PftStnlna plačanS v gotovirr
Maribor, sobota 7. dacembra 1935
Stev 279 (Leto IX. XVI:)
:: : -	.	i
Cena 1 Din
VECERN1K
____________.rt	uprava: Maribor. Gosposka ul. tl ' • olaton uredništva 2440* uprava 245L
Izhaja razen nadalje in prašnikov vaak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase	aa
sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409	A jr
JUTRA"
mm
UMI nioori za mirno liKv daclio
Koarejjev govor m njegov odmev v Javnosti ■ Danes govori Mus* soSšni pred italijanskim parlamentom • Sestanek angieškeqa zu-naniena ministra Hoare^a in Lavala v Parizu - Mussolini zavrnil vse pred oge - Akcija razbita
LONDON, 7. decembra. V svojem zatl »jem govoru v spodnji zbornici je angleški zunanji minister Iloarc, kakor znano, naslovil apel na Mussolinija in Italijo, naj bi sc končno likvidirala vzhodnoaf-riška afera mirnim in sporazumnim potom. Pri tem je naglasil, da gre Angliji le za ohranitev miru in spoštovanje mednarodnih pogodb. Angleški lisk tol-tnači ta govor kot zadnji opomin Anglije Italiji. Ta govor je važen korak v smeri mirne rešitve italijansko-abesinskega spora in nov dokaz absolutne angleške Volje za mir. Anglija in Francija imata važne razloge prožiti Mussoliniju priliko, da gre skozi vrata, ki mu jih hočeta odpreti. Toda samo takrat, ako k temu tudi sam s svoje strani dopomore. Italija mora razumeti, da je sedaj na kocki ne samo njen prestiž, ampak tudi prestiž in cclo eksistenca Društva narodov. Anglija bi se iskreno veselila, ako
bi se afriški spor rešil na miren način ter bi bile odstranjene vse nevarnosti za ogražanje evropskega miru. Od Italije, odnosno od Mussolinija je sedaj odvisno, ali bo sprejel roko, ki mu jo proži v pomoč Anglija. Ta govor je važen zlasti še zaradi tega, ker se danes sestane sir Hoare v Parizu z La valom.
RIM, 7. decembra. Danes se sestane italijanski parlament k rednemu zasedanju. Ta seja bo, kakor se zatrjuje, najvažnejša v zgodovini fašistične Italije. Predsednik zbornice, grof Ciano, bo imel govor, v katerem bo naglasil, da je ves italijanski narod zbran okoli Mussolinija, pripravljen tudi na največje žrtve. Fašisti bodo priredili manifestacijo vdanosti Mussoliniju. Dvainštirideset fašistični!* poslancev seji ne bo prisostvovalo, ker so častniki in vojaki na bojišču v vzhodni Afriki. Manifestacije vdanosti Mussoliniju bodo, kakor zatrju
on
abesinske ofenzive na severu
Abesinski cesar bo vodil sam operacije — 600.090 mož na fronti — Letalski napad na Dosijo in Gondar
LONDON, 7. decembra. Abesinski vrhovni svet v Desiji je dovršil svoja posvetovanja pod cesarjevim predsedstvom. Ker je bil v taborišču v bližini niesta postavljen cesarjev rdeči šotor, je lo znak, da prehaja Abesinija na severnem bojišču v ofenzivo. Na cesarjev '*lcaz sc zbira na fronti 600.000 vojakov. l)eli te vojske korakajo v naglem pohodu iz Desije, Dcbre, Tabora in Gondar-k proti severu. Operacije bo vodil ce-s»r sam. Abesinci nameravajo preiti v Slavni napad ob reki Takazi, da bi tako Padli Italijanom v bok. Tudi italijanska Poročila pravijo, da pripravljajo Abesinci glavni napad na italijansko desno kri-'o. Italijanska letala so opazila, da kockajo od Tanskega jezera proti fronti velike kolone abesinske vojske. Ras Ka-prodira s svojimi četami proti Debar-najvažnejšemu karavanskemu križi-s<Hi, ki bo najbrže postalo središče abe-8*®skih operacij. Spopadi posameznih Prednjih čet se vrše dalje. Na bojišču Nolž reke Takazc in v odseku od Do-'< do Makale je abesinska ofenziva de-že v teku in so abesinsko ccte za-
vzele nekaj važnih položajev. Abesinska vojska je sedaj docela organizirana in tudi moderno oborožena ter razpolaga z zadostnim številom pušk, strojnic, poljskih in gorskih topov, a v akcijo bodo stopila tudi abesinska napadalna in iz-vidna letala.
ADIS ABEBA, 7. decembra.* Včeraj so napravila italijanska letala več poletov. Tako so poletela nad Desijo, kjer je glavni stan abesinske severne vojske, in mesto bombardirala. Metala so bombe zlasti na prestolonaslednikovo palačo, v kateri je nastanjen tudi cesar. Poslopje jc začelo goreti in se je deloma porušilo. Nekaj oseb je bilo ubitih, še več pa ranjenih. V celoti so italijanske bombe v Desiji usmrtile 32 ljudi, ranile pa okoli 200. Italijanska letala so vrgla na mesto več sto bomb. Cesar je takoj po obstreljevanju obiskal dele, mesta, na katere so padle italijanske bombe ter ranjence. Pri umiku so Abesinci sestrelili eno izmed italijanskih letal. Skoraj istočasno so izvršili Italijani letalski napad tudi na Gondar ter porušili in zažgali več poslopij.
Kcmčna zmaga La^alove vlade
Desničarske in levičarske borbene organizacije se same razorožilo
. PARIZ, 7. decembra. Včeraj je bila se-francoskega parlamenta, od katere izida
je bilo odvisno ali bo Lavalova vla-a ostala še nadalje, ali pa bo morala .^topiti. Na dnevnem redu je bilo vpra-.Ne razpusta in razorožitve polvo-,ških strankarskih organizacij, zlasti janičarskih, ki so organizirane docela j° fašističnem vzorcu. Pričakovalo se j0, da bo seja nenavadno burna in se bo ■j^vil zlasti spopad med skrajno desni-n° in skrajno levjeo. Na ogromno prese-Le£enje se pa to ni zgodilo. Preokret je 2vala izjava konservativnega poslan-
ca Ybarnegaraya, enega izmed voditeljev »Ognjenih križarjev«, ki je izjavil v imenu svoje organizacije, da se desničar ske borbene organizacije same razpuste in razorože ako store to prostovoljno tudi socialistične in komunistične borbene organizacije. Voditelj levičarjev Leon Blum je nato sprejel ponudbo in izjavil pripravljenost socialističnih iti komunističnih organizacij, da store isto kakor fišistične. Ta dramatični sporazum je mahoma odstranil vso napetost, tako, da je seja potekla docela mirno. V razpravo so prišli nato zakonski osnutki o
jejo italijanski listi, veličastne. Te manifestacije naj pokažejo, da je vsa fašistična Italija en sam granitni blok in bo italijanski narod vzdržal vse napore in premagal tudi sankcije. Pričakuje se, da sc bo oglasil tudi Mussolini in bo njegov govor za sedanji napeti položaj v svetu največje važnosti. Tudi v Londonu in Parizu pričakujejo, da bo današnji Mussolinijev govor tako važen, da bi mogla nastati dramatična sprememba mednarodnega položaja.
PARIZ, 7. decembra. O današnjem sestanku Lavala in Hoareja se izve, da se zadnja diplomatska akcija ni posrečila jn zato Laval in Hoare ne bosta govorila o njej, ampak o poostritvi sankcij. Musolini je na zadnje predloge odgovoril negativno in naglasil, da svojega stališča ne more spremeniti. Vsako upanje na sporazum je s tem uničeno.
prepovedi strankarskih milic in zasebni! i oboroženih čet. Ob 20. je vlada predlagala prehod na dnevni red z glasovanjem o zaupnici. Vlada je dobila pri glasovanju 351 glasov, opozicija pa 217. Zbornica je sprejela izid glasovanja z viharnim navdušenjem. O ozadju sklepa fašističnih organizacij se izve, da je bil storjen zaradi tega, da se ohrani na krmilu Lavalova Italiji naklonjena vlada ter se tako prepreči prehod vlade v roke levičarjev.
Sen fašističnega imperializma
RIM, 7. decembra. Revija fašističnih intelektualcev »II travaso delle idee« objavlja zemljevide »bodočega italijanskega imperija«. Na njih prikazuje sedanjo Italijo. Italijo bližnje bodočnosti in Italijo končnega razmaha. Na zemljevidu bližnje bodočnosti pripada Italiji italijanski del Švice, del južne Francije in južne Španije do Gibraltarja, vsa severna obala Afrike ter obala Jadranskega morja z deli Grčije, vso Albanijo, črno goro, Dalmacijo, Hrvatskim Primorjem in Slovenijo do Save. Na zemljevidu končnih ciljev pa sega Italija preko vse Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Grčije, Turčije, delov Arabije, vse severne Afrike, Abesi-nije vse Španije, Francije, Anglije in južnim delom Nemčije, vključujoč vso Avstrijo. (Posebno morajo biti veseli teh aspiracij italianski zavezniki Albanci, Madžari, Avstrijci in Lavalovl Francozi! Op. «r.)
Slovenska zemlja v veliki politiki
BASEL, 7. decembra. Tukajšnji dnevnik »Basler Nachrlchten« je objavi] nedavno senzacionalno vest o tajni pogodbi med Nemčijo in Jugoslavijo za primer vojne v Evropi. Po tej pogodbi naj bi Nemčija pomagala Jugoslaviji zasesti Julijsko Krajino. Jugoslavija bi za sodelovanje z Nemčijo in izvedbo »Anschlussa« dobila še slovensko Koroško, Madžarska »a v plačilo za nevtralnost avstrijsko Gradiščansko. Vse prizadete vlade so seveda to vest odločno demantirale in na-
glasile, da je docela izmišljen manever s prozornim namenom. Kljub temu je vzbudila v Italiji veliko nervoznost.
Slovaška dobi avtonomijo
PRAGA, 7. decembra. Kakor se izve, se zamišlja rešitev slovaškega vprašanja na ta način, da dobe Slovaki svoj deželni zbor s posebnimi zakonodajnimi pravicami v okviru splošnih zakonov češkoslovaške republike. Na včerajšnji seji parlamenta je o tej zadevi govoril dr. Tiso, eden izmed voditeljev Slovaške ljudske stranke ter izjavi), da je glede rešitve slovaškega vprašanja nastalo optimistično razpoloženje tako v vrstah vlade, kakor tudi v vrstah opozicije. Ta optimizem ima temelj v splošnem političnem položaju. Dr. Hodža pozna dodobra slovaško vprašanje in stališče, zato je govornik prepričan, da je sedaj napočil čas, ko bo slovaški problem končno rešen. Slovaško vprašanje mora biti rešeno samo na podlagi skupne države, toda tako, da se Slovakom prizna obstoj suverenega naroda.
