leto xliii, št. 38 Ptuj, 27. septembra 1990 cena 5 dinarjev
Stran 3
J |JUIIČ-
deljek
Medtem ko je Tovarna slad-
korja že pričela predelavo pese,
se spravilo v zasebnem sektorju
ptujske občine še ni pričelo.
Prevzemna mesta v Kidričevem,
Turnišču in v Moškanjcih bodo
odprta od ponedeljka, 1. okto-
bra, dalje vsak dan od 8. do 17.
ure, če bo potrebno tudi ob so-
botah in nedeljah. Sicer pa letos'
ne bi smelo biti gneče na prev-
zemnih mestih, tudi ne visokih
kupov pese. Letos namreč ne
more vsak pospraviti svojega pri-
delka pese po svoji želji, temveč
bo o tem odločila tovarna. Gre
za to, da pesa na kupih v toplem
vremenu izgublja na kakovost in
celo gnije. Tovarna bo zato tri
dni vnaprej določila datum spra-
vila pri posameznih prideloval-
cih, informacijo o tem pa bodo
le-ti dobili na prevzemnem me-
stu.
Plačilo za peso bo letos v raz-
merju 1:3,5 glede na ceno pšeni-
ce; skupaj z republiško premijo
bo pesa s 15,5 odstotno vsebnost-
jo sladkorja veljala 0,78 dinarja
za kilogram. Prevoz do deponije
bo plačan s 5,2 dinarja za vsako
pripeljano tono. Storitve pri
spravilu pese bodo pridelovalci
plačevali po naslednjem ceniku:
za samohodni kombajn 3.800 di-
narjev na hektar, šestredni stroj
(majevica) 2.950 dinarjev in
kombajn Neptun 3.500 dinarjev
na hektar.
Omenimo še cene stranskih
proizvodo: mokri pesni rezanci
in repiči bodo po 0,05 dinarjev
za kilogram, polsuhi rezanci, pri-
merni za siliranje, po 0,15, stis-
njeni suhi rezanci v razsutem sta-
nju 1,80 in stisnjeni rezanci v
vrečah pa 2 dinarja za kilogram.
Karbonatni mulj stane v tovarni
skupaj z nakladanjem 0,07 dinar-
ja, pripeljan na njivo pa 0,13 di-
narjev za kilogram.
JB
Silažne koruze je letos v
izobilju. Tudi trava ob se-
danji viagi in toploti še ra-
ste. V silosih bo tako do-
volj krme za dolgo jesen in
zimo, vse do prihodnje pa-
še.	JB
Kaj mislijo
ptujski poslanci
Tako hitrega konca četrtega zasedanja zborov skupščine Ptuj nihče ni pri-
čakoval. Predsednik Vojteh Rajher je sejo končal, preden se je prav pričela.
Vse, kar so poslanci bili voljni početi, je bilo odločanje o dnevnem redu. Naj-
prej so zavrnili nekoliko spremenjen vrstni red, ko naj bi na predlog delegata iz
zbora združenega dela govorili najprej o gospodarstvu, šele nato o družbenih
dejavnostih. Nato so bili še proti prvotnemu dnevnemu redu, ki ga je ponudilo
predsedstvo. In lahko so odšli domov, na njivo ali na »špricar«.
Analiza prejšnjih treh skupnih sej pa bi morda le dala napoved takega
odločanja. Z veliko večino so namreč in šele v treji rundi izvolili le predsednika
skupščine; druge odločitve so ptujski poslanci sprejemali z minimalno večino
ali predloge zavračali z minimalno večino proti. Na dnevni red v torek niso
imeli pripomb, bili pa so proti. Proti zato, ker je nekdo drug glasoval za. Jaz
sem rdeč, ti si moder, zelen ali rumen, midva se torej ne moreva poenotiti niti
pri dnevnem redu.
Spoštovani gospodje poslanci!
V občinski parlament ste poslani od ljudi, od svojih volilcev. Ti so vas voli-
li zato, ker so vam zaupali, da boste s svojimi odločitvami ustvarjali razmere za
boljše gospodarjenje, za boljše življenje. Zaupanje volilcev ste pričeli hudo zlo-
rabljati z nerazumnimi odločitvami. Ste pomislili, koliko delovnih ur je bilo v
torek izgubljenih, koliko dela bo potrebno opraviti za ponovni sklic skupščine,
koliko dodatnih stroškov ste naredili svojim zaupljivim volilcem?
Naša ladja — gospodarska in družbena — pa tone pred vašimi očmi. Ob
takem skupščinskem delu bo prišlo prej ali slej vse na boben. Demokracija gor,
totalitarizem dol: boben je boben.
Jože Bračič
UVODNIK
Kadar ima hudič
mlade...
žal je tako. Kadar ima hudič mlade, jih ima zmeraj več in
vsak je po svoje hujši. In če nas Slovence pestijo vse resnejše gospo-
darske težave, če smo obremenjeni s preganjavico preteklosti in vče-
rajšnje politike, potem ni vrag, da nas ne bi doletela še kakšna po-
dobna katastrofa.
Pa nas je — in to krepko, močno, čustveno, saj je samo letos
zahtevala 381 življenj, ki so ugasnila v prometnih nesrečah na na-
ših cestah. Za prometno (NE)varnost gre, za neupravičeno smrt 26
avtobusov šolskih otrok, ki so v zadnjih dvajsetih letih umrli zaradi
posledic prometnih nesreč, za nekaj tisoč mrtvih odraslih in za več
deset tisoč telesno prizadetih v prometnih nesrečah. Mar ni to naš
največji notranji sovražnik?
In če odmislimo človeška življenja, ki so najbolj dragocena, je
tudi 300 milijonov dolarjev letno, kolikor nas v Sloveniji stanejo
prometne nesreče, kar zajeten kup denarja, ki bi ga lahko v seda-
njih težkih časih še kako koristno porabili.
Ves zahodni in razvitejši evropski svet je že pred desetletji do-
jel, da je tudi prometna varnost čista ekonomska kategorija in je
zaradi tega pravočasno vložil svoj kapital in pamet v razvoj cestne
infrastrukture in prometne varnosti. Rezultati so danes več kot oči-
tni. V Nemčiji gre na prevoženih 100 tisoč kilometrih od 4 do 6 lju-
di, pri nas je številka podvojena, saj jih umre kar 14. Še globlja je
razlika v primerjavi z Ameriko, kjer umre na cestah (po prevoženih
kilometrih) kar 10 krat manj ljudi kot pri nas.
Sicer pa — ni čudno. Ceste v naši republiki so v katastrofal-
nem stanju, saj mnogokrat sploh ne zaslužijo tega imena. Naši av-
tomobili so zaradi nižjega standarda slabše vzdrževani in v pov-
prečju starejši kot v razvitem svetu — zaradi tega so seveda bolj ne-
varni. In ne nazadnje smo tudi mi popolnoma nevzgojeni udeležen-
ci v prometu. Ponavadi se vse skupaj začne in neha z opravljenim
vozniškim izpitom. Ko ga opravimo, ponosno mahamo s knjižico in
jo vtaknemo v predal avtomobila. Nanjo nas tuintam spomni le mi-
ličniška kontrola. Pa žal vse pogosteje tudi zvita pločevina ob ce-
stah. Pa bele in rdeče svečke ... In križi...
Mar res mora biti vedno tako?
Martin Ozmec
Haložani vseh strank,
združite se!
Haloška nerazvitost je že pre-
govorna. Tam daleč nekje so bre-
gi in grabe, ki jih je bog pozabil,
le batina se je včasih spomnila
nanje. Dežela ljudi, ki so morali
živeti v blatu, pa jih je to vzpod-
budilo k še večji upornosti.
Da so se ljudje prebudili, kaže
tudi pobuda za ustanovitev Ha-
loške zveze. Ne gre za politično
stranko, pač pa za združenje lju-
di, ki želijo, da bi njihovi kraji
kar najhitreje prišli iz nerazvito-
sti. Za to potrebujejo urejeno in-
frastrukturo, možnost gradnje
novih hiš (to jim sedaj onemogo-
ča zakon o zaščiti zemljišč, zato
zahtevajo prekategorizacijo), no-
čejo, da bi jim zapirali šole, želi-
jo zaščito haloških vodnih virov,
predvsem pa protestirajo proti
postavitvi odlagališča radioaktiv-
nih odpadkov v svojem okolju.
Prejšnjo sredo so se sestali v
Leskovcu predstavniki vseh de-
setih haloških krajevnih skupno-
sti (Leskovca, Cirkulan, Zavrča,
Dolene, Ptujske Gore, Majšper-
ka, Stoperc, Žetal, Podlehnika in
Vidma) in oblikovali iniciativni
odbor, ki bo "ustanovil Haloško
zvezo. Vendar pa zveza, čeprav
še ne obstaja, že poskuša soobli-
kovati življenje ljudi v svojem
okolju. Za torkovo zasedanje
skupščine so namreč že sprejeli
stališča do skupščinskega gradi-
va in z njimi seznanili delegate s
svojega območja, da jih predsta-
vijo vsem v skupščini.
Haloška zveza se torej rojeva,
in če ji bo uspelo, da bo združila
vse poslance s svojega območja
ne glede na to, v kateri stranki so
(to pa je tudi cilj ustanoviteljev),
bo morda vendarle prišel čas, ko
ob besedi Haloze ne bomo pomi-
slili na slabe ceste, revščino, ne-
razvitost . . .
jš
Otroku zdravo
in varno
okolje
Pod geslom »Otroku zdravo in
varno okolje« bo potekal letošnji
teden otroka. Na to temo se bo-
do v Sloveniji od I. do 8. oktobra
zvrstile številne strokovne in dru-
ge razprave. Posebej velja opozo-
riti na javno tribuno, ki bo 5. ok-
tobra v Cankarjevem domu.
V Zvezi prijateljev mladine se
trudijo, da ne bi ostalo zgolj pri
ugotavljanju stanja; na osnovi
ugotovitev o ogroženosti okolja,
v katerem živi in dela naš otrok,
bi morali odgovorni tudi primer-
no ukrepati. Za otroka, njegov
boljši svet, pa se bodo 29. in 30.
septembra zavzeli tudi na svetov-
nem vrhu državnikov v New
Yorku.	mg
2 — DOMA IN PO SVETU
27. september 1990 — TEDNIK
Naši občani
o vračanju premoženja
Vlado Premzi, Kidričevo:
»Sem proti vračanju premoženja
tujcem. Tujina je svoje že dobila.
Sem pa za to, da se popravijo
krivice našim ljudem, zlasti ti-
stim, ki jim je bilo premoženje
neupravičeno odvzeto.«
Ivan Hrga, Gabrnik: »Moje-
mu očetu se je zgodila velika kri-
vica: ničesar ni bil kriv, odvzeli
pa so mu 12 hektarov zemlje. Vse
se je zgodilo zato, ker ni hotel
vstopiti v zadrugo. Vsega se živo
spominjam, vse so nam pobrali:
zrnje, krompir .. ., za preživlja-
nje ni ostalo nič. Vračanje pre-
moženja je dobra stvar. Pona-
vljam: naši družini se je zgodila
velika krivica . ..!«
Simon Toplak, Juršinci: »Do-
godkov po vojni se dobro spomi-
njam: agrarne reforme, zemlji-
škega maksimuma, obvezne od-
daje in drugih prisilnih naciona-
lizacij, zaplemb premoženja.
Osebno menim, da je bila storje-
na velika materialna krivica tako
kmetijstvu kot državi ter nepo-
pravljiva škoda tistim, ki so bili
prizadeti. Mislim, da mora seda-
nja vlada vztrajati in te krivice
popraviti.«
Danica Gajzer, Ptuj: »Odvze-
mi premoženja, zaplembe, krivi-
čne obsodbe so v povojni naro-
dovi zgodovini pustile rakaste
rane. Ni jih zacelil čas in jih ni-
koli ne bo. Predvolilne obljube
so rane znova odprle. Ljudje pri-
čakujejo moralne in materialne
odškodnine; obljube namreč
zahtevajo izpolnitev.
Zaenkrat še ne vemo, kako bo-
do postopki vračanja potekali,
saj naj bi zakonodaja to uredila
do novega leta ali takoj po njem.
Menim, da je pri tem bistveno
vprašanje, ali bo zakon vseboval
resnično pravi mehanizem za
vračanje, kajti nove krivice bi še
bolj bolele.«
Tekst: MG
Fotografije: M. Ozmec
Vlado Premzi
Ivan Hrga
Simon Toplak
Danica Gajzer
S ČETRTE SEJE IZVRŠNEGA SVETA
Rezultati polletnega
gospodarjenja
»Rezultati gospodarjenja v občini Ormož niso ro-
žnati, niso pa tako slabi, da ne bi bili vredni razpra-
ve. Smo občina, ki se z rezultati ne more pohvaliti,
sočasno pa tudi ne tonemo pod vodo,« je povedal
predsednik Izvršnega sveta Vili Trofenik po nekaj-
minutnem molku ob uvodnih besedah predsedni-
ka Komiteja za družbeno planiranje, razvoj in go-
spodarske zadeve Janeza Zadravca o polletnem
gospodarjenju v občini.
Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil ob
polletju višji od lanskega za 11,5 odstotkov, v av-
gustu pa je že nepričakovano padel pod lansko ra-
ven. Kje je vzrok, ne vedo niti člani ormoškega iz-
vršnega sveta, ker podjetja štejejo veliko podatkov
med svoje poslovne skrivnosti. Sicer je bilo obča-
sno nekaj blokad žiro računov, nerešljivih proble-
mov pa ni.
Kljub temu da je Ormož na zadnjem mestu po
številu zasebnih in mešanih podjetjih, registriranih
jih je 15, in čeprav jih ima obratovalna dovoljenja
samo šest, vsa nemoteno poslujejo bolj ali manj
uspešno. Pri nekaterih pa se že kažejo kronični
znaki, da le ne bo tako, kot so si zamislili.
Člani izvršnega sveta so v svoji razpravi poveda-
li marsikaj, o čemer bi se morali zamisliti. Ludvika
Soka skrbi upadanje kmetijske proizvodnje; ni mu
vseeno, kako je z obrtniki, ki dobivajo dovoljenja
na novo, ker se ob tem vse premalo vprašamo, ko-
liko ljudi bodo s tem zaposlili, ko pa vemo, da je
vrsta nezaposlenih iz dneva v dan večja. Meni, da
po vsej verjetnosti ne znamo zasebnika pravilno
stimulirati. Stanko Čurin je menil, da v prehod-
nem času vse preveč reči miruje; dotaknil se je tu-
di delnic, ki jih ponekod delavci dobivajo pri iz-
plačilu osebnega dohodka namesto denarja.
Govorili so, kot že nič kolikokrat, o tistih, ki
imajo svoja prevozna sredstva registrirana drugje,
delajo pa v domači občini. Janez Zadravec, pred-
sednik Komiteja za družbeno planiranje, razvoj in
gospodarske zadeve, je menil, da je to zelo občut-
ljivo področje in trenutno ni mogoče storiti nič ne
v republiki in ne v občini. Menda so vsi prevozni-
ki, ki imajo svoje tovornjake registrirane drugje,
imeli v preteklosti dovolj vzroka za to dejanje.
Z izgubo je v prvem polletju poslovalo devet or-
moških podjetij, v katerih je bilo zaposlenih 721
delavcev, to je 30,2 odstotka vseh zaposlenih v go-
spodarstvu. Med izgubarji je eno mešano podjetje,
tri zasebna, drugo pa odpade na družbeni sektor.
NIŽJI PRISPEVKI
Ob obravnavi prihodkov in odhodkov proraču-
na občine so člani izvršnega sveta sprejeli sklep.
da s 1. oktobrom še dodatno znižajo prispevne
stopnje in s tem razbremenijo gospodarstvo. Za
sklepanje o tem je pristojna skupščina, vendar je
predsednik ormoškega Izvršnega sveta Vili Trofe-
nik kljub pomisleku enega izmed članov Izvršnega
sveta zagotovil, da ne bo prizadet nihče, saj bodo
vsi programi ustrezno finančno pokriti, gospodar-
stvo pa komaj čaka na razbremenitve. Znižali bi
prispevno stopnjo za osnovno izobraževanje s 6,15
na 5, to je za 18,70 odstotkov, pri socialnem skrb-
stvu z 0,80 na 0,70, kar je nižje za 12,50 odstotkov,
in pri solidarnostnem delu za stanovanjsko gospo-
darstvo z 2,313 na 1,800, kar je za 22,18 odstotkov
manj. Zbirna domicilna stopnja 12,850 se nadome-
sti s stopnjo 11,60, znižanje je za 9,73 odstotkov,
zbirna stopnja za gospodarsko infrastrukturo
5,331 pa se nadomesti s stopnjo 4,818; znižanje je
za 9,62 odstotkov.
S 1. OKTOBROM VIŠJE STANARINE
V občini Ormož so v juliji dosegli 1,61-odstotni
delež stanarine v revalorizirani vrednosti stano-
vanj, z dvigom stanarin za 25 odstotkov in najem-
nin za poslovne prostore za 50 odstotkov s 1. okto-
brom pa bi dosegli 2,01-odstotni delež, planirana
amortizacija pa bi bila pokrita v višini 77 odsto-
tkov.
Za dosego 100-odstotnega pokritja vrednosti
amortizacije bo potrebno stanarine in najemnine
za poslovne prostore dvigniti s 1. januarjem 1991
za 30 odstotkov. S predvidenim dvigom bi dosegli
2,61-odstotni delež stanarine v revalorizirani vred-
nosti stanovanj, kar bi bilo ugodno.
176 PRIJAV ZA VRAČANJE ODVZETEGA
PREMOŽENJA
Komite za družbeno planiranje razvoj in gospo-
daske zadeve je do 17. septembra prejel skupno
176 prijav za vračanje po vojni odvzetega premože-
nja 38 prijav prejšnjih lastnikov v skupni površini
506 ha je takšnih, ki jim je bilo premoženje odvze-
to brez odškodnine. 105 prejšnjim lastnikom je bi-
la za odvzeto zemljo (234 ha) plačana delna od-
škodnina, 33 vlog pa je spornih. To so v glavnem
prijave tujih državljanov, veleposestva, cerkvena
zemlja in vloge, ki so nepopolne.
Površine odvzetih nepremičnin niso natančne,
saj je nekaj vlog nepopolnih, pa tudi površine so
iz odločb, sklepov in drugega dokaj nerazvidne.
Število prispelih vlog se spreminja, ker prizadeti
še vedno vlagajo prijave, ker je pisanje potrdil v
zemljiški knjigi ozko grlo.
Vida Topolovec
Reorganizacija Kmetijskega
kombinata Jeruzalem
v drugi polovici lanskega leta
je na pobudo delavskega sveta
delovne organizacije Slovin —
Kmetijski kombinat Jeruzalem
Ormož posebna delovna skupina
delavcev pripravila pismo o na-
meri pravno-organizacijskega
preoblikovanja Slovina Ormož,
ki so ga 17. novembra 1989 pod-
pisali vsi vodilni delavci Kmetij-
skega kombinata. V njem je bila
opredeljena poslovna vizija, ki je
izhajala iz skupne poslovne
usmeritve, da hočejo biti veliko,
odprto ter sodobno posestvo in
zadruga, ki prideluje vrhunska
vina in visokokvalitetne kmetij-
ske pridelke s primerno turisti-
čno ponudbo za zahtevnega po-
trošnika.
Tone Luskovič, eden vodilnih
delavcev, je povedal, da je tak-
šno zamisel opredeljevala gospo-
darska rast, ki naj temelji na naj-
boljšem izkoristku osnovnega
produkcijskega faktorja — zem-
lje in to predvsem na osnovi kva-
litativne rasti in ob upoštevanju
varstva človekovega okolja.
»Razvoj naj bo posledica pra-
vilno izbrane strategije, podjetni-
štva, timskega dela in vse prijaz-
nejšega delovnega okolja, ki
vzpodbuja osebnostni razvoj zapo-
slenih. Med cilje smo zapisali tudi
doseganje dobrih proizvodnih in
poslovnih učinkov in osebnih do-
hodkov v primerjavi s panogo in
okoljem ... Dolgoročni cilj pa naj
bo približevanje in primerljivost
poslovnih učinkov v razvitih deže-
lah Evrope,« je povedal Tone Lu-
skovič.
Zaradi tako zastavljenih ciljev
je nastala potreba, da se Kmetij-
ski komtinat Jeruzalem organzi-
ra tako, da jih bo tudi z organiza-
cijskega vidika lažje doseči. Na
referendumu, ki je bil 15. decem-
bra lanskega leta, je bil sprejet
statutarni sklep o preoblikova-
nju, ki so ga izglasovali zaposle-
ni v nekdanjih TOZD Vinograd-
ništvo, Kmetijstvo, Gostinstvo in
DSSS. Na osnovi tega sklepa so
se temeljne organizacije preobli-
kovale v podjetja — družbe z
omejeno odgovornostjo in za
opravljanje skupnih dejavnosti
ustanovile skupno podjetje Jeru-
zalem Ormož.
Zaradi vzpostavitve kapitalskih
odnoso> so podjetja Vinogradni-
štvo, vinarstvo in sadjarstvo. Kme-
tijstvo in Gostinstvo odstopila
33 % svojih poslovnih skladov
skupnemu podjetju Jeruzalem. Te
deleže je skupno podjetje trajno
vložilo v vsa tri podjetja in si na
ta način v njih pridobilo kapital-
ske pravice. S takšno obliko po-
vezave je bila dosežena na eni
strani koncentracija strateško vo-
denega poslovanja, na drugi stra-
ni pa decentralizacija vodenja
konkretnih poslov na podjetniški
ravni.
Skupno podjetje Jerzalem Or-
mož je bilo 30. junija 1990 regi-
strirano pri registrskem sodišču v
Mariboru, tako da so nastali po-
goji tudi za registracijo podjetij
Vinogradništvo, vinarstvo in sad-
jarstvo, Kmetijstvo in Gostinstvo.
Registracija vseh treh omenjenih
podjetij še ni opravljena, ker se
je spremenil Zakon o podjetjih
in je bilo nekatere določbe v po-
godbah o ustanovitvi podjetja
potrebno spremeniti. Za registra-
cijo ni nobenih formalno-prav-
nih zadržkov in bo opravljena v
kratkem.
13. septembra 1990 je bila fir-
ma Jeruzalem Ormož registrira-
na tudi za zunanjetrgovinsko de-
javnost in vpisana v register zu-
nanjetrgovinskih organizacij pri
Zvezni carinski upravi v Beogra-
du.
Tone Luskovič je ob koncu
povedal, da z nastankom družb z
omejeno odgovornostjo proces or-
ganizacijsko-podjetniške preo-
brazbe še ni končan. Že v pismu o
nameri je bilo opredeljeno, da bo-
do družbe z omejeno odgovornost-
jo prešle kasneje v delniške druž-
be.
Vida Topolovec
Ustanovljena komisija za ugotavljanje
povojnih žrtev
v občini Slovenska Bistrica so na zadnji skup-
ščinski seji potrdili občinsko komisijo za ugota-
vljanje in zbiranje podatkov o povojnih žrtvah.
Komisija šteje šest članov in bo svoje delo razširila
še na evidentiranje nezapisanih žrtev iz časa med
vojno. Ker bo njeno delo zelo zahtevno, so sklenili
povabiti k sodelovanju Lojzeta Peniča, strokovne-
ga delavca muzeja NOB v Mariboru, po potrebi
pa tudi druge strokovnjake. Prav tako so se odloči-
li, da občanom prek množičnih medijev posredu-
jejo poziv, da jim pomagajo pri zbiranju podatkov
o žrtvah in grobiščih.
Za beleženje podatkov je komisija pripravila
poseben obrazec, ki ga lahko izpolni občan sam
ali pa s pomočjo članov komisije, ki bo uradovala
vsako sredo od 15.30 do 17. ure v prostorih stro-
kovnih služb skupščine občine. Ob tej priložnosti
bo na razpolago član komisije in bo po potrebi po-
magal izpolniti obrazec in se pogovoril z obča-
nom.
Pričakujejo, da jim bodo občani pri delu poma-
gali, posebej še pri evidentiranju tistih žrtev, ki ni-
majo nobenih še živečih sorodnikov. Zbrani mate-
rial bodo strokovno obdelali ter ga javnosti posre-
dovali v posebni publikaciji.
