedno vstopi. Okrog mize so sedeli pri svetilki gospod Vegel, žena njegova in Mdka, ki je bila med t m časom že do-rastla gospodična lepe postave. Vsi so bili sila potrti.
Da je nenaden prihod Antonov vso nesrečno družino radostno vznemiril, se umeje. »Anton, Anton!« so klicali vsi v enem glasu in hiteli raz mizo podajat prišlecu roko. Ko se je poleglo prvo veselje, odkril je Anton takoj Veselu namen svojega prinoda. Zdaj je Se le zvedel, da je Ve3el zgubil vse svoje imetje, ker je prišla tvrdka Mayer na kant in Vesel ni mogel plačati dolga.
»Zakaj vendar niste meni o tem sporočili?« reče Anton sočutno; »hvala Bogu, da
sem zved«l o noreči po drugi poti. Bodite mirni, toliko že imam, da poravnam ta dolg in mi bo še ostalo za potrebo. Saj sem vaS stan dolžnik, brez vaše dobrote bi nikdar ne bil postal to, kar sem «
Te besede hvaležnosti svojega rejenca so Vesela ganile tako, da ni mogel nič odgovoriti. Molče je objel mladega gospoda in se zjokal.
Anton je rešil Veaela, in namesto razprodaje se je vršil v Vecelovi družini kmalu
na to vesel d gidek: SliW Vari in Veselova M'lka sta se poročila.
Smešnica.
Nek angleški bogataš, ki je pa malo cbrsjtal sedanjo odgojo gosposkih žensk, je svojemu sinu večkrat rekel: »Če se boš ženil, ne jemlji take gospodičine, ki se samo lispa, nič ne dela, pa še čez metlo pade, če jo pred njo položiš.« Sin si je ta nauk k srcu vzel, in ko je bilo enkrat veliko gospode povabljene v grad, jim je pred odhodom metlo položil v lopi počez. Vse gospodičine so čez metlo stopile, nekatere bo se celo nad njo spod-teknile. Samo ena se je toliko ponižala, da se je do metle pripognila, jo vzdignila in jo v kot postavila. To je res za ženo vzel in dobil je prav pridno gospodinjo.
nile zadnja leta vsled izvanrednih plačil. Vse stranke državnega zbora so biie za to, da se vladi dovoli pravica, na posodo vzeti 15 in pol milijona kron v pomoč poškodovancem; da, Čehi in Jugoslovani so zahtevali še celo 4 in pol milijona več, naj se popravijo nekatere struge pri vodah. A razven Poljakov in ustavovernih veleposestnikov ni bilo nikogar, ki bi bil vladi dovolil nadaljno posojilo za 53 in pol milijona kron. Vse stranke, Č*hi in Jugoslovani, so odstopile od obstrukcije, da se vrši obravnava radi 15 in pol milijona na korist poškodovancem. Ta predlog se je izročil najprej odseku za vremenske nezgode; a iz tega odseka je prišel predlog v proračunski odsek ki šteje 48 udov. V tem odseku ni bilo ugovora proti temu, da sme vlada na posodo vzeti 15 in pol mil. kron. A vlada ni bila s tem zadovoljna Dr. Korber kakor finančni minister sta zahtevala, da se mora dovoliti vseh 69 milijonov. V petek, dne 10 dec. zvečer, se je vrSilo glasovanje v proračunskem odseku. 29 članov je elaso-valo proti 69 milijonom, a 14 za. Vladni predlog se je torej odklonil. Dr. Korber je vstal in izjavil, da bo vlada takoj storila potrebne sklepe. Ša tisto noč je naznanil dr. Korber predsednikoma gosposke in poslanske zbornice, da prenehajo vsled cesarjevega odloka seje državnega zbora. Nekaj ur poprej je namreč grel Vetter, predsednik poslanske zbornice, napovedal prihodnjo sejo za 13 dan decembra.
Kaj namerava storiti vlada?
Proti vladi so glasovali Č^hi, Hrvat', Slovenci, nemški narodnjaki, nemški napred-njaki, krščanski socijalci, vsenemci, sccijalni demokrati in eden nemški katoličan; za vlado Poljaki, ustavoverni Nemci in eden nemški katoličan. Zakaj so dozdajšnji vladni zavezniki, nemški narodnjaki in naprednjaki, glasovali proti vladi, Se ni prav jasno. Verjetno je, da gledajo pisano dr. Korberja radi tega, ker ni na enkrat, ko so Nemci to zahtevan, iz loo-mosta prestavil laške pravne visoke šole in ker je imenovan za Češko minister dr. Randa brez dovoljenja Korberjevega. A vprašanje nastane, kaj bo vlada sedaj storila? Ali bo cesarju podala ostavko, to je. bo ministrstvo odstop lo? Težko. Korber vživa cesarjevo zaupanje bolje kakor katdri koli minister pred njim. Vsaj je imel v petek zvečer dr. Korber že v žepu cesarjev odlck, s katerim je smel državni zbor odgoditi v imenu cesarja, kakor je hotel. Ali bo Korber razpustil državni zbor? Tudi težko. Dr. Korber dobro ve, da tudi z novimi volitvami si ne pridobi večine. Zraven se je pa Poljski klub izrazil precej do odgoditvi državnega zbora, da ni umestno, razpuščati parlamenta. Korber je hotel nekoliko postrašiti svoje prijatelje, nemške poslance, ker so se mu kazali nekoliko nepokorne. Zdaj bo imel nekaj tednov časa, da se ž njimi in znabiti še z drugimi strankami pogaja. Po novem letu skliče zopet državni zbor; takrat se mu vtegne posrečiti to, kar «e mu je odbilo zdaj. Iz povedanega sledi, da neprijetne brce ni dobilo minister-stvo samo le od Slovanov, ampak tudi od večine Nemcev. Skoraj gotovo se bo državni proračun za 1. 1905 napravil zopet na podlagi § 14.	_
Politični ogled.
Zakonski načrt o delavskem zavarovanju. Kakor se poroča iz državnega zbora je vlada predložila v petek zborn.ci načrt o delavsko-zavarovalni preosnovi. Vladna prediOga obsega le načela, po katerih se namerava preosnovati delavsko zavarovanje. Pravi zakonski načrt bo predložen, ko ga odobre razna zastopstva. Vlada namerava uvesti za staroBt in za onemogle zavarovanj», a obenem temeljito preosnovati sedanjo delavsko - zavarovalno zakonodajo. Največje nalogo bodo imele boiniške blagajne, ker do na tej podlagi izpremenjeno, oziroma usta-
15. decembra 1904.
SLOVSRSKI GOSPODAM.
StrsB S.
novljeno tudi delavsko zavarovanje za slučaj nezgod in pa delavsko starostno zavarovanje. Driavno nadsorstvo pri delavsko-zavarovalnih zavodih bo strožje, kakor je bilo doslej in bolj priprosto bo pravosodje, kakor je sedaj. Najviijo oblast bodo tvorili blagajnični nadzorniki. Zavarovanje se bo razširilo na širše delavske kroga, kakor doslej in bodo podvrženi zavarovanju tudi poljedelski delavci. Delodajalci bodo morali prispevati več, kakor so prispevali dosedaj, a zato bodo imeli tudi več pravic. Za starostno zavarovanje bo prispevala tudi država.
Nestrpnost Nemcev se je najbolj pokazala te dni pri moravskem nemškem poslancu Offermannu. O njem smo že zadnjič poročali, da je govoril v državnem zboru spravljivo. Priporočal je svojim nemškim tovarišem, naj se ne upirajo upravičenim zahtevam Slovanov, da bo mogoče delati v državnem zboru. Zaradi tega so uprizorili ti nemški kričači grozovito gonjo proti temu poštenemu Nemcu. Da ga je predsednik kluba nemških naprednjakov, h kateremu je spadal Offermann, hitro oStel, smo že zadnjič poročali. Tudi to, da je bil prisiljen Offdrmann izstopiti iz tega kluba. Toda gonja proti njemu je šla Sa dalje. Po prizadevanju teh nemških poslancev so izrekli nemški neftr-pneži na različnih shodih nezaupnico Offermannu ter ga pozvali, naj odloži poslaniSko čast. Offerman je to tudi storil. Tako izginjajo postani in miroljubni nemški poslanci, na njihova mesta pa stopajo kričači in ne-strpneži, ki si stavijo za nalogo samo to, da sovražijo Slovane in jih ovirajo v njihovem napredku. In ti ljudje hočejo govoriti prvo besedo v državi. Uboga Avstrija!