ITALIJANSKI DELAVCI.
ASMARA, 7. decembra. »Stefani« poroča, da je sedaj zaposlenih pri delih v vzhodni Afriki preko 45.000 italijanskih delavcev. V Italijo se je vrnilo 7.000 delavcev, katerim je potekel dogovorjeni rok, ali pa se niso mogli prilagoditi tro-pičnemu podnebju.
Ita icmhi dmmk
Drobne novice
»Združena opozicija,« V izveuparla-mentarni opoziciji, ki jo tvorijo, kakor znano, mačkovci, pribičevičevci, davido-vlčevci in srbski zemljoradniki, ni bilo po skupnem volilnem nastopu letos 5. maja nikdar posebne sloge. Pred vsem pa ni bilo programske edinosti. Doeim so Hrvati slej ko prej federalisti, so Srhi proti federalizmu. V zadnjem času se je to idejno nesoglasje celo tako povečalo, da grozi popoln razcep.
Dr. Živko Topalovič odrezan? Socialni demokrati, ki jih je vodil doslej Beograjčan dr. Živko Topalovič, se baje pripravljajo znova zelo resno na poizkus obnovitve svoje stranke. Toda tokrat ne več pod Topalovičevim vodstvom, ampak pod vodstvom sarajevskega ravnatelja OUZD Sretena Jakšiča.
M
Casniške gredice
Demagogija cvete. Pod tem naslovom prinaša tukajšnja »Delavska politika« v svoji zadnji številki: »Po starem receptu so začeli klerikalci (sedaj JRZarji) fentavati socialiste. Na svojih shodih kri čijo, kako jih je prejšnji režim mučil, medtem ko je socialiste pustil na miru. Najbolj glasen med vsemi je naš stari Franci, ki je menda tudi najhujše trpel v dobi 6. jan. režima. Vedno pa pozabi povdariti, kdo je ta režim uvedel. Molči tudi o tem, da je lahko postavil svojo listo pri volitvah v senat (da ni bil izvoljen, so bili kajpada zopet krivi socialisti), medtem ko jc bila socialistična lista za volitve v parlament zavrnjena. Socialisti tudi niso pošiljali udanostnih brzojavk g. Jevtiču. Morda bo na prihodnjem zborovanju Franci tudi o tem kaj povedal zborovalcem? Bi bilo zanimivo! Natolcevanje in demagogija Vas ne bo rešila, gospodje klerikalci. To vedo tudi Vaši idejni bratje v Avstriji, zato pa imajo uvedeno klerikalno diktaturo. Toda kako dolgo?
Položaj na bojiščih v vzhodni H
italijansko prodiranje je na vseh frontah te 14 dni docela ustavljeno — Izguba časa za Italijane je za Abesince dragocena pridobitev
IZGUBE ČASA IN DENARJA.
od našega zadnjega pregleda položaja na abesinskih bojiščih se je marsikaj spremenilo, marsikaj pa tudi uresničilo od tistega, kar smo napovedovali. Predvsem je treba ugotoviti, da v zadnjih 14. dneh italijanske čete ne na severnem ne na južnem bojišču niso dosegle nobenih novih uspehov in niso napredovale. Nenapredovanje pa pomeni v tem primeru prav toliko kakor poraz, ker predstavlja izgubo dragocenega časa, ki je v resnici denar, kajti Italijo stane vsak mesec vojskovanja v vzhodni Afriki in vzdrževanja doma mobiliziranih čet milijardo lir. Zastoj zadnjih štirinajstih dni pomeni torej za Italijo dejansko izgubo pol milijarde lir. ki so bile izdane brez vsakega haska. Vse pa kaže, da tudi v prihodnjih dneh napredovanje ne bo mogoče in bodo torej izgube na času in s tem na denarju postajale vedno večje.
ZASTOJ NA JUŽNEM BOJIŠČU.
Prav v času, ko se je izvrševala v vrhovnem poveljstvu italijanske vojske v vzhodni Afriki sprememba in je maršala de Bona zamenjal maršal Badoglio, so bile čete generala Grazziania na južnem bojišču prisiljene ne samo ustaviti vsako nadaljnje prodiranje, marveč celo izprazniti nekatere dele ozemlja, ki so ga„ pre' 1)0 skoraj poldrugomesečnih težkih naporih zavojevale. Poročila, ki jih dobivamo s tega bojišča si sicer nasprotujejo in so zelo nejasna, kar poročajo Abesinci, zanikajo Italijani, kar pa poročajo Italijani, zanikajo Abesinci, vendar si je pa mogoče ustvariti neko sodbo, ki vsekakor za Italijane ni ugodna. Dejstvo je, da v zadnjih dveh tednih ni riiti v italijanskih poročiliii nobenega govora več o posesti Sasabaneha ter prodiranju proti Dagaburju, odnosno Džidži-gi in Hararju. Precej postranskega pomena je, ali so Abesinci res že pregnali Italijane iz Goraheja, Gerlogubija in Ua.luala, kar v Adis Abebj tudi uradno odločno potrjujejo, kajti glavno je, da so Abesinci Italijanom zastavili pot. O tem, da bi čete generala Grazzianija v doglednem času dosegle hararsko planoto in železniško progo Džibuti—Adis Aireba. zaenkrat pač ne more biti govora^ Čim pa te čete tega ozemlja ne dosežejo, se zgodi to, kar smo napovedovali že zadnjič: novo deževje mora prisiliti Italijane k umiku še iz doslej zasedenega ozemlja.
UMIKANJE S POLOŽAJEV.
Dež in malarija sta na južnem bojišču precej demoralizirala italijanske čete, zlasti še, ker zaradi blata na karavanskih cestah motorna vozila ne morejo pravočasno in v zadostni meri dovažati potrebne hrane. Vedno pošiljanje domačinskih vojakov v boje, med tem ko se čete
iz Italije varno skrivajo za njihovim hrbtom, je povzročilo med domačini veliko nezadovoljstvo, ki se je stopnjevalo tako daleč, da so nekatere čete askarjev In dubatov pobegnile z italijanske na abesinsko stran. S tem Abesinci niso dobili samo moralne opore, ampak tudi dragocene podatke o moči in položaju italijanskih čet. V blatu je pa obtičalo tudi veliko število italijanskih motornih vozil, predvsem tovornih avtomobilov in tankov, katere so pri spretno organiziranih napadih zajeli Abesinci. Vse to so abesinski poveljniki ras Nasibu, ras Desta in Vehib paša izkoristili za protisunke, ki so dosegli znatne uspehe. Italijanske čete so se morale na nekaterih mestih umakniti globoko nazai na vhodne postojanke, ali celo na ozo	Somalije.
Na zahodu južne	rasa De-
ste vdrle v Somalijo ni ,,i.,cdle precej važr.ih krajev ter postojank.
KONEC PRODIRANJA NA SEVERU.
Zastoj italijanskega prodiranja na severni fronti je omogočil Abesincem popolno izvedbo koncentracije njihove vojske strnitev ter utrditev fronte, ki sega sedaj od Sudana vse do eritrejske meje v danakilski puščavi. Na tej fronti imajo Abesinci, ki so se med teni dobro izvež-bali in moderno oborožili, okoli 400.000 vojakov, ki stoje pod poveljstvom rasa Kase, rasa Sejnina in vojnega ministra Mulugete. Tudi preskrba z živili in strelivom je že dobro organizirana. Abesinska severna armada tako ni sposobna le za ustaviti vsako nadaljnjo italijansko prodiranje proti jugu, ampak preiti celo v napad na italijanske postojanke. Predvsem jc treba tu ugotoviti, da so pozicije Abesincev na severnem boj.šču v sedanjem trenutku terensko in torej strateško mnogo boljše, kakor italijanske in da je abesinska vojska v veliki premoči ned italijansko. Strokovnjaki so trdno prepričani, da Italijanom tu ne bo mogoče niti korak dalje. Prihod cesarja na severno bojišče pomeni torej, da se je nehalo dopuščanje, da so Italijani lahko brez resnega odpora zasedali abesinske pokrajine. Vse pa tudi kaže, da se Abesinci ne nameravajo zadovoljiti samo z obrambo, ampak so resno odločeni vreči Italijane docela iz Tigrcjc.
NEVARNOSTI ČETNIŠKIH AKCIJ-
Med tem pa, ko so se Abesinci pripravljali na severnem hojišču na velike spopade, so zelo aktivno delovali njihovi četniški oddelki, zlasti za italijansko fronto. Vsi italijanski napori, da bi te čete izsledili, zajeli in razorožili ali pobili, so ostali zaman. Da morejo abesinski četniki voditi te akcije, je zasluga v prvi vrsti prebivalstva zasedenih krajev, ki te čete ščiti in jih oskrbuje tudi z živili. Največ škode so četniki povzročili itali-
janskim avtomobilskim kolonam; uapadli so kolone, ki so dovažale na fronto živila, orožje in strelivo, pobili vojaško spremstvo, avtomobile pa povečini polili z bencinom, zažgali ter tako uničili. Škoda, ki so jo na ta način utrpeli Italijani, je ogromna. Četniki so pa vznemirjali tudi manjše oddelke italijanske vojske v njihovih taboriščih, kjer so njihove puške in strojnice smrtonosno kosile posebno ponoči. Enake taktike se pa poslužujejo Abesinci tudi na južnem bojišču.
I ZGLEDI NA JUGU IN SEVERU.
lak je trenotno položaj na abesinskih bojiščih. Zadnjih 14 dni Italijanom torej ni prineslo nobenih, niti najmanjših uspehov, pač pa zlasti na južni fronti velike neuspehe in poraze. V primeru nove ofenzive abesinskih čet na južnem bojišču nastane za Italijane velika nevarnost, zlasti s strani čet rasa Deste. Ako bi se rasu Desti posrečilo prodreti še dalje v jugovzhodni smeri v italijansko Somalijo, bi nastala nevarnost obkolitve levega krila in centruma vojske generala Grazzianija. V primeru večjega abesinskega uspeha bi utegnila nastopiti katastrofa. ki je pozneje sploh ne bi bilo mogoče popraviti. Od nove ofenzive na severnem bojišču se pa tudi pričakuje važna odločitev. Namen Abesincev je razbiti italijansko fronto ter poizkusiti ob-koljevanje posameznih armad. Ako Italijani ne bi vzdržali abesinskega napada, bi se prav lahko zgodilo, da bi bili prisiljeni umakniti se s sedanjih položajev in izprazniti vreči no zasedenega ozemlja v Tigreji. eventuelno pa tudi sploh vse to ozemlje. Ako se pa Aesincem ofenziva ne bi posrečila in bi jih Italijani zadržali, se bodo mogli še vedno upreti vsakemu nadaljnjemu italijanskemu prodiranju na svojih sedanjih močno utrjenih goratih postojankah. Le popolno uničenje abesinskih 6et v ofenzivnem spopadu, bi Italijanom omogočilo pohod preko sedanje abesinske frontne črte. Da bi se to mogio zgoditi je pa zelo malo verjetno.