Vida Topolovec
Robert Doli, vodja republi,
kanske frakcije ameriškega sena,
ta, je poročal javnosti o svojem
obisku v Jugoslaviji in drugih
vzhodnoevropskih državah. Med
drugim pravi: »V jugoslovan-
skem konglomeratu sta dve repu-
bliki -- Hrvaška in Slovenija —
že šli na pot k demokraciji in
svobodni podjetnosti, medtem
ko ena izmed republik še vedno
ostaja zaprta v sistem komunisti,
čne trde roke. Zvezna vlada v Be-
ogradu pa se zdi, da postaja če-
dalje bolj neustrezna za resnično
kritičen politični razvoj in pro-
bleme na ravni republik.« Ob
koncu ppročila Doli pravi, da bi
bil sedaj skrajni čas za uvedbo
sankcij zoper Jugoslavijo oziro-
ma Srbijo zaradi kršenja člove-
kovih in demokratičnih pravic.
• • •
Iraška zasedba Kuvajta se na-
daljuje. Iraški predsednik Sadam
Husein trdi, da gre za dokončno
aneksijo Kuvajta. Zagrozil je ce-
lo z napadom na bližnjevzhodna
naftna polja in Izrael, če se bo
začela otžava gospodarsko duši-
ti. Francija je to grožnjo označila
kot neuresničljivo, v iraških čas-
nikih pa se vrstijo poročila o ti-
sočih prostovoiicev-samomoril-
cev, pripravljenih za akcijo. Po
drugI strani pa se nadaljujejo
prizadevanja za rešitev zalivske
krize po mirni poti. Končal se je
prvi krog pogovorov med Ira-
nom in birijo, članice Organiza-
cije islamske konference pripra-
vljajo nov predlog, turški pred-
sednik Turgut Ozal se je o rešitvi
krize pogovarjal v torek v Was-
hingtonu ...
• • •
O krizi v Zalivu se pogovarjajo
tudi na 45. zasedanju sTcupšcine
Organizacije združenih narodov
ki se je začela v ponedeljek. Pred
poslopjem Združenih narodov v
New Vorku se vrstijo dolge, črne
limuzine, iz katerih izstopajo dr-
žavniki, kralji, premieri, zunanji
niinistn ... Kot je napovedal no-
vi predsednik genera ne skupšči-
ne malteški zunanji minister
Guido de Marco, gre za »sesta-
nek sveta«, na katerem prevladu-
je senca zalivske krize. Jugoslo-
vansko delegacijo vodi zunanji
minister Budimir Lončar, v petelc
pa bo govoril v New Vorku tudi
gredsednik predsedstva SFRJ dr.
orisav Jovič.
• • •
V	VVashingtonu je pred sestan-
kom Svetovne banke in Medna-
rodnega monetarnega sklada za-
sedala skupina 24 držav v razvo-
ju. Sedanja kriza v Zalivu pov-
zroča škodo številnim državam v
razvoju, pri čemer je treba upo-
števati visoke uvozne dajatve,
stroške skrbi za delavce povra-
tnike, problem beguncev, zniže-
vanje delavskih plač in izgube, ki
nastajajo pri izvoznih in pogod-
benih aranžmajih. Svetovni ban-
ki in IMF so podale predlog za
pomoč pri težavah. Svetovna
banka pa je že obljubila selekti-
vno pomoč. Jugoslavije ni med
prizadetimi.
• • •
Bolj ko se približuje dan, ko
naj bi se Vzhodna in Zahodna
Nemčija združili, več nasprotu-
jočih si vesti prihaja iz Berlina.
Vzhodnonemški minister za no-
tranje zadeve Peter Michael Die-
stel je izrazil bojazen, da bi ute-
gnila po združitvi držav izbruh-
niti državljanska vojna. V interv-
juju za zahodnonemški časopis
Bild Am Sont!^ je Diestel poz-
val prebivalce ŽRN, naj pokaže-
jo več razumevanja za prebivalce
NDR. Diestel tudi nasprotuje te-
mu, da se na enak način obrav-
nava vse člane partije oziroma
uslužbence državnih služb. Po
njegovem mnenju bi morali lju-
di, ki so se prenehali ukvarjati z
vohunstvom, obravnavati manj
strogo.
• • •
V	Liberiji so v soboto prekinili
z ognjem, kar zbuja upanje, da
se bo devetmesečna državljanska
vojna le končala. Kot poročajo
agencije, so se te dni pojavile tu-
di prve priče, ki so vedele, kako
je umrl bivši predsednik države
general Samuel Doe. Pred usmr-
titvijo so ga menda strašno muči-
li. Trdijo, da so mu najprej pre-
strelili obe nogi, potem pa so ga
dobesedno razsekali.
Sovjetske socialistične republi-
ke se po svoje osamosvajajo. Ta-
ko sta socialistični republiki Ru-
sija in Moldavija sklenili, da bo-
sta v glavnih mestih odprli urad;
ni predstavništvi, ki bosta skrbeli
za razvoj političnega, gospodar-
skega in kulturnega sodelovanja-
Sporazum sta podpisala pred-
sednik ruskega parlamenta Boris
Jelcin in predsednik republike
Moldavije Mirče Snegur.
Pripravila MS
TEDNIK ~ sep^en^ber 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
MINISTRA JANŠA IN BAVČAR MED PTUJSKIMI DEMOKRATI
Slovenijo že »odklapljamo« od Jugoslavije
»čeprav so volitve že daleč za na-
mi, se programi posameznih strank
na Slovenskem niso bistveno spreme-
nili. Tudi Slovenska demokratična
zveza (SDZ) še nima ideološkega
predznaka, bistveno zanjo pa je, da
nadaljuje svoj boj za parlamentarni
sistem in slovensko samostojnost. Za-
radi tega je ta stranka že dobila image
najbolj državotvorne stranke v naši
republiki,« je med drugim povedal
Janez Janša, republiški minister za
ljudsko obrambo, ko se je skupaj z
notranjim ministrom Igorjem Bavčar-
jem minulo sredo, 19. septembra, v
Ptuju pogovarjal s pripadniki in sim-
patizerji SDZ.
»Zaenkrat ni objektivnih pogojev,
da bi v strankah znotraj Demosa pri-
šlo do razhajanj, saj bi to lahko ogro-
zilo sprejem nove slovenske ustave.
Ko bo Slovenija zaživela kot samo-
stojna dežela, bodo lahko posamezne
stranke postavile nove cilje. Politični
prostor v Sloveniji pa se zagotovo ne
bo prestruktuiral,« je dodal minister
Janša ter pri tem izrazil upanje, da se
ta prostor ne bo razdelil na dva tabo-
ra kot pred vojno (na liberalnega in
klerikalnega). Dopušča pa možnost,
da bo prišlo po sprejetju slovenske
ustave tudi do združevanja posamez-
nih strank in morda tudi do ustana-
vljanja novih.
Minister Bavčar je prepričan, da je
čas, ki je pred nami, za Slovenijo
odločilnega pomena, saj jo počasi, a
vztrajno »že odklapljamo od Jugosla-
vije. SDZ je nastala v plasti kulturne-
ga in intelektualnega dela Slovencev,
vendar pogosto ne najde pravega
kontakta z bazo. Zaradi tega bomo
pred novimi volitvami in po njih po-
skušali zgraditi tudi mostove do dru-
gih političnih usmeritev pri nas.«
Predsednik ptujskega zbora SDZ
Tomaž Neudauer je predstavil dose-
danje aktivnosti stranke, ki je svojo
dejavnost usmerila na vprašanje lo-
kalnih medijev, predvsem ustanovi-
teljstvo in vsebino Radia in Tednika.
Lotili so se tudi ureditve mestnega je-
dra Ptuja in prometne zmešnjave ter
načeli vprašanje preimenovanja posa-
meznih krajevnih skupnosti, ki nosijo
ideološko obremenjena imena. Skrat-
ka v SDZ Ptuj so se odločili za si-
stem, ki ne bo več spreminjal ljudi.
ampak bodo ljudje po svoji meri
spreminjali sistem — če je potrebno.
V nadaljevanju pogovora je bilo
ministroma zastavljenih več vprašanj,
vendar v celoti konkretnih odgovorov
nismo slišali. Tako je bilo opozorjeno
na anahronizem glede obrambnih pri-
prav, na nesmisle, ki smo jih po seda-
nji zakonodaji še dolžni počenjati.
Tudi o varnosti Slovencev ob znanih
in vse bolj nevarnih treh žariščih v Ju-
goslaviji (najizrazitejše je Kosovo) si
ministra nista belila glav, saj bi po
njunem mnenju v primeru državljan-
ske vojne naša republika bila od tega
oddaljena, v primeru kakršnegakoli
oboroženega posega na našem ozem-
lju pa bi bili sposobni s svojo policijo
braniti sebe in svoj narod, je bilo re-
čeno. Beseda je bila tudi o procesu
denacionalizacije, minister Janša je
poudaril stališče vlade, da tujcem na-
šega ozemlja ne bomo razdajali. Sme-
le besede so bile namenjene tudi me-
stu Slovenije v Evropi, po obsodbi ti-
stih zločincev, ki so po vojni neupra-
vičeno pobijali slovenske brate in se-
stre itd. Žal pa je za bolj poglobljeno
razpravo zmanjkalo časa, kajti mini-
stra sta morala odhiteti naprej — v
Ljutomer.	.OM
Ministra Janez Janša in Igor Bavčar s predsednikom SDZ Ptuj Tomažem Neudauerjem med pogovorom v
Ptuju. (Foto: M. Ozmec)
pismo »od daleč«
v Beogradu »zatišje pred vi-
harjem«, viharjem nove infla-
cijske spirale. Markovičev pro-
gram je zajela resna kriza, in
če pustimo ob strani »dežur-
ne« kritike kabineta, je te dni
bilo mogoče slišati že prve re-
akcije mednarodnih finančnih
krogov.
Največji greh, ki so ga naredili strategi inženirja
Markoviča, je v popuščanju pip primarne emisije.
Spreminjanje kratkoročnih selektivnih kreditov v
dolgoročne kakor tudi kreditiranje odkupa pšenice
v obvezne rezerve ter nekateri sezonski vplivi deviz-
nih transakcij — in hudič je dobil mlade. Popustile
so vse protiinflacijske postavke, kot so plače, ki so
jih na Hrvaškem dvignili celo za 50 odstotkov, po-
večala se je poraba, da ne govorimo o okvirjih kre-
ditno-posojilne politike in tečaju dinarja, ki je re-
sno načet.
Dva vzvoda sta v razvitih državah za vodenje
makroekonomske politike: to so »davčni vijaki«
oziroma fiskalni sektor in kreditno-monetarna po-
litika, s katero narodne banke urejajo količino de-
narja v obtoku za ohranjanje denarnega ravnotež-
ja. Vlada davčne politike resda nima v rokah, toda
ima posojilno-denarno politiko, in če bi bila tukaj
dosledna, bi program vsekakor uspel. Posledice bi
bile, če posamezne federalne enote ne bi zmanjšale
obremenitev gospodarstva, resda katastrofalne za
proizvodnjo, saj hi praktično to pomenilo popoln
bankrot podjetij. Očitno bi se to tudi zgodilo, saj je
pri nas še vedno v veljavi teorija, da naj rajši ban-
krotira gospodarstvo kot pa država, ki se »debeli«
na vseh nivojih z visokimi proračunskimi postavka-
mi.
Markoviču, če bi hotel vrniti program v prvotne
predpostavke, ne preostane nič drugega, kot da po-
veča obvezno rezervo poslovnih bank pri narodni
banki oziroma da se oprime omejevanja bančnih
plasmajev. To bi zopet pomenilo dobesedno krajo
tistih podjetij in poslovnih bank, ki še imajo nekaj
denarja, saj gre za linearni ukrep.
Takšna razmišljanja so seveda samo še za nepo-
boljšljive optimiste, ki verjamejo, da je Jugoslavija
v vseh delih res enako pripravljena za rejbrmo. Teh
pobožnih misli se ne oprijemajo niti več v zvezni
vladi, saj se v glavnem ukvarjajo z ustanavljanjem
Zveze reformskih sil in z vprašanjem, kako bi se
Markovič kljub neuspehu, ki so plod »gnilih kom-
promisov«, obdržal.
Padec Markovičevega programa bi nas po mne-
nju nekaterih vrnil v »mračna obdobja«, iz katerih
ne bi bilo izhoda, v.v^ skupaj pa je veliki strah pred
nečim novim — pred neznanim. Skratka občutki
ljudi, ki od blizu spremljajo celotno zadevo, so po-
dobni tistim ob razpadu zvezne partije. Za propad
reforme krivde vsekakor ne bo mogoče naprtiti
Markoviču, čeprav bi moral vedeti, da v rokah ni-
ma vseh vzvodov za uspešen protiinflacijski pro-
gram, kot tudi to. da z družbeno lastnino v »Jugi«
ne bo uspela nobena reforma, pa četudi bi to želele
vse nadzemne in podzemne sile. Tako ne preostane
nič drugega, kot da vsak odnese celo kožo iz celot-
nega kaosa ali jo, kot sem že večkrat napisal, po
merilih »trga« čim dražje proda.
Četrtkovo in petkovo zasedanje republiške skup-
ščine, ko naj hi »eliminirali« 27 zveznih zakonov,
po katerih se Slovenija ne bo več ravnala, je prav
gotovo korak v smeri mojega razmišljanja. Vse
skupaj pa ho v zvezi z Markovičem še ena velika
zamujena priložnost v smislu šale o kmetu in kozi,
kije prenočeval v hotelu, pa ni niti spal na postelji
in uporabljal kopalnice, a so mu za vse kljub temu
izstavili račun. No, upam, da bomo vsaj tako pa-
metni in bomo zahtevali koncesije vsaj za kozo, ki
je bila »na razpolago«.
Vladimir Vodušek
Slovencem doma
in po svetu
Napočil je nujni in morda skrajni — čas, da pogleda-
mo svoji polpreteklosti v oči, predvsem pa da zapišemo in
shranimo vse spomine in pričevanja ljudi o našem travmati-
čnem polpreteklem času. Cas strahu je minil, nastopil je čas za
besedo.
Skupščina Republike Slovenije je na sejah zborov 18. in
19. julija 1990 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi
ter številu članov Komisije Skupščine Republike Slovenije za
raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih proce-
sov in drugih nepravilnosti.
Komisija se je zavezala, da bo opravljala naloge, za katere
je bila ustanovljena, s polno mero etičnega posluha, strpnosti
in nepristranosti ter ideološke neobremenjenosti. Njena nalo-
ga je raziskava povojnih dogodkov, vendar bo Komisija verjet-
no morala seči tudi v dogajanja med vojno, če se bo izkazalo,
da so neposredno pogojevala povojno dogajanje.
Raziskava povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov
in drugih nepravilnosti je nujna pot k resnični spravi na Slo-
venskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polprete-
kle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideo-
loškim gledanjem na tedanji čas.
Da bi komisija lahko dobro opravila svoje delo, prosi za
pomoč Slovence v domovini in po svetu. Prosimo vas, posre-
dujte republiški komisiji ali pa tudi ustreznim komisijam po
občinah, ki so jih ali pa jih še bodo ustanovile, vse znane po-
datke (kraji grobišč, število žrtev, okoliščine, v katerih so bili
poboji, in podobno, podatki — pričevanja o pravno domljivih
procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine ter
druge nepravilnosti).
Komisija bo ugotovljena relavantna dejstva posredovala
pristojnim organom, da bodo storjene krivice tudi moralno,
politično, pravno in materialno popravljene.
Komisija bo delovala tako, da bo vsem pričevalcem zago-
tovljena osebna integriteta in varnost.
Komisija se obenem že vnaprej zahvaljuje vsakomur za
dragoceno pomoč pri njenem odgovornem delu, ki je naša
skupna dolžnost.
Komisija Skupščine republike Slovenije
za raziskavo povojnih množičnih pobojev,
pravno dvomljivih procesov
in drugih nepravilnosti
Kulturni križemkraž
PTUJ • Nocoj ob 18. uri bo v muzejskem razstavišču v starem stolpu
ob Dravi odprta razstava del novomeškega slikarja JOŽETA KU-
MRA, ki jo pripravljata Dolenjski muzej Novo mesto in Pokrajinski
muzej Ptuj. Razstava bo odprta do 21. oktobra.
PTUJ • 1. oktobra ob 19.30 bo v ptujskem gledališču VEČER
FRANCOSKIH ŠANSONOV v izvedbi Igorja Samobora in Katje
Levstik.
ORMOŽ • 3. oktobra ob 20. uri bo v Domu kulture v Ormožu gosto-
valo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo Joeja Ortona
PLEN, ki jo lahko označimo za črno komedijo. Igrajo: Marjan Bač-
ko, Anica Kumer, Bojan Umek, Zvone Agrež, Miro Podjed in Drago
Kastelic.
ORMOŽ • V torek, 9. oktobra, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani
Cankarjevega doma v Ljubljani gostovanje ene najuspešnejših jazz
baletnih plesnih skupin na svetu LIMON DANCE COMPANV iz
New Yorka. OZKO Ormož pripravlja poseben prevoz do Ljubljane.
Cena vstopnic in organizacija ogleda znaša 220 dinarjev. Informacije,
rezervacije dobite pri OZKO Ormož.	vida Topolovec
4 - MORDA VAS ZANIMA
27. september 1990 - XE1MNIK
Dober Jen! »Ju-hu-hu. z gorice gren domu. s pre.še že vinček curlja,
meni pa srček igra. Za/ bo do Martinovega v kleti brundal, se potli i' vin-
čeka spremenil in meni dušo razveselil. Po pameti ga bomo pili, pridno
delali, se veselili. . .«
Tak, vidite, kokšni pes-nik sen jaz, če malo v kupico pogledan. te pa
je vseeno, je prozna ali pa puna. Vete, v toten vinskem cajti smo pač vino-
grodniki. tudi tisti, ki mamo gorico samo na en kolek, veseli, saj obiramo
sadove celoletnega Švica. Samo s cenami grozdja nesmo preveč zadovolj-
ni. Pa saj poznate tisto storo pesmico, ki tak poje: »Jaz. vinogradnik sen
te pridelal, sveti Martin te bode krstil, vinski trgovci pa te bodo z visoki-
mi cenami osolili in potli drogega v gostilni pili. . .<<
Naš sosid Juža je meja ovi den tejko beročov v gorici, ke so še škorci
pobegnoli, gdo .so zaglednoli človeško konkurenco. Jaz sen putar bija.
Saj vete. to je tista ta glovna osebnost med beroči, ki na palco zareze de-
la, tak da se potli vidi in ve. kak bogata ali pa revna je bila vinska letina.
Drgačik pa je novadno na brotvi tak, te ob južini diši po potici in prašiči.
Saj vete, to je pač družinski praznik, na keren se zbere topla in mrzla
žlohta, prijateli, (ne)prijateli in drugi znonci.
Pisa mi je tudi Drašek iz Haloz, ki me tudi vobi na trgotev. Glih tak je
tudi v Halozah toto opravilo proznik. Poznamo pa dvojne proznike, ta ve-
sele in ta žalostne. Ta veseli so tisti, če je ob njih miza puna, ta žalostni
pa tisti, če sta svinjska tunka in vinski polovjok proz(nič)na in nega kaj
na mizo djoti. Tokšni »prozniki« meni glih neso preveč simptomatični.
Tak, pa smo si pogučali, kaj je ob brotvi v naših krajih. Včosik veselo,
včosik žalostno. Tokšno je pač tudi toto našo puklasto živleje. Dobro se
mej te do drugega tjedna in mi kaj piš te. Vaš LUJZEK.
V vrtu
Vroče poletje z dolgimi dnevi se preveša v krajše jesenske dneve
z jutranjimi meglicami, to pa še zdaleč ni konec vrtnega veselja. Že v
prvih jesenskih dneh nas lahko preseneti kakšna slana, zato pri vrtnih
opravilih poskrbimo za pravočasno varstvo občutljivejših rastlin pred
pozebo da pospravimo plodove, ki bi ob slani utegnili utrpeti, zato v
SADNEM VRTU nadaljujemo obiranje in spravilo vseh srednje poz-
nih in poznih sort jablan in hrušk. Zreli so tudi že lupinarji, orehi in
lešniki. Orehe je bolje dnevno pobirati po tleh, kot pa jih stresati in
prisilno klatiti z vej, ker se s tem poškoduje mnogo rodnega lesa in
cvetnih brstov rodnega nastavka. Lupinasto sadje sušimo razgrnjeno
v tankih plasteh na zračnem in suhem prostoru. Najbolje je, če orehe
in lešnike nasipljemo v lesene sadne platoje le v enem sloju, saj sveže
nabrane plodove, nasipane v kup ali spravljene v nezračnih posodah
in vlažnem prostoru, že po nekaj urah napadajo plesni in prično troh-
neti.
Nešplja kot sadna vrsta peškarjev je užitna oziroma drevesno in
užitno zrela, ko plodove ujamejo jesenske slane, zato bo čas obiranja
te vrste cenjenega sadja šele v drugi polovici oktobra.
Če nameravamo doma razmnoževati in pridelovati sadike jagodi-
čevja: borovnic, ribeza in kosmulj, potem sedaj narežimo olesenele
podtaknjence na dolžino 20 cm. Podtaknjenci vloženi, v dobro vrtno
zemljo in ob primerni vlagi, se bodo še pred zimo vkoreninili.
V	OKRASNEM VRTU je septembra in oktobra čas za presajanje
trajnic, da se še zakoreninijo pred zimo. Zakaj trajnice presajati in ka-
tere, je odgovor pri nekaterih zapleten in skorajda za vsako botanično
skupino po svoje poseben in različen. Poznati moramo različne potre-
be trajnic, ki jih imamo v oskrbi. Nekatere pustimo v nasadu leta in
leta in ni mogoče opaziti, da bi njihova rast in cvetenje pešali. Druge
začnejo morda že drugo leto po sajenju pešati in jim ne pomaga niti
okopavanje niti zalivanje niti gnojenje. V splošnem je mogoče opaziti,
daje nasad trajnic na lahkih in peščenih tleh hitreje »zrel« za razsaja-
nje kot na nekoliko težjih. Potrebe po delitvi in razsajanju trajnic to-
rej ne narekujejo samo naravne in botanične lastnosti posameznih
vrst, skupin in sort, temveč bistveno vpliva na to tudi okolje, v kate-
rem jih gojimo, pa naj bo to zemlja, lega, izpostavljenost vetrovom,
vlaga in drugi dejavniki rasti. Iz takšnega splošnega orisa potrebe po
presajanju trajnic je sklepati, daje odločitev stvar opazovanja in izku-
šenj vsakega posameznika.
V	ZELENJAVNEM VRTU se končuje sezona paradižnikov. Ker
je paradižnik zelo občutljiv na slano, ga ustrezno zaščitimo s prekriva-
njem ali drugimi načini zavarovanja. Najbolje pa je, da pred slano ze-
lene paradižnike poberemo in položimo na sončno okno, kjer bodo
lepo dozoreli. Če imamo pridelek zelenih plodov nekoliko obilnejši,
je priporočljivo zložiti zelene plodove v enem sloju v plitve lesene
sadne platoje tako, da položimo mednje nekaj večjih, že zrelih plo-
dov, da bodo zeleni bolje dozorevali.
V	našem Tedniku smo pred kratkim brali o faceliji. Facelija je
bogata medonosna deteljina. sicer pa izredno vredna rastlina za zele-
no gnojenje, saj v celoti nadomešča gnojenje s hlevskim gnojem. Hi-
tro raste in že po mesecu dni, ko smo jo posejali, cveti; takrat je god-
na za podoravanje. Facelija popravi strukturo zemlje, zatre plevele in
močno obogati tla s prirodnim dušikom. Če nimamo možnosti gnoje-
nja s hlevskim gnojem in imamo proste gredice, jih nemudoma posej-
mo s facelijo, ki bo dala ustrezno količino zelene mase; 70 kg pridel-
ka zelene mase na ar površine ustreza 30 kg uležanega hlevskega gno-
ja, če bi ga trosili na ar površine.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, kijih pri-
delujemo za list, 25. in 26. septembra in od 3. do 5. oktobra, za plod
22. ter od 26. do 29. septembra in 5. oktobra, za korenino 29. in 30.
septembra ter 5. in 7. oktobra ter cvet 23. in 29. septembra ter 2. in 3.
oktobra.