Političen boj na Ogrskem. Kakor smo zadnjič poročali, se je posrečilo ogrskemu ministrskemu predsedniku grciu Tiszi, da se je sprejel začasno v državni zbornici tak poslovni red, ki onemogcčuje msjhnim strankam obstrukcijo. Na to je bil državni zbor takoj odgoden. Zdaj 3e je šlo Tiszi za to, da se ta poslovni red za stalno sprejme. Zato je takoj sklical s pomočjo liberalne stranke, ki j8 na njegovi strani, več shodov po večjih ogrskih mestih, da agitira za svoj poslovni red. Povsod pa komur je priSel, ga je napadlo ljudstvo s kamenji. Prejšnjo nedeljo je bil v Oitrogonu. Ko se je peljal na kolodvor, so mu razgrajači pobili vse Sipe na kočiji. Minolo nedeljo je Sel na shod v Maros Vasarhe!y na Sedmograškem. Njegovi nasprotniki se niso udeležili zborovanja, zato je Tisza že mislil, da je zmaga na njegovi strani. Toda njegovi sovražniki niso spali. Zbobnali so toliko ljudstva, da se mu ni mogla ustavljati straža pri Tiszovem vozu, katerega so razgrajači kar posuli s kamenjem. Tudi ustrelilo se je dvakrat. Ranjenih je bilo mnogo policajev. Tisza je hitro zapustil mesto. V ulicah je po njegovem odhodu divjal med vojaki in množice boj, pri katerem je na obeh straneh tekla kri. Tako dela ogrski ministrski predsednik politiko. Včeraj se je otvoril zopet državni zbor. Tiszova stranka Staje 224 poslancev, nasprotnih p' slancev je samo 186.
Surovosti socialnih demokratov v Plorenci. V Florenci v Italiji so se vršili minoli četrtek veliki izgredi. Razgrajači so napadali gojence raznih katoliških zivedov, pobijali okna. Razbili so mnogo tabernakljev v altarjib, uničevali Marijine podobe ter kradli srebrnino. Starinski tabernakelj v ulici Via Ricasoli, delo slavnega mojstra Filipa Srippita, je komaj reSila policija. Stolnico je varovalo orožniStvo. Druhal je hodila semtertja ter psovala duhovščino. Neki seminarist, ki so ga hoteli vreči v reko Arno, je komaj uSel.
Novo srbsko ministrstvo. Prejšnje srbsko ministrstvo, pod predsedstvom Gruiča, je odstopilo zaradi tega, ker jo je razžalil neki poslanec. Ko ga je pa hotelo ministrstvo zaradi tega tožiti, ga ni zbornica izročila sodišču. Novo ministrstvo je sestavljeno takole: Pasič predsednik in notranje stvari, Protič notranja stvari, Padu finance, Putnik
vojne fatvari, Radanov/č trgovino, Velimirovič stavbe, Andra Nikoiič naučne in začasno pravosodna stvari.
Kaj je novega na Balkana? Kakor smo že poročali, so poslale velevlasti več svojih častnikov, ki bi naj preskrbah red in mir v Macedoniji. Ti častniki bi naj zapovedovali turškim orožnikom in sprejemali pritožbe preganjanih. Doadai ti častniki niso imeli veliko uspeha, kajti njih število je veliko premajhno, da bi mogli uspešno delovati. Zaradi tega zahtevajo velevlasti, da se Število častnikov pomnoži. Temu pa se ustavlja Turčija, kateri je že nadzorstvo teh častnikov neprijetno. Ča bo Turčija še na dalje poizkušala preprečiti uravnavo zadev, nameravajo velevlasti napeti proti Turčiji hujše strune.
Angleška proti Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da se govori med diplomati o raz-poru med Turčijo in Angleško. Angleži nameravajo z vojaško silo pregnati turško posadko iz Adena, trdnjave na južnem koncu polotoka Sinaj, in poslati proti Turčiji 3voje brolovje.
opisi.
Od Sv. Antona v Slov. gor. (O p a -
zovanjeinnekajnaarcevolilcem občine Cerkevnjak) Kakor se govori, ustanovlja se pri Antonu »Veteransko društvo« Razun dobrega uspeha želeti bi bilo, da bi imelo isto v slučaju ustanovitve — tudi popolnoma slovensko lice.
Bliža se tudi čas obč. volitev v Cerkev-njaku. Ali bi možja te občine ne mogli pokazati enkrat, da se pretaka po njih žilah krepka slovenska kri ter streti moč vladajočih nemčurskih krogov ? Ali ni narodna zavest toliko močna, da bi vzrastla narodna stranka in prodrla nemčurjke vrste, katerih se zaveden Slovenec sramovati mora. Volilci, ako klije v vas le iskrica narodnega ponosa, ako imate v glavi možgane — proč z nemčurstvom, volite si može, ki so vaši tudi tedaj, kadar se na gre samo za Čast, katero jim skažete, kadar jih volite, ampak kateri bodo tudi poslovali v jeziku, kojega umete, v naSi mili slovenščini. Volite z listnim prepričanjem in ne s podkupljenjem! Ako pa ne zadostuje ta ljubezniv opomin, pride v prihodnjič kaj več. — Opazovalec.
Razne stvari.
Kz domačih
Odlikovanje. Častno kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje sta dobila: skladiščni paznik v tovarni za olje v Zidanem-mostu France Lipovšek in delavec v isti tovarni France O b e r ž a n.
Mariborske novice V Scherbaumovem parnem mlinu se je ponesrečil dna 28 m. m. delavec Franc Koren. Padel je raz voz ter si zlomil levo roko. — Isti dan je zmečkalo nogo slikarju Jakobu P a 1 o h na južnem kolodvoru .Vsled neprevidnosti je dobil nogo pod kolo. — Naslednji dan pa je zmečkal prst na nogi ključavničarju Karolu R a m e r v delavnici na koroškem kolodvoru jeklen sveder, ki mu je padel z roke. — Našim čitateljem bo So znane, da je bil 1.1. obsojen stavbeni mojster Dervušek v trimesečno ječo in 3000 kron odškodnine, ker je udaril svojega uslužbenca Gabrijela Maček tako močno za uho, da mu je počila uSesna mre-nica. Letos spomladi je pravil ekonom Anton Franci, ki biva sedaj v Konjicah, da mu je povedal Maček, da si je sam predrl ušesno mreno, da bi dobil odškodnino. Maček je vsled tega priSel v preiskavo zaradi krivega pričanja. Pri tem se je dognalo, da je Franci neresnično govoril o Mačeku in da je krivo pričal pred sodnijo. V soboto, dne 3. t. m. je stal Franci pred mariborskimi sodniki, ob-
dolžan obrekovanja in krivega pričanja. Obtoženec se je zagovarjal, da je govoril resnico. Za pričo poklicanemu Mačeku je dejal, da ni res, kar je izpovedal. Sodni dvor je pr** r prepričanja, da je Franci kriv ter je » sojen na Sest mssecev težke ječe. — V mestu so začele razsajati osapnice. Poroča se, da je v prvem razredu šole Magdalenskega predmestja skoro polovico otrok zbolelo na osep-nicab. — Ključavničarski mojster K o r p a r v Studeniški ulici je streljal podgane s flobert puško. Ko je hotel neko podgano, katere ni popolnoma s strelom usmrtil, s kopitom pobiti, sprožila se je puška in majhna kroglja mu je šla v desno oko, ki je izteklo. Ponesrečenega so prepeljali na graško kliniko. Bati se je, da bo trpelo tudi drugo oko. — Minoli ponedeljek popoldne je bil aretiran na Tržaški cesti 31 letni dninar Franc V a k e j iz Bohove. Nesrečni k»ža jasno, kam pripelje človeka žganje. Vakej je še le 11. t. m. zapustil kaznilnico, kjer jo sedel zaradi zločin-stva javnega nasilstva. Toda kazen ga ni poboljšala. Njegova prva pot je bila v žganj-arno, kjer je v pijanesti takoj začel prepir. Ko so ga vrgli iz žganjarne, razbil jim je vse šipe. Policaju, ki ga je hotel ukleniti, raztrgal je suknjo ter ga bil s pestmi. Morali so ga z vezat i, da so ga spravili v lukno. Saj pa ni čuda, če se v Mariboru nahaja mnogo žrtev žganja, ko je pa toliko žganjam. Te naj zaprejo in slični slučaji kakor je Vakejev, se ne bodo tako pogosto dogajali. — Božični prazniki se bližajo, in dninar Anton Rus h Sedlačaka pri Ptuju ni imel nič denarja. Šal je torej in vzel Lorberjevem hlapcu Jožefu Čeligi lep havelok ter ga hotel zastaviti. Toda roka pravice ga je dosegla in potegnila v lukno. Imel bo slabe božične praznika.
Kdo jih je dolžil? Mi smo pisali v zadnji številki, da j» nekdo iz hudobije prerezal žico pri Žigertovem stolpu, vsled česar ga je veter lahko podrl. Da bi znal ta »nekdo« Nemec ali namškutar biti, niti namignili nismo! Navzlic temu pa se n»m*ki listi strastno zaganjajo v nas ter nam očitajo, da smo mi Nemce dolžili omenjenega hudodelstva in da je to grdo natolcevanje. Kako so mogli kaj takega izmisliti, nam je nerazumljivo! Zelo čudno£je to zagovarjanje, ko jih v istini nihče ni dolžil!! Spominja nas na ono znano dogodbico: Mati so se pritoževali, da se jim kislo mleko suši. Janko pa je postal rudeč in ja zatrjeval, da ni snedel kislega rn^ka.
Pri Žigertovem stolpu, tam, kjer je bila iica prerezana, so se našli sledovi krvi. Bržkone si ja hudobnež pri delu ranil roko. Kakor smo zvedeli, ni pokazalo orožniStvo posebne pridnosti pri zasledovanju zločinstva!
V Framu je utonila v ponedeljek zjutraj v cestnem jarku ob okrajni cesti Rače— Fram, žena Ana Mom — stara znanka pijanka. Poleg nesrečnice so našli pol steklenice žganja.
