33. številka.
„BDINOBT"
! t haj a po trikrat M teden v ieatih ie-daaiiL ob torkih, četrtkih
W et-botah. Zjntranje irrl. -Ij i is. ot 8. nri zjutraj, večerno pn - 7 r Tc- er. — Obojno isduiij* - *. „dder.nieaec . .'. L—, laven Avstrije i tri	. . * 3,— .	, i,'>0
'» pol leit . . . fl.— . * . h. — sa v»i	. . „	. , . ii. -
Numifino Je plačevati naprej nt, n» ožha -•*<tl priložen? -liroonlne se uprava ne ozira.
Peu.if.ii-.ne Storilke «e dobivajo » pi dmjalnio^h tol;n>n* »» lrHt:j po S r. >i. izven Trstu po 4 nvi.
& I a a i I
za ćetvteh 18. marca
(▼ Trstu, v četrtek zjutraj dne 18. marca 1897.)
Tečaj XXII.
Ogieai te reč one po tarife ▼ petita; xe nestore 2 debelimi ftrkaal ae plačaj«
froator, kolikor obaega nerednih Tritic,
o«Une. osmrtnice in javne aaiivale, do« mm'>i offlftsi itd. ae računajo po pogodb!.
Vai (lunini naj se poćiljajo uredniStra □ licu Cnaenae 13. Vaako pumo mora biti fraukovano. kur uefrankoTana »e c«
iprejamajo. Pokopisi ae ne vrafajo.
Naročnino. reklamacije in ogieaa apre-
joaia U)tr avnlitva ulioa Molino pio« 001o hftr. 3. ti. nadut. Naroinino iu oglasi jor plačevati loco Trat. Odprlo rekla;** đij« so pro«te	ctf.
,, v uMnomti J« km«11!
VoUlcl DL kolegija I
Dnć 18. t. m. stopiti Vam bode združenim z okolico na volišče, da tržaškemu Slovenstvu ohranite tudi za bodočnost državnozborski mandat, ki je bil od nekdaj naša last in ga je že dolgo vrsto let častno zastopal naš prvak :
Ivan Nabergoj
pokojnega Andreja.
Ta mandat moramo si ohraniti ne le iz ozirov j na naše materijalne in duševne potrebe, ampak j tudi v obrambo naše narodnosti. Nasprotniki hočejo letos napeti vse svoje sile, da ne prodre naš kandidat ter nam hočejo vsiliti moža, ki nima srca za nas.
To bi bil za tržaške Slovane hud udarec, kajti z izvolitvijo nasprotnega kandidata zgubili bi mi jedinega zagovornika zanemarjenega našega šolstva v Trstu.
Da odvrnemo pretečo nevarnost, je dolžnost Vam vsem čast. mestnim volileem, da stopite na volišče vsi do zadnjega in da zložno z okoličani privedete do zmage našo pravično stvar.
V tej silni borbi, v katero posežejo letos prvikrat meščani italijanske narodnosti, odločevati bi utegnili glasovi Vas, slovenskih mestnih volilcev.
Volilci!
Odgovornost Vaša bi bila torej prevelika, če bi vsled Vaše nemarnosti zadela narodna nesreča Slovence mesta in okolice.
Svesti si velike odgovornosti izvršite vsi svojo narodno in državljansko dolžnost ter oddajte vsi svoj glas predloženemu Vam kandidatu, gosp.
Ivanu Nabergoju !
Centralni volilni odbor.
Pametna beseda plemenitega mnža.
Češki aristokrat, princ Friderik Schwarzenberg kandi(6ji^ za državni zbor v mestu Budijevice. Za kandidaturo 8chwarzenbergovo so ae združile vse češke stranke. Po inicijativi češkega volilnega odbora bil je dne 14. t. m. v Budijevicah volilni shod, na katerem je princ Schwarzenberg razvijal svoj program in je bilo soglasno vsprejeta njegova kandidatura.
Misli, ki jih jo razvijal kandidat o raznih vprašanjih, so bile toli lepet da se je dogodil redki slučaj, da so govorniku v najlepšem soglasju burno pritrjevali toliko Staro- in Mladočehi, kolikor tudi narodnjaki katoliške stranke.
Jeden odstavek v prinčevem govoru je kakor navlašč prikrojen tudi za naše tržaške razmere. Znano je, da je jeden glavnih argumentov naših nasprotnikov ta, da t.ile, da mi le izzivljamo in da netimo med našim ljudstvom sovražtvo do me .ta in do naroda italijanskega. Sto in stokrat smo že dokazali, da to ni res in 4a italijanski nasprotniki le zamenjujejo lastno stranko z italijanskim namdom; da italijansko ljudstvo nima ni jeduega so* vražnika med nami, ampak ves boj naš je naperjen le zoper ono kliko italijansko, ki si prisvaja nmMadje v deželi in ki nikomur ne daje niti dihati poleg sebe.
Slično taktiko imajo tudi nemški liberalci na Češkem proti češki narodnosti. Sleherni pojav narodne zavesti časke v mešanih krajih označuje kaker pn vokacija in kdor se le drzne povzdigniti svoj glas za pravico, kdor le zine betedo v ta namen, da bi tudi Čehi impli jednaka prava i Nemci — ta je s o v r a ž u i k nemškega naroda. Kakor se vidi torej, so židovski liberalci povsodi jednaki: povsodi smatrajo za svojega sovražnika onega, ki hoče jednake pravice za vse.
Na take laži in zavijanja je dobro odgovoril princ Schvvarzenberg v svojem kandidatnem govoru. Ako si v izvajanjih prinčevih mislimo mesto Čehov — Slovencn, in mesto Nemcev — Italijane, pa imamo prav dober od-govor na adreso naših tukajšnjih nasprotnikov.
Princ 8chwarzenb<»rg je rekel: „Od nemSkoliberalne strani se ozna-fiuje ta moj korak (kandidatura namreč) kakor prevokacija. Provokacija je j torej to, ako se kdo zavzema za pravično češko stvar ir\ če izjavlja očitno, i da la volilni boj ni boj proti nemškemu narodu kakor takemu, ampak le boj , proti onim, ki so zlorabljali nemški narod za pritiskanje čeških manišin, in ki so se vsega poslužili in vse storili, da se ne uresniči, kar po vsej pravioi j Bme zahtevati narod češki. Reklo se je, da sem jaz sovražnik nemškega na-j naroda, ako kandidujem tu. To je vprvič smešno in v drugič ni res ; ako pa j govore, da sem nasprotnik nemško-liberalni struji, kakor ,<e ista pojavlja j d^udaues, j« to res. 8,<j vidimo, do k. ko žalostnih zvršetkov je dovela ta j atruja. Ako se ta boj tira na polje osebnosti in ako otepajo okolo sebe s j takimi očitanji, tedaj padajo tak« očitanja nazaj 11» one, ki jih izuičajo.