Miran Glušič, ing. agr.
Ptuj, kakršnega si ne želimo
Zdravlišče Ptujske toplice naj bi bilo središče bodočega turističnega do-
gajanja v ptujski občini. Do prave podobe pa bo potrebno še marsikaj
narediti. Naš skromni predlog je, da poskrbimo za hišo, na kateri je na-
pis za toplice, ali pa ga snamemo, saj goste prej odvrača kot vabi.
Drugo razglednico smo našli na Ormoški cesti v Ptuju. Diskoteka, ki je
zamrla že pred leti, še zmeraj vabi in zavaja ...
Tekst: MCJ, fotografiji: M. Ozmec
Razstava novomeškega
slikarja Jožeta Kumra v Ptuju
Marjan Tršar, slikar in profe-
sor na Likovni akademiji v Lju-
bljani, opisuje Jožeta Kumra kot
slikarja, pred katerim je »perspe-
ktivna pot iskanja lastnega obli-
kovno-izraznega bistva . . . pred-
vsem z združitvijo osebne barvne
interpretacije z oblikovnim av-
torstvom.«
Poglavitno izrazno sredstvo
Kumrovega ustvarjanja je na-
mreč barva, katero radikalizira,
harmonizira . . ., ustvarja barvna
polja, ki so jim samim v sebi
odvzeti domala vsi kontrasti, in
jih spretno postavlja eno ob dru-
go v enotno površino barvnih
skladij, ki jo ponekod prekinjajo
linije sivin in črnin.
Manipulira predvsem s pastel-
nimi barvami, ponekod tudi ža-
rečimi, ki »kot rezki barvni ak-
centi izstopajo iz umirjene celo-
te«, drugod pa z zamolklimi in
temnimi in iz njih moremo slutiti
Kumrov nekoliko v drugi plan
potisnjeni motivni svet figuralike
(predvsem ženskega telesa), kra-
jin in maloštevilnih tihožitij.
V slikah začutimo kubistično
zasnovo, ki jo umetnik nadgraju-
je s svojim osebnim slogom, in
morda je slikarja spoznanje sled-
njega spodbudilo k temu, da je
pred nekaj leti opustil pedagoški
poklic in se v celoti posvetil
umetnosti olj, pastelov in akri-
lov.
Akademski slikar Jože Kumer
je večkrat razstavljal skupinsko
in samostojno. V prihodnjih
dneh bomo v Ptuju imeli prilož-
nost videti dela, ki so bila prete-
klo zimo razstavljena v Novem
mestu. Otvoritev razstave Ku-
mrovih slik v muzejskem razsta-
višču v starem stolpu ob Dravi
bo v četrtek, 27. septembra, ob 18.
uri.
Klementina Jurančič
Vabilo plesalcem in tistim,
ki bi to radi postali
Plesni studio Ptuj začenja novo šolsko leto. Otroci in nekoliko starejši otro-
ci se bodo lahko vpisovali v šolo sodobnega plesa od I. oktobra po naslednjem
urniku, ki velja tudi za vaje:
PONEDELJEK: 16.30-17.15 - plesni vrtec (3-6 let stari otroci)
TOREK:	16.30^17.15 - plesni vrtec (1-4 leta stari otroci)
17.15-18.00 - plesni vrtec (2-5 let stari otroci)
SREDA:	17.15—19.15 — srednješolci — koreografska delavnica
ČETRTEK: 17.00-17.45 - plesna delavnica B (8-10 let stari otroci)
17.45—18.30 — plesna delavnica A (6—8 let stari otroci)
18.30-20.00 - plesni ritmi
PETEK:	16.00-17.30 - plesna delavnica C (10-12 let stari)
17.30-19.00 - plesna delavnica D (12-14 let stari)
Pedagoško vodstvo ostaja enako kot v prejšnjih letih, pridružila pa se nam
je še Jelka Vaupotič, ki bo delala z mažoretkami, Iris Lepšina in Stanka Firbas
bosta vodili plesni vrtec, Nevenka Samobor plesni delavnici A in B, Majda
Grah-Fridl plesni delavnici C in D. Posebej bo imela ure plesnih ritmov še
Anjeta Kralj. Srednješolsko skupino bosta vodili Majda Grah-Fridl in Mira Mi-
jačevič.
Vadili bomo v telovadnici OŠ Olge Meglič. Vpisnina znaša 50 din, šolnino
pa bodo učenci plačevali po položnicah.
Plesalke, ki so nastopale na različnih plesnih prireditvah že v prejšnjem
šolskem letu, začenjajo na otroški modni reviji, ki bo pomenila konec tedna
otroka in bo potekala v sklopu prireditve Ciciban 5. oktobra pred blagovnico.
Vabimo vse dosedanje plesalce in vse nove navdušence, da se nam pridru-
žijo. Ob koncu leta pa dobite, kot se za šolo spodobi, spričevalo.
Za Plesni studio Ptuj
Nevenka Samobor
Preživimo prosti čas v naravi
NASVETI ZA VSAK DAN
Breskve Nadin
Breskve olupimo, razpolovimo
in odstranimo koščice. V izdolbi-
ne damo koščke čokolade in po-
krijemo z rezinami banane. Po-
kapljamo z limoninim sokom,
potresemo s sladkorjem in na
vsako damo košček masla.
Pečemo jih na z alufolijo po-
kritem žaru 10—12 minut. (Čo-
kolada se stali, banane pa rahlo
porjavijo.)
Naredili smo jih iz:
4	svežih breskev
5	dag mlečne čokolade
1	banane
2	jedilnih žlic limoninega soka
2 jedilnih žlic sladkorja
1 jedilne žlice masla
1 jedilne žlice olja
Glazirane ananasove rezine
Rezine ananasa odcedim.o in
osušimo. Med z gorčico preme-
šamo in segrejemo. Rezine ana-
nasa damo peč na pravilno raz-
žarjen in z oljem namazan žar.
Premažemo z medeno mešanico
in pečemo 5- 10 minut. Med pe-
čenjem jih večkrat premažemo z
glazuro, obrnemo pa samo en-
krat. Pri pečenju moramo paziti,
da medene mešanice ne zažge-
mo.
Glazirane rezine ponudimo
kot prilogo k pečenemu svinjske-
mu mesu z žara.
Za pripravo smo porabili:
8 rezin ananasa (iz pločevinke)
6	jedilnih žlic tekočega medu
I jedilno žlico gorčice
I jedilno žlico olja
Banane v lupini
Banane operemo in s servieto
obrišemo. Neolupljene pečemo
na žaru 8—12 minut. Med peče-
njem jih večkrat obrnemo, da
enakomerno porjavijo.
Sladkor in rum mešamo toliko
časa, da se sladkor raztopi. Peče-
nim bananam po dolgem prere-
žemo lupino (samo po površini),
jo rahlo razpnemo in prelijemo z
mešanico sladkorja in ruma. To-
ple takoj ponudimo.
Za pripravo potrebujemo:
4 ne preveč zrele banane
4 jedilne žlice ruma
4 jedilne žlice rjavega sladkorja
(uporabimo lahko tudi običajni
sladkor)
Banane v srajčki i/ slanine
lv.n.4 le olupimo. Prelijemo :
marinado iz olja, limoninega so-
ka, soli, mlete sladke rdeče pa-
prike in omake tabasco. Marini-
ramo jih 20 minut, med tem jih
obračamo.
Banane vzamemo iz marinade
in zavijemo v tanke rezine preka-
jene slanine. Slanino pričvrstimo
z zobotrebci. Pečemo jih na pra-
vilno razžarjenem in namazanem
žaru 18—20 minut.
Med pečenjem banane večkrat
obrnemo in premažemo s preo-
stalo marinado.
Naredili smo jih iz:
4 ne preveč zrelih banan
Marinirali z:
3 jedilnimi žlicami olja
2	jedilnima žlicama limoninega
soka
soljo
1 čajno žličko mlete sladke rdeče
paprike
1	brizgom omake tabasco
Zavili pa v :
15 dag tankih rezin prekajene
mesnate slanine
Pomarančne rezine
Oranže olupimo, odstranimo
bela vlakna in narežemo na 1 cm
debele kolobarčke.
Rumenjake s sladkorjem do-
bro premešamo. Rezine oranž
odcedimo in povaljamo v zmesi
iz rumenjakov in sladkorja. Peče-
mo jih na z alufolijo pokritem
žaru. Folijo premažemo z oljem.
Oranže pečemo na vsaki strani
3	— 4 minute.
Pečene še tople takoj ponudi-
mo. Serviramo jih lahko kot sla-
dico ali kot prilogo k jedem iz
divjačine (srna, zajec, fazan . . .).
Za pripravo smo porabili:
4	oranže
2	rumenjaka
2 jedilni žlici sladkorja
1 jedilno žlico olja
Želim vam dober tek in obilo
veselja ter zadovoljstva s pripra-
vo in peko jedi na žaru.
V nasslednji številki Tednika
boste spoznali nekaj novih re-
ceptov za pripravo jedi pod ge-
slom: »PREŽIVIMO PROSTI
ČAS V NARAVI«.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata — Haloški biser Ptuj
Pečenje na žaru
Desetkiloaramska pesa
Narava je letos res radodarna.
Žal ne za vse, saj je mnogim v
obliki suše tudi precej vzela.
Emeršičevi iz Tržca se, vsaj kar
se krmne pese tiče, nad naravo
ne morejo pritoževati. Svojim
očem niso mogli verjeti, ko so
pulili prave velikane. Enega med
njimi so skupaj dali na tehtnico
in ta se je ustavila pri desetih ki-
logramih. S prehrano prašičev le-
tošnjo jesen in zimo pri Emerši-
čevih torej ne bo težav.
JB
Za malega Bojana je bila desetki-
logramska pesa že pretežko bre-
me.
Od srede, 26., do nedelje, 30. septembra: »MOŽ Z RDE-
ČIM ČEVLJEM« ameriški barvni film, ob 18. uri.
Od srede. 26., do nedelje. 30. septembra: »SODNIKI MI-
MO Z.AKONA« ameriški barvni film, ob 20 uri.
Od četrtka, 27.. do sobote, 29. septembra: NOČNI KINO
- NOČNO ŽIVLJENJE- ameriški har\ni film, ob 22 un
TEDNIK - 27- september 1990
NEKOČ IN DANES - 5
V JURŠINCIH SO PRAZNOVALI
Novi kilometri cest in vodovod
Pni jesenski dan je hi I topel in lep. Večina ga je /nala i/korist it i,
ge najbolj so bili veseli > Juršincih, saj so tega dne praznotah' s\oj pet-
najsti krajevnih praznik. Hrib Pesjak je » nedeljo dobesedno sijal. Poleg
domačinov so se slavnostnega zasedanja skupščine udeležili še krajani iz
Vitomarcev, Rogoznice in s Polenšaka. Drugih vabljenih gostoi ni bilo,
Juršinčani pa so si zelo želeli, da bi jih obiskala predsednik skupščine in
izvršnega sveta.
Po besedah predsednika sveta
krajevne skupnosti Jožeta Nova-
ka bo letošnje leto v zgodovini
Juršincev zapisano kot leto naj-
večjih pridobitev. Modernizirali
so 10,5 kilometrov krajevnih
cest: Gabrnik Lokavec, Gabr-
nik - Gradiščak, Kukava, Juršin-
ci Rotman, Sakušak, tri odseke
v Bodkovcih, Zagorci -Zasadi,
Dragovič —Grlinci ter Zagorci
(proti Slačku). Poleg tega so as-
faltirali dvorišče pred zdravstve-
no postajo v Juršincih ter sanira-
li 50 m ceste v Juršincih, ki jo je
odneslo letošnje poletno neurje.
Bivša Občinska skupnost za ce-
ste pa je asfaltirala lokalne ceste
Rotman- Polenšak, na Gomili
ter v Zagorcih.
V ceste so vgradili 20.000 m'
gramoza, opravljenih je bilo
1210 traktorskih ur pri odvozu
zemlje in 2500 delovnih ur pri
urejanju bankin in jarkov.
Junijsko neurje je v krajevni
skupnosti Juršince močno poško-
dovalo krajevne ceste, ki so jih
pripravljali za asfaltiranje. S po-
močjo novinarjev jim je uspelo
pridobiti sredstva za sanacijo.
Občina je dala denar iz sklada za
elementarne nesreče. Komunal-
no podjetje je podarilo sto kubi-
čnih metrov gramoza, nekaj pa
so prispevala druga ptujska pod-
jetja. Precej škode pa je junijsko
neurje povzročilo na kmetijskih
kulturah; Juršinčani so jo ocenili
na 3,150 milijona dinarjev. Sana-
cija ni uspela, saj so po njihovem
mnenju odpovedale nekatere ob-
činske službe, ki niso pravočasna
posredovale podatkov republiški
komisiji za ocenitev škode.
Nedeljsko praznovanje je po-
tekalo hkrati z odprtjem vodo-
vodnega omrežja v naseljih Dra-
govič, Ciradiščak, Gabrnik in Gr-
linci. Vodo je dobilo 87 gospo-
dinjstev. Krajani teh naselij so,
da so dobili vodovod, poleg veli-
kega denarnega deleža opravili
še 9570 udarniških delovnih ur.
Juršinčani pa so hvaležni tudi
bivši samoupravni komunalni
skupnosti, posebej še Tonetu
Purgu, ki si je zelo prizadeval, da
so plane uresničili.
Med letošnje dosežke štejejo
tudi nove telefonske priključke.
Telefon je dobilo 11 krajanov,
kar pa je glede na potrebe veliko
premalo. Zato pripravljajo pro-
gram razvoja telefonskega
omrežja ter načrtujejo nakup te-
lefonske centrale.
Precej težav pa Juršinčanom
povzroča gradnja osnovnošol-
skega prostora. Gre za finančne
težave, ki jim onemogočajo do-
končanje gradnje prizidka in
adaptacijo stare šole. V nedeljo
so ponovili svojo zahtevo, da naj
občinska vlada zagotovi potreb-
na sredstva iz občinskega samo-
prispevka. Delež krajevne skup-
nosti pa bo, kot napovedujejo,
zagotovljen v začetku prihodnje-
ga leta.
Svečana skupščina pa je bila
tudi priložnost za oživitev zahte-
ve po skladnejšem razvoju manj
razvitih območij občine in repu-
blike. Stranke so pred volitvami
veliko obljubljale; sedaj je čas,
da obljube uresničijo.
Predsednik skupščine Simon
Toplak se je v imenu krajevne
skupnosti in krajanov še posebej
toplo zahvalil vsem, ki so poma-
gali pri realizaciji krajevnih načr-
tov. Posebej aktivni so bili pred-
sedniki gradbenih odborov. Tem
seje krajevna skupnost zahvalila
s pisnimi priznanji. Izročili so
jih: Stanku Zidariču, Stanku Ce-
hu, Dušanu Holcu, Alojzu Va-
lenku, Feliksu Roškarju, Alojzu
Hrgi (Dornava), Antonu Kokolu,
Štefanu Gačniku, Alojzu Hrgi
(Gabrnik), Avgustu Gornjecu.
Ignacu Tošu, Stanku Novaku,
Janezu Baumu, Jožetu Kramplju
in Jožetu Maru. Zahvalo za pri-
zadevanje pri gradnji vodovoda
pa so prejeli Martin Cvetko,
Alojz Berlak in Milan Kvar. Za
sodelovanje in pomoč pri reali-
zaciji krajevnega programa pa so
Juršinčani nagradili: Toneta Če-
ha (bivšega predsednika IS SO
Ptuj), podjetji Nizke in hidro-
gradnje ter Avtopark, gasilski
društvi Grabšinski Breg in Gabr-
nik. Alojz Berlak, predsednik va-
škega odbora na Pesjaku, pa je
pisni priznanji izročil predsedni-
ku sveta KS Juršinci Jožetu No-
vaku in krajevni skupnosti.
Nedeljsko slavje so olepšali
učenci osnovne šole Juršinci in
slovenjegoriški pevci, za pokal
krajevne skupnosti pa so si pri-
zadevali gasilci in ekipe v malem
nogometu. Praznovanje 15. kra-
jevnega praznika se je zavleklo
pozno v noč.
Za razliko od podobnih slovesnosti drugje so Juršinčani lahko zgled tu-
di pri obisku slavnostnega zasedanja skupščine. Ne odlikuje jih samo
pridnost in marljivost pri delu, znajo se tudi poveseliti.
(Posnetek: VI. Ozmec)
40 let gasilske šole
v revijah in časopisih se dosti
piše o raznih jubilejih, zato sem
se odločil, da obiščem Frančka
Rajha, člana gasilskega društva
iz Ivanjkovec. Je eden izmed
udeležecev prve gasilske šole na
slovenskem v Žireh. Šola se je
pričela pred štiridesetimi leti —
1. oktobra in je trajala do 31. de-
cembra 1950. leta.
Še dobro se spominja, ko je
prvega oktobra 1950. leta v le-
pem jesenskem jutru v Žireh
godba zaigrala budnico. Zbralo
se je 33 podčastnikov iz vse Slo-
venije. Po kratki slovesnosti je
takratni poveljnik Republiške
gasilske zveze Miran Špricar
odprl prvo šolo za gasilske čast-
nike v zgodovini slovenskega ga-
silstva.
Med drugim je Franček Rajh
poudari, da se danes v gasilstvu
mnogo govori o izobraževanju,
vendar pa če ga primerjamo s ta-
kratno šolo, ki je trajala tri mese-
ce, je to bilo nekaj čisto drugega.
Po končanem trimesečnem pre-
davanju so tri dni polagali izpite
pred tremi komisijami, nato pa
so morali napisati še pisno nalo-
go.
Franček je med drugim pove-
dal, da bi se vsem še živečim
udeležencem zdelo lepo, če bi se
sedanje republiško vodstvo
spomnilo nanje ter jim ob jubile-
ju pripravilo srečanje.
Znanje, ki so si ga pridobili v
šoli, so pridno prenašali na mlaj-
še generacije gasilcev širom do-
movine. Spominja se nepozabne-
ga zaključka šole v Medvodah in
še živečih predavateljev Mirana
Špricarja, Franca Rozmana, Mi-
lana Vrhovca in Adolfa Jagrovi-
ča.
Ob koncu bi se pridružil nje-
govi želji, da se po 40 letih spet
srečajo in skupaj proslavijo jubi-
lej.
Anton Kace
Udeleženci in vodstvo Rep. gas. zveze po končanem šolanju v Žireh.
Pijem — ali sem alkoholik?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Odnosi v družini se še bolj zapletejo v navzo-
čnosti otroka ali več otrok. Tudi oni namreč sode-
lujejo v teh odnosih, vplivajo nanje in jih spremi-
njajo.
Vendar je v teh odnosih bistvena razlika, ki jo
nemalokrat spregledamo. OTROCI SO NAMREČ
OD STARŠEV VSESTRANSKO ODVISNI. Part-
nerja sta odrasla, lahko se samostojno in do neke
mere svobodno odločata o svojem življenju. Sta
torej (ali bi vsaj morala biti) enakopravna. Otroci
pa niso. ZA NEMOTEN RAZVOJ POTREBUJE-
JO STARŠE, POTREBUJEJO NJIHOVO LJUBE-
ZEN, NJIHOVO SPODBUJANJE, POMOČ PRI
ODRAŠČANJU, OBČUTEK VARNOSTI. PO-
TREBUJEJO PA TUDI VZOR, PO KATEREM
SE BODO RAVNALI (deček potrebuje očeta, ki
mu bo vzgled, kakšen naj bo kot odrasel moški,
deklica pa za to potrebuje od matere.) HKRATI
POTREBUJEJO VZGLED, KAKŠEN NAJ BO
ČLOVEK NASPROTNEGA SPOLA. Zaradi te
odvisnosti od staršev so otroci zelo ranljivi. In
prav starši otroke lahko najbolj prizadenejo.
Nemogoče je opisati, kaj vse se lahko dogaja z
otroki v družini človeka, odvisnega od alkohola.
Kakšen občutek ljubezni imajo ob starših, ki sta
hladna drug do drugega, se prepirata ali celo pre-
tepata? Če še po njih padajo udarci, so iz dneva v
dan bolj prepričani, da jih oče (pa tudi mati, ker to
dopušča), ne mara. OBČUTKA VARNOSTI V
TAKI DRUŽINI NI. Nikoli se ne ve, kakšen bo
prišel oče domov, kaj se bo zgodilo danes. Tudi
pogosto nihanje očeta alkoholika v odnosu do
otrok (od pretepanja danes do zasipanja z darili
jutri.) občutka varnosti ne utrjuje. Po takem očetu
se deček ne more vzgledovati, deklica pa lahko ob
njem pridobi le sovražen odnos do moških in to jo
bo spremljalo vse življenje.
Žena človeka, odvisnega od alkohola, prav tako
ne more biti dober vzgled hčerki (mar mora res
ženska v življenju trpeti vsa ponižanja moškega?),
sin pa si bo pridobil le nejasno predstavo, kakšna
je sploh ženska.
Nobenega ustreznega sporazumevanja med
otroci in starši ni. Ne naučijo se ustreznega izraža-
nja čustev, zrastejo torej v čustveno zavrte ljudi, ki
se običajno bojijo vsake čustvene bližine, bojijo se
ljudi in življenja nasploh.
Najhujša okrutnost, največja tragika in boleči-
na, ki jo povzroča odvisnost od alkohola, odseva
ravno pri otrocih. Nedolžni in nemočni morajo
doživljati vso bedno brezsrčnost odnosov v druži-
ni. Ta jih zaznamuje za vse življenje.
Zato ne pijmo alkohola, da počasi ne uničimo
svojega najbližjega (povzeto v knjigi »Kako se
upremo alkoholu« — Ziherl).
Dr. Z. I.
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(49. nadaljevanje)
Konrad Černec
seje rodil 6. februarja 1914 v
Mariboru. Okupator ga je
ustrelil 7. aprila 1942 v Maribo-
ru med desetimi talci. Bil je šo-
fer. Na njegovem stanovanju v
Mariboru v Prisojni ulici je bi-
la leta 1941 pomembna posto-
janka Osvobodilne fronte. Po
krivdi izdajalca Zorka so vdrli
gestapovci 12. decembra 1941 v
Cernečevo stanovanje in tam
ubili inž. Rada Iršiča, organiza-
torja OF. Černeca in njegovo
ženo Doro so aretirali. Najprej
sta bila zaprta v Mariboru, na-
to pa prepeljana na Bori.
Pred ustrelitvijo je Konrad,
ki je imel domače ime Konki,
napisal ženi poslovilno pismo:
»Ljuba Dorica!
Pošlem Ti posledne pozdrave
iz mojega življenja oprosti mi
ker sem Ti tako gorje napravil/
hodi zdrava in še se včasih
spomni na mene ko boš dobila
to pismo bom jas že mrtev
Najlepše pozdrave in poslednje
poljubčke
Ti pošilja samo Tvoj
Konki«
Kari Antologa
Za Černecem so padli štirje
borlski talci 11. aprila 1942 v
Mariboru. Ti so KARL ANT-
LOGA, FRANC JURJAŠE-
VIČ, ANTON MIKLAVC in
MATIJA VESELKO.
Kari Antloga se je rodil leta
1903 v Gotovljah v Spodnji Sa-
vinjski dolini. Delal je na kme-
tiji svoje matere. Bil je gasilec
in član športnega društva Bo-
rut. Leta 1941 se je vključil v
osvobodilno gibanje, a je bil iz-
dan in 24. novembra 1941 are-
tiran. Iz celjskega zapora Stari
pisker je bil poslan v maribor-
ski zapor, od tam pa 7. januar-
ja na Bori, od koder je moral
na morišče talcev.
Franc Jurjaševič
se je rodil leta 1906 v Središ-
ču ob Dravi. Bil je občinski taj-
nik. Pred vojno je deloval v so-
kolskem društvu. Bil je poro-
čen in oče dveh otrok. Živel je
srečno življenje v družinskem
krogu. Pri Sokolu se je uvelja-
vil v pevskem zboru in na gle-
dališkem odru. Narodna zavest
gaje privedla v osvobodilno gi-
banje. Aretirali so ga 19. janu-
arja 1942. Najprej je bil zaprt v
ptujskem zaporu, nato pa na
Borlu. Zadnja postaja v njego-
vem življenju je bil Maribor,
kjer je 11. aprila usahnilo nje-
govo življenje.
