NOVICE
►
r
**>

%
5Fpw


LETO V.-št. 48-49
V KOČEVJU, DNE 26. NOVEMBRA 1960
Cena 15 din
*««to
-M1 :> 153
^	MSs***
J
M
V	„1§5
PLENARNA SIJA
Občinskega komiteja ZK Ribnica
PRETEKLI TEDEN JE BILA V RIBNICI PLENARNA SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS, KI STA JI POLEG ČLANOV KOMITEJA, REVIZIJSKE KOMISIJE IN SEKRETARJEV OSN. organizacij ZK PRISOSTVOVALA TUDI PREDSTAVNIK OK ZKS STANE FELE IN SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZK KOČEVJE LUDVIK GOLOB. PLENUM JE ANALIZIRAL DELO ORGANIZACIJ ZK RIBNIŠKE OBČINE IN DAL SMERNICE ZA BODOČE DELO. POVZEMAMO NEKATERE NAJPOMEMBNEJŠE MISLI IZ POROČILA SEKRETARJA OBČINSKEGA KOMITEJA IVANA FAJDIGE.
7latama čCanaa ZK
Ivan Fajdiga
gajalo, da je sekretar napisal poro-1 zaposleni,« je dejal med drugim točilo na listu papirja, ne da bi sc variš Fajdiga.
Sekretar tovariš Fajdiga je najprej razčlenil delo volilnih konferenc OO ZK, ki so bile v času od 20. do 30. novembra in uri tem kritično obdelal pomanjkljivosti v delu teh organizacij. Tovariš se kretar je med drugim dejal:
»Kljub omenjenim pomanjkljivostim pa lahko ugotovimo znaten napredek tako v organizacijskem kakor tudi v vsebinskem delu osn. organizacij ZK od polpreteklih in „„
preteklih konferenc. V marcu le- j tično no analizirali tudi predpo-tos, ko so bile konference, se je do- stavljene ljudi v podjetjih, kjer so
prej posvetoval s člani sekretariata osnovne organizacije. Poročilo zaradi tega ni zajelo problematiko, katero bi morali obravnavati na konferenci. Po vsebinski plati se je delo komunistov znatno izboljšalo.«
Potem je govoril o dejavnosti članov ZK v družbeno političnih organizacijah in organih družbenega in delavskega samoupravljanja. Tudi na tem področju je bil v zadnjem času dosežen lep napredek.
»Letos so se na konferencah v razpravi oglašali tudi delavci, ki so postavljali stvari pravilno. Kri-
Tovariš sekretar je nadalje ugotovil, »da organizacije, katerih socialni sestav govori v prid usluž-benskemu kadru, niso dosegla takih rezultatov, kakor organizacije, kjer prevladuje delavstvo. To nam dokazuje in daje prav naši politiki, da je treba v ZK sprejeti čim več neposrednih proizvajalcev,« Govornik se je dalj časa zadržal pri vprašanjih neaktivnosti nekaterih osnovnih organizacij in posameznih članov. Izrečena je bila tudi ostra kritika na račun preozkega stališča nekaterih članov ZK do sprejemanja novih čtonov r vrste komunistov. Ko je govoril o odnosih med Zvezo komunistov in or-
ZA ZDRAVO RAST mladine!
ganizacijo Ljudske mladine, je med drugim dejal:
»Naše osnovne organizacije bi sc morale zavedati, da s tem, ko pomagajo organizaciji LM pri vzgojnem delu, vzgajajo svoje bodoče člane.«
V razpravi so vsi diskutantje govorili o problemih organizacije in dela članov ZK. Predsednik Obč. odbora SZDL Franc Debeljak se je dotaknil problema članstva zaradi članstva. Kritiziral je -tak odnos članov do organizacije. Poudaril je tudi, da je dolžnost vsakega člana ZK, da živi z ljudmi v svoji okolici, se seznanja z njihovimi problemi in da sodeluje pri reševanju.
Precej so govorili tudi o sprejemanju novih članov in o tem, da so organizacije premalo storile za sprejem mladih ljudi. O vprašanjih dela mladinske organizacije je obširno govoril predsednik Obč. komiteja LMS Pavle Oven, ki je med drugim dejal, da je dolžnost mladega komunista v prvi vrsti sodelovati v delu LMS.
Stane Goršič je v razpravi govoril o članih, ki so vključeni v organizaciji na terenu, zaposleni pa so v podjetju. Pri teh ljudeh pride večkrat do problematičnega obnašanja in odnosa do dela v ZK. Dogaja se, da se ti člani na terenu izgovarjajo, da se politično udejstvujejo v podjetju, v podjetju pa trdijo, da delajo na terenu.
Na kraju je v razpravo posegel tudi predstavnik OK ZKS Stane Fele. Medvlrugim je dejal, da so Občinski ...Ainiteji precej storili za izboljšanje dela osnovnih organizacij. Organiziranih je bilo tudi več seminar jev za mlade komuniste, za sekretarje osnovnih organizacij itd. Opozoril je še na nekatere napake in pomanjkljivosti v delu organizacij in dal več predlogov za delo v bodoče.
Plenum je sprejel več sklepov, ki bodo služili za napotilo za bodoče
Na kraju je plenum potrdil pred-log novega sekretariata, ki bo v prihodnje štel pet članov.
-k
0 M

i$
'•“a . i

Jesen se bo kmalu poslovila od nas
NOVI PREDSEDNIK
OO SZDL LJUBLJANA
V začetku tedna je bila v Ljubljani plenarna seja Okrajnega odbora SZDL Ljubljana. Seja je bila posvečena predvsem razpravi o izvajanju stanovanjske reforme. Ugotovili so, da se je pri uresničevanju zahtev o temeljiti spremembi politike finansiranja stanovanjske izgradnje napravil šele prvi korak. Ko so govorili o perspektivnem načrtu stanovanjske izgradnje, so ugotovili, da bo mogoče le-tcga uresničiti le s popolnim izkoriščanjem vseh materialnih možnosti in z usposabljanjem gradbene operative in obrti za hitro in tudi cenejšo stanovanjsko izgradnjo.
Na seji so razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika Okrajnega
odbora SZDL Borisa Mikoša, ker bo v kratkem prevzel novo službeno dolžnost in izvolili novega predsednika OO SZDL ing. Vitja Rodeta. Tovariš Rode je bil rojen leta 1925 v Mariboru. V začetku vojne je bil skupno s starši izseljen v Srbijo. Leta 1942 je postal član SKOJ, v avgustu 1943 pa je vstopil v NOV, kjer je bil ves čas mladinski aktivist. Po osvoboditvi je zavzemal pomembne funkcije, najprej v SKOJ, potem pa v mladinski organizaciji. Po diplomi se je najprej zaposlil v podjetju »Te-la«, lansko leto pa je bil izvoljen za sekretarja Občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Ljubljana-Šiška.
Na seji sveta za šolstvo ObLO Kočevje v preteklem tednu so bili sprejeti skleipi, ki so zelo važni za rast in pouk mladine v kočevski ubčini.
Komisija, ki jo je imenoval Svet. je pregledala vse šolske mlečne kuhinje v občini in o tem poročala svetu. Skrb družbe za pravilno prehrano otrok je danes zelo velika. Tudi prosvetni delavci vlagajo zato veliko truda in vse to rodi dobre rezultate. Mlečne kuhinje so organizirane po vseh šolah, razen v Vimolju. V Vi molju utemeljujejo to s tem, da so otroci blizu šole in dobijo malice doma. Tudi v Pred-Sradiu so imeli do tega vprašanja
isti odnos. Ko je bil zdravniški pre-! so oblike dela naših najmlajših, da gled, je bilo ugotovljeno, da je ve- spoznavajo delo in probleme živ-liko otrok podhranjenih, zato so 1 j en ja. Od skupnega števila 22 šol potem organizirali šolsko kuhinjo. I je v nagradnem tekmovanju sode-Za zdravo rast mladega rodu je lovalo 13 šol s pionirskimi odredi osnova dobra prehrana otrok, zato in 7 šol s šolskimi zadrugami. Po
ne smemo štediti denarnih sredstev. Seveda so prvi poklicani starši. da dajo prispevek in da skupno s šolskimi in krajevnimi odbori skrbijo, da se šolske kuhinje izboljšujejo. Tudi ObLO vlaga zato precej sredstev.
Šolske zadruge in pionirski odredi so dosegli v preteklem letu lepe uspehe. Delo učencev v krožkih, tečajih._ organizacija akademij, izleti. obiski zgodovinskih mest, vse to
»KARMA
IZPOLNILA LETNI PLAN
L«tos sc je tudi ČZP »Kočevski l za izpolnitev plana. Nakazal je tu-
tisk« uvrstilo med podjetja, ki so letni plan izpolnila pred rokom. »Kočevski tisk« je izpolnil letni plan 41 dni pred zaključkom leta. Ob tej priliki je bila v prostorih podjetja krajša slovesnost, na kateri je predsednik delavskega sveta Jože Brian orisal napore kolektiva
di perspektive razvoja podjetja v naslednjih petih letih. Delovnemu kolektivu sta k lepemu uspehu čestitala predstavnik Občinskega od bora SZDL Janez Merhar, v imenu Zbora proizvajalcev ObLO pa občinski odbornik tovariš Gruden.
-žem
doseženih uspehih tega tekmovanja je Svet za šolstvo priznal tudi denarne nagrade in dal s tem nove pobude za bodoče delo. Sprejel je tudi sklep, da se organizira slavnostni zaključek tega tekmovanja v katerem je sodelovalo 2168 učencev in 35 učiteljev, katerim je svet dal priznanje za delo.
Nadalje je svet sprejel predlog sveta Svobod in prosvetnih društev, da se v Kočevju ustanovi glasbena šola. Predlog bo dal svet na sejo ObLO, ki bo o tem dokončno odločil. V to šolo bi se lahko vpisali tudi učenci izven Kočevja; ker so prometne zveze dobre, bi enkrat tedensko lahko obiskovali pouk.
Naročnikom in bralcem!
Zaradi praznikov 29. in 30. novembra »Novice« prihodnji teden, 3. decembra, ne bodo izšle. Naslednja številka bo izšla šele 10. decembra. Želimo vam prijetno branje in veselo razpoloženje v prazničnih dneh.	Uredništvo
IR