Vedno in povsodi je slišati željo, da bi se odpravil narodni prepir, da enkrat nastane mir med narodoma v deželi. Res je neizogibno potrebno, da pride do takega miru, da na sedanjem razcepljenju ne bodo veo trpeli uaši narodni, socijalni in materijalni odnošaji. Toda pomirjeuje se mora izvršiti od naroda do naroda iu sicer: od zadovoljenega naroda do zadovoljenega naroda V teiu pogledu je zahtev, od katerih nn smemo odstopiti, je izve3tnihf mislij, ki elementarno silo žive v narodu Češkem in katerim treba zadov oljiti predno sploh more priti do sprave. Do takega mi;u bi prišlo, ako bi ne bila dobra volja za to le na jedni strani, ampak na obeh ; dokler pa nd jedne strani že a priori rekajo „ne", dotlej ne more biti govora o miru. Nemški liberalci imajo vedno mir v svojih ustih, a kakor hitro pride do konkretnih razprav, pa odgovarjajo: Mi sami hočemo vladati. Najprej se mora torej izvesti ravnopravnost, zlasti v jezikovnem pogledu, in potem pride še le do miru".
Tako je plemeniti princ prav dobro označil, kaj so tiste češke .provokacije", kakovo je češko „sovražtvo* do naroda nemškega iu kako bi se dalo odpraviti to „sovražtvo*. Iz izvajanj Schwarzenbergovih posname lahko razsodni čitatelj tudi pravično in strogo sodbo o nestrpnih nasprotnikih naših italijanske narodnosti. Dokazano je torej, da kakor Čehi ne sovražijo Nemcev, tudi mi ne sovražimo Italijanov; da tudi naše zahteve niso provokacije, arnpak naše pravo I! Knez Schwarzenberg je rekel, da še le potem pride do miru, ko bodemo zadovoljeni vsi; to i«to velja tudi za nas Slovence.
fiastitim našim gg. naročnikom!
Te dni pričnemo razpošiljati poštne nakaznice, iz katerih je razvidno, koliko dolguje vsak na za-stani naročnini do 31. marca t. I. Glede na to, da imamo ravno letos izvanredno ogromne troške, prosimo Čestite gg. naročnike, da blagovole doposlati zastano naročnino ; in ozirom na to, da se naročnina v naprej plačuje, tudi po mogočnosti predplačilo za drugo četrletje. Kdor nam do konca tekočega meseca ne dopošlje zastane naročnine, temu bodemo primorani ustaviti list.
Upravništvo »Edinosti".
PoHtiške vesti,
V TRSTU, rine 17. marca 1897.
Državnozborske volitve. Včeraj se je izpolnilo, kar je bila najiskreneja želja vseh hrvatsko-slovenskih rodoljubov, a kar bi bili toli radi — in naj bi bila cena za to še tako visoka — preprečili naši nasprotniki: naša istrska sokola S p i n č i č in L a g i n j a sta zopet izvoljena državnima poslancema. Nasprotniki vedo, kaj pomenjati imeni Spiueič in Lagiiija, oni vedo, da v znamenju Spinčečeve ognjevitosti in Lagi-njeve modrosti mora priti do zmage hrva-štvo in slovenstvo v Istri. To jim je povoda dovolj, da iz vsega srca svojega črtijo SpinčiCa in Laginjo in da bi ju strmoglavili, ko bi bilo 1® — mogoče. Ali ni bilo mogočt. Glede SpinčiCa je bila že a priori izključena vsaka na.la Italijanov, ali glede Laginjevega mandata so računali in računali, kako bi iz svoje manjšine napravili večino. Ali ni šlo in ni šlo. Volja naroda se je pokazala presilno. Neizrečena ljubezen naroda do dra. Laginje ae pač najbolje kaže v dejstvu, d a j e u a d 2000 kmetov stalo kako uro daleč pred Porečom, d a i z vedo izid volitev. S tako ljubeznijo naroda je nevarno igrati se. — Spinčid bil izvoljen z vsemi glasovi proti 8, katere je dobil „zmerni« Italijan Coglievina; Laginja pa 115 glasovi proti 97, katere je dobil Italijan Rizzi. 3 naše volilne može je br ez razloga uničila ital. komisija. Vladni komisar je proteatoval proti temu početju.
♦ ♦
Tudi narod na Goriškem je pokazal včeraj svojo politiško zdrelost, izvoli vsi jednoglasno po društvu „Sloga* za kmečke občine priporočenega kandidata, v pravem pomenu besede plemenitega
grofa Alfreda Coroninija. Slava temu narodu!
*
% *
Včeraj so volile kmečkt občine v Galiciji. Volitve niso izpale posebno srečno za gospodovalno poljsko stranko, kajti izvoljenih je poleg 13 kandidatov te straake, 5 Malorusov zmerne barve, 2 kandidata centralnega volilnega odbora malo-rnskega, o pristašev znanega patra Stojalovskega (to so poljski krščanski socijalisti) in dva člena poljske ljudske stranke. Mimo tega je potrebna še jedna ožja volitev.
*
* *
Včeraj je bila v Pragi ožja volitev med Mla-dučehom Brešnovskim in socijalistom Dedičem. Zmagal je prvi z veliko večino, ker so glasovale zanj vse češke stranke. Na večer je bilo izgredov in so zaprli več ljudi.
PODLISTEK
--56
Frooiout mlajši & Risler starši.
ROMAN.
— Francoiki apiial Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Tja gori mu je torej dovršen slušaluik dovajal vsakteri sumut iz pritličja, celć govorjenje poslov, hladečih se zvečer na vnaujih stopnicah.
Na nesrečo pa je le preveč dovršeui stroj glasove tolikanj mešal, jačil iu potegoval, da gospod Gardinois, položivši uho na poslušalo, ni mogel razločevati drugega, uego neprestano, jedna-komerao tiktakanje velike ure, kričauje papige, čepeče zdolaj na drogu, in kokodakauje kokoši, iščoče izgubljenega zrna. Glasovi so mu prihajali na uho vedno le kakor zmešano mrmranje, muo-gogiasno šumenje, iz katerega je bile nemogoč® kaj razpoznati. Stroške za napravo je v iatini le proč vrgel, ter zato čudovito svoje poslušalo »kril za gubo svojega posteljuega zagriujala.
