OK,iiAJJNA STMJD4JSKA PHlhORSKI DNEVNIK GLAS5LO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post 1. gr. leto X. . Štev. 182 (2801) -Jamska zveza in trž a š k o v pr an je' Ha Bledu bo podpisan tudi protokol ^alkanski posvetovalni skupščini Ct0fPiSa.*,° prišlo že do 8. t. m., t. j. rte šele po rešitvi trž. vpra-k *em b0 k‘°Valne skupščine. S Pred n’rart„ smp Prejšnji teden sts°ka , 0 °bJavo dneva sejano nanr,vI1!ln'’itl ministrov š»oje, ki rešeno vpra- Vaterih krn1 P° mia!.ienju ne-»»lo biti r ? na Zahodu mo-Asketa vS6n° kele po rešitvi 0 tr* šL PraSanja dn1” Vpr“sanJu se je 1 mnogo govorilo. so Je e PO 0Vlnku IZ! zvezo v očitno diplomatsko po Aten zvedelo, da je dal at- Datum podpisa balkanske | katerih eden zelo hudo. Eks- | zvezi- ki. bo v kratkem podpi-, Imtak^ svet^ svoj pristanek_ na zveze je določen in ne bo 1 plozija ni imela hujših posle- ’ ‘ '"u " »■ n ~ preložen. Kdor želi rešiti ■ dic, ker od zadnje katastrofal- sana, ali pa o obeh vpraša- j udeležbo svojih članic Grčije njih skupaj, saj je znano, da ; in Turčije v balkanski zvezi, ju prav italijanska vlada po- j kar pomeni, da NATO nima ne eksplozije v rudniku niso . . . . diplomatski prestiž, mora po- yeč normai,vo delali, temveč 1 skuša najtesneje povezovati. . ugovorov proti podpisu, hiteti, kajti do 8. avgusta, samo skrbel/ za vzdrževanje j Obenem prihaja iz Washing-| Precejšnjo pozornost je verjetnega datuma podpisa naprav. Kov je znano, je mi- tona vest, da bo imel tam-j vzbudil v Rimu «dopis iz balkanske zveze, ni več daleč. ! nistrska preiskava ugotovila,; kajšnji italijanski veleposla- j Trsta«, ki ga je v nedeljo ob- pred podpisom balkanske zve-i Prav tako poudariaio v Beo- da s0 nesreč krive pomanjklji- ; nik jutri opoldne razgovor z. javilo socialdemokratsko gla- - 1 J J ve varnostne naprave. Rudnik I državnim tajnikom Johnom I silo «Giustizia». List pise, da m Posamezni listi j ze> ker so jugoslovanski od-' govorni krogi stalno zatrjevali, da tržaško vprašanje in balkanska zveza nimata ničesar skupnega. Mi smo v naših komentarjih prejšnji teden ugotovili, in danes ponavljamo, da je po mišljenju pristojnih krogov v Beogradu za Jugoslavijo popolnoma vseeno, kdaj bo objavljen sporazum, prej alj istočasno s podpisom zveze, in to prav zaradi tega, sPorazu1!dpostavka’ da bo S Podpis P^šlo obenem "SjomV Zv balkanske zveze neka-j dm i,83 dni prei ali kasneje je iz- ^Vstrijski memorandum ni T i r o 1 s k i nice. J60*6.v ^skih vladnih krogih zarodi spome-10 )e Avstrijska vlada poslala zahodnim velesilam , RiM, , kr°ge ■JPSjj 36 Vadi ' Po Rini: širila vest z ske vladne fcenT p°slala n J® avstrijska - 00 o Vn Velesilam spo- Prasa ■ Ju: trolne komisije v Pusanu nenadoma odpotovali v Pan-munjom. Opazovalci obeh strani pa so se v nedeljo zbrali v Pan-munjomu, da proučijo severnokorejske pritožbe glede in- je last družbe Montecatini. gradu, da Jugoslavija ni čakala na razpravo o balkanski zvezi v svetu atlantskega pakta, da bi zvedela za zadržanje Italije, niti ne čaka na formalni podpis balkanske zveze, da bi odgovorila na italijanske protipredloge, ki jih je baje po pisanju milanskega «Corriere delln Sera» izročila Jugoslaviji pred petnajstimi dnevi italijanska vlada. Jugoslavija je že zdavnaj jasno povedala, na kakšni platformi je pripravljena skleniti začasni sporazum o Trstu. Od te osnove, ki je osnova za morebitni sporazum, Jugoslavija ne bo odstopila niti popustila, niti zahtevala, a tudi ne dajala novih koncesij glede tistih temeljnih točk, o katerih ..... . , _ „ „„ • ..-i i« ____ tunizijske vlade. To lmenova- je bil ze dosežen sporazum. , nje poman. obenem molčeč Glede na tako stanje stva- pristanek na predloge, ki mu Fosterom Dullesom. Cepra-v i so Jugoslovani neugodno spre- prednost zase« Podtajnik v ministrskem Se o členu 4 in o sličnih Celo samim urednikom »Giornale di Trieste« se je zdelo tako j drugi dan po objaoi zakunrkega načrta o prevzemanju državnih uslužbencev, ki so nestalno nameščen i pri ZVU, potrebno zapisati nekaj ■jpojasniln k temu bodočemu zakonu. O njegovem pomenu smo obširno pisali že v nedeljo, danes pa se hočemo dotakniti prav teh «pojusnil». Njihovo bistvo je v besedi «pravičnost» in z njo o- No, pri tem je nadvse zor nimivOi toda prav nič presenetljivo dejstvo, da o omenjenem členu, ki ni samo do skrajnosti nesocialen, temveč izrazito protisocialističen in protikomunističen, kominfor-mistični tisk ne zine niti ene besede. Lahko desetkrat prelistate vse številke sUnita» in obe zadnji številki «De-la» in «11 Lavoratoreo, t. j. ves njihov tisk, ki je izšel po objavi omenjenega zakonskega načrta, pa boste za- pravičujejo tisti nezaslišani} man iskali kar koli o tem. četrti člen zakonskega na- Namesto tega pa kričijo črta, na podlagi katerega bo čez 42 odstotkov tržaških prebivalcev postalo državljani nižje vrste. V tem je tore] ta «P ravičnost» orne-njenegg člena! Vendar pa kar je v teh pojasnilih najhuje je lo, da se v njih navajajo kot primer samo oni državni uslužbenci, ki so «enostavno bili zvesti zavezniški upravni. To pomeni, da vsi cm, ki so pripadali pretianeksiovističnim strankam, kar pač ni težko dokazati tudi za vsak posamezen primer, spadajo med one, ki bi postali državljani nižje vrste. Iz «Giornalovih» pojasnil nedvoumno sledi, da so se namreč sami ire- in vpijejo proti titovcem in o «spartizione», zavedajoč se, da kot že šest let, tudi tokrat zavajajo svoje bralce. Morda pa so bili tudi oni pobudniki ali vsaj pristaši tako demokratične zakonska določbe? Mogoče pa jih bodo sami njihovi pristaši prisilili, da bodo morali vsaj formalno zapisati, da je takšen način prihajanja Italije v Trst (za enkrat na žalost samo v Trst, bi rekla Vidali in Bidovec, ki sta tako ogorčena spričo možnosti, da pride del Miljskih hribov v sklop jugoslovanske cone) le malo preveč nesramen. Naj v tej zvezi omenimo še pisanje prav uradnega predsedstvu Scalfaro. ki se, dentisti ustrašili doslednega-, organa tržaške demokristjan- - .... n m 2 _ -I« o j o r nnoo f* IP YJ n _i. _ -7. . I.! J A XI., rti kot znano, posebej ukvarja s tržaškimi vprašanji, je sprejel danes popoldne italijanskega političnega svetovalca v Trstu Fracassija, ki mu je poročal, kot pravi agencija ANSA. «o položaju v Trstu, zlasti z gospodarskega stališča«. A. P. ZAČETEK IZVAJANJA MENDES FRANCEOVIH PREDLOGOV OB PRITRJEVANJU SVETOVNE JAVNOSTI Z IMENOVANJEM PREDSEDNIKA VLADE tuniški bel pristal na francoske predloge Predsednik nove tuniške vlade bo zmerni nacionalist Tahar ben Amar - Burgiba izjavlja, da bo uNeodestur" sodeloval v vladi - Izpuščeni zastraženi nacionalistični voditelji i Razen desnice v Franciji vsi zadovoljni - Ugodni komentarji svetovnega tiska TUNIS., 2 — Tuniški bej jel Tuniški bej pa je danes poimenoval danes Tahara ben poldne izdal proglas, v kate-Amara za predsednika nove I rem poziva prebivalstvo k miru, V proglasu pravi, da se ri, poudarjajo nadalje v Beogradu, ni odvisno od Jugo- jih je v soboto izročil francoski ministrski predsednik sla vije, kdaj bo podpisan in Mendes-France. Tahar ben A-objavljen sporazum o Trstu, temveč je to odvisno izključno od italijanske vlade in morda od tistih, ki so s svo- mar je predsednik tunizijske kmetijske zbornice in znan popolne suverenosti. Mongi Slim, drugi vidni vo-_ _ ditelj «Neodestur», se je da- je za Tunizijo začelo novo nes popoldne odpeljal z leta- ^ ^ U 1Jelini L-1 IfAh. i I rr. T-» _ ■ n «_ razdobje v zgodovini, ki kon-1 jom \z Tunisa v Pariz, Mongi čuje «žalostne dneve za vso j glini, ki ga je danes pred-Tunizijo«. Proglas pravi nato, j poldne sprejel tuniški bej, poda je francoska vlada «z ge- tuje po splošnem mnenju k kler Tunizija ne bo dobila zdaj v Tuniziji dal pogumno pobudo, ki lahko da nov napreden polet francoski kolonialni politiki. List se vpra štije, ali bo znal Mendes-France tako uspešno ravnati sto, za katero ji bo izkazala čast zgodovina«, jasno in brez kot zmeren nacionalist, naklo-1 dvoumnosti priznala interno njen Francozom. Danes ima j avtonomijo, in izraža hvalo in . 69 tet in je bil v svoji politič- j priznanje «d> ža .liku, ki vodi iimi manevri in povezova- ni karieri že večkrat predsed- usodo Francije z občudovanja ... - .v. 1 l • . • r. li, iiolilrnrtn tun 1 vi ielrcizf n run. i« «pp,li.mAm\\ W ot/l n n« - njem raznih vprašanj, ki ni- cidenta. ki se je baje dogo- j majo nobene medsebojne zve- j: i .. __ j_______i rpč-fpv r\f» gam« sj^hici T1*™ navedeni ----------------- - . ... fliki i,,*’ katero so pred- ^ v četrtek na demarkacij-1 Ze, zavlekli res.tev ne samo rka Pred7ir0lske ljudske S °2lU Sce'bi. «s dol°ebe ^ada 06 Sp0‘ 'bed De p°8°dbe' skle-iuzh:eriem. P- ?aspenjem in SoK? >olc?Yh3 pogodbi so 70bd> za svojo des*C? teh vSeben statut. Vij- .rSke strani-' zalltevajo - 'n 7 ke od vUdne ti dhata SOH.,1. °d vlade. naj pehata _ ,, poslan- V!šdnl 1° s*dei v£e Stra"' °alicijo ,uconi v Krv izgredi ■i#**. oku l'DvihU- j® nri-l k Fezu V 'itn, . >ncidentls 0 danes do 6 Policiia med kata-ke i'«ant. 3ta stl®'iala med i' kil jih ranil Ubila 3 ose' 5 ttirt° bled in‘,a 20- Včeraj 0 tgb nt* v Fezu O' da : ah uradno zatr-6te včeraj zvečer izpustile V0- mki zahtevali za jutri sesta-iga ln zracne“a p . ma ;, ’' ditelje «Neodesturja», ki so nek vojaške komisije za pre-1 "ica bo imela več odsekov. V ; bm od maja pod stražo v his_ mirje ]t.-> zbornico se bodo včlanile'nem zaporu. bife,, a«hje . v®rlQ . ’n današnje ma-SfltAa1- 4» . V, zvezi z K°' So jb° vrnil bivši v‘li. ~,Ea d Ben JUSef, ^ J® v4Pcoz! lani odsta-a!ediCarjuiej0 ’ kl J‘h nikjer < ifra^8^hve7tno po' Rivj- ukrepov v 'bsd i! 'baroku >tavijoen Juse SUltan Moha-*:k. ni V bjee! -Pa lma. kot b®s r,r1ltleb' hali °Žjih k™-leri i*bc*# B *1,0viti na Men- 7 do° Prikaza aniC°' v ka-k'ar0u zuclniiK svoje s,a1'- »»>■ C'i v <>4 2£ Koreji ^E2orst?enJDbrodne K2 komisije Pf. d, narodoyredsstavnik ,v . . ie sporo- «rezn “umbe ""stu Kun« 'verajzve- biedna ‘bšpek!a.n, vr6li tri l>sije \r,°dbe ni?° Skupi‘ d 1 Prea^bče m K-,°rstven3 c. bil ranin« g ftilfi vrednim realizmom«. Nato poziva bejev proglas prebivalstvo, naj pokaže svetu, da je »ljudstvo, združeno v vedrem pohodu k napredku«, in naj se vzdrži vsakršnega nasilja. Novi ministrski predsednik Tahar ben Amar po razgovoru z bejem ni hotel dati nobene izjave. O vladi, ki jo bo sestavil, pa so znane naslednje podrobnosti: Nova tuniška vlada še ne bo homogena, sestavljena samo iz Tunižanov. Tri važna ministrstva (finance, javna dela in šolstvo) bodo še vodili Francozi. Izročitev vodstva teh treh ministrstev in poštne direkcije Tunižanom se bo lahko izvršila šele po sklenitvi francosko-tuniški konvenciji, o kateri se bo nova vlada pogajala s francosko vlado Obenem pa sodijo, da bodo'že od vsega začetka v novi vladi trije tuniški ministri brez listnice, ki bi sodelovali pri pogajanjih in ki bi po sklenitvi konvencij prevzeli ministrstva, ki so zdaj v francoskih rokah. Francoski minister za_ma- Originalna slika sovjetske agencije «Tass»: taborišče sovjetske odprave na severnem tečaju. Vest o sovjetski odpravi je vzbudila precejšnje zanimanje zaradi važnosti, ki bi jo imeli arktični predeli v novi vojni. Preko severnega tečaja vodi najkrajša letalska pot iz ZDA in ZSSR in obratno. Skozi sito in rešeto v s0 ,r!tavnikU1 • bil ranjen. )7ale šue*niSke 1hi?Poročl1 JAkr,,, - . ®Vil0 °blasti s;- °v Slh ki po- iSSRM-Uh m«. v ? hjimi * dke ® kaze. xt lo«onu tudi dem dni) lih bo dal?eposredn0nstrac'je «o7Vdt®mad0aPObUd° sS«« Medubri nameni «Giornale di Trieste« ie predvčerajšnjim objavil že drugi uvodnik pod izgovorom «da no more več molčati«. V obeh se govori o napakah, ki jih je Italija zagrešila ko je prevzela oblast po prvi svetovni vojni. Priznavanje napak italijanske okupacije mi prav radi pozitivno ocenimo, zlasti zato. ker so bile zagrešene predvsem v škodo delavskega gibanja, tržaških