MEHIH
i
Jaz, bratje, pa vem za domovino... blisk raznesel po svetu glas, katere ime pov-ta domovina je vredna najžlahtnejše sod izgovarjajo s spoštovanjem in je postala krvi in najboljšega življenja... simbol naprednih teženj, bratstva,, miru... (Ivan Cankar) In vse to v sedemnajstih letih!
Dolga, junaška je zgodovina jugoslovanskih . N“Š veliki’ ”e?ozabni 29- november je vse
narodov, veliko znamenitih datumov je pose- d° dan?S ostaI’_ kar ie bil: neusahljiv vrelec
janih na naporni, trnjevi poti skozi čas, skozi ~°,V1
... žrtev,
so nam ostali___________ .	.
v socialistični
in novih pobud, novih naporov in
stoletja. Številni mejniki" ki so nam ostali mCV’ Pa tudi svetcl cilJ na Poti k novim kot spomin na neštete viharne dogodke, na	V 1s.°ciallstični Preobrazbi dežele in
številne burje, ki so vihrale preko naše zem-	’ .* *“ TSak? 1®to s.1?v.1.m.° a Posebno i
lje! In končno — ostali so
bojev, trpljenja, zmag in porazov bližnjih in
daljnjih rodov. Prav gotovo pa je od vseh
bogatejši in vedno svetlejši zgled boja jugo-
slovanskih narodov za nov, socialističen red. i
29. november postaja sinonim naših prizadevanj, v njem se z nezmanjšano silo zrcali re-
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
★
LJUBLJANA
čestita vsem pcebivalcem k dnevu Republike
najpomembnejši 29. november, rojstni dan nove, socialistične Jugoslavije...
-Sf.» P«™t *edemnai„ič 5,„-
St V	enkrat v suženjstvu... val tisoče bratov, borcev proti okupatorPju, za
Minilo je tore, sedemnajst let kar se je v lepgo> svctlejšo bodočnostP..
Žigo v krvTsredi oinP'C k- • Sr°i 1 I^°rl]C’ P°" Sedemnazstič proslavljamo 29. november deial; toHko lti„ ]2, n 36 rtu	in sc *P°mi"iam° vseh naših bojev, vseh vi-
koto ter spoznanje’- v krvavih infrnaškfh	V?rf preko nas in nas skušali
v,-;.	,	... “ n 3“nasK,n ukloniti, podreti. In s ponosom ugotavljamo,
SSffSff '^ZZToZtiL “ -'V""i,a kri
™vcir Sr“li1 zagri“”?8a «"l* starega in svJlo ver* v pSLVoVsTspom^amTprč-nanr?dkuVnlV^ trf i “T- nastaja]očcmu hojcne poti, teh let, ki so izpolnjeni z neneh-i S ^ ZaSn°V0 Pra" nimi napori naših delovnih ljudi, da bi v čim v,ene,se družbene ureditve...	krajšem času postavili in utrdili temelje za
Komaj sedemnajst let je minilo, ko se je naše in naših potomcev srečnejše življenje, v malem bosanskem mestecu Jajcu na dru- ki nam ga je odprla in omogočila naša socia-gem zasedanju AVNOJ uresničila najgloblja listična revolucija...	,
in najdrznejša misel delovnih ljudi. Naprej Sedemnajstletna pot je izpolnjena s števil-si bomo sami krojili usodo!	nimi delovnimi zmagami. Bila je trda, toda
Sedemnajst let ni dolga doba! Niti za člo- bogata šola, v kateri je sodelovala in se po-vekovo življenje ne, kaj šele za življenje sebno izkazala mladina. Številni so spome-države. Kljub temu pa.ne smemo vsega, kar niki, na vsakem koščku zemlje, ki pričajo o se je v tem času dogodilo pri nas, vsega, kar veliki zmagi jugoslovanskih delovnih ljudi, smo v teh nekaj letih dosegli, meriti z na- o zmagi napredka socializma, vadnimi merili, s starimi, ustaljenimi nor- Zato pa sc poklonimo 29. novembru, našim mami! Iz male dežele, ki so jo v drugih ve- zmagam, nam samim, kajti domovina, v ka-likih deželah komaj znali poiskati na zemlje- teri živimo, je tega vredna! vidu, se je razvila država, o kateri se je kot	F, q.
.
KMETIJSTVO
komunalna vprašanja na konferenci
Ze več let kolektiv podi. »Tek-stilana«, tovarna sukna v Kočevju, stalno dviga proizvodnjo in produktivnost dela, hkrati pa iz leta v leto zaposluje večje Število delavcev. Perspektivni plan razvoja podjetja pa predvideva že nadalj-no naglo rast proizvodnje iin tudi povečanje števila zaposlenih.
Kakor v vsakem razvijajočem se podjetju, se je tudi v »Tekstilani« pojavil problem, ki postaja iz leta v leto bolj pereč, to so kadri. Zato se uprava podjetja, organi delavskega samoupravljanja in sindikalna organizacija že več let ukvarjajo z vprašanjem, kje dobiti potreben kader za nemoten razvoj podjetja. Primanjkuje zlasti visokokvalificiranih tekstilnih delavcev, tekstilnih tehnikov, ekonomistov itd. Prvi korak za zagotovitev strokovnih kadrov je podjetje storilo s tem, da štipendirajo nekaj študentov. Sedaj štipendirajo enega
(’abru
TEKSTILNA
"TEItš
ŠOLA
novljena pedagoška akademija, ki bo vključila v svoj program ves ta študij.
Da bi take in podobne probleme na šolah čim uspešnejše reševali, so v obeh okrajih ustanovili aktive upraviteljev. S temi aktivi neposredno sodeluje Zaivod za šolstvo.
Na sestanku upraviteljev si med seboj izmenjajo izkušnje, sestavljajo plan in zaključke prenašajo Zavodu za šolstvo ter v delo na šolah.
V okraju Reka vse šole že od le ta 1955 vzdržujejo občine, v ljubljanskem okraju pa bodo to uvedli v prihodnjem letu. Doklej je kočevska občina vzdrževala le osnovne šole. v bodoče pa bo prevzela še gimnazijo in vajeniško šolo.
Finančno poslovanje so z januarjem 1960 prevzele šole same. Dočim imajo pri nas šole svoje proračune, imajo v reškem okraju večje šole v proračunu zajete tudi podružnične šole. Na teh šolah je ostala le še razredna administracija.
Govorili so tudi o skupinskem pouku. Ta je bil na Hrvatskem prepuščen samoiniciativi učiteljev, kar je pripeljalo do verbalnega pouka. V Sloveniji so načrtno pričeli z uvajanjem skupinskega pouka iin bo v bodoče uveden na vseh šolah.
Po končanem posvetovanju so si udeleženci ogledali razstavo učbenikov in učil.
Tudi pionirji osnovne šole Čabar so prispevali k poglobitvi prijateljstva prosvetnih delavcev obeh Občin. Pripravili so pozdrav z recitacijami.
n,-
Letne volilne konference SZDL v Velikih Laščah, ki je bila 13. novembra, se je udeležilo nad 80 članov. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar Občinskega komiteja ZK Ljubljana-Rudnik ing, Slavko Jakovčič. Konferenco je vodil Niko Valjavec. Poročilo o delu odbora SZDL je podal njen predkednik tov. Žinkovič.
Po sklepu občinske pokongresne konference SZDL se organizira močna krajevna organizacija SZDL Velike Lašče, ki bo združevala tele kraje: Velike Lašče, oboje Ret j e, Srobotnik, Strmec, Male Lašče, Pušče, Prhajevo, Velika Slevica in Kot. To združitev so narekovali skupni gospodarski problemi in na-daljne perspektive krajev v zaokroženi gospodarski, politični in prosvetni celoti.
Odbor se je sestajal po potrebi. Na sejah so obravnavali gospodarske in komunalne probleme. Nekateri odborniki so za sodelovanje zaslužili vso pohvalo, medtem ko so nekateri pokazali premajhno odgovornost. S članarino so na tekočem.
Za izobraževanje članstva je dobro preskrbljeno. V klubu v Laščah. ki ga vodi požrtvovalna profesorica Marija Perharjeva, so redna tedenska predavanja. Ljudje radi prihajajo v klub. Tudi knjižnica pod vodstvom učiteljice Olge Erženove dobro dela. Imajo tudi kino in televizijski sprejemnik.
Glavna gospodarska dejavnost v tem kraju je kmetijstvo in živinoreja. Treba bo še veliko truda, da bodo ustvarili moderno socialistično proizvodnjo. — Zelo živahna je bila dejavnost na komunalnem področju, tako pri gradnji oziroma obnovi obstoječega vodovoda. Pri teh delih je bilo veliko opravljenega s prostovoljnim delom. Ti-ati, ki so delo vodili, zaslužijo vse priznanje.
Urediti bi bilo treba še igrišče, kopališče in telovadnico. Prvi koraki za začetek del so že storjeni.
Poravnalni svet uspešno dela. Ugodno je rešil 60 primerov.
Dolenja vas
20. novembra so Imeli v Dolenji vasi izredni občni zbor tamkajšnje Kmetijske zadruge. Udeležba na zboru je bila zelo lepa. Zadružniki so sprejeli sklep, da se KZ Dolenja vas priključi KZ Ribnica, o čemer so razpravljali in predlagali že na konferenci krajevne organizacije Socialistične zveze Dolenja vas.
Velike Lašče
Na seji Sveta za industrijo OLO Ljubljana, ki je bila pred kratkim v Kočevju, so med drugim potrdili tudi investicijski program za lesno predelovalni obrat v Vetikih Laščah v višini 12 milijonov dinarjev. Obrat zaposluje sedaj nekaj nad 20 ljudi, v bližnji prihodnosti, ko se bo razširil, pa bo zapo-sleval okrog 60 ljudi. Vsekakor- je ta obrat za ta kraj velika pridobitev.
V	Laščah imajo dva nova obrata, kjer je dobila zaposlitev moška in ženska delovna sila.
Poskrbljeno je bilo tudi za politično vzgojo ljudi. Da bi se člani čimbolj seznanili z gradivom V. kongresa SZDLJ je odbor organiziral predavanje, na katerem je govorila dr. Sonja Kukovec.
Potrebno pa bo še več storiti za vključevanje ljudi v članstvo SZDL. V primerjavi s številom voLilcev je odstotek članstva še vedno prenizek. Da se lahko s pravilnimi metodami dela lahko veliko naredi, je najboljši primer v Veliki Slevici, kjer je bilo delo SZDL zelo dobro.
Ing. Slavko Jakovčič je v razpravi med drugim govoril o pomenu reorganizacije kmetijskih zadrug. Na laškem področju naj bi bila samo ena zadruga, in sicer v Laščah. H KZ Lašče naj bi se priključile KZ Rob in Turjak. Močna zadruga bo imela vse pogoje za uspešen razvoj ko bo prevzela nove hleve v Karlovici.
V	občini Rudnik bosta delovali predvidoma samo dve zadrugi, in sicer na Barju in Laščah. Obe bosta imeli dovolj obsežnih nalog za razvoj kmetijstva na svojih področjih.
V	Velikih Laščah je že dalj časa potreba po novi šoli. Prav bi bilo, da bi uvedli samoprispevek, in sicer v višini treh odstotkov.
Glede gospodarskega razvoja v petletnem perspektivnem planu je bilo več predlogov. Ena od pomembnih nalog je ta, da se bodo industrijski obrati v Laščah razvijali naprej in naj bi bili pri tem deležni vse pomoči tudi od SZDL.
13. novembra je bila v Fari letna konferenca za območje dosedanjih organizacij SZDL Vas, Fara, Petrina, Slavski laz, Vrh in Kuželj. Člani so sklenili, da se organizacije iz omenjenih vasi združijo v eno organizacijo SZDL Vas, s podružnico odbora v Kužlju.
Konferenca je bila precej plodna. Po poročilu se je razvila živahna razprava. Konferenci sta prisostvo-
Na konferenci so razpravljali tudi o pletijskem obratu v Laščah, o delovni disciplini v tem obratu in drugem. Predstavnik mladinske organizacije je dejal, da ne dobi mladina pri svojem delu dovolj pomoči, čeprav je pripravljena povsod sodelovati.
Razpravljali so tudi o dograditvi vodovoda za vasi Srobotnik in Jakičevo, o izdelavi urbanističnega načrta in raznih komunalnih naprav, o bencinski črpalki. Za črpalko so potrebni še samo končni načrti in je za te namene v prihodnjem letu predvidenih 7 in pol milijona dinarjev.
Jože Stritar je poročal o kmečkem zavarovanju. Pojasnil je, da se kmetje premalo poslužujejo pravic, ki jim nudi zavarovanje.
J. P.
Preteklo soboto je bil v Gabru sestanek prosvetnih delavcev občine Čabar in Kočevje. Ta pivi stik prosvetnih delavcev dveh sosednjih republik je začetek njihovega bodočega sodelovanja.
V pozdravnih besedah so predstavniki Zavoda za šolstvo iz okraja Reka in Ljubljana ter občine Čabar poudarili, da so v reformi šolstva podobni pogledi v obeh republikah. Prav zaradi tega so tudi izrazili željo, da bi se stiki pre-
vala tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Boris Mikoš, ki je govoril o zunanjepolitičnih dogodkih, in Ignac Karničnik, član Obč. odbora SZDL, ki je na konkretnih primerih nakazal delo bodočega krajevnega odbora SZDL.
Na kraju so izvolili 19-članski krajevni odbor, nadzorni odbor in delegate za občinsko konferenco.
M. M.
Preteklo nedeljo so imeli tudi na Vidmu v Dobrepolju letno konferenco Socialistične zveze. Udeležba je bila lepa. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar Občinskega komiteja ZK Grosuplje Zdravko Jeras.
Predsednik iniciativnega odbora France Ponikvar je seznanil člane o gospodarskih vpraašnjih občine, delovni predsednik Marjan Miklič pa je odgovarjal na različna vprašanja, ki so jih zastavili člani. V razpravi je sodeloval tudi sekretar Obč. komiteja, ki je dal tehtne napotke za delo krajevnega odbora SZDL.
Konferenca na Vidmu
Na kraju so izvalili nov krajevni odbor SZDL, ki šteje 27 članov ter 20 delegatov za občinsko konferenco Socialistične zveze.
Na področju Dobrepolja so sedaj samo tri krajevne organizacije Socialistične zveze, in sicer Videm, Kompolje in Ponikve. Močnejše organizacije bodo lahko veliko bolj uspešnejše reševale razne probleme, kot Pa prej, ko so bile majhne ■in razdrobljene v posameznih vaseh.
Podjetje »Avto« Kočevje je pred dnevom Republike — 29. novembrom, v celoti realiziralo bruto promet v planiranem znesku 600 milijonov dinarjev, v dohodku in čistem dohodku pa so dosegli 91 odstotkov letnega plana, do konca leta pa ga bodo dosegli in presegli.
Največ zaslug za izpolnitev pla-
študenta na tekstilni fakulteti v Ljubljani, nekaj dijakov na srednji tekstilni šoli v Kranju, na srednji ekonomski šoli in na Šoti za socialno kadrovsko službo. Vendar s tem problem še ne bo rešen. Večina tekstilnih tehnikov se po končani srednji šoli odloči za študij na fakulteti in podjetje ostane še nekaj let brez kadra. Šole za mojstre tekstilne stroke v Sloveniji sploh nimamo in tako je podjetje stalo pred izbiro, ali bo čez nekaj let, ko bodo sedanji mojstri upokojeni, ostalo brez njih oziroma jih bo moralo nadomestiti z ljudmi, ki nimajo zadostne strokovne podlage za tako delo.
Odločili smo se za drugi izhod, ki je mnogo ugodnejši za podjetje: upravni odbor je na pobudo sindikalne podružnice v otktabru sprejel sklep o ustanovitvi Centra za izobraževanje delavcev v »Tekstilani«. Center bo deloval pod strokovnim vodstvom Srednje tekstilne šole v Kranju. V sklopu centra bo organizirana srednja tekstilna šola, ki bo trajala štiri leta — v dveh stopnjah po dve leti. Prva stopnja je namenjena predvsem podmoj-stram in kvalificiranim delavcem, ki imajo že večletno prakso na teh delovnih mestih, primanjkuje pa jim teoretičnega znanja. Najboljši absolventi prve stopnje pa bodo lahko študij nadaljevali v drugi stopnji in tako postali tekstilni tehniki, ki bodo imeli poleg teoretičnega znanja tudi solidno praktično znanje, ki ga tehnikom iz rednih šol v prvih letih ko pridejo v podjetje navadno primanjkuje.
V okviru centra pa bomo organizirali tudi vrsto tečajev za izobrazbo nižjega strokovnega kadra. V teh dneh se bo pričel tečaj za mlade delavce, kamor bomo vključili vso mladino in tudi vse ostale, ki so v podjetju šele krajši čas. Program tečaja zajema vse tisto, kar je nujno potrebno mlademu človeku, da se ob vstopu v službo čim hitreje prilagodi in uvrsti v delovni kolektiv. Mladi delavci bodo dobili dlsnovo strokovne izobrazbe, seznanjeni bodo z delavskim samoupravljan jem. higiensko tehnično zaščito pri delu, z osnovami delovne zakonodaje, internimi predpisi, kot so: Pravila podjetja. Pravilnik o nagrajevanju. Pravilnik o normah itd.
Predavatelje imamo za nekatere strokovne predmete v podjetju, nekaj jih bo dala Srednja tekstilna šola v Kranju, za predmete splošne izobrazbe pa pričakujemo pomoč Delavske univerze oziroma kočevske gimnazije.
Srednjo tehnično šolo in tečaje bodo delavci obiskovali v prostem času, med delom pa bodo pridobljeno teoretično znanje lahko sproti prenašali v prakso. Tako si bo podjetje v kratkem času zagotovilo tehnični kader iz vrst članov svojega kolektiva.
V. R.
na pred rokom gre prizadevnim šoferjem, organom delav. upravljanja, vodstvu podjetja in celotnemu kolektivu. Še posebna zasluga gre mehanični delavnici, ki je sproti usposabljala zastarela vozila. Po zaslugi ljudi, ki delajo v tej delavnici so hitro opremili tudi dvajset novih tovornjakov.
Seitaneh a
svetnih delavcev cnbeh občin še poglobili s podobnim sestajanjem.
Potem je sledilo delo po grupah, in sicer za prosvetne delavce, ki poučujejo na nižje organiziranih šolah (razredni pouk) in pa tisite, ki poučujejo na višji stopnji (predmetni pouk). Obe grupe so razpravljale o problemih, ki se pojavljajo v obeh občinah pri učni praksi. Izmenjali so si izkustva, ki bodo marsikomu koristila pri njegovem delu z otroci.
Predstavniki pedagoške službe in upravitelji šol so razpravljali o aktivih upraviteljev in proasvetnih delavcev, o finančnem poslovanju na šolah, o kulturno-prosvetnem delu, novih zakonih za šolstvo, težavah, ki se pojavljajo pri prehodu učencev iz osnovne na srednje šole in podobnem.
V	občini Čabar je osem šol. od katerih so štiri osrednje, štiri pa nižje organizirane šole, dočim je v kočevski občini 22 osnovnih šol, gimnazija in vajeniška šola, za prihodnje leto pa je predvidena glasbena šola. Od osnovnih šdl so tri popolne osemletke, dočim v Stari cerkvi in Kočevski Refki prehajajo na višjo stopnjo. V zadnjem času je bilo nekaj tol ukinjenih, nekaj pa jih je bilo priključenih sosednjim šolam.
V	šolskem letu 1960-61 bo v okraju Reka napustilo 4000 učencev osnovne šole .od katerih jih bo 86 odstotkov nadaljevalo študij v gimnazijah ali strokovnih šolah.
Pri prehodu učencev iz osnovne šole v šolo druge stopnje, se pojavljajo težave, ker reforma šolstva še ni bila uvedena v srednjih šolah. Podobne težave se pojavljajo pri prehodu učencev iz 5. razreda v 6. razred, kjer se začne predmetni pouk. Na Hrvatskem je ta problem še občutnejši, ker imajo predmetni pouk tudi v 5. razredu. Nivo učencev se izenači dokončno šele v 7. razredu.
Težave so tudi pri učiteljih, ki s končanim učiteljiščem učijo v višjih razredih. Zavod za šolstvo Skuša te težave odstraniti z raznimi tečaji. Ti tečaji so se v obeh krajih pokazali za 'Uspešne. V reškem okraju je v seminarjih prešlo že nad 2000 prosvetnih delavcev. V prihodnjem letu bo na Reki usta-
S skupnimi močmi in pomočjo skupnosti so v Loškem potoku zgradili
zdravstveni dom
SZDL a £au
Križan, pp, Evropi
a tej razstavi niso razstavljali samo zbiralci vsega sveta, temveč tudi znane trgovske hiše filatelistične stroke; tako smo imeli priliko videti poleg znamk tudi vsemogoče pripomočke za zbiralce. Zato smo videli tu marsikaj lepega in zanimivega, žal za nas nedosegljivega. Gledali smo vse to verjetno z isto željo in muko kakor mladi kužek nedosegljivo klobaso v izložbi. Pa vendar, videli smo veliko koristnega o sodobnem aranžmaju anamk, kar bomo lahko izkoristili tudi v naših albumih.
Dnevi so v Londonu potekali hitro, a smo kljub temu veliko videli. Trgovske hiše so polne blaga In ljudi. Tudi vsa ta lepota zlatninskih izdelkov, tekstila, tehničnih predmetov, strojev, fotoaparatov Je bila za nas kot za kužeta klobasa. V Londonu smo videli izredno veliko črnopoltih ljudi. Opazili pa smo takoj vsi, da srečaš mnogo elegantnih z ■latom okovanih črnih kavalirjev z belopoltimi ženskami, nikjer pa ne srečaš črne ženske z belopoltim moškim. Tudi to je svojevrsten ponos žena •beh polti.
Na glavnem kolodvore Viktorija smo zasedli
kupeje ter se v prijetnem razgovarjanju o doživljajih odpeljali proti morju. Na prijazni poti smo videli tudi veliko lepega. Moderno zgrajeno mesto Canterbury, ki je bil med vojsko docela porušen, veliko pristanišče Dover, kjer smo se tudi ukrcali na ladjo, ki nas je v 7 urah prepeljala preko morja do Belgije t. j. do pristanišča Ostende. Na sami ladji ni bilo nič kaj prijetno, ker je bilo zelo slabo morje. Tako si videl jedilnik ladje v zlatih okvirjih ladijske restavracije, na hrbtu sopotnika, v naročju izčrpane potnice in povsod, kamor si se obrnil.
Ostende je lepo in moderno pristanišče, predvsem za osebni promet. Večji del pristanišča in mesta je na novo zgrajen, ker je bilo med zadnjo vojno močno bombardirano z namenom, zadrževati morebitno invazijo Nemcev na Anglijo. Električni vlak nas je popeljal z veliko brzino preko belgijske ravnine do Briisla. Med vožnjo smo videli mnoga lepo urejena kmetijska posestva, na pašnikih veliko živine ter velika cvetlična polja. Značilno je to. da ima vsaka kmetija svoj stekleni cvetli čnak. Cvetice so za Belgijo donosen izvozni