V neki uoči je vrlega moža, ko j« bil baš zadremal, nenadoma zopet vzbudilo škripanje vrat. Ob tej iri je bilo to precej nenavadno. Vsa hiša je spala. Slišati je bilo »amo, kako so korakali psi po pesku, ali pa ae ustavili pod drevesom, v ka-
Navodlo našim državnim poslancem. Neki dopisnik mariborskega „Slovenskega Gospodarja" daje navodila novim državnim poslancem. Ker se z navodili v glasnem strinjamo tudi mi, priobčujemo jih tu doslovno:
1.	Slovenski državni poslanci naj vselej jasno izražajo svoja verska načela; poganjajo naj se za take šolske [ostave, da se bo mladina izgoje-vala v versko- narodnem duhu. Obiskovanje šole na kmetih naj g* skrajša na 6 let!
2.	Naši poslanci morajo na volilnih shodih svojim volilcem obljubiti, da brez tehtnega uzroka ne bodo odsotni pri nobeni državno-z b o r s k i seji. Kako nemarni so v tem oziru mnogi slovanski in celo slovenski poslanci, kaže žalostno glasovanje o celjski postavki.
3.	Slovenski kmečki poslanci naj stopijo v v nekako zvezo s kmečkimi poslanci vseh avstrijskih narodov, da bodo vsi skupaj vsaj v gospodarskih vprašanjih jedino postopali. In vst skupaj naj potem delujejo na to, da se upeljejo kmetom ugodne postave, n. pr. postava proti razkosovanju kmečkih zemljišč, postaja o zadrugah itd. Te zadruge bi potem tudi vojake lahko zalagale z žitom, z živino itd. ali bi posredovale pri kupčiji itd. Vsled tega bi ostal ves dobiček v žepu kmetov, ne pa židovskih milijonarjev.
4.	Naj glasujejo zoper vse, kar bi utegnilo j kmetom večje davke nakladati. Če potrebuje država denarja, naj ga ji dajo židovi, kateri ga imajo tako preveč. Vsem stanovom se povišajo plače, kdaj se pa nam povišajo ?
B. Naši poslanci naj glasiyejo samo za pra-vično pogodbo z Ogersko; mi nismo ogerski sužnji.
6.	Vsi slovenski poslanci naj stopijo v j u g 0-slovanski klub.
7.	Naši kmečki poslanci naj prirejajo in morajo prirejati med nami shode, da jim bomo svoje želje razodevali. V Savinjski dolini se zdaj še nobe-deu ni predstavil.
Poslanci V. kurije. Kakor znano, pošlje nova kurija 72 novih poslancev v državni zbor. Med temi so možje najrazličniših stanov: 10 kmetov, 4 odvetniki, 11 duhovnov, 3 zdravniki i železniški sprevodnik, 1 deželni uradnik, 1 naroest. svetovalec, 1 tovarnar papirja, 1 gimnazijski profe-sov, 1 trgovec s perilom, 1 hišni lastnik, 3 trgov-pomočaiki, 1 natakar, 3 gostilničarji, 1 slikar, 1 pisatelj, 2 knjižničarja, 1 utednik, 7 lastnikov zemljišč, 10 delavcev, 1 rezbar, 1 strugar, 1 mizar, 1 čevljar, 5 tkalcev, 1 steklar, 1 nadz. iilavnice in 1 krojah. Tako smo čitali v listih, ali ta račun se ne strinja. Ne vemo, pri katerem stanu je pogre-šena številka.
Položaj na Kreti. Iz Berolina oporekajo vesti, da se velesile sedaj posvetujejo o tem, kdo bodi novi guberner Krete. Za sedaj se razpravlja le o tem, da je treba dati Kreti popolno avtonomijo, in vlasti se posvetujejo o tem, katera oblika vlade in kakšna konstitucija bodi temelj novim odnošajem. Kar se dostaje oblike vlade, vzamejo velesile kakor uzor bržkone
tereni je na vrhu pihala sova. Izborna priložnost, j poslužiti se poslušala 1 Položivši uho nanje, se je I uveril gospod Gardinois, da se ni zmotil. Šumot : je trajal dalje. Spodaj so se odprla vrata in takoj j na te zopet jedna. Zapah na vuanje stopnice dr- j žečih duri je odpahnil nekdo nekako težko. A niti ■ Pyramus, niti Thisba, dš, niti Kiss, veliki Novo- j Fundlandec se ni ganil. Gardinois je torej tiho ustal, da bi videl, kdo so pač ti čudni zločinci, ; ki od znotraj prodirajo ven, in skozi žaluaije je i opazil to-le:
Vitek, suh mož, po rasti in kretanju podo- j ben mlademu Fromontu, je peljal ob roki damo, kateri je glavo zakrivala z zobci obšita kapuca. Sedla sta najprej na klop pod pavlovnijo, ki je bila v polnem cvetju.
Bila je krasna, »vitla noč. Mesečina je polzela preko drevesnih vrhov ter svetle kost sejala med i gosto listje. Od žarkov oblite terase, po katerih so kosmati Novo-Fundlandci skakali sem ter tja ter hlastali po nočnih metuljih, široki, gladki, globoki ribniki, vse se je tiho, mirno blesketalo, kakor odsevano od srebrnega zrkala. Tu pa taui na krajih tratin so migljale kresnice.
Setalca sta molčć jeden hip posedela v senci
kneževinu (otok) Samos. Potem je treba šs določiti, dali naj vodi upravo otoka generalni guberner, ali namestnik v imenu velesil.
Dunajaki listi javljajo iz Berolina, da je pričela blokada bržkone včeraj (IG.), toda gotovega se ne zna o tem. Temu nasprotno pa poroča rimska „Agenzia Štefani" iz Londona: Poveljniki evropskih eskader niso niti proglasili blokade kre-čanskih pristanišč. Grška eskadra da je ostavila Kreto, le dve vojni ladiji da sti ostali, a tudi ti dve da bosti v kratkem sledili eskadri.
O evropski modri diplomaciji ni slišati nobenega glasu. Vse je tiho, le grki in Turki rožljajo z orožjem.
Italijanski ujetniki. Iz Masave poročajo, da je dospela tjakaj druga skupina ujetnikov. V tej skupini so: 2 častnika, 4 podčastniki in 91 mož ter inženir Capucci. V kratkem jih odpošljejo iz Masave v Italijo.
Razlidne vesti.
Mestnim volilcem III. kolegija kličemo še enkrat : vsi, vsi do zadnjega na volišče, kajti izid volitve bode morda odviseo le od par glasovi Kdor še ni dobil legitimacij, naj le gre vsejedno na volišče, kjer dobi volilne do umente od volilnega komisarja. Toda požuri naj se, da ne bi morda kdo drugi glasoval na njegovo ime
Odprta groba. V ponedeljek zvečer je umrl v Zagrebu profesor Matija Valjavec, člen jugoslovanske akademije in zastužni pisatelj slovenski in nabiratelj narodnega blaga. — V Ljubljani pa je umrl nagle smrti mladi in tudi med tržaškimi Slovenci dobro znani odvetnik dr. V i k t o r S u p a n. Mir in pokoj dušama obeh pokojnikov !