Slovencev pa še posebej. Ce jih pa omenjeni list kljub temu priznava, dela to zaradi škode, ki je je bila takrat deležna tudi tržaška buržoazija. Zato se nas njena škoda ne tiče. A popravki, ki jih list predlaga prav gotovo ne bodo v korist tržaškega delovnega ljudstva. Zato smo že večkrat pisali, na kakšen, način bi bilo potrebno urediti javno upravo u našj coni: n. pr. predvsem volitev vseh oblastvenih organov, kar se doslej kljub skoro 1’i.ri'U desetletju po končani vojni, še vedno ni zgodilo. O tem sev.eda «Gior-nale di Trieste« ne piše. Pač pa najdemo na koncu predvčerajšnjega uvod* tka stavek, v katerem je rečeno, da «nas (Slovence) spoštujejo tudi zato, ker se nas ne bojijo«. Zares, nas se ni treba bati, čeprav so z nami vedno tako ravnali, kot da bi najmanj pomenili pravo katastrofo za vso Italijo. To smo že večkrat povedali. Kar pa se spoštovanja tiče, najdemo v istem članku o naši matični državi zapisane naslednje besede: «.. Jugoslavija... ne more izvažati drugega kot nered, bedo in begunce«. In kljub temu je samo tri dni prej isti list poročal, da se pravkar vršijo pri ZVV pogajanja za dosego večmilijardnega izvoznega kontingenta iz Jugoslavije; še prej pa je objavil precej objektivno napisan članek o važnosti jugoslovanskega izr. voza predmetov, ki so bili razstavljeni na tržaškem velesejmu. Kaj naj torej pomeni nedeljsko demokristjansko žaljenje in zmerjanje? Najmanj, kar lahko rečemo, je to, da ni v duhu časa... Ravno narobe: verjetno ima povsem druge namene! sLeteči krožniku . i s Burgibi, ki je konfiniran v mestu Amilly 100 km od Pariza. PARIZ, 2. — Ves francoski tisk izraža zadovoljstvo spri . čo pobude ministrskega predsednika Mendes-Francea glede Tunizije. Nezadovoljstvo in ogorčenje kaže edino nacionalistični list «L'Aurore» ki zatrjuje, da pomeni pobuda ministrskega predsednika «umik na obroke«, pripravlja »popolno in dokončno evakuacijo Francozov« iz Tunizije in jih postavlja v kategorijo »teoretično privilegiranih tujcev, ki pa ostajajo vendarle tujci«. To pa je po mnenju desničarskega lista popolnoma nedopustno. List obtožuje nato Mendes-Francea, da je ho--tel postaviti narodno skupščino pred izvršeno dejstvo in da izpostavlja z odpovedjo Tuniziji v nevarnost francoske pozicije v Alžeriji in v Maroku. «Figaro» pa piše, da bo vsak francoski republikanec odobril pobudo Mendes-Francea: Neodvisni socialistični «Com, bat« poudarja predvsem dvoje: prvič dejstvo, da se je Mendes-France obrnil neposredno na beja, in postavil diskusijo na vladno raven, vzvišeno nad spore med raznimi političnimi skupinami l.inišlrs, nimi polinomu« a&upmailii, V^.het h. Litri no- d™gič pa navzočnost marša- Sodobna asociacija misli: »Letet! krožniki nad Krasom/a Christian Fouchet bo jutri popoldne odpotoval iz Tunisa v Pariz. Fouchet, ki je podaljšal svoje bivanje v Tuniziji, da bi s francoskimi in tuniškimi osebnostmi podrobneje proučil način začetka pogajanj, se bo pred odhodom ponovno sestal z bejem. Danes zvečer je Fouchet dal tisku izjavo, v kateri omenja bejev sklep, da poveri Taharu ben Amaru sestavo vlade in pravi nato, da bo imela' ta vlada dvojno nalogo: poleg običajnih poslov v zvezi z upravljanjem dežele se bo v bejevem imenu pogajela s francosko vlado za sklenitev konvencij o tuniški notranji avtonomiji. Izrazil je prepričanje, da bo tuniška vlada vodila ta pogajanja «z istim konstruktivnim duhom in z isto voljo do sporazuma, ki Jo je v soboto v imenu francoske vlade pokazal Mendes-France«. Fou-chetova izjava končuje s pozivom Tunižanom k miru m k sodelovanju. . V Franciji pa je tamkaj internirani voditelj stranke «Neodestur» Habib Burgiba dal listu »France Soir« intervju v katerem poziva Tuni-žane in Francoze naj pozabijo pretekle borbe in »prenehajo z vsakrsno dejavnost-io ki bi ogrozila prijateljstvo med obema narodoma«. Burgiba pravi nato, da bi Francija morala končati z operacijami prot: tuniškim patriotom. kajti «če naj bo mir trajen in trden, se mora začeti s splošnim prenehanjem ognja«. . _ ., Nadalje pravi Burgiba, da ie treba izpustiti vse one. ki so bili v zadnjem napetem razdobju aretirani, deportirani ali obsojeni. »Neodestur«, je dejal Burgiba, do dal svojo nodporo novi tuniški vladi m bo v vladi tudi sodeloval. Voditelj stranke »Neodestur« nadaljuje, da priznava Francija Tuniziji suverenost, da pa je ta suverenost zaenkrat omejena- te omejitve bo mogoče i postopoma zmanjševati, do- la Juina, ki dokazuje, da vla' da ne namerava voditi kapitulantske politike. List po udarja nato, da jemlje Men-des-Franceova pobuda arabskim deželam njihove glavne argumente, zlasti za njihovo akcijo pri OZN. Socialistični «Eranc Tireur« poudarja, da bo mogoče doseči pomiritev samo s široko amnestijo, ki je bodo deležni tudi tuniški emigranti. Foleg tega je potrebna takojšnja podelitev osnovnih svoboščin, uradno priznanje stranke «Neodestur», izvajanje demokratične in človečanske politike, kar bo olajšalo sporazum in vzpostavilo medsebojno zaupanje. Zadovoljstvo izražajo tudi kominformovski listi, toda »Humanite« dodaja takoj na to, da je glavno vprašanje vendarle evropska obrambna skupnost in nemška oborožitev, ki jo je treba za vsako ceno preprečiti. Tudi ves londonski tisk posveča danes dolge komentar je načrtu reform, ki ga je predložil Mendes-Franec tuniškemu beju. «Potem ko se mu je posrečilo ustaviti sovražnosti v Indokini — piše «Times» — je Mendes-France morda ob enajsti uri preprečil izbruh vojne v Tuniziji Pogum utegne imeti še enkrat uspeh«. Konservativni list «Daily Telegraphi) piše, da si je Mendes-France, ne glede na to, kakšno sodbo bo o njem izrekla zgodovina, ustvaril e; dinstven sloves v današnji francoski politiki, da je mož, ki zna pobirati kostanj iz ognja. «Francija nujno potrebuje politični pogum in ministrski predsednik ga je v tuniškem vprašanju še enkrat pokazal«, piše «Daily Tele-graph« Laburistični «Daily Herald« pa pravi, da se Mendes-Fran-ceu ni posrečilo rešiti Francije pred vojaškim porazom v Indokini, da pa jo je znal , rešiti sramote, medtem ko je tudi v notranji politiki. «New York Herald Tribune« pa pravi, da pomenijo Mendes - Franceovi predlogi »najsvetlejši žarek upanja med oblaki, v katere so že desetletja zaviti francosko -arabski odnosi v Severni Afriki«. List nadaljuje, da bodo prihodnji tedni pokazali, ali bo tuniški bej sposoben sprejeti odgovornost, ki zdaj pripada Tunizijcem, in vzpostaviti v deželi ozračje miru. Članek «New York Timesa« opozarja nato odpor francoske desnice, pa tudi francoskih kolonistov v Severni Afriki proti Mendes-Franceo-vemu načrtu in zaključuje: ((Francoska vlada je jasno pokazala, da noče več novih In-dokin. Pogumni poskus sodelovanja med arabskim in ev ropskim svetom, ki se zdaj začenja, zasluži naklonjeno pozornost vseh«. izvajanja zloglasnega člena predpostavljajoč, da jih bo zadel že z samim tem, ker so izpolnjevali ukaze ZVIJ. (Morda se je ustrašil celo sam Bartoli, ko se je spomnil, da je ob prevzemu županskega mesta položil prisego, s katero pač ni obljubil zvestobe Italiji, temveč bi se ta prisega prav lahko tolmačila kot «atto determinante per impedire il ritor-no di Trieste allTtalia«...!). Skratka: takšna »pojasni- la« le potrjujejo vso mon-struoznost zakonskega načrta, ki so se ga ustrašili že sami njihovi' predlagatelji: potrjujejo pa predvsem, da smo pravilno ocenili člen 4.. ko smo dejali, da imajo z njim namen izigravati ne samo svojo lastno ustavo, ki pravi da so vsi državljani enaki, temveč tudi tisto določbo mirovne pogodbe, v kateri oblast ne sme preganjati nikogar, ki se je v zadnji vojni boril proti fašistični Italiji, kamor spada tudi borba za odcepitev od Italije po prvi svetovni vojni okupiranih dežel. Pojasnilo, ki ga torej lahko da «Gior-nale di Triesten kot glasnik rimske vlade je samo eno: ali rimska vlada namerava skt.avitj glfide Trsta takšen kompromis, ki ga misli izvajati ali pa sc pogaja za to. da bi na najcenejši način zasedla in do konca priključila cono A. tise ostale obveze pa izigrala. V prvem primeru je nujno spraviti omenjeni zakonski načrt s četrtim členom vred iz vsakršnega nadaljnjega razpravljanja, še bolj pa je potrebno prenehati z njim v zvezi z govorjenjem in pisarjenjem o kakršni koli pravičnosti. O drugem primeru pa rajši molčimo... ske stranke, ki je tržaškim Slovencem v včerajšnji številki — v slogu omenjenega četrtega člena — posvetila devetkolonski napis na svoji tretji strani. V enem izmea svojih člankov ponavlja to glasilo nekakšne zelo zamotane jecljajoče stavke o škodi, ki da smo jo mi prizadejali Italijanom, kar naj bi služilo kot odgovor na naše zahteve po odškodnini, za škodo, ki so nam jo storili fašisti. Vendar pa so nji hovi poskusi tako siromašni na duhu in argumentaciji, da pruv zares ne zaslužijo polemičnega odgovo ra. V istem listu najdemo tudi tak-le zabavni naslov natiskan z velikimi črkami: «La lingua italiana liguidata in zona B«. (Prav včeraj smo imeli priliko govoriti z nekim tovarišem, ki se je vrnil iz Kopra, kjer je bil prisiljen govoriti na poštnem uradu v italijanščini, ker službujoča uradnica ni še v zadostni meri obvladala slovenščine). Prav tako zabaven je drug t kričeči, a še večji naslov nad člankom; «11 falso vittimismo degli Sloveni a Goriziaii. Pod naslovom pa piše: «Za slovenske šole velja prednostna ravnanje v duhu demokracije in širokega ra-zumcvanjffi). Spričo takšnega demokrist-janskega pisanja prav med najbolj »delikatno« fazo pogajanj za dosego kompromisa (vsaj tako jo imenuje italijanski tisk), ie bolj pa spričo omenjenega člena 4, se lahko zelo upravičeno vprašamo, ali misli Italija resno, ali pa je dala morda po neuspehih v atlantskem svetu z balkansko svežo, svojemu tisku nadvse prozorno di-rektivo. Vojaški upor v Guafemali Oddelki redne vojske so včeraj zjutraj napadli Arraasovo »osvobodino vojsko Zmeden položaj v glavnem mestu • Armas podpisal premirje z uporniki GUATEMALA CITY, 3. — Upor rednih čet proti Arma-sovim oddelkom se je zaenkrat končal danes ponoči s sklenitvijo premirja med nasprotujočima se strankama. Armas je odredil razpust tosvobodilne vojske« in umik rednih čet v vojašnice. Položaja ostaja izredno napet. Število žrtev še ni znano. GUATEMALA CITY, 2 — V guatemalski prestolnici je prišlo danes do hudih bojev, v katere so posegli tudi minometi. Medtem ko so sedanje nik guatemalskega veleposlaništva izjavil o današnjih dogodkih da je bilo med boji v Guatemala Cityju «nekaj ranjenih«, da pa mrtvih do- guatemalske oblasti zelo re- slej ni bilo. Dodal je, da pri zervirane o značaju in obsegu uporu ne sodelujejo «komuni-dogodkov, je newyorški radio stični elementi« in izjavil: poročal, da so se častniki, in «Qre za popolnoma vojaško gojenci vojaške akademije in zadevo in upor je bil zatrt. člani častne garde uprli in napadli čete generala Armasa v vojašnici ((Roosevelt«. Po še nepreverjenih poročilih so se uprle tudi čete v nekem vojaškem oporišču v notranjosti dežele, medtem ko je opaziti velik nemir med prebivalstvom. Po prvih vesteh iz krajev, kjer so borbe, so boji zahtevali že veliko število mrtvih in ranjenih, tako med vojaki kot tudi med civilnim prebivalstvom. V guatemalski prestolnici vlada skrajna zmeda in uradni krogi nočejo dati pojasnil niti o poteku bojev niti o razlogih današnjih dogodkov. V inozemskih krogih v Guatemala Cityju pa sodijo, do so oddelki, ki so danes napadli vojašnico ((Roosevelt«, ostali zvesti Arbenzovi vladi, ki je bila vržena pred nekaj tedni po napadu polkovnika Castil-la Armasa na Guatemalo. Kot je znano, je polkovnik Arbenz odstopil nekaj dni po napadu in prepustil oblast polovniku Enriqu Diazu, ki ga je po 48 urah odstavil polkovnik Elfego Monzon, ki je nato v San Salvadorju sklenil mir z napadalcem Armasom. Ta je nato postal načelnik guatemalske vlade. Arbenz se je