artikel. Vozili smo se tudi skozi industrijska mesta, za katera so značilna veliki stožčasti hribi v najbližji okolici. To so ogromne stare ali nove »halde« odpadnega materiala neštetih rudnikov.
V Brtislu smo bili samo en dan, zato smo imeli zelo malo časa za ogled. Izbral si je vsak ono, kar ga je najbolj zanimalo. To je lepo mesto, kjer je mnogo starih palač in zanimivosti. Prevladujejo pa že moderne stavbe. Brtisel je ponoči eno najlepše osvetljenih mest v EvropL Res, ulice so kot pravljične. V prekrasnem cvetličnem parku de Tervuerren smo si ogledali znameniti muzej Le Mus če du Congo«, poznano mestno hišo s svojevrstno uro, potem pa bežno še nekaj cerkva samo od zunaj. Bolj podrobno sem si ogledal nekaj modemih stavb, od katerih je na mene naredila globok vtis mogočna mednarodna palača du Cente-naire. Nadvse pa mi je ugajala na bivšem svetovnem razstavišču velikanska maketa Belgije ter Atomium, ki je modemi tekmec Eiflovega stolpa v Parizu. V velikanskih kroglah imaš restavracijo, ostali so pa kot razgledni stolpi. Po trgovinah bo kar dobro založeni, zdi se pa mi, da so cene zelo visoke tudi napram tamkajšnjim zaslužkom. Opazil sem, da imajo veliko iz vseh strani uvožene robe.
Na povratku smo se med potjo ustavili za en dan še v Miinchenu. Skoro cel dan sem uporabil za ogled svetovno znanega tehničnega muzeja »Deutsche Museum«. Težko je popisati precizno urejenost in visoko znanstveno kakovost tega muzeja za katerega podrobnejši ogled bi potreboval cele tedne. Odžejali smo se v mestni »Bier Halle«, kjer je že takrat visela raznovrstna reklama za tradicionalni praznik piva. Potem pa ima tako nekako kot pri nas martinovanje za vino. Poseben objekt opazovanja je tudi sam kolodvor, ki je še v
gradnji, je pa že sedaj sam za sebe malo mesto. V stavbi imaš poleg kolodvora vse od trgovin, restavracij, menjalnic, zabavišč, hotelov itd. Cene so kar visoke. Po tem kratkem ogledu mesta smo se podali na zadnji del našega potovanja.
Med to vožnjo smo videli zopet veliko zanimivega. Staro nemško mesto Aachen takoj na prestopku nemške meje, potem glavno mesto zapadne nemčije Bonn, Koln itd. Tudi v Avstriji smo se vozili preko najlepšega gorskega predela, svetovno znanih letovišč, med njimi vodečega Gasteina Bi-schoffen. Nadaljevali smo preko Koroške čez Beljak do naše meje skozi znani karavanški predor od Pod rožice do Jesenic. Sele ko prideš zopet na Jesenice in se pelješ po lepi Gorenjski, vidiš, da je doma tudi lepo. Poseben vtis pa naredi na vsakega, ko se vrne iz takega potovanja, ogromna razlika napredka. Ko se voziš po Koroški ne vidiš tu nobene nove stavbe na vaseh niti industrije. Stari zanemarjeni kolodvori in ostale stavbe. Cim pa prideš na Jesenice, kot da si prišel na nek drug svet. Vse živo na stavbiščih in po cestah. Ogromno novega. Saj kmalu ne bo več presledka od Jesenio do Ljubljane.
Nešteto vtisov ti zapusti tako potovanje, ki si jih nekako urediš šele po tem, ko se doma nekolike odpočiješ. Za prihodnje leto sem se namenil v drugo smer. Potoval bom v Grčijo in Turčijo, da »e bom seznanil tudi s tem koncem Evrope.
KONEC
3 MILIJARDE V BODOČIH PETIH LETIH ZA RAZVOJ INDUSTRIJE V KOČEVJU
£es*t a Utdustula...
ZAČETKI INDUSTRIJE NA PODROČJU OBČINE KOČEVJE SEGAJO V LETO 1894, KO JE BILA ZGRAJENA ŽELEZNIŠKA POSTAJA LJUBLJANA-KOCEVJE. ZARADI VELIKIH ZALOG LESA V KOČEVSKIH GOZDOVIH, SO BILI DANI POGOJI ZA
nastanek lesne industrije, ki je nastajala na rogu
IN KOČEVJU. ODKRITE SO BILE ZALOGE RJAVEGA PREMOGA IN TAKO JE NASTAL V KOČEVJU TUDI RUDNIK.
PO PRVI SVETOVNI VOJNI SO V KOČEVJU ZGRADILI DVE TEKSTILNI TOVARNI. LETA 1934 JE POŽAR UNIČIL TEKSTILNO TOVARNO SUKNA, KATERO SO DVE LETI KASNEJE PONOVNO OBNOVILI. TOVARNA JE ZAPOSLEVALA 300 DELAVCEV. DRUGO TEKSTILNO TOVARNO PLATNA IN NOGAVIC »SLAVOTEKS« SO ZGRADILI ŽE LETA 1930, ZAPOSLEVALA PA JE 350 LJUDI. NEKAJ LET PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO
JE BILA ZGRAJENA ŠE TOVARNA PERILA
LESNO INDUSTRIJO SO PREDSTAVLJALE LE ŽAGE NA PARNI POGON. BILE PA SO: TRI V KOČEVJU TER PO ENA V KOČEVSKI REKI, BOROVCU IN NA STRUŽNICI.
DRUGA SVETOVNA VOJNA JE SKORAJ V CELOTI UNIČILA INDUSTRIJO V KOČEVJU. NA RUDNIKU SO BILE UNIČENE SKORAJ VSE NAPRAVE. TEKSTILNA TOVARNA »SLAVOTEKS« JE BILA POŽGANA, TEKSTILANA JE BILA BOMBARDIRANA, TOVARNA PERILA OPUSTOŠENA, UNIČENE IN POŽGANE SO BILE TUDI ŽAGE V KOČEVSKI REKI, BOROVCU IN NA STRUŽNICI.
PO OSVOBODITVI SO TAKOJ ZACELI Z OBNOVO OPU-
stoSenih gospodarskih objektov, obnovili SO RUDNIK IN TEKSTILANO KOČEVJE. ŽAGARSKE OBRATE NISO OBNAVLJALI, zgradili pa so VEČJI lesnoindustrijski OBRAT, KI OBRATUJE V SKLOPU KMETIJSKO GOZDARSKEGA
"TSZEFSuanm letih svobodne graditve je *Raslo vrsto industrijskih obratov, ki DAJEJO PEČAT industrijskega mesta koCevje. na osnovi doseženih Uspehov se lahko planira tudi za bodoCe obdobje nadaijni porast industrijskih panog.
TOLIKO ZA UVOD. SEDAJ PA VAS BOMO SEZNANILI S PERSPEKTIVAMI GOSPODARSKEGA RAZVOJA INDUSTRIJE ZA BODOČIH PET LET.
Več ali manj nam je znano, kako je nastalo podjetje ITAS (Industrija transportnih sredstev) Kočevje. Podjetje je nastalo z združitvijo obrtnih delavnic podjetja »Zidar« in obrata »Stojna« iz podjetja »Avto«. Podjetje se je že od začetka razvijalo v pravilni smeri, poseben pulz razvoja pa so dosegli z izdelavo cementnih silosov. Že v sedanjih pogojih proizvaja ITAS štiri vrste silosov, 14 tonske prikolice in 12 tonske polprikolice, čeprav je podjetje še v izgradnji, ima v letu 1960 planirano vrednost proizvodnje v višini 950 milijonov din,
nih silosov 400 ton in polprikolic več vrst, nosilnosti od 10 do 22 ton.
Za izpolnitev teh načrtov pa bodo potrebne podjetju investicije, in sicer okrog 310 milijonov din in to za gradbena dela 166 milijonov, ter za domačo in uvoženo opremo 144 milijonov din.
Ker podjetje že sedaj nima nobenih investicijskih posojil, mora reševati investicijsko izgradnjo z lastnimi dohodki, zato imajo tudi težave z obratnimi sredstvi.
Zaradi normalnega razvoja bo potrebno podjetju zajamčiti potrebna obratna sredstva, ker se inve-
»ITAS«
podjetje i lepimi perspektivami
ki bo predvidoma tudi realizirana.
V petletnem gospodarskem načrtu se bo vrednost proizvodnje potrojila in bo znašala leta 1965 eno milijardo, 518 milijonov din. Takšna vrednost proizvodnje bo dosežena s povečano proizvodnjo že obstoječih proizvodov in z uvedbo proizvodov večjih kapacitet ali stabil-
stioiijska izgradnja predvideva pretežno s finansiranjem iz lastnih sredstev.
Poudariti je treba, da proizvodi tega podjetja predstavljajo tudi za jugoslovansko gospodarstvo velik pomen, zlasti za modernizacijo v gradbeništvu in nadaljno večanje cestnega tranzitnega prometa.
Perspektivni plan Lesnoindustrijskega obrata KGP Kočevje bazira na nadaljnem širjenju proizvodnje, in sicer predvsem v predelavi lesa v mizarske galanterijske izdelke in novih izdelkov luščene embalaže. Novi obrat luščene embalaže bo že v letu 1961 predelal 4000' kubičnih metrov lesa, v naslednjih letih pa 6000 kubičnih metrov lesa letno v plošče za luščeno embalažo. Rekonstrukcija je v polnem teku, končana pa bo v začetku prihodnjega leta. Celotna .investicijska vsota znaša 94 milijonov din. Podjetje ima odobren uvozni kredit 36 milijonov, razliko 58 milijonov din pa bodo sami finansirali.
Zaradi razširitve proizvodnje
Potrebna sredstva za »Tekstilano«
Gospodarske razmere zahtevajo večanje materialne baze komune, zlasti potrebo po nadaljnjem vlaganju investicij v industrijsko proizvodnjo, čeravno so na drugi strani ogromne potrebe po negospodarskih investicijah. Pri porastu bruto proizvoda in narodnega dohodika bo imela glavni delež industrija, saj se predvideva porast za 270 % v primerjavi ocene za leto 1960. Na večanje pa bosta zlasti vplivala dva industrijska podjetja, ki sta sedaj v izgradnji, v teku petlet-
nega plana pa se predvideva, da pričneta redno obratovati. K izgradnji novih industrijskih podjetij sili tudi dejstvo, da ima Rudnik zaradi zaloge premoga in na nivoju sedanje proizvodnje le še eksistenco okrog 25 let. Rudnik zaposluje 800 delavcev. Zato bo treba misliti na nadomestilo družbenega proizvoda in narodnega dohodka zaradi perspektivnega predvidevanja izpada rudniške proizvodnje in zaposlitve delovne sile, ki je danes zaposlena na Rudniku.
»Tefcstilana« Kočevje je morala n en ih tkanin, po oceni v letu 1960,
Kemična tovarna
gigant industrije v Kočevja __
Kemična tovarna Kočevje je podjetje v izgradnji, ustanovljena pa je bila leta 1954. Podjetje je začelo z laboratorijskimi poizkusi in laboratorijsko proizvodnjo z namenom. da pripravi polindustrijsko in industrijsko proizvodnjo.
V	letu 1957 je poslala na tržišče prve večje količine svojih izdelkov. Podjetje je izdelalo investicijski program za proizvodnjo melamina in ulfrapas plošč. Program je bil izdelan v letu 1957 in je tudi po pristojni republiški revizijski komisiji že odobren. Po potrjenem investicijskem programu bo potekala izgradnja tovarne v dveh fazah. Vsa vrednost proizvodnje bo na zaključku prve faze, za katero se predvideva da bo stekla leta 1962, znašala skupaj 1 milijardo 143 milijone dinarjev. Višina investicij za prvo fazo izgradnje znaša po investicijskem programu 426 milijonov 310 tisoč din, kar pomeni, da potrebne investicije predstavljajo eno tretjino letne proizvodnje prve faze.
V	drugi fazi izgradnje se predvideva povečanje bruto produkta na 5 milijard 270 milijonov din. Da bo dosežena planirana proizvodnja v drugi fazi, bo potrebno vložiti nadaljne investicije v višini 1 milijarde 175 milijonov din. Investicijski program za drugo fazo je že odobren in je tudi že vložen zahte-
vek za najetje investicijskega po-
Došlej je odobreno investicijsko posojilo le za prvo fazo izgradnje. Poleg že obstoječe laboratorijske proizvodnje, ki bo v tem letu doseglo vrednost okrog 60 milijonov din, so pričeli z gradbenimi deli za novo tovarno. Naj povemo, da tovarna že sedaj proizvaja, čeprav samo laboratorijsko, naslednje proizvode: katemal prašek, katefleks platno, komelol PS in komelol KT in diciandiamid.
Dograditev kemične tovarne predstavlja za kočevsko komuno v naslednjih petih letih najvažnejši gospodarski objekt in bo podjetje po ustvarjanju bruto produkta in narodnega dohodka največje podjetje v občini.
Utemeljenost investicij za kemično tovarno je tudi v tem, da bo tovarna ugodno vplivala na zunanje trgovinsko bilanco, saj predstavlja pozitivno razliko 3 milijarde 659 milijonov, 788 tisoč din letne vrednosti. To je izredno pomembno za celotno jugoslovansko gospodarstvo, še posebej zato, ker imamo potrebne surovine.
Z oziram na vse to, kar smo navedli, ter tudi to, da že obstoja potrebni tehnični kader in da je tudi potreba po zaposlitvi delovne sile, je .potrebno, da se izgradnja tovarne čimbolj pospeši in čimprej dogradi.
zaradi zastarelosti strojnega parka in neekonomične proizvodnje glede razmer na tržišču začeti z rekonstrukcijo. Lansko leto je bil izdelan investicijski program, ki je po pristojnih organih odobren. Letos so z lastnimi sredstvi pristopili h gradnji nove hale in kupili štiri statve in eno centrifugo.
Za uresničitev rekonstrukcije skladno z investicijskim programom, bo podjetje v naslednjih petih letih potrebovalo 452 milijona dinarjev investicijskih sredstev. To pa predstavlja le prvo etapo rekonstrukcije. Predvideva se namreč dokončna rekonstrukcija tovarne in razširitev proizvodnje za obdobje 10 let. Za uresničenje tega načrta pa bi bilo potrebno okrog 1 milijardo 200 milijonov dinarjev (po današnjih cenah). Za izvršitev I. etape rekonstrukcije planira podjetje lastno finansiranje okrog 153 milijonov ali 34 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Za ostali del pa računajo na kredite. Z izvršitvijo teh del bi se povečala proizvodnja od 460.000 kvadratnih metrov vol-
na 970.000 kvadratnih metrov volnenih tkanin v letu 1965, vrednost bruto produkta pa bi se s tako povečano proizvodnjo povečala na 1 milijardo 316 milijonov v letu 1965 (letos 650 milijonov). Število zaposlenih naj bi se v naslednjih petih letih povečalo na 480, (sedaj 281).
drugih izdelkov, kot so: lesonit, zaboji, pohištvo in galanterijski izdelki, bodo morali dopolniti ali delno izmenjati mehanizacijo in bodo morali v razdobju naslednjih let vložiti nad 310 milijonov din investicijskih sredstev, za katere pa predvidevajo, da jih bodo kriti sami iz lastnih skladov.
Z rekonstrukcijo in razširitvijo proizvodnih kapacitet se bo znatno dvignil bruto proizvod, ki bo znašal leta 1965 nad eno milijardo v primerjavi s 662 milijoni 950 tisoč kot bo znašal po oceni v letu 1960. Predvideva se tudi znaten porast dohodka, in sicer za več kot 200 milijonov din leta 1965 v primerjavi z letom 1960.
3.600 TON
PREMOGA VEČ LETNO
Rudnik rjavega premoga je bil že od vsega začetka slabo mehaniziran, zalo je bilo neobhodno potrebno začeti z rekonstrukcijo. Zato je bil izdelan investicijski program rekonstrukcije, katera se izvaja že več let in bo predvidoma končana v letu 1961.
Z rekonstrukcijo se bo povečala proizvodna kapaciteta rudnika za 34 odstotkov, učinek pa za 73 odstotkov, omogočen pa bo tudi prehod na nbve soiobne odkopne metode.
Celotna investicijska dela pri rekonstrukciji bodo stala po investicijskem programu, ki je odobren,
nad 467 milijonov din.
Fizični obseg proizvodnje bo v nadaljnih petih letih naraščal povprečno 3600' ton letno, tako da bo znašala proizvodnja leta 1965 220 ■tisoč ton .premoga (dvig proizvodnje za 8,9 odstotkov). Zaradi večjega učinka, kot se predvideva se bo še nadalje dvigal, se bo število zaposlenih zmanjšalo za 15,2 odstotka ali od dosedanjih 723 na 613 v letu 1965. Proizvodnja po vrednosti se bo dvignila od 854 milijonov 200 tisoč, kolikor bo znašala po oceni v letu 1960, na 925 milijonov 400 tisoč, kot se predvideva v letu 1965.
»ZIDA R« IZPOLNIL PLAN
Iz obrti v industrijo
Ključavničarstvo Kočevje je nastalo iz obrtne delavnice, kn je zaposlovala 4 delavce, danes pa zaposluje 196 delavcev. Vrorinost bruto produkta v letu I960 bo predvidoma znašala 280 milijonov din.
Podjetje se je nesistematično razvijalo; zaradi tega je prišlo v fazo, ko je potrebna ali preusmeritev tehnološkega postopka proizvodnje na industrijsko podjetje, ali ba da ostane obrtno podjetje in se boči iz leta v leto za obstoj. Orga-
ni delavskega upravljanja so v soglasju z ObLO odločili, da se podjetje rekonstruira. V izdelavi je investicijski program, ki bo temeljil na principih _ industrije. Podjetje bo serijsko izdelovalo kovinsko galanterijo.
Rekonstrukcija bo potekala v 3 etapah v letih 1962—1965. Predvidene investicije bodo znašale okrog 100 milijonov din. Bruto produkt se bo do leta 1965 dvignil za več kot 50 odstotkov.
hudo podjetje
S STARIMI STROJI
Pa Še beseda o Časopisno založniškem podjetju »Kočevski tisk« Kočevje. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1955. Poslovati je začelo in tudi sedaj še posluje s starimi stroji. Kljub težavam zaradi zastarelosti tiskarskih strojev in pomanjkanja kvalificirane delovne sile, bo podjetje v letu 1960 realiziralo nad 38 milijonov din bruto proizvodov.
Podjetje namerava v naslednjih petih letih razširiti in izpopolniti proizvodne kapacitete z nakupom tiskarskega stroja, stiskalnice, dveh avtomatičnih tiskarskih strojev, rezalnega stroja, v skupni vrednosti nad 23 milijonov dinarjev. Družbeni bruto produkt pa namerava podjetje dvigniti do leta 1965 na 54 milijonov din, medtem ko se bo število zaposlenih v tem času dvignilo samo za 13 ljudi.
3 MILIJARDE NAJ BI BILE INVESTICIJE
Za zaključek pa še nekaj podatkov; Celotno povečanje dohodka po predlogu petletnega gospodarskega načrta v industriji bo znašalo leta 1965 za 248,7 odstotkov, narodnega dohodka za 216,7 - odstotkov, dohodka za 246 ods totkov število za-poslnih pa se bo predvidoma povečalo za 34,4 odstotkov (sedaj 1826, leta 1965 pa 2455).
Celotne investicije v industriji bodo v naslednjih petih letih znašale blizu tri milijarde. Potreben bo velik napor delovnih kolektivov, saj predstavlja lastno investiranje nad milijardo 200 milijonov din.
Takšna udeležba lastnega finansiranja daje podjetjem dovolj močno osnovo. Zato utemeljeno pričakujejo razumevanje tudi drugih pristojnih organov, da s kreditiranjem omogočijo uresničitev vseh predvidenih investicij v kočevski občini.
Dne 22. t. m. so na vseh objektih j gradbenega podjetja »Zidar« Kočevje zaplapolale zastave. Kolektiv je skoraj 40 dni pred rokom izpolnil letošnji proizvodni plan in se tako uvrstil med tista podjetja, ki bodo letošnji praznik republike praznovali v znamenju velikih uspehov.
Zgodovina tega gradbenega podjetja je posebno v zadnjih petih letih dokaj burna. V letu 1950 je to podjetje doseglo le 7,800.000 din bruto produkta; v naslednjih letih pa se je proizvodnja z naglim tempom dvigala in je v letu 1955 dosegla višino 639,000.000 dinarjev. Toda taka rast ob neupoštevanju nujnosti razvijanja notranjih odnosov (strokovni kader, razne službe — zlasti finančne itd.), je imelo za posledico, da so v podjetju nastale težave, predvsem finančnega značaja. Sledila je doba padca proizvodnje, a v letu 1958 celo uvedba prisilne uprave v podjetju. Ob vsestranskem prizadevanju celotnega kolektiva in močni podpori ObLO Kočevje ter političnih hi oblastvenih forumov, je sanacija dobro uspela, čeprav podjetje v letu 1959 ni izvršilo letnega plana (za kar so bili povsem objektivni razlogi), se je v finančnem pogledu toliko opomoglo, da je /v _ celoti pridobilo v prejšnjih letih izgubljeni ugled tako pri investitorjih kot tudi pri raznih dobaviteljih. To nam je v dokaz tudi izpolnjevanje letošnjega proizvodnega plana, ki je v primerjavi z lanskoletnim za 23 */« višji.
Ob količkaj ugodnejših vremenskih prilikah bi podjetje v letošnjem letu doseglo znatno boljše rezultate. Stalno deževje v zadnjih mesecih je v precejšnji meri zavrlo dela skoraj na vseh objektih v Kočevju in Ljubljani.
Perspektivni plan razvoja podjetja v bodočih petih letih predvideva še nadaljnje povečanje proizvodnje. Tako je predvideno, da se bo celotni dohodek povečal od planiranih 530 milijonov v letu 1960 na 800 milijonov v letu 1965 ob skoraj istem številu zaposlenih. Predvidena je nabava novih sodobnih strojev v skupnem znesku preko 100 milijonov dinarjev itd.
Na področju izobraževanja bo podjetje bistveno spremenilo kvalifikacijski sestav zaposlene delovne sile, in sicer od sedanjih 35 odstotkov kvalificiranih delavcev na 65 odstotkov, odnosno zmanjšalo nekvalificirano delovno silo od sedanjih 65 odstotkov na 35 odstotkov v letu 1965.
Prav tako bo podjetje vložilo znatna sredstva za izboljšanje živ-
ljenjskih razmer svojih delavcev; 1 tako je v planu stanovanjska izgradnja, ki bo omogočila, da bo skoraj v celoti odpravljeno stanovanje po barakah tako za samske kot tudi za poročene člane kolektiva. Že letos bo v celoti dograjeno novo delavsko naselje na gradili-šču v Rijeki v zidanih masivnih zgradbah. Tu namerava podjetje pripraviti tudi nekaj sob za letni
oddih svojih delavcev in uslužbencev.
Podjetje »Zidar« Kočevje je sedaj na dobri poti ter ima vse pogoje vsestranskega razvoja in dosego dobrih poslovnih rezultatov. Za dosedanje uspehe ima zaslugo celotni kolektiv in mu ob tako pomembni zmagi — izpolnitvi letnega plana — iskreno čestitamo in želimo tudi v bodoče lepe uspehe.
»GRADNJA« (Foto Ing. Peter Poženel)