Nj. Vel. nai cesar odpotuje prihodnji petek iz Nizze — kamor se poda, da obišče angleško kraljico — ter su vrne na Dunaj.
Čujte, čujte, okoličani I V neki gostilni v mestu je sedela predvčerajšnjem družba Italijanov, med istimi tudi neki veterinar. Pogovarjali so se o volitah in računali, s koliko večino utegne biti izvoljen Maurouer. Ko so se pogovarjali o agitacijah od slovenske straai, jerekel jed«n Lahonov Potrebno bi bilo, da naia (italijanska) gospoda zbere toliko denarja, da pokupi vsa possstva po okolici in potsiv, naseli tja Furlane!
Ali »te čuli okoličani ?! Sedaj pa le sodite sami, ali ni le gola in žalostna resnica to, kar trdimo mi vedao: da bi namreč progressovci radi odpravili našega kmeta iz okolice, da bi našemu ljudstvu potisnili beračko palico v roke. Še v u rodu eni članku zadnje »Edinosti" smo pov-darjali mi, da o sedanji volitvi gre za gospodarsko samostojnost okolice, kajti, ako zmaga nasprotni kandidat in ako dobi progresso tudi okolico v svojo oblast, prične gotovo divja gonja na naša posestva in kmetije po okolici. Okoličani, odprite svoje oči, da sprevidite nevarnost, ki vam preti od njih, ki se vam sedaj liliuijo prijatelje! Zavedite se nevarnosti, ki preti vaši gospodarski ekzistenciji, dokler še ni — prepozno I Glejte, da si ohranite last, ki ste jo podedovali po svojih poštenih prednikih, in da jo zapustite tudi svojim naslednikom 1
pavlovnije, izgubljena v tisti globoki noči, katero je delala okoli njiju jasna mesečina. Potem sta se uajedeukrat pojavila v svitlobi, nežno objemajoča se počasi stopala preko terase ter izginila v gošči.
,To sem že prej mislil«, je dejal stari Gardinois, spoznavši ju, sam pri sebi. In čemu bi mu trebalo šs spoznati juPAli mu ni molk psov, pogled na spečo hišo jasneje uege-li vse drugo kazal, kakova ne*ramua pregreha se vsako noč brez kazni vlači po drevoredih njegovega parka? A bodi si kakor koli, stari kmet se je radoval svojega odkritja. Ne da bi užgal luč, je skrivaj smeji se z nova legel v posteljo, in kmalu je osvetljevala luna v mali, l lovskimi puškami natlačeni sobi, odkoder je je bil opa/.oval rnisM, da ima opraviti s tatovi, le še na steni viseče orožje in s patro-nomi raznih promerov napolnjene škatlje.
Na starem m«stu, na oglu istega drevoreda, je znova vzrastla ujiju ljubav. Minolo leto s svojim oprez*vanjam, ustavljanjem iu boji svojimi je bila nekakšna priprava za njiju zopetuo združitev. Ni skoro vredno izrecno povedati, da sta ae, ko je bil greli storjeu, samo le čudila, zakaj sta se toliko časa obotavljala...	(Pride še.)
Iz sv. Križa nam pišejo: Ta imamo nekega siromaka. Mož .um mnogo otrok — devst — in malo zaslužka. Skoro nemogoče mu je, da bi preživljal svojo diužino. V skrbi prišla mu je nekega ine misel, da bi se obrnil do našega načelnika (capoville), da bi mu le-ta napravil spričevalo a-božnosti, s katerim bi morda mogel dobiti kako pomoč iz mestue ubožne hiše. Kakor je sklenil, tako je storil. Ali kakov odgovor je dobil ? Naš »slavni" je odgovoril siromaku, da ne dobi spričevala, ker je člen godbenega društva križkega, katero društvo da ne dobi nikdar več dovoljenja sa ples, dokler bode on capovilla. Svojo odklonitev pa je naš .slavni* utemeljil nastopno : „Ker ste sneli ,allai»ardo* (ta znak sv. Justa) se svojih čepic in ker ste že tako vneti za sloveničino, pa pojte le k gosp. Ivanu Goriupu, ou naj vam d& žakelj moke. Potem pojte k Nabergojn, on naj vam d& vrečo krompirja!«
Take odgovore daje nam torej naš capovilla v svojem uradnem poslovanju, nam domačinom, ki plačujemo davke, nam, ki imamo vsi jednake pravice do občinskih ustanov, ne glede na to, ali kdo izmed nas pripada tej ali oni stranki. Sam Bog daj, da bi se skoro premenili ti neznosni odnošaji, ko nam gospodujejo ljudje, ki nimajo niti pojma o tisti nepristranosti, na kakoršno ju navezen sleherni javni finticcijonar.
Jako dober tek mora imeti tisti »kagumar-akiu Križan, ki je na dan občinskih volitev dne 28. februvarja pojedel v Križu dve porciji, na Prošeku kasneje 7 porcij in je bil slednjič — povr-nivši se z volitve v sv. Križ — še vedno—lačen. Tu lačni „Kagumar" je jel zopet zijati, dokler mu niso dali še dve porciji. Torej znaša vse skupaj : 11 porcij in 11 kosov kruha. Glede povžitega vina pa ne vemo mere. Malo ni bilo, to je gotovo.
Vrlega „Kagumarja" ohrani Bog pri tako dobrem teku. — Vse to smo povedali zato, ker je ta mož tip onih redkih okoličanov, ki s*- toli radi prodajajo, ker imajo svoje srce in sv. je piv pričanje — v želoilcu I
Iz okolice oprtaljako nn.a pišejo: Obljubili smo slavnemu uredništvu .Edinosti", dn horeroo obširneje opisati tudi volitve v Ždrenju.
Koj ko so se pričele volitve, mu slutili, da ne gre vse po zakonu, zato bo ogorčeni naši vo-lilci koj in ponovno zahtevali, da se pusti v volilno sobo nekaj mož naše stranke, a zaman. Gospod komisar ni pripustil, rekši, da je on za to tu, da čuva zakonitost volitve. Ni to ni pomagalo, da smo opozorili g. komisarja, da on ne more poznati volilcev no pVnzu. če imajo pravo glasa, so li doletni, če stanujejo v okrožju volilne sekcije in Če niso celo italijanski podaniki. Menimo, da bi bilo prav, ako bi se bilo pozvalo iz vsake pod-občine vsaj po dvojico naših zaupnih mož v volilno dvorano, prostora je bilo dovolj. Veliko ogorčenost naših volilcev je vzbudilo dejstvo, da je komisija naše izključevala zaporedoma, a protivnika skoraj nobenega. Veliko število naših volilcev ni prejelo pozivov, ali pa so bili isti krivo pisani, a pri nasprotni stranki je bilo vse v redo. Ni čuda, da je bil naš narod jako razdražen, videči take krivice, in le z velikim trudom smo mogli pomiriti ljudstvo. Naši ljudje se niso mogli ganiti, a nasprotni agitatorji so delali, kar so hoteli; nekemu agitatorju smo dokazali n. pr, da je kupoval glasove, toda nič se mu ni zgodilo.