zatekel v mehiško veleposlaništvo, kjer je še zdaj. K Washingtonu je predstav- Zaenkrat nimamo podrobnejših informacij, toda zdi se, da je vsa stvar že urejena«. Vesti iz Guatemala Cityja pa teh optimističnih izjav, še ne potrjujejo. Popoldne je prenehalo letalsko bombardiranje južnih predelov glavnega mesta, ki so ga izvajala vladna letala P-47. Se vedno pa je slišati streljanje strojnic in minometov, čeprav se zdi, da je nekoliko šibkejše kot spočetka. Po popoldanskih in večernih vesteh iz Guatemale se celo zdi, da se je položaj za Armasov režim poslabšal. Po Armasovem ultimatu upornikom, naj se predajo, sicer bo dal bombardirati glavno mesto, bi bilo mogoče soditi, da predsednika vladne junte ni več v Guatemala Cityju. Agencija ((United Press« poroča, da Armasova vlada še nadzoruje položaj v glavnem mestu, da pa se uporniško gibanje očitno utrjuje in krepi. Agencija zatrjuje nadalje, da razpolagajo uporniki tudi s tanki. Vladno letalstvo je predpoldne napadalo upornike z lovskimi letali »Thun-derbolt« ameriške izdelave, popolne pa je njegova delov-nost ponehala. Po nekaterih vesteh so uporni oddelki zasedli letališče, po drugih pa Armasova «osvobodilna voj- ska« še nadzoruje letališče, ki pa je pod neposrednim ognjem uporniških minometov in topov in zato neuporabno. Položaj v Guatemala Cityju je še vedno zelo zmeden, tako da še ni mogoče preceniti obsega dogodkov ali ugotoviti število žrtev. Govorice o bojih prihajajo tudi s področja pristanišča Ruerto Barrios. Cete, s katerimi lahko Armas z gotovostjo računa v glavnem mestu, štejejo vsega skupaj 700 mož, nastanjenih v vojašnici Roosevelt. Te čete imajo malo municije in so po raznih vesteh že utrpele hude izgube. Zdi se, da so v glavnem mestu uporniki močnejši in bolje oboroženi. Približno 3000 mož Armasu zveste «osvobodilne vojske« (u-radni naslov oddelkov, ki so napadli in zasedli Guatemalo) je v vzhodnem delu Guatemale, vendar so velike težave s prevozom. Sicer pa poročajo o uporih tudi iz vzhodnih predelov dežele. Tudi točno ozadje upora še ni povsem pojasnjeno. Po nekaterih virih gre predvsem za nasprotja med guatemalsko redno vojsko in Armasovo »osvobodilno vojsko«. Zdi se, da uporniki dejansko zahtevajo takojšen razpust te Ar-masove vojske. Predstavnik mehiškega zunanjega ministrstva je kategorično zanikal trditve Ar-masove vlade, da so nekateri funkcionarji mehiškega veleposlaništva v Guatemala Ci tyju zapleteni v upor, k: se je začel danes zjutraj v gua-temalskem glavnem mestu. Predstavnik je dodal, da se Mehika v svoji zunanji politiki dosledno drži načela ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in da ohranja absolutno nevtralnost glede notranjih dogodkov v sosednih državah. PRIMORSKI ONEVUOC 3. avgusta $ »HOMIKNKl DMKVt Na današnji dan je bita leta 1944 ustanovljena z odredbo IX. korpusa komanda mesta Trsta. DANES, torek 3, avgusta Lidija, Mirata . Sonce vzide ob 4.49 tubi 19.32. Dolžina dneva 14.43. » -vzidfe cb 9.46 i>n zaton« 00 JUTRI, sreda 4. avgusta Dominik, Ljubicica 0 zmagah in zmagoslav ju Ustvarjanje prjateljskih ali tisaj znosnih odnošajev med sosednimi narodi ni, se zdi, nikjer tako težavno kakor tam, kjer se dotikajo slovanski in romanski narodi, na črti od vzhodne jadranske o-bale čez spodnjo Sočo in spodnjo Nadižo do Bele. To se dogaja predvsem zato, ker se zahodno od te črte zmeraj znova potvarjajo pojmi o zmagi in zmagoslavju. Pre-često se tam pozablja, zakaj je bila druga svetovna vojna in kdo je v njej zmagal. Premagani državi sta bili Nemčija in Italija. Ta se je skušala na koncu delno in za silo rešiti v sobojevništvo na zavezniški strani, a prav do Mussolinijeve smrti konec aprila 1945 je bilo to sobojevništvo zelo šibko. Pobita sta bila nacizem in fašizem. Zahodni Slovenci in Hrvati so stali v narodnoosvobodilni borbi na strani zavetnikov, kakor jugoslovanska armada, ki je zahodne hrvat-ske in slovenske dežele osvobodila. Slovenci in Hrvati so bili prepričani, da se Italija ne vrne več v slovenske, hr-vatske in mešane kraje, če naj bi zmagoslavje ostalo na strani pravice in svobode. Pojem zmage in zamgo-slavja so tnji oblastniki kmalu tako preobrnili, da so se morali zahodni Slovenci nenadoma vpraševati, kdo je v njihovih krajih pravzaprav zmagal. Vedeli so, da je v resnici zmagala Jugoslavija, da so zmagali oni sami v odredih narodnoosvobodilne borbe, z velikimi krvavimi žrtvami, A to resnico so začeli tujci pačiti z umetnimi razmejitvenimi črtami, s pro-tislovanskim glasovanjem v Parizu l. 1946 in s kribičnimi mejami po mirovni pogodbi l. 1947. To resnico so nato docela popačili in poteptali s tristransko izjavo l. 1948, z londonskimi dogovori l. 1952 in v najhujši obliki s sklepom z dne 8. oktobra 195J. Kakšna bo o tem sodba zgodovine? Res, da današnja Italija ni peč nekdanja fašistična Italija. Se bolj pa je res, da se Slovencem v njenih mejah ne godi dosti bolje kakor pod fašizmom ter da se beneškim in kanalskim Slovencem ne g odi prav nič bolje. Res, da je pomirjanje na črti Jadran Bela v okviru svetovnega miru nuj no potrebno. Res. da se je zoper tako pomirjenje že preveč grešilo in se ne bi smelo več grešiti. Jugoslavija je temu pomir-jenju od l. 1945 do danes toliko žrtvovala, da bi se nove žrtve ne smele zahtevati od nje. Ce morda pride do kakšnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, hi mor ul biti ta dogovor združen s popolno je-rikoyno, kulturno m gospodarsko enakopravnostjo Slovencev v Italiji t in Italijanov v Jugoslaviji, ki to enakopravnost ža užinajo. Soseščina med Slovenci in Italijani, med Jugoslavijo >n Italijo, je nujna, neizbežna, trajna in. kolikor se da videti v prihodnost, nekako večna. Do zdaj je bila za Slovence nekaj zelo mučnega, trdega in hudega, ker st je Italija postavljala nečloveške cilje, da mora Slovence v svojih mejah raznarodovati. Bila je v nekakšni večni vojni z njimi in jim stalno grenila bivanje na domačih tleh. Tega ni Jugoslavija nikoli delala z Italijani, tega tudi zdaj ne dela. Ta večna soseščina bi se morala temeljito izboljšati. Sporazum ni zmaga, temveč dogovor o mirnem sožitju. Prednsem je treba spo-štova ti določbe o človeških pravicah, ki jih Slovenci niso ulipali ne v liberalni ne v fašistični Italiji tn jih tudi danes ne užinajo v zadostni meri. Ze sam povra-tek Italije v Gorico je bil združen s praznovanjem nekakšnega divjega zmagoslavja naperjenega zoper Slo-vcnce, združenega z ropanjem slovenske lastnine in s kresopi slopetiskih knjig. Pravda za beneške Slovence se vodi še zmeraj v znamenju nekakšne zmage nad njimi, češ: «Ti so naši, vključeni so v italijansko družino, ne potegujejo sc za slovenske šole, ne iščejo ne jezikovne ne kulturne ne gospodarske enakopravnosti. Roke proč od teh zvestih sinov Italije1» Takemu pojmovanju soseščine med narodi se Italijani do zdaj niso mogli odreči na nobenem dotikališču z drugimi narodi. To potrjujejo premnogi italijanski listi Goriške žene na obisku v Bazovici V nedeljo popoldne so obiskale Bazovico žene iz Gorice in bližnjih vasi, ki so se poklonile spominu bazoviških junakov. Ustavile so se tudi na Opčinah, kjer so odšle na pokopališče h grobu padlih borcev, potem pa na strelišče, kjer so počastile spomin talcev ter Tomažiča in tovarišev. Ko so se vračale proti Gorici, so se ustavile še na Proseku, kjer so prisostvovale slavnosti ob 50-letnici ustanovitve domačega Godbenega društva. in premnogi vodilni možje v svojih govorih, spisih in izjavah. To potrjujejo n. pr. tudi tista tržaška usta, ki so v Milanu nedavno obetala »italijansko zmagoslavje» (strionfo italiunos) nad tržaškimi Slovenci, če bi «do-končno« obveljalo Svobodno tržaško ozemlje. Za take ljudske vodnike naj bi bili Slopenci zmeraj in povsod — premaganci. Na taki podlagi bi bilo težko graditi zadovoljive sporazume med sosednjimi narodi. Ob sklepanju sporazumov naj bi se tla nobeni strani ne govorilo o zmagah in zmagoslavju, temveč samb o resnični, stvarni, jezikovni, kulturni in gospodarski enakopravnosti obeh sosedov Na tem področju čakajo Jugoslavijo m Italijo še zelo velike in zelo važne naloge. Preveč je bilo po te h krajih omalovaževanja, poniževanja, zapostavljanja in vsakovrstnega teptanja človeškega dostojanstva. Novo urejanje mednarodnih odnosov na tem ozemlju se res ne bi smelo več pršiti p znamenju tega ali onega zmagoslavja, ker bi to pomenilo novo ščuvanje in zastrupljanje, temveč samo v znamenju uveljavljanja človeških pravic za vse tržaško prebivalstvo obeh domačih narodnosti. P in ! OB DRŽAVNI PODPORI JAVNIM SKLADIŠČEM V TRSTU ZA OiZPITEV PROMETA » TRST je trotih spremeniti dosedanje metode Podpora mora služiti za znižanje pristojbin, bar bi privabilo več izvoznikov iz zaledja - Tudi carinski sistem v pristanišču terja izboljšanje V zadnjih dneh smo v našem listu objavili že nekatere podrobnosti iz načrta področnega proračuna za letošnje drugo šestmesečje na osnovi izjav ravnatelja za finance in gospodarstvo pri ZVU dr. Sar-lorija Med raznimi postavkami novega proračuna je tudi postavka 160 milijonov lir za kritje primanjkljaja Javnih skladišč tržaškega pristanišča. Ta vsota naj bi krila razliko, ki jo mora omenjana ustanova plačati na osnovi sporazuma o povišanju plač uslužbencem. Kot vidimo, so torej Javna .skladišča do sedaj krila svoje stroške z rednimi dohodki, to je z dohodki pristaniških uslug. Sodeč po pisanju kora-informovske «Unila», je ta postavka zelo pozitivna za tržaško gospodarstvo, ker koi pravi list, so bila Javna skladišča vedno finansirana z javnim denarjem, da so lahko I nudila svojim klientom takšne tarife, da se jim je splačalo prevažati blago skozi tržaško pristanišča in trgovati skozi Trst. Ta ugotovitev je zelo točna in želeli bi, da bi odgovorna državna oblast posvetila več pozornosti vprašanju našega pristanišča, predvsem kar se tiče pristaniških pristojbin, carinskih ovir v pristanišču, železniških pristojbin za prevoz blaga skozi tržaško pristanišče in vsem tistim vprašanjem. ki so v zvezi s pristaniškim prometom. Toda ugotoviti moramo, da se prav kominformisti vedno izogibajo iskanju resničnih vzrokov krize tržaškega pristanišča. Omenjena dotacija 160 milijonov lir. kot smo to že poudarili. je bila nakazana, da se kiije primanjkljaj, ki je nastal s povišanjem plač. In prav to je tisto, kar dokazuje, da je vsa dosedanja in sedanja politika oblasti do pristanišča popolnoma zgrešena. Kako je OB PRISOTNOSTI .ŠTEVILNIH TRŽAČANOV IN OKOLIČANOV Velika slavnost na Proseku ob 50-letnici domačega Godbenega društva Skoraj 4 ure trajajoč spored, med katerim so nastopile številne godbe in pevski zbori, ki so s svojim nastopom navdušili množico Ob začetku slovesnosti je najmlajši član proseške godbe prikazal razvoj in zgodovino Godbenega društva. Nesreča na delu Med delom v ILVI se je včeraj ponesrečil 59-letni Pie-tro Corbatti od Sp. Magdalene 552. Nerodno je namreč padel 7. višine dveh metrov ter si verjetno zlomil zapestje leve roke. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnico in bo ozdravel v 20-30 dnevih. Na Proseku so včeraj popoldne slavnostno proslavili 50-letnico obstoja Godbenega društva. Velika množica Tržačanov in okoličanov je napolnila Luksovo mandrijo, kjer je bil postavljen oder, na katerem se je skoraj štiri ure odvijal pester spored. Slavnostni prostor je bil lepo okrašen, saj so ob vhodu na mandrijo postavili velik, z zelenjem opleten slavolok, nad katerim se je dvigala velika hra ter jubilejni letnici 1904 in 1954. Ves v zelenju je bil tudi oder, na katerem je bila tudi slika ustanovitelja Godbenega društva pok. Dragotina Starca. Okoli 15. ure so na križiščp na Proseku prikorakale godbe, se tam nekoliko ustavile in nato s Prosečani na čelu odkorakale med igranjem koračnic na slavnostni prostor. Proseška godba je nato zasedla piostor na odru, pred mikrofon pa je stopil predsednik Godbenega društva Josip Cuk, ki je otvoril slovesnost. Sledil mu je najmlajši član godbe, študent Jordan Prašel, ki je v krajšem govoru prikazal razvoj in pomen društva od njegove ustanovitve pa vse do današnjih dni. Poudaril je, da se je moralo društvo v času svojega delovanja večkrat boriti z velikimi težavami, katere pa so srečno in uspešno prebredli in je godba prav v zadnjem času pod vodstvom Zdravka Kanteja dosegla lepe uspehe. Ob zaključku je čestital še dvema slavljencema, ki sta v nedeljo proslavljala 50-letnico delovanja v Godbenem društvu To sta Ivan Danev, ki še danes sodeluje pri godbi, in Ivan Rebula, ki se je zaradi bolezni in starosti moral umakniti in prepustiti prostor mlajšim. Potem ko so izročili še nekaj diplom zaslužnim članom godbe, je pod vodstvom Zdravka Kanteja zaigrala proseška godba zahtevni «Pesnik kmet« in «Kronings ouver-ture«, za njo pa se je predstavil pevski zbor s Proseka-Kontovela, ki je zapel »Slovensko pesem« ter «Nove brazde«. Oba domača kompleksa, godba in pevski zbor, sta bila deležna navdušenega ploskanja. Na odru so se nato skoraj do 8. ure zvečer vrstile posamezne godbe, in sicer godba iz Sv. Križa, godba iz Nabrežine, godba iz Trebč, godba iz Ricmanj in godba iz Barkovelj. Spored so še ia- popolnili moški pevski zbor iz Sv. Križa, oktet Prosek-Kontovel in mešani pevski zbor iz Barkovelj. Vsi so pri občinstvu želi zasluženo priznanje. Najlepša točka sporeda pa je bila prav gotovo zaključna, ko so vse godbe zaigrale «Hej Slovani«. Množice se je lotilo nepopisno navdušenje in naenkrat je pesem skoraj preglasila godbo. Sledila je še skupna koračnica in spored je bil zaključen. Pozno v noč so se še vrteli parj po plesišču, medtem ko so morali v kioske neprestano dovažati nove zaloge. Sele ko je končal ples, se je veselični prostor začel polagoma izpraznjevati, dokler ni pozno ponoči vse utihnilo. Slavnost je torej nad vse lepo uspela, bodisi po izbranem sporedu bodis; po organizaciji. Le nekaj so ljudje zamerili in na ta račun je bilo slišati precej negodovanja: nikjer ni bilo videti nobene slovenske zastave, nikjer nobenega slovenskega znaka, čeprav so bili vsi nastopajoči Slovenci in čeprav sta slovenska beseda in slovenska pesem neločljivo povezani z našo slovensko zastavo. sploh mogoče, da takšna ustanova, kot so Javna skladišča, ne mora kriti s svojimi rednimi dohodki niti plačilnega sklada, ko je znano, da so v Trstu pristaniške usluge zelo visoke. To nam dokazuje, da je sedanji pristaniški režim v Trstu na zgrešenih osnovah, da je tržaško pristanišče v takšnem položaju, da ne more vzdrževati niti zaposlenega osebja To pa hkrati pomeni, da so mnogi zaledni uvozniki in izvozniki zapustili naše pristanišče in se zatekli v druga pristanišča. ki jim nudijo boljše ugodnosti zaradi tukajšnje negotovosti, zaradi previsokih pristaniških pristojbin in zaradi pomanjkanja prihodov in odncdov ladij. Zato smo mnenja, da bi morala državna oblast nuditi Javnim skladiščem takšne subvencije, da bi lahko znižala pristojbine, da bi omogočile večjo trgovino skozi Trst. To pa ni le vse. Kolikokrat smo že napisali, da je treba vprašanje pomorstva in sploh vsega prometa skozi Trst resno načeti. Takšne subvencije, kot je bila dana letos, samo krijejo primanjkljaj, ki je nastal zaradi povišanja plač. To gre trenutno v korist zaposlenim delavcem in uradnikom, ki so upravičeno zahtevali boljšo plačo za svoje vsakdanje delo. To pa niti v najmanjši meri ne rešuje vprašanja prometa. Za to vprašanje bi morala Javna skladišča obnoviti svoje tarife, obnoviti in znižati bi morali železniške tarife za promet skozi Trst in kar je še najbolj važno bi morala italijanska carina, ki kraljuje v našem pristanišču, opustiti dosednjo prakso oviranja prometa. Takšnega carinskega sistema, kakršnega imamo danes v tržaškem pristanišču, morda nimajo nikjer na svetu. Ce stopite v pristanišče, boste videli, da je skoraj v vsakem skladišču poseben carinski urad. Blago, ki pride v eno skladišče, ne mora biti premeščeno v drugo skladišče v istem pristanišču, če ne napravite vseh potrebnih carinskih dokumentov, za katere zgubite čas in denar. Vse to gre v največjo škodo uvoznim in izvoznim podjetjem kot tudi trgovcem, ker močno obremenjuje njihove pristaniške stroške in stroške vskla-diščen.ja. Blago, ki potuje skozi tržaško pristanišče, ni svobodno niti v mejah pristanišča samega, kot je bilo to celo za časa fašizma. Razen tega imamo še neugoden plačilni sistem za zaledne izvoznike, ki morajo vse vsoje stroške plačevati v valuti. To ovira predvsem najbližje za-| ledne države, ki so že večkrat ponudile izvoz in uvoz svojega blaga skozi Trst s pogojem, da se pristaniške pristojbine plačujejo z blagom. Hkrati pa ne smemo pozabiti, kar smo že omenili, visokih železniških tarif. Lljudje, ki odločajo o tržaškem pristanišču, bi se morali vendar spametovati in spoznati dejansko stanje Trsta, kam je mesto gospodarsko resnično usmerjeno in kod gredo glavne poti v osrčje gospodarskega področja tržaškega pristanišča. Morali bi sesti za mizo z vse-mi zalednimi državami, in to predvsem z Jugoslavijo, ki ima v rokah dve od treh železniških prog, ki vežeta Trst z zaledjem ter se v korist Trsta in zalednih držav sporazumeti za znižanje železniških tarif. ODPUSTI V iMODlflNO. PRED URADOM DELO Zaposleno delavstvo podjetja mora podpreti odpuščene tovariše Oblasti so delavcem mnogo obljubljale, toda ničesar niso storile v njihovo zaščito Šovinistično Zgražanje nad poštenim dejanjem Včerajšnja »Cittadellas, humoristična priloga »Giornale di Triestes, je v svoji običajni rubriki objavila pismo »skupine mladeničevii o mladinskem hotelu. V pismu pravijo med drugim, da je naloga te ustanove, dajati prenočišče mladim turistom vseh narodnosti ter jim pomaga ti, da spoznavajo deželo. Predsednik in ustanovitelj te ustanove je dr, Toaldo, italijanski funkcionar, ki je bil poslan sem pred kratkim. Dr. Toald n je dal namestiti v hotelu napise v raznih jezikih in tudi v slovenskem. Ur Toaldu so dejali, da slovenskih turistov skoraj ni in da bi se ti slovenski napisi lahko demagoško tolmačili kot uveljavljanje tiste dvojezičnosti, ki je bila Tržačanom zoprna že iz čdsov iredentizma. Dr. Toald o pa naj bi na te besede mladeničem dejal: sTo so zarobljene ideje pokvarjenih mladeničev, ki bolehajo za nacionalizmom in fašizmom in ki so samo sposobni razbijati duojezične napišeš. Dr. Toaldo naj bi tem mladeničem še dejal: s,Jaz sem boli Italijan kot vi, ker prihajam iz Ferrare, kjer ni dvomov, medtem ko ste vi vsi mešanci in ko se vsa naša imena nehajo na «tch» in «pr». To je torej naša civilizacija: uničiti neki jezik, ker sovražimo neki narod itd«. K temu pismu nestrpnih mladeničev je šovinist Melchior-re dodal običajno strupeno šovinistično ost. Melchiorre pravi namreč med drugim, da se dr. Toaldo moti, če misli, da je slovenščina tu drugi krajevni jezik. Razen tega pa ta jezik tudi ni razširjen in bi zato morali dati pred njim prednost španščini ali kvečjemu srbo-hrvaščini. Mi ne tremo, kdo je dr. Toaldo. Iz omenjenega pisma sklepamo, da je pošten Italijan, ki sovraži fašistične metode in obsoja divje plemensko sovraštvo tukajšnjih nestrpnežev, vzgojenih v faši- stični šoli. Zato bi želeli, da bi bilo takih demokratičnih in naprednih italijanov še mnogo, kajti z njimi ne bi bil težek sporazum. Ne vemo, kako si morejo ljudje kot je Melchiorre predstavljati, da pride med obema tu živečima narodoma do dobrega sožitja, če bodo nadaljevali s seja- njem nacionalistične mržnje in strupa. Upajmo le, da bo takih nestrpnežev vedno manj in da bo raslo število poštenih in naprednih Italijanov kot je dr. Toaldo. Le tako se bo lahko zatrl šovinistični osat, ki tu še tako bohotno raste, ter bodo ustvarjeni pogoji za resnično prijateljstvo med obema narodo- ma. Takrat pa bo tudi odklenkalo raznim aMelchior-rornii ki se štejejo za kultur-ne, pu so pravi srednjeveški mračnjaki, IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Zaradi tatvine obsojen na 9 mesecev Ko je policija pred časom vodila preiskavo glede raznih tatvin v mestu so agenti javne varnosti izvedeli, da je Giuseppe Apollonio prodal 31-letnemu Brunu Nadalinu fotografski apart znamke Kodak ter radijskj aparat znamke Irradio. Pri zasliševanju je Apollonio izjavil, da mu je omenjene stvari izročil 27-letni Mario Visintin iz Ul. Gozzi 5 z naročilom, naj jih proda. Visintin pa je izjavil, da jih je kupil v dobi tržaškega velesejma od nekega Nemca za 10.000 lir. Toda policija mu ni verjela, ker je v tem času Visintin zaslužil skupno le nekaj več kot 8.000 lir, in ga je prijavila sodnim oblastem. Včeraj je bila na sodišču razprava in sodniki so Visintina obsodili na 9 mesecev zapora zaradi tatvine. Obtoženec je zanikal svojo krivdo in je vztrajno trdil, da je fotografski aparat kupil. Na razpravi pa je nastopila tudi Edda Nagallia, ki je spoznala svoj radijski aparat. Povedala je, kako je nekega dne neki neznanec nenadoma odprl vrata njenega stanovanja, ko je ona ležala v postelji. Hitro je vstala, neznanec pa je naglo zbežal. Neznanca ni mogla spoznati, pač pa svoj radijski aparat; za fotografski aparat pa se še ne ve, čigav je. Včeraj so na uradu za delo zopet razpravljali o sporu, ki je nastal zaradi odpustitve 45 delavcev v podjetju Modiano. Kot smo že pisali, so sindikalne organizacije odločno nasprotovale odpustom, zaradi česar je tudi prišlo do včerajšnjega sestanka. Na sedežu industrijcev se namreč predstavniki podjetja in sindikatov niso mogl; sporazumeti, ker je podjetje predlagalo, da odpusti vse suspendirane delavce ter da odstopi od svoje zahteve le toliko, da izvede odpuste v dveh obrokih. To ravnanje podjetja je pokazalo, da so bile prazne vse obljube, da bodo skušali najti za omenjene delavce delo. potem ko so bili že dolgo časa suspendirani. Med drugimi je interveniral za te delavce celo občinski odbor in je podjetje odgovorilo s pismom županu, da bo storilo vse, da bodo odpustili čim manj delavk in delavcev. Podjetje ima res manj naročil, kot jih je svoj čas imelo, toda odpustilo je tudi že prej mnogo delavk in delavcev, sedaj pa tiste delavke in delavce, ki so ostali, vedno bolj izkorišča jn jim stalno niža akordne dodatke, čeprav morajo delati z večjo naglico. Spričo tega položaja je dolžnost oddelka za dela ZVU, da intervenira pri podjetju, delavstvo, ki je še zaposleno, pa mora podpreti tiste svoje delovne tovariše, ki bodo osta. li dokončno na cesti, če se bodo brez odpora uresničili načrti gospodarjev. menti ter obleka utopljenke. Verjetno se je hotela pokojnica kopati, pa jo je prijela nenadna slabost in je utonila. Pozor pred vespisti Okrog 18. ure je včeraj 19-letni Karlo Bolčič iz Boljunca št. 12 povozil z lambreto v Ul. Carducci 41-letnega šoferi ja Josipa Dugana od Sp. Magdalena 535, ki je ravnokar stopil s pločnika in hotel prečkati cesto. Motorist in pešec — šofer sta se nekoliko pobila po nogah, pa ni bilo hudega, saj bosta ozdravela v nekaj dnevih. * sjc ss Dobre pol ure pozneje pa je 53-letni Antonio Hollinger iz Ul. Media 6 povozil z 'vespo tudi v Ul. Carducci 58-letno Marijo Kreševič por. Stupar iz Ul. Molin a vento 12 ko je prečkala cesto. Po-nesrečenko, ki se je pobila zlasti po kolenih, so odpeljati v glavno bolnico in bo ozdravela v 6 dnevih. Danes odhod otrok v kolonijo v Mekinje Danes zjutraj odpotuje iz Trsta druga skupina otrok, ki bodo ostali tri tedne na letovanju v Sloveniji. Otroci bodo letovali v koloniji v Mekinjah pri Kamniku, kjer je za njihov prihod že vse pripravljeno. S skupino potuje pedagoški vodja, medtem ko bodo vodiči prevzeli otroke v Sežani. V Mekinje spremljajo otroke tudi člani odbora za počitniške kolonije pri Podpornem društvu, tako da bomo lahko po njihovi vrnitvi v Trst obvestili starše o prihodu v kolonijo. 