Sv. llj v Slov. gor. Odšli so slavni siidmarkovski prvaki in nemška kobača je ostala sama. Stoji na slovenskih tleh; a vsikdar je za Slovence zaprta. Slovencem dalja proč od meje, se zdi pač ta kob?ča polna nevarnih zverin, ki bi naj sčasoma pohrustale vse šentiljske Slovenca. Mi pa se tega strašila nikakor tako strašno ne bojimo. Psmeten Slovenec ne bo prestopil praga! Vprašajte naše slovenske gospodarja in vrle gospodinie, vprašajte naša narodno navdušene mladeniče in zavedna dekleta — vsi bodo enoglasno odgovorili, da nikdo ne stopi v to kobačo, kdor še ima trohico zavesti v sebi, da ga je rodila slovenska mati. O ne, to strašilo nas nikakor ne navdaja z malosrčno-stjo ali obupom. Ravno nasprotno 1 Kdor vidi to kobačo, se prav živo spominja, kako predrzni so naši nasprotniki, ki nas tako izzivajo in nam na domačih tleh nastavljajo take zanjke, v katere bi nas i adi vjeli, če bi se mi dali! O saj se prav dobro poznamo!
! Radi bi nas potopili v žlici vode, pa mi se ne damo! Tembolj previdni in požrtvovalni bomo zdaj pri svojem narodnem delu. In
Sira- i
glüraajn soifobak.
15 decembra l«M
prepričani smo, če vsak narodnjak, ki Se ima te iskrico ljubezni do domače zemlje in do materinega jezika v svojem srco, st ri svojo dolžnost — ne bo tako daleč čas, ko bodo tisto kobačo ravno tako tiho zaprli, kakor so jo brez velikega Suma odprli! Bog iu sreča junaška!
Od Sv. Trojice v Slov. gor. se nam poroča: Pred zadnjim Marijinim praznikom je neki hudobnež v trojiski cerkvi vlomil v nabiralnik za miloščino na moSki strani ter odnesel njegovo vsebino. Dosti ni dobil, more-biti eno krono. Malo poprej se je to v Negovi zgodilo. Cerkveni darilni ki naj se pogosto izpraznujejo! — Iste dni se je pri Rolovih v Gornjih Žerjavcih po noči priplazil v hisc nek potepuh, da bi kradel, katerega so pa pravočasno prepodili. Zdaj je čas tatov in postopačev, zato pazite! — Prvi adventni teden je bilo pri Trojici sedem mrličev: Stari sodar C o 1 n i k iz Spodnjega Porčiča, kova-čica Vogrinec iz trga, moža so pokopali meseca avgusta, kmetica DvorSak is Oseka in pa Štirje otroci, med temi Solarica Jožefa DvorSak iz Gornjega Porčiča in pa enoletna hčerkika trgovca Šileca iz Spodnje Senarske, kateri je skrbni oče napravil prav lep pogreb.
Kako delajo naši nasprotniki! Pri
neki nese Ski trgovini smo imeli priliko opazovati, kako je vabil komij nekega kmeta v stacuno. Ko vse prigovarjanje kakor: »Dragi očka, stric, pojte n ter, imamo najbolj »fal« blago!« ni nič pomagalo, dejal mu je slednjič : »Pojte noter, dobite Stamprl najboljšega Sncpsa, čisto zastonj!« Kmetič, žal, se je res dal zrab:ti v prodajalno. Tcrej to je tisto sredstvo, s katerim si nekateri neruski trgovci pridobivajo slovenske odjemalce. Fej! Ali ni podlo, z žganjem opijaniti človeka, da mu potem lažje proda svoje blago?! In če do-tiCni kmet misli, da dobi najboljše žganje in pa zastonj, se zelo moti! Žganje ne bo nič druzega kakor navaden fuzl, sam Špirit in voda. In tudi tega gotovo ne dobi zastonj! Nem»ki trgovec ne bo nikoli slovenskemu kmetu niti vinarja daroval! Kmet mora tisti stamprl trikrat pri blagu plačati! S studom hq mora obrniti vsak pošten človek cd take trgovine, ki rabi tako grdo sredstvo, da privabi odjemalce. Z žganjem napajajo ti ljudje naše ljudstvo, da ga spravijo v duševno in gospodarsko bedo! Po svojih časopisih pa potem piSejo, ko so zapeljali naSe ljudi, da ni bolj neumnega in surovega nanda kakor so Slovenci! Slovensko ljudstvo, spreglej vendar enkrat, kje so tvoji sovražniki!
„Štajerčevo" obrekovanje obsojeno. Od Male Nedelje, iz PaSčave in Sv. Antona v Slov. gor. smo dobili več dofL^v, v katerih faram obsojajo grdo in lažnjivo oisavo in obžalujejo napade na njihove duSn« pastirje. Vseh teb dopisov nam ni mogoče priobčiti. Naj se dotični vrli dopisniki potolažijo z dejstvom, da »Štajerc« napada samo poštene in najbolj zaslužene gospode in može. V svoje varstvo pa jemlje le morilce (MurSec!) in Snopsarje. Za to pa nosi tudi častno ime: glasilo za spodajeStajerske morilce in Snopsarje !
„Štajerčevi" zagovorniki. Ker smo mi »Štajercu« očitali, da je imel morilca MurSeca za sostrudnika, zaradi tega je ski-pela nemSka kri po vseh spodnjeStajerskih nemških listih. Posebno se je zavzela »Pet-tauer Zeitung«, katero bere ckoli 200 naročnikov, za svojega, nji kar se tiče nepoštene pisave popolnoma jednakega »Štajerca«. Je-tični nemški listič piSe, da je dobil cd nekega »visoko stoječega« gospoda pismo, v katerem isti izraža ogorčenje nad tako pisavo. Seveda imena ne pove, ker ga ne ve. Vse je od začetka do zadnje pike zlagano. PiSe o nekem Cuvanu, ki je bil baje na smrt obsojen zaradi »Slov. Gospodarja«, katerega mu je Skcf Strossmayer nas veto val. Seveda Čuvan je bil obsojen na smrt, pa ne zaradi »Slov. Gosp.« NemSkutarji hočejo z lažjo in s psovanem prikriti dejstvo, da imajo list,
katerega sotrudnik je bil morilec MurSec. To jih peče in jezi! Toda tega madeža si ne bodo zbrisali nikoli raz čelo! Iz tega se tudi vidi, kake prijatelje, da ima »Štajerc«. Samo tisti nemški listi so ga zagovarjali, ki piSejo najbolj obrekovaltio o Slovencih. Tisti listi so ga zagovarjali, ki so pisali povodom obravnave nedolžnega viničarja Bratuša, da so Slovenci ljudožrci in ki vedno piSejo, da so blovenci sami roparji, morilci itd. Vsak slspec in tudi vsak najbolj zabit človek mora spre videti, da je »Štajerc« nemčurski list, ki je samo zato ustvarjen od svojih ustanoviteljev, da pogubi slovensko ljudstvo, kakor je pegabil MurSeca, kojega je spravil na vešala, in kakor je pogubil na stotina naših ljudi, katerim je stisnil samomorilno orožje — Snops v roke.
Občinski odbor na Hnmn pri Ormožu je visokorednega gosp. c kr. dvornega svetovalca dr. Miroslava P1 o j a, državnega in deželnega poslanca, veleposestnika itd. izvolil enoglasno v priznanje posebnih zaslug »častnim občanom.«
Sina izgubil in še obsojen. Martin Novak je pretekli mesec popravljal vodnjak Jožefa Pučnika na Ponikvi. Njegovemu sinu se je pri tem utrg;la vrv tsr se je ubil. Nesrečni oče je radi tega moral pred sodišče, kjer je bil obsojen v dvamesečno ječo.
Samomor. V C v e n u pri Ljutomeru se je ustrelil dne 8. t m. v hisi Tomaža Kolbl orožniSki postajevodja Rudolf Šif iz Ljutomera. Ker ni prišel iz službe demov, Sel ga je stražmojster iskat. V Cvenu je izvedel, da je v hiSi Kolbla. Ko se je približal omenjeni hisi, sliši is hiSe strel. V sobi je nsSel postajevodjo mrtvtga na stola, fuSka, s katero so je ustrelil, ležala mu je med kolenoma. — V Št. Petru se je ustrelil v bližini grobarjeve hiSe 72 letni kočar Janez Knoc.
Črna gora pri Ptuju. Lani smo imeli, kakor je znan», občinske volitve, proti katerim so skrpucali ugovor »Šiajerčijanci«. Zdaj je Se le ta ugovor rešen, in sicer na veliko veselje »Štajerčijancev« so volitve razveljavljene. Torej celo leto so rabili, pradno so naSli nedostatke pri volitvah. Volilci, ki ste zadnjič pokazali, da ste vrli slovenski možje, pokažite tudi tokrat, da ste Se trdni kakor skala! Napravite, da bo veselje »Šta-jerčijance v« kratko!