ZAKLJUČKI IZ POLOŽAJA.
Ako napravimo iz vsega tega zaključek, moramo ugotoviti, da je italijansko prodiranje v. Abesinijo ustavljeno tako na južnem kakor na severnem bojišču. Na možnosti novega prodiranja ni mogoče v bližnji bodočnosti misliti in bo zaradi tega poteklo v najboljšem primeru še precej časa, preden bodo mogli Italijani doseči kake nove uspehe, ako se med tem ne zgodi nasprotno, da bodo po abesinski ofenzivi prisiljeni zapustiti celo predele, ki so jih doslej zavojevali. Z izgubljanjem časa izgubljajo Italijani ogromne vsote lir. ki jih žre vzbodnoafriška akcija, Abesinci pa pridobivajo s tem. da se vedno bolj vežbajo. olrorožujcjo in organizirajo.
—r.
Za Božič!
Jedilni pribor (Krom)
6 žlic, vilic, žličke . .
Kaše tot/stoa
Parlament zelene bratovščine v Uutomeru
Jesensko zasedanje osrednje uprave Zveze iovskih društev kraljevine Jugoslavije — Velik okrožni lov — Preustroj mariborske zelene bratovščine
V metropoli Slovenskih goric, v Ljutomeru, se bodo jutri v nedeljo zbrali pred-stavnjki in delegati lovskih društev iz vse države k svojemu rednemu jesenske mu zboru. Zborovanje bo trajalo dva dni, po zborovanju pa bodo priredili velik krožni lov v Beltincih, v lovišču tamkajšnje grofice.
Jesenski zbor lovcev iz vse države v Ljutomeru je pomemben dogodek v naši veliki zeleni bratovščini, saj se bo vršil prvič na področju Slovenskega lovskega društva. Dnevni red je zelo obširer. in bo do naši lovci med drugimi važnimi zadevami razpravljali tudi o splošnem obligatornem zavarovanju vseh lovcev, nadalje.© novem pravilniku za strelske tek-
me, ki ga je sestavil in predložil centralni upravi odbor mariborske podružnice SLD, razpravljali bodo o lovski terminologiji in o novih pravilih, ki se morajo prilagoditi novemu lovskemu zakonu. Tu di so na dnevnem redu volitve nove u-prave Zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije, ki ji predseduje sedaj dr. Zoričič iz Zagreba, ker je bil ministrski predsednik dr. Stojadinovič na lastno pro šnjo na letošnjem pomladanskem zasedanju centralne uprave razrešen funkcije predsednika in izvoljen za častnega pred sednika.
Pri osrednji upravi Zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije so včlanjena vsa lovska društva v državi s skupno
50.000 člani. Osrednja uprava pa je član mednarodne evropske zveze lovcev, ki ima svojo centralo v Parizu. Centralna uprava priredi vsako leto dvoje zborovanj in sicer pomladi in jeseni. Kakor smo že omenili, se bo letošnjo jesensko zborovanje vršilo v Ljutomeru. Slovenske lovce zastopajo pri središnjj upravi predsednik SLD dr. Lavrenčič, predsednik mariborske podružnice SLD Bogdan Pogačnik in ravnatelj Ivan Zupan.
Sporedno z zborom v Ljutomeru pa bo te dn! tudi zbor lovcev, ki so včlanjeni pri mariborski podružnici Slovenskega lovskega društva. Novi lovski zakon pred videva formalno reorganizacijo naše zelene bratovščine. Doslej smo imeli slovenska hrvatska in srbska lovska društva, ki so imela sedeže v pokrajinskih prestolnicah, v Ljubljani, Zagrebu jn Beo gradu. Slovensko lovsko društvo v Ljubljani, ki mu predseduje dr. Lavrenčič, je imelo svoje podružnice skoro na vseh sedežih srezov. Po novih pravilih pa se morajo preleviti vse lovske podružnice v samostojna lovska društva. Na področju
‘-g; 170-
prvovrstna kvaliteta.
6 kavnih žlic v etuiju zelo ceneno Din 45'
žlica, vilice, nož, kavna žlička
v etuiju.......................P*«	65'*
M. J ger-!ev sin
urar in i uvel ir Maribor, Gosposka ulica
Plačilne olajšave.	Plačilne olajšavc-
slovenske pokrajine bodo tvorila vsa dru Stva Zvezo lovskih društev za dravsko banovino, ki pa bo včlanjena pri upravi Zveze lovskih društev v Beogradu-
Ker so se v zvezi s formalno reorgani' zacijo zelene bratovščine pojavile raz«® vesti, je dal predsednik mariborske podružnice, bančni ravnatelj g. Bogdan P°'
’ gačnik mariborskim listom izjavo, da 5° vse govorice, da bo dobilo lovsko dr ust' vo druge barve, iz trte izvite in izmišljene. Namen društva se po uovlb ntn-vlilb ne bo popolnoma nič spremenil se bo mariboska, kakor tudi vso drug« podružnice SLD, prelevila v sansostojii0 Lovsko društvo v Mariboru. Naj še om®' nimo, da je med dvanajstimi podružnicami SLD mariborska s svojimi 1100 najmočnejša in da jo v splošno veliko zadovoljnost in z vidnimi ter naravnost' zavidljivimi uspehi vodi že nekaj let 'znaaj nacionalni javni delavec, bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik.
T r, ,r,- - , -1 ■ Zakaj je Maribor v »mrtvi coni'*
Mojstrsko predavanje univ. proi. inž* Osane v Ljudski univerzi o radiju in. ra' dijskib motnjah v Mariboru.
Včeraj v petek zvečer je bilo na S00'
! redu predavanj v Ljudski univerzi po-j učno in silno zanimivo predavanje univ*
, prof. inž. Osane o osnovah radijsk® tehnike ter radijskih motnjah v Mariboru-K temu predavanju se je zbralo prdV lepo število radijskih ljubiteljev in interesentov, ki so dvorano prejšnjega KUP »Apolo« povsem zasedli. Odlični predavatelj strokovnjak je pripeljal iz Ljublri' ne s seboj celo vrsto aparatov in pri' prav, s katerimi je praktično ponazori®' val svoja strokovnjaška izvajanja. SyOJe predavanje je zajel iz vidika genetičneš3 prikazovanja, kakor se je pač raziskov*' nje v smeri konstrukcije radija započela in v teku ,10 let spopolnjevalo. Prav »9* zorno so poleg eksperimentov z oscil*' torjem in drugimi aparati pojasnjeval® njegova izvajanja tudi skioptične slike' ki so prikazale ves ta razvoj od £vCj1 ribičev, ki sc sporazumevata na morili z lučanjem kamnov v vodo, povzročaj^6 * tem nihanje morskih valov, pa tja valovnih nihajev v magneiičtio elektrik' nem svetu ter iz tega nujno izvajanih zultatov, ki se javljajo v konstrukciji <?“' dajne in sprejemne postaje, ter vseh 23 to primernih pripomočkov (studijo. T1’.' krofoi:, oddajna postaja na eni stradali tena, detektor in zvočnik ter ojačeva' lec na drugi strani).
Eksperimentalno in s sklontičnimi s"' kami je nato odlični predavatelj in strokovnjak pojasnil in obrazložil vzrok1 »mariborske mrtve cone«, to je moten5 ki se pojavljajo pri radijskem sprejem*' nju v odnosu do ljubljanske oddajne P°' staje pa tudi drugih postaj. Vzrok te motenj jc v okolnosti izenačenja ucipk takozvarih talnih valov po odbitih vm°' vih, ki nastajajo radi delovanja in vplri' nadstratosferskih plasti, ki so s tem uc» kom svojega delovanja pravi vzrok on njenih motenj.	_	.
Predavatelj je za svoja poučna . ristna ter nazorna prikazovanja žel P občinstvu obilo priznanja in odobra nja. Pred pričetkom predavama je 9 , čnega gosta prisrčno pozdravil pred nik Ljudske univerze inž. Kuk o v
jpominiaite se CMP
tkatifaake in jokoMske movUc
Naii mali v Pragi
K včerajšnjemu poročilu o krasnem u-spehu, ki so ga doživeli naši mali harmonikarji od »Harmonije« s svojimi prvimi koncerti v radijski postaji in Masaryko-vih domovih v Pragi, smo danes prejeli Se -sledeče poročilo:
f\> dobro prcčuti noči je bilo spet pred poldne prosto, kar smo izrabili za ogled mesta. Ligin odbornik g. redaktor Stra-katy, naš dobri in odlični prijatelj, nam je bil vodič po »zlati« Pragi. Naši mali so veliko videli in spoznali v tem velemestnem vrvenju, kar jim bo ostalo v spominu za vse življenje. Za kosilo šmo prejeli že spet drugo vabilo, tokrat v mestni strokovni šoli za ženske poklice v Podskalski ulici, ki jo vodi ravnateljica Marija Stajnkova. Brhke Čehice-gojenke so nam stregle. Popoldne je bil prirejen koncert v največji koncertni dvorani »Lu cerna«, kjer je preko 4000 sedežev. Koncert je bil namenjen praškemu dijaštvu. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena in je mnogo ljudi moralo oditi. Zvečer pa je bil prirejen slavnostni koncert pod pokroviteljstvom ministra dr. Beneša, ki je sam istemu prisostvoval. V prvem polčasu je bilo v dvorani takšno navdušenje, da se dolgo ni moglo poleči. Deklamacije Ivčeta Pregrada in Miloša Zorzuta, v katerih so bili z verzi pozdrav Ijeni dr. Beneš, primator dr. Baxa, dr. Zenkl in naš poslanik V. Protič, so užga-le do viška. Včeraj v petek ob 11. so v drugič igrali v radiju, popoldne pa je bila racepcija v našem poslaništvu na Mali strani. V soboto 7. t. m. je predvidena pot proti Brnu, kjer bo popoldne koncert, v nedeljo pa smo, upajmo v Bratislavi. Na povratku ss na' Dunaju odzovemo prijaznemu- povabilu našega ministra i« generalnega konzula Vase P Cotiča.
Konec na kavlju omare
Danes je prejelo tukajšnje državno tožilstvo poročilo o samoumoru, ki ga je izvršil 33 letni invalid Franc Pongračič & Prebukovja pri Slov. Bistrici. Pri posestniku Kapunu v Prebukovju so obhajali gospodarjev god. Na godovanju je bilo mnogo povabljencev, med drugim tudi omenjeni Franc Pongračič in njegova žena Marija. Ko se je z ženo vrnil domov in je žena nesla svojega štiri tedne starega otroka v izbo, se je Pongračič brez razloga razjezil, navalil je na ženo z nožem, da je z otrokom pobegnila nazaj h Kapunovim, kjer je ostala do jutra. Ko se je vrnila zjutraj nazaj, domov, je našla moža obešenega na omari in mrtve ga. Zapustil je tri nepreskrbljene otročičke.