Anton Miklavc
seje rodil leta 1881 v Bočni
pri Gornjem gradu in živel
pozneje v Mozirju na svoji
kmetiji. Že pred vojno je bil
politično levo usmerjen. Pristo-
pil je tudi v društvo prijateljev
Sovjetske zveze. Zasledoval je
vesti o grozečih osvajanjih na-
cistične Nemčije. Po vdoru
nemške vojske k nam se je pri-
družil med prvimi v Mozirju
odporniškemu gibanju in po-
stal član prvega odbora OF.
Njegov dom je bil leta 1941 po-
stojanka Osvobodilne fronte.
Nemci so ga za krajši čas zaprli
že konec aprila 1941. Drugič so
ga prijeli 4. februarja 1942 in
ga iz celjskih zaporov poslali
na Bori, od tu pa pred ustrelit-
vijo 11. aprila v Maribor.
Svoji ženi je napisal pred
smrtjo poslovilno pismo s temi
besedami:
»Ljuba žena! Danes popoldne
bom ustreljen. Poslavljam se od
Tebe sinov hčera in vnuka. Po-
zdravljam dobre sosede in .so-
rodnike. Dajte me imeti v spomi-
nu kakor sem si zaslužil. Vi pa
hodite potolaženi in ne mislite,
da sem namenoma hotu komu
škodovati kedaj. Živite ostali
srečno. .4ko sem Tebe ljuba žena
kedaj razžalil. mi oprosti. Po-
zdrav Ivoj mož
Anton Miklavc«
Matija Veselko
je četrti borlski talec v skupini
tridesetih talcev, ustreljenih 1 I.
aprila 1942. Rodil se je leta
1919 v Središču ob Dravi. Naj-
prej seje izučil za mizarja, nato
pa je obiskoval podoficirsko
šolo. Kakor vsi Veselkovi je bil
tudi Matjažek narodno zave-
den in socialistično usmerjen.
Z velikim čutom dočnosti do
domovine se je vključil kmalu
po vdoru okupatorja v osvobo-
dilno gibanje v domačem ob-
močju. Aretirali so ga 19. janu-
arja 1942. Najprej je bil zaprt v
Ptuju, nato pa na Borlu. Na
dan usmrtitve so ga odpeljali v
Maribor, kjer so streli uničili
njegovo mlado življenje. Pred
smrtjo je napisal domačim po-
slovilno pismo, v katerem je že-
lel, naj se za njim ne žalostijo,
naj potrpijo, kajti on se bo re-
šil. Pred tremi meseci si ni mi-
slil, da se bo to zgodilo. Svoje-
mu bratu je v pismu naročil po-
zdrave za svojo Radico, ki naj
mu oprosti, če jo je kdaj užalil.
Brat Jožek naj ji pokaže tudi
njegovo poslovilno pismo. Ob
koncu je naročil pozdrave šte-
vilnim domačim in znanim, ki
je vse navedel z imeni.
Brat ustreljenega Matjažka
Kari Veselko je umrl v taboriš-
ču Auschwitz konec oktobra
1942.
(Se nadaljuje)
Konrad Černec, ustreljen 7. 4.
1942 v Mariboru.
Franc Jurjaševič, ustreljen 11.4
1942.
Anton Miklavc, ustreljen II. 4.
1942.
Matija Veselko, ustreljen II. 4.
1942.
6 — ZGODILO SE JE
27. september 1990 — TEDNIK
Novi diskont je bogato /alo/en.
(Posnetek: M. O/.mec)
V	Mezgovcih odprli
Diskont Market
Ivan Matjašič je direktor podjetja za vele- in maloprodajo, go-
stinstvo in marketingom s sedežem v Zelini. Že pred leti seje kot obr-
tnik avtoprevoznik preselil v drugo republiko. Zaradi dobrih izkušenj
s tamkajšnjimi občinskimi in drugimi službami seje odločil, da bo tu-
di novo podjetje Solid v Zelini.
Diskont Market je v bistvu enota s sedežem v Dornavi, natančne-
je v Mezgovcih 4, na katastrski meji med Mezgovci in Dornavo. Nov
prodajni in oskrbovalni center je Matjašič uredil v bivšem kompostar-
niku in ima okrog 500 m' površine (skupaj s skladiščem) ter veliko
prakirišče. Kupcem ponuja mešano blago široke potrošnje ter tekstil.
Diskont Market bo skušal biti kar se da konkurenčen že v samih
cenah. Prav tako se bodo tudi drugače trudili, da bi bili kupci zado-
voljni. Zaenkrat bodo delali od 7.30 do 20. ure, kupci pa se bodo o
njihovi založenosti lahko prepričali tudi po telefonu 795-483.
Ivan Matjašič poudarja, da je Diskont Market le prva etapa no-
vega nakupovalnega centra in da bodo gradili dalje. Ob njem želijo
urediti sodoben gostinski lokal. Sicer pa bo veliko odvisno od potreb
in želja kupcev. Inšpektorji so svoje že povedali; ob ogledu novega
sodobnega prodajnega objekta, v katerem bo delalo osem delavcev,
so bili izredno zadovoljni.
Naposled so zadovoljni tudi krajani naselij Dornava in Mezgov-
ci, ki so še nedavno tega tarnali o slabi trgovski mreži v krajevni skup-
nosti. Že lani so dobili sodoben trgovski objekt v bivši osnovni šoli,
sedaj pa je vrata odprl Diskont Market.	MG
V	Ormožu trgovina
s kmečkimi pridelki
že od 11. avgusta dalje Ormo-
žani in okoličani radi hodijo v le-
po obnovljeno trgovino na Ke-
renčičevem trgu, kjer prodajajo
najrazličnejše kmečke pridelke.
Trgovina je last oziroma del
dejavnosti Kmetijske zadruge Je-
ruzalem, nekdanje Slovinove te-
meljne organizacije Kooperacija.
Cene zelenjave in sadja so mno-
go nižje kot v sosednjih trgovi-
nah, ob tem pa je vse sveže in
kupci natanko vedo, čigave pri-
delke lahko kupijo.
Marjetka Munda, prodajalka,
je povedala, da kmetje nimajo
časa ves dan stati na tržnici in
čakati kupcev, tako pa prinesejo
to, kar pridelajo in nameravajo
prodati, v svojo trgovino. Lahko
si predstavljate veselje Ormoža-
nov, ki so končno dobili trgovi-
no, kjer lahko kupijo poceni in
kvalitetno zelenjavo in sadje. Pr-
ve dni so prodajali celo domače
mleko in so ga kupci kaj hitro
pokupili. Pa so posegli vmes in-
špektorji in prepovedali prodajo,
ker prostor ni po vseh merilih
primeren za tovrstno trgovino.
Pogovarjali so se tudi, da bi ob
sobotah prodajali domači kruh.
Vse to bodo imeli takrat, ko bo-
do prodajalno uredili tako, kot je
potrebno s sanitarno-higienskih
vidikov.
Če bi se pogovarjali z Marjet-
ko prve dni, bi mislili, da bo le-
pega dne delo obesila na klin in
odšla. A so prebrodili začetne te-
žave, pri procfaji ima že tudi po-
močnika in je zadovoljna. §e naj-
bolj zato, ker so ljudje prodajal-
no vzeli za svojo, kar se kaže v
velikem povpraševanju po vsem,
kar imajo.	vida Topolovec
Kupci radi prihajajo v trgovino, ker je vse bolj sveže in cenejše, pa tudi
zato, ker so vedno prijazno postreženi.
Še vedno je v prodajalni posoda, kjer so prve dni prodajali domače mle-
ko.	Foto: Ema Žalar
V pričakovanju popolne izenačitve
obrti in zasebnega podjetništva
s POGOVORA Z ZASEBNIMI PODJETNIKI
Ponedeljkov pogovor predstav-
nikov Obrtnega združenja, poslo-
vne enote htt Maribor v Ptuju,
Službe družbenega knjigovodstva,
občinskega l/vršnega sveta in se-
kretariata za obrt in podjetništvo
z zasebnimi podjetniki v ptujski
občini je izzvenel v prizadevanjih,
tako bi zasebnim podjetnikom po-
magali po najboljših močeh, da bi
dosegli zastavljene cilje.
Stanko Brodnjak iz Službe
družbenega knjigovodstva po-
družnice Ptuj je povedal, da so
zasebna podjetja v tem obdobju
ustvarila en odstotek občinskih
prihodkov in prav toliko odhod-
kov, 0,6 odstotka bruto dobička,
1,6 odstotka akumulacije, 0,5 od-
stotka izgub in so zaposlovala 70
delavcev (osnova so podatki iz
polletnih obračunov, ki jih je
predložilo 40 zasebnih podjetij).
V	ustanavljanju je še 171 zaseb-
nih podjetij, dve mešani družbi,
141 podjetij pa je že registrira-
nih.
Posebej je opozoril na to, da
potrebujejo zasebna podjetja
ažurne in aktualne informacije,
saj inšpektorji pri pregledih po-
slovnih knjig ugotavljajo velike
pomanjkljivosti. V tujini podjetja
brez finančnih strokovnjakov
sploh ne morejo delati, pri nas
pa je zakonodajalec ta pogoj iz-
pustil. Strokovnjakov za finan-
čno področje ne manjka oziroma
lahko marsikdo poišče strokovno
pomoč v tistih zasebnih podjet-
jih, ki se ukvarjajo s finančnimi,
tehničnimi in poslovnimi storit-
vami. Teh pa je po najnovejših
podatkih že skoraj 30 odstotkov.
Franc Lukman iz poslovne
enote KB Maribor v Ptuju je
predstavil bančna prizadevanja
za lažje poslovanje zasebnega
podjetništva. Predvsem bo po-
trebno ustanoviti poseben sklad.
V	banki so že izdelali predlog za
njegovo »polnitev« oziroma že
poznajo možne vire. S pomočjo
sklada bi lahko na leto zbrali ne-
kaj milijonov dinarjev (po oceni
okrog osem milijonov), kar bi za-
dostovalo za okrog 200 novih de-
lovnih mest. Prepričan je, da je
boljše razvijati delovna mesta,
kot pa da financiramo socialne
programe. Sicer pa sklad ni ne-
kaj novega, že stara vlada ga je
skušala ustanoviti.
Glede na to, da zasebni podje-
tniki banki najbolj zamerijo viso-
ke obresti za najete kredite, je
Franc Lukman povedal, da do-
kler ne bo reda pri financiranju,
ki bi omogočilo cenejše zbiranje
sredstev, tudi ne more biti cenej-
ših kreditov. Ukrepe v zvezi s
tem pa mora sprejeti Zvezni izvr-
šni svet; sedaj se samo hvali z
deviznimi rezervami in podob-
nim. Za večino podjetnikov je
začetni kapital najtrši oreh.
Roman lomanič, predsednik
Obrtnega združenja, je govoril o
novostih, ki jih vlada pripravlja
za obrt. Predvsem gre za ukinitev
republiških prometnih davkov;
sklep o tem naj bi sprejeli že 27.
septembra, ko bo zasedala repu-
bliška skupščina. Obrtniki tudi
zahtevajo, da se občutno znižajo
prispevki od neto osebnih do-
hodkov; v bodoče naj bi znašali
največ 60 odstotkov. Za popol-
dansko obrt zahtevajo, da se že
do konca leta v celoti odpravi.
Če velja podatek, da je v Slove-
niji 40 tisoč popoldanskih obr-
tnikov, bo obrt bogatejša za toli-
ko in toliko novih obrtnikov ozi-
roma se bodo odprle možnosti
za zaposlitev trenutno nezaposle-
nih.
Janez Lah, predsednik IS, je
govoril o prizadevanjih vlade za
izenačitev pogojev za gospodar-
jenje. Branko Brunien, minister
za obrt in podjetništvo, je pred-
stavil delo novega sekretariata in
občinska prizadevanja za razvoj
obrti in podjetništva. S konkre-
tnimi vprašanji pa so se oglasili
zasebni podjetniki. Janez Rižnar,
ki je vodil sestanek, pa je na kon-
cu ugotovil, da bo o tem, ali se
bodo zasebni podjetniki vključili
v obrtniško organizacijo, ki se bo
reorganizirala v občinsko obrtno
zbornico, pogovarjali ob drugi
priložnosti. Za zdaj Obrtno zdru-
ženje ponuja zasebnim podjetni-
kom prostor in možnost organi-
ziranja, koliko pa bodo za to pla-
čali, pa je druga stvar. Dejstvo
pa je, da bodo tudi zasebni pod-
jetniki morali imeti svojo organi-
zacijo. Kakša bo, bodo odločili
sami.
Ptujsko združenje je drugo v
Sloveniji, ki se je odločilo za po-
govor z zasebnimi podjetniki.
Zavedajo se, da jim v uresničeva-
nju zahtev lahko pomaga le mo-
čna organizacija. Trenutno je v
občini nekaj nad 720 obrtnikov;
če se jim bodo pridružili še za-
sebni podjetniki, bo veliko lažje,
ko se bo treba pogovarjati z vla-
do in jo argumentirano prepriče-
vati.
MG
Zasebnim podjetjem potrebna
začetna spodbuda
Podobno kot za naše obrtnike, ki jih je več kot
865, bo banka organizirala specializirano službo
tudi za poslovanje z zasebnimi podjetji.
Okrog 300 zasebnih podjetnikov, kolikor je ko-
mitentov pri nas, lahko vsak trenutek dobi vse po-
trebne napotke za kreditno poroštveno, akrediti-
vno ter drugo uvozno-izvozno poslovanje njihovih
firm.
Na pobudo SDK in banke se v okviru društva
RED Ptuj-Ormož pripravlja poseben program do-
polnilnega usposabljanja prepotrebnega računo-
vodsko-finančnega kadra, specializirana za zaseb-
na in mala družbena podjetja. Partnerstva ne po-
gojujemo z nakupom delnic, pa vendar se je več
zasebnih podjetij in obrtnikov že odločilo za na-
kup naših delnic. S tem so postali redni ustanovi-
telji naše banke.
Skoraj polovica zasebnih podjetij, ki že ima sod-
no registracijo (žiro račun), z nami sodeluje. Kori-
stijo bodisi investicijske ali tekoče kredite, garan-
cije, akreditive in opravljajo vse devizne in druge
zunanjetrgovinske posle, saj ima naša banka t.i.
veliko pooblastilo za direktno poslovanje s tujino.
Vključena pa je tudi v sistem SW1FT, ki omogoča
našim komitentom hiter transfer plačil v tujino
oziroma hiter sprejem prilivov iz tujine. Zaradi teh
možnosti prek nas opravlja zunanjetrgovinske po-
sle vedno več komiter.ov iz drugih, sosednjih ob-
močij (Hrvatska).
Seveda pa ne manjka težav, saj zasebni podje-
tniki največkrat začnejo poslovati s preskromnimi
lastnimi sredstvi, ki ne zadostujejo za normalno
poslovanje. Primanjkuje jim predvsem začetni ka-
pital. Po našem mnenju bi občina tu morala obli-
kovati posebna namenska sredstva s katerimi bi
zlasti proizvodnim in storitvenim zasebnim pod-
jetjem morala pomagati pri začetnem vložku, s či-
mer bi vzpodbujala ustanavljanje podjetij z večjim
številom delavcev (nad 5 do 50). Nekatere občine
za te namene že oblikujejo sredstva, ki jih dobijo
od bank v obliki obresti na vpogledna sredstva.
Rehabilitirati pa bi kazalo tudi sklad za nova delo-
vna mesta, saj se nekaj sredstev še zbira. Tu so še
sredstva skupnosti za zaposlovanje itd.
Naša banka je občinski skupščini že predlagala
oblikovanje takšnih namenskih sredstev. Predloži-
li smo teze — model oblikovanja in poslovanja
takšnega sklada, ki bi lahko letno zbral okrog 2
mio din. Banka bi takšna sredstva oplemenitila že
z enako vsoto (dinar na dinar), dodatno bi vključi-
li še sredstva, ki se že zbirajo za odpiranje novih
delovnih mest, vsaj za enak znesek. S tem bi letno
lahko namensko usmerili direktno za razvoj dejav-
nosti zasebnih podjetij in obrti med 6 in 8 mio din.
S tem denarjem bi v občini letno lahko odprli vsaj
200 novih produktivnih delovnih mest, če hočemo
ublažiti naraščajočo brezposelnost. Skupščina ob-
čine Ptuj bi se morala čimprej odločiti glede naše
pobude, da bi do konca leta lahko pripravili ustre-
zne sklepe o kriterijih za združevanje in uporabo
teh sredstev ter druga formalno-pravna opravila.
Sredstva za to se praktično že oblikujejo v letoš-
njem letu.
V letu 1991 moramo računati s še bolj zaostreno
gospdoarsko problematiko. Že letos bo po naši
oceni zaradi stečajev dodatno brezposelnih od 800
do 1000 delavcev. V naslednjem letu pa se bodo
pojavili novi brezposelni delavci zaradi tehnolo-
ških in ekononiskih presežkov. Podjetja se bodo
postopma morala preoblikovati in zracionirati, si-
cer bodo šla v stečaj. Za reševanje teh težav bo po-
trebno najti denar. Prav bi bilo, da bi socialno pro-
blematiko reševali predvsem po poti odpiranja no-
vih produktivnih delovnih mest namesto s social-
nimi podporami.
Prepričani smo, da je s finančno in svetovalno
pomočjo zasebnim podjetjem možno rešiti marsi-
kateri program, ki je bil razvit z denarjem na na-
šem področju pred selitvijo drugam.
Med ljudmi so velike menežerske ambicije, pa
tudi znanja je nekaj, toda potreben je začetni kapi-
tal in razvojne spodbude države, da bi se lahko iz-
polnila velika pričakovanja od tega segmenta go-
spodarstva.	F. Lukman
Pri Miklavžu gradijo novo telovadnico
Novega šolskega leta se v or-
moški občini niso veselili samo
učenci osnovne šole Ivanjkovci,
temveč tudi na miklavški šoli.
Mesec dni pred pričetkom pouka
so pričeli graditi telovadnico, ki
jo nujno potrebujejo.
Telovadnica je enaka kot v
Središču ob Dravi, vendar po
mnenju predsednika ormoškega
izvršnega sveta Vilija Trofenika
nekoliko bolje izdelana.
Stavba velikosti 652,8 kjer
bodo telovadnica 18 x 28 m in
vsi spremljajoči prostori, bo ve-
ljal 6 milijonov dinarjev, nadzor,
ki ga opravlja Zavod za urbani-
zem iz Murske Sobote, pa
185.455 dinarjev. 83 odstotkov so
sredstva drugega občinskega sa-
moprispevka za širitev osnovno-
šolskega prostora, 17 odstotkov
pa so zbrali do I. julija letos iz
prispevne stopnje za izobraževa-
nje, ki je bila povišana za 0,5 od-
stotka. Projekta je pripravila
Lesnina-IGP Ljubljana, izvajalec
del pa je PGP Ljutomer. Dela
bodo sklenili 15. januarja pri-
hodnjega leta.
Ker se samoprispevek izteče
31. maja prihodnjega leta in ker
je v občini Ormož še nekaj nere-
šenih problemov s področja os-
novnošolskega prostora, se bodo
oktobra letos pričele aktivnosti
za nadaljevanje občinskega sa-
moprispevka.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Telovadnica pri Miklavžu raste v veselje šolarjev in krajanov.
Konec sezone
Stari planinci pravijo, da je jeseni v
gorah najlepše. In tega se zavedajo
tudi v F'laninskem društvu Ptuj, kjer
pripravljajo ob koncu poletne planin-
ske sezone avtobusni izlet na Uršljo
goro. Zbrali se bodo v soboto, 13. ok-
tobra, ob šesti uri na ptujskem avto-
busnem postajališču.
l/.let šteje za akcijo pionir-planinec
in za planinsko šolo 1990/91. Seveda
pa vabijo nanj tudi vse druge ljubite-
lje gora, saj bo zanje pripravljen po-
seben program. Organizatorji se bodo
potrudili, da bo izlet zanimiv prav za
vse udeležence, ne glede na starost in
kondicijsko pripravljenost. Pridite, ne
bo vam žal.
Prijave z vplačilom 50 dinarjev za
prevoz sprejemajo v društveni pisarni
(nasproti PM Ptuj) vsak torek in pe-
tek od 16. do 18. ure. Zadnji rok pri-
jave je 9. oktober, zato pohitite!
PREDSTAVUAMD
VAM ZASEBNIKE
Za gostilno Veršak je podjetna
Smiljana Horvat uredila prijeten lo-
kal, v katerem lahko kupite šolske po-
trebščine, okrasno keramiko, igrače
ali darila.
Smiljana pravi, da se bo s ponudbo
vselej prilagajala potrebam tržišča.
Tako že sedaj prodajajo vse vrste
sveč, ob novem letu bo trgovina do-
bro založena z vsem mogočim za to
priložnost, ob pustu obljublja največ-
jo izbiro mask in drugega materiala
za šemljenje.
Papirnico bo ob naslednjem šol-
skem letu razširila še s šolskimi knji-
gami za osnovne šole; če bo povpra-
ševanje, bo prodajala tudi knjige za
srednje šole.	MS
Papirnica v Gorišnici
V lično urejeni trgovinici prodajajo potrebščine vseh barv in oblik.
TEDNIK - september 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
OSNOVNA ŠOLA TONETA ŽNIOARIČA NA POTI SPREMEMB
Nič več polletnih spričeval
s šolo nismo nikdar zadovoljni, kajti zmeraj želimo kaj boljšega,
učinkovitejšega, primernejšega za mlade... Strokovnjaki spoznavajo
šolske sisteme po svetu in njihove najboljše ugotovitve uvajajo pri nas.
pa pri tem nimamo zmeraj najbolj srečne roke, ni ne vem kako izvirna
ugotovitev, zato se v šolstvu nenehno kaj spreminja. Od časa do časa za-
to prihaja do »revolucij«, toda v glavnem se šola spreminja po načelu
majhnih korakov. Naj vam predstavimo spremembe, kijih letos presku-
šajo v našem okolju — na osnovni šoli Toneta Žnidariča. Pogovarjali
smo se z ravnateljico prof. Marijo Šumandl.
Priprave na tokratno šolsko je-
sen so bile nekoliko zahtevnejše;
poleg rednega predšolskega dela
ste se podali še v eksperiment. Kaj
je torej novega?
V	šolah se pričnemo pripra-
vljati na novo šolsko leto že v za-
četku poletnih počitnic. Le v po-
čitnicah lahko urejamo šolsko
stavbo, opravljamo večja popra-
vila, opleskamo del prostorov ...
To leto smo dobili tekočo vodo v
vse učilnice, obnovili smo del tal
in opleskali nekaj učilnic. To pa
niso bile edine priprave. Že v po-
čitnicah smo bili povabljeni na
prvi posvet osnovnih šol, ki bodo
v tem šolskem letu poskusno
uvedle tri ocenjevalna obdobja
ali tako imenovane trimestre.
Pred enim tednom smo se drugič
zbrali v Ljubljani, da bi ugotovi-
li, kaj smo že opravili in kaj nas
čaka v naslednjih mesecih.
Koliko šol pa je zajetih v po-
skus in kako ste zastavili delo?
V	poskus je zajetih 17 osnov-
nih šol iz vse Slovenije. V-^di ga
Republiški sekretariat za vzgojo
in izobraževanje ter telesno kul-
turo. Šole je predlagal Zavod za
šolstvo Republike Slovenije.
Najprej je bilo treba s projektom
seznaniti starše. Sestal se je svet
staršev in veliko pozornosti.po-
svetil šolskemu koledarju in na-
črtovanju zimskih počitnic. Na
centralni šoli in v Trnovski vasi
smo že imeli roditeljska sestan-
ka, ki sta bila zelo dobro obiska-
na (80% udeležba). V podružni-
čni šoli Vitomarci pa bo roditelj-
ski sestanek še ta teden.