Iz Zetal pri Rogatcu se poroča: Doba, ko smo imeli pri nas mnogo tatvin, se hoče zopet začeti. Minolo soboto zvečer okoli pol 8 Jure so hoteli neznani tatovi vlomiti v prodajalno trgo/ca Berlizga. Opazil jih je pa pravočasno njegov trgovski učenec Cvetko, na kar so uzmoviči zbežali. Pustili so na mestu žrd, s katero so hoteli vzdigniti vrata. Orcžnistvo je s pomočjo mož in fantov takoj začelo zasledovati tatove, toda brezuspešno.
Umrl je v Žalcu v noči od nedelje na pondeljek g. Ivan Kač. NaSli so ga zjutraj mrtvega pod stopnicami njegovega stanovanja. Sluti se, da ga je na stopnicah, ki so zelo strme, zadela kap, ali pa da se mu je izpodrsnilo ter sa ni mogel ujeti, ker je imel revež samo levo roko. Ob drugo je že pred mnogo leti priSel kot oskrbnik zaloške grajsčine, kjer mu jo je stroj odtrgal. Ivan Kač je dovršil svoj čas kmetijsko Solo v Grottenhofu. Slovenski javnosti je bil dobro zn*n. Dolgo let je deloval za ustanovitev kmetijskih zadrug, ki pa vsled pomanjkanja nadaljnega vodstva niso prišle do prave veljave. Dolgo let je bil tajnik trske občine žalske, zadnji čas v občinah Griže in Velika PireSica. V slednji občini je bil tudi častni član. Znan je bil tudi kot organizator slovenskih požarnih bramb in mu na tem polju gre mnogo zaslug. Pečal se je mnogo z občinskimi zadevami in ustanovil druStvo uradnikov samoupravnih zastopov. Zadnji čas je pisal poučno knjigo o občinski opravi ter jo hotel ravnokar v tisk oddati. Istotako je bila
odobrena njegova knjižica o prvi zdravniški pomoči ter jo je nameraval izdati za SoUko mladino v obeh deželnih jezikih. Pa ni mu bilo sojeno, da bi sad svojega truda v tisku videl. Umrl je v starosti 55 let. Ivan Kač je bil izredno nadarjen in marljiv človek in ga Štajerski Slovenci po vsi pravici ohranijo v hvaležnem spominu.
Celjske novice. Koncert svetovnoznane ruske družbe Nadine Slavjanski bo dne 21. t. m. v Narodnem domu — Celjsko pevsko druStvo ima svoj občni zbor dne 17 t. m. v Narodnem domu. — Stari grad nad Celjem bodo popravili. Dežela je dovolila 6000 kron, ki se bodo izplačale v dveh obrokih. Za popravljanje takih starih razvalin ima dežela denar, za uravnavo naSih rek in potokov, ki delajo toliko Škodo, pa ne! Tako se dela v Gradcu z deželnim denarjem!
V Gaber j ah pri Celju je položila neusmiljena smrt nežno žrtev v hladni grob. Dne 12. t. m. so pokopali 16 letno hčerkico stavbinskega mojstra Gologranca.Svetila ji večna luč!
Rudo slediti se je dovolilo v okraju okrožnega rudarskega urada celjskega za dobo enega leta g. Antonu VezenSeku, jamskemu pazniku v Gaberji, in gosp. dr. Ivanu Rudolfu, odvetniku v Konjicah.
Teharski „Nemci" so se spuntali. Celih osem jih sedi v občinskem odboru in vsi so izstopili. Baje se jim nič ne dopadejo bližajoče občinske volitve, ko bodo morali dati slovo častnim službem Imenik volilcev so tako slabo sestavili, da bodo pritožbe Slovencev gotovo ugodno rešene. Ker oblast teh pritožb ni kar hitro zavrnila, so se ti naSi »Nemci« razjezili in v ti jezi so izstopili iz občinskega odbora. Sicer pa nihče ne joka za njimi!
Svoji k svojim! Po Dobrni je nedavno hodil agent neke nemSke tovarne za stroje. 0 enem debrnskem kmetu je znano, da se je dal pregovoriti in naročil je nek stroj. Agent je pa priSel tudi k zavednemu narodnemu kmetu, kateri mu je na vsa prigovarjanja odgovarjal, da bo naročil stroj v narodni tovarni g. Pfeiferja v Hočah. To je pa agenta razjezilo in začel se je zaganjati v g. Pfeiferja in njegovo tovarno, 6eS, da kupuje sti re stroje in jih popravlja, da torej njegovo blago ne more biti mnogo vredno itd. Na to mu pa kmet mirno odvrne, da je bil pred par dnevi sam pri g. Pfeiferju, da je torej na lastne oči videl njegove izvrstne izdelke. Dolg obraz je naredil agent iu jo popihal. Sedaj pa primerjajmo Se to: oba kmeta sta naročila enake stroje. V nemški tovarni je bil stroj 20 K dražji, na železnici pa je plačal kmet 17 K, medtem ko je bilo iz Hoč v Celje plačati le 2 K. Tako si je zaleden narodnjak prihranil 25 K 8 tem, da je kupil stroj v narodni tovarni. Zraven je pa s strojem zelo zadovoljen, ker deluje izvrstno. Držimo se svojih ljudi in jih podpirajmo, tujo agente pa pred vrata!
Konjice. Presvitla gospa kneginja Kristijana Windisch-Graetz je ustanovila druStvo zmernosti in se je to druStvo v četrtek, dne 8. t. m. sestavilo ter so bili izvoljeni v društveno vodstvo gg : Jakob Jurko, nadučitelj v Topanjab, načelnikom; Janez BOlca, blagajnikom, Anton Toman tajnikom, Matija Grič-nik in Janez Plajh odbornikom. Vpisati se je dalo takoj 34 udov. Lično opremljena društvena soba se nahaja v Ev&sovi hisi t pritličju na desno in je odprta vsako nedeljo in praznik od 9. dopoldne do večera.
Ogenj. Pri Sv. Primožu na Pohorju je gorelo dne 5. t. m. Zgorela je hisa zakonskih Pečolar. Samo Sest metrov oddaljeno gospodarsko poslopje se je posrečilo reSiti. — V Velikih PrekoSah pri Rogatcu so zaprli tri osebe, ki so na sumo, da so zažgali hišo Jerneja Blatinc. Zgorela so tudi vsa shranjena živila, precej vina in mosta. Zdaj na zimo posebno hudo zadene
16 decembra 1904.
SLOVBRSKJ flOKFGSAft.
Stran 6.
ta nesreča ubogo družino. — VTepsavi pri Sv. Petru pod Mut^vm je gorelo dne 7. t. m. Zgorela je Kreitnarjeva viničarija. Posestnik stanuje v Dcgošah ter je imel vi-ničarijo zavarovano. Ubogemu viničarju je vse zgorelo: živet, celo pohištvo, ena krava in ena koza ter dve svinji. Zima pred durmi, pa vse uničeno! —
Nesreče. Iz Rudečega brega pri Mariboru se nam poroča: V sredo, dne 7 t. m. so podirali drevesa drvarji Peter Janšek, Franc Krampi in Šimon Krajnc. Ko so podžigali neko smreko, jo opozoril Janšek Krempelua, da naj ne žsga več, ker je smreka že dovolj podžagana. Krampi pa se ni brigal za ta opomin, ampak je žagal naprej. Naenkrat se je smreka podrla, Krampi ni moge! več uiti in veja padajočega drevesa ga je zadela s tako močjo, da ga je na t'a podrla. Čez dobro uro je bil mrtev. Ponesrečeni je bil 36 let star in zapusti vdovo s tremi malimi otroci. —
Narasla Sava je odnesla brod pri Cotu med Loko in Radečami blizu Zidanegamosta. V noči od 8. do 9. dec. je naenkrat izginil brod.
Dolgovi štajerskih mest. Vsa naša štajerska mesta pač najbolj kažejo, kako zaašo naši Nemci oziroma nemčurji gospodariti. Tako pride v Gradcu na enega prebivalca 132(5 K. v Mariboru 21121 K, v Celju 187 93 K in v Ptuju 154 68 K dolg». V teh mestih pa vladajo tisti ljudje, ki se štuiijo za naše najb ¡jše prijatelje .in ki pravijo, da nam hočejo pomagati. Revčki! Naj si prej sami pcmgajo!
Zadolženost občin. Deželni urad je zopst izdal statistične podatke o gospodarstva občin na Štajerskem O dolgovih, ki so jih imele občine koncem 1. 1901, naj navedemo sledeče o Spodnjem Štajerju: Vse občine na Spod. Štajerskem dolgujejo skupaj '2,125 641 kron. Za poplačanje dolgov in obresti so plačale te občine 147.097 kron. Na eno osebo pride na celem Spod. Štajerskem povprečno 9-38 K dolga. Spodnještajerske občine so najmanj zadolžene; na Gornje Štajerskem imajo namreč občine 6,131.126 K, in na Srednje Štajerskem 2,945.581 K dolga. To pa zaradi tega, ker so večinoma gorati, nerodovitni kraji. Čaravno s tem denarjem kar g& plačuje Spod. Štajerska, večinoma podpirajo Gornje in Srednje Štajersko, vendar vse nič ne zaleže. Zato lahko trdimo, da vzdržuje naš sloveaski dal dežele skoro celo krono vino. Zdaj pa naj <sopet pridejo nemškutarski širokoustneži ter nam nsj zatrjujejo, da se mu boljše godi, kdor nemški zna!