Bog daj srečo! v zadnjem času so se ,Y Mariboru poročili: Konrad Koren, strojnik, Sodna ul. 25, in Emilija Kropfl, zasebnica, Ipavčeva ulica 36. — Franc Mihelah, čevljarski poslovodja, ir. Marija Fideiršek, vdova po čevljarskem mojstru, Slomškov trg 14. — Janez Križman, sin lesnega trgovca, in Valerija Langeršek, hči trgovca iz Marenberga. Franc Rupnik, sin posestnika, in Marija Klinc, kmečka hči, iz Žic pri Ločah. — Anton Minodraš, tiskarski delavec, Pobrežje, in Marija Trstenjak, krojačica, Pobrežje. — Miki, ključavničar drž. žel., Pobrežje, in Alojzija Perko, tkalka. — Marko Srednoselec, kovač drž. žel., Pobrežje, in Frančiška Krašovec, prodajalka. — Janez Maitz, mesarski pomočnik, Tezno, in Terezija Murko, tovarniška delavka.
Lužički Srb — emigrant, ki je moral radi svojega nacionalnega prepričanja v inozemstvo, maturant, brez sredstev, je Prispel v Maribor. Govori angleščino, francoščino, nemščino, srbščino in slovenščino, ter zasluži, zaposlitev bodisi z instrukcijami, pa tudi ročnega dela v kakšni tovarni se ne brani. Javiti se je Pri prof. Šedivyju na klasični gimnaziji.
Namesto pocenitve — podražitev? Od Nekega hišnega posestnika smo prejeli sledeče zanimive vrstice: »Na članek i Vašem cenjenem listu z dne 30. novem °ra t. 1. pod naslovom: »Kaj pa maribor ski hišni posestniki?*, sem pooblaščen v
imenu mariborskih hišnih posestnikov odgovoriti, da bomo najemnine znižali takrat in toliko, kadar in kolikor nam bosta davčna uprava in fnestno načelstvo v Mariboru znižala davke, ker je pa sedaj mestno načelstvo v Mariboru zvišalo davek znova za 10 odstotkov kot socialni davek, bomo morali samoumevno tudi hišni posestniki na vsak način za istotoliko odstotkov zvišati, ne pa znižati sedanje najemnine, ako bomo hoteli obdržati vsaj še nekaj let naše že itak prezadolžene hiše.
Čiščenje pešpotov. Mestno poglavarstvo razglaša: Glasom § 75 Naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi z dne 14. VI. 1935 štev 307-48, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najem r.ik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti, kadarkoli zapade sneg, skidati istega s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če radi snega polzi, ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica, se mora dovršiti snaženje in oosi-panje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem snaženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tik ob robnike in na rešetke odtočnih kanalov. Z dvorišč spravljen sneg ali led se ne sme odkladati na cesto, tem več ga je treba izvoziti v reko Dravo. Sneg, ki sam zdrč- ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti z ceste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar sneg in led kopnita, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan očistiti od luž in blata. Pri tievpoštevanjii zgornje naredbe, bodisi da-li je delo opuščeno ali nemarno o-pravljeno, bo potrebno delo izvršila mestna občina mariborska na stroške odgovorne osebe.«
se niso ustrašili stroškov, v upanju, da se jim posreči odkriti velike sklade premoga.
Nihče naj ne manjka! Protituberkuloz-na liga v Mariboru je te dni začela pobirati članarino. Z ozirom na človekoljubni namen te velevažne humanitarne ustanove je pričakovati, da bo vsakdo rade-volje storil svojo sacialno dolžnost do trpečih bratov ir. sester in prijavil svoj pristop. Brez dvoma je. Protituberkuloz-na liga v Mariboru ena izmed onih organizacij, ki zaslužijo vso pozornost najširših plasti naroda.
Med. Univ. Dr. Ivan Fras je otvoril zdravniško prakso v Tomšičevi ulici 24, telefon 2774, sprejema dnevno od 9.—12.
Česky klub — knjižnica. Zopet smo prejeli večje število novih knjig, nakar svoje čitatelje opozarjamo. Knjige se iz-posojujejo vsako nedeljo med II. In 12. uro v sobi našega kluba mladih v Narodnem domu. (Vhod iz dvorišča v podpritličje.) — Odbor.
Lutkovno gledališče ponovi v nedeljo
8.	dec. ob 15. uri igro »Prebujenje«.
Ideja demokracije v književnosti je naslov predavanja, ki ga bo imel pisatelj France Vodnik iz Ljubljane v ponedeljek, dne 9. decembra 1935 v Ljudski uni verzi.
Občni zbor Mariborskega podsaveza
se bo vršil 22. decembra t. 1. ob 8. zjutraj v hotelu »Pri zamorcu«. Občni zbor bo prisostvoval tudi predsednik saveza. — Komisarijat MKP.
Jadranska straža v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži predavanja, ki ga bo imel v soboto dne 7. tm. v dvorani ljudske univerze g. Milan Fuzy iz Zagreba: »Od Sošaka do Kotora« s skioptičnimi slikami, ki bodo nazorno pokazale vse lepote in kulturne spomenike našega Jadrana. Posebno opozarjamo na to našo mladino včlanjeno v Podmladku JS s prošnjo, da ne zamudi te lepe prilike in poseti to predavanje, ki ga je Jadranska straža oskrbela na lastne stroške. Vstop prost brez vsakega plačila.
Narodno strokovna zveza podružnica v Mariboru, poziva vse članstvo in so-
V nedeljo 8. dec. ob 18. uri vsi na
Miklavževo Pobrežje, Renčelj.
Pomagajte krmiti ptice! 2e 14 dni je
zopet postavljenih nič manj ko 23 krmilnic, in sicer 3 na Slomškovem po 1 na Jugoslovanskem in Zrinjskem trgu, 18 pa v starem in novem mestnem parku. V vseh večjih tujih mestih s tako
Velika akademija
krasnimi nasadi kot jih ima naš Maribor, imovitejše občinstvo takorekoč tekmuje v krmljenju ptic ko zapade sneg, pa vse do pomladi. Prepričano je namreč, da mu bodo ptice to dobroto povrnile ne le s petjem v lepih pomladnih mesecih, mar več tudi s pokončevanjem ogromne mno žice mrčesa ter sadnih škodljivcev. Pa ne samo v mestnih nasadih, marveč tudi pred šolskimi poslopji so v kulturni tujini tekom zime postavljene krmilnice, da se s pokladanjem primerne hrane koristnim pticam hkrati uče tudi nežna srca milosrčnosti do živali, brez katerih bi bil človeštvu obstoj na svetu nemogoč. Ptičjo krmo imajo v Mariboru naprodaj skoraj vse trgovine z mešanim blagom. Segajmo marljivo po njej, našim krilatim Pevcem v potrebo sebi pa v zabavo in korist. Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru.
Odpuščajo, nastavljajo. Nedavno smo poročali o odpustu delavcev pri MP. Te so nastavili pri mestni plinarni dve novi moči, med katerimi je eden posestnik iz mariborske okolice.
Maribor in davki. Pravkar razgrnjene davčne osnove za mesto Maribor za 1. 1936 izkazujejo pri pridobnini 6,570.000, pri splošnem prometnem davku 284202 Din, pri luksuznem davku 30.773 Din.
Zakladi premoga? v obmejni vasi Dolič že nekaj dni kopljejo v hrib, kjer se baje nahajajo debele plasti premoga. 2e madjarske strokovne komisije so svojčas dognale, da je v teh krajih precej črne rude, toda radi velikih stroškov se kopanje ni pričelo. Sedanji raziskovalci pa
mišljenike, da se udeležijo sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 8. decembra 1935 ob pol 10. uri v zborovalni dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9 III. nadst. Udeležba za člane strogo obvezna.
Sokolsko društvo Maribor I. priredi v soboto 7. t. m. ob 20. uri družabni večer v kadetnici.
Ne samo dobro in vredno kosilo treh razredov, temveč tudi odlično in dobro večerjo dveh vrst servira Javna kuhinja na Slomškovem trgu.
Ne pozabite gostilna Prešernova klet soboto in nedeljo domače pečenice ter pristna vina.
V nedeljo popoldne predstava v VelilA kavarni.
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Sirakova lekarna, jutri v nedeljo Minafikova in Koni-gova.
Vlomilska dvojica aretirana. V spominu je še drzni vlom v stanovanje šoferja Mohameda Turka v Frančiškanski ulici, ko so mu neznani storilci pokradli vso obleko, perilo in posteljnino v vrednosti okoli 5000 dinarjev. Snoči se je policiji posrečilo aretirati že dolgo zasledovanega vlomilca 35 letnega Ivana Kozarja in njegovo priležnico. Kozar je vlom takoj priznal in pokazal pri hišni preiskavi v Smetanovi ulici še mnogo blaga, ki izvida od tega vloma. Ker so takrat nekateri očividci videli pri begu iz omenjenega stanovanja tri vlomilce, dva moška in eno žensko, se preiskava v tej smeri nadaljuje.
Pri demontaži vagonske strehe v delavnicah drž. žel. je bil zaposlen 30 letni železniški delavec Josip Gosak iz Maribora. Po nesrečnem naključju se je včeraj streha zrušila na njegovo glavo in mu prizadjala življenjsko nevarne rane. Nesrečni delavec je zadobil hud pretres
Mi
Sodnik:
Priča Zvrkic se bo Din 50*— radi motnje rmu prave s kašljem,
ker odkar obstoja
bonbon
se da kašelj preprečiti
IZDELEK .UNION*, ZAGREB.
Sokola, Studenci [
GRAJSKI KINO Telefon 22*19
Samo še par dni veHki atrakcijsfci lito«
Variete
9«
Hans Albers, Aunabella, fiorbrger Atila, Pride najboljši Magda Schneider-iilm »Lise-lott« (Sreča doma). Pripravlja se Frančiška Oaal v velefilmu »Majčlca«; njeni sodelavci so Ernest Verebes in še mnogi drugi.
Matineja. Opozarjamo cenjene obiskovalce, da bo v soboto 7. ob 14. uri in nedeljo 8. ob 11. uri dopoldne, ponedeljek
9.	decembra ob 14. uri senzacionelni dvojni spored »V imenu zakona« kovboj-ski velefilm Georg O. Brien, drugi film »Zakon pragozda«, kovbojski velefihn Charles Farell. Kljub dvema veiefilmoma znatno znižane cene.
Kino Union. Danes film ljflbavnega čara in prekrasnega petja, prvi film t najboljšim tenorjsm sedanjosti Benjaminom Gigli in Magdo Schneider »Ne poza& me(«. Danes, soboto ob 14. uri, nedeljo ob pol 11. dopoldne in ponedeljek ob 14. uri zadnjič film za mladino »Janko i* Metka« in »Micky miška« po znižanih cenah.