V takem redu so se vršile volitve do pozne noči. Ko se je začelo temniti, padel je prvi kamen ter zadel nekega Toučiča na glavo, da je bil koj ves v krvi. Odveli so ga v župuišče, kjer so mu izpirali rauo. Res je, da je isii Tončič kasneje glasoval, a bil je tako slab, da sta ga morala dva moža pod paaduho peljati v voliluo sobo. Le svojemu močnemu pokrivalu $?e je imel m; ž zahvaliti, da mu niso rtzbili črepiuje. Nekaj kasneje je počelo padati kamenje od druge t. j. od spodnje strani iz nekega vrta. En kaioen je padel prav tikoma meil stražo iu volilce, kar je provzročilo strašno buuo in zmešnjavo. Pairulje so začele tekati vse križem in res so ujeli ua vi tu nekega človeka, ga piiguali na lice mesta, ga prašali, če je ou kanieujo metal, iu ko je rekel, tla ne, se ga izpustili. — Naši volilci so postajali zelo nemirni in razkačeni, ker so se bali najhujšega. To je resnica! To «e ne da taiiti, ker imamo na stotine prič. V treh prošnjah Brno bili prosili, naj bi se vršile volitve v katerem drugem uurnejtm kraju t. j. v
sredini naše sekcije, v Gradinu ali v Brezovci. Ali naše prošnje niso bile uslišane in kakor centrum se je določila najskrajneja točka: Ždrenj. Ždrenj je res centrum po števila Italijanašev, a po naravni legi ne. Opozarjali smo osebno in pismeno, da je to nevarno mesto za volitve, ker mi poznamo zdivjanost ždrenjskih poturic. No, vendar so se varali laška gospoda, ako so mislili, da ne pridemo v Ždrenj. Še v večem številu smo prišli, ker smo slutili, kaj se namerava.
Povrnimo se k zaključku volitev in k listam volilcev, da slavna vlada av6, kako zares čiste so bile te volitve. Mi smo natanjčno prepisali listo naše sekcije. Veliko število volilcev je bilo uneše-nih brez očetovstva. Tako n. pr. je bil v listini naš fiducijar Gardina Anton upisan brez očetovstva. Ker je on edini tega imena, ga nismo reklamirali. To prisegamo. A glej čudo 1 V listi je bil upisan z krivim očetovstvom lil In zaradi tega nam ga hočejo uničiti. Smo-li mi volilci krivi, da so se liste ali spremenile ali so bile netočne? Da liste niso bile identične, razvidno je iz tega, ker je v sredi volitev nastala zmešnjava, da so morali liste primerjati, kar je trajalo prilično dolgo. Tudi to je navdalo naše volilce s sumom in nezaupanjem. Ko so bile volitve dovršene, manipulirala je laška komisija nad poldrugo uro v volilni dvorani. Volilci smo nestrpno čakali ua razglašeuje rezultata, ker je bilo že kasuo iu vsaki je želel biti doma, daleč od tega nevarnega mesta. Pa čakali smo zastonj. Gospod komisar je povedal nam pojedincem, da ne morejo priti na čisto, da ie jim je zmešalo in da, ako bi hoteli zvedeti uspeh, bi morali čakati najmanj še poldrugo uro. Svetoval nam je, da naj gremo domov, dokler je če straža na nogah, da nas spremi ter da izvemo rezultat drugi dan po tamošnjem g. župniku.
To menda niso take čiste volitve, kakoršnih si je želel njega eks. Badeni.
Volilci.
I Iz Gradca smo dobili nastopno brzojavko : j K težkemu boju za slovenstvo in slovanstvo na ; obalih našega morja vam kličemo prihodnji vaši
sobojevniki, in sedanji somišljeniki čvrst .Naprej | Živio 1
{ Iz Golen (občine Materije) naui pišejo: Te dni dogodila se je tu velika nesreča. 30iemi kmet Andrej Maglica, oče dveh nedoraslih otrok, je sekal drva v svojem gozdu nad neko jamo, globoko 20 metrov. Upiral se je z nogo ob kamen na ob-robu jame; ko je hotel potegniti posekano drevo z nad jame, utrgal se je kamen pod nogo in u-bogi Maglica je padel po skalovju v dno globoke jame. Ko je ljudstvo doznalo to, je vse hitelo, da reši ponesrečenega in trije srčni možki spustili so se po vrvib in verigah v jamo, kjer so našli Maglico vsega razbitega in polomljenega, tako, da ni bil Človeku podoben; malo nade je bilo, da ga še živega spravijo na njega dom. Golčani bo storili vse, kar so mogli, a največ milosrčnosti izkazali sti gospa Fr. Juriševič, ki je poslala nesrečnemu v jamo blazino se svoje postelje, in njena hči ga. Kozina udova Kibarič. Obema gospema bodi izrečena zahvala ua toliki blagodušnosti in milosrčnosti. Tisočkratni: Bog plati t
K nesrečnemu Maglici bil je potem poklican občinski zdravnik, g. dr. Tomo Bilek, ki je kon-statiral, da mu je križ zlomljen. Zdravi ga na obč. stroške, toda malo je upanja, da bi ozdravil.
Lanska letina je bila pri nas tako slaba, da nebeden kmet ni pridelal za 2 meseca živeža. Drva v mladih naših gumah so po nič. Glad se je urinil v vsako hišo iu uovčiča ga ni, da bi si poskrbeli moke za polento. Naše občinsko glavarstvo v Materiji je uložilo prošnjo za podporo, a žalibog, rešitve pa še ni uikake. Ubogi mi, kaj bode z lami! Bog se nas usmili !
Kuga v Dobravljah. Iipod Čavna na pišejo: Nikar so ne ustrašite dragi čitatelji 1 Nikar se ne prestrašite tega naslova. Tukaj ni take bolezni, za katero bi ljudje umirali trupoma, ali ki bi bila tako nevarna, kakor je bila ona v letu 1885. — V Dobravljah razsaja neke druge vrste kuga: žganje-pitje ! O tej bolezni nismo vedeli do najnovejega ; časa. Ob periferiji občine otvoril je nekdo krčmo i iu žganarijo. Ker je letos vino bolj slabo, se pivci kaj radi zatekajo k žganju. Najžalostneje pa je, da ravno mladina popiva žganje vse noči. Često se tako napijejo te nesrečne pijače, da kar orno-čeni zaspe pri mizi, ali pa tudi v jarku kraj ceste.