Izseljevanje iz avstro ogrske države. Znamenje, kako slabo skrbi naša država za svoje podložnike je, da se vedno več prebivalcev izseljuje v druge države. Tako je naraslo v teku deset let od i. 1892 do 1.1902 število izseljencev od 75 000 na 180 000. Da tiči v tem velika družabna nevarnost ss našo državo, tega si ni naša vlada niti v svesti, sicer bi skrbela bolj za tisti stan, izmed katerega se jih največ izseljuje, namreč za kmetski in delavski stan. Vlada mora pač negovati svoje ljube Nemce ter nima časa misliti na druge stvari Seveda pri tem trpi cela država. Mnogi izseljencev so seveda tudi sami krivi, če zapustijo domovino. Mislijo namreč, da jim bodo v tujini pri lahkem delu pečeni piščanci v usta leteli. Kako budo se godi posebno izseljencem v Ameriki, o tem bi se dale prp mti cele knjige. Marsikateri je že tam lakote umrl, kar bi če v domovini gotovo ne bilo pripetilo. Seveda ima tu pa tam kateri srečo, da z napornim in hudim delom prisluži nekaj več, da more poslati svojim ljubim; toda z lahkim delom si bo težko kaj prihranil. Tudi se morebiti posreči enomu ali drugem a, da obogati. Toda kaj so ti redki slučaji proti tisočerim nesrečnikom, ki so žrtve izseljevanja. »Ljubo doma, kdor ga ima«, je resaičen pregovor.
Cerkveei$ Rtrait
Dnhovske vesti. Umrl je due 9. t. m.
v samostanu oo. trapistov v Rajhenburgu tajnik P. Ignec H a u p t.
V	frančiškanski cerkvi so blagoslo-
slovili dne 7. dec. novi glavni »Itar, nad katerim stoji čudodelna podoba Matere Milosti. Blagoslovljen}* so opravili Njih ekselenca prem. knez in škc f dr. Mihael N a p o t -n i k ter imeli daljši prelep nagovor. Svetega opravila sa je udeležilo mnogo pobožnega ljudstva.
Sv. Magdalena pri Maribora. Na
kvaterno nedeljo (18 dec.) obnaja Vincenci-jevo društvo pri Sv. Magdaleni 25 letnico »vojega obstanka. Objednem slavijo trije gg.; Jož.! Gugoikar, Franc Kokolj in Janez Labas, svoj petindvajseti jubilej, kar delujejo kot odborniki in dekvni udje pri tem društva. V ta namen bo v nedeljo ob 8. slovesno sv. opravilo s primernim kratkim nagovorom. Mid sv. mašo skupno sv. obhajilo in pobiranje milodarov za uboge. Vsi udje in prijatelji društva, kakor tud» oni ubogi, ki so dobivali ali dobivajo od društva podporo, so prijazno povabljeni, da se slovesnosti udeležijo. Po j sv. maši se zberejo udje in podpiranci v žup-I nijski pisarni, kjer se vrši 25. občno društveno ? zborovanje.
Mili darovi za dražbo vednega če-} šženja: S/. Miklavž p Omoiu 20 K, Sv. Ku-niguncla dr Pt horju 20 K, Ruše 140 K, Fr*n-kolovo 59 K, Sv. Križ pri Ljutomeru 33 K 40 v, Ljubno 21 K 30 v, Sv. Mano niža Ptuja 33 K, Kozje 40 K, Dobje 14 K, 01im;e J 6 K 34 v, Sv. Peter pod Sv. gor. 12 K, Središče 40 K 98 v, Sv. Jernej pri Konjicah 80 K, Sv. Ilj pri Gradiču 89 K 55 v, Majš-perg 100 K. Sv Ropert v Slov. gor. 36 K 30 v, Sv. Marija Magdalena v Mariboru 39 K 10 v.
Fram. Sviti jubilej Brezmadežne smo zaključili s slovesno tr,dnevnico, katero go vcdils preč. g pater od sv. Jožefa pri Mariboru. Spovednice so bile ves čas oblegane, raz ven peščice tujcev, so vsi prejeli sv. zakramente. Praznik Brezmadežne pa smo obhajali nad vse slovesno. Blagoslovila se je S namreč isti dan velika podoba »Marije Ce-larce«, »nojstersko delo slavnega rojaka L. Perko. Že predvečer so mogočni streli naznanjali veseli dan. Na praznik pa se je ob četrt na 10. uro zbrala velika množica ljudstva v vasi pri občinski kapeli, ki je bila mično okinčana. Tam so je kip blagoslovil. ! Šest močnih deklet vzdigne težki kip Marijin | in začela fc je pomikati velika procesija proti | cerkvi. Krasne cerkvene zastave so plapolale v zraku, streli z grada so doneli, zvonovi veselo pritrkovali, pasmi in molitve pa so se prelepo glasile vmes Do solz ginljiv pa je bil prizor, ko je Marijina podoba kakor priplavala v cerkev nad nešteto množico. Štirje močni možje posadijo kip na odmenjen prostor ob velikem stebru na moški strani, nasproti prižoice. Zares veličastna je videti podoba, nehote ti oči obvise na njej dolgo časa kakor bi bil zamaknjen. Gotovo je ta kip eden najlepših kar jih je izdelala spretna roka Perkova. Š * isti dan je dobila prekrasna podoba dragocen kinč, dvo 22 K vredni dolgi in debeli sveči, kateri sta podarila vrla zakonca Henrik in Ema Stavbar. Kmalu še dobi podoba električno !u<5. Prbrčn t hvala bodi dobremu Juriju Fregl, ki je toliko daroval za kip in veliko pripomogel k slavnosti!
Sv. Marjeta ob Pesnici. V dnevih od 26 nov. do 5. dec. t. 1. obhajal se je tukaj sv. misijon kot slavnost za jubilej »brezna. Spoč D. M.«, in ob jednem kot pobožcost in slovesni zaključek za sv. leto. Vodila sta ga neutrudijiva misijonarja čč. gg. Franc Kitak in Janez Zdravljič.
V	Grižah pri Celjn smo slovesno obhajali od 5. do 8. decembra tridnevnico
v čast in slavo Brezmadežni, pod vodstvom
dveh častitih gospodov misijonarjev od sv. Jožefi nad Celjem.
Rojaki 2
Znano Vam. da je zadela naše društvo velika nesreča. Ponosni naš »Zigortov stolp«, ki smo gc zgradili z velikimi žrtvami, ne štrli več sredi temnGzelenih pohorskih Sum v sinje nebo, nas ne vabi več, da bi o vedrem vremenu uživali raz njega toli krasni razgled! In kdor se je adeležil lani blagoslav-Ijanja in odkritja stolna ter letošnje prave planinske veselice na »Žigertovi pianji«, ostanejo mu urice, ki jih je preživel pod milim nebom visoko »na planinici« v družbi veselih rojakov, prihitevaih od vseh vetrov, v najlepšem spominu!
Povsod se izraža želja, da se postav' nor stolp. Tudi društvo je tega mnenja, a to je le mogoče, ako se mu priskoči na pomoč * denarnimi prispevki. Komur je kaj mar naše društvo in kdor je prijatelj slovenskih planin, naj žrtvuje in prispeva po svojih močeh za nov »Ž gertov stolp!« Ako uslišite našo prošnjo, dragi rojaki, in nam Bog d» srečo, se li ue bomo že prihodnje poletje pri novem stolpu in si prijateljsko stiskali roke. Za vsak vinar smo hvaležni; imena darovalcev bomo razglasili svoječasno po časnikih.
Za hrib naš in log gori nam src«, ohrani nam Bog planine, gore.
Podravsfea podružo. „Slov. plan. društva"
v Rušah, 14 grudna 1904 Mihael Beruo, tajnik. Dat. Leajak, načel.
Zgodovinsko društvo za Spodnji Stajer priredi prihodnjo soboto, t« je 17. t. m. v mali dvorani mariborskega Narodnega doma poljudno znanstveno predavanje. Pre-davatel: g. Gabrijel Majcen, predmet: K petdesetletnici Slovenske slovnice Antona Jane-žiča. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstop brezplačen in dovoljen vsakemu.
Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrot,-nice: župnik Fr. Ogrirek 5 K, Klub 40 K, M P. iz Ptujske gore 6 K, deželnosodai nad-svetaik dr. Franc Vovšek 20 K, zbirka pri od-hodi ic č. g Srabočana po g. učitelju Za-cherlu 17 60 K, Jožef Rcžman, posestnik pri Sv. Križu pri Ljutomera 7-23 K, Sp. 10 K, župnija Sv. Križ pri Ljutomeru po č. g. župn. We xl 36 vreč živil (repe, krompirja, fitola itd) Vsem darovalcem: Bog povrni!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, di je bila ta-le podružnica poslala prispevek za leto 1903 v tekočem 1904. letu: mi ška podružnica v C*lin znesek 268 K 23 h. Žmska podružnica v Št. Jurju ob iuž. žel. pa te uposlala meseca novembra 1903 znesek 82 K 50 h potom uredništva lista »Slovenec.« Objednem ko se v koledarju za 1905. leto s pričujočim spopolnuje »Vest-nik« naše družbe za leto 1903, prosi družbino vodstvo vse podružnice, naj bi blagovolile v prihodnje vedno v pravem časa in vedno za tekoče leto pošiljati prispevkov in to neposredno dražbinemu vodstvu. Naknadni popravki povzročujejo namreč obilo dela; »Ve-stniku« pa očinjajo to škodo, da ni popolnoma natančno zrcalo dejanji in nehanja družbinega vodstva. — Vodstvo družbe sv. C rila in Metoda v Ljubljani.