Hatcdua gledatišu
REPERTOAR.
Sobota, 7. decembra ob 20. uri: »Plesni večer Mercedes Goritz-Pa veHčeve«.
Red B.
Nedelja, 8. decembra ob 15. uri »Poljska kri«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Ma-lomeščani«. Premijera.
Ponedeljek, 9. decembra. Zaprto.
Torek, 10. decembra ob 20. uri »Koncert bolgarskega tenorista Ivanova«. Red C. Drevi pleše v gledališču zagrebška plesna umetnica Mercedes Goritz-Pave-ličeva. Umetnica je odlična predstavnica plesne umetnosti ter je bila povsod, kjer je nastopala, navdušeno sprejeta. Spored je izbran in bogat. Pri klavirju: Vera Maya. Dramske cene. Red B.
možganov, zevajoče rane na glavi, prebita mu je nosr.a kost in nevarno ranjeno desno oko. Nezavestnega Gosaka so na pomoč poklicani reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Zastrupljeni©? Sinoči se je okoli 16. ure pripeljala iz Konjic v Maribor 29Ietna kuharica Klara Jerevčeva. Pri izhodu na glavnem kolodvoru je nenadoma omahnila in se nezavestna zgrudila na tla. Vse je kazalo, da se je mlada kuharica najbr-
8. dec. ob 20.
že zastrupila. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnišnico.
Zajčke . . . Včeraj je neznanec ukradel zasebnici Katarini Bičevi s Komenskega trga kurnik, v katerem so bili trije zajčki, namenjeni za božič. Tatvino je *-škodovanka prijavila policiji.
Tatvina jabolk. Višji davčni kontrolor Cejan iz Ciril Metodove ulice 18 je prijavil tukajšnji policiji, da mu je neznani storilec preteklo noč iz zaklenjene shrani be ukradel 90 kilogramov jabolk.
Kako je na planinah. Vremensko poročilo iz Sv. Lovrenca na Pohorju pravi: temperatura 0, sneg 35 cm, smuka po-voljna, izgledi za nedeljo dobri. — Penzion Lobnica na Smolniku: — 4,(jQ cm polpršiča, smuka dobra.
Današnji trg je bil z vsem izdatno založen in oskrbljen. Slaninarji so pripeljali 48 vozov svinjine, 7 vozov krompirja, zelja in čebule, 4 voze kurilnih drv, 8 vozov jabolk in 3 voze lončene robe. Na senenem trgu je bil 1 voz sena, 1 voz otave jn 1 voz slame. Prodajali so seno jk> £0, otaMD j*) bQ, -stamo so 45.
UjuSh&tbd
Mariborska krstna predstava K ref ovih „Malomeščanov“
Jutri, v nedeljo S. decembra, bo v mariborskem Narodnem gledališču mariborska krstna predstava Kreftove štiride-janke »Malomeščani«, ki so se z. velikim uspehom in ob splošnem priznanju.krstili v ljubljanski drami dne 11. aprila t. 1.
Bratko Kreft je zavzel čvrsto pozicijo v slovenski drami ne samo kot odrski tvorec in režiserski oblikovalec ter praktik, ampak tudi kot dramski pisatelj. Že s svojimi »Celjskimi grofi«, ki so izkazali veliko dramatično Silo, ge je prav krepko uveljavil, saj so »Celjski grofje« doživljali triumfalni uspeh ne le v Ljubljani ir. Mariboru, ampak tudi v Pragi, kjer so jih uprizorili na tamošnji »Sceni dobrih avtorjev« in kjer je Kreft sijajno prestal preizkušnjo pred najstrožjimi praškimi kritiki. Njegovi »Celjski grofje« so zgovorno izpričali, da se je v stvarjanju naše dramske literature utrnil r.ov talent.
Kreftovi pogledi pa so se iz fevdalne dobe »Celjskih grofov« odmaknili v polpreteklo dobo tja v leto 1914. V teh svojih »Kreaturah«, kakor se je prvotno glasil naslov Kreftovi tragikomediji »Malome-ščani«, je avtor podal prerez te naše žalostne dobe ovaduštva, preganjanja in denuncianstva, kakor se zrcali v tej Kreftovi žalostno »veseli- slovenski legendi«. Pred Kreftom je kakor znano se-gel'v to temno obdobje naše preteklosti žs Vladimir Levstik s svojo »Pravico kla diva«, v kateri je razgalil tragiko denuncianstva, za njim pa je prišel Juš Kozak in v »Celici« postavil v središče .svojih obravnavanj revolucionarno jugoslovansko omladino, v tej mrki dobi preganjano. zasledovano in denuncirano.
Dejanje Malomeščanov se vrši 1. 1914 v stanovanju odvetnika dr. Mirana Kostanjška, in sicer v prvi polovici oktobra, »ko je bila Evropa že v divjih plamenih svetovne vojne, ko so voditelji slovenskega naroda pošiljali naše ljudstvo po vladarjevem geslu »viribus uni-tis« kot klavno živino na bojišče zoper sovražnike avstro-ogrske monarhije, ki ji je vladal njegovo Apostolsko veličanstvo cesar in kralj Franc Josip I.«
Iznad tega nizkega ih majhnega malomeščanstva, ki ga Kreft izvaja in pojasnjuje s sociološkimi momenti naše tesne in ozke slovenske sredine, iz katere pač po vseh zakonih prirode in razvoja ne more v duhu Kreftovega prikaza priti kaj posebno širokega in velikega, se dviga vzvišeni lik nacionalnega revolucionarja Ivana Tomca, člana neke tajne nacionalistične organizacije, ki ga vsi od deveterih nastopajočih malomeščanov drug za drugim denuncirajo, ga nato fingirano ho
čejo rešiti, da bi ne šel v vojsko, dokler se ob naznanjenem pobegu Iv. Tomca, ki je ves čas v središču dogajanja, ki se pa niti enkrat v teku vseli štirih dejanj ne pojavi na odru, ter nastalem sumu, da so ti malomeščani Ivanu pomagali pri begu, ne izkaže v popolni učinkovito prirojeni kapitulaciji pred policijskim šefom von Schnitzlom, njihova majhnost in kreaturnost. Ob teh kreaturah se nehote spomnimo grešnikov iz Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. Ves ta pojav malomeščanstva zbuja hkrati solze smeha, pa tudi neprijetnih in žalostnih občutkov ob motrenju teh smešno tragičnih figur. Avtor sam je to svoje delo označil pred ljubljansko krstno .ired-stavo s sledečimi besedami: »Vse to dogajanje, vrvenje, menjavanje smešnih in žalostnih prizorov nudi objektivno sliko okolja, v katerem so se ljudje kar čez noč znašli v novih razmerah. Stari avstrijski svet prehaja okoli samega sebe in ne more ne naprej, ne nazaj. Res je, da je tu predvsem osmešeno njihovo »avstro- slovenstvo«, ki mu je Koseski zapel himno: »Hrast se omaja in hrib, zvestoba'Slovenca rie gane«; dalje, da.se kaže V vsej strašni nemoči' hlapčevstva preteklost Slovencev, vendar so v. tej 'igri tudi obče človeške strini. Kajti to, kar se dogaja v krogu »Malomeščanov«, Se mora nujno zgoditi v slehernih majhnih razmerah, ki rode majhne, le svoje osebne koristi vnete ljudi. Je to tragikomedija na račun ozkega obzorja, breznačel-nosti in filistrstva.«
Kreft Branko je tudi v teli svojih »Ma-lomeščanih« dokazal svoj zdrav odrski instinkt. Na vsak korak čutiš žilico te-aterskega praktika. Ti dialogi se nemoteno organično prepletajo. Njegov jezik je sočen jn krepak. Tehnična stran izgrad nje tega'odrskega dela je uprav sijajna, kar se odraža, predvsem v postopnem razgaljanju teh denunciantskih duš od prvega pa do zadnjega teli nastopajočih »malomeščanov«. Realizem prehaja v naturalizem in ta zopet v simbolizem, tako da je tudi s te strani podana neka slikovita pestrost in raznobarvnost.
Bratko Kreft je mariborsko dete. Tukaj je študiral in čuti se še vedno pristnega Mariborčana, četudi je pravzaprav rodom iz središča Prlekije. Ali, je .treba še potemtakem posebej podčrtavati, da je prav in da se spodobi, ako si Mariborčani ogledajo ob priliki jutrišnje krstne predstave v čim častnejšim številu to drugo odrsko delo svojega mladega in nadarjenega rojaka? j'	—c.
Koncert Zagrebškega godalnega kvarteta
Po preteku desetih mesecev, odkar smo v Mariboru'slišali Praški kvartet, so nas v sredo 4. t. m. obiskali umetniki gg. Miranov, Graf, Arany in Fabbri, ki. tvorijo Zagrebški godalni kvartet. Kon-oert so priredili v Narodnem gledališču.. Z odobravanjem priznavamo, da je go-' spod upravnik dr. Brenčič izvrstno pogodil, ko za take in podobne večere komorne glasbe rednim gledališkim abonentom nudi možnost za obisk na podlagi asbonmana. Razen tega je pa gledališče tudi z ozirom na prostor, ki ustvarja zbranost, prav primerno za umetniške užitke, kakor so nam jih ta večer nudili naši Zagrebčani.
Spored je obsegal dela petih skladateljev, med katerimi sta dva Jugoslovana. Začeli so z Jamovičevim »Kvarteti-nom« (Allegro in andante). Jovan Mane Jarnovič (1745—1804) je bil slaven skladatelj in violinist svojega časa. Dasi je po rodu Hrvat, mu tega slog njegove skladbe ne razodeva, ker so razmere, šola in čas klasike vplivali nanj. »Kvar-tetino« je klasično delo, mirna, lepo tekoča, laskajoča skladba. — Pri Gotovcu vedno znova zaživi naše pristno narodno bistvo. Njegov »Poziv« (Pesem in ples) je tako globoko naš, da mora elementarno odjekniti v vsakem jugoslovanskem srcu. Najbolj je ugajal stavek, fci ponazoruje kolo. Gotovac je naš zna-
»Kvartetom op. 96«, t. zv. amerikanskim (F-dur). Skladba ima štiri stavke (Allegro moderato-Lento-Scherzo-Finale) in se v njej očituje vsa silna pestrost harmoničnih barv, s katerimi je Dvorak vlil svojim delom toliko zdravega življenja, neugnanega skladateljskega poleta in neizčrpne, vedno osvežujoče iznajdljivosti. Obenem, nam iz njegovih tvorb — v tem primeru zlasti iz poslednjega dela omenjene skladbe — donijo prijetni motivi češke narodne samoraslosti. — S tem je bil tiskani spored končan. Navdušeno, prisrčno odobravanje hvaležnih poslušalcev je umetnike napotilo, da so dodali še »Slijepačko« Miroslava Magdaleniča. To je bil res dragocen dodatek. Skladba mladega Čakovčana, učenca prof. Bla-goja Berse, je tako globoko občutena, tako nežna in fina, da mora v polni meri uspeti. Vodilna glasbena misel je popolnoma ir. pristno jugoslovanska ter izraža duševnost slepca, ki toži človeštvu svojo zlo usodo in konča z neizogibno odpovedjo in vdanostjo. Kljub ponavljajočim se narodnim motivom (kvinte) skladba ne trpi, ker jo je znal Magdalenič obdelati tako mojstrsko, da je vseskozi zanimiva in silno učinkovita. Je to ponoven dokaz za uspeh naše narodne glasbe.