Cel6 dekline se ne sramujejo te grde strasti. O kvari, ki jo Jela žganje mladini, ne bodem govoril, saj se je že to stokrat ponavljalo z lece in v listih. Ono mladino pa, ki ima še količkaj srauio-žljivosti in krščanskega čuta v sebi, prosim in jo rotira, naj se izogiblje žganja. Krčmarja pa prosimo, naj kolikor le možno omeji žganjepitje, če je že noče popolnoma odstraniti. Bog ! Podvinski.
Novačenje za c. in kr. vojsko in mornarnico. Letos se bode vršilo novačenje te-le dni in v teh-le krajih :
A.	Za c. in kr. vojsko. V okiajn sežanskem: v Sežani dne 2. in 3. aprila, v Komnu dne 5. in 6. aprila. — V okraju gradiščanskem : v Gradišču dne 7. in 8. aprila, v Korminu dne 9. in 10. aprila. — V okraju goriškem: v Gorici dne 12. in 13. aprila, ter 21., 22., 23., 24., 25. in 26. aprila, v Ajdovščini dne 27. in 28. aprila, v Kanalu dne 30. aprila in 1. maja. — V okraju tolminskem: v Bolcu dne 3. maja, v Tolminu dne 5., 6. in 7. maja, v Cerknem dne 10. maja. — V okraju koperskem : v Buzetu dne 10., 11. in 12. maja. — V okraju poreškem : v Motovunu dne 13., 14. in 15. maja. — V okraju pazinskem : v Pazinu dne 17., 18., 19. in 20. maja. — V okraju voloskem: v Podgradu due 91. in 22. maja.
B.	Za c. in kr. moruarnico: V okraju poreškem in piranskem : v Piranu dne 2. in 3. aprila, v Kopru dne 5., 6., 7. iu 8. aprila. — V okraju rovinjskem: v Rovinju dne 10. aprila. — V okraju voloskem: na Voloskem dne 12., 13. in 14. aprila. — V okraju lošinjskem : na Krku dne 20. in 21. aprila, na Čresu dne 23. aprila, v Lošinju dne 26. aprila. — V okraju puljskem: v Pulju dne 28., 29., 30. aprila in 1. maja. — V okraju pazinskem : v Labinju dne S. in 4. maja. — V okraju poreškem : v Poreču dne 6. in 7. maja, v Bujab dne 10. in 11. maja. — V okraju tržaškem: dne 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 21. maja. — V okraju gradiščanskem: v Červinjanu dne 23., 24., 25. iu 26. maja, v Tržiču lne 28. in 29. maja.
Dijaika kuhinja v Trstu. Pred mnogimi leti se je bila v Trsta ustanovila dijaška kuhinja, da se podpirajo slovenski dijaki iz okolic«, ki pohajajo c. kr. gimnazije. Vsako leto se je objavljal račun in prosili so dobrohotni rojaki, da bi podpirali zavod, ki je jako potreben, da pomaga vzgajati domačo inteligenco slovensko. Do zdaj so skorej izključno Slovenci iz mesta podpirali ta zavod ; nekaj male podpore je prihajalo tudi iz okolice, pa vendar je to vse premalo. Na Štajerskem in Kranjskem so prvi stebri takih zavodov gospodje žnpniki. Največe zasluge za dijaško kuhinjo ima v Trstu častivredni gospod Julij Varto. Lepa je torej misel, da pride na pomoč „Slovanska čitalnica" b tem, da priredi v soboto koncert ua korist „dijaški kuhinji*. Kakor slišimo, bodo sodelovali: »Tamburaški zbor", gospici Lavrič, in znana češka umetnika gg. Odstrčil in Vrbka.
Podpirajo se dijaki na ta način, da dobivajo po dvakrat na teden tečen obed, da se jim ko« pujejo šolske knjige, da s« jim preskrbuje vsaj jeden del šolnine. Po ogromni veČini dijaki dobro vspevajo in dobrotniki smejo biti prepričani, da podarjeni denar ni zavržen. Opozarja se torej si. slovensko občinstvo na koncert, ki se — kakor slišimo — priredi v soboto v prostorih .Slovanske čitalnice". Res je mnogo narodnega davka, pa davek v dobre namene v šolskih stvareh mislimo, da je najpotrebnejši, saj je tudi „družba sv. Cirila in Metoda" Slovencem prirasla najbolj na srce.
M 1 a d i n o 1 j u b.
Srčnost naših ženskih. Iz-okraja kopenskega nam piiejo: Bilo je dne 12. t. m. Bilo je prav mirno in prijetno morje, ko hmo ua tiarobrolu „Vergerio" — last stare kopenske družbe — od-pluli iz Trsta v Koper. Kakor po navadi bilo je mnogo naših ljudi na porobrodu. Med vožnjo so nastali važni pogovori o ininolih volitvah. Med ljudmi je bil tudi neki lahonski podprenik, ki je bil tudi od laške stranke izvoljen za volilnega moža. Le-ta je jel pripovedovati, kako so ga Italijani na dan volitve častili, kakor kakega visokega gospoda, kaj da so vse jeli in pili, m kako da so ga isti večer peljali v Piran, kjer so zopet — jedli in pili. Vse to in več takega je pripovedoval mož Med tem pripovedovanjem je stalo poleg njega nekaj žen, kakih 15—20 oseb, prav trdnih in narodnih Slovenk iz Pobegov. Užaljene, kakor da jih je trn zbodel v srce so ustale in prašale pri-
povedovalca: „Vi, »trie s kratkimi hlačami, vaSa obleka ne kaže, da bi bil Italijan, ampak vidi se vam, da ste Slovenec, ki pa s« je prodal kakor star osel. Bil ste v Piranu, ker prodajate svoj narod in našo kri naSim najhujim nasprotnikom. Vi, malopridnež vi* ! Tako so mu povedale naše žen«. Ker so ga pa dražile še naprej, se je njezil tako, da je jedno žen udaril s palico po glavi. Tedaj pa, kako bi trenil so ga žene obsule z vrči iu stoli, tako, d» se niti ni mogel braniti sam in je moral klicati na pomoč. Ko smo dospeli v Koper, se je hotel umakniti po drugi ulid, ali ni ne mu posrečilo. Ž*ne so ga obkolile zopet in joj bi au bilo. da mu ni priskočil na pomoč mestni stražar, ki ga je zoprl v neko vežo. Tam je bil skrit, dokler se žene niso razšle.
Zapomni naj si torej lahonski podrepnik, da tudi v žilah naiih žen se pret&ka slovenska kri. V drugo naj bode pametneji, da se mu ne dogodi kaj hujšega.	O b Č i n a r.