Sv. Križ na Murskem polju. Lepo misel vresničila sta tukajšna vrla posestnika Josip Rožman in Franc Bratina, da sta nabrala po naši fari v prid »Dijaški kuhinji« v Mariboru doneske deloma v denarju, deloma v jestvinah kakor sledi pri gg.: K riževe i: župnik Josip Weixl 2 K, kapelan Anton Potružnik 1 K, dr. Josip Lebar 1 K, nadučitelj Anton Herzcg 1 K, gdč. učit. Joa. Hayne 2 K, Anton Vrabl 1 K, Iv. Žnidarič 1 K, Fr. Jureš 1 K, Oav. HSnigman 1 K, AL Sterniša 20 h, Iv. Horvat 40 b, Franc Bratina 1 K, Franc Majcen 40 b, Alojzij
SfWE ß"
k£LO?SaiB£l 80SPCDÄK
15. decembra 1904.
Gottlich 40 h, Val. Domanjko 20 h, Jos. Eder
1	K, Al. Mlinarič 20 h, Ig. Hauptman 60 h. Boreči: Mat. Toplak 1 K, Fr. Križanič 20 h, • Al. JureS 2 K, Jakob Domanjko 1 K, Ant. Juger 40 h. 11 j a 8 e v c i: Ivan Kralj
2	K. Logarovci: Anton Senjur 2 K. V o 1 č j a v a s: Mat. FurSt 1K. L u k a v c i: Mat. Kolmanič 1 K. Staravas: Mih. Sen-čar 20 h. Skupaj 26 20 K. — V jestvinah so darovali iz K r i 2 e v e c: Aloj. Štiblar, Ivan Horvat in Marija atrakl. Boreči: Karol Poljanec in Franc Heric. Kokoriči: Jos. Slekovec, Heric, Ivančič in Ana Kralj. K1 j u-čar ovci: Fr. Novak, Vid in Fr. Magdi«, Al. Skuhala, Al. Kosi, Iv. Vrbnjak, A. Sagaj, Marko Slavič. IljaSevci: Ivan Kralj, Jos. Saboti, Jak. FarkaS, Matej Slekovec, Fr. Babi«, Mat Šantl, Jer. Slana, Jos. FarkaS. Staravas: Jos. Roiman, Jos. Novak, Mat Rožman, Al. Ostre, Franc Rožman. B u n č a n i: Al. Ostre, Ant. Petovar, Ant. Ostre, And. Sumak, Franc Stumpi, Franc Stuhec, Mat. Stumpf in FarkaS. Vasi: Grlava, KriStanci in Šalinci pa 7 vreč repe, krompirja in 18 kg fižola in graha. Vsega skupaj 36 vreč. Vsa čast požrtvovalnim in zavednim darovateljem, gospodinjam in gospodarjem! Bog plati!
Slovensko čebelarsko društvo za
Spodnje Štajersko ima svoj redni občni zb r v ceiitek, dne 29. decembra 1904 ob 10. uri predpoldne v Narodni Čitalnici v Ptuju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora o ustanovitvi podružnic. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev odbora. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Slučajnosti. Če bi ob 10. uri ne prišlo zadostno Število druSt-venikov, da bi mogli sklepati, skliče se drugi občni zbor ob 11. uri istega dne, v istih prostorih, z istim dnevnim redom. Obenem se opozarjajo podružnice na § 26. društvenih pravil, vsed katerega morajo se vrSiti občni zbori podružnic Se pred občnim zborom osrednjega društva.
V Špitalieu pri Konjicah bode na sv. Šteiana dan po predpcldanski službi božji
ustanovni zbor bralnega društva, z zapisovanjem udov in pobiranjem letnine. Pristop k društvu je prijavilo že 65 udov. Pripravljalni odbor vabi vse dobromisleče farane, mladeniče in dekleta, da pristopijo k društvu. Zraven obilega števila različnih knjig in časopisov, katere bo društvo preskrbelo udom, se bo gojilo umno kmetijstvo ter se prirejale zabave in veselice.
Društvena naznanila.
V Št. Pavlu pri Preboldu ima „katol. izobraževalno društvo" v nedeljo, dne 16. decem., ob 2. uri popoldne na Pekovem svoj redni občni zbor.
Čitalnica v Ormoiu priredi v nedelo, dne 18. decem. t 1. v ormoški slovenski šoli glediški večer. Spored: 1. „Doktor Hribar", veseloigra v enem dejanju. 2. Mesalina, burka v enem dejanja. 3. Raztresene», burka v enem dejanju. Začetek točno ob pol 6. uri zvečer. Ker se čisti dobiček porabi za šolske namene, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Bralno društvo pri Sv. Barbari v Halozah priredi na dan sv. Štefana veselico z gledališko igro „Egiptovski Jožef' v šol. prostorih ter prosto zabavo s tamboranjem in peljem pri g. Korenjaku. Začetek ob S. uri popoldne. Vstopnina 20 h za osebo. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Gasilno društvo v Cezanjevcih priredi v nedeljo, dne 18. t. m. v gostilni g. Ficka na Kamenščaku tombolo. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Bralno društvo Sv. Marjeta niže Ptuja priredi na dan sv. Štefana t. j. dne 26. decem. veselico, pri kateri se bosta predstavljali dve igri „Kmet Herod" in „Jeza nad petelinom in kes". Začetek ob 3. uri. Vstopnina aedež 40 vin, stojišče 20 vin. Rojaki, pridite torej od blizu in daleč 1
Llstnioa uredn.i Krošnjar pri Sv. Jakobu v Slov. gor.: Zglasite se pri nas v uredništvu 1 Pozdravi — Fram: Je tožljivo. Najboljše je, da izvajate vsi kmetje strogo geslo: Svoji k svojimi_
Za družbo sv. Cirila In Metoda so od
1. nov. do 31. nov. 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Podružnice: v Žalcu dobiček veselice 50 K, v Št. Juriju ob jnž. žel. 37 50 K, ženska za Sv. Lovrenc in okolico 134 K, v Veliki Pirešici
4	K; Mohorjani: v Polzeli 14 K, na Vranskem 21 K, v Crešnjicah 1 K, na Paki 5 K, v Podgorju 3 K, v Ljutomeru 16 K, pri Sv. Lovrencu 4 K, v Brezovioi
5	K; tvrdka Ivan Perdan prispevek od prodaje druž-binih vžigalic 1000 K, tvrdka Ivan Jebačiu na račun prispevka od prodaje družbine kave 74450 K, dr. Iv
Lasbacher in Ogradi ob priliki godovanja zlatomašnika. Martina Kragla nabranih 25 30 K. Za narodni kolek 6450 K, za mladinske spise 850 K, za druibin koledar 1872'28 K. Mohorjani pri Sv. Juriju ob Ščavnici 80 K.
„Dijaški dom" v Celju.
[IXX. izkaz. Od 29. decem. 1908 do 2. decem. 1904.) Nadalje so vplačali prispevke: 6. dr. Janko Sernec, prakt. zdravnik v Celju, kot odkupnino za novoletna voščila 10 K; g. Franja Tajnik, učiteljic» v Šoštanja, na Božični večer v veseli družbi pri Basistu nabrano svoto 6 K; g. Mihael Randl, c. kr. stotnik 92. pešpolka v Teresienstadtu 6 K; č. g. Ant. Slander, dekan v Staremtrgu 20 K; g. I. Maselj, c. kr. prof. 5 K, in od naslednjih gg. nabrane svote: F. Jeraj, e. kr. profesor 10 K, Loschak, c. kr. sodni nadofioijal 2 K; Neimenovan 2 K; Neimenovan 1 K; Skopal, c. kr. profesor 2 K. dr. Schegula, odvetnik 5 K, Virbnik, c. kr. profesor 2 K, Wester, c. kr. profesor 2 K, vsi v Rudolfovem; slavna posojilnica v Brežicah 60 K; zbirka gospice Cirile Ježovnik v Velenju 6 K; slavno pevsko in bralno društvo v Braslovčah 10 kron; g. dr. Janko Sernec, prakt. zdravnik v Celju 10 K ; slav. okrajni zastop v Celju 500 K; g. Mart. Ermenc, c. kr. sodni nadoficijal v Konjicah med konjiškimi rodoljubi nabrano svoto 57-20 K; neimenovani dobrotnik po g. notarju Bašu 200 K; g. K. Florjan, knjigotržec v Kranju 50 K: č. g. I. Lenart, nadžupnik v Šmart-nem pri Slovenjgradcu 10 K; g. dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju 50 K; slavno županstvo Št. Vid na Planini 20 K; si. hranilnica in posojilnica v Šmarju ¿00 K; slav. posojilnica v Slatini 40 K; slav. poso-' jilnica v Ce\ju 1000 K; g. Peter Majdič v Celju mesto venca na krsto g. Ferdo Ivanuš 20 K. Skupaj torej 2406-20 K. Prej izkazanih 83,626 12; vsega skupaj 36,032-32 K._
Za zidanje „Čitalnice" v Jarerini so darovali p. d. gg.: Oton Ploj, c. kr. notar v Gornji Radgoni 4 K, Alojzij Drozg 1 K, Karol Rojs 50 h. Mesečnih doneskov 1-40 K. Vsem darovalcem prisrčna zahvala. Ob enem pa še prosimo: Pomagajte Slovencem na mqji
Zalivala.