O Ltl OHO L£
Boli malo se piše o Dobrepolju. Mogoče bi kdo mislil, da smo zaspali. Pa ni tako. Tudi pri nas teče življenje naprej. V zadnjem času precej gradimo.
Največje gradnje so pri železniški postaji. Tukaj se gradi nova apneniška peč in pa industrijski tir. Tudi postaja je še v hujših razvalinah kot je bila. Tudi to vprašanje se je spravilo z mrtve točke in v prihodnjem letu bodo dokončno zginile razvaline, katere so mnogi »občudovali« vsa ta leta po osvoboditvi. Dela pa gredo zelo počasi naprej. Po eni strani ovira slabo vreme, po drugi strani pa primanjkuje delovne sile. Oba objekta gradi »Dolenjsko gradbeno podjetje« z Grosupljega. Nova apneniška peč mora pričeti obratovati v aprilu prihodnjega leta. Kapaciteta apna se bo močno povečala. Celotni dohodek pod j. »Apnenice«. kateri znaša sedaj 29,000.000 dinarjev se bo po petletnem planu povečal na 87,000.000 din ali za 200 odstotkov. Nova apneniška peč bo zgrajena na najsodobnejši način in bo delo skoraj v celoti mehanizirano. Podjetje »Tela« trenut-
200 glav živine. To pa bo mogoče samo pod pogojem, če bo do takrat postavljen tudi vodovod,.
Na Vidmu so predvideni dve večji adaptaciji. Trgovsko podjetje »Tabor« z Grosupljega, namerava skupaj z zadrugo na Vidmu adaptirati sedanje prostore, v katerih je trgovina in pa skladišča. Tako bi na Vidmu dobili lepe trgovske lokale, v katerih bi bili prehranbeni artikli, manufaktura, konfekcija, obutev in ostale gospodinjske potrebščine, d očim bi v sedanjih lokalih ostala trgovina z železnino in barvami.
Druga gradnja na Vidmu pa je adaptacija sedanje stavbe podjetja »Elektro« iz Kočevja. Preurejena stavba bi služila izključno navedenemu podjetju. Z adaptacijo teh stavb pa nastajata dva problema. Prvi problem je pošta, katera se bo morala umakniti iz sedanjih prostorov in pa prodajalna tobaka.
Ko so na Občinskem komiteju LMS Kočevje analizirali delo posameznih aktivov, so ugotovili, da je aktiv LMS Vas - Fara dosegel kljub skromnim sredstvom velike uspehe. Zato so sklenili, da se temu aktivu dodeli za njihovo prizadevanje nagrada — radio, znamke »Vesna«. Radio je izročil aktivu predsednik Občinskega komiteja LMS Franci Kocjančič. Ob tej priliki je predsednik Kocjančič poudaril, da naj bo nagrada tudi ostalim aktivom mladine vzpodbud-
NAGRADA MLADINI
m CESTI MSI SAM...!
na za nadalnje delo. Zatem jih je seznanil z delom Ljudske mladine. Med drugim je govoril tudi o vlogi mladinskih delovnih brigad. Dejal je, da naša mladina ne sodeluje samo pri zveznih akcjiah, temveč tudi pri republiških in lokalnih. Kočevska mladina je letos gradila vodovod, prihodnje leto pa bo sodelovala pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Kočevje.
Tovariš Kocjančič je dalje naglasil, da bo leto 1981 potekalo v znamenju 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, zato mora mladina posvetiti še posebno pozornost temu jubileju. Na kraju je v imenu Občinskega komiteja LMS še enkrat iskreno čestital in jim zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Živimo v dobi hitrega razvoja mehanizacije, zato je razumljivo, da narašča tudi število motornih vozil. Gostota cestnega prometa, ki dnevno narašča, povzroča tudi precej skrbi, kako zmanjšati število prometnih nesreč, ki vzporedno z naraščanjem števila vozil dnevna naraščajo.
Kako narašča število motornih vozil v Sloveniji, nam kaže število registriranih vozil: v letu 1954 smo imeli 8.000, lani pa 42.000 motornih vozil.
Statistični podatki za lansko leto nam povedo, da je bilo soudeleženo pri prometnih nezgodah 6.039 motornih vozil, kar pomeni vsako sedmo ali 16 motornih vozil na dan. Materialna škoda je znašala 1/2 milijarde din, kar ustreza kupni ceni 625 osebnih avtomobilov Fiat 600. Pri tem pa ni vračunana škoda, ki je nastala zaradi tega, ker je vozilo izpadlo iz prometa, zdravljenje poškodovancev in izostankov z dela itd.
Kako in zaradi česa prihaja do nezgod? Vzroki so različni: prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje in nepravilna vožnja v križiščih,
alkoholizem ter nepazljivost in izguba kontrole nad vozilom.
Prometne nezgode na cestah so terjale med motoristi in sopotniki 49 smrtnih žrtev, hudo telesno poškodovanih je bilo 492, lahko telesno poškodovanih pa 616. Med avtomobilisti in sopotniki je bilo 66 smrtnih poškodb, hudo telesno poškodovanih 312, lahko telesno poškodovanih pa 627.
sreč, v katerih so bile tri osebe ubite, 16 težje, 35 oseb pa lažje poškodovanih. Materialna škoda se ceni na okrog 25 milijonov 500 tisoč din. Omenili bomo nekaj konkretnih primerov:
13. oktobra t. 1. je prišlo do težje prometne nesreče na Roški cesti v Kočevju pred upravnim poslopjem Rudnika. Voznik osebnega avtomobila D. A., zaposlen pri »Zi-
Moja dva gosta
Proizvodnja v »Apnenici« sc bo po rekonstrukciji znatno povečala
no adaptira svojo poslovno in sta- Potrebno bo poiskati nove prostore novanjsko stavbo. Ker sem že orne- \ vsaj za začasno nastanitev. Nujno nil to podjetje, bi povedal še to, da potrebna bo tudi javna razsvetlja-
se predvideva po petletnem planu, da se bo dohodek na enega zaposlenega v tem podjetju povečal iz sedanjih 1,742.000 din na 2,440.000
dinarjev leta 1965.
* * *
Tudi gradnja zadružnih hlevov gre h koncu. Zaenkrat bo v hlevu 60 glav živine. Težave bodo s pitno vodo. kar pa je še posebni problem dobrepoljske doline. Ravno iz tega razloga kapaciteta živine ne bo mogla biti večja. Do konca leta 1965 pa se mora postaviti še en hlev, tako da bo v obeh hlevih
va na Vidmu, govora.
o kateri je že bilo
Kot vidite, so se mnoge stvari v letošnjem letu pri nas premaknile z mrtve točke in se uresničujejo. Čedalje več ljudi se zaposluje v domačih podjetjih in na ta način se počasi menja tudi struktura prebivalstva. Torej ne spimo, temveč delamo na vseh področjih za čim hitrejši razvoj dobrepoljske doline.
až-
Potrkal je in vstopil. Bil je mlad mož. plečat, majhne postave in okroglega obraza.
»Dober dan! Sem prav prišel?«
»Da, kaj pa želite?«
»Ste vi napisali članek »Običaj in zakon«, ki je bil objavljen v »Novicah«?
»Da, kdo pa ste. Poznam vas le na videz. Ali ste bili kaj prizadeti pri tej stvari?«
»Prizadet gor, prizadet dol. Tako vam povem mladi tovariš, prav po domače: na babe se prav nič ne spoznaš!«
»Ja, no... nič ne rečem... Kako pa mislite?«
»Babo moraš mlatit, takoj, ko jo dobiš k hiši. drugače hudič vedi kaj vse i>i lahko stopi v glavo.«
»To se mi ne zdi pravilno, saj smo moški in ženske vendar enakopravni!«
»Kaj me briga, jaz jo premlatim, sem jo in jo bom še, ti pa piši kar se ti zljubi. Tudi s celim imenom me lahko imenuješ, ni ti treba samo namigovati name.«
Zaloputnil je vrata in odšel.
Cez tri dni je prišel drugi gost,
Kot bi ga izstrelil iz topa, se je znašel pred menoj v sobi:
»Tega ne prenesem, primojduš da ne!«
»Kaj je, kaj se je pripetilo!«
»Kaj, kaaaj!«
»Nič ne vem!«
»He, boš kmalu zvedel, pred sodnijo, da da!«
»Nič hudega vam nisem storil!«
»Nič. kdo me je pa vlačil po časopisu. če ne ti. Vsi kažejo s prstom za menoj: »To je tisti, o katerem je pisalo v »Novicah«, ženo pretepa, jo lasa ... Ne. ne, tega ne morem potrpeti.«
»Saj nisem mislil na vas, nikogar nisem v članku imenoval!«
»Kako da nisi mislil name, mar je ne pretepam in ne pustim likati česati in počenjati druge neumnosti? Točno si opisal, nalašč si to storil, da bi razbil družino?«
»To ni res, mar mislite, da ste sami na svetu?«
»Nihče drugi ne dela z ženo tako kot jaz. Končno jaz sem gospodar pa amen!«
»Ni junaštvo pretepati ženo!«
»Junaštvo ni, je pa koristno. Pa tudi zate ne bo koristno, ko boš moral plačati sodniške stroške. Imam vse črno na belem, samo še do advokata stopim, pa bo red, ha, ha, ha!«
»Človek, vi ste nori, kako me morete tožiti za nekaj, kar ni bilo nič v zvezi z vami.«
Preden je odšel je za drugič, če bi se še kaj takega pripetilo obljubil, da se mi zna še kaj drugega zgoditi...
Mesec dn; potem, ko je moj članek »Običaj in zakon« zagledal beli dan, sem bil venomer v strahu, da me kdo ne pričaka s krepelcem ...
I. Z.
Zavizil je s ceste, ker je prehitro vozil in se prevrnil
Mopedisti so v letu 1059 povzročili okoli 400 prometnih nezgod, pri katerih je bilo 15 smrtnih, 135 hudo, 151 pa lažje poškodovanih oseb.
Tudi v letošnjem letu se stanje ni dosti izboljšalo. Samo na območju občine Kočevje smo imeli doslej že 35 težjih prometnih ne-
NOVI DIREKTOR »JELKE«
Na zadnji seji obeh zborov ObLO Kočevje so na predlog komisije za razrešitev in imenovanja direktorjev izvršili ndkaj kadrovskih sprememb. Tako je bil razrešen dolžnosti direktorja podjetja »Jelka« v
darju«, je vozil po privatnih poslih. Z njim sta bila dva sopotnika. Ko je pripeljal v bližino omenjene stavbe, je dohitel mopedista P. J. iz Gorenja pri Stari cerkvi, ki se je vozil na delo v rudnik. Mopedista je podrl in poškodoval, tako da je zaradi težkih poškodb kasneje umti. Kdo je zakrivil nezgodo? Okolnosti kažejo, da je voznik osebnega avtomobila vozil s preveliko hitrostjo, nepreviden je bil tudi mopedist. Končno besedo bo o krivdi izreklo sodišče.
19. oktobra t. 1. je prišlo do prometne nezgode na cesti Kočevje-Breg. Iz Kočevja proti Bregu Je vozil motorist O. R. iz Dolenje vasi, iz obratne smeri pa mopedist i L. F. iz Kočevja. Ker je vozil mo-
Podpreski Ferdo Kateren, za no- j (orjs^ po jev; strani ceste, je trčil vega v. d. direktorja pa je bil ime- i y	edista ki je pravilno vozil
novan Milan Pajnič. Dosedanji upravnik ambulante KGP dr. Jože Marolt je bil razrešen dolžnosti, za novega upravnika pa je bil imenovan dr. Marko Vizjak.
Nadalje so bili nekateri člani razrešeni dolžnosti in imenovani novi
v komisijo za pregled in potrjevanje tarifnih pravilnikov. Poleg teh so bile še nekatere druge spremembe.
IZ BANJA LUKE
Fantje, ki služimo vojaški rok v Banja Luki, V. p. 884017, pošiljamo vsem domačim, prijateljem in dekletom tople pozdrave. Obenem izkoriščamo to priložnost, da svetujemo fantom, ki služijo vojaški rok, da se nareže na »Novice«.
Jože Gorše Jože Oražem in Stane Bojc h V. p. 6565.
po desni strani. Mopedist je bil težje poškodovan in je na zdravljenju, motorist pa je bil le lažje poškodovan. Po ugotovitvah je bil motorist v pijanem stanju in ni bil sposoben za vožnjo z motornim vozilom.
21. septembra t. 1. je C. E. brez dovoljenja vzel tovorni avtomobil iz mehanične delavnice na Bregu pri Kočevju in se odpeljal v smeri proti Ložinam. Bil je brez vozniškega dovoljenja in pijan. Zavozil je s ceste in povzročil materialno škodo na avtomobilu.
Takih in podobnih primerov j* bilo precej.
V prihodnji številki vas bomo seznanili z nekaterimi napotki, kako se je treba ravnati na cesti, da se obranimo prometnih nezgod.