380 prometnih nesreč v preteklem mesecu V preteklem mesecu je bilo na našem področju 380 prometnih nesreč, od katerih so 3 terjale smrtne žrtve: v 163 primerih so bili ponesrečenci le laže ranjeni, v U primerih pa hudo ranjeni, v 203 primerih pa so bile samo poškodbe na vozilih. Žalostna bilanca beleži torej skupno 3 mrtve osebe in 216 ranjenih, od teh 68 pešcev, 32 kolesarjev, 67 motociklistov, 10 šoferjev in 39 potnikov. Utopljenka v kopalni obleki je verjetno prijela nenadna slabost Včeraj zjutraj je 51-letni delavec Ivan Tome iz Ul. Ponzianino 9 zagledal na morju blizu lesnega pristanišča truplo neke ženske. Q stvari je takoj obvestil agente javne varnosti, ki so prišli na mesto skupno z gasilci, kateri so spravili truplo na obrežje. Zdravnik je ugotovil, da je neznanka utonila 16-18 ur prej, Nato so truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice, nihče pa ni vedel, kdo je ponesrečenka, ker je bila v kopalkah in brez dokumen- tov. Sele okoli poldne se je zglasil na policiji v Ul. Ca- prin 47-letni Ubaldo Alessan-drini iz Ul. Romagna 44. ki je prijavil policiji, da je dan prej izginila z doma neka njegova sorodnica. Skupno so šli v mrtvašnico, kjer je Ales-sandrini spoznal truplo pone-srečenke, njegove sorodnice 61-letne Elene Velher por. Stocher. Neki delavec pa je medtem našel na kupu lesa v lesnem pristanišču usnjeno torbico, v kateri so bili osebni doku- Se nobene novice o pogrešanem čolnu in izletnikih Se vedno ni nobenih novic in sledu o pogrešanem čolnu «Sardella» in Ermindu Sponzi ter njegovi zaročenki Albini Sodnikovi, o Romeu Scheria-niju in njegovi soprogi Albini ter o njihovi 9 mesecev stari hčerkici Adriani, ki jih je zajel na morju vihar v noči od četrtka na petek. Policija ni kljub iskanju še ničesar izsledila, od nikoder ni najmanjše novice in nobenega glasu, če se je sploh kdo rešil, ali če so kje našli trupla nesrečnih izletnikov. V mestu vsi govorijo o tem žalostnem primeru in nihče več ne pričakuje dobrih novic, saj bi se moral že javiti, če se je kdo rešil v hudem viharju. Iz nobenega obalnega mesta Istre, kakor tudi italijanske strani ni še nikakega glasu. Do sedaj se širijo le razne domneve in ugibanja. Tako se je včeraj raznesla po mestu vest, da so baje pri Chioggi našli ostanke razbitega čolna. Na policiji pa niso do sinoči znali povedati nič novega. Najbolj so seveda zaskrbljeni svojci pogrešanih in jim je ta iiegotovost o usodi njih dragih še bolj grenka, ker ni od nikoder nobenih' vesti. - Ameriška jeepa podrla moža in starko Neprevidno je včeraj dopoldne 58-letni Felice Mosca-telli iz Ul. Tor San Piero 20 stopil s pločnika na cesto v Rojanu ko je ravnokar privozil mimo neki ameriški jeep, ki je Moscatellija podrl na tla. Pri padcu si je Moscatelli zlomil zapestje desne roke in se tudi nekoliko opraskal. Ozdravel bo v 20 do 30 dnevih. Neki drugi ameriški vojaški jeep pe je malo kasneje povozil v Ul. Ghega 87-letno Gertrude Gherbassi vd. Uch, ki je prečkala cesto. Pri padcu se je starka ranila v desno roko in bo ozdravela v 10 dneh. Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Roma 15, II., za privatne instrukcije. Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo že 6. septembra t. 1. KADARKOLI se Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK« Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu. Osvobodilna fronta. Sestanek članstva OF za Pa- drlče bo danes ob 20.30 na sedežu. Vabljeni vsi. Sestanek članov OF II. okraja v Trstu bo v četrtek 5. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Na dnevnem redu važni aktualni problemi. Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar« vabi pevce na pevsko vajo, k; bo danes 3. avgusta V običajnih prostorih. lodi ie iz filmov; redne pesmi in tm la; 18.03 Poročila 18.15 Suppe - J. Strauss -har; 18.45 Pojo ‘yntf 19.20 Šport; 20.00 C. M. , m »Carostrelec« - opera * i njih - izvajajo solist) izleti Izlet na Gradišče. SHPZ obvešča, da je izlet, ki bi moral biti 15. avgusta na Gradišče, odložen. SPDT sporoča, da se-nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-431. 14., 15. in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak dan na sedežu. Okrajni odbor OF za dolinski okraj priredi 14. in 15. avgusta dvodnevni izlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje na sedežu v Dolini, po vseh o*a]ih vaseh na običajnih mestih, v Borštu pa nri tov. Vlasti Družina do vključno 5. avgusta. Mladina z Opčin javlja, da je mladinski izlet v Vipavo odložen zaradi tehničnih ovir na 8. avgusta. Vpisovanje se nadaljuje. PD »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana priredi za člane in prijatelje društva dne 22. t. m. izlet v Idrijo, združen z ogledom rudnika živega srebra. Vpisovanje do 8, avgusta na stadionu »Prvi maj«, vsak dan med 20. in 21. uro, v nedeljo pa med 10. in 11. uro. Motoklub »Skedenj« priredi 14., 15. in 16. avgusta izlet v Opatijo - Crikvenico. Vpisovanje na sedežu v Skedenjski ulici 122 vsak dan razen sobote od 18. do 20. ure. ( GLEDALIŠČE VERDI) Nocoj ob 21. uri bo prva predstava operete ((Valčkov sen» Oskarja Straussa. Dirigiral bo Cesare Galli.no, v glavnih vlogah pa nastopijo: Anton Fahberg, Ed. da Virrcenzi, Vittoria Plombini, Anna Campori, Rinaldo Pelizzo-ni, Elvio Calderoni, Gino Sabba-tini, Ivan Cecchini. Razen tega nastopi tudi operni zbor gledališča Verdi ter njegov balet, ki ga okrepi «Wienierballett». Jutri bo zadnja predstava operete «Cin-ci-la» po znižanih cenah. Medtem ko se nadaljuj« pri gledališki blagajni in v centralni blagajni predaja vstopnic za nocojšnjo predstavo, se danes začne prodaja vstopnic za jutrišnjo. državne Opere in orkester* najske filharmonije. P- ■ ■ ^ Ackermanna: 22.00 ffesM & 23.00 Zadnja poročila v » * ščini; 23.10 Glasba za lan* T 1! s r i1 306,1 m ali 980 kC- :-aek 12.1« J OD VČERAJ DO DANES TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 1. in 2. avgusta se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa )e bilo 7. POROČILI SO SE: kovač Adriano Colombin in šivilja Li-cia Tedeschi; knjigovodja Giordano Colombin in šivilja Ondina Patrono; kovač Angel Stok in frizerka Ivanka Sosič, zidar Marijo Smotlak In šivilja Karla Malalan, šofer Bruno Doller in uradnica Anna Sc ha ta ne k; livar Stamislao Colonl in gospodinja Santa Kosmač, glasbenik Silvano Minghimetli in gospodinja Giulia-na Venturi. UMRLI SO: 67-letna Julija Švara vd. Rebula, 66-letni Renato Roeco, 70-letna Antonija Kreševič vd. Ladič, 57-letmS Erman no Degras&i, 69-letnii Nicolo Spo-glia, 76-letna Marija Poraz vd. Felcar, 57-lctna Laura Bertoli por. Bonora, 59-letni Pietro Franca, 66-letni Giuseppe Kone-stabo, 92-letni Alessandro Afen-dull, 88-letna Maria Fonda vd. Artlco, 72-1 etn a Francesca Va-scon vd. Marin, 55-letrvi F.ugen Godina, 62-lelna Valeria Malut-ta nor. Binatti. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Včeraj so priplule v tržaško luko sledeče ladje: iz Ferrare it. ladja #Doriana», prazna; iz Ra-venne it. petrolejska ladja »Maria M.»; iz Gradeža it. ladja #Grado» s 6 potniki; iz Genove ameriška ladja »Exford« s 75 t raznega blaga. Odplule so: proti Benetkam it. ladja #VaWlorita» s 34 potniki; proti Reki Jugosl. ladja »Bakar« s 96 potniki; proti Gradežu It. ladja «Grado» s 124 potniki; proti Reki am. ladja «Exfard» s 1500 t raznega blaga; proti Benetkam R. ladja »Chioggi a« z 225 t raznega blaga. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27, najnižja 18,2, ob 17. uri 26,4. Zračni tlak 1019,5 stanoviten, veter se-verozapadnik 5 km/h, vlaga 70 odst., nebo 1/10 pooblačeno, morje nekoliko razgibano, temperatura morja 23.8 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM. Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picclola Ul. Oriani, 2; Alla Salule, Ul Giulia, 1; Seravallo, Trg Cavana, 1; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju. Rossetti. Zaradi počitnic zaprto. Excelsior. Zaprto zaradi obnove, tenice. 16.30: «Vsi so bili moji sinovi«, B. Laocaster, E. G. Robinson. Naziona,e. 16.30: «Vsi smo Milan. ci», C. Campammi, U.-Tognazzi Filoorammatico. 16.30: ((Zenska na otoku, za katero se borijo«, A. NegliShi. Mladini izpod 16 let prepovedano, Arcobaleno. 16.30: «Nihče nt izdal«, V. Belmont, V. Musolino Auditorium. 16.00: ((Suženj nasilja«, L. Dat, R. Ryan. Astra Rojan. 16.30: «Strah Londona«, P. Lavvford, D. Addams Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Kamen spotike«, B. Crosby, A. Blyth, Grattacielo. 16.30: «Večno žen- ska«, W. Holden, G. Rogers. Alabarda. 16.30: ((Polžaste stopnice«, D. McGuire, G. Brent. Armonia, 15.15: «Jastrebi ne leta. jo«, A. Steel, D. Sheridan. Aurora. 16.00: «K-2, protivohun-ska operacija«, M. Toron. Garibaldi. 16.00: ((Onečaščena«, M. Vitale A. Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.30: ((Nedelja dobrih ljudi«, M. Fiore, S, Loren. Italia. 16.30: »Delirij«, F. Arnoul, R. Vatlone. Viaie. 16.00: «Dvanajstorica ga kliče oče«, C. Webb. Kino ob morju. Zaradi počitnic zaprto. Massimo. 16.30: »Budimpešta 810» K. Tolnay. Moderno. 17.00: »Samoa«, G. Cooper. E 0’Brien Savona. 16.00: «Tcžaško dekle«, C, Del Poggio. S Marco. Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto, Azzurro. 16.00: ((Skrivnost čr- nega gradu«, S. McNally. Mladini izpod 16-let prepovedano. Belvedere. 16.00: «Pod zemlje S. Francisca«, H. Bogart. Marconi. 16.30: ((Dekleta za možitev«, P. De Filippo. Novo cine. 16.00: «Lepa, a nevarna«, R Mitchum. Odeon 16.00: »Zakon morja«, B. Donfevy. Radio Zaprto zaradi obnove. Venezla. 1400 «Warpath», E. 0’Brien, POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.00: ((Rdeča luč«, G. Raft. Rojan. 20.00 in 21.45: «Počitnice v Mehiki«, J. Povvell. Paradiso. 20.15: «Sestre v vojni« C. Colbert, Ponziana. 20.00: «Uniforma ugaja gospem«. R. Russel. Arena dei liori. 20.15: »Bagdadske tenčice«, V. Mature. Garibaldi. 20.15: «Onečaščena», M. Vitale. Secoto. 20.30: »Oči brez nasmeška«, J. Jones. TOREK, 3. avgusta 1954 JIIRONLOVAšMKš C 4» \ V T It 14 T A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. 5.50 Jutranja glasba; 6.50 Pre- fled tiska; 7.00 Jutranji koledar; .30 Zenski kotiček; 14.45 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15.00 Igrajo »Štirje fantje«; 17.00 Me 11.30 Lahka i vsakega nekaj; 13.00 Cl 1(i željah; 14.00 Vesela Kulturni obzornik; JU ski motivi; 17.30 ■!es .ono ^ 18.00 Slavni violinisti: davanje; 19.15 Melodije «Rigoletto» pojeta -j* Onoina Otta in ‘«boria ? Pertot: 20.00 Šport; 2u-%r: venske pesmi; 20.30 Lah dlje; 21.00 Radijski od« > ner in Real: Trije vašB ki, igra v 3 dejanjih' - ^ Černe melodije; 22.« ples, T It S j 11.45 Simfonična gl**« Operni odlomki; 18.20 L® ; lodi je; 21.00 Pojoč v zborju Veliki orkestri igraje ne pesmi: 22.00 A Foa. za milijon šterlmgov^. MLO V K X * J 327,1 in, 202.1 m, 212.4 i(f Poročila ob 5.00, 6.00. S 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 12.00 20 minut* godci; 12.20 Kmetijski J f 12.30 Ludwig van Bee/,r„ $ svetitev doma, uvertur , -p Iljič Čajkovski: Hamlet, ja; 13.30 Melodije za “ f 1 ■ "0 Iz znanosti in tehrike^, p..:j mošk izbor DPU m Klavora«: 15.30 Zeleh ste šajte!; 16.00 Guy d e W Resnična zgodba; l<>-t* nad ni koncert: 18.00 S pom# nik: 18.30 Odlomki lz vih oper: 20.00 Prsan sn- :; mačih pesmi; 20.30 Tede"*> tranje - politični PrfjLjje, j Mali koncert lahke B®- GRESTE N.* PREDEN DOPUST, m se naročite | dnevnik* KJl8, eVd* «PR1M0RSKI Pošljemo vam 8a v v rikoli kraj. 15 ‘. j|J naročnina samo b jjjji l Telefonirajte na Št. ADEX 1ZL 14.. 15. in 16. av*usia izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB ,v0 AJDOVSCINO-VP* _ t 0 1 14. in 15. avgusta iz“ REKO-OPATIJO v NOVO GORlc° SOLKAN ■ Vpisovanje do h aV^ j 21. in 22. avgusta ille ILIRSKO BISTRA PIVKO KANAL MOST NA SOC* TOLMIN 22. avgusta >2,et l TOMAJ - DUTOV1*1 SEŽANO Vpisovanje dolž-1 pri «Adria-ExpresS,'gjil F. Severo 5-b • *e'' ‘ 4. In 15. avgust* izlet v LJUBLJA*' na BLED v ILIRSKO BiS^jju OPATIJO in na p v KANAL MOST NA Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC sod & iStr Vpisovanje do 4. 