Našemu milemu rojaku, gosp. Juriju Štcrn, kovaškemu mojstru v Mariboru, se za velikodušno podporo, katero je blagovolil nakloniti šoli in bralnemu društvu na Planici, najsrčneje zahvaljujeta — Nace Škrbinšek, šol. vodja. Franc Štern, predsednik braln. društva.
Loterijske številke
Trst 10. decemb: 44, 61, 34, 66, 71. Line 10. decemb: 76, 85, 13, 33, 61.
Proda se.
Stampllje iz kavčuka, modele za predtiskarije izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
426 51—26
Prenovljena) dobro zidana, jedno-nadstropna hiša, z 2 velikima kletima, v kateri je tudi prodajalna, se takej pod ugodnimi pogoji proda. Več izve v Bankalarigasse št 4, Maribor. 746 10-7
Dvonadstropna hiša v Mai.ooru
Franc Jožefovi ulici, 11 stanovanj, mesečna najemnina 270 K, se iz proste roke proda. Posestnik je tudi pripravljen, hišo zamenjati za gozd. Pojasnila daje Janez Spes, Windenauerstrasse 26.
766 10—6
Svinsko maslo in druge pridelke iz mleka kupuje po najboljši ceni Amalia Šmyra, Dunaj XVII., Elterleinplatz 7. 781 10—5
Posestvo) lepo, rodovitno, z vinogradom, gozdom itd. Hiša in gospodarsko poslopje, pripadajoče k zemljišču, je jako dobro ohranjeno^ Ivan Gosak, posestnik in gostilničar. Žiče, pošta Loče, Štajerska.	812 8—2
Izvrstne harmonike) najfinejše izdelane, z zelo močnimi, trpežnimi glasovi, na 2, 3, 4 ali 5 redi, ravno tako na pol hromatične harmonike in celo hromatične harmonike, po najnovejši sestavi se dobe pri podpisanem za 10 ali 20 K , cenejše kakor drugod. Popravila se točno izvrše. Naročilom na nove harmonike se v kratkem času ustreže. Dobivajo se tudi posamezni kosi za harmonike, na primer škatle, prijemki (grifi), novi mehi zelo močni in drugi blehi za olepšanje harmonik; dobivajo se tudi glasovi „pakfa-nasti" in jekleni. Z odličnim spoštovanj. Franc Bukšek, izdelovalec harmonik, nje glasov na Bregu pri Ptuju. 815 2—2
Posestvo v Gornjem Hlapju, obstoječe iz 18 oralov zemlje (vinograd, sado nik, njive, travniki in gozd), hiše in gospodarskega poslopja in stiskalnice. — Posestvo pokaže g. Škof, župan v Št. Jakobu v Slov. gor. Natančneje se izve pri gospej pl. Tarnaviecka v Strassu pri Spielfeldu.	770 3—2
KonJI6ek je na prodaj, 4 leta star, krepak in čil, z novo opravo in popolnoma nov voz (polovico pokrit). — Blago se vidi in cena se izve pri lastniku v Studencih pri Mariboru št. 48. 813 3—2
Lepa hlfta z vrtoma in lepim sado-nosnikom, s popolno gostilniško koncesijo, prodajo tobaka in trgovina, na lepem kraju, blizu mesta in kolodvora na Spod. Štajerskem, se po nizki ceni proda. Kje pove upravništvo.	807 3—3
Zeljno seme (kaps) zanesljivo ka-Ijivo edino pravega Kašejjskega zelja, katero naredi lepe, trde glave ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge; navadno žlico (20 gr) za 80 vin. poštnine prosto, Ign. Mercina, posestnik in trgovec v Zgornjem Kašlju, p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 808 18-3
Novozldana hita) enonadstropna, 9 sob, 8 kuhinj, štacuna, klet, vodovod do podstrešja in vrta, najemnina na mesec 74 gld. 44 kr., se proda, Lenaugasse 25, Maribor, Magdalensko predmestje.
2 mali posestvi) 20 minut iz Maribora, okoli 70 oralov sadonosnika, vinogradov, nekoliko njive, hiša in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju, z opeko krito, se prodasta vsaka za 3000 gld. pod jako ugodnimi pogoji. Natančneje se zve pri g. Vincencu Kus, Gosposka ulila št. 40. III. v Mariboru.
820 3—2
Kovadnica) dobro obiskana, se da takoj v najem z ugodnimi pogoji, ponudbe sprejme graščinsko oskrbništvo v Loki pri Zidanem mostu. 806 8—8
Lepa( velika hi&8) z lepim vrtom in sadonosnikom, pri veliki, lepi cesti, čisto blizu cerkve, kjer je že več let dobro obiskana trgovina z mešanim blagom, se proda. Naslov pri upravništvu lista. _823 3—1_
Malo posestvo) 5 minut od kolodvora, l in pol oralov zemlje, 1 hiša z dvema sobama, kuhinjo in kletjo, celo gospodarsko poslopje, lep vrt, se takoj po ceni proda. Naslov pove upravništvo. 821 1—1
Nova) zidana hiša) vrt, zraven" obližju tovarne in železniške postaje, na lepem kraju v Savinski dolini se proda. Hiša je pripravna za vsako obrt,
Kupi se.
Posestvo) malo, arondirano, z gojz-dičem, tekočo vodo, lepo, enonadstropno gosposko hišico (velika okna, velike sobe), najboljšem svetu, kupi se od zdravih lju-dij, v bližini kolodvora, zdravnika, lekarne, v lepem, zdravem, povodnjim ne izpostavljenim, izključno slovenskem kraju. Vlažne ali samotno ležeče objekte so absolutno izključene. Ceno (zahtevati iz-rečno), mere. podrobnosti naznaniti pod „Arondirano" poštno-ležeče Ljubljana.
818 2—2
Proste službe.
Mežnar se sprejme. Neoženjeni in vešči kakega obrta imajo prednoBt. Kje
upravništvo. 822 1—1	pove uprav. 800 8—3
Novozidana) vili podobna hiša, 12 let davka prosta, veliko dvorišče, vrt z vodnjakom, na suhem kraju, pol ure od Ptoja, 8 minute od hajdinske cerkve, tik glavne ceste, je primerno za vsakega uradnika v pokoju, tudi za kakega rokodelca ali obrtnika, se proda iz proste roke zavoljo preselitve stdanje posestnice. Več pove lastnica Ana Wekuš v Ptuju, Florijanska ulica št. 1. 826 3—1	Službe iA6e oženj en mož, zanesljiv in priden vajen vsakega pisarskega posla razven stenografije. Vplača tudi lahko kavcijo. Naslov pri upravništvu. 799 3—3
	Orgljarska in mežnarska služba se odda s 1. januarjem 1905 pri Sv. Janezu na Peči blizu Velenja. Neoženjeni imajo prednost ter se naj pred novim letom pri župnijskem predstojništvu osebno oglasijo. — Strašek, župnik. 827 8—1
Vinogradniki) ki potrebujejo za spomlad amerikanske divjake, močne, za suho cepiti, I. in II. vrste, bolj drobne, kakor tudi ključev ali rožljev, vse Rip. portalis, močno za cepiti, naj se čim prej oglase. Divjaki I. vrste 2-40 K, H. vrste 1-60 K, kijučice 150 K 100 komadov. Divjaki še niso izkopani. Martin Blodnjak, posestnik v Bodkovci, p. Juršinci pri Ptvgu. 880 8—1	
	Za mežnarja želi priti neoženjen mož. Naslov pri upravništvu. 822 1-1
	Kuharica» kot taka želim stopiti v službo, sem spretna v vsem gospodarstvu, priporočam se tudi kot gospodinja. Po nudbe pod naslovom: N. N. poste res tante Sv. Tomaž bi. Ormoža. 884 2— l
Nov berde proda g. Hadner Alojzij
v Kamnici p. Mariboru št. 30. 819 2
Mlin ob potoku blizu Ormoža, močan, s tremi kolesi, zadostna vodna mo6, se tudi lahko poveča, se proda ali pa da v najem. Vpraša se naj: Ferdinand Kralj v Ormožu.	832 2—1
Naznanilo.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, registr. zadruga vabi na 3C izvanrednl občni zbor v soboto, dne 24 decembra 1904 ob pol 12. uri dopoldne v zadružno pisarno. — Dnevni red: Dopolnilna volitev enega uda v načelstvo. — V Ptuju, dne 14 dec. 1904. 840 i—i	Ravnateljstvo.
15. decembra líKH.
SLOVKKSJU aospüüá*.
Sfaua 7.
Trgovina z železnino J
I». Majdiô CKLJE
Za zimo: peči,
raznih vrst, tudi ( za kurjenje z ža-| ganjem, štedilniki, | vsi zraven po-, trebni deli in pri-| | prave. 775 6
Bogata zaloga poljedelskih strojev, posebno sedaj
slamoreznice s-
kotlov za žganje kuhati
1 in vseh drugih v železniško stroko spadajočih pred-' metov. — Najboljše umetno gnojilo za travnike in]
polja	Tomaževa žlindra in kajnit.1
ME* avsdila zastonj.