In zdaj! Kaj naj glede izvajanja bolj pohvalimo? Vsi štirje umetniki obvladajo svoja godala sijajno. Pozna se .jim, da so že dolgo skupaj. Vse . je zlito, vigrano, .vse jim- poje in zveni fino ubrano. Odlikuje jih globoko glasbeno razumevanje, ki temelji na dolgotrajnih študijah'in na najsolidnejši izobrazbi. Poleg tega je treba še posebej naglasiti čut za izvedbo motivov, zlasti kar-se tiče vodilnih oziroma podrejenih vlog posameznih instrumentov. Zagrebškemu kvartetu smo za ta večer res hvaležni. Kar se obiska tiče, pa moramo z nevoljo povedati, -Ja ni bil kaj prida. Nekoliko več pozornosti je zagrebška četvorica pač zaslužila.
Zavod za pospeševanje obrti pri zbornici TOI, poslovalnica Maribor, prireja
od ponedeljka dne 9. t. 'm. skozi 10 večerov izpitna predavanja v dvorani Narodnega doma v Ptuju od 17. do 20. ure. — Predavanja bodo obsegala temeljna pravila o aritmetiki in geometriji, kalkulaciji. knjigovodstvu in spisju, ter najvažnejša določila iz obrtnega zakona, davčnega zakona, zakona o zaščiti delavcev, zakona o zavarovanja delavcev in o državljanstvu. —Predavanja, so posebno važna za rokodelske pomočnike.
StH&eieske muke
-alf.
Studenške novice
Pravda med .studenškimi mesarskimi mojstri. Pred dvema letoma je začel v Studencih svojo, obrt mesarski mojster Maks Šerbec. Drugim ■mesarjem to ni bilo po volji. Začela' se je gonja proti njemu, češ, da nima' mojstrskega spričevala in mu bodo mesnico zaprli. V tem sta se posebno odlikovala dva mesarja, ki ju je K. Šerbec 'tožil po zakonu o nelojalni konkurenci, in sedaj so mesarji morali lepo vsp preklicati in izjaviti, da nimajo; nobenega povoda odrekati mu mojstrskega naslova. Šerbec bo lahko zopet - nemotene* izvrševal svojo obrt. Tako.s.e je končala pravda, ki je povzročila mnogo zanimanja v mestu in okolici.
Ptujske javite
nec še iz časov, ko se je pred evropskim pohodom zagrebškega akademskega pevskega društva »Mladosti-« oglasil s svojimi pevci v Mariboru. Tedaj smo čuli njegovo sijajno »Koledo« z značilnim spremljevanjem pevk. Gotovac črpa iz naroda iti je zaradi tega popolnoma naš.
Gotovcu je sledil Schubertov kvartet »Smrt in deklica« (op. 14.), ki je nastal 1.: 1826, to je dve leti pred skladateljevo smrtjo. Komponiran je v D-molu in glasbeno ponazorlije istoimensko Claudiuso-vo pesem. Prelepa skladba pristnega uemškega romantika se začenja s stavkom, ki spominja skoraj na žalobno koračnico, se razpleta in izraža občutke in razpoloženje dekleta, ki čuti v cvetu svo-iih mladih let ledeni dih bližajoče se smrti. Vendar pa pesem ne izzveni v obup ir. v občutek zla, ampak v sprošče-nje in odrešenje. Schubert je tej skladbi vlil svojo dušo, ki je slutila skorajšnjo sprostitev. — Haydnov kvartet op. 33. štev. 3 nas je povedel v kraljestvo klasike. Delo je razdeljeno na štiri dele (Allegro moderato-Scherzo-Adagio-Finale rondo), izmed katerih vsak zase — seveda s sorodno povezanostjo — izraža svoj motiv. Haydn po pravici zasluži sloves skladatelja, ki je početke takrat novega instrumentalnega načina dvignil na visoko umetniško stopnjo. V pričujoči 'skladbi nam je iz klasičnih motivov tu-intam zadonelo, kakor iz Haydnovih oratorijev.
ifi je bil na sporedu Dvofak s
Dva požara v ptujskem okraju. Prvi požar je izbruhnil v zgodnji uri ob 3.30 pri posestniku Francu Napastu v Straž-gojncih pri Cirkovcah, kjer je obširno gospodarsko poslopje zgorelo do tal. Živino so le z velikim trudom rešili. Žrtev požara so vsi poljski pridelki, med temi okrog 17.000 kg sena in slame, ter vse gospodarsko orodje. Gasilcem iz Sv. Lovrenca.na Drav. p. se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko poslopje: Škoda znaša okrog 50.000 Din, ki je krita le deloma z zavarovalnino. — Drugi požar je izbruhnil v Ločkem vrhii pri Sv.' Urbanu in sicer pri posestniku 'Francu Pukšiču. Viničarsko poslopje je zgorelo do tal. Gasilci iz Biša so prišli na kraj požara in ogenj 'pogasili, vendar so imeli velike ovire radi pomanjkanja vode.. Škoda se. ceni na 10.000 Din, zavarovan pa je Pukšič le za 2.500 Din. — Vzrok navedenih dveh požarov še ni ugotovljen.
Poskus vloma cerkvenih nabiralnikov. Ko je včeraj zjutraj okrog 8. ure pospravljal cerkovnik v proštijski cerkvi, je slišal neko čudno pokanje. Misleč, da je radi vetra počila katera šipa na oknih, je pregledal vsa okna in ni na&el ničesar sumljivega. Šele pozneje je opazil na železnih nabiralnikih, ki, sta pritrjena v stranskem delu cerkve, da so vise&e kiju čavnice s silo bile odtrgane, na skrinjah pa so vidni znaki kako je vlomilec z dletom hotel skrinje razbiti. Brezdvomno je vlomilec slišal korake cerkovnika in pra vočasno pobegnil, do denarja pa se mu ni posrečilo priti.
Prvodecemberska proslava pri Sv. Mar jeti ob Pesnici. Najmanj vsak mesec enkrat, včasih tudi večkrat smo tekom tega leta, pa tudi prejnšjih let, imeli tukaj na raznih prostorih kako prireditev, vsaj'pa kako poučno predavanje — po večini v šoli. Minilo nedeljo smo manifestirali naše zedinjenje, in. sicer precej obširno. Ob 8. uri je imela svojo proslavo šolska mladina, ob pol 9. uri je otvoril predsednik g. Ivan Novačan slavnostno sejo odbora Društva kmetskih fantov in deklet, ob Vi 9. tiri je imela pa slavnostno sejo gasilska četa, kojc člani so bili domala polnoštevilno zbrani v slavnostnih krojih pod vodstvom svojega predsednika g. Alojzija Šikerja in poveljnika g. Adolfa Pavalca. Nato je bil pohod šolske mladine in članov vseh tukajšnjih društev v cerkev, kjer se je vršila slovesna služba božja z lepimi slovenskimi obredi tega državnega praznika. Po cerkvenih obredih se je vršila v šoli proslava l. decembra za odrasle, katerih se je zbralo nad 200, tako, da je v šoli zmanjkalo prostora. Proslavo ja s- slavnostnim govorom otvoril tuk. šol. upravitelj g.. Mirko Vauda, ki je nastopil s slavnostnimi govori tudi že pri proslavi in pri-obeh slavnostnih sejah pred službo božjo. Nato je šolska mladina razvila obširen proslavni spored z deklamacijami, igricami, posameznimi in zbornimi govori, petjem i. sl., nastopale so šolske mladinske organizacije: Sokolska deca, katere nad 100 je ta dan prejelo lepe, nove znake ter pomlad-karji JS in RK. Za slavnostnim govorom je zadonela državna himna, vmes med sporedom pa himna sokolske dece. PJS, »MarSirala kralja Petra garda«, »Otroci Peterčku« in ob sklepu »Hej Slovani«. Po tej svečani in v vsakem pogledu uspeli proslavi je otvoril slavnostno sejo Sokolske čtee ob lepi udeležbi br. starosta Autor. Šuman, prečita! prvodecembersko Sokolsko poslanico in zaprisegel nove člane, sokolska mladina pa je navdušeno zapela: »Srb, Hrvat, Slovenec — troedini venec« ter končno: »Hej Slovani«. —■ Šmarječani smo zopet dokazali svojo neomajno državljansko zavednost in dal« prvemu decembru, našemu največjemt* državnemu prazniku, kar mu gre in kar v slogi zmoremo.
Houiie m
Proslava praznika zedinjenja. Obmejni Marenberg je na dostojen način proslavil sedemnajstletnico zedinjenja. Na pred-večer je bil ves trg okrašen z zastavami-vsa okna so bila razsvetljena. Ob 18. uri se je vršila bakljada. Na čelu je bila šolska mladina z lampijončki in zastavicami pod vodstvom učiteljstva, nato je korakala marenberška godba, ki je ves čas svirala koračnice, za njo pa naši gasile’1 in, drugo občinstvo. Tu - smo videli župana g. Ternika z občinskim odborom, dekana g. Meznerja, uradništvo sodišč^ financarje in mnogo občinstva. Med viharnim vzklikanjem kralju, domovini ia kraljevskemu domu se je pomikal sprevod po trgu. Ustavil se je pred občinsko hišo, kjer je zbranim spregovoril o P°" menu prvega decembra bivši poslanec g. inž. Pahernik. Godba je zaigrala državno himno in nato se je množica razšla. V nedeljo je bilo v župni cerkvi svečano opravilo. Posebna proslava je bila tudi v šoli. Popoldne pa je imel Sokol svečano akademijo. Spored, ki se je začel z enourno zamudo, je bil z nekaterim izjemami dobro izveden. Tako je obmejni Marenberg svečano proslavil največji Ju' goslovanški praznik zedinjenja.
..Čuvajte Jugoslavijo
K
Mariborski »V e č e r n I k« Jutra
———BOB
V Mariboru, dne 7. XTf 1935. Karel Čapek:
Očeta
Od. ranega jutra se je svetil trg kakor ena sama vroča plošča pod brezoblačnim nebom. Beli izveski z obokanimi hodniki, t na oknih cveto kakteje ir. geranije, rjav psiček se otepa na tlaku. Mračna pročelja bogatih diš dišijo po hladu v plameneči dan, blagodejni somrak gleda iz notranjščine :;kozi voiike terene šipe zaprtih oken. Pred lekarnarjevo hišo spi bernardinec kakor sfinga- Tako je, vedno je tiho na tem trgu; tiho ob dežje, tiho ob popoldanski vročini, tiho ob nedeljah, tiho ob delavnikih. Kakor ogromna visoka ladja se dviga cerkev sredi trga. Tod je hodila deklica, dokler je živela.