Starši so soglašali s tem, da šo-
la poskusno uvede tri ocenjeval-
na obdobja. Zanimalo jih je, kaj
je narekovalo to spremembo in
kakšne cilje si je zastavila šola. V
avgustu smo s projektom sezna-
nili učitelje, v začetku pouka pa
še učence.
Kako so sedaj pri vas razpore-
jeni učni dnevi, pouka prosti dnevi
in kdaj so zimske počitnice?
Ocenjevalna obdobja se pokri-
vajo s šolskim koledarjem. Prvi
trimester traja od začetka pouka
do začetka novoletnih počitnic
(od 3. septembra do 21. decem-
bra).
Treji trimester je najkrajši in
traja od 4. maja do 14. junija za
8. razred oz. do 25. junija za
učence do 1. do 7. razreda. Vsak
trimester se tako konča z daljšo
(vsaj enotedensko) prekinitvijo
pouka. Posebnost so tudi zimske
počitnice, ki jih bodo naši učenci
imeli takoj po novoletnih poči-
tnicah, druge šole v občini pa pr-
vi teden februarja.
Ne bo to motilo staršev, ki ima-
jo otroke tudi v srednji šoli in bi
želeli skupaj na zimski dopust?
Enotedenski izostanek od
pouka dobri učenci lahko nadok-
nadijo. Če bi starši želeli oditi z
otrokom na smučanje v času
pouka, ne bomo delali težav, saj
vemo, da se bodo skupaj z otro-
kom potrudili, da bo nadoknadil
zamujeno.
Kaj pa pouka prosti dnevi?
Letos jih je nekaj manj kot
prejšnja leta. Poleg 1. novembra
so še 29. in 30. november. 8. fe-
bruar, enotedenske novoletne
počitnice, enotedenske zimske
počitnice, enotedenske prvomaj-
ske počitnice in poletne počitni-
ce. Pouka bo skupaj 192 dni v le-
tu. V občini Ptuj smo se letos do-
govorili še za tri delovne sobote,
ko bomo nadomeščali pouk v
ponedeljek oz. petek za oz. pred
prazniki — 29. septembra bomo
nadomeščali 2. november, 8. de-
cembra bomo nadomeščali 24.
december, 11. maja bomo nado-
meščali 3. maj.
Kako ste v vaši šoli zadovoljni s
sodelovanjem staršev?
Že nekaj let imamo srečno ro-
ko pri izbiri predsednika sveta
staršev. Tudi sedanji predsednik
Franjo Kozel si zelo prizadeva
pritegniti starše k sodelovanju s
šolo. Svet staršev se redno sesta-
ja in obravnava vsa pomembna
vprašanja iz življenja in dela šole
— učni uspeh, vzgojne ukrepe,
učbenike, prehrano v šoli, pro-
metno varnost, izostanke . . .
Predsednik sveta staršev je sode-
loval tudi na republiškem posve-
tu staršev za boljšo šolo. Obiski
na roditeljskih sestankih so ved-
no zelo dobri. Tedensko imamo
govorilne ure. Zanimanje staršev
za šolo raste. Starši se vedno bolj
zavedajo, da bodo vzgojna priza-
devanja doma in šole uspešnejša,
če bomo skladno in enotno dela-
li, če si bomo medsebojno zaupa-
li in pomagali.
Vrniva se k trimestrom. Kašne
cilje ste si zastavili, kaj namera-
vate izboljšati?
Zmanjšanje ocenjevalnih ob-
dobij (in s tem število ocen) daje
učitelju več možnosti za kvalitet-
nejši pouk in uvajanje sodobnej-
ših oblik dela. Bolj sistematično
bo preverjal znanje in spremljal
otrokov napredek. Manj bo oce-
njevalne mrzlice, med učencem
in učiteljem bo boljši stik, med
šolo in starši pa bolj humani od-
nos. Ocenjevanje bo sprotno in
enakomerno razporejeno na ce-
lotno šolsko leto, vendar tako,
da je zadnji trimester namenjen
poglabljanju in izpopolnjevanju
znanja. Izkazu bo dobil učenec
le ob koncu pouka. O napredo-
vanju učenca med šolskim letom
bodo starši obveščeni vsaj dva-
krat, in to prvič do 20. decembra,
drugič pa do 20. aprila — pisno
ali ustno na govorilni uri.
Omenili ste kvalitetnejši pouk
in sodobne oblike dela. Bi lahko
kaj več povedati o tem?
V slovenskem osnovnošol-
skem prostoru se preizkušata še
dva eksperimenta: nivojski in in-
tegrirani pouk. Nam se je zdel
bolj sprejemljiv za današnji čas
nivojski pouk, zato smo se zanj
ogreli. Tudi ta eksperiment stro-
kovno vodi Republiški sekretari-
at za vzgojo, izobraževanje in te-
lesno kulturo. Mentorstvo nad
eksperimentom ima inovatorka
Ljudmila Žalik, ki se s tem
ukvarja že 20 let. Objavila je več
člankov in priročnik, v katerem
je opisala, kako je z novo meto-
do dela — diferenciranim in in-
dividualiziranim poukom — po-
stala bolj vzgojno učinkovita in
dosegala boljši učni uspeh. Bi-
stvo njenega uspeha je, da se zna
prilagoditi učencem, daje jim
možnost, da se sami odločajo za
zahtevnejše ali manj zahtevne
naloge in jih nato uspešno rešijo.
Oobre učence dodatno zaposli,
slabšim pa pomaga.
Učitelji so sami izrazili željo,
da bi bolj natančno spoznali ni-
vojski pouk. Z njim so se sezna-
nili prek pedagoške literature.
Želeli pa so slišati oz. videti še
praktika, ki ga izvaja. Tako nas
je pot pripeljala do Ljudmile Ža-
lik, ki kot inovatorka sodeluje s
Pedagoškim inštitutom. Učitelj-
skemu zboru je predstavila svoje
delo in delo svojih kolegov, ki se
prav tako že več let ukvarjajo z
nivojskim poukom.
Kako boste teorijo povezali s
prakso?
V	zadnjih letih veliko govori-
mo o pedagoški svobodi. Tudi v
naši zbornici smo imeli predava-
nje na to temo. Učitelj je pri svo-
jem delu samostojen, svobodno
izbira metode in oblike dela. Do-
ločene ima le temeljne učne cilje,
ki jih mora doseči. Nekateri uči-
telji s pridobljeno pedagoško
svobodo ne vedo kaj početi. Še
vedno učijo tako, kot so bili vaje-
ni, ko je bilo vse predpisano, vse
napisano. K sreči pa je veliko
učiteljev zajel pedagoški nemir,
iščejo nove poti, veliko berejo,
želijo vedeti še več, učiti druga-
če, z večjim uspehom in večjim
zadovoljstvom. Tudi v naši zbor-
nici se je več učiteljev odločilo,
da bodo pod mentorstvom ino-
vatorke Ljudmile Žalik pripra-
vljali vzorne nastope za druge
učitelje, da se bodo ukvarjali z
nivojskim poukom. Zanj niso
potrebni posebni pogoji, le uči-
telj, ki je z vsem srcem zapisan
svojemu poklicu.
V	čem se nivojski pouk bistveno
loči od sedanjega pouka?
Učni načrti in učbeniki so pi-
sani običajno za povprečne učen-
ce. Teh pa je v razredu približno
ena tretjina. Nekateri odstopajo
navzgor, drugi pa navzdol. Pri
pouku, ki je naravnan frontalno,
se jih veliko dolgočasi. Enim je
prelahko, drugim pretežko.
Nivojski pouk (že ime pove!)
pa poteka na treh nivojih. Tudi
tu je v delu ure frontalni pouk.
Brez tega ne gre. Ostali del učne
ure pa poteka na treh nivojih —
po težavnostnih stopnjah, za ka-
tere pa se učenci sami odločajo.
Vedo tudi, da so različno ovred-
notene. Bistvo vsega je, da je
vsak učenec uspešen in ima ved-
no možnost, da se odloči za težji
ali lažji nivo. Učenci se naučijo
razlikovati kvaliteto svojih izdel-
kov, vedo, da je večja kvaliteta
tudi bolje ocenjena.
Katere interesne dejavnosti so
na voljo vašim učencem?
S tem šolskim letom so prene-
hale delovati nekatere šolske or-
ganizacije in društva. Na šoli
ostaja le skupnost učencev. Inte-
resne dejavnosti imamo v glav-
nem iste kot v preteklem letu:
kulturne dejavnosti, računalni-
štvo, šport, modelarstvo, šah,
mladi fiziki, kemiki, biologi . ..
Učenci se bodo ukvarjali z razi-
skovalnim delom pri zgodovini,
geografiji, biologiji . . .
Veliko imamo dodatnega pou-
ka za učence višje stopnje.
Na novo uvajamo v tem šol-
skem letu fakultativni pouk an-
gleškega in nemškega jezika za
učence od 2. do 8. razreda, za
učence višje stopnje pa še latin-
ski jezik. Zanimanje otrok za fa-
kultativni pouk je izredno veliko.
V nekaterih razredih se je prija-
vila kar polovica učencev.
Bodo učenci šli tudi v šolo v na-
ravi?
Zimsko šolo v naravi smo or-
ganizirali že nekajkrat za učence
5. razreda. Ker pa nekaj let zapo-
red ni bilo snega, smo se odločili
za poletno šolo v naravi za četr-
tošolce. Letos so že bili en teden
na Debelem rtiču. Imeli so lepo
vreme in so lahko v celoti izvedli
zastavljeni program dela.
Septembrsko lepo vreme smo
izkoristili tudi za prvi naravoslo-
vni dan, ki ga je večina učencev
izvedla v domačem kraju, šesto-
šolci so odšli v Maribor in na Po-
horje, sedmošolci v Ljubljano,
osmošolci pa so si ogledali tehni-
čni muzej v Zagrebu.
mš
Ravnateljica OŠ Toneta Žnidariča prof. Marija Šumandl
PREDSTAVUAMD VAM PREDSEDNIKE STRANK: LOJZE SOK
Delati in biti srečen
Lojzeta Soka, predsednika Slovenskih krščanskih demokratov v občini Ormož, ljudje nekoliko
manj poznajo, kljub temu da stanuje v Ormožu. 23-letni diplomirani veterinar, ki dela na Veterinarski
postaji v Ptuju, je doma iz Moškanjcev. Nekoliko bolj je občino spozna! letošnjo pomlad v predvolilnem
boju, ko so SKD pripravili javne tribune, kjer so predstavili program stranke in pomen bližnjih volitev.
Žena Branka, dipl. ekonomistka, domačinka iz Pavlovec, je zaposlena v ormoški Tovarni sladkorja.
Ob obisku sta bila z nami tudi obe hčerki — lO-letna Monika, resna deklica, ki obiskuje 4. razred, in
prisrčna, otroška nagajiva dveletna Tanja, ki se dobro zaveda, da se svet v njihovi družini vrti okoli nje.
Kljub temu da se imata zelo radi, pride kdaj pa kdaj med njima do prave otroške vojne, v katero morata
često poseči tudi starša. Oče Lojze pravi, da se takšni spori žal rešujejo na dokaj nedemokratični način
— za starejšo Moniko seveda.
Lojze Sok se pred letošnjimi
volitvami oziroma pred predvo-
lilnim bojem ni ukvarjal z nobe-
nim političnim delom. Sam pra-
vi, da je bil sicer štiri leta pred-
sednik mladinskega aktiva v Mo-
škanjcih, vendar je bilo to bolj
zaradi zabave in daleč od nekega
političnega dela. Tudi pred volit-
vami o politiki in delu v njej ni
kaj dosti razmišljal. Šel je na
ustanovni zbor Krščanskih de-
mokratov v občini Ormož (priso-
ten je bil tudi Lojze Peterle) mi-
sleč, da bo slišal kaj novega, ker
se je vedelo, da prihaja neko no-
vo obdobje, ki je ljudi začelo za-
nimati. Tam so se potem odločili
o ustanovitvi 11-članskega
Upravnega odbora iz vse občine.
Tisti večerje pristal za članstvo v
Upravnem odboru, ni pa razmiš-
ljal o tem, da bi postal predsed-
nik odbora SKD za občino Or-
mož. To je izvedel na prvi seji
odbora, vendar je odklonil pred-
sedovanje, ker je vse prišlo pre-
\'eč iznenada. Po d /eh tednih je
bila ponovno seja upravnega od-
bora, kjer je na prigovarjanje
vseh članov odbora le sprejel
funkcijo predsednika.
Je stranka izbrala njega zaradi
mladosti in izobraženosti, ker se
nove stranke še posebej dobro
zavedajo, kaj pomeni imeti v
svojih vrstah izobražene ljudi?
.Odgovoril je, da njegova mla-
dost ni prednost, prej bi lahko
bila za njega ovira, ker veliko
stvari ni vedel in se je moral v
zadnjih šestih mesecih o marsi-
čem poučiti. »Moram reči, da
sem globlje in temeljiteje začel
razmišljati o vsem okoli sebe, še
posebej pa o političnem delu, šele
po 28. februarju letos, ko sem po-
stal predsednik SKD v Ormožu«.
Tednik: Zanimivo je, da ste se
ustanovili zadnji med novimi
strankami v Ormožu, v družbeno-
političnem zboru pa ste dokaj mo-
čno zastopani.
Lojze Sok: Naklonjenost krš-
čanskim demokratom je velika
po vsej Sloveniji. Slovenci smo v
velikem številu katoliki in pro-
gram stranke je zastavljen na krš-
čanskih moralnih načelih. Stran-
ka nima sicer povezave s cerkvi-
jo,razen da so naši člani tudi čla-
ni cerkve, pa so se potem volilci
bolj množično odločali za nas.
Tednik: Ko ste v Ljubljani štu-
dirali, ste kdaj šli na shode, maše
in razne seminarje, ki jih je za
študente organizirala cerkev?
Lojze Sok: V Ljubljani sem bil
pretežno sam med tednom, v pe-
tek zvečer sem odšel domov in se
v ponedeljek zjutraj vračal, tako
da razen za predavanja in študij
na fakulteti ni bilo časa za druge
aktivnosti, ker so bila sredstva za
študij precej pičla. Doma nas je
bilo pet otrok in tako sem se več-
ji del študija preživljal z deli
prek študentskega servisa, ker od
doma nisem mogel pričakovati
kaj več denarja. Zato se raznih
nabožnih seminarjev nisem ude-
leževal, vedel pa sem zanje. Veli-
ko pa smo Uudentje brali Mladi-
no in Tribuno, poskušal sem sle-
diti raznim gibanjem, vendar ne
v taki meri, da bi bil čisto na te-
kočem.
Tednik: Skupaj s Kmečko zve-
zo ste 25. marca organizirali ma-
terinski dan v Veliki Nedelji. Ta-
krat ste bili krščanski demokrati
v Ormožu že opazni in dokaj akti-
vni.
Lojze Sok: Ta dan smo poma-
gali organizirati, vendar je glav-
nino dela nosila SKZ. Mirno
lahko rečem, da je prireditev ob
več kot 800 obiskovalcih in okro-
gli mizi o krščanski družini do-
bro uspela. Odločili smo se, da
bomo materinski dan organizira-
li tudi prihodnje leto, mogoče
nekoliko spremenjeno, dopolnje-
no še z drugimi skupinami. Nad
praznovanjem sem bil navdušen.
Tednik: Na prvi skupščini so
vas izvolili za podpredsednika. Iz
popolne politične anonimnosti ste
prišli na funkcijo podžupana obči-
ne. Kako se počutite v tej vlogi?
Lojze Sok: Na Demosovem
poslanskem klubu, kjer smo se
pogovarjali o vodilnih funkcijah
v skupščini, je prevladalo mne-
nje, da bi moral biti podpredsed-
nik skupščine iz te stranke. Sprva
sem hotel funkcijo odkloniti, ker
je v politiki pač tako, da če vanjo
zajadraš, potem vanjo toneš ved-
no globlje. Včasih sem že razmiš-
ljal, da bi se umaknil s predsedo-
vanja stranke, moral pa bi imeti
ob sebi pomoč, mogooe tajnico
in pravnika. Upam, da bom to
nalogo zmogel.
Tednik: Kako pa na vaše politi-
čne delovanje gleda družina?
Lojze Sok: Smo mlada druži-
na, ko je z oroki še vedno veliko
dela. Brez dvoma je za ženo, ki
je članica ormoškega izvršnega
sveta, veliko breme, kadar me ni
doma, ker sem pogosto odsoten
bodisi zaradi službe ali pa zaradi
obveznosti, ki jih imam v stranki.
Seveda se uskladiva okoli čuva-
nja otrok, imamo pa tudi obe ba-
bici, ki nam ob takih priložno-
stih priskočita na pomoč.
Lojze Sok opravlja delo veteri-
narja, to smo povedali že na za-
četku. Veliko je med kmečkimi
ljudmi od ravninskih delov ptuj-
ske občine do Haloz. Pohorja,
Oplotnice in Treh kraljev, ker v
poletnih mesecih opravlja svoje
delo tudi na tem območju. Ljudi
ima rad, pa tudi oni njega, saj
najde vedno za vsakega lepo in
dobro besedo. Pravi, da jih po-
gosto opazuje in občuduje, pri
tem pa misli: Le kje jemljejo za
vse trdo delo toliko energije in
ljubezni? Pozna jih vse in vsem
je obisk živinozdravnika dobro-
došel že zaradi klepeta, ker so
sosedje daleč drug od drugega.
Kakšne so njegove želje za pri-
hodnost?
».Mislim, da je cilj vsakega člo-
veka delati in biti srečen. Zato
smo poskušali pričeti znova in za
vse novo prevzeti tudi del odgovor-
nosti. Do sedaj smo lahko samo
opazovali in kritizirali, sedaj pa
smo v vlogi, ko nas drugi opazuje-
jo in nas lahko kritizirajo. Želim
si, da bi se resnično uveljavila ide-
ja o samostojni Sloveniji, da bi
postali suveren narod in da bi si
lahko postavl^li tisto, kar bomo
hoteli, sami. Ce bomo to dosegli,
verjamem, da bo tudi naš ekonom-
ski položaj boljši. Zavedati pa se
moramo, da vse ne bo tako hitro
uresničljivo.«
Tekst in foto: Vida Topolovec
Lojze Sok, mlad in poln idej
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. september 1990 - TEIMMIK
TEDEN ODPRTIH VRAT
Delavska univerza v Lenartu je v tednu od 24. do 28. septembra
pripravila Teden odprtih vrat. V ponedeljek so ob 14. uri in trideset
minut svečano odprli prenovljene prostore Mestne knjižnice, v torek
je strokovnjak iz Maribora pripravil pogovor s starši o družinskih in
vzgojnih problemih pod naslovom Šola za starše, včeraj pa so pred-
stavili video in avdiokasete za poučevanje nemškega in angleškega je-
zika. Danes popoldan ob 16. uri se bo na novem hipodromu Polena
predstavila šola jahanja.
Te dni je delavska univerza razpisala tudi tečaje in druge oblike
izobraževanja. Poleg jezikovnih tečajev za otroke, dijake, študente in
odrasle še plesne tečaje, vozniško šolo, tečaj peke kruha, šolo jahanja,
šolo za starše in družinske pogovore, tečaj zdrave prehrane in številne
druge.
DL
OBMOČJE LENARTA V SLOVENSKIH
GORICAH DO JOŽEFINSKE DOBE
Takšen je naslov razstave, ki sojo pripravili delavci Pokrajinske-
ga muzeja iz Maribora v lenarškem klubu občanov v občinski stavbi.
Razstavo so odprli v petek, odprta pa bo do 23. oktobra.
Ogledate si lahko originalne zgodovinske dokumente iz Pokra-
jinskega muzeja v Mariboru in kopije gradiva sekovskega arhiva v
Gradcu. Ti pričajo o zgodovini Lenarta in okoliških krajev. Kot prvo
se omenja ime Radehove, ki je bila takrat še majhno naselje. Večina
imen lenarškega področja se nato pojavlja v dokumentih 13. in 14.
stoletja. Razstavljeni so še dokumenti lenarškega meščanskega špita-
la, ki je deloval od leta 1625 do druge vojne, župnije Sv. Lenart, ki je
stala že vsaj leta 1196, gradu Hrastovec, Avguštinskega samostana pri
Sv. Trojici in verske sekte skakačev pri Radehovi.
MS
Sv. Lenart je bil pri nas zelo priljubljen svetnik. Bil je škof in
puščavnik, zavetnik jetnikov in zaščitnik pred kužnimi boleznimi pri
živini. Na Slovenskem mu je posvečenih blizu sedemdeset cerkva.
Ena takšnih je Sv. Lenart na Platu nad Prevaljami. kjer velike veri-
ge obkrožajo cerkev. Po izročilu bo imel vsakdo, ki vgrizne v te veri-
ge, zdrave zobe.
S celovito in
usklajeno ponudbo
v Gradec
v Gradcu bodo ta konec tedna odprli tradicionalni graški sejem.
Na njem se bo predstavilo tudi slovensko gospodarstvo. Predstavitev
Slovenije v Gradcu organizirata Gospodarska zbornica Slovenije in
podjetje Stop. Letos je v ospredju gospodarstvo severovzhodne Slove-
nije.
Slovensko gospodarstvo, turizem in trgovina se bosta predstavila
v paviljonu št. 14. Pričakovati pa je, da bo Slovenija nastopila tudi s
40 projekti za sovlaganje, s katerimi bodo poskušali pridobiti Avstrij-
ce za sovlaganje pri nas. V turističnem pogledu je tokrat dana pred-
nost Ptuju in njegovi turistični ponudbi. Usmeritev slovenske gospo-
darske zbornice je, da se vsako leto s celovito ponudbo predstavi eno
od slovenskih mest. Letos je ta čast pripadla starosti slovenskih mest.
Poleg ptujske turistične ponudbe bodo obiskovalci jesenskega graške-
ga sejma spoznali še drugo zdraviliško in turistično ponudbo seve-
rovzhodne Slovenije. Veliko je Avstrijci že poznajo, nekaj pa je ostalo
še prikritega, in to naj bi »odkril« letošnji sejem.
V sekretariatu za gostinstvo in turizem občine Ptuj, ki ga vodi Pe-
ter Vesenjak, so prepričani, da bo letošnja predstavitev v Gradcu do-
volj atraktivna, da bodo Avstrijci v bodoče prihajali v večjem Številu.
Stojnico, ki v osnovi predstavlja tiste danosti, ki jih drugod ne
poznajo (kulturno-zgodovinske, tradicija kletarjenja in trgovanja, to-
pliška in druga ponudba), je zasnoval Jaka Marinič iz Studia 3. Mi-
zarska dela je opravil Marjan Vraz. Sicer pa so tako ali drugače po-
magali pri nastajanju stojnice v Občinski turistični zvezi Ptuj, Kmetij-
skem kombinatu z enotami Haloški biser. Slovenske gorice — Haloze
in Ptujske toplice. Gradnjah, Emoni — Merkurju, Obrtni zadrugi Pa-
norama, Pokrajinskem muzeju. Opekarni Opte, Perutnini, TGA, Su-
per Liju, kovinostrugarstvu Gomilšek in KBM — PE Ptuj. Dušan Gr-
diša, lastnik priznane gostilne Zlata goska, se bo prav tako predstavil
v Gradcu.
Obiskovalci sejma bodo spoznali tudi nekatera druga bogastva
našega okolja. Nastopile bodo folklorne skupine, organizirali bodo
pokušnjo vin in Perutninih izdelkov. V informativni službi, na sejmu
bosta ves čas predstavnika Pokrajinskega muzeja in Toplic, pa bodo
na voljo vse informacije.
Graška stojnica je začetek organiziranega strateškega nastopanja
celovite turistične ponudbe Ptuja. Na tem in na drugih sejmih in bor-
zah bomo poskušali dati poudarek tistemu, po čemer je Ptuj bogatejši
od konkurenčnih mest.
Slovenski dan bo na sejmu 2. oktobra, veliko pa Ptujčani priča-
kujejo tudi od obiska avstrijskih prevoznikov. Z njimi se bodo srečali
4. oktobra.	MG
Spomeniško zaščiteno
pobočje?