lonel je na oknu in gledal proti gasilskemu domu. Glava je bila prazna.
Hreščeči zvočnik je glasno vabil ljudi na veselico. In prihajali so. S kolesi, motorji, z vozovi, peš; Sim-nov Tine, ki so ga vsi poznali po njegovem avtomobilu, je spet popravil svojo predvojno ropotuljico m s seboj' pripeljal veselo družbo. Cim bolj se je spuščala sončna krogla proti hribom na zahodu, tem več jih je bilo in glas trobente se je vse bolj dušil v veselem vrvežu ljudstva. Ljudje so bili brez skrbi, pozabili so svoje težave in iz pijače je v mraku vzklilo veselo prijateljstvo.
Mati je prišla iz kuhinje in bi dala opravka v košari s krpami. Najbrže je iskala kaj primernega, da podšije njegove hlače. Saj skrbi zanj, ampak to ni tisto, kar je on pričakoval od matere .. . Potem se je vrnila v kuhinjo. Marko se ni premaknil od okna. Cez kakih deset minut ie malo odprla vrata in ga pogledala. To je videl kot v zrcalu na okenski šipi. Ni se ganil. Cez nekaj minut se je vrnila v sobo.
»Marko, pojdi na veselico. Vsi gredo tja. Saj poslušaš godbo... Boš zaplesal. Gledala te bom z
okna ...«	... j
Marko je strmel. To so bile doslej najprijaznejše materine besede z njim. Morebiti vendarle čuti, kako je nesrečen.
»Vzemi, pojdi...« Ponujala mu je spognjen zelenkast petstodinar ski bankovec. Položila ga je predenj na okno in odšla. Marko je gledal na ta zeleni papir in za trenutek se mu je mati zazdela manj kriva, kot je mislil vsa ta lefta. Zavrgel je vse misli, ki so se mu tedaj podile v glavi, vzel denar, se oblekel in stekel na veselico.
Hodil je med grobo napravljenimi mizami in med veselimi ljudmi, sem pa tja koga pozdravil. Veselo so mu odzdravljali. Nekdo je celo nagovoril:
»O, Marko, si prišel na počitnice.«
Godba je igrala Avsenikove polke, ljudje so se gnetli okrog plesišča, ki je škripalo v naglem tempu. Bilo je prepolno in plesalci so se zaletavali drug v drugega. Pa to ni nikogar motilo. Na vaških plesiščih ni bilo še nikoli drugače, tylarko se je oziral po omizjih in iskal, če je kje kako dekle, s katerim bi lahko plesal. Oči niso našle ničesar. Odšel je do stojnice, kjer so točili pijačo in naročil. Iz-pil je. Dva deci je bilo premalo in isti kozarec so mu še enkrat napolnili. Naslonil se je na vogal stojnice in v nekaj minutah začutil prijetno spremembo. Potem je spet hodil med ljudmi. Srečal je Ivanko, ki je bila nekdaj njegova sošolka. Nasmehnila se mu je. Za-t
»Najbrže se kesa. Kriv je bil on veš.« Skomignila je z rameni.
Izzveneli so zadnji takti polke in ljudje so se gnetli pri ozkem izhodu s plesišča. Ob strani je stal Polde. Pomignil je Marku. Marko se je napravil, kot da ga ne vidi in šel z Ivanko naprej. Polde je stopil za njima in prijel Marka za ramo.
»Ali me ne vidiš, da te kličem?«
»Nisem videl.«
»Kako da ne. Samo potem si se ozrl vstran.«
»No, potem me vidiš pa sedaj. Z menoj greš. Govorila bova.«
Odšla sta v kot, kjer ni bilo ljudi in kamor so prihajali samo medli žarki električnih luči.
»Kaj rineš v Ivanko? Ali ne veš, da je moje dekle?«
»Plesala sva. Sicer pa sta vidva I zdravnika.«
zaneslo ga je k Markovi glavi. Potem je brcal v glavo, v ramo m znova po glavi. Drgetal je v gnevu, se opotekel in ustnice so ponavljale zdaj tiše zdaj spet glasneje: »Pes, pes italijanski, pes, Italijanček ...«
Nekdo je zavpil: »Tepejo se!«
Godci so odložili glasbila in ljudje so drli proti kotu, kjer je Polde razkoračen stal nad Markom. Nekateri so poskakali čez ograjo plesišča in se prerivali naprej, da bi hitro izvedeli, kaj se je zgodilo.
»On me je prvi udaril. Ivanko mi je hotel zapeljati.«
»Jabolko ne pade daleč od jablane.«
»Ne verjamem. Polde je prenapet. In pijan.«
»Pokličite milico.«
»Zdravnika, zdravnika. Hitro po
Marko se je zavedel v prostorni beli sobi. Strop se mu je zdel čudno nizko. Gledal je z enim samim očesom. Desnico je potegnil izpod odeje, s katero je bil pokrit do vratu in jel raziskovati svojo glavo. Bila je obvezana, pokrito je bilo tudi levo oko. Skelelo ga je po glavi in tudi po hrbtu. Zdajci je zagledal ob sebi mlado sestro v plavi bluzi in belem predpasniku.
»Kaj je z menoj? Kaj se je zgodilo?« Ničesar se ni mogel spomniti.
»Tepli ste se. Pred dvema urama so vas pripeljali. Imate dve rani na čelu in opraskano veko. Na hrbtu nekaj udarcev. Pa pretres možganov. Sedaj je vse v redu. Rane so zašili. Vse bo dobro.«
Počasi je dojemal.
Sestra ga ie gledala.
I
FRANC TRAMPUŠ:
držal je korak in jo hotel prositi, da bi plesala z njim, a beseda ni hotela iz ust. Se enkrat je šel do stojnice in naročil hruškov liker. Zazdelo se mu je, da pije kolonj-sko vodo in tej misli se je nasmehnil. Sel je iskat Ivanko in jo prosil, naj bi plesala z njim. Smeje se je privolila. Pri plesišču je dal petdeset dinarjev in na zapestje so mu pritisnili rdeč žig gasilskega društva, kar je na veselici pomenilo. da lahko pleše, dokler bo igrala godba.
Zavrtela sta se in lahkotno plesala. Valček, tango, polka in spet polka, potem valček. Dolgo nista govorila. Slednjič je rekla:
»Ali vidiš Poldeta? Kako zija! Le naj! Sprla sva se. veš.«
Videl ga je šele, ko sta se drugič obrnila v tisto stran.
s •IfAUMMEK*
sprta, ali ne?«
»Sprta ali pa ne, to tebe nič ne briga, gobec italijanski. Zakaj rineš v mojo Ivanko, gobec italijanski?«
V Marku je vzkipelo. »Gobec italijanski,« je brnelo skozi njegove možgane. Dvignil je roko.
»Kaj, groziš mi! Ti Italijanček boš grozil meni.«
Marko je na prsih začutil pest, ki ga je odrinila. Vanj je puhnil duh po vinu. Ni vedel, kako je prišlo. Zavedel se je šele, ko se je ščemeča dlan odlepila od Polde-tovega lica. Oglasila se je godba Samo za trenutek. Udarec ga je podrl na tla in zanj je valček utihnil. Padalo je po njem in on se ni več branil. Z dlanmi si je pokril obraz. Polde je podivjal. Brcal je ležečega v hrbet, v život, stopil je na njegovo nogo, se opotekel in
»Saj bi ga ubil.«
»Simnov Tine naj ga pelje v bolnišnico. Pokličite Simna.« »Mater je treba poklicati.«
»Pusti mater. Nje to ne briga. Rada bi se ga znebila.«
»Kaj pa Italijanček zapeljuje naša dekleta!«
»Prav mu je.«
»Po italijansko je začel. Vroča kri...«
»Odnesimo ga v avtomobil. Sedaj je, kar je. Hitro v bolnico.«
Marka so naložili v avtomobil. Bil ie nezavesten, samo stokal je. Hripavi, nerazločni vzdihi so prihajali nekje iz globine. Po bradi se mu je cedila kri. Iz žepa so Marku potegnili robec in ga obrisali. Avto je odropotal. godba je spet zaigrala, ljudje so polagoma odhajali na plesišče in gruča okrog Poldeta se ie manjšala.
»Ne bojte se. Nič hudega ne bo. Ležati boste morali vsaj štirinajst dni — zaradi pretresa. Dobro bi bilo, če bi zaspali. Prinesem vam tableto.«
Sestra je odšla. Marko ie bil brez zanimanja za okolico. Topo je strmel predse. Sestra se je naglo vrnila. Podala mu je tableto in potem skodelico mlačnega čaja. Po-užil je oboje.
»Ali veste še kaj drugega?«
»Ne, nič.«
Trudil se je, da bi se česa spomnil. Ni šlo. Napenjal je možgane, da bi iz njih iztisnil vsaj en spomin, en sam drobec. Ta moreč občutek nemoči mu ie izsesal iz čela, prs iin nog roso znoja. Zakaj je' tukaj? Edino, kar je vedel, je bilo, da se je bil včeraj vrnil iz brigade. Kako lepo je blio pri Ne-gotinu ob Vardarju. Tam niso ve-
deli, kako je z njim. Namesto en mesec, je ostal tam dva meseca. Tako mu ne bi bilo treba ostati pri materi del j kot teden dni, potem pa se spet odpelje v šolo. Doma ni bilo prijateljev. Ni imel niti matere, tako je mislil. Ta ženska, ki jo imenuje svoja mati in katere ime vpisuje v tiskovine, ga je po nesreči spočela. V napoto ji je bil. Niti ni bila neprijazna. Morebiti čuti. da je tisti trenutek, ko j-e bil rojen, preložila svojo sramoto in svoje trpljenje na njegova ramena. Danes je bila veselica ... Ni bil gotov, ali je šel na veselico. Pola-ščala se ga je utrujenost in težko je odpiral veke. Vsakokrat, ko je odprl oko, je bila soba manjša. Tesno, strašno tesno je postalo okrog njega. Potem so se misli pretrgale.
Znova se je prebudil. V sobi je bil somrak. Naglo je spet zatisnil oči in čakal. Nekaj trenutkov ga je še vklepal nelagoden občutek, nato ga je preblisnilo: da, zaradi Ivanke. Polde ga je napadel. Zaslišal je: »Italijanček, gobec italijanski, Italijanček ...« Glas ni hotel odnehati. Skušal se je popraviti.
V sobo je spet vstopila sestra, prižgala luč in neslišno zaprla vrata za seboj. Dvignil se je z zgornjim životom.
»Mirno morate ležati.«
»Ali sem hudo zmrcvarjen? Povejte mi po pravici.«
»Ne, ne. Lahko bi bilo hujše. Potrpite, jutri bo že bolje.«
»Vraga, nikoli ne bo bolje. Zame že ne.«
»Seveda bo. Gotovo bo bolje. Jutri pride spet zdravnik.
Ta pogovor ga je polagoma vzdramil. Sedaj ie lahko mislil tako kot nekdaj. Nekje iz bližine se je oglasila cerkvena ura. Najprej štirje, potem spet štirje močnejši udarci. Trudil se je, da bi se spomnil, kaj se je zgodilo naprej. Ni šlo. Nikakor. Samo do tam. ko je Polde psoval: »Italijanček. pes italijanski ...«
^MvedniI t&a in u ftva&a

Čestitajo ob dnevu Republike naročnikom, bralcem, sodelavcem ter vsem delovnim ljudem
Naše iskrene čestitke in želje za uspešno delo v bodoče pošiljamo
zadružnikom ob dnevu Republike
KMETIJSKA ZADRUGA Vas-Fara

■	mirni
KMETIJSKA
ZADRUGA
,rd(ovie’ tet' 'Cilkama
Iskrene čestitke ob našem največjem prazniku —
29. novembru pošilja vsem zavarovancem
ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE LJUBLJANA
PODRUŽNICA RIBNICA
2
‘S
C/3
>8
!
a
u
d d) 03 X>
•S &
S *
21 o y m «
• S ^
ti
T
o
E
(D
C/3
>
0}
■spi
es
h-
U
«5
^5
Hotel
»JUigted"
KOČEVJE Z OBRATI
čestita vsem cenjenim gostom ob prazniku rojstva nove JUGOSLAVIJE
HRIB
Naše iskrene čestitke vsem zadružnikom in delovnim ljudem Loškega potoka ob našem prazniku — 29. novembru!
■ iiiiiiiiMmBiiiiiiiimmiiiiiiiiiHamiiiiiiiiMamiiiiiiiii^mBiiiiMiiHi
KMETIJSKA ZADRUGA
Zadružnikom in ostalim delovnim ljudem čestitamo k prazniku 29* NOVEMBRU
BANJA LOKA
KMETIJSKA ZADRUGA
cSirtu/e
čestita in pozdravlja ob našem velikem prazniku zadružnikom in prebivalcem Strug
g E
•S «
■■M
Is
-o I
"O 3
s 1
a n 2 2 o °-
.S
t/3
<D
>U
(D O
d
cd
> <u 2 .S
M »O >■ X> «j o
N
u M
53
>u o
E
>
<	u
<
3	«9*
ca ^
» III
3 >o
a O
5 .a*
g
2 < 2 U
o >1
KOLEKTIV
'Dtaupttmtetu
KOČEVJE
s poslovalnicami čestita ob dnevu Republike — prazniku jugoslovanskih narodov vsem cenjenim potrošnikom in ostalim delovnim ljudem
TRGOVSKO PODJETJE
»II lili
mm
■in uh
VELIKE LAŠČE
S POSLOVALNICAMI:
•	Velike Lašče 1
•	Velike Lašče 2
•	Rašica
•	Turjak
•	Rob
•	Karlovica
•	Gregor in S Ortnek
ČESTITA K 29. NOVEMBRU
X>
o
,8
rt
S
o
TJ
S
8
13
;>
_o
"u
T)
.y
E
rt
M
e
rt
v-
s
‘E
>
_o
to
O
Ph
S
uu
>o
|
d
s
a
P
06
m
S
w
>
O
%
o\
<N
>o
.ŽELEZNINA*
Velike Lašče
pošilja borbene pozdrave vsem svojim odjemalcem ob velikem prazniku naše dežele
KUPUJTE PRI NAS, KER VAS BOMO HITRO IN SOLIDNO
POSTREGLI
KMETIJSKA
ZADRUGA
Zadružnikom in poslovnim prijateljem čestita in jih pozdravlja ob zgodovinskem dnevu — rojstvu nove Jugoslavije
draga
Najlepše čestitke ob dnevu Republike pošilja potrošnikom
♦
OBRTNO PODJETJE
»MESAR«
KOČEVJE
Oft dnevu JieauMike - 29. nauemfau čestita vsem delavnim Hudem
ekstilana
E
i
1
't?
n
KOČEVJE
OlOIOIOIOIOaOIOICIOIOBOOlO
Ob dnevu Republike 29. novembru pošilja vsem delovnim ljudem kočevske občine borbene pozdrave in čestitke k uspehom
taC
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE
® CD <D^
J E
O 0)
~o >
o °
>M
"O CN O
co O
N
ŠE
T5 <D — 3—0
E
E S. 2
E Q-v>
o
<d E "D c O > c E-5^
8> o -c > a a.
«d
w
»N
es
58
S
58
*
•-
Zgodovinski 29. november nam daje novih pobud za še uspešnejše delo
Ob 29. novembru - dnevu Republike -zgodovinskemu dnevu potrditve teženj in stremljenj NOV čestita vsem lodruž-nikom in poslomim prijateljem
KMETIJSKA
ZADRUGA
SODRAŽICA
»Jelka«
PODPRESKA
Tople čestitke delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem
Za praznik 29. november
GALANTERIJA
SODRAŽICA
česLit-g vsem poslovnim prijateljem in delovnimi kolektivom v ribniški občini
«
o
e
>
e
"S
e
8
S 1
5 e
* ‘a. a»
5 S
BL
S
a
»
e
<
o
>M
<
CtZ
O
O
00

!
x«	-Jr*' > - f' % ,g ?, - i

I
I
*•
|
t
♦
!
!
t
I

Gostišče pri ,JCapwxCu
Čestitkam za dan Republike	SOEHRAŽECA
se pridružuje tudi
03
>co
8
JK
Občinski odbor SZDL Kočevje Občinski komite ZK Občinski komite IMS Občinski sindikalni svet
iskreno čestitajo ob dnevu Republike
29.	novembru	
ŽIVELA	SOCIALISTIČNA JU-	
GOSLAVIJA;		DRŽAVA ENA-
KOPRAVNIH		NARODOV IN
Jugoslovanski november postaja iz leta v leto pomembnejši, zakaj vsak novi 29. november je nov mejnik na naši naporni pa radostni poti navzgor
b «

Minin ii ■MBviiimimaMBiiiiiiiiBi
»m..........
OB VELIKEM PRAZNIKU NAŠE NAJLEPŠE ČESTITKE

■ iniiuniinr niiini—— imun—
SOCIALNIH SVOBOŠČIN
Smreka
LESNA INDUSTRIJA LOŠKI POTOK
CJCiiteli jska zudnuja Cftv&dtjv€id
pozdravijo in čestita vsem zadružnikom ob zgodovinskem dnevu obletnice ustanovitve NOVE JUGOSLAVIJE
S T O L A R N A.
Poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za dan Republike iskreno čestitamo
SODRAŽICA
KMETIJSKA
ZADRUGA
OSILNICA
čestila zadružnikom
k prazniku Republike
obobobobobobobobobobcdbc3bobobc>bobc>bobo=3bcdbobobobobo:dbobc3Bobcdbobc>bc>bobc3bc>bo
Sleherni 29. november je nova živa pričo, da pripadamo narodom, ki so se i bojem in svobodo In napredek v ladnjih dveh desetletjih povzpeli zelo visoko. Ob 29. novembru pošiljamo vsem delovnim kolektivom iskrene čestitke in pozdrave
Kmetijsko gozdarsko posestvo • Kočevje
z UPRAVAMI IN OBRATI:
KMETIJSKE UPRAVE:	CVlSLERJI, KOPRIVNIK, LIVOLD, MLAKA, STARI
LOG, MLEKARNA, VRTNARIJA.
GOZDNE UPRAVE:	KOČEVJE, MOZELJ, STARA CERKEV, GRČARICE,
PODPRESKA, VELIKE LAŠČE, ŠPEDICIJA: KOČEVJE, RIBNICA.
LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE:	OSTALI OBRATI, GRADBENA SKUPINA,
CENTRALNO SKLADIŠČE.
DELAVNICE BREG, AVTOPARK,
OBOBOBOIOBOIOBOBOBOBOBOBOBOBOIOIBOBOO BOIOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBO
Kongres za telesno kulturo v Ljubljani
Vse večje je zanimanje med športnimi delavci za prvi slovenski kongres za telesno kulturo, ki bo v Ljubljani v začetku prihodnjega leta. Ta kongres naj bi ne bil neko ponavljanje ugotovitev in napotkov iz I. kongresa za telesno kulturo v Beogradu, temveč podroben pregled kako so v Sloveniji izvajali sklepe in navodila tega kongresa. Razpravljalo naj bi se, kaj je še perečega v naši telesni kulturi, ter o novih nalogah in načrtih. Pobudnik za ta kongres je skupni sekretariat SZS in Partizan Slovenije. Na obeh področjih naše telesne kulture, t. j. v množičnosti in kakovosti, je še veliko nerešenih vprašanj in bo nujno pristopiti h konkretnemu reševanju teh vprašanj. Težave se kažejo po izjavah tov. Leopolda Kreseta, predsednika skupnega sekretariata SZS in Partizana Slovenije, v sledečem:
9 nerešeni so materialni pogoji za tako delovanje na področju telesne kulture, kakršnega zahteva današnja družba;
S v skladu z razvojem našega družbenega sistema prihajajo tudi v telesni kulturi do izraza zahteve Po decentralizaciji in demokratizaciji. Osnovne enote želijo sproščeno delovanje ob upoštevanju samoupravnih načel in ob pomoči družbe;
•	delo na področju telesne kulture ni dovolj vrednoteno;
•	amaterski delavci na področju telesne kulture skoro niso deležni nobene podpore;
•	stremimo za obliko organiza-'r'ie, ki zagotavlja vso pestrost, ki
delovni ljudje iščejo, najsi bo za
azvedrilo ali za tekmovanja. Gre take oblike in pestrost dejavno-sti društev, kjer bodo našli prebivalci določenega teritorija svoje naesto in zadovoljstvo, tako oni, ki žele zabavo, kot oni, ki hočejo tekmovanja;
•	te težnje so zrasle na terenu že pred nekaj leti in se vse bolj Razvijajo. O vsem tem je že razpravljal Kongres za telesno kulturo v Beogradu, naša naloga pa je, da te sklepe konkretiziramo.
Gre za prilagoditev telesne kulturne dejavnosti splošnim potre-
bam in zahtevam časa. Čas je pa tak, da ne prenese več šablon. Danes telesna kultura ni dolžna samo fizično razvijati mlade ljudi, temveč mora biti tudi šola samoupravljanja. Kadar v nekem kraju ni pogojev, je dalje naglasil predsednik Krese, da bi delovalo več društev, je prav, da imajo samo eno, vendar mora imeti le-to splošen značaj. To je pa stvar svobodne izbire in odločitve svobodnih ljudi na terenu ne pa nekih forumov v Ljubljani ali celo v Beogradu. Društvo mora imeti bogat program svojega dela, da bo vsak z njim zadovoljen. Takih primerov je danes že mnogo, saj navedemo lahko celo vrsto društev, je dejal tovariš Krese, ki se ukvarjajo z delom v telovadncii pa tudi z najrazličnejšimi tekmovalnimi panogami. Znana so društva Partizan Kočevje, Novo mesto, mnoga društva Partizan na Primorskem ter društva v Velenju, Idriji in drugod ali Partizan pri tovarni Tomos.
Razvoj kaže, da smo prišli do
točke, kjer ni več potrebe po dveh osrednjih organizacijah, saj se po okrajih in občinah že oblikujejo enotni organi, ki se ukvarjajo s telesno kulturo. Žal, pri nas ta organ t. j. Občinska zveza za telesno kulturo ni še stekla kot bi bilo v območju občine Kočevje nujno potrebno. Čas nas prehiteva. Na terenu nastaja škoda, kar se oni, ki jim je bila poverjena ta naloga, vse premalo zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli. Odbor samo na papirju telesni kulturi prav gotovo ne more koristiti in bi bil tu vsak komentar odveč.
Znano je, da bo o telesni kulturi razpravljal tudi kongres SZDL marca meseca 1961 v Ljubljani in bo tako sporazumno določeno kdaj naj bi se vršil uvodoma omenjeni kongres za telesno kulturo Slovenije.
V naši občini bi bilo stanje v tem pogledu nujno analizirati in temeljito izkoristiti predkongresni čas, da bomo tako nadoknadili zamujeno.
Da bi prešli na izvajanje navodil Prvega kongresa za telesno vzgojo v Beogradu in da bi uspeli priti z igranjem namiznega tenisa čim bolj v širino, je bila ustanovljena Kočevska cona. Vsi izidi turnirjev v novoustanovljenih conah t. j. Zasavska, Ljubljanska, Notranjska in Kočevska, se bodo šteli za republiško rang lisito. S tem je ga doseženo tudi to. da bodo od-
Consko prvenstvo v namiznem tenisu
NAGRADNA križanka
Mladi zadružniki
padla večja potovanja na oddaljene turnirje in si bodo s tem društva prihranila na stroških.
Minulo nedeljo se je vršil prvi conski turnir v Kočevju v Šeško-vem domu, katerega so se udeležili tekmovalci iz TVD Partizana Sodražica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevja. Igrali so ekipno samo z boljšimi igralci, da bi tako dobili prvaka naše cone, ki bo potem zastopal našo cono na okrajnem prvenstvu, ki bo prihodnjo nedeljo v Hrastniku. Izidi so bili sledeči: Partizan Kočevje I — 4 točke Partizan Sodražica — 3 točke Partizan Kočevje II — 2 točki Partizan Ribnica — 1 točko Partizan Velike Lašče — 0 točk Taki turnirji bodo v bodoče za vse oddelke vsak mesec po enkrat izmenično v sedežih posameznih partizanskih društenv. Partizanska društva pa bodo poizkušala oživeti zanimanje za namizni tenis tudi Po šolah in podjetjih.
Objavljamo nagradno križanko, za katero je razpisanih deset denarnih nagrad. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev križanke do 6. decembra t. L, bomo na podlagi javnega žrebanja, ki bo istega dne ob 9. uri v prostorih uredništva, razdelili nagrade:
1.	nagrada 5000 din
2.	nagrada 3000 din
3.	nagrada 2000 diin
4.	nagrada 1000 din
5.	nagrada 1000 din
6.	nagrada 1000 din
7.	nagrada 500 din
8.	nagrada 500 din
9. nagrada 500 din 10. nagrada 500 din
Rešitve pošljite na naslov; Uredništvo »Novic«, Kočevje, Ljubljanska cesta 14 a, poštni predal 39. Na levi spodnji del ovitka napišite; Nagradna križanka. Premalo frankiranih pisem ne bomo sprejemali, nerazločno pisanih ali popravljenih križank pa ne upoštevali. Izid žrebanja bomo objavili v številki, ki izide 10. decembra t. 1.
Pri reševanju vam želimo velike uspehov.
18, novembra je bil na osnovni šoli Mirko Bračiča občni zbor mladih zadružnikov. Zadružniki so pregledali dosedanje delo in sestavili načrt za bodoče. Izvolil so tudi novo vodstvo. Ing. Tone Zorc pa jim je predvajal barvne slike o mehanizaciji v kmetijstvu na Kočevskem, o živinoreji doma in po svetu ter o gozdarstvu. Zadružniki so z navdušenjem .pozdravili to predavanje. Med ostalimi poročili je dijakinja VII. b razreda, Mojca Zupan takole povedala:
Šolski zvonec je najavil novo uro, delo v šolski zadrugi.
Nad Mestnim vrhom je bilo razpeto zakasnelo poletno nebo. Nekateri dijaki odhajajo na domove, drugi pa v šolo.
Za večino dijakov našega razreda pa je središče pozornosti šolska zadruga, njen razvoj in skrb za spravljanje pridelkov.
Naš razred na šoli je bolj znan po slabih ocenah, preglasni radosti. Pa vendar ... razred, ki je na svojo šolsko zadrugo ponosen in se je nanjo navezal. Navezal zato, ker je po vloženem trudu spomladi, ko je lopatil, grabil in sejal, ta dan požel sadove svojega dela.
Povrtnino, ki je ni bilo malo, so kočevske trgovine prav rade prevzele in jo prodale potrošnikom. Med pospravljanjem pridelkov smo računali, kako bi najkoristneje porabili izkupiček. Nekateri so menili, da bi ga vložili za nakup semen, gnojil in primernega orodja, drugi, da bi ga uporabili za izlet ali pa pomoč tistim dijakom, ki nimajo denarja, tretji spet, da bi bilo pametno vprašati za sivet tovarišico profesorico.
Kakorkoli že, porabili ga bomo pametno. Pridne roke dijakov so ruvale plevel in ga odnašale na
Gibanje prebivalstva
KOČEVJE
. f*OROClLI so se: C op Janez, Pismonoša iz Dolge vasi 42, star ■24 let in Fabjan Marija, gospodinjska pomočnica iz Slovenske vasi "45, stara 19 let. Zajc Franc, kurjač ‘z Željn 26, star 23 let in Cvetkovič Terezija, delavka iz Željn 13, stara 21 let, Vidmar Franc, delavec iz Koblarjev 10, star 50 let in Vidmar Pavla, roj. Ofoersitar, gospodinja iz Koblarjev 28, stara 47 let, Hodnik Filip, geometer iz Laz pri "Planini 67, star 24 let in Križman Marjana, asistentka iz Mozlja 24, stara 19 let.
RODILE so: Legan Kristina, gospodinja iz Šalke vasi 25 — deklico Jožico. Jerina Zofija iz Kočevja, Beška cesta — dečka Dušana, Novak Ana, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 14 — deklico Anico, Ivanušič Hedvika, natakarica iz Kočevja. Tomšičeva ul. 7 — deklico Danico, Rus Slavka, gospodinja iz Klinje vasi 4 — deklico Darinko.
Troha Ivanka iz Kočevja je rodila deklico Leonko in ne Donko, kot je bilo pomotoma objavljeno v "Prejšnji številki lista.
UMRLA je Fekonja Matilda, de-'avka iz Oneka, stara 17 let (vzrok s*nrti — samomor).
RIBNICA
poročila sta se: Čampa f.
delavec iz Nemške vasi 29 in Lev-1/vana, delavka iz Zadnikov 2.
RODILA je Petkovič Branika, 5°?>na asistentka iz Ribnice 87 — ueklico Ksenijo.
UMRL je Boh Jože, kmet iz B rež 2. star 57 let,
LOŠKI POTOK
POROČILA sta se: Cimprič Vla-e,|nir, zidar iz Prigorice 8, star 26
let in Bambič Angela, kmetovalka iz Retij 6, stara 21 let.
RODILA je Levstek Silva iz Travnika 57 — dečka Dušana.
UMRL je Markovič Jakob, osebni upokojenec iz Retij 48, star 84 let.
DOLENJA VAS
POROČILI so se: Kramar Jože, mizar iz Dolenje vasi, star 26 let in Grum Marija, delavka iz Malega Lipovca 4, stara 19 let, Dejak Franc, delavec iz Dolenje vasi 26, star 29 let in Merhar Rozalija, delavka iz Prigorice 84, stara 24 let.
Jmala ln tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik JANEZ MERHAR. -redništvo ln uprava v Kočevju, Ljub-4»tiska cesta 14-a, telefon uredništva n uprave 3-89. Naročnina Je 500 din. Polletna ISO din in jo Je treba plačati naprej, za inozemstvo 1000 din ozl-J°*n* * ameriške dolarje. Tekoči račun **•-711/1-165 pri Komunalni bariki v ^ubtjanl, podružnica ta Kočevje
				