Iz Kozilt« nam pišejo: Ako pomislimo, da se pustne dni vsak Človek rad kaj veseli, in da tudi sami Vi, g. urednik, niste pri tem gotovo zaostali, smem se potem nadejati, da se ne bodete jezili, ako sem nekoliko zamudil.
Pre lpustno soboto priredili so Kozinski rodoljubi plesni venček, kakoršnega Kozina še ni videla. Dali so napraviti slovenska povabila, ter so razposlali ista znancem in prijateljem. Kozina leži na čisto kraških tleh; vendar bi se vsakateri varal, ako bi mislil, da zamore Slovenec tukaj povsem svobodno dihati. In kdo ovira to svobodno dihanje ? — To so uradniki državne železnice, ki so nastavljeni tu. Ko so ti gospodje dobili povabila, začeli so jezno godrnjati, čeč, da njim bi se morala d o poslat i italijanska ali nemška vabila. Seveda mi jim nismo ostali dolžni odgovora, da mi kakor Slovenci, razpošiljamo le slovenska vabila. Nekega dne se je ederi teli gospodov v gostilni „Hotel Adna' tako-le izrazil proti rodoljubu Kozincu: „Cosa mi avete mandato 1' in vito ščavo ? Io non capico un o...,! La nazione schiava e la peggio del mo'ido l"
Težko mi je razumeti, kako je mogel mož tako govoriti na slovenski zemlji. Še bolj Čudno se mi vidi, da so mu nekateri — ki se sicer kažejo narodnjake — še prav dajali. Uradniki so tudi pregovarjali svoje ljudi, da naj ne gred6 na ples, katerega prir**dč „quei ščavi del balo41, sicer iih bodo kaznovali. Vse te lepe stvari ae godijo na naši kraški čisto slovenski zemlji. Mislim, da bi bilo mnogo bolje, ako bi slavno vodstvo državne železnice poslalo take možižke še malček v šolo, da s*- priuče nekoliko lepšemu vedenju z ljudstvom; sploh naj bi se v čisto slovenske kraje pošiljali le sbnenski uradniki.
Tu imamc namreč pri blagajni postaje Italijana, ki ne um6 besedice slovenščine ; kakor tudi mafci-.cinšVega posl vodjo, trde»a Nemca. Ta dva
izkaz navaja med vzreki smrti: 26 slučajev vnetja
sopnih organov, 13 si. jetike, 3 si. 6špic, 1 si. ikrlatice, 1 si. dftvice, 1 si. kapi, 1 si. «mrti po naključju, samomori itd.
93 lat v občinski ilHibi! V občini,Mehajli, okraj Temešvar, umrl je nedavno občinski pastir Jan Rogyila, star 103 leta. Ko je bil Rogyila star 7 let, vstopil je bil v občinsko službo, kakor pomagač pastirjev. Pozneje je sam postal pastir in ; ta svoj posel opravljal vestno in zvesto, dokler ni izpolnil 100 let. Potem še-Ie je prosil, da ga rešijo .službe/ in vstopil je v „zasluženo stanje miru". Pokoj je užival tri Jt ta, a te dni se je bil pre-hlaaii in podlegel.
Ženski trgovski potniki. Des«t m'adih deklet potuje sedaj kakor „trgovski potniki' v zastopstvo neke spodnjo-lužiske tovarne sukna po raznih mestih Poznanja ter ponujajo od hiše do hiše blago za meiko opravo. Ta dekleta delajo prav dobre kupčij«, kajti umevno je, da „jaki spol" rad sede „slabemu" na limanice. Ker se ženske kažejo v tem poslu jako spretne in sposobne, utegnejo popolnoma izpodriniti niožke trgovske potnike.
Ukradena — lokomotiva I Na Madjarskem ni nič novega več, kar se dostaje javne sigurnosti. Pomislimo, kakšni so madjarski javni odnošaji, ako je cel6 možno ukrasti — lokomotivo 1 Madjarski ljubitelji železnice so te dni v Temešvaru na tamošnjem kolodvoru povsem demontirali jedno lokomotivo ter razprodali posamične kose za 2000 gld. Skore neverojetno bi bile to, da se m dogodilo na Madjarskem.
Zdravilna moč lig. Suhe fige ais« le jako tečno in hramvo sadje, zdrave so tudi za želodec in drobje, posebno ako je človek bolan in je probavljanje slabo. Fige so dobre proti kašlju, a priporoča se jih tadi zoper bolezni na pljačih. Jedno-itaven, toda vspešen lek za prsa je čaj iz običaega ječmena, kateremu se primeša 5—6 fig iu jedno P««t, cibeb. Od tega čaja pije se vsak dan po nekoliko čai.
Koledar. Danes (18.): Ciril Jeruzalemski, škof; Elvard, kralj. — Jutri (19.): Jož^f, ženin Mai ije Device. — Polna luna. — Solnce iziile ob 6. uri 3 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 9 stop., ob 2 pop. 14.5 stop. C.
Iz malomestja.
Spisal K—k.
(Dalje)
„Ne!M se je odrezal Rajko.
„Dobro, izročite mu »ojo vizituico. Prosim Vas tudi, da mu rečete, naj me jutri čaka tu, v svojem stanovanju, okoli tretje ure popoludne.
Dala mu je vizitnico in hitro odila.
V.
Anžgar Djadjenko je bil jako hud, ko mu je povedal Rajko svojo dogodbice s ptuje damo.
„Ali ne veš, da je bila gospodičina Sabina Zopkiuova?! In ti si vedel tako neuljudue 1"
Najnovejše vesti.
Lvov 17. Na vCcr^šujih volitvah v J^ruslavu je došlo do riH^natnih izgred »v. Nekoliko oseb so zaprli. V Rzpsszovu je došlo do pretepa med pristali Stojalovskf£H in ljudsko stranko. Konjica in vojaki so napravili red. Po dosedanjih poročilih so se vso osiale volitve v deželi izvršile popolnoma mirno
gospoda pa imata posla e lino le z slovenskimi j mu je dejal in še veliko več.
strankami. Žalostno I Tu je torej zopet materijala za prihodnje naše državnejposlance.
Nepustiga.
Iz Sarajeva nam pišejo: V čislani „Edinosti", doši mi sinoči. či'.^ro, da je naš nadškof dr. S'ad-ler tako opasno bolan, da so zdravniki že obupali rešiti ita. Vladika bil se je v izvrševanju svoje vis*> pastirske službe — š I je bil obiskat poplavljene kraje ob Drini, tolažit poplavljenike iu pomagat j'm — res nakopal smrtno bolezen; a krizo je srečno prestal in upamo, da v tolažbo svojih »lijecenzanov in tia veselja vseh Hrvatov, ki ga po pravici štejejo med svoje najboljše eine, kmalu popolnoma ozdravi.