Nasproti hribčka, na katerem stoji grad Hrastovec, je pobočje, ki
so ga zaradi lepe pokrajine in ohranjanja narave v okolici hrastovških
ribnikov spomeniško zaščitili. Da tovrstni organi nimajo avtoritete, do-
kazujejo počitniške hišice na pobočju. So različnih stilov in iz materia-
lov, ki so bili lastnikom pač pri roki. Včasih je bila primerna kar valja-
na pločevina. (MS)
ČETRTO ZASEDANJE LENARŠKE SKUPŠČINE
Podjetja brez akumulacije
Prejšnji četrtek so se sešli lenarški poslanci. Na zasedanje so prišli tudi gostje, predstavniki
podjetja Letnik—Roth, ki so spremljali glasovanje o osnutku odloka o ravnanju s komunalnimi
odplakami v občini Lenart. Zasedanje vseh treh zborov lenarške skupščine je bilo pestro, kljub te-
mu pa včasih malo dolgočasno, saj so poslanci zaradi slabo prebranega gradiva spraševali o že v
gradivu pojasnjenih problemih.
Veliko časa so se zadržali že pri odobritvi
zapisnika s prejšnje seje. Tajnik skupščine
Ivan Jemenšek je v poročilu povedal, da so
realizirani vsi sklepi. Delegati ZSMS-liberal-
ne stranke so zahtevali, da pošiljajo gradivo
za zasedanje občinske skupščine tudi na se-
deže vseh strank, kot so se dogovorili. Obrav-
navali so tudi nekorektno poročanje novinar-
ke Večera o sestanku v Zgornji Ščavnici, kjer
so sprejeli sklep o ukinitvi celodnevne osno-
vne šole. Komisija za volitve in imenovanja
je pod to točko podala mnenje o profesiona-
lizaciji presednika skupščine. To funkcijo Jo-
že Škrlec opravlja sedaj volontersko, kot so
pri Kmečki zvezi in Socialdemokratih oblju-
bljali v programu. Kot je povedal Jože Škr-
lec, seje obseg dela zelo povečal, in misli, da
bi mesto župana profesionalizirali zaradi te-
ga. Zaposlitve pa ne potrebuje, kot je sam
povedal. Predstavnik zbora združenega dela
je predlagal, da bi profesionalizacijo župana
obravnavali na naslednjem zasedanju, zraven
pa naj podajo še poročilo o racionalizaciji
občinske uprave. Delegati so ta predlog spre-
jeli.
Poročilo z republiške skupščine
Franc Kramberger, ki je poslanec republi-
ške skupščine, je lenarške delegate seznanil z
novostmi v republiški zakonodaji in s pobu-
dami za novo slovensko ustavo. Tako je po-
vedal, da bodo Zakon o amnestiji sprejeli po
hitrem postopku. V kratkem bodo uzakonili
Visoko pravno šolo v Mariboru in sprejeli za-
kon o javni spravi. Občino najbolj zanima
Zakon o pospeševanju manj razvitih območ-
jih. Kljub temu da zakon sprejema republi-
ška skupščina, pa ta nima neposrednega nad-
zora nad delitvijo sredstev; te razporeja Re-
publiški sekretariat za planiranje. Kramber-
ger je povedal še, da pripravljajo osnutek no-
ve slovenske ustave, ki bo v kratkem v javni
razpravi. Novo ustavo bomo sprejeli ali zavr-
nili na referendumu. Predlagal je še, da se
vprašanja in pobude postavljajo na začetku
zasedanja skupščine, do konca zasedanja pa
tisti, ki jim je vprašanje naslovljeno, že dajo
odgovor.
Uzakonili odvoz smeti
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki
so poslanci sprejeli stoodstotno, pred tem pa
so postavili še nekaj vprašanj, na katera sta
predstavnika podjetja Roth —Letnik odgovo-
rila. Josef Trummer se je delegatom zahvalil
za odločitev, saj so po njegovem naredili prvi
korak za čistejše in bolj zdravo okolje. Posto-
poma zbiranje odpadkov po sistemu BioPag
zaradi predelave okolja skoraj ne onesnažuje
več.
Podjetja brez akumulacije
Na skupščini so sprejeli poročilo o poslo-
vanju podjetij v prvih šestih mesecih. Pred-
sednik izvršnega sveta Avgust Zavernik je
povedal, da podjetja praktično več ne ustvar-
jajo akumulacije, delajo le za preživetje. Ne-
kdo je predlagal, da naj gradijo v Lenartu ka-
pitalno intenzivno industrijo. Avgust Zaver-
nik pa je odgovoril, da je sovlagatelje nemo-
goče najti. Delegat zbora krajevnih skupnosti
je opozoril na vedno večjo brezposelnost in
predlagal, da se za sezonska dela zaposlujejo
domačini brez zaposlitve in ne delavci iz juž-
nih republik. Vinko Rob je opozoril na to, da
ljudje kupujejo slabše tuje blago namesto do-
mačega — dražjega in kvalitetnejšega. Av-
gust Zavernik pa mu je odgovoril, da bo kon-
kurenca določila, kdo živi od monopola (do-
brega dela) ali podpore družbe. Poročilo so
delegati sprejeli.
Najmanj 40 krat višje kazni
Delegati lenarške skupščine so imeli precej
pomislekov pri osnutkih dveh odlokov. Os-
nutku odloka za priložnostno opravljanje go-
stinske dejavnosti in minimalnih tehničnih
pogojih za prodajo pijač in živil zunaj po-
slovnih prostorov so delegati nasprotovali za-
radi preostre določitve tehničnih pogojev in
predlagali, da osnutek postane predlog odlo-
ka, da pa naj izvršni svet razmisli, ali morajo
tehnični pogoji biti tako ostri. Tudi pri odlo-
ku o ureditvi nekaterih vprašanj obrti so me-
nili, da v času, ko ljudje izgubljajo delovna
mesta, ne bi smeli zmanjšati možnosti za
ustanavljanje novih obrti, četudi se začnejo s
statusom popoldanskih obrtnikov. Delegati
so se zavzeli za liberalizacijo na tem področ-
ju, hkrati pa opozorili, da bi morale inšpekci-
je in davčna uprava temeljiteje analizirati po-
samezne obrtne dejavnosti in poostriti nad-
zor nad finančnim poslovanjem. Sklenili pa
so, da bodo s predlogom obrtnega odloka
počakali do sprejetja nove zakonodaje s tega
področja.
Pri vrsti odlokov so spremenili kazenske
določbe, predvsem višino kazni, kazni za po-
samezne prekrške so povečali od 40 do 100
krat, najmanjšo kazen pa z 12,5 na 500 dinar-
jev.
Brez večjih pripomb so delegati sprejeli še
predloge odlokov o geodetski in inšpekcijski
upravi za več občin, osnutek o komunalnih
taksah v občini in osnutek odloka o povpre-
čni gradbeni ceni, višini odškodnin za razlaš-
čeno stavbno zemljišče in izračun vrednosti
stanovanjske hiše in stanovanja v Lenartu.
Šest zanimivih pobud
Med drugim so delegati imenovali 46 no-
vih porotnikov za sodišča in razrešili štiri,
ustanovili pa so tudi sedemčlansko komisijo
za proučevanje pomorov, spornih obsodb in
drugih nepravilnosti v letih po vojni. V njej
bodo sodelovali zgodovinar, sociolog in
pravnik, k sodelovanju pa so povabili tudi
druge. Imena članov in predsednika komisije
bodo znana na prihodnji skupščini.
Delegatskih pobud je bilo precej, med nji-
mi je bila zanimiva kritika gradnje kanaliza-
cije za Lenart, predvsem zaradi tega, ker bo
zgrajena čistilna naprava na Globovnici ozi-
roma pred njo, čeprav bi bila potrebna večja
čistilna naprava ob sotočju več potokov in
pod industrijsko cono, ne samo pod nase-
ljem.
Delegat Socialnih demokratov je podvomil
tudi v tehnične sposobnosti tega sistema, kra-
jevna skupnost pa je imela pomisleke o fi-
nančnem delu projekta, ker gredo planirana
sredstva nekoliko drugače, kot je bilo dogo-
vorjeno.
Nekaj delegatov je tudi opozorilo na stro-
ške v zvezi z ureditvijo novega hipodroma in
menilo, daje skupščina zanj odmerila preveč
denarja, čeprav so ga vsi veseli. Veliko pa je
bilo še pripomb na dodelitev odškodnine po
neurjih s točo; posebej v samem Lenartu ne-
kateri niso dobili teh odškodnin. Prav na te
odškodnine pa se je vezalo tudi vprašanje,
kako je s sredstvi, ki jih je po neurjih dobila
občina za ceste.
Zanimiva je še pobuda za enostransko za-
poro Cvetlične in Strme ulice, saj se prebival-
ci pritožujejo zaradi prevelikega prometa.
Pričakovana je bila pripomba delegatov iz
krajevnih skupnosti, češ da združevanje mati-
čarjev in krajevnih tajnikov ni smotrno. To
so utemeljevali predvsem delegati od Bene-
dikta, ki so menili, da bi za tajnike bilo po-
trebno najti denar v občinskem proračunu.
Delegati bodo odgovore na svoja vpraša-
nja in pobude dobili na prihodnji skupščini.
M. Samec
D. Lukman
Perutninarji se utapljajo v izgubah
Dve razlagi sta možni po poslušanju razprave na nedeljskem zboru
perutninarjev, ki ga je sklicala ptujska podružnica Slovenske kmečke
zveze: da se je vabilu odzvala tista dobra tretjina kooperantov (bilo jih
je 116), ki ima težave, ali pa je med Perutnino in kooperanti res prišlo
do kratkega stika. Na vprašanje, kdo v zadnjem turnusu ni zaslužil nič,
se je dvignilo 56 rok, nihče pa se ni odzval na vprašanje, ali je sploh kdo
zadovoljen z zaslužkom od reje piščancev.
Podružnica Slovenske kmečke
zveze je povabila kooperante Pe-
rutnine z namenom, da ustanovi-
jo sekcijo perutninarjev pri ptuj-
ski podružnici in da imenujejo
svoje predstavnike v sekcijo pe-
rutninarjev pri Kmečki zvezi Slo-
venije. Povabili so tudi predsed-
nika IS SO Ptuj Janeza Laha ter
sekretarja za kmetijstvo Franca
Bezjaka. Predstavnikov Perutni-
ne niso povabili, kljub temu pa
je prišel direktor Kooperacije
Franc Zupanič in imel je kaj sli-
šati. Tudi o tem, da bo potrebno
kooperacijske odnose v Perutni-
ni urediti v skladu z zakonom o
zadrugah, ki je v pripravi, ali pa
tudi kooperantom razdeliti delni-
ce. Perutnina je rastla tudi s po-
močjo kooperantov, ki so torej
solastniki firme.
Toda o tem bodo odločali za-
koni; hitrejše reševanje je po-
trebno na drugem področju. Ko-
operanti so očitali vodstvu Peru-
tnine, da za njihove tegobe nima
posluha, da delajo z izgubo in da
vselej potegnejo krajši konec za-
radi načina obračuna od zgoraj
navzdol. Vsi torej najprej pokri-
jejo svoje stroške, kooperant do-
bi tisto, kar ostane, ali pa mora
celo pokrivati izgubo. Mnogi so
trdili, da gre njihovi živinoreji
zasluga, da še preživijo in celo
krijejo izgubo v reji piščancev.
Mnogi razmišljajo, da bi prekini-
li odnose s Perutnino, vendar le-
ta ne da papirjev, da bi lahko šli
k drugi firmi. Ob tem je bilo sli-
šati trditve, da so pri drugih pe-
rutninarskih podjetjih pogoji ali
vsaj odnosi do kooperantov bi-
stveno drugačni.
Kooperanti, vsaj tisti, ki so
razpravljali, so prepričani, da so
težave vzreje piščancev vezane
na novo pasmo. Trdili so, da je
zdravstveno stanje malih piščan-
cev slabo in da je menda okuže-
na celo matična jata. Mnogo so.
imeli povedati tudi na račun kr-
mil. Ta so menda nekakovostna
in povzročajo drisko in pogin
piščancev. O tem naj bi pričali
tudi rezultati analize krmil pri
strokovni organizaciji. Kljub
opozorilom predstavnika koope-
rantov na delavskem svetu Peru-
tnine, da s krmo nekaj ni v redu,
se zadeve ne izboljšujejo.
Kooperanti nadalje očitajo
podjetju enostransico kooperacij-
sko pogodbo. Ta predpisuje ob-
našanje samo njim, podjetja pa
ne obvezuje. Primer: kooperantu
takoj zaračunajo čakanje na od-
voz piščancev; če zamudi šofer,
pa kooperant tega ne more uve-
ljavljati.
Večina razpravljalcev je opo-
zorila tudi na sredstva amortiza-
cije. Ta naj bi omogočala vsak
mesec postavitev novega peru-
tninskega objekta; čeprav so to
sredstva kooperantov, nimajo
pregleda nad njihovo porabo.
Podobno je s skladom rizika. Vsi
vlagajo vanj, pomoči iz tega vira
pa ne dobijo, saj je menda vedno
prazen.
Še in še bi bilo mogoče našte-
vati pripombe kooperantov. To-
da to ne vodi iz slepe ulice. Go-
tovo tudi nedeljski zbor v Dorna-
vi ne. Nujno je vzpostaviti, kot je
opozoril predsednik IS Janez
Lah — pozneje mu je pritegnil
tudi direktor kooperacije Franc
Zupanič — dialog med vod-
stvom podjetja in kooperanti.
Franc Zupanič je dejal, da so tu-
di kooperanti, ki so zadovoljni z
zaslužkom, je pa vprašanje, za-
kaj jih ni bilo na sestanku v Dor-
navi. Vprašanje je tudi, zakaj do
takih sestankov ni prišlo že prej
in zakaj ne na pobudo kooperan-
tov ali Perutnine. Ce so, in o tem
ne gre dvomiti, kooperanti so-
lastniki Perutnine, gre torej za
pogovor dveh partnerjev, ne pa
za oblastniško-hlapčevski odnos.
Na vprašanje, ali morajo peru-
tninarji res samo ubogati, kar je
bil tudi moto nedeljskega sestan-
ka, je lepo odgovoril sekretar za
kmetijstvo Franc Bezjak: »Mora-
jo ubogati, ko gre za strokovne
odločitve!«
Ob koncu sestanka so izvolili
predstavnike iz vseh osmih okoli-
šev, kjer je prisotna kooperacija
Perutnine, v sekcijo pri ptujski
podružnici Kmečke zveze. Ti pred-
stavniki imajo nalogo in moč po-
govora z vodstvom Perutnine.
Sprejeli pa so še štiri sklepe: v šti-
rinajstih dneh je potrebno sestavi-
ti novo, pravičnejšo kooperacijsko
pogodbo, s sestanka so poslali
odprto pismo slovenski vladi in
slovenski Kmečki zvezi, odnosi v
Perutnini se morajo urediti v skla-
du z zakonodajo o zadružništvu,
ko bo ta sprejeta. In četrti sklep:
Ce se njihove zahteve ne bodo iz-
polnile, naj izvoljeni odbor takoj
ukrepa pri občinski in republiški
vladi in prosi za pomoč.
J. Bračič
Nov turistični
prospekt
Naslovna in zadnja stran novega turističnega prospekta VINSKA CE-
STA.
V prejšnji številki Tednika
smo napisali nekaj kritičnih mi-
sli o turističnem prospektu Or-
mož z okolico, ki ga je lansko le-
to ob pomoči ormoških delovnih
organizacij izdala Ribiška druži-
na Ormož.
Prejšnji teden pa se je v ormo-
škem hotelu na vso srečo pojavil
nov turistični prospekt VINSKA
CESTA, ki v zgoščeni obliki,
vendar v prijetnem jeziku pove
tujcu marsikaj o Ormožu, hotelu,
obnovljeni gosposki zidanici
Malek in Jeruzalemu, kjer naj bi
se sklenil del turistične poti v ob-
čini Ormož, kljub temu da goste
radi popeljejo prek vinskih vr-
hov do Miklavža, prek Kajžarja
proti Temnarju in Kogu. Tekst je
napisan v štirih jezikih — sloven-
skem, hrvaškem, angleškem in
nemškem, obogaten pa z lepimi
krajevnimi in krajinskimi foto-
grafijami, ki so jih veseli domači
in tuji turisti.
Vida Topolovec
TEDNIK - 27. september 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
Četrto mesto mladincev Ptuja
v Postojni je 8. in 9. septembra potekalo dvodne-
vno atletsko tekmovanje za mladinski atletski pokal
Slovenije. Na njem je nastopila vsa mlada atletska
elita iz Slovenije, med njimi tudi šestnajst mladih
atletov iz AK Ptuj, ki so na tekmovanju dosegli kar
dva osebna rekorda: Kotarjeva v teku na 400 m
(59,09) in I^nart v mestu kladiva (27,70), pa tudi
odlične uvrstitve. Tekmovanje je bilo zelo kakovo-
stno in borbeno, kajti za prvo mesto se je borilo več
ekip, med njimi tudi mladi atleti iz Ptuja, čeprav ni-
so imeli drugi dan tekmovanja svojih predstavnikov
v 400 m ovire, skok v višino, 800 m in 110 m ovire
ter skok s palico.
Prvi dan tekmovanja so se menjavali v vodstvu
IBL Olimpija, ŽAK Ljubljana in AK rtuj, tako da
je prav zadnja disciplina (4 x 100 m) odločala o
zmagovalcu prvega dne. Ta štafetni tek so dobili
mladi tekmovalci IBL Olimpije pred mladimi atleti
iz Ptuja. Vrstni red prvega dne je bil: 1. IBL Olimpi-
ja 105 točk, 2. Ptuj 98 točk, 3. ŽAK Ljubljana 97
točk, 4. Primorska 87 točk, 5. TAM Maribor 72
točk, 6. Triglav Kranj 58 točk, 7. Brežice 49 točk, 8.
Ravne 46 točk. 9. Novo mesto 26 točk, 10. Kladivar
Celje 22 točk, 11. Domžale 6 točk, 12. Slovenska Bi-
strica 4 točke. Prvi dan so mladi atleti Ptuja osvojili
naslednja mesta: krogla 3. Doki 13,50, 9. Lenart
8,60, 40(1 m 7. Robin 52,38, I5(K» m I. Potočnik,
4:09,51,2. Prelog 4:10,58, 100 m 3. Jerenko 11,78,9.
Robin 11,72, 10. Iskra 11,78, daljava 2. Hostnik
678 cm, 10. Kokot 628 cm, kopje 5. Žlebnik 50,30,
4 X 100 mladinci 2. Ptuj 44,17, 500« m 8. Makovec
15,55; mladinke: 100 m 4. Rozman 12,74, 4«0 m 4.
Kotar 59,09, disk 3. Šega 32,53.
Drugi dan tekmovanja se je vodilnim trem eki-
pam približala domača ekipa Primorske, kajti imeli
so prva tri mesta v skoku v višino ter drugo in tretje
mesto v skoku s palico, tako da so dobili veliko šte-
vilo točk in so na koncu tekmovanja prehiteli ekipo
Ptuja, ki je osvojila zelo dobro četrto mesto, kar je
tudi uspeh. Drugi tekmovalni dan so imeli F^tujčani
tele uvrstitve: kladivo 8. Lenart, troskok 2. Hostnik,
7. Kokot, 200 m 4. Jerenko, 4 x 400 mladinci 3.
Ruj, disk 1. Doki, 3000 m 4. Prelog, 3000 m ovire 1.
F^otočnik, 5. Makovec; mladinke 200 m 4. Rozman,
8(M) m 6. Kotar, kopje 4. Sega, 6. Vrabl.
Končni vrstni red: mladinci: I. IBL Olimpija 215
točk, 2. Primorska 201 točk, 3. ŽAK Ljubljana 192
točk, 4. Ptuj 179 točk itd.; mladinke I. IBL Olimpija
186,5 točk ... 6. Ptuj 59 točk.
1. Z.
Zaresne konjske dirke
v Lenartu
Zadnjič smo že na kratko poročali o uspelih konjskih dir-
kah na novem hipodromu na Poleni v Lenartu. Vzdušje je bi-
lo pravo, veliko pa je bilo tudi presenetljivih zmag.
--^
V kasaškem programu sta bila najboljša 4-letna rjava kobila De-
klica iz mariborskega hleva in voznik Boštjan Plečko. V nastopu za dve-
letne kasače je bil najboljši Kolt iz Ljubljane, v tretjem kasaškem nasto-
pu je zmagal Dekan, v četrtem pa je bila najboljša Ara iz Komende.
V preskakovanju ovir so se tekmovalci v mešani konkurenci potego-
vali za pokal Slovenije. Presenetljivo ga je dobila Irena Drobnič na
Esteri, prav tako pa tudi veliko nagrado Lenarta v preskakovanju ovir
na 130 cm.
Tudi lenarški župan se je pomeril v ježi. Seveda zunaj konkurence.
Bil pa je predzadnji. Vesel je, da so dirke znova v Lenartu, pa tudi zara-
di dobre udeležbe ljudi in prijetno pripravljenih konjskih dirk.
Foto: B. Mihalič
Planinska
potepanja
Za člane Planinskega društva je bil 1. in 2. septembra organiziran
dvodnevni izlet na GROSSVENEDIGER (3674 m) v Avstriji.
Skupina desetih planincev je odšla na pot v soboto, 1. septembra,
prek mejnega prehoda VIČ čez CELOVEC, BELJAK, SPITAL in Ll-
ENZ do HINTERBICHLA ter naprej po gozdni cesti do JOHANN-
LEHUTTE na višini 2121 m. Po krajšem postanku smo pot nadaljeva-
li in po dobrih dveh urah vzpona prispeli do koče (DETREGGER-
HAUS), kjer smo prenočili. Naslednje jutro smo kljub slabemu vre-
menu (rahlo je snežilo) nadaljevali pot proti vrhu 3674 metrov visoke-
ga GROSSVENEDIGERJA in po slabih treh urah dosegli cilj v pre-
cej lepšem vremenu, kot je to kazalo zjutraj. Vrh smo dosegli vsi
udeleženci izleta v dveh navezah: najstarejši je imel 45 let, najmlajši 6
let. Sestop je potekal po isti poti. Pri vrnitvi smo si ogledali HEILI-
GENBLUT — izhodišče za GROSSGLOCKNER, katerega vrh je bil
v megli. V PTUJ smo se vrnili okrog 24. ure. Za prevoz smo imeli
kombi Kolesarskega kluba in osebni avtomobil.
Program izleta je bil izveden v celoti, pa tudi vreme nam je bilo
naklonjeno in je tako pripomoglo do dobrega vzdušja vseh udeležen-
cev. Izlet je pomagal voditi Miran WOLGEMUTH, ki je bil tudi voz-
nik kombija.
Franci Petrovič
10 - OD TU IN TAM
27. september 1990 - TEIMMIK
Bo »visoka« šola Kuneč kmalu brez svojih šolarjev?
Kako dolgo še
šola Runeč
Ob začetku letošnjega šolskega leta so doživeli svojevrsten šok
na osnovni šoli Runeč, ki je podružnica ormoške šole. Ob odprtju no-
ve šole v Ivanjkovcih, v to krajevno skupnost spada tudi runška šola,
je velik del šolarjev brez besed zapustil staro šolo. Vpisali so se v
ivanjkovsko šolo, pa četudi imajo do tja kakšen kilometer več.
Se teden dni pred pričetkom pouka je bilo na runški šoli 22 šolar-
jev, ki naj bi obiskovali pouk v dveh kombiniranih oddelkih od prve-
ga do četrtega razreda, ter otroški vrtec z malo šolo. Prvi teden jih je
hodilo k pouku od prvega do četrtega razreda 13. Konec tedna so
sklicali roditeljski sestanek, ki sta se ga udeležila ravnatelj osnovne
šole Ormož Bojan Burgar in predsednik Izvršnega sveta Vili Trofenik.
Vse je kazalo, da bodo šolo zaprli, šolarje pa napotili v ormoško šolo.
Seveda se starši in drugi krajani niso strinjali z zaprtjem šole, kljub te-
mu da se zavedajo, da šola potrebuje ( troke. Dogovorili so se, da bo-
do v tem šolskem letu imeli en kombiniran oddelek s prvim in drugim
razredom, tretji in četrti razred pa so premestili v Ormož in z njim
vred tudi učitelja. Vprašanje je, kako dolgo bo še tako.