K- ■!	■ ■	N	■ ■	0
JADRAN, Kočevje; od 25. do 27.
novembra ameriški cinemascop-ski film »HREPENENJE ZA MOŠKIM«, 28. novembra ameriški barvni film »ZVEZDA INDIJE«, 29. in 30. novembra jugoslovanski barvni cinemascopski film »NEVIHTA«, od 2. do 4. decembra ameriški barvni cinemascopski film »OBRAČUN V TEJ-BROCKU«, 4. decembra matineja slovenskega filma »KALA«, 5. dec. amer. film »NA OVINKU REKE«, od 6. do 8. decembra francoski barvni film« SLEPI POTNIK«, od 9. do 11. decembra ameriški barvni cinemascopski film »JEZ NA PACIFIKU«.
SVOBODA, Rudnik: 26. in 27. novembra italijanski film »NEZVESTA«, 3. in 4. decembra japonski film »ULICA SRAMU«. 10. in 11. dec. ameriški barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«.
RIBNICA: 26. in 27. novembra amer. film »OBTEŽILNA PRIČA«, 3. in 4. decembra ameriški barv. cinemasc. film »SAYO-NARA«, 10. in 11. dec. angleški vistavision film »DOKTOR NA ZELENI VEJI«.
DOBREPOLJE: 26. in 27, novembra francosko-italijanski barvni film »AVANTURE KASANOVE«, 28. in 29. novembra slovenski film »KALA«, od 2. do 4. dec. ruski barvni film »SKRIVNOST DVEH OCEANOV«, 7. decembra barvni film »SVET TIŠINE«, 10. in 11. decembra ameriški barvni cinemascopski film »PREKINJENA MELODIJA«.
PONIKVE: 7. decembra barv. film »SVET TIŠINE«.
LOŠKI POTOK: 27. nov. sovjetski barvni film »NOC IN MEGLA«
kompost in urejevale prostor za gnojišče.
Prijetno utrujeni smo nadaljevali razgovor o bodočih načrtih za rast naše šolske zadruge. Marsikomu se je utrnila misel, da je poklic kme-tovalca-zadrugania zanimiv, ker ga seznanja s prirodo, biologijo in vremenom. Koristen za nas šolarje pa še posebej, ker si z delom utrjujemo zdravje, z izkupičkom za prodane pridelke pomagamo samim sebi, se ob delu nazorno učimo prirodopis in koristimo skupnosti.
Ob razmišljanju o teh koristih bo marsikdo izbral tudi sebi poklic kmetijskega tehnika ali agronoma, ki so našemu gospodarstvu zelo potrebni. Letošnje delo, dobra organizacija in koristen zaključek jesenskega spravljanja pridelka obeta šolski zadrugi še lepo prihodnost.
in film »V TRET J AKOV SKI GALERIJI«, 4. decembra češki film »ŠOLA OČETOV«, 11. dec. ameriški barvni film »GOSPODAR BALANTREA«. SODRAŽICA: 26. in 27. novembra barvni film »JENKI NA DVORU KRALJA ARTURA«.
VELIKE LASCE: 26. in 27. nov. nemški barvni film »MOJA LEPA MAMA«, 3. in 4. decembra francoski barvni film »NANA«, 10. in 11. decembra italijanski film »ZENA DNEVA«. KOČEVSKA REKA: 26. in 27. novembra jugoslov. film »VRATA OSTANEJO ODPRTA«, 29. in 30. nov. jugoslov. film »DOBRO MORJE«. 30. novembra bo matineja istega filma za pionirje, 3. decembra jugoslovanski film »VRNIL SE BOM«, 7. decembra jugoslovanski film »DOKUMENT ČASA«, 10. in ll. decembra jugoslovanski film »TRI KORAKE V PRAZNO«.
PREDORAD: 26. in 27. novembra nemški barvni film »LAŽNI KAPETAN«, 3. in 4. decembra italijanski film »MADAM BUTTERFLY«, 10. in 11. dec. jugoslovan-sko-sovj, barv. film »ALEKSA DUNDIC«.
OSILNICA: 27. novembra italijanski film »KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV«, 4. decembra angl. film »SEMENJ ZELJA«. 11. dec. poljski film »RESNIČNI KONEC VOJNE«.
BROD NA KOLPI: 26. in 27. novembra češki film »VOLČJA JAMA«, 29. in 30. novembra ju gostov, film »DEVETI KROG«, 3. in 4. decembra ameriški barv film »PESEM MRTVIMA ZALJUBLJENCEMA«.
PREKLIC
Preklicujem besede, ki sem jih govoril o Andlovič Zofiji, ker so bile neresnične. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od tožbe.
Mauko Alojz, Kočevje
Čestitka
Ob dnevu Republike čestita vsem domačim, sorodnikom in znancem, posebno Pa delovnemu kolektivu podjetja »ITAS« Kočevje.
Jože Gorše, V. p. 3795. Zagreb
PRODAM
Prodam kravo, dobro mlekarico pšenične barve, breja je 5 mesecev.
Vesel Anton, Gorenja vaš št. 69 pri Ribnici.
Zanimivosti
•	POSEBNI AVTOBUSI ZA ŽENSKE
V Kataniji na Siciliji so prvi na svetu uvedli različne avtobuse za moške in ženske potnike. Pričelo se je tako, da so se potnice na progi 27 pritoževale, češ da so jih moški sopotniki v gneči na dvoumen način in na določenih delih telesa tako ščipali, da so modre podplutbe upravičeno vzbudile sum pri svojih možeh. Odslej se bodo vozile ženske ločeno v posebnih avtobusih.
•	USPAVANKE
Cc nekdo na Dunaju ne more zaspati, pokliče telefonsko številko 52-999. Telefonistka z milim pojočim glasom ima nalogo, da naročnika v čim krajšem času uspava. Pri tem se poslužuje sugestivnega prepričevanja, uspavank in glasbe. Omenjena telefonska številka je kmalu postala ena najbolj priljubljenih na Dunaju.
•	POSEBNI PENZIONAT ZA TAŠČE
Neki samostan v bližini Rima je odprl poseben penzionat za tašče, ki se ne razumejo s svojimi snahami in bi se rade umaknile v samoto. V samostanu, ki je zaradi pomanjkanja mladih nun precej prazen, so podjetne nune uredile za razočarane tašče posebno kinodvorano, prostor za televizijske sprejeme in za popoldnevno pitje kave.
od tu in tam
Vodoravno: 3. Ravno tak, 6. zvit papir, 7. Avar, 8. del šole, 12. izvršni organ, 13. egipčanski bog, 15 povrniti se v prejšnje stanje, telesno, moralno .... 22. glavno mesto sosednje države, 23. nerazdeljiva soglasnika. 24. večje industrijsko mesto v Italiji, 25. ni veliko. 27. ponovim, ponavljam, 29. samo eni, 30. reka na Gorenjskem, pritok Save.
Navpično: 1. Partizansko ime ter priimek narodnega heroja, komandanta glavnega štaba NOV in PO Slovenije od 1943. do 1944. leta,
2. dvorane. 4. kratica naše borbe začasa H. svetovne vojne, 5. priimek podpredsednika Z IS FLRJ, 6. kratica dobrodelne organizacije, S. dva samoglasnika, 10. priimek srbskega mladinca, heroja, po katerem se imenuje tovarna pri Beogradu. 11. vrsta plina, ki se uporablja v industriji, 13. zareza, poškodba, 14. najmanjši delec snovi,
15.	glavno mesto evropske države,
16.	doba, 17. razstavne dvorane, 18. naziv, 19. naš voditelj, 20. nekdanji prebivalec na naših tleh, 21. vrsta papige, 26. predlog, 28. grška črka, ki se uporablja v matematiki.
Hiomxski kotiček
KURIR
Veter piha pomešan z dežjem.
Tu in tam se še vidijo krpe snega. Noč je temna,
da ne vidim koraka predi seboj. Hodim sam, brez prijateljev.
Vesel sem, da hodim sam po teh samotnih krajih in poteh.
Na rami mi visi puška in torba.
Kurir sem.
Imam važno sporočilo za svoje tovariše.
Bizjak Jožica, učenka II. c r. Osnovna šola Mirko Bračič
Za smeh in dobro voljo
— IZ OTROŠKIH UST
»Ata, računska naloga, ki si mi jo pomagal rešiti, ni bila prav. Vendar pa si tega nikdar ne ženi preveč k srcu. Tudi drugi očetje jo niso prav rešili.«
— BREZ ZAMERE
Šofer človeku, ki ga je z vespo povozil:	»Oprostite, tovariš, sem
šele začetnik!«
»Tudi jaz. Danes se mi je to prvič primerilo.«
— LOVSKA
»Na lovu si bil, toda kje imaš
zajca.«
»Lahko bi ga ustrelil, a sem ga prihranil za drugič, ko bo bolj tolst.«
MATERI
Mama, daj, vstani, nikar več ne spi!
Glej, pomlad je prišla polna rožnega duh trnja, polna ptičjega žgolenja,
Al’i ti spiš
in se nikdar več ne prebudiš.
Vem, da bi bila tudi ti radia v pomladni zarji, lepa kakor sonce, ki spomlad posije, rožna kakor cvetje v polju.
Zato bi rožic jaz prinesel v grob, v katerem ni pomladi, da bo vonj pomladi tudi v tvojem temnem domu.
Debevc Majda, uč. VII. o r. Osnovna šola Mirko Bratiš
ŠOJGRSKJ TEČA?
AMD KOČEVJE SPREJEMA PRIJAVE KANDIDATOV ZA ŠOFERSKI TEČAJ DO VKLJUČNO 8. DECEMBRA 1960. ZAČETEK TEČAJA BO 12. DECEMBRA 1960 OB 19. URI. PRIJAVE IN INFORMACIJE DOBITE V PISARNI DRUŠTVA
ŠTK — AMD — KOČEVJE
UPRAVNI ODBOR DELAVSKE UNIVERZE V RIBNICI
razpisuje
MESTO UPRAVNIKA DELAVSKE UNIVERZE
Pogoji: SREDNJA. VIŠJA ALI VISOKA ŠOL IZOBRAZBA KOLKOV ANE PROŠNJE Z DOKAZILOM O ŠOLSKI IZOBRAZBI JE TREBA POSLATI OBČINSKEMU LJUDSKEMU ODBORU RIBNICA NAJKASNEJE DO 15. DECEMBRA 1960
Upravni odbor Delavske univerze Ribnica
AKADEMIJA V KOČEVJU
Občinski odbor Socialistične zveze Kočevje vabi prebivalce mesta in okoliških krajev na slavnostno akademijo v počastitev dneva Republike. Akademija bo 26. novembra ob 20. uri v Šeškovem domu.
MLADINA V STARI CERKVI
Na predlog političnih in ostalih množičnih organizacij, naj se ustanovi aktiv LMS tudi v Stari cerkvi, je Obč. Komite LMS Kočevje sklical mladino iz Stare cerkve in bližnje okolice. Udeležba je bila dobra. Na ustanovnem sestanku LMS je prišlo do izraza zanimanje mladih za program dela mladinske organizacije kakor tudi delo tukajšnjih organizacij.
Dosedaj so bili že trije sestanki aktiva ter dve seje sekretariata. Kaj so na teh sestankih razpravljali, bo zanimalo tudi aktive LMS, ki so ravno tako na novo ustanovljeni.
Najprej smo obravnavali vprašanje prostora, ki je za naše delo ne-obhodno potreben. Sklenili smo, da bo mladina priskočila na pomoč tukajšnjemu društvu »Svoboda« pri izgradnji kulturno prosvetnega doma. V tem domu bo mladini omogočena kultumoprosvetna dejavnost, kakor tudi ostale dejavnosti, saj bo tudi klubska soba, v kateri bo televizijski sprejemnik, radio-aparat, garnitura šaha, manjša knjižnica in drugo. Kulturno pro-
mmimm53S2P#‘*’~C'
svetni ddtn bo.nudil mesto za pravilno izkoriščanje prostega časa naši mladini ter jo odvračal od slabih vplivov gostilne -— pijančevanja. pretepov itd.
Že naslednjo nedeljo se je udeležilo prostovoljnega dela 17 mladincev pri izkopu greznice. Izkopali so okoli 24 kubičnih metrov zemlje. Skupnih ur je bilo 90. O uspehu prve delovne akcije so poročali na drugem sestanku, za prihodnjo delovno akcijo se ie prijavilo 27 mladincev in mladink.
»Svoboda« je obljubila, da bo kupila magnetofon, ki bo stalno na razpolago mladini.
Za otvoritev kulturno prosvetnega doma bo aktiv LMS pripravil kratek kulturni večer z raznimi dkeči, recitacijami in pesmimi.
Dogovorili smo se, da s predavanji, ki jih bo organizirala Delavska univerza ob torkih, ter raznih tečajev. vzgajali mladino. Člani sekretariata nai bi obiskovali večerno mladinsko politično šolo v Kočevju. Za športno dejavnost bo se kretariat pripravil program.
Slavko Pavlič
Uspehi Kleparstvo
»Raistvo« podjetja Splošno kle-1 cembra letni plan dosegli, do kon-parstvo Kočevje sega v leto 1946. ca leta pa za nekaj odstotkov pre-Najprej je začelo poslovati, seveda segli.
z majhnim številom delavcev, pod j Ko smo se mudili v podjetju, naslovom Mestna kleparska delav- srno se zanimali tudi za razvoj pod-
nica, leta 1947 pa so podjetje preimenovali v Mestno kleparsko podjetje Kočevje. Leto dni kasneje so podjetje preimenovali v Mestno kleparsko podjetje, leta 1953 pa so dali podjetju ime, kar je v veljavi tudi še danes: Splošno kleparstvo Kočevje.
Do leta 1855 so dogradili delavnice, kjer je zaposlenih sedaj 30 članov kolektiva, od tega pet vajencev. Omeniti moramo, da ima podjetje svojo podružnico v Ribnici, in sicer od leta 1953.
Podjetje dobro gospodari in iz leta v leto veča proizvodnjo. Plan podjetja za leto 1960 govori o 45 milijonov 500 tisoč din vrednosti bruto proizvoda. Že dosedaj so realizirali 42 milijonov 500 tisoč, tako da bodo predvidoma že sredi de-
jetja v bodočih petih letih. Do leta 1965 nameravajo povečati proizvodnjo od dosedanjih 45 milijonov na 64 milijonov, delovno silo pa bodo povečali samo za 8 delavcev. V tem času nameravajo vložiti za povečanje kapacitet skupno 20 milijonov 500 tisoč din investicij, od tega bodo najeli kredit samo za 4 milijone, za vse ostale investicije pa bodo prispevali sami iz lastnih sredstev. Med dragim bodo nabavili stroj za dimna kolena, tovorni avtomobil, stroj za pločevino itd.
Kaj vse izdelujejo v Splošnem kleparstvu? Izdelujejo vsa stavbna kleparska dela. strelovodne naprave, kovinske galanterijske proizvode in drugo. Zaradi dobre kvalitete so njihovi artikli iskano blago na tržišču.
7lasi fotafi a slikah
Vas Kot pri Ribnici
Foto ing. L. Čampe i
Iz Drage nam pišejo
V nedeljo 20. novembra je bila v Dragi konferenca krajevnega odbora SZDL. Tov. Stimec je v poročilu nanizal uspehe, ki so jih dosegli pod vodstvom SZDL in nakazal potrebe po organizaciji, ki bi delovala na vsem območju krajevnega odbora Draga. Nakazal je tudi naloge, ki jih čakajo v prihodnjem letu. Med njimi je organizacija proslave 20-letnice vstaje najvažnejša.
Razprava je bila živahna. Velik pomen so posvetili šolstvu. Nakazali so potrebo, da se čimprej uvede prevoz otrok na osemletko v Loški potok. Glede združevanja zadrug so sprejeli priporočilo, naj bi se njihova zadruga združila z zadrugo v Loškem potoku, če bo ta ostala samostojna, ker je blizu in ee ukvarja s podobnimi posli. Nekateri so se razburjali, češ da jim je bila hišnina previsoko odmerjena v primerjavi s tistimi, ki imajo boljša stanovanja. Govorili so tudi o sečnji v zasebnih gozdovih in drugem.
Kritizirali so osebje Zdravstvenega doma v Ribnici in Gabra, ker noče sprejemati kmetijskih zavarovancev. V Ribnici je imel težave Franc Vesel iz Podpreske 8. V Gabru pa imajo težave celo v lekarni.
Izrazili so željo, naj bi prihajal k njim v ordinacijo zdravnik iz Sodražice, dokler ne bo v Loškem potoku v novozgrajeni zdravstveni
postaji nameščen zdravnik. Pravijo, da je v Sodražici laže priti do zdravnika in tudi prevozi so cenejši.
Nazadnje so se dogovorili, da bodo 12. decembra sklicali zbor vo-lilcev, kjer bodo obravnavali vsa vprašanja, ki se tičejo Ij-udi teh krajev.	-fr.
Pogostitev starčkov v Ribnici
Pretekli teden se je Zbralo v domu Partizana v Ribnici nad sto starčkov, starih nad 70 let. Podmladek RK ob pomoči tovarišic učiteljic, je pripravil starčkom prijeten večer. Zaigrali so »Rdečo kapico«. Po končani predstavi so jim priredili zakusko. Presenečenje in prijetno razvedrilo jim je pripravil tudi orkester JLA iz ribniške garnizije. Starčki so bili s prireditvijo in programom zelo zadovoljni in se prirediteljem lepo zahvaljujejo.
Srečanje s tovarišem LISCEM
Na šoli »Jože Šeško« v Kočevju deluje več krožkov. Med njimi je šahovski krožek najbolj aktiven. 10. novembra smo se šahisti obeh
PREDGRD
17. novembra je bila v Pred-gradu letna konferenca Socialistične zveze. Konference so se udeležili vsi člani. Predsednik odbora SZDL je poročal o delu odbora v preteklem letu. V razpravi so se dotaknili raznih gospodarski vprašanj.
Izvalili so nov upravni in nadzorni odibor krajevne organizacije, Socialistične zveze in delegate za občinsko konferenco.
USPEŠEN LOV
Kakor nam poroča naš dopisnik iz Predgrada, imajo tamkajšnji lovci letos veliko sreče na lovu. Na zadnjem skupnem lovu, ki ga je organizirala Lovska družina Predgrad, je lovec Jože Strfoencar iz Starega trga ustrelil 120 kg težkega divjega merjasca. Menimo, da so imeli lovci dovolj mastne pečenke, kmetje pa eno nadlogo manj.
osemletk v Kočevju zbrali v dvorani gimnazije, kjer je tov. Lisac, ki je eden najboljših šahistov v Kočevju, odigral simultanko proti 23 mladim šahistom. Po treh urah igre je tov. Lisac 19 partij dobil, eno remiziral, tri pa izgubil. Zmagali so: Anka Knafeljc, Štefan Čimer in Ivan Hegler, remizirala pa je Nataša Košir.
Z rezultatom smo bili zadovoljni in si podobnih srečanj še želimo.
Sobar Branka, VII. a. r. šole »Jože Šeško«
Pošiljam naročnino..;
Naša rojakinja in naročnica »Novic« iz Sudburyja, Kanada, Ana Ruparcic, nam je poslala pismo, v katerem pravi med drugim tudi tole:
»Mislim, da mi bo kmalu potekla naročnina vašega lista, na katerega sem naročena. Zato vam pošiljam denarno nakaznico za 3 dolarje, da si tako tudi za naprej zagotovim dostavo '»Novic«. Nikakor ne želim, da bi ga ustavili, ker bi nam bilo po listu preveč dolgčas. Vsako številko »Novic« prečitamo do zadnje vrstice. Čeprav smo že dolgo let v tujini, nas kljub temu zanima in radi slišimo, kako žive ljudje na domači grudi... Lepe pozdrave vsem v uredništvu, kakor tudi čitateljem lista v domovini in tujini. Želim vam veliko uspehov.«
To je samo eno izmed pisem, ki nam jih pišejo rojaki iz tujine. Veseli nas, da so z listom zadovoljni in da jim z domačim listom povezujemo z domovino in da jim pomenijo »Novice« košček domovine. Dragi rojaki v ZDA, Kanadi, Fran-
ciji, Nemčiji, Belgiji, Avstriji in dragih deželah! Želimo vam, da bi tudi v naprej radi prebirali naš list, v uredništvu pa se bomo trudili, da vas bo naš tednik še bolje seznanjal o dogajanjih v domovini.
Rojakinji Ruparcicevi in vsem,. ki so nam pisali, se lepo zahvaljujemo za pozdrave in njihove želje. Vračamo jim pozdrave z najboljšimi željami.	Uredništve
Iz Strug
V	soboto 19. novemiDra so na pobudo Občinskega odbora ZROP ustanovili osnovno organizacijo ZROP v Strugah, ki zajema vse rezervne oficirje in podoficirje na tem območju.
V	odbor so bili izvoljeni: Franc Kaplan za predsednika, Leon Pugelj za tajnika, Anion Pugelj za. blagajnika in Jože Bradač za člana.
Sprejeli so program dela za leto 1960-61. Zbora je prisostvoval tudi major Dimič iz Ribnice, ki je imel na koncu strokovno predavanje.
-fr.
Kmalu bo pod streho hlev za 130 glav živine, ki ga gradi kmetijska zadruga Fara. Hlev jim je zelo potreben. Sedaj pitajo v neprimernih prostorih 60 mladih bikcev
LJUBIM TE
Vreme
Obeta se nam nestalno vreme s pogostimi padavinami.
Med 29. XI. in 6. XII. mraz in bo snežilo.
oeoaoeoaoaoaoacDecDeoioaoioioeiDaoaoEoaooeoeoioEoecaeoaoecroioioEoeoecDaoicDeoaoaoaoioeoioioaoiolo
<r/ o je prišla, je sijalo sonce. Oba sva se smejala in si govorila o lepem. Potem je začelo rahlo deževati. Poslovila se je in dejala:
»Oprosti, da sem te motila«.
»Nisem jezen. Vesel sem, da si prišla. Ge imaš čas, mislim, lepo bo, če zopet prideš.«
»Dobro. Potem bom prišla,«
To je bilo moje prvo srečanje z ljubeznijo, ki bi jo lahko resnično ljubil. Nikar no, sem pomislil. Jaz da bom ljubil? Nikoli. Jaz preveč ljubim samega sebe. In usodo. Pa vendar, sem si dejal, res, resnično jo bom ljubil. Ljubil jo bom.
Potem ona ne bo ljubila tebe.
Sedela sva na kavču in si gledala v oči. Potem je spregovorila
»Mislila sem. da ne bom nikoli več mogla nikogar imeti rada.«
»To pomeni, da si bila nekdaj precej razočarana.« Za nekaj časa sem prenehal misliti. »In kaj misliš sedaj?«
»Mislim ravno nasprotno.«
»Ti si moja usoda,« sem ji rekel. »Ti si moja ljubezen. Ti si mo-j3 srečo.*
Bilo je drugače. Tedaj še ni bila moja ljubezen. Tedaj je bila samo moja sreča. Pa ne za dolgo. Potem ie postala moja usoda.
Vzljubil sem jo šele čez nekaj;	»... pa si spoznala, da je
časa. Ne zaljubim se hitro. Toda1 zate pretrd oreh.«
cel®
ko se zaljubim, se zaljubim resnično. Močno. In odkrito.
»Oprosti mi, da Te ljubim.«
»Povej mi, si bila velikokrat zaljubljena.« Takoj mi je bilo žal, da sem jo to vprašal. Pusti, sem si dejal, to je minilo. Razočaral se boš. Spomni se tistega: Ni pomembno. koga ljubiš, ampak kako ljubiš?
Zakaj, sem io vprašal?
Ker jo ljubiš.
Seveda. Mogoče jo res ljubim.
Toda, ali tudi ona ljubi tebe.
Dolgo svan sedela molče. Obrnila se je proč in v grobi tišini sem razločno slišal njeno močno in hitro dihanje.
Potem sva se naveličala sedeti in odšla sva na ulico. Ljudi skoraj da ni bilo. Polastilo se me je silno malodušje. Stopal sem počasi, kakor da bi šel v smrt. Tudi ona je hodila počasi in še vedno močno dihala.
»Ti ga še vedno ljubiš,« sem ji rekel skoro šepetaje.
»Nikar, prosim Te! Ne ljubim ga več. Sovražim ga.«
»Prav to je najslabše. Sovražiš ga, ker ga ljubiš.«
»Ne, ni res. Že vrniti se je hotel, ker je mislil, da ga še ljubim, pa...«
»Zakaj me mučiš?«
»Povej mi, zakaj ga sovražiš?«
»Ne vem.«
»Potem poslušaj! Sovražiš ga. ker ga ljubiš. Ljubiš ga. on pa ne ljubi Tebe. Zato ga sovražiš. Vedno je tako. Kjer ni ljubezni, tam ni sovraštva. Kdor ne ljubi, ne sovraži. Kdor ne ljubi, prezira. Zakaj ne sovražiš tistega, ki je lagal o Tebi, ki Te je žalil? Zakaj? Zato, ker ga ne ljubiš. Kdor ljubi, tudi sovraži.«
»Verjemi mi, da ga ne ljubim-Verjemi mi, da... da ga ne... da ga ne sovražim.«
»Kako si maščevalna.«
»Morda.«
»Ne ponižuj se!«
»Pusti me!«
Pustil sem jo. Obrnila se je in» odšla. Ne da bi rekla besedo. Ko je1 bila že daleč, se je ustavila, okre-nila glavo in mi zaklicala: sovražim Te. Potem je začela teči in ne da bi se obrnila, je še dejala: »Ker Te imam rada.« Potem pa je izginila za vogalom. Se dolgo sem gledal za njo in nemo strmel predse.. Vse dotlej, ko sem, ne da bi se zavedel, rekel polglasno: tudi jaz Te sovražim...!
Leopold Sega
ZLOČINCI
25 posebne vrste
Praktično bi se dalo izvesti tako, da bi osebe,. nad katerimi je treba opraviti sterilizacijo, prišle do okenca, kjer bi jim zato, da bi jih zadržali nekaj minut, postavili kakšna vprašanja ali pa zahtevali, naj izpolnijo te ali one formularje. Uslužbenec, ta bi bil za okencem, bi takoj sprožil aparat in osebe bi izpostavili z obeh strani vplivom žarkov. Ena naprava z dvema tubama bi lahko sterilizirala dnevno 150 do 200 oseb, 20 naprav pa 3 do 4 tisoč oseb. Po mojem mnenju ne bi v nobenem drugem primeru dosegli večjega števila.
Stroški _ približno ocenjeni — bi znašali za eno napravo okoli
20 do 30 tisoč mark. K temu pa je treba dodati še stroške za ureditev posebne zgradbe, saj je treba p od vzeti vse varnostne ukrepe za uslužbence.
Lahko sklepamo, da se da ob današnji tehnologiji in znanosti opraviti množično sterilizacijo s pomočjo X-žarkov.
Brack
Leto dni kasneje, ko so določali osebje za hitro uresničitev židovskega programa — predlagal ga je SS-brigadni general Globotschnik
_ je Viktor Brack opomnil Himmlerja na svoj predlog z naslednjo
utemeljitvijo:
»Od skupaj 10 milijonov Zidov je po mojem mnenju 2 do 3 milijone sposobnih za delo. pa naj bo mož ali žena. Zaradi težav, kar zadeva delovno silo, predlagam, naj se izbere sposobne in jih ohrani za vsako ceno. To bo šlo le, če jih istočasno onesposobimo za oplojeva-
nje. Pred letom dni sem Vas obvestil, da sem naročil potrebne poskuse. Se enkrat bi Vas rad opozoril na ta dejstva.
Kastracija z X-žarki je relativno poceni, poleg tega jo je lahko v kratkem času uporabiti pri tisoč ljudeh.
Menim, da sedaj ni več pomembno, če bodo skopljene osebe to ugotovile po nekaj tednih, ali pa po nekaj mesecih.
Če se Vi odločite za predlog, da bi zagotovili delovno silo, je pripravljen reichfuhrer dati v ta namen na voljo potrebno število zdravnikov in ostalo osebje.«
Po Himmlerjevem nalogu se je pomočnik Bračka povezal z SS-generalnim poročnikom in vodjo glavnega urada za koncentracijska taborišča Pohlom. Dokaz o sodelovanju Bračkovih zdravnikov in es-esovcev v koncentracijskih taboriščih imamo v pismu, ki izvira iz leta 1944.
»Reichfuhrer Bouhler mi je naročil, naj Vam pošljem razpravo dr. Horsta Schumanna o delovanju X-žarkov na človeška plodila. Posebno opozarjam na drugi del razprave, iz katere izhaja, da izvedba kastracije po tem načinu pri moških ne pride v poštev, ker je popolnoma neekonomičen. Kastracija na operativen način sam sem se prepričal, traja 6 do 7 minut; torej jo je moč opraviti z večjo gotovostjo in hitreje kot kastracijo s pomočjo X-žarkov.
Upam, da Vam bom lahko v najkrajšem času poslal nadaljevanje te razprave.«
Dr. Schumann je bil leta 1939 vodja nekega zavoda za evtanazijo in zdravnik svetovalec pri programu evtanazije. Njegovo delo in raziskave v zvezi s skopljenjem z X-žarki v letu 1943 je opisala priča, ki je bila kot Zid zaprta v taborišču.
»Štiri tedne sem gradil cesto, ko je neki večer naš nadzornik naročil, naj se javijo vsi zdravi Židje, stari 20 do 24 let! Nisem se javil. Odbranih je bilo 20 mladeničev. Naslednji dan so se morali javiti pri zdravniku. Vrnili so se še isti dan in morali so nadaljevati z delom. Nkmo vedeli, kaj nameravalo napraviti s temi ljudmi. Teden dni kasneje je bilo znova odbranih 20 Zidov, starih 20 do 21 let. Tokrat je šlo izbiranje po priimkih, po abecedni vrsti. Bil sem prvi. Odpeljali
so nas v žensko taborišče v Bierkenau. Prišel je visok človek, zdravnik, v letalski uniformi. Morali smo se sleči. Potem so držali 15 minul naše spolne organe pod nekim aparatom. Aparat nam je grel organe in bližnje dele telesa. Potemneli smo. Potem smo morali spet takoj na delo. Čez nekaj dni se je začel pri večini mojih tovarišev izcejati iz spojnih organov gnoj in zelo težko so hodili. Ne glede na to s® morali nadaljevati z delom vse dotlej, dokler niso popadali. Take s® potem zvozili v plinske celice.
Meni se ni cedil gnoj, temveč neka vodena tekočina. Čez 14 dni, nekako v oktobru 1943, so poslali sedmorico iz naše skupine v Auschwitz I. Vso pot smo prehodili peš. Ljudje so zelo težko hodili zagradi bolečin v spolnih organih. Spravili so nas v bolnišnico Auschwitz I. Tu so nas operirali. V hrbet smo dobili injekcijo, ki nam je omrtvil® spodnji del telesa, medtem ko je ostal gornji del popolnoma normalen. Odstranili so nam obe modi. Pred tem niso pregledali semena* Ves postopek sem opazoval v zrcalu kirurške svetilke. Pred operacij® nas ni nihče vprašal za dovoljenje. Enostavno so nam rekli: »Vi stena vrsti!« in položili so nas na operacijsko mizo. V Auschwitzn je vodil sterilizacijo in skopljenje neki dr. Schumann...
... Oprostite, ker jočem, toda ne morem se obvladati. V bolnišnici sem bil kake tri tedne. Nato so nas pregledali in iz našega oddelka so jih kakih 15 odstotkov odpeljali v plinske celice. Močn® sem se prestrašil. Čeprav sem bil le na pol živ, sem se vrnil na delo-Dodelili so me v krojaško delavnico. Tam sem moral težko delati? pogosto sem bil tudi tepen...«
Z izjavo Poljakinje Gustave Winkowske, ki je bila zaprta v taborišču Ravcnsbriick, ;je dokazano, da so sterilizirali s pomočjo žarkov ne le v taborišču Auschwitz, temveč tudi v taborišču K*' vcnsbruck:
»Neki zdravnik je prihajal iz Auschwitza približno vsakih 7 dn«*-Ves dan je steriliziral ciganske otroke z X-žarki, pri tem pa ni UP®' rahljal anestitičnih sredstev. Po sterilizaciji so otroci jokali in so1*' ševali svoje matere, kaj so napravili z njimi...
r
• mnnimmmmmii.....
HAS
.&£>
>Š£
8 »"S
o c e v j e
Borbene po d ave in in iskrene čestitke	|
ob 17. letnici rojstva socialistične
Jugoslavije pošilja vsem delovnim ljudem kolektiv
Industrija transportnih sreds. in opreme
! 1
M
«
83 s > —
> »Es
3 O
2 '1
s is
>u |i
"3 5 o
■ O “
s-s e = =
>u sl
■r s 2
3* 2-
* :i
S a»
i
. ....Ml.Ml.....M..—......—mum—............M.Ul
KMETIJSKA ZADRUGA
ROB
čestita
kV