Gornjesavinska posojilnica v Mozirji obrestovala bode od 1. prosinca 1905 naprej hranilne vloge po 4% in dajala izposojila po 5 72%
100.
886 1—1
|i| Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
TK^L
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo sa notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažuj^jo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in pretila-lenjn. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz rje izhajajoče bolezni. Te kaprice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Heitna lekarna, Za-greh, zato se naj naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Marltc? tri št, 68, poleg cerkve sv. Marka
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — C e n a je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	duoat (12 steklenio) 4 K. 4 dnoate (48 steklenio) 14 60 H.
2	dno&ta (24 steklenio) 8 K. 5 dnoatov (60 steklen.) 17'— H
3	dnoate (36 steklenio) 11 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato na v^jam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. n&d-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič. opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	B4C* Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg st. 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 10-Zdravje je največje bogastvo!
ZAHVALA.
Slavni c. kr. priv. avst. zavarvvalnici „Donav" na Dunaju se tem potom presrčno zahvaljujem, ker mi je za mojo pogorelo poslopje do zadnjega vinarja zavarovalnino izplačala, akoravno sem bil premijo že dva meseca na dolgu in nisem imel od nje kaj zahtevati, toraj njo vsakemu najtopleje priporočam.
Braslovče, dne 11. dec. 1904. 828 1-1
Franc Primožič,	Vinko Rojnik,
posestnik.	zastopnik in priča.
Zahvala-
Dne 1. decembra t 1. spremili smo k večnemu počitku nam predragega moža oziroma očeta
Petra Kosi
posestnika v Savcih 829 i—i
ki je doživel lepo starost 74 let. — Tem potom se prisrčno zahva" ljujemo preč. duhovščini, gg. dekanu in kaplanu, pevskemu društvu pod vodstvom g. Zemljiča in vsemu občinstvu, ki so pokojnika spremili na mirodvor.
Žalujoča žena in otroci.
Vsemposestnikom
vinogradov!
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad ved tisoč suho oepljenlh trt na prodaj in sicer cepljene na K. Portalis: 12.000 žlahtnina bela in rudeča. 4.000 Silvanee zeleni. 4.000 Burgundec beli. 1.600 Traminec. 600 Rulandec.
10.000 Laški rilček. 4.000 Šipon rumeni. 8.500 Nemški rizling. 400 Kraljevina.
Cepljene na Rup. Montikolo: 1.500 Laški rilček.
1000 Silvanee zeleni.
Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po 160 K tisoč komadov. Na vsakih 100 kom. cepljenih trt dam 20 komadov H. vrste brezplačno. To je na 1000 trt 200 kom. trt. Divjake od R. Portalis prodajam pe 20 E tisoč kom.
Kdor naroči najmanj 1000 kom. cepljenih trt, dobi jih 5% ceneje. Pri naročilu ni treba znamke za odgovor pridejati. Pri naročilu blagovolite poslati 20 °/o are od naročene svote. Trte se poilljajo le v od trtne uil oku-
žene kraje. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam Naročila za spomlad pa dokler bo kaj zaloge.
do 5.
novembra t. 1. 703 10-10
Anton Slodnjak,
trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Pošta Jursinci pri Ptuju.

__ mm Slovenska tvrdkal —
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster K * K v Račjem pri Mariboru
— priporoča — 88 12—12
nagrobne spomenike	—
razne velikosti po najnižjih cenah.
m
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike a podobami itd. izvršene v k a m n o 11 a k u .
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.	-


gosjega perja
lepega, sivega, popolnoma novega, z roko pukanega, razpošilja po 1 K 20 v, še boljše po 1 K 40 v. Zavitek po 5 kg za poskušnjo po poštnem povzetju.	814 2-2
I. Krassa, trgovec v Smihov pri Pragi.
Zamenja je dovoljena.
Sinus I.
SUíVKUSSin GOSPODAR.
15 decembra 1804
CO
CO
■ >s
Wersche
„pri solncu"
Maribor Herrengasse Nr, 10
o
i/)
cd s:
Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
Karel
„pri solnou1'
Gosposka ulica št. 10 Maribor
katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moške ali ženske obleke
v velisa in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) sa eelo moško obleko (suknja, hlaše in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake
21	vrste suknenega blaga.
Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2.30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —-65, —.80, —.90, 1,—,
1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr*te. Velika zaloga perilnega blaga, druks, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2,— naprej, izgotovljene rjube od gld —.90 naprej, prti, semjete, brisače, vsakovrstno opravo in mnrgo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči
ee®@ee®*e®eeeiieeeeei®®@e
Anton Viher
mizarski mojster v Mariboru Koroške ulice št« 31 16 24 absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu
se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopji, pohištva in uprave sa sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj!
0 Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal.
——m—mm <n»

'S <
3'
CO
mmm m
N<
CD
CO O)
55"
Za vinogradnike! Vinogradniki,

lično in fino izdelane
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
40.000 Ia požlahtujenili ameriških trt Riparia Portalis in sicer: Šipon (Mosler), Zelenčič (Sylvaner), laski Rilček (Welsch Risling), beli Bur-gundec in Muskate!er, zajamčeno dotične vrste, izbrani najbolje zaraščeni cepeži in zelo močno vkoreninjeno trsje po 20 K stotino trsov 21.000 istih vrst trsja II. razreda, vendar povoljne kakovosti, po 10 K stotino. 50.000 ključkov za cepleuje Ripari Portalis po 16 K tisoč ključkov. Ponuja: Ivan Kočevar, posestnik v Središču (Pol-strau).	771 5-6
pozo»
• t
Pristnega LjutomerČana novega in starega vina ponuja isti.
Zaboji in vožnja k železnici *e
naročnikom ne računijo.
Šipon	5000
LaMsi rilček	17O00
Muškat	fSOO
Izabela	800
Žubtnina	1500
Naznanjam, da iinam za letošnjo jesen in prihodnjo spomlad veliko muo-žino na suhi	833 6—1
cepljenih trt »¿f*-
na prodajo in sicer cepljenih na Ripario Portal i 3 in Solonis. Beli Burgundec 6500 Traminee 1100 Silvanec	85« 10
Nemški rizlec 1000 Rulendfc	5 00
Cena za premožnejie posestnike 140 K za revnejše pa 80 K tisoč kotu. Divjtkov od R. Portalis in Hulonis dobro vkoreni-njenih imam 30.000, a po 16 K. Prekupei so izključeni. Pri naročila naj se poMje 10 °/0 are od naročene svote. Trte se pošiljajo le v Vi trtne uši -okužene kraje. Naročila se
sprejemajo, dokler bo kaj zaloge.
Janez Šegula,
vfloprw-.ti';k in trlcrejec v Hla-poncib, 008(a Ji>ršinc; pri Ptuju.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
se priporoča
v razna tiskarska dela.
Yizitniee priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru.


Večje posestno
v bližini mestu Ptuja je takoj na prodaj pod ugodnimi pogoji. Posestvo meri 200 oralov, Od teh 200 oralov je 30 oralov travnikov, na katerih se lahko trikrat na leto kosi. Drugo so njive in gozdi. Na posestvu je večja opekarna, tudi vodna moč. K posestvu spada tudi manjša gosposka hiša. Daljna pojasnila se dobe pri Avgustu pl. Plahki, odvetniku v Ptuju. sn 2-1
iimetovai&i S
obvarujte
svojo živino !
V pred hrometc in koatolomnloo, katere bolezni bodo po izjavi živino-fl^ zdravnikov, letos radi krme, ki ima premalo rudninskih snovi v sebi, pri ^^	živini neizogibne in pridelajte stalno 736 16—6
Bartlielnovo pokiajno apno.
• Ce se živini da nekaj deka tega apna, koristi več, kakor če se poklada po izbruhu bolezni toliko kilo na dan, — Tega apna se porabi v pol leta jU) 7.a pokladanje pri eni kravi 6—7 in pri enem prašiču 3—4 kg.
Izdatek majhen! mamu» llelnek Telihaniilil!
5 kg K 2 — iz Dunaja, 50 kg K 12'— iz Maribora. ===== 3Dopi»-u.je se slove».slci I =====
Miha Barthel in drug na Dunaju X./3.

721 12—3
Narodni dom
Narödni dom
za katero jamčijo okraji: J U Z fl 0 S
^GomjiErail, hevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah in Vransko
za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do
in petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob uavadnih urah. s 111 je po 4°/° in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje reutni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% obresti. — Izposojuje pa od dne l.prosenca 1905 na zemljiško varnost po 43/* odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev pa po 41/2 odstotkov obresti.
neomejene visokosti, ima sedaj čez @ štiri milijone kron § hranilnih vlog.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek Hranilne vloge obre-
lKta)*t«lj ia nloisifc Vat Hüb, dmitra.	0-!e:o*or*i uradnik Fue«« Ifrtwer	Tlak &k*rna iT. Ciril».
3NHB» Da k «saj i U«( imm feoé ¡»rll*&«