22. avgusta 1954 1 KOMEN KOSTANJEVICO TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL VIPAVO AJDOVŠČINO vgUsd Vpisovanje do 12. * 29. avgusta KOZINO-HERPe1j LOKEV SKOCIJAN aVf Vpisovanje do 2 sta 1954. Z A H V A E i 5°' J Vsem, ki so z nam1 . vali ob bridki >ZHU predragega Lučana^ se najtopleje zah'*'1-! Druži"* /' in ostal' ^ Kontovel, 3. avg111. Včeraj nas je po kratki bolezni za vedno stil naš dragi Lovrenc Sedmak star 83 let. ^ j Jd' Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ■ ob 18. uri iz hiše žalosti v Sv. Križu št. I6 Žalujoča žena, sinovi, hčere, vnuki >n P1 ter ostalo sorodstvo. Jff*”' Družine: Sedmak, Košuta, Cit»ic’ Sv. Križ, 3. avgusta 1954. PRIMORSKI DNEVNIK 54 Rimskokatoliška hierarhija v službi italij a n s k e ga po h 1 e p a ml,at^an. je vedn°. tako v efclosf i kot danes, kazal DClilco razumevanje za itali- t7’k.a, iredentist ična stremi je I a fronti, namreč na on i iredentističnih revendi-£C<1 so interesi Vatikana ta-°.° Povezani z onimi t*e vlade, da je te inte- Mi«i Iočiti’ kakor Je teti j težko ločiti interese t!«L ins!ituc.'j. ki sta se tom ’den*’čnosti ciljev in jfj *na °I> določenih okoli-ili , ,zlag0Tna organsko zra-uto * ° da danes lahko reče-Predstavljata enoten or-ki ie res u službi iti j j 80 imperializma. Nič Iiifc«U n0£fa torei> če je kato-tu ! Cer,set: u Maliji, takisto one/’ nas' tako temeljito in •Iti °b agan^zrana v agitacij-Tnt °r^! 20 *osvoboditev» cije a’JStre‘ Reke in Dalma- •trin ®e.’ Seve’ kaj mal° in r/a Z njeno versko vlogo toda temu se je PoupJ*!0 cerkev že davno od- ®« 1 danes ne skri-tio i.eC *vojega pravega bist-•"nčaja^6 P°Psem Posvetnega k ^S*aj'a,na tisoče dokazov, jj: 0 Tlttjejo dejstuo, da ro-Jfert »a"es Vatikan in uradni I0(I ■. n,,niki italijanske bur-Polnite zdruzeno akcijo za iz-irerio Pfo0rflWia italijanskih *>Uo za,lte«. k°z ^ "jihot!!"10 UVOd v nadaljnj° ronie rlmpeTzalistično prodi-jii «•' eniu se tudi po lekci- >Vetovm° 3°- PTeieli v drugi dali k v°lni• ttiso odpore-- • ’ ar očitno potrjuje ši-eesnooana in do pičice sok, 4en*jM-»Tana šovinistično ire-ta ietQCrla gonja skozi vsa Ponnji. od Podpisa mirovne m° Hodi bi navedli satov l J konkretnih prime-delejS), terimi bi dokazali katoljsi,1 oa te pri tem imela tilcan a cerlcev, odnosno Va-ifali Vri l° ne da b* se spu• Pok ta)c alt®° dobo nazaj, am-0°Po »~°i da bi navedli nje- >am° V*3 Iefib, kar pa bo že DP.._ ° Scb’ zadostovalo taderiii o vlogo v zad- Popež m oktobra 1953 je tej a *uPana Bartolija. svojt Vabiti mu je izrazil kostne (V^istro glede «ra-de »O 0 Trstu*, t.j. gle-* kateri«, iškega diktata, C,an' od, !°An0leži inAmeri- ttliji. da dajo Trst Papež bi bil slab - on !P sl°b si” Italije, °i> tj; a} samo pri tem. Ne, stapijj Pril'ki n; pozabil pri-®e*ti uPa, da bo tej 1 Sl rl' ključi, ™ tista, ki bo J*tro. s ° k Italiji tudi vso 'tfazij t0Tn Ie Papež javno •iitn j. V.0 solidarnost s ti- m°m, V 'iaaskim iredentiz-tt tVoj si je znova postavil °jtep ClIi nasilno priklju-bili nikni- krajev, ki niso trx>' st>etr.n^eni’ dasi iih je P° Cl d,,čala Un' v°jni po krivi-Pttlnduo '” sv°jtlt rokah celih j JSet (et r°ben poC' tudi katoliške duhov.iči-®0'iite[jeu ivno v suojstru ne9tt (j.,' adeležuje politič- . e‘(l tl , or, iredentističnih omenimo Na] sicer najbolj hrupnih n' ki je j,0” fisija Stefani-slli5bn?, Vsu svetovne voj-k" o ok °‘ kot nojažki kap-!S tarn ‘>"Tani Dalmaciji ter n*'51- ?°d^koval kot vnet rbpij0 ,ezri patra Alfonsa d J Patru j0^6 *e bolj znane-n u»ih, kr°nbardija in vrsto na!k *°«inir^ sv°jem strupe-olj s> fmu, povezanem z Pr at*Jrn0r n,CUe*Icim verskim z »*' Pse"1 naravnost besne t;. u0oj|QVu> kar je v zvezi ,e »j« katerih ape- j 5e Tj« *JW* Po/r'' a'npataVlia pri Trstu ,n !r*k.J>«a»i!e0atnaimanj d° »t. "Sfko1 drTUniS“en°' Pr0ti‘ do konca Qte* 7*0 Pr V!/0nS0 l«Sj ; Od Orlini je bil N*'- Pred,Veta 1049 do leta *l0Tlale <(Assaciazione Per la Venezia Giu- S sppARN,Ca ReMINJAJOCO Neki E LUČJO nih 'Jelkov*"11® elektrotehnič-* pričela V V Lancarkshireu ZafniCo lz da Va luči ne more 'm 2atnica ki k ra,V kl bo v krat- drug0. van Isko tazPol ago tov, za stano- 0 ;Varnižk° in avto. biobiisk zarome- nadomesJr°bilskih r- Lar V,S6danii dve~ ’asn° bel0 sx,^t ena polovica ?r,e-Zttobo' d-ka IUdi na nLlahko ®naatUrnih Pričah i* *2l-la k°r^-a 5arnica pa rujavo. luč. “ntroi n° zeleno lia e Dalmazta». Dne 22. marca 1953, je ta pater v zvezi z neko proslavo imenovane organizacije v rimskem uTea-tro Valev, (šlo je menda za proslavo obletnice tripartitne deklaracije), v svojem slavnostnem govoru izrekel tudi naslednje značilne besede; »Borimo se torej za tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje, brez okrnitve in kompromisa, za tripartitno deklaracijo od 20, marca 1948... Toda pri bogu ne pozabimo tudi tistih naših dragih mest, ki kot dragulji krase Istro, po Cassidoru imenovano «no-bilissima*, od Poreča do Rovinja in Pulja, od Reke dol do Zadra, ki predstavlja s svojo beneško arhitek. dragocen italski okras, raztezajoč se med otoki, ki se kakor v čudežu dvigajo iz plavih voda našega Jadrana... Vsled tega sporočamo italijanski vladi in ljudem v njej, da se ničemur ne smejo odreči, ampak da morajo delati kakor nemški kancler Adenauer, ki ob vsaki priliki razglaša, da morajo nemške dežele znova postati nemške in da je nemška nacionalna himna še vedno ona stara uDeutschland iiber Alles». Ne zahtevamo več, ker verujemo v zmago pravice. Dolgo smo čakali, od leta 1866 do 1918, danes pa, ko čas naglo teče, lahko tudi počakamo, dokler čas udara in gotove zmage ne dozori*. K tem besedam res ni potreben komentar, same po sebi so tako jasne, da se bolj jasnih ne bi moglo čuti niti iz ust najbolj nestrpnega fašističnega tribuna. Takihle patrov je v Italiji na tisoče, lahko rečemo, ne da bi se dosti motili, da je prištevati med več ali manj aktivne borce za cilje italijanskega imperializma in iredentizma brez izjeme vse, kar v Italiji nosi talar in Ijuto. Toda posebno visoko cenjena in draga so med italijanskimi iredentisti imena treh škofov: Doima Munzanija, bivšega škofa v Zadru, Rafaela Ra-dossija, bivšega škofa Pulja in Poreča ter Camozza, bivšega reškega škofa. Vsak na svojem področju so ti trije predstavniki vatikansko-rim-skega imperializma napravili vse, da bi s križem v eni ter mečem v drugi roki strli odpor prebivalstva, ki se temu iniperializmu ni hotel podrediti. Grob prvega, ki je umrl V Brindisiju, smatrajo iredentisti za nekak poseben iredentistični spomenik, kamor hodijo največji fanatiki itali-janstva Istre, Reke, Dalmacije itd. na božjo pot. Rafaele Radossi ki je še živ, sodi med najbolj vnete in aktivne iredentiste. Od časa do časa prireja potovanja od enega do drugega italijanskega mesta, kjer mašuje za istrske, dalmatinske in druge «mučenike*, ima iredentistične pridige itd. Z eno besedo popoln bojevnik, da si ga ne vati-' kanski ne viminalski imperialisti ne morejo želeti boljšega. Takisto lahko to rečemo za bivšega reškega škofa Camozza. K navdušenim pobornikom iredentizma moramo prišteti n. pr. tudi kardinala Fossati-ja, nadškofa v Turinu, mon-signorja Ciucchinija, škofa v Algheru in številne druge visoke cerkvene dostojanstvenike, katerih vrsta je tako dolga, da jih tu ne moremo imenovati. Brez razlike vsem se skomina po Istri, Dalmaciji, Reki. Zadru, pri čemer pa gotovo ne mislijo samo na to, ampak še na marsikaj drugega. Splošna zaostalost in verski fanatizem ljudi jim služita kot osnovno orodje pri njihovem visoko ((krščanskem* delu Pasebno radi in s pridom izkoriščajo v to svrho razne svetnike in relikvije, kakor n. pr. patrona Reke sv. Vida, sv. Simuna patrona Zadra, sv. Vlaha, patrova Dubrovnika itd., razne zastave dalmatinskih mest m sploh vse, kar lahko razgiba »sveta* italijanska čustva pri ljudeh, ki v bistvu sploh ne vedo za kaj gre, ampak kot morfinisti slepo slede tem zastrupljevalcem njihovih duš, ne da bi se zavedali, kako jih znova, kakor neštetokrat, podijo t> njihovo lastno pogubo. Toda, ko smo že omenili e-nega in drugega, ali moremo mirno imena, ki že samo po sebi predstavlja nekakšen koncentrat iredentizma v njegovi najbolj strupeni obliki! Ne da bi ga imenovali, bo vsakdo takoj uganil, da mislimo s tem na škofa Santi-na, enega najdoslednejših, najbolj vztrajnih, najbolj zagrizenih in nepopustljivih so' vražnikov slovanskega življa nasploh, tukajšnjega pa še po. sebej. O tem, kakšna je bila in je njegova vloga, je ta časopis že toliko javljal, da je njepoua podoba natančno pred očmi slehernega našega človeka. V zvezi s tem imenom, bi hoteli samo nekaj reči, in sicer, da vse dokler se, posebno na tem nacionalno mešanem ozemlju, katoliška cer-fcep in nje predstavniki ne bedo omejili na izvrševanje samo svojih verskih dolžnosti, vse doklej se bo vera izkoriščala kot instrument za hujskanje naroda proti narodu, pri čemer se le-ta dosledno postavlja na stran napadalca, vse doklej se bodo rimska in tukajšnja katoliška hierarhija in njuna soldateska postavljali na stališče, da je mogoče pripadnike določene verske skupnosti deliti na več in manjvredne, da je dostojno in pravilno istovetiti potrebe vesoljne rimskokatoliške cerkve s potrebami rimskih ekspan-zionističnih imperialistov itd., vse dotlej lahko to cerkev ter nje predstavnike smatramo udarno pest tega imperializma, za največjo nevarnost miru in napredka, za enega temeljnih povzročiteljev sovraštva, ki se je na tem področju ustvarilo proti pripadnikom slovanske narodnosti. Tudi to vprašanje bo treba torej rešiti, če naj sploh kdaj pride do resnične pomiritve in tvornega sodelovanja med tu živečima narodoma na eni ter Jugoslavijo in Italijo na drugi strani. Mogočna hidrocentrala v Dalmaciji Inozemstvo se že nekaj let čedalje bolj zanima za možnosti izvoza električne energije iz Jugoslavije v države Zahodne Evrope, kjer se je v zadnjih dvajsetih letih razvila izredno močna industrija, ki ji primanjkuje električne energije. Pomanjkanje električne energije je posebno občutno v zimskih mesecih, ko upadejo alpske reke. Najbolj vih hidroccntral. Kot kaže, bo velika hidrocentrala v dolini reke Idrijce prva od central, ki jih bodo gradili v ta namen, Frav posebno zanimanje pa so pokazali inozemski strokovnjaki za gradnjo velike hidro-centrale v Hrvatskem Primorju. kjer je pozimi razmeroma mnogo i padavin in so reke bogate na vodah. Sedaj proučujejo načrt za gradnjo velike hidrocentrale na reki Cetini v Dalmaciji, ki naj bi bila ena največjih hidrocen- S proslave 50-letaios praškega „ Godbenega društva" čutijo to pomanjkanje Zahodna Nemčija, Italija in Avstri- tral, kar jih sedaj gradijo na ja. Zaradi tega je Evropska gospodarska komisija OZN že pred dvema letoma pričela raziskovati možnosti zgraditve novih hidrocentral v Jugoslaviji, ki bi jih zgradili s pomočjo zainteresiranih držav. Jugoslavija bi nato plačala stroške gradnje novih hidrocentral z dohodki iz izvoza električne energije. S tem namenom je zadnja leta obiskalo Jugoslavijo že več komisij gospodarske komisije OZN, ki so skupaj s strokovnjaki jugoslov. podjetja «Jugoeleksport» pregledale terene, kjer bi bilo mogoče zgraditi nove velike električne centrale. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi Slovenijo in njene projekte no- svetu. Hidrocentrala bi dajala 2 milijardi tri sto milijonov kilovatnih ur letno, kar ni dosti manj kot je današ- nja celokupna zmogljivost vseh jugosl. hidrocentral. Čeprav bj bile investicije za gradnjo te hidrocentrale izredno visoke, bi bil električni tok izredno poceni zaradi ogromne moči centrale. Gradnja te gigantske hidrocentrale bi. po mnenju strokovnjakov trajala kljub uporabi najmodernejše mehanizacije 6 do 7 let in bi dala dober zaslužek dalmatinskemu zaledju, ki še nima industrije in zaradi tega tudi večje možnosti zaposlitve prebivalstva v industriji. fL ? n; m Kakor poročamo na drugi strani našega dnevnika, je bila v nedeljo popoldne na Proseku velika proslava 50. obletnice ustanovitve proseškega Godbenega društva. Kot prikazuje naša slika, se Je na tej proslavi zbrala velika množica ljudi, ki so prihiteli iz okolice Trsta, da s svojo prisotnostjo pokažejo, kako cenijo požrtvovalno delo društva, ki je razen v najhujših letih fašizma delovalo na kulturnem področju in budilo nacionalno zavest Prosečanov in okolice sploh. Med najstarejšimi in zato tudi najbolj zaslužnimi člani Godbenega društva pa so prav gotovo njegovi trije še živeči ustanovni člani, ki so bili v nedeljo odlikovani za svoje požrtvovalno delo pri godbi. Tu vidimo v vrstnem redu od zgoraj navzdol: Stefana Cibica. Ivana Daneva in Karla Bukovca v trenutku, ko jim sedanji predsednik društva izroča diplome odnosno pripenja kolajne rr ■' fej >,v S#: - : KO JE HITLER PRIPRAVLJAL MOLIJO „Podmornica s štirimi vohuni zapusti nocoj ob 21. uri Zeebrugge“ Dobra mreža angleške protiobveščevalne službe ■ Vremenske razmere za invazijo so bile najbolj primerne - Nestrpno čakanje na nemško podmornico • Kako se je ujel četrti nemški vohun Pilo ie to prvi teden me- odpravil, da bi se obril. Vtem seca septembra leta 1940. St:- -ri mesece pred iem, so se zadnji oddelki britanskih ekspedicijskih čet umaknili iz Dunquerki, nemške armade pa so zasedle skoraj vso Francijo in obalo ob Rokavskem prelivu. Z nje so Hitlerjevi vojaki, ob prepevanju priljubljene pesmi »korakali bomo proti Angleški«, mogli gledati proti meglenim obrisom obale onkraj Rokavskega preliva, ki jih je od nje ločil samo ozek pas morja. Kazalo je, kot bi bilo treba «vseosva-jajoči« nemški vojski z njenimi elitnimi oklopnimi divizijami, avtomatičnimi topovi in štukami napraviti samo še korak, da bi si prigrabila še zadnji plen. Hitler sam je nadzoroval priprave, ki je z njihovo pomočjo upal izvesti načrt invažije v Anglijo, odnosno, kakor so to imenovali v strokovnem vojaškem jeziku, »Operacijo morskega leva«. Izvidniški poleti britanskih zračnih sil, kakor tudi podatki britanskih obveščevalcev na celini, so iz dneva v dan potrjevali možnost nemške invazije. Cele flotilje tovornikov in manjših ladij so se grmadile vzdolž obale med lukama Ostende in Le Havre. Iz Norveške je bilo na področje Kanala premeščenih 160 bombnikov, na letališčih Pas de Calaisa pa je bilo opaziti močne koncentracije strmo-glavcev kratkega radia. Kasneje je Vinston Churchill v drugem zvezku svojih Spominov s tem v zvezi napisal sledeče: ((Vremenski pogoji med 8. in 10. septembrom so bili ugodni za invazijo na jugovzhodni obali (Anglije op. ur.). Načelniki štabov so prišli do zaključka, da je postala možnost invazije neizbež- na.« To noč sem prespal v svojem uradu, pravi Oreste Pinto, polkovnik britanske protiobveščevalne službe in glavni junak dogodka, ki ga na tem mestu objavljamo. Jutro je že vdiralo skozi okna, ko sem vstal, se pretegnil in se je kot burja vdrl v sobo mlad obveščevalni oficir. Bil je zelo razburjen. ((Poročilo za vas, sir,« je vzkliknil. V.zel sem ga ter ga dvignil proti bledi svetlobi okna. Po šifri sem spoznal, da ga je poslal eden naših najbolj zaupnih agentov, ki smo jih imeli na kontinentu. Poročilo se je glasilo: ((Podmornica zapusti Zeebrugge nocoj ob 21.30 uri, noseč s seboj štiri vohune, ki se imajo izkrcati v Angliji pred jutrom, južna o-bala, mapa 432925. Ti ljudje dobro podkovani in pazljivo izvežbani v zvezi z nemško operacijo ((Morski lev«. Pristopila sva k veliki mapi južne obale. Tu smo našli označeno mesto. Kraj je bil zelo pazljivo izbran. Bil je to majhen samoten zaliv, obkrožen od strmih sten — imenitno skrivališče za nezaželene goste. Zaliv je imel obliko polmeseca, bil je daleč od vsake vasi in hiše, če je bila karta točna. Bil je široko odprt proti morju, na obalni strani pa je bil samo en izhod na kopno. Vtem ko sem kadil cigareto za cigareto, sem v glavi skoval načrt, ki sem ga potem pretresel s kapitanom terenske varnostne službe. Načrt je enostaven — sem rekel — in če bo noč dovolj temna, je nemogoče, da bi se stvari iztekle slabo. Vse, kar moramo napraviti je to, da porazmestimo ljudj vzdolž podnožja soteske, midva pa se postaviva ob koncu lijakastega zaliva — tule. Ta mala stezica je edini izhod z obale. Ce se bodo ti štirje vohuni hoteli prebiti na kopno, bodo morali mimo nas. »Koliko ljudi potrebujete, sir?« je vprašal papitan. «Ducat. Pa naj se preoblečejo v civilne obleke, da bi čim manj padali v oko.« ((Oboroženi, sir?« «Razumljivo, oboroženi. Toda niti strela brez mojega povelja. Tega se morajo strogo držati. Moramo jih poloviti ži- se Imie pre Genovefa Ciesielski je precej trpela zaradi številnih izpuščajev na sicer zelo simpatičnem obrazu. Zdravniki, ki so preizkušali preparat neke čikaške tvrdke, so jo poskušali ozdraviti. Dan potem, ko so ji injici-rali preparat, se je vrnila vsa vesela na kliniko in povedala, da se je prejšnjega dne sijajno počutila na tramvaju, ko se je peljala domov. Vse dotlej ji je bila vožnja na tramvaju neznosna. Trpela je zaradi nekakšne morske bolezni, ki ji Je povzročala močan glavobol z vsemi dodatki, katere poznajo vsi, ki so že uporabljali papirnate vrečke na potovanju po morjih in v letalih. Zdravniki so napeli ušesa: »Za vraga, kaj če ni preparat tisto sredstvo, ki ga tako vztrajno iščejo vojaške oblasti!« Ameriške vojaške oblasti so namreč nekaj let zaman iskale sredstvo kot pripomoček vojakom, ki prečesto niso mogli izpolniti po odskoku z letal ali pri amfibijskih operacijah svojih dolžnosti zaradi »morske« ali »zračne« bolezni. Po mnogih poskusih so preparat izboljšali in tako je prišla na trg Dramamina, prvo sredstvo, uspešno proti vsem vrstam slabostim in motenj, ki jih povzroča vožnja po vodi, zraku ali zemlji, vštevši ježo na konjih ali slonih, ki je že marsikakšnemu uglednemu maharadži o-lajsala želodec. Dramamina pa je imela napako. Vsi, ki so jo uporabljali, so bili sprva nekoliko o-mamljeni, imeli so zelo suha usta in druge neugodne občutke. Tedaj so začela tekmovati med seboj različna podjetja s farmacevtskimi proizvodi in v najkrajšem času so prišli na trg razni -ini, -ani, -toni, -doli, -zoti, -gahi in -dryli, ki baje dobro pomagajo. Vendur pa bi jih moral vsak sam pre; poizkusiti, preden reče zadnjo besedo. ve! Jasno?« «Da sir.« Mrak se je že spuščal, ko smo se odpravili po cesti Geat West Rotd. Kadil sem cigareto za cigareto in, kot strasten kadilec, sem se popolnoma zavedal, kako hudo bo, ko se bom moral kajenju odpovedati za najmanj šest ur. Od časa do časa sem pogledal na uro Prišli smo do zaliva natač-no opolnoči. Naglo sem dal kapitanu in njegovim dvanajstim ljudem še zadnja navodila. Postavili so se k stenam v enakih razdaljah. Brez kajenja, brez govorjenja in, se-' vč, predvsem brez streljanja, razen v primeru samoobrambe. Čas je komaj lezel. Nič še ni bilo ne videti ne slišati. Takole čakanje je res neznosno, posebno, ker se te loteva še dvom, ali bo kaj s stvarjo ali ne. Nenadoma sem v črni noči zagledal tri kratke svetlobne signale, potem še enega, in potem še enega. Hkrati sem videl nekaj premikajočih se temnih silhuet, ki so kmalu izginile. Začul sem, kako so se ljudje spopadli, ropot škornjev in kričanje. S kapetanom sva stekla v pomoč, toda, ko sva prišla do naših ljudi, je bilo že vse končano. Zmagoslavno so tiščali za vrat svoje ujetnike. Pomislil sem, da je bilo vse skupaj res enostavno, še nekoliko preveč. Potem sem ujetnike preštel: eden, dva trije... Četrtega ni bilo. Torej stvar le ni bila tako enostavna. Kje je četrti? Bil sem prepričan, da se moj človek ni zmotil, ko mi je poročal o štirih ljudeh. Četrti je torej tudi nekje v bližini, toda kdo ga bo v noči našel. Zabil se je nekam med skale in utegnil bi se nam še izmuzniti. V tem primeru bi vsa naša tako lepo nastavljena akcija bila brez pomena, in ne samo to, hkrati bi nam en sam čl°vek. ta, ki bi se nam zdaj, utegnil izmuzniti, lahko onemogočil, da preprečimo invazijo. Obrnil sem se h kapetanu in mu rekel: »Nič drugega nam ne preostane, kakor da počakamo jutra in ga potem skušamo ujeti. Zdaj si pa o-glejmo te tri ptiče.« Vsi trije so bili odlično opremljeni, tako da je moje občudovanje nemške natančnosti in točnosti zraslo še za nekaj sTopinj. Bili so oblečeni v angleške obleke, očitno krojene od angleškega krojača, oskrbljeni z angleškim denarjem, zraven pa je imel vsak še majhen, toda izredno močan radijski oddajnik. Prva dva, ki sem ju začel izpraševati, sta bila Wadberg in Mayer. Daši sta verjetno bilu, kot vsi Nemci, hrabra vojaka, se zdaj, ko sta videla, da je igra končana, nista kdo ve kako upirala. Na postavljena vprašanja sta odgovarjala mračno in natančno. Vtem je v čisti in dobri angleščini spregovoril oni tretji: «Prosim vas sir, rad bi nekaj govoril z vami.# Posvetil sem mu s svetilko v obraz ter ga skušal razvozlati. Njegov naglas je bil tuj toda ne nemški. Videlo se je da .je prestrašen. «Torej,» sem rekel. Začel je pripovedovati, kako da on ni Nemec, ampak Holandec. Da je zadovoljen, ker so bili tako hitro ujeti. Da bi se bil tako sam prijavil angleškim oblastem. Da je prevaral Nemce, ko so mislili, da bo zanje vohunil medtem ko je on to napravil, da bi mogel preiti na zavezniško Stran itd. Bilo mi je odvratno poslušati tega strahopetca, ki j* iz- dajal svoje tovariše, da bi rešil svojo kožo. Toda moja dolžnost je bila, da ga izkoristim. «Dobro,» sem rekel, »pravite, da ste na naši strani. Povejte, koliko se vas je nocoj izkrcalo?« «Stirje, sir. Waldberg, Ma-yer Van der Kieboon in jaz.« «Van der Kieboon! To ni nemško ime.« «Ne. sir. On je Holandec, kot jaz.« Tako, zdaj sem se prepričal, da je bilo poročilo točno. Toda, kje je Van der Kieboon? Morda nam bo na to odgo-govoril dan.- Zjutraj smo preiskali košček za koščkom vso obalo. O Van der Kieboonu ne duha ne sluha. Pomislil sem, da mu ni morda uspelo splavati nazaj do podmornice. Toda ne, najmanjšega pljuska ni bilo čuti. Pogledal sem proti stenam. Tja gor bi ne bil mogel zlesti niti če bi bil kozjega rodu. Torej mora biti na obali, toda kje? Hodil sem čedalje bolj vznemirjen gor in dol, gledal na desno, na levo, napenjal oči m možgane — nič... Nenadoma mi je šinila v glavo misel. Glasno sem se zasmejal: kakšen prebrisan vrag, sem rekel. »Kako pravite, sir,« se je čudil kapetan. »Kako prebrisan hudič«, sem ponovil. Potem sem prijel kapetana za rokav in ga vlekel s seboj; »Pridite, da vam predstavim našega prijatelja Van der Kieboona.# Medtem so se bili kapetanovi ljudje postavili v vrsto. Stopila sva ob njej, vtem ko sem jaz štel: prvi drugi, tretji... deveti... enajsti, dvanajsti, pred trinajstim sem se ustavil, mu položil roko na rame in rekel: »Dobro , juftp„ Van der Kieboon.