Oo 17. letnici rojstva
Jugoslavije
LEKARNA Kočevje
čestita k 29. novembru dnevu Republike
ZDRAVSTVENEGA
toplo čestita k 29. novembru 17 -letnici ustanovitve nove ‘Jugoslavije
kolektiv
nnmn
UUIIIH
mmmMmmmmmm
lil
LU
x-x-x*x-x’x'x-x-x-x-x-x-x-x-xx-x-xxx:$xxxvx
čestita ob našem največjem prazniku, dnevu Republike, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem in jim želi veliko uspehov
o
o
sz
Blektro

Čestitkam ob prazniku Republike se pridružuje tudi podjetje
S POSLOVALNICAMI:
»MIZAR«
OBRAT STARA CERKEV IN PLESKARSTVO
m

»PROMET« Kočevje
čestita in pozdravlja ob 29. novembru dnevu Republike
Jlekama in slaščičarna
JCačevfe
čestita in pozdravlja vse delovne ljudi ob 29. XI.
€11]
2>a da n JiepuMike najlepše čestitke
Kočevje
KOLEKTIV
j SPLOŠNEGA AVTOPREVOZNIŠTVA
i
KMETIJSKA i ZADRUGA
AVTO
X
Vsem zadružnikom čestita ob dnevu Republike in jim želi še veliko uspehov
KOČEVJE
ČESTITA POSLOVNIM PRIJATELJEM IN POZ-j DRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI OB ROJSTNEM DNEVU NOVE JUGOSLAVIJE — 29. NOVEMBRU
Najboljše želje in pozdrave ob prazniku — 29. novembru, pošilja kolektiv
Splošnega
kleparstva
KOČEVJE
KINO »JADRAN
Čestita in pozdravlja za praznik Republike obiskovalce kina in ostale delovne ljudi
Ob velikem prazniku — 29. novembru, iskreno čestita vsem rudarjem in delovnim kolektivom ter pošilja borbene pozdrave z željo, da bi dosegli
še večje uspehe
Rudnik rjavega premoga Kočevje
»Tam bom umrl...«
!,
»M
ama, boš videla, da bodo prišli Nemci z avtomobilom in me odpeljali v Ljubljano; tam bom umrl. ti boš pa jokala!« Tako je sedemnajstletni Ivan večkrat dejal materi, kadar ga je pokarala. Mati se je stresla, v oči so ji navrele solze. Ko mu je dejala, naj ne govori tako, je nedolžno vprašal, zakaj. Ni vedel, da ji je vsaka beseda prebodla srce, ni poznal uničujočega učinka svojih besed ...
Ko je bil Ivan še prav majhen, je nevarno zbolel. Zdravnik je ugotovil: »Meningitis! Zelo nevarna bolezen, ki mu. če ozdravi, lahko pusti posledice ...« Ih nato se je pričela borba, borba za življenje z nevarno, zahrbtno boleznijo. Dolgo je trajal boi in večkrat so že obupaili, končno pa se je bolnikovo zdravje obrnilo na bolje ... Ivan je ostal živ, kmalu pa so ugotovili. da duševno zaostaja za vrstniki!... Ko pri devetih letih še ni znal govoriti, so ga starši dali v posebno šolo v Ljubljano. Mesto je kmalu vzljubil in odslej, ko je šolanje pretrgala vojna, je vedno sanjal, da bo odlšel v Ljubljano...
Vojna vihra je zajela tudi malo zakotno vas, kjer je bil Ivan doma. Nikomur ni prizanesla. Krvava vojna zver je terjala vedno več žrtev. vedno več krvi; davek, ki smo ga plačevali za osvoboditev, je bil iz dneva v dan višji... Deček, ki vojne ni prav razumel, je rastel v viharju topovskega grmenja, sredi vojakov, v krvi... Kmalu je zasovražil okupatorje, zaradi katerih je moralo veliko moških, med njimi tudi njegov oče, v gozdove. S partizani, preprostimi, vedno nasmejanimi fanti, se je dobro razumel ...
Leta so tekla. Vojna zver je vedno močneje rjula, bila je vedno glasnejša, 'vendar pa so ljudje že pritajeno šepetali, da bo gorja kmalu konec, da bodo lahko kmalu svobodno zadihali... Prišlo je leto 1944. Huda zima je bila pri kraju, skopnel je sneg. Po vasi in po logeh so zapele ptice veselo, brezskrbno pesem. Njihova pesem je navdajala ljudi z velikim upanjem. Tako kakor je toplo pomladno sonce prepodilo mučno zimsko negotovost, mraz in pomanjkanje, je tudi v ljudeh, ki so ostali na domovih, še bolj pa v borcih v gozdovih, vzbudilo občutek prostosti, vero v skorajšnji konec.
Pomlad se je prevesila v poletje. Zaživela so polja, ljudje, predvsem ženske, starci in otroci, so se mučili po njivah, da bi pridelali čim več hrane zase in za borce. Neke temne noči se je po vasi raznesla vest, da pridejo naslednji dan domov terenci. »Otroci naj pridejo dopoldne k .Studencu’, da bomo nagrabili listje...« je sporočil Ivanov oče. On ne bi pričel v vas, ampak bi ostal na robu gozda nad vasjo in pazil na morebitni sovražnikov prihod.
»Ali bom videl danes očeta?« je vprašal zjutraj Ivan mater. »Tako dolgo ga že ni bilo!«
»Seveda ga boš videl...« je odvrnila in neka temna slutnja se ji je zapičila v srce. »Ah, kaj, saj ni nobene nevarnosti,« se je tolažila.
Sonce je stalo že visoko na nebu, ko sta se odpravila Ivan in mlajši brat proti »Studencu«, kjer ju je čakal oče. Ivan je nekaj časa nesel šestletnega brata »čtuporamo«, nato pa sta opazovala naravo, poslušala petje ptic in nabirala cvetice. Vzpenjala sta se po stezi v
hrib
ozirala okrog.
daleč sta zagledala na parobku sedečega očeta. Titovko si je položil na koleno in gledal po dolini. Pogled mu je drsel po vasi, po rdečih strehah hiš, ki so se kazale med gostim drevjem...
»Tamle je Matijeva hiša,« je premleval v mislih. »Sedaj je Tone že doma. To otroci skačejo okrog njega in mu plezajo po kolenih!« In pogled mu je zdrsel dalje do Obrstarjeve domačije in se dalj časa ustavil ob gostem zelenem zidu jablan, ki so zakrivale njegov •dom. »Morda bodo kmalu prišli.«
Tedaj sta dečka skočila proti njemu. »Ata. ata ...« Oče je vstal, mali Branko pa mu je brž splezal po roki v naročje ... »Ivan, Branko, tu sta torej, koštrunčka!...« Pričel ju je božati po laseh in se čuditi, kako sta zrasla, odkar ju ni videl... Tedaj pa mu je pogled zdrsel v dolino, ob gozdu in po cesti na nasprotni konec, na Klanec. Zastal mu je dih. Uho mu je ujelo rahel, pritajen ropot, belino ceste pa je prekrila črna, premikajoča se gmota! Brž je spustil Branka na tla in vzel daljnogled. Nemci! Dolga kolona jih je bila, vmes pa je bilo tudi precej avtomobilov. Počasi, prav počasi so se bližali vasi...
Nad dolino so se razlegli trije kratki streli iz pištole. Ljudje v hišah so se stresli. Nemci! Sovražnik! Streli, ki so se razlegli .pri Studencu, so pomenili: »Bežite, sovražnik! Bežite po Grabnu!«
Pod gozdom pa je dejal oče sinovoma: »Nemci gredo, zato se morata vrniti domov. Mati tu spodaj na njivi okopava krompir, pa se ustavita pri njej. Pozdravita jo!« Ih že ga ni bilo več...
»Ivan,« je med potjo k materi dejal mali Branko, »če te bodo Nemci vprašali, kdo je streljal, ne smeš povedati, da je bil to naš ata. Reci jim, da ne veš! Boš!«
»Bom...«
Kolona avtomobilov. Nemcev in belogardistov, se je pri tipal a v vas, se splazila skoznjo, ne da bi se kdo ozrl po hišah, ne da bi koga prijeli. Ljudje so pritajeno oprezali skozi okna in vrata in se spraševali, kaj se pripravlja. Ko pa so odšli, ne da bi se kaj zgodilo, so si oddahnili...
Sovražnik je prišel do njive, kjer so bili Ivan, Branko in mati. Nemci so šli mimo njih, ne da bi jih pogledali, belogardisti pa so se od kolone odcepili in jih obkolili.
»Kdo, kdo je streljal? Povej, baba!«
»Ne vem, ves čas sem na njivi!« Mati jih je prestrašeno gledala, motika ji je padla iz rok. Otroka sta se strahoma stisnila k njej...
»Povej, sicer ...« In izdajalec v nemški uniformi, z brzostrelko, pištolo in bombami za pasom, je zamahnil z roko... »Ne vem...«
»Pa povej ti, smrkavec!«
»Ne vem, je Branko izjecljal.
Nasilnik se je obrnil k Ivanu. »Veš ti, dolgin?«
»M-m-menda je naš ata...«
»No, torej!« Obrnil se je k materi in ji primazal krepko klofuto. »Ti ne maraš govoriti, rdečka, kaj. Če ne ti, bo pa tvoj sin! Ala, z nami!«
»Zakaj?« je zarjula mati in se vrgla pred izdajalcem na kolena, »zakaj ga boste odpeljali!« Nič ni videla, razen trdega, prašnega škornja, ki se je trenutek kasneje premaknil in jo sunil proč. Okovani škornji so zatopotali proti
avtomobilu. Niso pomagale obupne prošnje jokajoče matere, ne Brankovo hlipanje niti Ivanovo 'besnenje. Ko so ga skušali spraviti na avtomobil, se je divje upiral in oba belogardista, ki sta ga držala, vrgel po tleh ... Nato so ga odpeljali ... Kolona se je premaknila, se zagrizla v breg in kmalu jih je pogoltnil gozd.
Ivan je skozi več zaporov prišel v Ljubljano. Minila sta že dva meseca, odkar so ga odpeljali z doma. Marsikaj je že pretrpel med tem časom
tistem kraju, poznaš njihove družine ...« In vedno enaki odgovori. »Ne vem ...« In smehljaj zbledi, j glas postaja trši, piškoti se umaknejo. Sledi pretepanje. Vsak dan ga pretepajo, vsak dan ga vežejo k zidu. z golim hrbtom, po katerem ca dajo trdi udarci... In ".ato mu vijejo roke, pulijo nohte z rok in nog. Nič ne pomaga, ne jok ne! priseganje, da n č ne ve, On je J rdeč, on ve, kje so partizani, on je terenčev sin!
Več kot sedem mesecev so ga
Ko se je spomladi 1945. leta zrušil Hitlerjev imperij, ko je no-kaj mesecev pozneje nad Hirošimp eksplodirala atomska bomba in bila v San Francisca podpisana ustanovna listina OZN, je bil svet prepričan, da so milijoni žrtvovanih dovolj trden temelj, na katerem bo drugače organizirana človeška družba mogla doseči mir, kruh za vse, svobodo za vse in srečo za vse. Obljuba 50 držav v Ustanovni listini. »Mi ljudstva Združenih narodov, odločni, da rešimo bodoča pokolenja pred strahotami vojne... bomo združili svoje sile, da zmagata mir, enakopravnost med ve-likimi in malimi narodi ■. ■« je še utrdila optimizem krvavečega človeštva.
imumiiiE
Sedaj je ždel v ozki, | mučili, nad sedem mesecev so ho-
lesenem pogradu. | teli izvleči iz njega stvari, o ka- ,	.	. ,	,
Stene celice so bile na več mestih ter ih ni nič vedel, več kot sedem nar ie t>ricaKovaio.
Toda še prehitro se je pokazalo, ali manj zbirokratizirane kaste da niti težnja ogromne večine ljudi, upravljavcev v sovjetski državi, niti ideje v Ustanovni listini ne' stalno napetost na svetu, onemo-
grobi celici na lesenem pogradu. | teli izvleči iz njega stvari, o ka-	°'U	j k°ča^ rešitev mnogih problemov h
in premišljeval o domu. sem tu? Zakaj so me odpeljali od
omogoča delovanje reakcionarnim
bili j mesecev je trpel in hrepenel ,po do- Kljub uničenju fašizma, ekscesa	. (°^nos ZDA do Zapadne
'.anil mu no starših nn svn'irdi nn do- \ U-anitalističnecra '-.mžhpneua reda.l^.^.^ in rastočega militarizma V
Ena
okrvavljene, temni madeži so na betonskih tleh in na umazani I mu. po starših, po svobodi, po do-1 kapitalističnega družbenega reda, odeji. Glavo je podpiral z rokami! mači vasi, po zelenih gozdovih. To so os'ala na svetu še mnoga žari
»Zakaj zanj ni bila več tista Ljubljana, kil šča vojne, predvsem kolonializemI	. Posledic napetosti
i,i, *»,„v„ „x, v, j.	i™::	£•-
jo je tako ljubil, iki
doma, ko jim nisem nič naredil? | tako prijazna, lepa. To ni bil več Vprašali so me, kdo je streljal in povedal sem jim. Zato, ker so ma-
mo in brata tepli. Mislil sem. da nas bodo potem pustili pri miru . .. Kaj koga briga, če je naš ata streljal, kaj jih zanima, zakaj je pri partizanih!? Tu pa me samo pretepajo in sprašujejo stvari, ki jih ne vem ...«
Ih nato so ga poklicali v pisarno. Kdo ve, kolikokrat že! In vedno ista prijaznost, piškoti, prijazen glas, smehljaj... In: »Kje je partizanski logor, koliko partizanov je v
njegov mladostni sen. to je bil pe- rilce in Evrope, kel. bil je pogin ... Iz dneva v nekaterih držav po revolucijah za dan je bolj hiral, nekoč krepko telo j radi notranje napetosti (Kitajska!)
Aziji in Afriki ter bogastvo Ame-i, . .. ■
rilce in Evrope, ekspanzionizem! ha-,atV 'n pieh,tet' nasprotnika v
oborožitvi, kar je pripeljalo do velike koncentracije industrije, znanstveno raziskovalnih centrov in de-
se ie sušilo, umiralo. To je bila| in končno v « d^j==~™—-
strašna smrt, smrt otroka. žeVrrga družbena sistema ZDA in Sovjet-živl 'en.ja, hrepenečega po prostosti | =ke zveze. Če predstavlja .prepad in ljubezni...	1 med razvitimi in nerazvitimi drža-
In nato je umrl! Umrl je v kra- vami nevarnost za vojno v bodoč-ju, po katerem je vedno hrepenel, nosti, pa ustvarja železna zavesa daleč od domačega kraja. In mati, med Vzhodom in Zapadem, ki je ki ni nikdar zvedela, kako je umrl posledica različnih družbenih siste-in kje jc njegov grob, je za njim mov, nasprotujočih si interesov od-bridko jokala ...	ločujočih družbenih slojev zapadne
F. Grivec I Evrope in Amerike z interesi več
Pravdarji...
»Pomirite se, možje, ne bomo se pretepali,« je miril sodnik.
»Ne, primojduši da ne. pa na maršalat, do Beograda.«
»Pomirite se. tu bomo rešili, v Beogradu nimajo časa za take stvari.«
»Kako da ne. to je krivica, poglejte, gospod sodnik, že več kot meter je pririnil v moje.«
»Kaj pa še. ne poslušajte ga, tovariš sodnik, ni res kar govori, ta zemlja ie moja.«
»Ni res. lažeš, v moje rineš.«
»Oho. tovariš sodnki. ta me žali; no se bomo že še pomenili za to.«
»Kaj me brigajo take grožnje, ne odneham za pedenj. Kar je moje. kar so mi oče dali, hočem braniti. tuje zemlje ne maram.«
»Ja, je. res je tako, moj mož ima prav. naše je.«
»Kaj pa babe tukaj, stran ti pravim, domov se poberi, stara!«
»Tudi jaz hočem povedati to, kar
gre, za pravico se borimo.«
Sodnik jih je pustil, da so se zbrbljali, kar jim je težilo srce, potem so se drug za drugim umirili.
»Koliko je vredna ta zemlja?«
»Tri tisoč!«
»Se ne.«
»No, in se splača pravdati za tako malenkost?«
»Za malenkost pravite, gospod sodnik? Moj ded se je petkrat pravdal za nek kanalček, moj oče je v pravdi za leskov grm najel dva advokata, to da je malenkost, tu gre za pomembno stvar.«
»No je, ni tako pomembna in vredna ta stvar, pa kaj hočete. Vedno smo se pravdali. Moj ded se je pravdal, oče tudi, zakaj bi pa jaz dopustil, da bi se mi krivica godila.«
»Da, da pravdarji, ubogi pravdarji,« je mrmral sodnik.
razvoj raketne tehnike in jedrskega orožja. In obratno: jedrsko orožje z raketami še poglablja prepad med velesilami in njunimi sateliti.
In kadar v jasnih večerih strmimo v svetlo zvezdo, ki drsi po oboku neba, občutimo poleg ponosa tudi strah, kajti človek, ki je to zvezdo ustvaril, še ni Ikarus, ampak človek, ki želi stati nad drugim človekom, ga izkoriščati, mu vsiljevati svoje prepričanje. Strah nas je, ker je ta človek, ustvarjalec zvezd, premočan in premajhen. Premočan je za svojo majhnost! Ubija sočloveka v Alžiriji, Južni Afriki, Budimpešti, ga pušča umirati od lakote, ga uči sovražiti in sam sovraži. In dokler bo človek tak, nas bo strah, kadar bo segel
ie b;la partizanska od Osmega julija 1942 smo se zbudili jem Levstikom Alojzom. Marsikaj * * * * v vesolje, nas bo strah pred našo obkoljeni. Ni bilo časa za umik. je bilo treba naredil,. Saj ,mo ime-	' v	J K^ n
Vse moške so zvezane postavili li v vasi partizansko bolnico, an-lkadar hodo m,r' kruh' naboda m pod pokopališki zid, pred nami je gleško misijo za sprejemanje mate-
Delež Gotenice v NOV
Gotenica
vsega začetka do konca. Nad sto je bilo kočevskih hiš in ko so se konec decembra 1941 Kočevarji povečini odselili, je ostalo le nekaj , zijala strojnica, nam nasproti pa riala zaveznikov. V sosednjem Mrz-j
družin.	V	pomladi	pa	se	je	vsaj	so postavili naše žene in otroke	lem Studencu pa je bil IOOF Slo.
delno	naselila	z	ljudmi	iz	Kolpske!	Naše domove so dodobra oplenili., venije i,n glavni štab. Tudi pove-
doline. Loškega potoka in celo Do- | Vsak moški je moral vodili žival, zavo s sosednjimi Grčaricami smo
ki so nam jo ukradli in tako je ta1 kmalu vzpostavili z ostalimi vas-žalostni sprevod odšel'proti Ko- mi iz TOOF rajona Kočevska Re-čevski Reki. od tam pa čez nekaj	ka. Dobro se še spominjam 24. sep-
dni v Kočevje ter potem naprej	tembra pred 17 leti, ko smo se od-
lenjske. Se je ležal globok sneg, ko so neke noči v marcu .pripeljali neznani ljudje v vas ranjenega partizana, ki je ob negi vaščanov
Epopeja NOV nam bo ostala v spominu. Na fotografiji: partizanska patrola na izvidnici
kmalu ozdravel in	se vrnil v gozd	na »lepše« v internacijo v	Italijo,	peljali	na okrašenih vozeh v Korneti borce. Takrat	pa je tudi naša:	V Kočevju so v tem času ustrelili	čevsko	Reko. kjer smo na mitingu
vas začela delati.	Prve stike sta	Italijani kot talca našega	sekre-j	izvolili	za svojega odposlanca za
vzpostavila pok. Manšič Jože in	tari a Ivana Prosenca.	I	Kočevski zbor pok. Grča-Petra.
Po našem odhodu so Italijani di-'	...
vizije Macceratta vas obdali z žico j Naslednjega dne je šla skozi našo in jo uporabili za postojanko. Za j vas rabska brigada, ki smo j.i po-n-aše žene se je začelo zapostavlja-1 stregli. Pripovedovali so nam o nje, vendar niso klonile. Celo vzpo- zadnjih dneh okupacije. Tiste dni stavile so zvezo s takratnra Ra- je bilo vsak dan kalinovega, vsak
Debeljak Janez, oba iz Primožev. Sola je postala prva javka in zbiralnica hrane. Takrat je šel v partizane tudi prvi vaščan Bartol Ludvik, ki je v bitki za Stari trg 1942 padel.
Sneg se je začel tajati in ko so gozdovi ozeleneli, so nad vasjo in pod njo večkrat hodile skupine partizanov. Za to so zvedeli Italijani in nas dvakrat obiskali, vpraševali po partizanih ter nekatere vaščane pretepli. Goteničani bo molčali! Ko pa je po odhodu Italijanov iz našega konca Kočevske zasijala prva svoboda 1. maja 1942, smo tudi v naši vasi pričeli z organizacijo OF. Ob pomoči Jana-Lo-kovška, ki je bil v Kočevskem bataljonu na Got. Snežniku, smo izvolili prvi TOOF. Prvi sekretar je bil Ivan Prosenc. Začeli smo z udarniškim delom, razdelili smo zemljo, gnojilo, razne stroje, pa tudi v šolo je stopila partizanska beseda. Prvi koraki v novo življenje so bili storjeni!
Zal je bila prva svoboda kratka. Sovražnik je navalil z velikimi silami na to ozemlje in vas za vasjo okoval v nove verige... Vasi so gorele, v gozdove so se umikali ljudje, jokala je deca.,mukala živina, padale so tudi prve žrtve. Culi smo o streljanjih v Loškem potoku, ob Kolpi. Kočevski Reki.
jonskim odborom OF v Ravnah s tovariši Cvarom Rudijem, Gorše-tom Francom in drugimi in nadaljevale z delom. Marsikatero obvestilo je šlo iz vasi.
Večina moških se nas je vrnila iz Italije konec aprila 1943. ravno, ko so Italijani doživeli veliki poraz v Jelenovem žlebu. Ze v Ljubljani so nam železničarji pripovedovali o tej bitki. Ko smo šli skozi Dolenjo vas. so nas ustavili belčki, zaprli v nek hlev, od koder pa srno ušli. Ko je bila cesta prosta, smo jo mahnili domov. Žene so nam pripovedovale, kako se je italijanska posadka skrčila.
Doživeli smo tudi padec Mussolinija in bili priča, kako so se kraljevi vojaki v posadki znašali nad fašisti, ki so sklonjenih glav hodili po vasi, vsem v zasmeh!
Sredi avgusta so odšli, zvečer istega dne pa smo že spet pozdravili med seboj naše partizane in si naredili načrt za novo delo.
Italijanska kapitulacija nas je pričakala pripravljene. Na delo ' ganizacij. Skozi vas in po kurirskih smo se vrgli s polnimi silami. Iz— I poteh so šle razne brigade ter eno-brali smo nov TOOF s sekretar-! te, mi pa smo jih nahranili. Več-
dan nove naloge. Treba je bilo stražiti. Cez dan so prevzeli stražo pionirji, ponoči pa vaščani in partizani. Prvič smo prejeli v roko tiskanega Slovenskega Poročevalca, ki je bil že natiskan v Kočevju. Kar razveselili smo se ga! Zabeležim naj še začetek partizanske šole s šolskim letom 1943-44. 17. oktober je bil praznik naše šole! Tik pred začetkom jesenske nemške ofenzive smo imeli v šoli zelo uspel miting. Dobili smo obvestilo, da so Nemci predrli našo obrambo ob Kolpi in tedaj je zaorila stara partizanska: vsi v Partizane. Naslednje dni je bil umik vseh enot in bolnice v gozdove in tudi naš terenski vod se je umaknil v kraiško jamo pri Mrzlem Studencu, kjer smo skoro teden dni preživeli v kaj neprijetnem položaju med nemškimi ognji in tanki . ..
Zima je šla v deželo in z njo njene tegobe, delo pa je teklo in z njo rast naše OF ter njenih or-
sreča dobrine vsega človeštva, bodo človekove zvezde lepše svetile, ker v njih ne bo želje po nadvladi ene družbe nad drugo, ampak človekova težnja, da odkrije skrivnosti vesolja.
Janez Gruden
krat smo imeli v gosteh tovariše iz Tehnike-llA — tiskarne Triglav, ki je imela svoje barake nad našo vasjo pod Go teniškim Snežnikom-Večkrat smo pripravili z njimi tudi mitinge. 8. dec. 1943 smo imelii v gosteh štab XIV. divizije med njimi tudi narodnega heroja Mirita Bračiča in Kilibardo ter druge. Od tu so odšli napadat Kočevje in tokrat je padel tudi heroj Bračič. Težko nas ie prizadelo. Novo leto
1944 smo pričakovali z velikim upanjem v skorajšnjo zmago. To leto je bilo nadvse bogato na rasti naše oblasti. Saj so bile razpisane na pomlad prve volitve v KNOO, za kar smo izvedli velike priprave. 13. aprila smo prvič res svobodno izvolili svoje prve odborni-
ke nove ljudske oblasti. Stopro-centno smo že do opoldne volili-Posebnost tega leta je blio veliko Tekmovanje zmage, v katerem smo se tudi Goteničani dobro odrezali in zbrali za našo vojsko krompir, sadje, žganje ter dali še mnogo ur za ureditev ceste v vasi in drugo de-
javnost. Kul bum op ros ve tna dejavnost se je močno razmahnila, saj je tudi VKPO. ki je povezoval vse organizacije OF na kult. prosvetnem polju, pripravil vrsto miitngov ob osmem marcu, za volitve ob Prvem maju in tudi skupno z ostalimi VKPO v kočevskoreškem sektorju. Povezava z Grčaricami je bila dobra. Tu so izvrševali svojo nalogo zlasti mladina in pionirji. Marsikatero veselo pa smo tudi »pogrun-tali«, kadar so nas obiskali ferenci. zlasti Očka-Grivec. 27. junija je bil .svečan zaključek prvega I partizanskega šolskega leta. Pionirji »• dobili lična izpričevala, natiskan*
v naši partizanski tiskarni.
Prišlo je leto 1945 in tokrat sme že videli svit velike svobode. Vas je v zadnjih mesecih doživela veliko hudega. Nemci in beli so večkrat prišli v vas in ropali ter grozil ženam, ki so v tem obdobju prevzele v roke vso dejavnost. Moški smo namreč ob decembrskem pozivu odšli v brigade, zato je bil* nujno, da so nas zamenjale žene in mladina ter pionirji. Celo šola je bila del njihove skrbi in se j« tu posebno izkazal takrat še pionirček Tonček Sega, ki je učil sošolce zlasti igrice, ki jih je sam napisal in vodil pevski zbor.
Vas so zasedli tudi četniki, vendar so bili že brez moči, ker s* se morali umakniti našim divizijam, ki so prihajale s IV. armad* od Kolpe. Prvi maij je bil dan prave svobode in takrat so se tudi naše žene oddahnile, vendar pa n«** držale rok križem. Ko smo priš« še možje domov, je bilo treba zavihati rokave.	M. Tratar