Umrla je in r.ikoli ni videlo malo mesto večje bolesti, kot je bila bolest njenega očeta. V poslednjih dneh ui skoraj nikoli več zapustil njenega ležišča; le kadar je spala, je stal pri oknu in gledal na tvz Tod je hodil z njo, dokler je živela, rodil jo je za roko in govoril; lekarna« jev bernardinec je vselej ometel tla s svojim težkim repom in vstal, da bi ga pobožala. Stari lekarnar je posegel v stekleno posodo in ii dal pest sivih prsnih bombonov. Deklica pa jih je ne-slastno izpljuvala, in njeni ubogi prsti so bili še dolgo potem umazani in lepljivi.
Tod je hodil z njo tja doli k reki. Bala se je nekaterih hiš in nikoli ni rekla, na-
zaj; bala se je ljudi in hudih psov, vodnjakov z okovi, mostov, beračev in konj; bala se je reke in strojev. Kadarkoli jo je obšel strah, je stisnila očetu roko in oče ji je odgovoril z močnim stiskom, češ, ne boj se, jaz sem pri tebi! Hodil je z njo po gozdu, trkljal šiške po brežini in sc prisiljeno šalil; otrok ga ni nikoli nič vprašal. Vsakdo ju jc poznal; or, resen oče, debel, sključen in skrben, ona. nelepa, skrbno lepo oblečena šestletna deklica s svetlimi lasmi in suhimi ličeci. Otroci so kričali za njo: »Mrličkab; Oče je zardel in potem jc hodil tožit staršem. To so bili njuni sprehodi.
Bernardinec je vstal in se oziral okoli. Bolehala je tri tedne in umrla. Nekoliko beračic že stoji pred hišo žalosti; pogrebci se zbirajo, pečejo sc nekaj časa na trgu, nato pa odidejo v hišo. Že čaka godba in ministranti s križi in svetilni-čarni, štirje delavci iz očetove delavnice v novih črnih oblekah nesejo mrtvaška nosila, pokrita s črnim suknom, bele dru-žice gredo napol v zadregi in napol potolažene, prihaja pevski zbor z notami ped pazduho, velike smejoče se gospodične s svetlimi oblekami in šopki; polagoma sc shaja honoracija mesta v dolgih črnih suknjičih in v svelinih krilih, težki cilindri, resni in slavnostni obrazi; prihaja vse mesto, kjer je oče posestnik in zavzema častna mesta. Slednjič dekau in še dva duhovnika z belimi ornati v
znak nebeškega veselja. Zgoraj v velikem salonu leži deklica z vencem na plavih laseh in z zlomljeno svečo v voščenih ročicah.
Tiho je na trgu in bernardinec lega s povzdignjeno glavo k tihi hiši. Tu plava skozi odprto okno močan glas duhovnika: »Sit r.omeri Domini«. Beračice padajo na polena. »Laudete, pueri, Domi-nmn: laudete nornen Domini benedic-tum. Beračice za hišo zaženejo hohnja-vo, zmedeno molitev, iz katere se polagoma rode besedo očenaša. »Hic acci-piet«. poje močni glas dekanov. »Kyrie cleisoiv, »Christe eleison«. *Kyrie elei-som. fit ne nos inducas in tentationem.« »Sed libera nos a malo.« Bernardinec hiti s povešenim repom domov »Ore-mus. « Tiho je v hiši. Celo beračice so ■miolkrile. Le vodnjak sredi trga žubori.
Umrla jo deklica, bila je slabotna in niti lepa ni bila; bala se je prostranega trga, bala se je velikega psa in vodnjaka, ki zanjo ni imel dna; šla je skozi življenje. držeč se očeta za roko. zaječala je v njegovem naročju — in sedaj hvalite ime Gospoda, da je umrla, da postane angel...
Po žarečem trgu se porniče črni sprevod: ministranti s križi in svetilnicami, cviljiva godba, družice z vencem rožmarina in z zlomljeno svečko na blazini, duhovniki z gorečimi svečkami in sedaj
Stran 5.
krsta, čisto lahka kljub vsej krasoti, trdi, široki trakovi, voščeni venci in pentlje iz črnega flora, sključeni oče z žalostnim obrazom, bleda drobna mati pod črnim zavojem, nato ljudje, črni in mračni, z belimi robci, počasno in šepetajoče ljudstvo, in zdaj, kakor oddeljen in momljajoč otok, beračice s svojo brezkončno molitvijo.
Po asehlem klancu stopa sprevod na Kalvarijo človeških bolesti. Za golim zidom leži novo pokopališče, belo in sutto, peščena zemlja mrtvih, iz katere ni vzraslo nič razen belih križev, lilij iz pločevine in mršavega stolpa pogrebne kapele. Vse golo in pobeljeno kakor kosti. Belo in mrtvo poldne. Bela, vroča pot. Mala krsta se porniče kvišku in vleče za seboj črno množico; mala krsta, mala mrlička v beli obleki in s prelomljeno svečo; tod sta hodila z roko v roki z očetom...
»Revež, tako jo je imel rad! Pozno se je oženil in je čaka] na prvo dete; in potem, saj veste, je prišel semkaj nov regens chori in mu obnoril ženo. Vse mesto to ve. Zato se je rodila rdečelasa deklica temnolasim staršem; bila je vsa po muzikantu orglarju, kakor da se mu je izvila iz očesa. Kar s prstom je kazala na svojega pravega očeta.
(Se bo nadaljevalo.)
Američani s© bojijo sredstev za shujšan!®
Precej zanimanja, je zbudil nedavni članek nekega angleškega medicinskega strokovnega časopisa, ki se je pečal z zanimivim pojavom, da se v zadnjih letih opaža v Zedinjenih državah ameriških rapidno naraščanje oslepitve. Ta nenavaden pojav je dal zdravnikom, pa tudi drugim, precej misliti. Pričelo sc je intenzivno preiskovanje razlogov tega čudovitega pojava. Končno so medicinski strokovnjaki prišli na pravo sled, ko se je dognalo, da so pacienti, ki so zboleli zaradi oslabitve vida, odnosno delne oslepitve, pretežno debeli ljudje. Tudi se je izkazalo, da so vsi ti jemali neko sredstvo proti debelosti in za shujšanje.
Pri nadaljnjih poizvedbah pa so raziskovalci ugotovili, da tvorijo pretežni del teh oslepelih pacientov mlajši ljudje, ki so si želeli vitke linije in pri tem uporabljali navedena shujševalna .sredstva. Toda nekoliko dni po uporabi tega zdravilnega sredstva, jim je, kakor sami zatrjujejo, začel pešati vid. Nekateri so celo popolnoma oslepeli. Zdravniki pa zatrjujejo, da je posebno srečno zaključ-je, da se v začetnem stadiju takšne oslabitve vida, prepreči katastrofe lahko z operativnim zdravljenjem, ki popravi ob pravočasni uporabi to. kar je zlega povzročila uporaba dotičnega sredstva za shujšanje.
ZELENI SNEG.
Precej poročil imamo o raznobarvnosti snega. Znan je na primer v premnogih slučajih sneg rdeče barve, ki ga je največ na primer v Švici, Franciji, Norveški
in Gronlandiii. Nič pa ni bilo doslej čuti o zelenem snegu, ki so ga bili najprej opazili v Spitzberg.il in tupatam tudi v Grenlandiji, v zadnjem času so ga odkrili okoli Mont Blanca in v predelih Visoke Tatre. Zeleno barvo je pripisati dejstvu, da zapade sneg v tem slučaju na m kro-organizme, neke vrste alge, katerih obstoj se je ugotovil 5cle ob pojavi zelenega snega.
Špinača proti izpadanju las.
Pomembne važnosti je takozvani vitamin >G«, ki se v velikih kolečinah nahaja v špinači, kakor tudi v drugi zelenjavi, pa tudi v mleku. Ta vitamin igra v človekovem zdravju veliko vlogo. Kjer manjka, nastopa rano staranje in izginja rast. Istočasno pa se čuti tudi naraščajoče izpadanje las. Pokazalo se je, da krepi rast svojih las, kdor je veliko špinače. Vitamin »G« je kri oblikujoče
sredstvo, ki ima med vsemi hranilnimi sredstvi v sebi največ železa. Ta vitamin pa je dobrodošel tudi slabokrvnim in drugim bolnikom in je tudi sijajno sredstvo za pomirjenje živcev ter blagodejni počutek duševnih delavcev.
V Moskvi porušijo poslednji samostan.
Moskovska »Izvestija& poročajo v po-rašenju poslednjega samostana v Moskvi, ki se imenuje »Samostan Jezusovih muk«. 7’a samostan se nahaja v sredini Moskve. Po boljševiški revoluciji se jo nastanil v cerkvi tega samostana centralni protiverski muzej, ki se je pa med tem silno razširil in ki se ima sedaj nastaniti v neki drugi moskovski cerkvi. Poleg omenjenega samostana se bo porušila tudi takozvana PalaŠevska cerkev, ki se tudi nahaja v središču Moskve.
Mali oglasi
kastno
JOS TICHV IN DRUG
Konces. elektrotehnnlčno do djetje. Maribor. Slovenska uL 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk elektroln-stalacijskega blaga do kon kurečnih cenah__________
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. ua-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
GRAFOLOG IN diROSOF N. SADLUCK1 odpotuje! V Mariboru ostaoe še do 14. decembra, potem Celje. Sprejema: vsak dan od 9—12 in 2—7. Naslov: >ls-rlbor. Hotel »Pri zamorcu c-, soba 26.	-5526
VSAKOVRSTNO KOŽUHO-VINO
dobite po .so.idnlh cenah pri Železniku, Kopališka	ulica.
Prevzema nova dela.	kakor
tudi popravila.._________5560
POZOR!
Tapetniška dela brez	konkurence in solidno pri	Ferdu
Kuharju, Vetrinjska ul. 26. 5571
HALO!	HALO!