Tekst in foto Vida Topolovec
Bojan Lubaj
razstavlja v Gradcu
v torek, 18. septembra, je bila
v Gradcu v restavraciji firme Fo-
rum odprta slikarska razstava
Bojana Lubaja, predmetnega
učitelja fizike in tehnične vzgoje
v osnovni šoli Gorišnica. Otvori-
tve se je udeležilo tudi približno
dvajset Bojanovih prijateljev in
znancev iz Ptuja.
Firma Forum je razstavo vzela
zelo resno: otvoritev je bila prisr-
čna, vendar z vsem potrebnim
ceremonialom, ki je ob takih pri-
ložnostih potreben. Razstavo je
odprl mestni svetnik Walter
Gotschacher.
Bojan Lubaj z načinom in vse-
bino slikanja nadaljuje (mislim,
da pred dvema letoma) nakaza-
no pot na razstavi v ptujskem ho-
telu ter lanski razstavi v osnovni
šoli Dornava. S poprejšnjega sli-
kanja akvarelov, s katerimi je do-
segel kvalitetni vrh med ptujski-
mi slikarji, je prešel na tehniko,
kjer s strukturami in rastri, barvo
in risbo ustvarja kvalitetne liko-
vne efekte. Tehnika dela je kolaž
(časopisni papir, furnir ipd.),
kombiniran z akrilom ter risbo z
ogljem. Nasploh Lubaj rad ek-
sperimentira, kar je razvidno tu-
di iz razstavljenih del, saj razi-
skuje vsaj v štiri smeri. Posledica
tega je znanje, tega pa si pridobiš
tudi s preučevanjem del drugih
velikih mojstrov. Zato ni nera-
zumljivo, da le-ti puščajo poziti-
vno odmevnost v umetniku. V
nekaterih Lubajevih delih je za-
znati prebliske Braquea in Picas-
soja. V nekaterih svojih delih ab-
strahira oblike in vsebine in se s
tem nagiba k abstrakciji. Poleg
oblike eksperimentira tudi z bar-
vo, saj jo na nekaterih slikah
uporablja polno, drugje pa zopet
precizno tehta njene odtenke,
kar posebej velja za sliko »Sede-
či akt I«. Od drugih del zaradi
različnosti izstopa slika »Brez
naslova«, kjer je s posebno pou-
darjenim rastrom abstrahiral ku-
rentovo masko.
Poleg drugih likovnih kvalitet,
ki jih ima Bojan, je potrebno
poudariti tudi njegovo risbo, ki
je zanesljiva in sproščena. To
poudarjam predvsem zato, ker je
ravno risba tista, ki večini ljubi-
teljskih slikarjev ne leži, pri Lu-
baju pa še poudari sicer dobro
komponirano kompozicijo.
Vsekakor je umetniku potreb-
no čestitati h kvalitetni predsta-
vitvi. Isto velja firmi Forum za
kvalitetno postavitev razstave.
Kot zanimivost naj povem, da so
slike naslovljene v slovenščini in
nemščini.
Jože Foltin
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Markovci — vas pod jezom
Markovci so s cerkvijo na sre-
di in ob cesti razporejenimi
kmečkimi hišami še delček tipi-
čne kmečke vasi po slovenskem
okusu. Kot neprimerna začimba
so nove, ozke in visoke hiše, no-
stalgijo pa vzbujajo dve ali tri le-
sene in s slamo krite stavbe, ki
pa se žal spreminjajo v ruševine.
Tudi Markovci so torej pisana
vas, mešanica naravnega in vsi-
ljivo umetnega, hladnega in tuje-
ga. Vas ponižno ždi pod mogo-
čnim nasipom, za njim pa butajo
valovi mogočnega umetnega je-
zera. To je velik, prevelik in pre-
grozen vrmek v to nekoč idilično
naravo.
Človek, tako majhen pod mo-
gočno gmoto gramoza in zemlje,
se kar tesnobno počuti in vsak
obiskovalec tako gotovo deli ta
občutek s prebivalci, ki živijo
pod to črno gmoto vode.
Turistično vas gotovo ni zani-
miva, tudi zaradi jezera ne. Ce je
ribištvo del turizma, potem je tu
nekaj turistov, ki namakajo trnke
v globino jezera nad vasjo. Pa bi
bilo bolje, ko teh turistov ne bi
bilo. Vasi nič ne prinesejo, za se-
boj pa pustijo svinjarijo: na kupe
cigaretnih ogorkov, cigaretne
škatle in drugo, kar so prinesli v
žepih ali torbah in česar ob od-
hodu več ne potrebujejo.
Na poti skozi vas pogleduje-
mo na dvorišča kmečkih in dru-
gih hiš. Približno tako je kot v
vseh doslej ocenjenih vaseh. Vi-
dimo ekstremno lepo urejena na
eni in zanemarjena, z vso možno
kramo navlečena dvorišča. Po-
dobna je slika ob cesti. Tu »po-
brita« angleška travica, tam sta-
ruhava, že dolgo nepokošena, z
vmesnimi koprivnimi okraski.
Kriteriji za lepoto okolja so se-
veda od človeka do človeka razli-
čni in v skladu z njimi se ljudje
obnašajo. Naš pogled je name-
njen tistemu, kar je skupna last-
nina, ki jo uporabljajo vsi ali
vsaj večina. Okolici cerkve ne bi
smeli kaj bistvenega očitati, tudi
pohvaliti je ni mogoče. Na zad-
nji strani bi bilo potrebno poko-
siti nekaj trave starejšega datu-
ma, okoli nje pobrati nekaj pa-
pirčkov, pa bi bil vtis cerkve na
obiskovalca kar boljši. Tudi as-
falt pred trgovinami in krajevno
dvorano bi bil veliko lepši brez
drobnih smeti.
Pokopališče je prav tako meša-
nica lepega in nekoliko manj le-
pega. Na prvi pogled daje vtis
urejenosti. Lepa je s cipresami
obsajena potka do pokopališča,
le prostorčki med cipresami zno-
va kličejo po kosi. Mrtvašnica je
nova, sodobna in na njeno zuna-
njost nimamo pripomb. Tudi
Marijina cerkev na pokopališču,
zgrajena leta 1841, je lepe zuna-
njosti. Grobovi so v vrsti, v glav-
nem lepo urejeni — z redkimi iz-
jemami. V desnem kotu pokopa-
lišča je obzidano odlagališče
smeti, celo pokopališče pa je ob-
dano z visoko ograjo iz cipres.
Posamezni elementi pokopališča
so torej lepi, ob pozornejšem po-
gledu pa le moti pomanjkanje
roke, ki bi poskrbela za tisto, če-
sar se lastniki grobov ne lotijo:
populiti bi bilo treba nekaj ple-
vela po sicer s peskom posutih
poteh, odstraniti nekaj razmeta-
nih lesenih in kovinskih križev,
izmed cipres v ograji pobrati ne-
kaj smeti in izpuliti nekaj kopriv.
Šola je v Markovcih sodoben
objekt, odsev gradbene mode
zadnjih desetletij. Okolica, pred-
vsem prednji del, je urejena, za-
daj je ohranjena podoba travni-
ka, ki verjetno služi za pašo če-
belam iz šolskega čebelnjaka. Ob
šoli obiskovalec nikakor ne more
spregledati s slamo kritega ob-
jekta in preše v njem. Vse to, pa
na tram obešen konjski komat
(»hamot«) je v nekakšnem navz-
križju z novo šolo, pa kljub temu
predstavlja zanimivo lepoto in
spomin na stare, menda dobre
čase.
Po ogledu vasi smo šli po zem-
ljevidu Zelenih še v bližnje goz- j
dičke, kjer naj bi bila cvetoča
divja odlagališča. In res bo po-
trebno v krajevnem leksikonu
popraviti tekst, ki opisuje bližnje
gozdove. Nova verzija naj bi bila
takšna: »V okolici vasi mešan
gozd z bori, akacijami in jelšami.
Zajci, jerebice, fazani, race, pla-
stika, stari štedilniki, hladilniki,
deli avtomobilov, ostanki sprejev
in vse, česar ljudje ne potrebujejo
več.«
Nekaj visokih ocen za poko-
pališče in objekte na njem, šolo,
nekaj srednjih za celovito podo-
bo vasi, urejenost hiš in dvorišč
ter nekaj slabih zaradi smeti —
pa dobimo povprečno oceno: 6
Jože Bračič
Marija Samec
Pogled na vas z visokega nasipa (ob jezeru)
Nekaj lepega ...
in nekaj slabega na pokopališču
Zanimiv objekt ob šoli — spomin na stare čase
Odlikovanje za cirkulanske kulturnike
15. septembra je krajevna
skupnost Cirkulane proslavljala
5. praznik. Tega dne je bila tudi
velika proslava, na kateri je
predsednik skupščine občine
Ptuj Vojteh Rajher izročil Kul-
turno-prosvetnemu društvu
Frančka Kozela visoko odlikova-
nje Predsedstva Jugoslavije -
red zaslug za narod s srebrno
zvezdo.
Na proslavi je bil slavnostni
govornik univerzitetni profesor
dr. Vladimir Bračič.
Kulturno — prosvetiteljsko
delovanje pri Sv. Barbari v Halo-
zah se je dejansko začelo že v le-
tu 1860, ko je prišel v kraj Boži-
dar Raič. Zaradi njegovega delo-
vanja na področju publicistične-
ga in strokovnoznanstvenega de-
la je bil Raič prvi buditelj sloven-
ske kulture v kraju, kot kaplan je
pri verouku učencem vcepljal
ljubezen do maternega jezika,
nato pa kot župnik z nedeljskimi
pridigami močno vplival na raz-
voj malega kraja.
Seme, ki ga je Božidar Raič se-
jal, je vzklilo leta 1894, ko je
prevzel dolžnost nadučitelja
mlad in izkušen, narodno 7.-ve-
den Anton Ogorei
V -^-'SU	= an " g.
prebujanja so 8. septembra 1899.
leta ustanovili Bralno društvo
Naprej. Ustanovljena je bila
knjižnica, nato dramska sekcija,
moški komorni zbor, nato pa še
tamburaški zbor. Društvo je že v
prvem letu imelo čez 100 članov.
Leta 1908 so ustanovili Katoli-
,ko 'er ;o izobraževalno dru-
žbo. T	društvo je imeio
- i z d" ,rr.k-
sekcijo in tamburaški zbor. Obe
društvi sta s svojimi sekcijami
delovali do 1914. leta, ko se je
začela prva svetovna vojna. Po
končani vojni leta 1918 sta po-
tem obe društvi nadaljevali svoje
kulturno delo in medsebojno
tekmovali, katero bo uprizarjalo
bolj kvalitetne prireditve.
Po uve-M^ diktarure i '-t;-
je i " ^ ^	• i7oh; . : 10
društvo ukinjeno, aktivnosti
Bralnega društva pa je prevzela
novoustanovljena sokolska četa.
Tako se je aktivnost kulturno-
prosvetnega društva nadaljevala
do leta 1941, ko je okupator uki-
nil vsa slovenska društva.
Po osvoboditvi leta 1945 je bi-
lo kulturno prosvetno delovanje
obnovljeno. Septembra 1948. le-
ta je bilo ustanovljeno Izobraže-
valno umetniško društvo Cirku-
lane in se jeseni 1952. leta pre-
imenovalo v Prosvetno društvo
Frančka Kozela Cirkulane ter le-
ta 1989 v Kulturno-prosvetno
društvo Frančka Kozela Cirkula-
ne. Ima štiri sekcije: knjižnico,
mešani pevski zbor, dramsko
sekcijo in tamburaški zbor.
Društvo je lani v septembru
obhajalo 90 letnico obstoja. Po-
hvaliti moramo izdajo brošure 90
let organiziranega kulturnega de-
lovanja v krajevni skupnosti Cir-
kulane. ki jo je napisal profesor
dr. Vladimir Bračič, rojak, častni
član Kulturno-prosvetnega dru-
štva in častni občan krajevne
skupnosti Cirkulane.
Jože Vido\ ič
Popis kulturne zapuščine
v občini Slovenska Bistrica se zavedajo, da imajo številke kultur-
ne spomenike, ki jih potrebno ohraniti, zato morajo opraviti njihovo
evidenco. Komisija za evidentiranje kulturne zapuščine, ki je bila
ustanovljena na zadnji skupščinski seji, naj bi dopolnila tisto eviden-
co, ki jo Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Maribo-
ra dela že več let, pa je še ni dodelal. Tako bi polagoma nastala pri-
merna evidenca in možnost za zaščito. Želja je, da bi spomenike vrnili
v njihovo funkcijo, saj bi tako živeli dalje.
Popis kulturnih spomenikov je pričel Stane Gradišnik, strokovni
tajnik OZKO, ki je tudi predsednik omenjene komisije. Ob tem delu
so spoznali, da bo evidentiranje trajalo dalj časa in da bodo februarja
1991 lahko dalo le delno poročilo. Komisija se namreč srečuje z dej-
stvom, da je nekatere kulturnozgodovinske spomenike mogoče foto-
grafirati le v določenem letnem času, na mnoge pa naletiš na terenu
ob iskanju starih.
Člani komisije se zavedajo težavne naloge in se je lotevajo z vso
resnostjo, ker vedo, da evidentirajo stvari, ki so del naše preteklosti in
ne smejo umreti.	vida Topolovec
Pričetek srečanj pisateljev
na Štatenbergu
s prihodom pisateljev v slovenjebistriško matično knjižnico dr.
Vošnjaka se danes prične letošnje 27. štatenberško srečanje. Po kosilu
bo družabno srečanje udeležencev pri arhivski kleti Kmetijskega
kombinata Slovenska Bistrica v Kovači vasi. Manjša skupina pisate-
ljev bo zvečer odšla v Maribor, kjer bo literarni večer, drugi pa se bo-
do odpeljali na Štatenberg, kjer bodo prenočili.
Osrednje delovno srečanje bo jutri ob 9. uri v viteški dvorani Šta-
tenberškega dvorca. Delovni naslov pogovora bo Vino in literatura. V
dopoldanskem odmoru bo nastopilo KUD Makole Jaz pa v gorice
grem. Po kosilu bodo nadaljevali delo, pisatelje pa bosta sprejela žu-
pana Slovenske Bistrice in Maribora. Nastopil pa bo tudi Marko
Cvahte z monodramo Jes sn Vodovnikov Juri. Zvečer pa bo okrogla
miza pisateljev z udeleženci štatenberških abonmajskih prireditev,
predstavitev knjige izbora mladih slovenskih književnikov z naslovom
Strast in mir, Peter Andrej in drugi pa bodo pripravili koncert šanso-
nov.
Delo bodo nadaljevali tudi v soboto, 27. srečanje pa sklenili z
dogovorom za prihodnje, 28. srečanje.
V času -Mtenberških srečanj bodo pisatelji obiskali tudi osnovno
;olo Mak.-Se in :~'onirsko ^njižnioo v -■ov^^;^ki B strici.
V - Topi lO':
TEDNIK - 27. september 1990
OD TU IN TAM — 11
V	soboto olimpiada mladosti
Nekaj let zapored je bila ob dnevu mladosti v J^uju množična Pionirska
olimpiada. Po novem bo šlo za olimpiado mladosti, tekmovanje osnovnošolcev
v atletskih disciplinah. Prvo takšno tekmovanje bo v soboto, 29. septembra, od
9. ure na stadionu Drave v Ptuju. Organizatorji so ()S ("irkovce, ZTKO Ptuj in
Atletski klub Ptuj. Mladi se bodo pomerili v tekih, skokih in metih pač pri-
merno svoji starosti.
1. k.
V	rokometu se bodo »pregreli«
v jugoslovanskem in tako tudi slovenskem rokometu so se zapletli do
skrajnosti. Prvenstva bi se že morala začeti (v prvi zvezni ligi so ga že, vendar
močno okrnjeno), vendar ga še naprej odlašajo. Rokometaši in rokometašice ta-
ko trenirajo že lep čas, v zelo neugodnem položaju pa so člani Velike Nedelje,
ki se že od začetka avgusta pripravljajo na kvalifikacije za vstop v prvo republi-
ško ligo, teh pa do sedaj zaradi nejasnosti okrog zveznih in medrepubliških lig
še ni bilo. Pravijo, da bo vse urejeno v tem tednu. Upamo, da bo res tako in da
se bo prvenstvo v vseh ligah le začelo. Če se »gospodje« v rokometnih vrhovih
ne bodo v kratkem dogovorili, se bodo rokometašice in rokometaši »pregreli«
zavoljo treniranja, ki je brez prvenstva samo sebi namen. Žalostno, da bolj ne
more biti!
i. k.
Velik uspeh mladih atletov
v Beogradu je na stadionu Marakana ► organiiaciji atletskega kluba Crvena
zvezda potekalo dvodnevno absolutno mladinsko atletsko tekmovanje za atletski
pokalJugoslavije. V vsaki disciplini je nastopilo dvanajst v kvalifikacijah najbolje
uvrščenih tekmovalcev.
1 Mladi atleti Atletskega kluba Ptuj so
na tekmovanju dosegli velik uspeh.
Ekipa, ki je bila sestavljena iz osmih
tekmovalcev, seje na koncu tekmova-
nja skupaj z IBL Olimpija iz Ljublja-
ne uvrstila na odlično tretje mesto.
Pred njimi sta bili ekipi Crvene zvez-
de in ZAK Ljubljana. Osem mladih
atletov, kolikor se jih je uvrstilo v fi-
nalni del tekmovanja, je v skupnem
seštevku točk pustilo za seboj znane
klube, kot so Partizan, Dinamo, Mla-
dost in še nekateri, ki imajo gotovo
boljše razmere za vadbo kot Ptujčani.
Prvi dan tekmovanja je metalcu
krogle Dejanu Doklu uspelo prema-
gati vse svoje konkurente s 15,16 m.
Velik uspeh je dosegla štafeta
4 X 100 (Robin, Iskra, Hostnik, Je-
renko) z rezultatom 43,70, kar je novi
klubski rekord mlade štafete. Za se-
boj je pustila favorizirano ekipo Cr-
vene zvezde. Prvo mesto je osvojila
štafeta ŽAK-a. V teku na 1500 m je
Prelog osvojil šesto mesto, v skoku v
daljavo Hostnik osmo, enako Jerenko
v teku na 100 m.
Drugi dan tekmovanja so se mladi
atleti Ptuja v svojih disciplinah še
bolj uvrstili. Z novim osebnim rekor-
dom v troskoku je Hostnik s 14,47 m
osvojil prvo mesto in ekipi Ptuja pri-
dobil novih 12 točk. Tako so se začeli
s šestega mesta po prvem dnevu tek-
movanja premikati proti vrhu razpre-
delnice. Prav tako se je drugi dan
odlično uvrstil Doki v metu diska —
na tretje mesto s 40,14 m. Tudi drugi
tekmovalci so prispevali, da je na
koncu AK Ptuj osvojil tretje mesto.
Jerenko je bil na 200 m peti, Prelog
na 3000 m šesti, Makovec na 3000 m z
ovirami osmi, štefeta 4 x 400 m peta.
Z malo več športne sreče bi lahko
mladi atleti Ptuja osvojili drugo me-
sto, kajti ekipa ŽAK-a je pred njimi
samo za dve točki. Končni vrstni red:
1. Crvena zvezda 189 točk, 2. ŽAK
Ljubljana 92 točk, 3. Ptuj in IBL
Olimpija 90 točk itd.
L Z.
NOGOMET
SREDIŠČE ZMAGALO TLDI V FOIJČANAH
v petem kolu območne nogometne lige so nogometaši Središča gostovali v
Poljčanah in z 1:0 premagali domači Boč, ki je tako še naprej brez točk na zad-
njem, štirinajstem mestu. Središčani so od deset možnih osvojili kar osem točk
in so na drugem mestu, s točko zaostanka za Turniščem iz Prekmurja. Nogome-
taši Impola iz Slovenske Bistrice so z 1:5 izgubili v Beltincih in so s tremi točka-
mi na enajstem mestu. V nedeljo se bodo Središčani v gosteh pomerili z vodil-
nim lurniščem, Boč bo gostoval v Mariboru pri Železničarju, Impol pa se bo
na svojem igrišču pomeril s Partizanom iz Slovenj Gradca.
DRAVA IZGUBILA NA HAJDINI
v četrtem kolu prvenstva v 1. razredu MNL so nogometaši Drave presenet-
ljivo izgubili na Hajdini, vodilni Aluminij pa je igral neodločeno v Skorbi. Pre-
senetljivo dobro se držijo ekipi iz markovskega predela. Rezultati: Gerečja
vas Slovenja vas 2:0, Hajdina Drava 3:2, Hajdoše Markobci 1:2, Dorna-
va —Pragersko 1:1, Skorba Aluminij 2:2 in Stojnci Bukovci 2:0. Stanje po
četrtem kolu: 1. Aluminij 7, 2. Markovci 6, 3. do 5. Gerečja vas, Bukovci in
Stojnci po 5, 6. do 8. Drava, Skorba in Hajdina po 4, 9. in 10. Pragersko in Slo-
venja vas po 3, 11. Dornava 2 in 12. Hajdoše brez točk.
Razpored tekem za soboto, 29. septembra, ob 16. uri: Bukovci —Gerečja vas.
Aluminij—Stojnci, Pragersko—Skorba, Vlarkovci —Dornava, Drava —Hajdoše
in Slovenja vas—Hajdina.
Se rezultati 2. kola YU pokala: Slovenja vas- Markovci 3:5, Zgornja Poi-
skava Središče 1:11, Stojnci —Boč 4:1, Rogoznica- Gorišnica 0:4, Bukovci
Videm 6:0, Leskovec—Tržeč 1:4, Drava-Gerečja vas 1:2 in Skorba —Impol
1:4.
1. kotar
Lahka zmaga proti Semedeli
v prvem kolu novega prvenstva v zahodni skupini medrepubliške lige so
članice NTK Petovia v Ptuju brez težav s 5:0 odpravile Semedelo iz Kopra, ki je
ostala brez najboljših igralk in ima za obstanek male možnosti. Dvakrat je zma-
gala Marinkovičeva, po enkrat pa Karničnikov, Cerčetova in Mlakarjeva.
Včeraj so se Ptujčanke v Varaždinu pomerile z ekipo Mundus Florijan Bo-
bič, ki je zaradi močnih okrepitev prvi favorit lige, ob koncu tedna pa bodo go-
stovale v Zagrebu, kjer proti domačima ekipama Miškini in Maratonu pričaku-
jejo uspeh.
1. k.
IZKOPI za vodovod, tele-
fon, KTV in drenaže.
Širina kopanja 12 cm in
globina do I m. Minimalna
škoda na zemljišču. Tele-
fon: 062/816-676.
Ptujski šahisti za las iz druge
zvezne lige
Težko je v nekaj stavkih prikazati
razpoloženje na tekmovanju druge
zvezne lige zahod, ki je potekalo od 9.
do 21. septembra v hotelu Histria v
Pulju. Ptujčani so se tega tekmovanja
udeležili kot lanskoletni republiški
prvaki in so bili edini slovenski klub.
Z manjšimi okrepitvami so pred od-
hodom napovedovali možnosti ob-
stanka, kar glede na njihove sposob-
nosti ne bi bilo težko, če bi izpadle sa-
mo tri ekipe. Ker pa sta iz 1. zvezne
lige izpadla dva jz zahoda, med dru-
gim tudi ekipa ŽŠK Maribor-Metal-
na, je bilo to za Ptujčane izredno neu-
godno, saj je na ta način iz druge lige
izpadlo 5 klubov, kar je skoraj polovi-
ca lige.
Po prvih šestih kolih je že kazalo
na najboljše, saj so Ptujčani z 31 to-
čkami bili na odličnem 6. mestu. Po-
tem je v 7. kolu sledil nesrečni poraz
proti Partizanu iz Sarajeva s 6:4, ena-
ko pa še v 8. kolu proti neposredne-
mu kandidatu za izpad Dušanu Sta-
ničkovemu iz Sombora. Nekaj mož-
nosti je ostalo še po neodločenem re-
zultatu v 9. kolu proti Mursi iz Osije-
ka, pa je poraz s 5,5:6,5 s Sarajevom v
10. kolu popolnoma oddaljil Rujčane
od vseh možnosti. Ker pa so bili tudi
drugi rezultati 10. kola dokaj ugodni,
je malo upanja še dajalo srečanje 11.
kola s PTT iz Zagreba, vendar ni bilo
vse odvisno od tega dvoboja, temveč
od dvoboja D. Staničkov—Jedinstvo.