»VISOKOŠOLEC«
Leto I.
REDNA PRILOGA »NOVIC«
Št. 2
Ljubljana, torek. 8. novembra. — REDNE LETNE SKUPŠČINE
KLUBA ŠTUDENTOV KOČEVSKE SE JE RAZEN PRECEJŠ-
N.IEGA ŠTEVILA ŠTUDENTOV UDELEŽIL TUDI SEKRETAR
OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV RIBNICA,
IVAN FAJDIGA. NA SKUPŠČINI SO KRITIČNO PREGLE-
DALI DELO KLUBA V PRETEKLEM ŠTUDIJSKEM LETU IN
SE POMENILI O NALOGAH V TEM LETU.
skega kluba je tudi ,da seznanja I bodoče študente, maturante, z visokošolskim študijem, s problemi reforme študija in jim svetuje pri odločitvi, na katero fakulteto naj J se vpišejo. Tudi v tem pogledu jej bilo preteklo leto napravl jenega zelo malo, vendar pa za to ni krivi klub, ampak nezanimanje gimna-! zijcev.
Reforma visokošolskega študija
VZPOREDNO Z NAGLIM RAZVOJEM TEHNIKE, Z NENEH- j polivalentnih znanstvenikov, kot Je
V BODOČE VEČ AKTIVNOSTI
Predsednik kluba Lojze Petek je obširno poročal o delu v preteklem letu. Poudaril je, da je bil klub ustanovljen šele spomladi, zato tudi delo ni moglo biti tako plodno, kot bi sicer lahko bilo. Ustanovitev kluba so narekovale posebne okoliščine. Študentje, ki študirajo v Ljubljani, bo povsem ločeni od domačih krajev, ne poznajo problematike na terenu, kjer bodo čez nekaj let nastopili službo in se morali tako spoprijeti z najrazličnejšimi gospodarskimi in Političnimi problemi. Namen pokrajinskih študentovskih klubov pa Je, da povezujejo študente z matičnimi ‘področji. Vendar pa to ni *dina naloga pokrajinskih klubov-Pri odboru kluba so bile takoj Po ustanovitvi izvoljene tudi različne komisije — socialno-ekonom-.ska, kadrovska, komisija za zabavno življenje Itd. Na skupščini smn lahko ugotovili, da so vse komisije, razen socialno-ekonomske, bolj
malo delale, čemur pa je krivo predvsem to, da je bil klub ustanovljen malo pred koncem študijskega leta in torej ni bilo časa za delo, Socialno-ekonomska komisija je med člani kluba izvedla anketo o ekonomskem stanju študentov in ugotovila, da ni ravno najboljše. Se vedno je veliko študentov, ki imajo minimalne dohodke, so brez štipendije ali pa se preživljajo z različnimi honorarnimi zaposlitvami. Moramo pa si priznati, da vse to zelo močno ovira študij... Sploh so na skupščini precej govorili o problemih štipendiranja in na koncu sprejeli sklep, da predlaga novi odbor kluba Občinskim odborom Kočevje, Ribnica in Ljubljana-■’bvdnik, naj kooptirajo v svoje
štipendijske komisije po enega študenta. Edino na ta način bo omogočena pravilna politika štipendiranja.
Klub je v preteklem letu tudi stopil v stik z Delavskimi univerzami na terenu. Študentje so izrazili pripravljenost, da bi DU pomagali z različnimi predavanji, kar bi koristilo Delavski univerzi, poslušalcem in študentu, ki bi pripravil predavanje. Vendar pa je bilo tudi v tem pogledu lansko leto storjenega zelo malo, V bodoče bo treba pri tem bolj paziti, kajti to je verjetno tudi ena najbolj posrečenih oblik sodelovanja študentov s komunami.
Dobro bi tudi bilo, ko bi se študentje udeleževali različnih sej Občinskih ljudskih odborov, delavskih svetov v podjetjih, zadružnih svetov in podobno. Na to obliko sodelovanja je v svoji diskusiji opozoril sekretar Ivan Fajdiga. Poudaril je, da bi prav na tak način lahko študentje spoznavali gospodarsko problematiko Komune. Tako se bodo lahko že sedaj, v času študija, seznanili z razgibanim gospodarskim in političnim življenjem, z napori, uspehi in načrti podjetij in komun, kjer bodo kmalu tudi sami delali koit strokovnjaki. Vendar pa se študentje ne smejo zadovoljiti zgolj s strokovnim izobraževanjem. ampak morajo poskrbeti tudi za solidno ideološko-politično izobrazbo, tako da ne bodo na terenu lahko kos samo strokovnim problemom, ampak tudi ideološko-političnim nalogam, kajti vsak intelektualec je dolžan, da se v komuni nekje tudi politično udejstvuje.
Naloga pokrajinskega študentov-
POSEBEN ŠTUDIJ
Na skupščini so govorili tudi o našem tisku in pohvalili uredništvo »Novic«, ki jim je omogočilo izdajanje občasne tednikove priloge »Vi&okošolec«. v kateri bodo študentje poročali o delu svojega kluba, o svojem študiju in drugem, kar bo bralce zanimalo. Zaenkrat priloga izhaja le tedaj, ko list izide na več straneh, vendar bo prihodnje leto verjetno izhajala bolj redno.
Skupščino je pozdravil tudi predsednik komisije za pokrajinske klube pri Univerzitetnem odboru Zveze študentov, seznanil prisotne z nalogami klubov ter jim s strani UO obljubil vso pomoč. — Nadalje so razpravljali tudi o povezavi z gospodarskimi in političnimi organizacijami na terenu in si bili edini v tem, naj bi štipenditorji večkrat sklicali sestanke s štipendisti, kjer bi se pogovorili o svojih problemih. Študentje so tudi izrazili željo po tesnejšem sodelovanju z domačimi občinskimi forumi.
Na koncu so izvolili nov odbor kluba ter se pogovorili o okvirnem programu dela v tem študijskem letu.
(vec)
Q anes, v dobi napredujoče avto-
NIM RAZVOJEM VSEH PANOG GOSPODARSTVA IN Z VEDNO BOLJ NATANČNO DOLOČENIMI PRAVICAMI IN DOLŽNOSTMI DRŽAVLJANOV, RASTE TUDI TAKO IMENOVANI KADROVSKI PROBLEM. O TEM PROBLEMU, LAHKO BI REKLI TUDI KRIZI, SE VELIKO RAZPRAVLJA PRI' NAS IN V SVETU, KAJTI TO NIKAKOR NI SPECIFIČNO NAŠ PROBLEM, AMPAK POJAV MODERNEGA ČASA IN POVSEM REALNA POSLEDICA ZGORAJ NAŠTETIH FAKTORJEV. TAKO JE BIL LETOS V DUBROVNIKU MEDNARODNI SEMINAR POD GESLOM .SODOBNA UNIVERZA', NA KATEREM SO OBRAVNAVALI NAČIN PRILAGODITVE VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA POTREBAM NARODNEGA GOSPODARSTVA IN DRUŽBE. NA SEMINARJU SO SODELOVALI PRIZNANI STROKOVNJAKI IZ ŠTEVILNIH DRŽAV.
dosedanje prizadevanje ni imelo vidnejšega uspeha.
Upravičeno so se študentje pritoževali, da v danih razmerah ni vedno mogoče pravočasno dokon-t čati študija. Veliko študentov si je moralo priskrbeti žviljenjska sredstva s honorarnim delom, se voziti z vlakom itd. Jasno je, da so zaradi tega študentje gledali v vse reforme z nezaupanjem. Šele v preteklem letu smo pristopili k reorganizaciji univerzitetnega študija in k vsklajevanju šolskega sistema s potrebami narodnega gospodarstva in družbe; tokrat pa z reformo, ki temelji v bistvu na principu stroge specializacije, to se pravi z načinom, ki je v nekaterih razvitih državah že utrjen šolski sistem.
V današnjem času človek že ne more več uspešno obvladati vse dosežke in stvaritve znanosti, še več, niti svoje stroke ne more uspešno zasledovati v vseh odtenkih njenega razvoja. Zato je potre-
tMICS, V UUVI lldill LUUjULC »VIB-
matizacije, potrebuje industrija celo armade inženirjev in tehnikov, gospodarska podjetja veliko ekonomistov in pravnikov, razvita zdravstvena služba ogromno zdravnikov, farmacevtov itd.
Pokazalo se je, da šolstvo ne more zadovoljiti potrebe narodnega gospodarstva, ne more nuditi dovolj-no število visokokvalificiranih strokovnjakov. Kritika sc je obrnila z vso ostrostjo zoper zastareli šolski sistem in danes vlagamo velike napore za temeljito reorganizacijo šolstva. Dejstvo je, da je bilo naše šolstvo do nedavnega pod močnim vplivom srednjeveških, tradicij, danes pa se postavlja zahteva po tesnejšem stiku z gospodarstvom in družbo.
Resnica je, da število študentov narašča vsako leto, toda število diplomantov se ne dviguje sorazmerno s tem številom. Potrebno je, da študent v čim krajšem času dokonča študij in da čim prej odide ba po specializaciji tako velika, za-v prakso. S tem namenom so bile to se mora sleherni strokovnjak zasnovane vse dosedanje reforme, omejiti pri svojem delu na ozko Vendar moramo priznati, da vse' področje, če hoče uspeti. Čas takih
PRIPOROČILA, MNENJA, KARAKTERISTIKE...
tudent je bitje, ki živi v predpisih študijskega načrta.
P Studijska načrta pa sta dva. Prvi je temu bitju vsiljen od zgo-raj in je kakor nespremenljiv, večen zakon. Drugega pa sprejme sam in se imenuje: študijski načrt za to ali to dobo, za predizpitne dni ali za dni tik pred izpitom. Dopušča pa revizijo po zelo preprostem postopku. Skladnosti s prvim ne presoja nihče, kar pa je toliko krutejše, saj uboga para brez kontrole skrene na kriva pota.
Življenje takega človeka se torej suče v zakonitem okviru. Ustvari si svoj študijski načrt in živi po njem. Ta je zelo preprost. Začenja se e naslovom. Sledi število strani, nato število dni in nazadnje količnik med tema dvema številoma. Količnik je včasih zelo visok, včasih pa tudi ne (če ne, je to znak Vrednosti študijskega načrta, po katerem se dh igraje študirati. Ravno zato pa se ne študira!)
Obstoja pa tudi študijski načrt Posebne vrste, ki ga je sestavil Tomo. Tomo je bitje, ki študira. y«asih tudi ne študira in se ukvarja s čim drugim. V ostalem je dru-ljudem zelo podoben, ker ima vse njihove anatomske značilnosti. Od svojih vrstnikov pa se razlikuje po svojem študijskem načrtu, ki spominja na spored zabavnega večera. Ce je bilo rečeno, da je bistvo študijskega načrta količnik med dvema številoma, velja to tudi za Tomov načrt. Razlike se pokažejo v podrobnejši razčlenitvi. Tam »a primer piše:
.Od 6. do 7. ure — nakrmiti živino in odkidati gnoj.
O _ tem pa ne piše v običajnem studijskem načrtu ničesar. V njem Je vstajanje ali pa je še spanje. To ** bistvena značilnost Tomovega studijskega načrta. Ne drži se usta-Jenih norm. Svojeglav je in stro-*°vnjaki bi mu očitali, da je na
nekaterih mestih preohlapen. Tako piše:
Od 13.—18. ure — sušenje otave. V primeru dežja študij!
To je nezaslišano! Prepuščati se stihiji vremena! Vendar vam bo vedel Tomo povedati, da je to uspešen manever v njegovem študijskem načrtu. Njegov odnos do vremena je namreč življenjski in zelo konkreten. Zjutraj povoha po ozračju in ugotovi: »Dež bo!« ali »Sonce bo!« Dejstvo je, da vedno ugane. Tako se zgodi, da mu najmanj trije dnevi v tednu ostanejo za študij. Tega pa se ne drži strogo. Ker je vreme povsem slučajna postavka, si lahko v dežju misli, da sije sonce in suši travo. Tako mu ostane nekaj časa.
Navadno so študijski načrti mnenja, se po trudapolnem dnevu prileže razvedrilo. Zato dajajo dovoljenje za razne podvige. Skratka, idealen študijski načrt je zelo demokratičen in ti posladi življenje, če ga pravilno izrabljaš in tolmačiš. Iz uboge paro, !ki žuli svinčnik in si grize nohte, se rodi človek, ki hoče živeti. Tako si nabere novih moči.
Tomo pa se hočeš nočeš drži zlatega pravila, da telo zahteva obroke gibanja, v katerih se duh sprosti in dobi novega elana. Nosi zašite hlače in ima za spoznanje umazane noge. To ga ne moti. Povzroča mu celo koncentracijo. In ko z grebljo podrgne zadnjo konjsko figo izpred hleva, se počoha po betici, pogleda v nebo, kakšno bo vreme in jo mahne večerjat. Od tu naprej je njegov študijski načrt nejasen. Najbrž sledi spanje, sem in tja kakšno reče in se izgubi na skedenj. Pravi, da seno veča študijsko energijo. No, in če jo veča, potem je njegov študijski načrt za nekaj odstotkov bogatejši ■..
Jože Petrič
Tovariš predsednik, rad bi priporočilo ...
Take prošnje poslušajo funkcionarji posameznih organizacij vsak dan. Nekateri brez pomisleka sedejo za pisalni stroj, vprašajo prosilca po njegovih osebnih podatkih in že po starem utrjenem obrazcu napišejo priporočilo. Vsebina je približno takale: Omenjeni tovariš je aktiven član naše organizacije od takrat in takrat, je tovariški, delaven itd...., zato smatramo, da se njegovi prošnji ugodi!
kandidati med drugimi dokumenti priložiti tudi mnenje te ali one organizacije svojega kraja. Teh zahtev razpisovalec ni postavil zaradi tega. da bi morda zadostil neki tor-
zi .ekdo bi se rad zaposlil v V drugem kra ju. Podjetje ali ustanova iz tistega kraja je razpisala tako delovno mesto. V razpisu je navedeno, da morajo
V
StifteittLiffi
TAKOLE SO TUHTALI NEKOČ ČLANI NEKEGA SVETA V
NEKI OBČINI: IMAMO ZOBNO AMBULANTO. IMAMO DELOVNE LJUDI Z VOTLIMI ZOBMI ALI PA BREZ NJIH, ZOBO-
ZDRAVNIKA PA NIMAMO. DELOVNO LJUDSTVO MORA IMETI
ZDRAVE ZOBE, KAJTI OD ZDRAVIH ZOB JE ODVISNO PROIZ-
VAJALČEVO ZDRAVJE, OD ZDRAVJA STORILNOST, OD STO-
RILNOSTI STANDARD ITD.. ITD. IN SO SKLENILI: POISKATI
JE TREBA ZOBOZDRAVNIKA!
Iskali so ga preko časopisov, s pomočjo privatnih zvez, komitejev itd. Obljubljali so mu, neznanemu naivnežu, stanovanje, standard... Pa ga niso našli...
Spet so tuhtali člani nekega sveta, neke občine, polni sočutja do delovnega ljudstva, ki proizvaja z votlimi zobmi ali pa brez njih, in sklenili: štipendirajmo nekoga!
Sem študent tretjega letnika zobozdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, brez motornega vozila, brez štipendije, brez dekleta in brez zvez, torej brez vseh tistih dobrin. zaradi katerih je lepo živeti in lahko si predstavljate mojo veliko radost, ko sem v časopisu bral, da hoče svet neke občine štipendirati nekega študenta zobozdravil-stva. Zbral sem se, stekel k predsedniku kluba, predsedniku študentovske organizacije, tajniku vaškega odbora Socialistične zveze, zbral od njih priporočila, poiskal rojstni list. indeks, napisal sentimentalno
prošnjo in vse skupaj odnesel na občino. Pravim vam, v tistih dneh je vrelo v meni, videl sem se v novih hlačah, na kosilu v Ljudski kuhinji, zvečer v gledališču... Nič več ne bom stal na križišču Titove in Celovške ceste, piskal, zapisoval in se smehljal standardom v avtomobilih... Študiral bom...
Po treh upanja polnih mesecih sem se odločil in vprašal predsednika sveta neke občine, kdaj in kako. saj me razumete, kdaj in kako bom dobil prve tisočake...
»Ja. veste, pravzaprav smo se zmotili. Pravzaprav ne rabimo za-bozdravnika, ampak dentista. Veste, le-ti skupnost manj stanejo. Pravzaprav bomo pa še razmislili. Veste, upamo, da bomo že v proračunu za .prihodnje leto uspeli vnesti tudi to postavko. Pravzaprav bi pa res rabili zobozdravnika. Saj veste, bolezni, proizvodnja, storilnost standard itd., itd___«
Kot.
malnosti, ampak iz upravičenega interesa, da bi čim bolj spoznal človeka, ki bo prišel v njegov kolektiv, tu delal in v prihodnje živel. Vprašajmo se sedaj, ali ima tisti »tovariš predsednik«, na katerega se bo kandidait obrnil s prošnjo, naj mu napiše priporočilo, moralno pravico napisati to mnenje organizacije samo zato, da zadosti tej »formalnosti«, ki pa za razpisovalca ni formalnost? Ali se zavedajo vsi tisti, ki pri tem sodelujejo, da nekdo od njih pričakuje iskrenost in objektivnost?
Zelo neznačajno je, vpisati se v organizacije tedaj, ko od nje rabiš priporočilo (zelo pogosit pojav!). Ali ni bolj pošteno priznati, da nisi član te organizacije in navesti, zakaj ne. Od človeka pričakujemo v prvi vrsti poštenosti, ne pa kori-stolovstvo!...
Niso redki primeri, da posamezniki pritiskajo na funkcionarje organizacij, da jim izdajo priporočila. Največkrat se pri tem opirajo na to, da so lojalni državljani, ki izpolnjujejo svoje naloge, da pa vsakdo ne more biti funkcionar. Ob takih prilikah se le redko kdo spomni, da je imel nešteto prilik, da se vključi v delo organizacij in da se izkaže pri posameznih konkretnih akcijah.
Sedaj pa bi se dotaknil še drugega problema. Stvar je namreč v tem, da se nekaterim ljudem, ki se sicer udejstvujejo v delu organizacij, tu izstopajo, diskutirajo na sestankih itd., niso pa njihove kvalitete take, kot se zdi na prvi pogled, dajejo priporočila, da so najboljši ljudje, na katerih sloni ves naš socialistični razvoj. S takimi priporočili samo zavajamo ljudi in forume, ki priporočila zahtevajo, da si predstavljajo te ljudi v napačni luči. Upam, da vsak lahko vidi, da ima družba od tega lahko veliko škodo, saj s pomočjo takih priporočil lahko nekdo pride na položaj, za katerega moralno in strokovno ni sposoben.
Odkrito moramo priznati, da delo različnih funkcionarjev pri pisanju priporočil ni najlažje. Vsakdo, ki napiše mnenje za nekoga, mora imeti pred očmi na eni strani človeka, za katerega priporočilo piše, na drugi strani pa družbene kori-
bil n. pr. Leonardo da Vinci, ki je obvladal vso tedanjo znanost, je že davno mimo, toda šolstvo še vedno vztraja v klasičnih ojnicah. iz katerih ga razvoj vedno bolj sili.
Strokovnjaki so mnenja, da bi bila absolutna specializacija skoraj nemogoča, potrebno pa bi bilo izbrati srednjo pot med tipom stadija, ki je veljal doslej in ameriškim načinom študija, ki temelji na strogi specializaciji. Vendar pa ostane dejstvo, da je edino specie-, lizacija tisti način, ki naj omogoči študentu, da bo pravočasno dokončal študij, in tista pot, po kateri bodo izpolnjene zahteve po kadrih.
Letos bodo pričeli študirati no4 vinci že po novih statutih in bilo bi povsem pravilno, da se z njimi seznanijo, še preden bodo prestopili prag Univerze. Zal pa danes še ni mogoče navajati konkretnih sprememb na posameznih fakultetah, kajti v podrobnostih se močno razlikujejo in so res prilagojeni vsaki posamezni fakulteti. V bistva se nova reforma odraža na tri načine:
etapni študij; inverzija študija v višjih letnikih; decentralizacija univerze.
Po večini bo študij razdeljen v tri etape. Prva bo obsegala dva letnika, druga štiri, tretja pa podiplomski študij. Vendar pa to ne velja za vse fakultete. Decentrali-zacjia univerze pomeni za naša industrijsko razvita mesta, kot n. pr. Maribor, Koper itd., veliko pridobitev. Posamezne fakultete bode organizirale v takih mestih svoje filiale. Tak sistem so organizirali v Sovjetski zvezi že takoj po vojni in danes imajo letno že 70.000 diplomantov visokih šol, kar pa še vedno ne zadostuje! Pri nas delujeta že Višja upravna in Višja komercialna šola, kmalu pa bo ustanovljena tudi Višja pravna šola v Mariboru.
V drugi etapi nastopi z delitvijo študija po etapah še inverzija študija oziroma specializacija po posameznih vejah. Tako bo na pravni fakulteti upravna, sodna, sociološka in gospodarska smer. Na podoben način bo deljen študij tudi na nekaterih drugih fakultetah. Nikakor pa ne smemo misliti, da bo s tem kadrovsko vprašanje rešeno kar čez noč! Nasprotno, to be dolg in zamotan proces. Nova šolska reforma, ki osvaja etapni študij in decentralizacijo univerze, bo terjala na nekaterih fakultetah tudi 100 % povečanje učnih moči in asistentov. Ti bodo seveda morali priti iz prakse, saj drugod jih ni, zato bo treba rešiti tudi mnogo materialnih vprašanj, saj vemo, da so strokovnjaki v gospodarstva boljše plačani. Skratka, iz vsega je razvidno, da tu ni neke dokončne rešitve, marveč le pričetek dolge etape prilagojevanja našega vi-visokošolskega študija potrebam družbe.
Študentje odobravamo tak pristop k reformi našega šolstva, saj ne rešuje problema le trenutno, marveč pomeni izhodišče za nadaljnje ukrepe. Naravnost naivne je ravnanje v nekaterih naših univerzitetnih središčih v drugih republikah, kjer hočejo zadovoljiti potrebe po kadrih z liberalizacije izpitnega režima. Takšna rešitev je le navidezna, kajti strokovnjakov z akademskimi naslovi je možno povečati na ogromno število; vprašanje je le, ali imajo znanje in sposobnost za zaupane naloge, ki sicer ustrezajo zvenečim naslovom.
Ivan Žužek
sti, koristi svojega kraja itd. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da se ljudi ocenjuje po različnih kriterijih, da se nekaterim dajejo prednosti* da se vidijo le njihove lepe strani, ne pa njihove slabosti in napake. Se bolj pa pogrešimo tedaj, če človeka ocenjujemo po okolju, v katerem živi, po dejanjih ljudi, s katerimi je v sorodstvu itd. S takim ocenjevanjem lahko človeku storimo veliko krivico. Zate ponovno poudarjam, da bodimo pri teh stvareh objektivni in samokritični!
A. P.
ŠTUDENTJE!
DOPISUJTE V »VISOKOSOLCA«
Delovnim kolektivom v gospodarskih organizacijah, članom kmetijskih zadrug in vsem občanom čestitajo in jih
pozdravljajo ob 29. novembru — dnevu Republike
Občinska ljudski odbor
Ribnico
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Obč. sindikalni svet Občinski odbor ZB
Občinski komite LMS Obč. gasilska zveza
ter druge občinske organizacije, ustanove in društva
Vsem delovnim ljudem Ribniške doline česlifa in
pošilja lople pozdrave ob prazniku nove Jugoslavije
KOVINSKO
♦
R I B N 1C A
Z ADI
m n i
\
čestita in pošilja pozdrave vsem zadružnikom za dan Republike
Delovni kolektiv
Lesnoindustrijskega podjetja Ribnica
pošilja vsem delovnim ljudem ob 17. obletnici rojstva nove Jugoslavije borbene pozdrave in tople čestitke
ter
priporoča svoje kvalitetne izdelke
Naj živi socialistična Jugoslavija!
Vlagateljem in zadružnim organizacijam čestita k 29. novembru — dnevu Republike
ladružna hranilnica in posojilnica Ljubljana
KM6™! podružnica Ribnica
■ IIIIIIIIHHMIIIIMII«

GOSTINSKO
•1JC/IR*
RIBNICA
PODJETJE
čestita in pošilja pozdrave za dan Republike

■ mil m ■■■ih ume
Najlepše čestitke vsem poslovnim prijateljem ob našem velikem prazniku pošilja
GRADBENO
PODJETJE
Gradbenik
RIBNICA
KMETIJSKA ZADRUGA i
DOLENJA VAS
pošilja ob obletnici nove Jugoslavije vsem zadružnikom J i iskrene čestitke
			
■ mit« !»■■■■■ i* n i»• ■
KMETIJSKA
ZADRUGA
Videm - Dobrepolje
Ob
29. novembru — prazniku Republike pošilja borbeni in delovni pozdrav
vsem zadružnim organizacijam, zadružnikom pa iskrene čestitke
Billi ■■■■■tlllHIIB
<
O
Z)
od
O
<
M
<
Ul
LU
Z
■uHmeeeimmieBeeiiii,i,iieB*iiiiiiiiii*eBBiiiiiiiim
★
LU
>U
>(/)
<
LU
Zadružnikom in ostalim prebivalcem čestita k 29. novembru — dnevu Republike
KMETIJSKA ZADRUGA
♦ Gregor
BIIIIIIIIMBlIllllliB
čestita ob velikem prazniku naše dežele — 29. novembru, vsem zadružnikom in prebivalcem Dobrepoljske doline
06 velikem prazniku čestita vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem
»Mesnina**
JCačevfe
UDAR
—	
II	II	1	II II	1	II	II II	1	1	II	II	II	II	II II	II	II	II
11 19 11	Ulil ■
splošno
gradbeno
podjetje
čestita
.©CEHE
za dan 'Republike - 29. november vsem cenjenim strankam in delovnim ljudem
Vsem zadružnim organizacijam in poslovnim prijateljem ob prazniku rojstva nove Jugoslavije
čestita
Poslovna zveza za gozdarstvo in kmetijstvo
Kočevje
Ob dnevu Republike čestita vsem potrošnikom tobačnih izdelkov
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA skladišče Kočevje