Kam v nedeljo popoldne? V gostilno »Triglav* na Glavni trg 3! Koncert tamburaSkega kvarteta, pojedina domačih, pečenic, krvavic, divjih zajcev in gosk. Pristna' štajerska in dalmatinska vina, dobra zabava. Se priporoča gostilničar. ___________ 5583
HRANILNE KNJIŽICE
kupite ali prodaste in dolgove pri denarnih zavodih poravnate najugodneje edino potom Bančno kom. zavoda. Maribor. Strokovno, solidno in vestno posredovanje. Za odgovor Din 3.— znamk. 5587
Velika, svetla, opremljena SOBA
se odda takoj v tudnaiem. Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str.. stanovanje ?tev. 9 5512
fCupjm
fimeii it* šmitendi
dražestnih vzorcih
PERJE
Puh, pernice, odeje, vatlranc in flanelaste, zavese, preproste, pregrinjala za divane in Postelje, namizne garniture Ugodno in poceni pri Novaku, Koroška cesta 8. Vetrinjska Ulica 7.	4285
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48.
gramofone
'ti šivalne stroje popravlja strokovno in po zmernih cenah mehanična delavnica .Tu-stin Gustinčič. Tattenbacho-^a 14. Maribor._________4875
ŠIVANJE ODEJ
,z vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbin Najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8.	5331
ZIMA JE TU!
Vaših koles ne rabite več! Nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, poniklati. vse krog-ijičue ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajemčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo._______
TRAJNI KODRI
za zimski šport se najboljše izdelujejo v frizerskem salonu Drexler, preje Škrabi, Maribor, Gosposka ul. 11, I. nadstropje.	5580
HRANILNE KNJIŽICE
celjskih, ptujskih in mariborskih denarnih zavodov takoj kupimo. Plačamo najbolje. Bančno kom- zavod, Maribor. Za odgovor Din 3.— znamk.
DOBRO, STARO VINO
od 5 litrov naprej liter Din
5,  do praznikov toči Sok
in Hoirat, Meljski lirib. .3593
NAJBOLŠE PLAČUJEM
staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. \ Stumpf, Koroška cesta S	4369
Službo dobi
SREDNJEVEL1KO HRANILNO VLOGO
»Zadružne gospodarske ba.'.i-ke« kupim in plačam takoj v gotovini. Natančne ponudbe na upravo pod Šifro »Direktno od vlagatelja«,	5577
Prodam
KUPIM: OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. PRODAM: PISALNI STROJ IN VALVASOR.
Naslov v upravi. ______5561
TdislihutaBudefddl
Maribor, Gosposka ulica 14
Poceni
dobro
trpežno
DOBRA ŠIVILJA
za vsa dela gre na dom. Diu IZ.- - dnevno. Milič. Nova vas. Sp. Radvanjska cesta 18 ___________5578___________
PISARNIŠKA ZACETNICA
sc sprejme. Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, strojepisje. Ponudbe na upravni* Stvo pod »300. .	5601
Posest_____________
MHMimra,, r-«r. virsr
Novozgradba, 2 stanovanji, veranda, vrt Din 17.500. — Novozgradba, 2 tstanovanje, velik vrt 35.000.	— Lepo
posestvo, 210 oralov. 60.0()0 ,38.700. — llobičkanosno po-setstvo. 50 oralov, velik ra* donosnik. vinograd, pri mestu 230.000. — Gozdno velc-posostvo, 210 oralov. 60.000 kub. metrov smrekovega lesa hiša, 2 žagi, 1,260.000. _ Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28.	5597
Stanovanle
Sneifce In copate
ŠTEDLJIVA GOSPODINJA
kupuje samo dober in cenen »Stanovski« premog. -'565
HRANO
dobite samo v Gregorčičevi ul, 12-11. levo.	5602
ODEJE
izdelujem solidno, dobro in poceni. Ferdo Kuhar, tapet-nik, Vetrinjska ul. 26.	5479
Sobo odda
OPREMLJENO. ZRAČNO SOBO
oddam poceni dvema gospodoma. Miklošičeva ul. 2-1II, levo.	5579
SOBO IN KUHINJO
s čistim, modernim pohištvom oddam v najem. Smetanova
Nova moderna
SPALNICA
naprodaj pleskarstvo Vojska, Dravska ul. 10.	5606
Naprodaj velika moderna LEPA SEDEŽNA GARNITURA.
postelja z žičnimi vložki, tridelne madrace, predalnik, cilinder. nov, preproge, zrcalo, slike, karnise, lep velik lestenec na prodaj. Slovenska ul. 36. pritličje, druga vrata, desno.	5574
oL 62.
KUHINJSKA KREDENCA,
kakor tudi spalnica zelo poceni. Miklošičeva 6, mizar-
S573stvo-
5607
SOBO IN KUHINJO
oddani. Tržaška c. 57. 5590
J. LAH
GL.TRG 2
Sobo išie
GOSPOD
išče s 1. fanuariem sobo s hrano pri mesarju, gostilni ali privatno v Gosposki ul.-:i ali na Aleksandrovi cesti. Naslov pustiti v upravi »Večer-nika-.	5567
IIatuour.
zadnje novosti!
Oddam
SOBO S KUHINJO.
Studenci, Na poljanah št. 50, pri igrišču »Rapid«. 5589
STANOVANJE.
sobo in kuhinjo, oddam stranki brez otrok. Koseskega 15. 5605
Oglašultel
Sobe
Krasno, sončno, prazno SOBO
oddam gospodični. Naslov v upravi »Večernika .	5603
Dobro in poceni
SOBO
oddam enemu ali dvema gospodoma. Stritarjeva ul. 5-L Istotam se odda prazna soba S štedilnikom.	ooS4
Ularibor
OPOZORILO.
Podpisani Šerbec Maks, mesarski mojster v Studencih, Kralja Petra cesta 70 sem dobil v sodni pravdi proti mesarskim mojstrom g. Smode Francu iu Holzknecht Karlu popolno zadoščenje ter sta morala oba pred sodnijo preklicati vse obdolžitve, ki so se sirile proti meni po Studencih. Izjavila sta, da ni nobenega povoda odrekati mi mojsterskega naslova in so tudi govorice o zaprtju mesnice brez podlage. — Zato opozarjam vsakogar, ki bi še nadalje širil take vesti, da ga bom moral sodnijsko zasledovati! — Svojim mnogoštevilnim odjemalcem in prijateljem bom pa tudi v bodoče najceneje postregel z najboljšim blagom in sc priporočam z odličnim spoštovanjem Dne 6. decembra 1935.
ŠERBEC MAKS mesarski mojster
5584	Studenci	pri	Mariboru,	Kralja P.ctra cesta 70.
Neprekosljiv in nedosegljiv v kvaliteti je pisalni stroj
CONTINENTAL tiSS&fe
5 let jamstvo!
Samoprodafa: Ivan Legat
Piva specijolna popravijalnica in trgovina pisar-
niških strojev, Maribor, Vetrinjska ulica 30	Tel.	i.	t.	24-34
PREUZEm TREOU1NE!
Uljudno naznanjam p. n. občinstuu, ča sem prevzela splošno znana
trgouino „5 u c h er" na Tržaški cesti Z.
Potrudila se bom suoje cenjene odjemalce postreči z najboljšim blagom ter si pridobiti njihouo popolno zaupanje. — Priporočam se za obilen obist? ter beležim z odličnim spoštouanjem
1 O S I P 1 H F) K Ft U Č I Č
UouitoH	fo
kupite najnoljše pri domači. tvrdki
Ivan Kovačič, Maribor
Slovenska ul. 10	Koroška	c.	10
Novodospeli krasni servisi, oglejte si izložbe.
KVALITETA PRVOVRSTNA!
Vsled nabave direktno iz tovaren, so cene čudovito nizke. — Prodaja tudi na obroke.
Specijalna delavnica okvirjev za slike!
r Si
Citajfe „Večerr*3k
m
vezi. palice, maže itd. A. Stole«, soort-oddelek, Maribor, Jurčičeva ulica 8.	5529
vseh vrst popravljam na zahtevo takoj. Sprejemam v popravilo vse vrste čevljev. Delo solidno trpežno, eene zmerne.
Leo Babič
Stolna ulica 4	4679
dober in poceni samo
kopališka ul. 20 100 kg — Din 35"—.
Zdrave noge zdrav narod, zato dobro usnjato obutev !
Najelegantnejše	5581
zimske plašče in obleke
kakor tudi
Trenchcoate Hubertuse Plašče za dečke Gumijaste plašče za gospode in dame dobite pri
Francu Cverlinu
krojaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka nlica
Vse lastni izdelek!
Pohištvo
in tapetniške izdelke dobite najbolje in najceneje pri tvrdki SšRNESTT Maribor, Ulica 10. oktobra št. 5. Plačate lahko tudi s hranilnimi knjižicami.
doiiiek iMpuje.'
smučarsko sukno, trenerke svilo za obleko
volneno blago za plašče itd*
FRANJO MAJER, MARIBOR
GLAVNI TRG
Smuči!
od 35*- do 65'- Din
izbran jesen, prvovrstna izdelava!
Pri MEoJzu Kaču,
Hotinja vas,
p. Slivnica pri Mariboru.
B©žičai dar.
Za holjše spoznavanje naših prvorazrednih mesnih izdelkov rnspošiljamo pakete, v kater.h se nahaja 14 različnih mesnih konzerv in en komad zavite, šunke v konzervi. Paketi so težki 4’/i kg in stanejo po povzetju Slin SO*-, ako pase denar pošlje vnaprej Din Zu**.
HEUZ I SBN
tvornica salame in konzerv Banatski Karlovac.
Lisice;
kakor vse kože od divjačine kupujem po najvišjih cenah
P£TER SEM KO
krznar, Gosposka ulica 37.
Kožuhovino
Veliko izbiro od najfinejše do naicenejše. Strokovno izdela o o solidnih i i evni i cenah dobite 1 mo p
P.
krznarski mojster MARIBOR 4898 Gosposka ulica štev. 37
. r MS*
Razna krzna in krznene plašče
kupite najceneje pri
K. Granita
Maribor, Gosposka ulica 1
i—»—
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu naznaniti; da vodim sedaj sama ©Š®ba*© trgovino
Starinarja, I€©r@ška c. 24
ter vljudno prosim, da mi izkažete popolno zaupanje-Kupujem stare, dobro ohranjene obleke, pohištvo, perilo, čevlje, antikvitete j. t. d. ter plačan1 najboljše cene.
S spoštovanjem
MARIJA SCHELL
starinarna, SCOFOSka COSta 2$
prš gtaši&a iinstireK' kupujte tliB ter
Posteljne odeje
od Din 70'— naprej, priznano najboljše izdelane samo v specijalni trgovini
A. Štuhec
Maribor, Stolna ulica 5
Posojilnica
s?. Z. Z ©. P.
MARIBOR, NARODNI BOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, viO& ukic.it oG .....uonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hraniine yb\ge na knjižice in na tekoči račun ter jih oorestuje najkulantneje
Centrala: MARIBOR Gosposke - SJovepske uJice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR i
&
Na/bol/ varna naložba denarja, kor Jamči » vlogo pri tal hranllnlti Dravska banovina s telim svojim premoženjem in a vso svojo davčno močjo — — Hranilo i e a izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno m k u i a n t n o Hi
Sprejema ZVUSBSUTSiSUSSJ	Podružnica: CELJE Južnoštajerska hranilnica
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIV0.J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
-STANKO DETELA v Mariboru.