Kljub temu da sta obe omenjeni ekipi
iz Vojvodine, je srečanje potekalo iz-
redno borbeno in se je šele po nada-
ljevanju (sedmo uro igre) končalo ne-
odločeno. Ptujčani so sicer srečanje z
ekipo PTT dobili s 6:4, to pa je bilo
vseeno premalo. Zbrali so 53,5 točk,
enako kot D. Staničkov, vendar s
slabšim rezultatom po Buholzu.
Boljši del moštva so bili tokrat čla-
ni in delno mladinci, manj uspešne
pa so bile članice. Pri članih je po-
trebno izpostaviti kapetana Janka Bo-
haka, ki je moral po nekoliko slabši
igri fvlarka Podvršnika vskočiti v eki-
po in se je enakovredno kosal z dosti
mlajšim tekmecem ter bil tudi naj-
boljši posameznik glede na število
odigranih partij. Pohvaliti velja tudi
druge: Danila Polajžerja, Rada Brgle-
za, Iztoka in Igorja Jelena, Tratarja in
Mehevčevo. Nekoliko slabši del je bi-
la druga ženska deska; kljub menja-
vam Anite Ličine in Andreje Erjavec
ni bilo pričakovane igre in rezultata.
Posamezniki so dosegli naslednje
število točk: Iztok Jelen 5 (10), Dani-
lo Polajžer 6(11), Simon Jerič 4(11),
Rado Brglez 5(11), Marko Podvršnik
1 (5), Ivo Mihevc 1,5 (7), Janko Bo-
hak 5 (7), Leon Mazin 2 (4), Narcisa
Mihevc 6,5 (10), Anita Ličina 2,5 (7),
Igor Jelen 7 (11) in Marko Tratar 6,5
(^11). Ekipo so sestavljali še Boris
Zlender, Silva Razlag in Robert Ro-
škar, ki pa niso vstopili v igro, vendar
so vseh 110 partij v 11 dneh spremlja-
li še bolj napeto in živčno, kot če bi
igrali.
Doseženo mesto prav gotovo ni ne-
uspeh, saj bi z malo več sreče lahko
ptujski šahisti ostali v družbi najbolj-
ših jugoslovanskih klubov. Tudi to-
krat je bilo vzdušje v ekipi enkratno
in ob odhodu so si bili vsi enotni:
»Najmanj čez leto-dve se ponovno
vrnemo!«
Ob strokovnem delu dveh trenerjev
in želji po napredovanju ta optimi-
zem ni odveč in glede na vložene na-
pore jim to tudi čimprej želimo.
Silva Razlag
12 - TV SPOREDI
27. september 1990 - XE11MIK
TEDNIK ~ september 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
27. september 1990 - TEDNII(
TEDNIK sep^en^ber 1990
OGLASI IN OBJAVE — 15
351 prijav denacionalizacije
v občini Slovenska Bistrica je bilo do II.
septembra vloženih 351 prijav bivših lastnikov
ali svojcev odvzetih nepremičnin. Kljub izteku
roka prijave še prihajajo, vendar se skupno
število ne bo bistveno povečalo, kljub temu
da te vloge sprejemajo, kot da so vložene
pravočasno.
43 odstotkov vlog je pomanjkljivih, ker ne
vsebujejo podatkov. Iz katerih bi bilo mogoče
razbrati, za katere nepremičnine gre in v čiga-
vem upravljanju so sedaj. Vse podatke vsebu-
jeta 202 vlogi; od tega se 165 prijav nanaša na
zemljišča, ki so v upravljanju družbenih orga-
nizacij, 37 pa v upravljanju občanov. Družbe-
ne organizacije Gozdno gospodarstvo. Kmetij-
ski kombinat Slovenska Bistrica in I*tuj so bi-
le o zemljiščih, na katere se prijave nanašajo
in zanje velja moratorij, redno pisno obvešče-
ne.
Glede na ukrep, po katerem so prejšnji
lastniki izgubili svoje nepremičnine, zavze-
majo največje število arondacije (96 prijav),
sledijo zaplembe (83 prijav), manj pa je ukre-
pov po zakonu o agrarni reformi in koloniza-
ciji (35 prijav), po zakonu o nacionalizaciji
(27 prijav) in drugo (33 prijav). Iz 77 prijav ni
razvidno, s kakšnim ukrepom so bile nepremi-
SLOVENSKA BISTRICA
čnine odvzete. Med vlagatelji je večina
okoli 70 odstotkov — iz domače občine, okoli
30 odstotkov jih živi v sosednjih občinah, 18
odstotkov v drugih krajih Slovenije, 10 (»dsto-
tkov v tujini In 2 odstotka v drugih republikah.
Večina prijav 209 se nanaša samo na zemljišče,
83 jih vsebuje zemljišče in zgradbe, 18 prijav pa se
nanaša na zgradbe in stavbna zemljišča.
V 234 prijavah je izkazana tudi površina zemljišč.
Večinii kmetijskih zemljišč je manjših, največ do
I ha, največje površine odvzetih kmetijskih zem-
ljišč se gibljejo okoli 15 ha, največja površina goz-
da pa je okoli 170 ha.
Med vlogami je okoli 10 odstotkov takih, ki ne
izpolnjujejo pogojev po zakonu o moratoriju. Te
zahteve se nanašajo na vrnitev zemljišč, ki so bila
odvzeta po zakonu o razlastitvi za potrebe izgrad-
nje naselij ali družbenih objektov ali pa so jih last-
niki po pogodbi prodali občini iz različnih vzro-
kov. Manjše število vlog se nanaša na odvzem vi-
nograda in viničarije po zakonu o odpravi viničar-
skih in drugih razmerij, tega pa zakon o moratori-
ju ne našteva med vzroke za prepoved prometa z
zemljišči. Kljub temu so te vloge zajete v prikaz
skupnega števila in v drugih podatkih.
Vida Topolovec
Ptuj je bil minulo nedeljo go-
stitelj 23. tradicionalnega sreča-
nja ponirjev - gasilcev Sloveni-
je in Hrvatske. Organizatorji
Zveza gasilskih društev občine
Ptuj so storili vse, da je okoli
1000 udeležencev iz 62 gasilskih
društev 25 sodelujočih bratskih
občin preživelo lepo, prvi jesen-
ski dan v prijetnem razpolože-
nju. Kajti gasilci ostajajo to, kar
so v službi ljudstva.
Svoje goste so vrstniki iz ptuj-
ske občine sprejeli v gasilskih
centrih že dopoldne. Z njimi so
preživeli urice ob ogledu kultur-
no-zgodovinskih znamenitosti
Ptuja in okolice. Popoldne pa so
se zbrali pred gasilskim domom
v F*tuju in od tam v povorki kre-
nili na ptujski stadion, kjer je po-
tekal sklepni in obenem gasil-
sko-tekmovalni ter zabavni del
srečanja. Mlade gasilce je po-
zdravil tudi predsednik SO I^uj
Vojteh Rajher. Vsekakor pa je
ptujsko srečanje mladih gasilcev
ponoven dokaz, da se v naši
družbi ni treba bati za prihod-
nost gasilstva.
-O M
Mladi gasilci so popoldan preživeli ob gasilsko-zabavnih tekmovanjih
na ptujskem stadionu.
(Foto: M. Ozmec)
Od ponedeljka do jutri so za-
posleni na Delavski univerzi v
Lenartu pripravili teden odprtih
vrat, ki je potekal v prostorih
prenovljene Matične knjižnice
Lenart.
Ob tej priložnosti si lahko obi-
skovalci ogledajo knjižnico, v to-
rek so pripravili pogovor s stro-
kovnjakom Vzgojne posvetoval-
nice Maribor in ga imenovali Šo-
la za starše.
V sredo so Lenarčanom pred-
stavili video in avdio kasete, ki
se uporabljajo za poučevanje
nemškega in agnieškega jezika.
Danes bodo na hipodromu na
Poleni predstavili novost na De-
lavski univerzi — šolo jahanja.
Delavska univerza v Lenartu
je za vse generacije pripravila te-
čaje tujih jezikov po različnih
metodah, strojepisne tečaje, teča-
je ročnih del, varstvu pri delu,
požarnega varstva, peke kruha,
zdrave kuhinje. Na Delavski uni-
verzi se lahko izobražujejo v zna-
nju slovenskega jezika (za tujce),
izučijo se za voznike viličarjev,
naučijo se izdelovati suho cvetje,
kipariti, slikati, plesati . . .
MS
V ponedeljek so v Lenartu
odprli prenovljeno Matično
knjižnico. Prostore so povečali
le za 38 kvadratnih metov, a s
tem pridobih veliko površino,
da je knjižnica zadržala status
matičnosti in vse ugodnosti za-
radi tega statusa. Kot je pove-
dala vodja knjižnice Breda
Zorko, nameravajo v prihod-
nje knjižnico še širiti in čakajo
na dokumentacijo ter projekte,
seveda pa tudi na odločitev ob-
činskega izvršnega sveta. Ob
otvoritvi je Delavska univerza,
katere del je tudi knjižnica,
pripravila Teden odprtih vrat.
Naslednji teden bodo v delu
knjižnice, namenjenemu raz-
stavljanju, pripravili razstavo
otroške likovne kolonije, ki je
bila med poletnimi počitnicami
v Jurovskem Dolu. Knjižne in
likovne razstave bodo v prosto-
rih knjižnice pripravljali vsak
mesec, obljublja Breda Zorko.
Kulturni hram v novi sezoni
Ljubitelji ptujskega gledališča bodo tudi v novi sezoni videli vrsto
kakovostnih kulturnih dogodkov. Poleg abonmajskih predstav jim v
Zvezi kulturnih organizacij ponujajo še druge — zunajabonmajske.
Prva abonmajska predstava bo
25. oktobra, ko se bo slovensko
narodno gledališče iz Trsta pred-
stavilo s spektaklom Tetovirana
roža Tennesseeja Williamsa. S to
predstavo so Tržačani nastopili
tudi na letošnjem Borštnikovem
srečanju in poželi velik uspeh.
Za november načrtujejo nastop
EG Glej in Betontanc teatra iz
Ljubljane: Pesniki brez žepov.
Veno Taufer je o tej predstavi za-
pisal: »Igrajo se s tistim, kar pre-
morejo — lastna telesa in pa zgo-
voren rekvizit: stol. Igranje je
preplet klovnovskih gegov, akro-
batike, plesa, v celoti pa nizanje
nekaj temeljnih znakov hudo-
mušnosti, razigranosti, tudi mla-
dostniške agresije in ljubezni.«
Kritiki, ki so predstavo že videli,
pa dodajajo, da je presenečenje
pretekle gledališke sezone.
Decembrsko abonmajsko
predstavo si bodo ljubitelji gle-
dališča ogledali v Mariboru, kjer
bo v musiclu My fair lady v gla-
vni vlogi pela in igrala Ptujčanka
Dunja Gunžer-Spruk, ob mej pa
še Emil Baronik in Vinko S^imek.
Januarsko predstavo bodo izved-
li člani SLG Celje, ki se bodo
predstavili z Ortonovim Plenom.
Gre za zmes farse, komedije, de-
tektivke in absurdne drame. Fe-
bruarja bodo ptujski abonenti
znova gostje v Mariboru, kjer si
bodo v drami SNG ogledali
Shakespearjevo predstavo Ham-
leta. Gre za nov projekt Tomaža
Pandurja; poimenoval ga je Mit
o maščevanju gledališča. Glede
na zadnje Pandurjeve uspehe —
s Šeherezado in Faustom — je
pričakovati, da bomo videli novo
gledališko uspešnico.
V prvem pomladnem mesecu
— marcu — se bo predstavila
gledališka skupina DPD Svobo-
da Ptuj. Aprila ali maja bo ptuj-
sko gledališče končalo abonmaj-
ske predstave. Tokrat se bo po-
slovilo s plesno predstavo. V ži-
vo bomo lahko videli ameriško-
italijansko plesno skupino Grant
MC Daniel in plesalci.
Tudi v novi sezoni bodo cene
abonmajskih vstopnic za 30 od-
stotkov nižje od običajnih. Abo-
nentsko vstopnico pa bo moč
plačati v dveh obrokih. Stare
abonente bodo vpisovali 1., 2. in
3. oktobra, nove pa 8. in 9. okto-
bra.
Z zunajabonmajsko ponudbo
pa ptujsko gledališče pričenja že v
ponedeljek, prvega oktobra, ob
19.30 ko bosta z večerom franco-
skega šansona nastopila Igor Sa-
mobor in Katja Levstik. Režiser
nastopa je Boris Kobal, izredno
obetaven režiser iz Trsta. Ptujča-
ni bomo večeru prisluhnili še s
toliko večjim zadovoljstvom, saj
ob Katji Levstik nastopa doma-
čin. Druge napovedane predsta-
ve pa so še: Emila Filipčiča: Lju-
bljanska nravstvena (Butnskala,
111. del), ki bo 11. oktobra, 12.
novembra bo znova v gosteh
Teater u gostima iz Zagreba s
predstavo Sarmica, ki je delo Mi-
lan Grčiča, od 10. do 20. decem-
bra bodo v ptujskem gledališču
Dnevi sodobnega plesa, sredi ok-
tobra bo še ogled predstave LU-
LU v minoritskem kompleksu v
Mariboru, maja prihodnjega leta
pa je napovedan ogled Shake-
spearovega kralja Leara v drami
SNG Maribor. Pripravila: MG
' V Zvezi kulturnih organiza\
cij občine Ptuj so povedali, da
iz opravičljivih razlogov nocoj
ne bo napovedanega koncerta
dekliškega pevskega zbora He-
ribert Svetel iz Maribora. Za-
radi prekratkega časa pa jim
tudi ni uspelo pridobiti nove
pevske skupine. Upajo, da jim
\^do ljubitelji petja oprostili. ^
^ Ptujska Zveza kulturnih or^
I ganizacij je pripravila tudi bo-
, gat program otroškega oziro-
\ ma lutkovnega abonmaja. V
\ šolah ga že imajo, le odločiti
\^bodo morali._
Prometna (ne)varnost
ogroža Slovence
Prometna varnost na slovenskih cestah je kljub akciji za 10-odstot-
no zmanjšanje števila prometnih nesreč iz dneva v dan bolj kritična in
zaskrbljujoča. Že sam podatek, da je do petka, 21. septembra, na naših
cestah v prometnih nesrečah umrlo 381 ljudi — od tega za srednje velfk
razred otrok — je naravnost grozljiv. Žal smo na območju ptujske in
mariborske regije že pred mesecem dni presegli število smrtnih žrtev v
celotnem lanskem letu, črne številke pa drvijo strmo navzgor in nihče ne
ve, kdaj in kje se bodo ustavile.
Akcija minus 10 je sicer delno
dosegla svoj namen, saj je število
prometnih nesreč resnično manj-
še za 12,5 odstotka. Žal pa so po-
sledice vseh teh nesreč zaradi po-
večanega števila smrtnih žrtev
precej hujše kot lani.
Še naprej ostajajo najbolj
ogroženi potniki v osebnih avto-
mobilih, pešci in kolesarji, ki so
vse pogosteje tudi med žrtvami
nesreč na naših cestah. Med sub-
jektivnimi vzroki nesreč je še
zmeraj v ospredju neprimerna ali
neprilagojena hitrost vožnje. Na
drugem mestu je izsiljevanje
prednosti, na tretjem nepravilna
stran vožnje, na četrtem pa alko-
holiziranost voznikov in drugih
udeležencev v prometu. Zadnji
vzrok je bil pred leti na lestvici
precej višje, na zmanjšanje pa je
letos zagotovo vplivala tudi
uspešna akcija miličnikov in pre-
ventivcev pod naslovom ALKO-
HOL V PROMETU - NE,
HVALA! Delno pa je na splošno
zmanjšanje nesreč zagotovo vpli-
vala poostrena kaznovalna poli-
tika in zvišanje oziroma prilaga-
janje višine denarnih kazni za
posamezne kršitelje.
Kot so poudarili predstavniki
republiškega sekretariata za no-
tranje zadeve skupaj s člani re-
publiškega sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu na ti-
skovni konferenci v petek, 21.
septembra, v Ljubljani, je sloven-
skemu narodu ta trenutek resni-
čno potrebno resnejše lotevanje
cestnoprometne problematike.
Žal ostajajo prizadevanja pre-
ventivcev, miličnikov in nekate-
rih šolnikov v ožjih krogih; vse
premalo pa se zavedamo, da so
kritične razmere na tem področ-
ju vse globlji notranji problem.
Navsezadnje so tudi urejene ce-
stne poti tiste, ki nas lahko pripe-
ljejo v razvito Evropo, da ne go-
vorimo o varnosti na cestah, ki ji
tuji vozniki zadnja leta posveča-
jo vse večjo pozornost. Žal pa
smo tu na samem repu lestvice
—	za nami sta le še Turčija in Al-
banija.
Čeprav je za resnejši boj z ne-
varnostmi na naših cestah po-
trebna dolgoročna in konkretna
akcija, pozivamo vse udeležence
v prometu, da se pridružijo mili-
čnikom in članom svetov za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu v kampanjski akciji ob
mednarodnem tednu prometne
varnosti, ki bo potekal od 1. do
7. oktobra.
Prometna varnost pomeni ži-
vljenja, odločilni faktorji pri tem
pa so voznik, vozilo in cesta. Ce
odpove samo eden od teh, potem
so vsa prizadevanja zaman.
Pred nami so jesenski in zimski
meseci, jutranja in večerna megla
je vse pogostejša, pa tudi vozne
razmere so zaradi pogostega de-
ževja slabše. Naj bo torej v naši
zavesti previdnost na vsakem ko-
raku, na vsakem kilometru ceste;
pa ne sedajmo za volan, če smo vi-
njeni ali kako drugače nezbrani
—	trgatev je lahko prijetna tudi
M. Ozmec
Pokrajinski muzej Ptuj vas
vljudno vabi na otvoritev raz-
stave slik novomeškega aka-
demskega slikarja Jožeta Ku-
mra, ki bo v četrtek, 27. sep-
tembra, ob 18. uri v muzej-
skem razstavišču — starem
stolpu ob Dravi.
Razstava bo na ogled do 21.
oktobra vsak dan med 9. in 12.
ter med 16. in 19. uro, ob so-
botah in nedeljah pa med 9. in
12. uro.
Stojnica društva
za cerebralno paralizo
V	Sloveniji so društva za cerebralno paralizo ustanovljena že v Kranju,
Mariboru, Ljubljani, Celju, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici, Murski Soboti,
Slovenj Gradcu, Ptuju in Postojni. Ptujsko društvo je med najmlajšimi v Slove-
niji. Ustanovljeno je bilo v prejšnjem letu z namenom, da pokrije potrebe v
ptujski in ormoški občini. Društva se vključujejo v zvezo, ki danes povezuje
enajst društev, v katerih je nad 3000 otrok in odraslih s cerebralno paralizo, nji-
hovih staršev ter strokovnih delavcev.
Zveza je letos zasnovala program medijske predstavitve »Humanitarna ak-
cija tržnega komuniciranja.« Tako je tudi zapisala, da se želi kot relativno mla-
da invalidska in humanitarna organizacija širše predstaviti javnosti. Ta naj bi
spoznala njena prizadevanja za uveljavitev sodobnejše in celovitejše družbene
skrbi za osebe s cerebralno paralizo.
V	akcije Zveze se vključujejo tudi društva. Ptujsko-ormoško bo že prvega
oktobra pred Mercatorjevo blagovnico postavilo stojnico. Na njej bo Zavod dr.
Marijana Borštnarja Dornava prodajal svoje izdelke, starši otrok s cerebralno
paralizo pa bodo lahko na stojnici poiskali odgovor za svoje težave. Kot je po-
vedal predsednik društva Milan Klajnšek, se še niso odločili, ali bodo vprašanja
zapisovali ali pa bodo starši že dobili konkretne odgovore na svoja vprašanja.
Stojnica bo pred blagovnico cel mesec, odprta bo vsak dan od 11. do 17. ure, ob
sobotah pa od 9. do 12. ure. Osnovni namen stojnice je opozoriti ljudi, da so med
nami tudi drugačni, da bi jih razumeli tudi tisti, ki imajo zdrave otroke.
MG
TRAKTORIST V PEŠCA IN
ZID
Po lokalni cesti od Cagone
proti Vitomarcem je v torek, 18.
septembra, okoli 18. ure vozil
traktor Ivan Šalamun iz Rjavcev
v KS Vitomarci. Tisti popoldan
so delali na cesti: urejali so ban-
kine, zato je bila cesta zaprta za
vsa motorna vozila. Šalamun te-
ga ni upošteval, saj tudi ni imel
ustreznega izpita, povrh pa trak-
tor ni bil registriran in za promet
na cesti ni bil primeren. Spričo
tega ni nič čudnega, da je v Ca-
goni pri hiši št. 1, ko je zapeljal z
asfalta na makadam, izgubil
oblast nad vozilom. Pri tem je tr-
čil v 26-letnega Ivana Hauserja
iz Cagone 1 v občini Lenart in ga
stisnil ob betonski zid. Hudo po-
škodovanega Hauserja so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
TRCILA KOLESARJA
V	četrtek, 20. septembra, zve-
čer sta na lokalni cesti v Dobravi
pri Ormožu trčila kolesarja
Damjan Zemljič iz Ormoža in
Zvonko Smodič iz Litmerka. Prvi
se je peljal od Litmerka proti Or-
možu, drugi pa v nasprotni sme-
ri. Oba sta vozila po sredini ce-
stišča in brez luči. Pri trčenju sta
kolesarja padla, Zvonko Smodič
tako nesrečno, da je dobil hude
poškodbe na glavi. Prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico.
Z AVTOM V VARNOSTNO
OGRAJO
Prejšnji torek ob 12.30 je na
sloveniki zunaj naselja Spodnja
Polskava Mateja Jager iz Poljčan
začela s svojim jugom prehitevati
drugi osebni avtomobil. Pri tem
je začelo njeno vozilo zanašati,
zapeljala je z vozišča in trčila v
varovalno ograjo. Pri tem je do-
bila hujše telesne poškodbe in so
jo prepeljali v mariborsko bol-
nišnico.
TRCENJE ZARADI
IZSIIJEVANJA PREDNOSTI
V	petek, 21. septembra, ob
12.40 je po cesti od Lenarta proti
Mariboru vozil osebni avto Stan-
ko Merčnik iz Zgornjih Verjan,
občina Lenart. V naselju Ložane
je zavijal na cesto proti Malečni-
ku in pri tem izsilil prednost av-
tomobilu, ki ga je nasproti vozil
Vinko Ketiš iz Srednjega Gaste-
raja v občini Lenart. Prišlo je do
trčenja, v katerem je bila Jožica
Belna, sopotnica v Ketiševem av-
tomobilu, hudo poškodovana.
TRCILA IN ZLETELA NA
NJIVO
Po magistralni cesti od Ptuja
proti Ormožu je v petek, 21. sep-
tembra, ob 14. uri vozil osebni
avto Mirko Mitichi iz Ptuja. Zu-
naj naselja Trgovišče ga je zaradi
prehitre vožnje v ovinku zaneslo
na levo in je trčil v avto, ki ga je
nasproti pripeljal Ivan Pisačič iz
Vrbovca na Hrvaškem. Oba avto-
mobila sta po trčenju zletela na
njivo in tam obstala. V nezgodi
je bil huje ranjen Ivan Pisačič in
so ga prepeljali v ptujsko bolniš-
nico.
ZALETEL SE JE V
TOVORNJAK
V soboto, 22. septembra, po-
noči je po magistralni cesti proti
Ormožu vozil osebni avto Slavko
Ivančič iz Hrastovca, KS Zavrč.
Pri naselju Borovci ga je v ovin-
ku zaneslo na nasprotno stran
ceste, kjer je trčil v nasproti vo-
zeči tovornjak, ki ga je vozil itali-
janski državljan Silvano Marcon.
Ivančičev avto je odbilo s ceste,
tam se je prevrnil in obstal v jar-
ku. Hudo ranjenega Ivančiča so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
FF
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Člani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio —
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.