Pot okolu zemlje v 30 dneh. Ko bode dogotovljena sibirska železnica, možno bode v 30 dneli potovati krog sveta. Ako se n. pr. kdo odpelje dnć 1. januvarja iz Peterburga, dosp6 8. jan. v Vladi vostok. Od Vladi vostoka se bode vozil 10 dnij po morju do San Frančiška. Iz San Frančiška (18.) .(lpelje po južni ppcifik železnici v New-York, za kar je treba 47» dnij. Zatem mala vožnja po morju do Bremena, trajajoča 5'/» dnij in od tam brzo vlakom KolonjaPeterburg v jednern dnevu in pol nazaj v Peterburg. Ako seštejemo te Številke, dobimo svoto 297, dnij, torej »iti jeden mesec.
Tedenska statistika trža&ka. V tednu od 28. min. do 6. t. m. rodilo »e je v tržaški občini 131 otrOk (72 moških. 59 ženskih) V isti d6bi je umrlo 105 oseb (45 možkih, 60 žepkih). — Zdravniški
ZAHVALA,
Najiskr®jo >: hvalo izrekam gi spodu dr. Martlnisu /<V*vn<ku „De I. p »dj>. iliuštva*4. kije svojo spre.tiio.-t j > )<■«.,! mojega otroka hude bolezni np oč'slj Vili zdravnik bodi priporočen vsem naSiui rolnl. >ni	LuJea Bajt.
Trgovinsku brzojavke i n v ~»«t 1.
2adinp«i . P-.«i.<m *f\je»eri 7-2A 7 25 Pšenica za spomlad Hl-7 7 80 do 7 81 Ovob za spomlad B-70—5.71.
Rž za spomlad ►i.MS—K.38, Komau za. maj-juni 1897. 8.618 68
1 « en .. »»a >d ; «11. i. 8-15 >d 79 ilo. 8.25—8-So. o ! SO v' ■ 8-30—8-S5 od SI	f *35
8-40 , »i. k« . —.— —.—. Jen.-i u 10—8* — 5 65 6" 10.
Srodne ponudbe, brez kupcev, mlačno. — Vreme i
lepo.
1 rr -1. TT«i- - mni »Ui1 for. 12.02 do 12 05. Za maj f. 12.07. jako stalno.
JPi1:.^*. (Joni i-Ougal u.vn, pu-u«* i|i.v- / Tmt t-carino T rt«.I uitpu'-'lUtar pron-j f, 31 60 —Ci>ii<!a?ie
--«_fatvor« ■'4 75'—'. V lartili aodih 86 —
,». ii.w;> < »uto» Kvurnv •:•» m aro 55*75 iti juli 56.! 0 malo bolje.
Hauibunv .»»to( ;^ood arerago za marc 45.75 za maj-46.—, za september 46.50 za decembor 46.75 mlačno, Kkun«	'	17. maro ca i 1.
dan<*n
Državni doii» t uapirju
n - i 'i'obru Avatrijnv i r^nta «la'u „ , T ''ronah kreditne akcijo
100.85 100 86 122.50 lOO.iO 357.15
London !0 Lai........119 75
Napoleoni...........ft.521/,
20 roark	.... 11.73
100 Ita!	45.—
vferrti 101.10 101.15 122.65 100.35 358.26 119 75 9.527, 11.73 45 15
Ko se je torej bližala tretja ura popoludne, ukazal je služabnici, naj pospravi njega sobo, a Rajka je odpravil v gostilno.
,Na zdravje, Anžgar", mu je dejal ta odha-jaje, „in zabavaj se iz?rstno s svojo gospodičino Sa... S... brr 1"
Toila ta ni maral za Rajkov opomin. Razburjen je pričakoval tretje ure.
,Ob tričetrt na tri je vstopila Sabina. Ponudil ji je stol in s61 nji nasproti.
„Gospodičina, najprvo vas prosim, da odpustite včerajšnje ravnanje bratovo. Ne zamerite mu, on je mlad človek in jako ponosen na-sć".
„To sem izprevidila takoj. Verjemite mi, da nisem bila razžaljena".
„Hvala vam ! A sedaj prosim, povejte mi, po kaj ali zakaj ste prišli k meni ?u
„Prišla sem vas prosit pomoči. Vi veste, da Ivan Bojajev kmalu odide na Dueaj. In izročiti mu moram neko pismo ; ker pa se sama ne upam iti k njemu, vas prosim, da bi mi i/.kazali uslugo in ponesli k njemu to pismo*.
Pri tem je izvlekla iz žepa lično pisemce iu je položila na mizo.
„Oh, gospica Zopkiuova, kaka časti Prav rad, z veseljem, ah, gospica!" hitel je Djadjenko. „Da, prosim vas!" „Da, goipoiiči/n, takoj, tauoj !• .Hvala vam, gospod Djadjenko!"
(Pride Se.)
Zaloga lina
Antona. Polley-ja v Sežani.
Pristna bela iu orna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja ts* le od 50 litrov naprej.
Borzni trg žt. 14
Sedanja razstava:
Jako zanimivo poturanje na lloh• andsno, ohisk v Haagu, Amsterdamu, Rotfeadamu Utrechtu, Dor-breehtu, Groningenu, Nimegu itd. Ustopiiinu 20 novč. otroci 10 nov.

C. kr. dTorna tovarna orgelj
bratov Bieger v Jiigerndorfa avstr. Silezija. Zastopstvo v BudimpeSti, VII., Garay-utcza št, 48
v lastni hiši. l)vhre. vene oerfovene orgije pod jiiko ugodnimimi pogoji.
K a t n 1 o g z :t orgije zastonj.
Svečar v	\ 1/flP A P	Solkanska cesta
Gorici	J- lVUrMU	st. 9.
priporoča vcb-Č utitomu sveČenetvu, cerkvenim upravam, tor slavnemu obfiinMvu pristne
voščene sveče
kilogram po 2 gld 45 nč
Ha bo ono hv 6. , kuje nosijo pretokolirano tvornično znamko, nopokvnr j'ud, jamčim ho svoto lOuO kron.
bvečo be.jo vrsto za pogrebe in postran-ko razsvetljavo oerkva dobivnj so po jako ni/.kih cenah.
Prodiijem tudi tamijan za cerkve:
Lacrinm najflncji.......klgr. po glđ. 1 20
„ ol>ičuj ni....... n n » "
Orani s............ nn » —«6«
lilago pošiljn se nu vso strani avstro-ogorsko monarhijo poštnine prosto.
G. T 5 n n i e s
Ljubljai::i.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
SpiciiiiHi-ita : j žage in stroji zu obdelovanje lesa.
Lastnik kensorcij lista „Kdinost". Izdavatelj io odgovorni urednik : Frau Godnik. — Tiskar.i o'^nc v Trstu.