« Fant se je bil v. temi ponre-. šal med naše ljudi — edino, kar je lahko napravil, ker bi ga bili v vsakem drugem primeru opazili — zatem pa je čakal, da se vrnemo v mesto. Računal je, da se bo postavil zadnji v vrsto, nakar bi mu ne bilo težko v poltemi jutra zastati in jo popihati. Bil je vsekakor hraber in odločen fant, toda ni imel sreče. Van der Kieboon. Waldberg in Mayer so prišli pred sodišče, in to jih je obsodilo na smrt. Četrti je bil zaprt do konca vojne, nakar je bil izrečen Holandcem. Nikoli več nisem slišal o njem. N a s tali sta d v s novi državi Koliko žrtev so imeli v Indokini Francozi, koliko Indokitajci Gospodarsko bogastvo Severnega in Južnega Vietnama V nekaj zadnjih desetletjih se politični dogodki v svetu vrstijo z neverjetno naglico, kar se odraža tudi na političnem atlasu, tako da tako rekoč iz leta v leto najdemo na njem stalno nove spremembe. Ce danes pogledamo na zemljepisno karto sveta, ki je bila izdelana pred kakim desetletjem, bomo opazili neverjetne spremembe. Ustanovile so se nove države, premaknile so se mnoge meje in posebno v zadnjem času se je marsikatera nekdanja kolonija prelevila v samostojno državo. Ce velja to za evropsko in afriško celino, velja še posebej za Azijo, kjer je prišlo v povojnih letih do zares velikih sprememb.. Palestina, Indija, Pakistan, Burma, Cejlon, vse to so danes samostojne države, ki so pred desetimi leti bile še kolonije ali do-minioni in na zemljepisnih kartah označene z barvo svoje matične države, Velike Britanije, Na azijski celini je prišlo tudi do sledečih sprememb: Sovjetska zveza je zasedla državo Tannu Tuwa, z ((gentlemanskim« sporazumom, na Jalti pa je Sovjetska zveza dobila tudi Mandžurijo in južni del Sahalina, nadalje Kurilske otoke, pristanišče Dairen in Eort Artur. Kitajski pa je Sovjetska zveza odvzela del Mongolije. Kot samostojna država pa je postala tudi bivša nizozemska kolonija Indonezija (Borneo, Java, Sumatra, Celebes), nadalje sta v Aziji nastali dve Kitajski, in sicer Ljudska republika Kitajska na celini ter Cankajškova Kitajska na For-mozi, dalje dve Koreji in končno v nekdanji francoski koloniji Indokini kar štiri države, in sicer Severni Vietnam, Južni Vietnam, Laos in Kambodža. Ustavili se bomo delj pri Vietnamu, in sicer kot pri dveh državah, ki sta se vsaj za nekaj časa »rodili« pred kratkim na ženevski konferenci. Kaj je pravzaprav dobil na ženevski konferenci Hočiminh in kaj Francozi? Z razdelitvijo bivše kolonije Indokine, kjer naj bi šla meja približno po 17. vzporedniku, sta nastali dve državi, ki sta po površini približno enaki. Bivši Vietnam je meril 300.000 kvadratnih kilometrov. Od tega je odpadlo neka; nad polovico Hoši-minhu, ostalo pa Francozom. Kar se tiče prebivalstva pa je razlika nekoliko večja, saj šteje Severni Vietnam okoli 13 milijonov prebivalcev, Južni pa komaj 9 milijonov. Največja mesta so v Severnem Vietnamu, in sicer Hanci z 230.000 prebivalci, ki je hkrati najvažnejše industrijsko središče Indokine. Dalje Hai-fong, ki je luka Hanoia in šteje 140.000 prebivalcev ter Nam Dinh, ki šteje 80.000 prebivalcev in je najvažnejše središče bombažne industrije. Južni Vietnam pa bo imel samo eno večje mesto in sicer Saigon s 150.000 prebivalcev. Iz tega sledi, da pripade Severnemu to je Hošiminho-vemu Vietnamu večina industrijskega bogastva Vietnama, saj so tu tudi največja ležišča industrijskih surovin. V Severnem Vietnamu imamo največja ležišča cinka in premoga, nadalje večje tovarne cementa ter predelovalnice bombaža, volne in svile. Kar se pa tiče prehrane in poljedelstva na sploh, je na boljšem Južni Vietnam, in to kljub temu, da je deltasti izliv Rdeče reke eno največjih riževih polj na svetu. Severni Vietnam ni mogel nikoli kriti vse potrošnje riža »a ga je zato uvažal * juga, kjer je proizvodnja riža zares velika, saj so ga predeli, ki sestavljajo sedanji Južni Vietnam lani pridelali 1,800.000 ton, dočim so ga pridelali v Severnem Vietnamu komaj 8Q0.000 ton. Cajeve plantaže so tudi večje na jugu kot na severu, dočim je sladkorni trs doma samo v Južnem Vietnamu. Na drugi strani pa nima Južni Vietnam tako rekoč nobene industrije, razen nekaj tovarn papirja in tobaka ter nekaj več obrtništva. Na vsak način pa ima Južni Vietnam veliko prednost pred Severnim v tem, da ima mnogo bolje razvit pomorski in su-hozemski promet. Kot smo že v začetku rekli, se je v tem delu azijske celine «rodilo» nekaj novega, dve novi državi, ki sta rezultat osvobodilne borbe tamkajšnjega ljudstva in pa pohlepa francoske kolonialne politike. Ce pa pogledamo žrtve samo francoskih vojnih sil, ki so bile ((potrebne«, da je do tega prišlo, bomo videli, kako nečloveška je kolonialna politika. Po poročilih francoske vlade je francoski ekspedicijski korpus utrpel v borbah od leta 1946. ko se je začel v Indokini upor, pa do danes odnosno do I. junija letos 92.000 padlih, 114.000 ranjenih in 28.000 zajetih. Seveda odpade na prave francoske žrtve le manjši del teh žrtev in so največji krvni delež v tej zares nesrečni vojni plačevali Indokitajci, ki so jih Francozi s silo mobilizirali v svojo vojsko ter drugi vojaki nefrancoskega porekla. Od 92 tisoč mrtvih so skoraj vsi padli v borbi, le manjši del teh žrtev odpade na žrtve malarije in drugih bolezni, ki so si jih nakopali v tamkajšnjih za evropske ljudi neprimernih krajih. Od teh je bilo 19.000 Fraoooaov, 43.000 todofcifaoaer (računani so seveda le tisti, ki so bili vključeni v francoski ekspedicijski korpus) ter 30.000 legionarjev raznih narodnosti. Ranjenih je bilo v tej vojni, kot smo že rekli, 114.000. Od teh je bilo 46.000 Francozov, 21.000 Afrikancev, 10.000 legionarjev in 37.000 Indokitajcev. Od 28.00Q ujetnikov je bilo 4.000 Francozov, 6.000 legionarjev. jirav toliko Afrikancev in 12.000 Indokitanjcev. Četudi je bil francoski krvni delež dokaj velik, je vojna v Indokini zadala največ žrtev drugim narodnostim in predvsem Indokitajcem, ki so morali dati največ motorial-nih žrtev in ki so prav gotovo to delali z najmanj navdušenja, saj je šlo za vojno, ki ni bila njihova, nasprotno šlo je za vojno, ki je bila proti njihovim željam in interesom. Do tu smo navedli samo krvne žrtve. Toda ta vojna je zahtevala tudi neverjetnih drugih materialnih žrtev, saj je, po pisanju pariškega lista «Le Monde«, stala indo-kitajska vojna 3.000 milijard frankov. Od teh 3.000 milijard je dala 4 petine Francija iz svojega državnega proračuna, kar pomeni, da jih je dal francoski davkoplačevalec, dočim je ostalo dala Amerika, ki je začela v zadnjih letih čedalje bolj manjšati svoj prispevek. Tu smo navedli le žrtve, ki jih je dala Francija, odnosno tisti predeli Indokine, ki so bili v glavnem pod njeno oblastjo. O žrtvah indokitajske-ga ljudstva, ki se je borilo v četah Hošimiuhove osvobodilne vojske, nimamo točnih podatkov in jih verjetno ne bomo imeli nikoli, na vsak način pa je res, da tudi te ni- (NodalfstMiaj« rMJ 4. nronS. VREME Vremenska napoved za danes: Lepo jasno vreme z delnimi pooblačitvami v popoldanskih urah. Pričakuje se rahel dvig temperature. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27 stopinj; najnižja pa 18.2 stopinje. TUST, torek 3. avgusta 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: C. M. Weber: «čarostrelec», opera v 3 dej. — ? 19.15: Melodije iz opere «Rigoletto». pojeta Ondina Otta in Dušan Pertot. — Trst I.: 11.45: Simfonična glasba. — Slovenija: 14.40: Poje moški zbor DPD «Slava Klavora*- 1 lin I 3 9 » ' | :: gg mm -AM DOSLEJ I\IAJI.EPŠI USPEH JUGOSLAI/IJE IVI A DIRKI «P0 HRV/ATSKl IN SLOVENIJA Petrovič zmagovalec med posamezniki Jugoslavija prva med nastopajočimi moštvi A a častnem drugem in tretjem mestu sta Holandec Van der Weydeu In Italijan Ghidini - V zadnji etapi je zmagal Belgijec «IemiesjNa 130.000 prebivalcev je v goriški pokrajini nad trinajst tisoč brezposelnih RAZPRAVA O UČNIH CENTRIH V TBZICU Za rešitev brezposelnosti potrebna velika javna dela VRSTNI RED NA CILJU ZADNJE ETAPE MARIBOR — ZAGREB (148 km): 1. Jennes (B) 4.26’25”, v istem času: Accordi (I), Schoen-makers (H), Metelko (H), \Vullenweber (B), Vidali (S), Ožanič (H), Lakovič (J), Igna-tovič (A), Ročič (J), Moens (M), Boelhouvvers (H), Simon (I), Petrovič (J), Stockner (A), Stanko (J), Perne (J), Brajnik in Cimoroni (T), Jugo in Bra-jan (H), Della Santa (J), O-srečki in Bat (J), Cvejin, Co-lič (P), Skomina, Curk, Bajc, Ješič, Šebenik, Bihelovič itd. V zadnji etapi dirke «Po Hrvatski in Sloveniji« so vozili dirkači razmeroma zelo počasi. Jugoslovanskim dirkačem pač ni bilo do tega, da bi diktirali veliko hitrost. Vsa skrb in pazljivost domačih vozačev je bila posvečena ohranitvi prvega mesta Petroviča v plasmaju posameznikov in pa moštva Jugoslavije I. med moštvi. Van der Weyden in Ghidini sta sicer nekaj mislila, da bi pobegnila, vendar pa jima Jugoslovani niso dopustili, da bi svoj načrt izvedla. Tako ni kazalo drugega kot sprijazniti se z mirno vožnjo proti Zagrebu. Pobegnila sta sicer Jugoslovan Kulevski in Avstrijec Stockner. Toda ko je Kulevski preluknjal, je tudi j Stockner opustil vožnjo v ospredju in tako sta počakala skupino, ki je prispela v Zagreb istočasno. Končni beg po zagrebških ulicah je privedel kot prvega na cilj Belgijca Jennesa. Jugoslavija je dosegla svoj dosedanji največji uspeh na tej tradicionalni dirki. Prvič je zapisano ime Jugoslovana kot zmagovalca med posamezniki in jugoslovanskega moštva med udeleženimi moštvi. Gotovo je zmaga Petroviča plod pametne taktike jugoslovanskih dirkačev, ki niso tratili moči, kjer ni bilo potrebno in ki so budno pazili na nevarne nasprotnike. Ghidini, ki je bil na tekmi eden izmed favoritov, se je plasiral na koncu na tretje mesto dve minuti za Petrovičem. Kljub vsemu mu ni mogoče šteti njegovega plasmaja za neuspeh. Ghidini je bil prvič na tej dirki, medtem ko Petrovič progo že do potankosti pozna. Predvsem pa se je najbrž Ghidini z Girardengom vred uštel pri presoji jugoslovanskih in ostalih dirkačev na tej dirki. Ni izključeno, da niso prišli Italijani na to dirko z nekoliko preveč samozavesti, češ kakor nekoč Mala-brocca in Fanti, tako bo letos zmagal Ghidini. Girardengo pa je obljubil, da bo prihodnje leto, če bo le mogel, pripeljal močnejše moštvo... V NEDELJO KONEC SLAVNOSTNE VOŽNJE V PARIZU Bobet drugič zmagovalec Toura V Parizu je prvi prispel na cflf Varnajo VRSTNI RED NA CILJU ZADNJE ETAPE TROYES — PARIZ (180 km): 1. Varnajo 5.09’23”, povprečno 34,908 km na uro; 2. De Bruyne; 3. Faanhof; 4. Kemp Willy; 5. Bober Stanislas, vsi isti čas; 6. Forlini 5.10’02”; 7. Hoorelbek 5.10’40”; 8 Bran- kart; 9. Rolland; 10. Ockers; 11. Vitetta; 12. Bobet; 13. Schaer; 14. Darrigade; 15. Kii-bler; 16. Van Est itd do 54. vsi v 5.11’36”. Lahko bi dejali, da je imela zadnja etapa Toura v nedeljo edino še ta pomen, da so pač dirkači prispeli v Pariz, kjer jih je v Pare des Princes čakala 35.000- glava množica da jim izkaže primerne časti. Vendar se lahko tudi reče, da so bili dirkači toliko fair, da so dovolj hitro vozili in torej niso pustili občinstva čakati na milost in nemilost. Včasih so vozili tudi 40 km na uro in SKUPNA OCENA ZA BORBENOST: 1. Lazarides L. in Mahč 20 točk: 3. Bobet 18; 4. De Bruy-ne 12; 5. Varnajo 11: 6 Privat. Stablinski, Dotto, De Bruyne 10; 10. Vitetta, Hout, Bahamon-tes, Voorting 8 itd. * * * Nagrado za najbolj nesrečnega dirkača na Touru j« prejel Robič. SKUPNA OCENA PO TOČKAH: 1. Kiibler 215,5 točk; 2. O-ckers 284.5: 3. Schaer 286.5; 4. Van Est 502.5; 5. Bobet 513: 6. Bauvin 615: 7. Forlini 618; 8. Vitetta 653; 9. Van Genech-ten 660,5; 10. Mallejac 675 itd, tako je bila etapa še kar živahna. Pobegnili so na drugorazredni dirkači in De Bruyne je imel bržkone posebne ambicije, da bi še enkrat zmagal, kar bi bila njegova četrta etapna zmaga in vsekakor lep podvig. Toda Varnajo mu je tik pred ciljem to preprečil. Bobet je nato ovenčan vozil častni krog. Toda časti so bili deležni tudi drugi: Kiibler. ki so mu zelo ploskali. Schaer in j vse švicarsko moštvo, ki je zasedlo prvo mesto med mo-1 štvi ter potem še razni dirkači. Rain in Komac svoiovna prvaka na jadralnem letalu j GREAT HUCKSLOVV (Anglija), 2. — Jugoslovanska j dvojica Zvonimir Rain in Bo- j zidar Komac si je osvojila prvo mesto med dvosedežniki na | svetovnem prvenstvu v tekmovanju z jadralnimi letali. Tek- j movalca sta sicer danes pre- j letela le 16 milj, a to jima ie j zadostovalo, da sta dosegla 500 , točk in tako dvignila skupno štev lo doseženih točk na 3056, ki ga nihče ni mogel več prekoračiti. Jugoslovanska tekmo. valca, ki sta imela že dan preje 2556 točk. sta bila tako že v srečnem položaju, da sta praktično ze utekla zasledovalcem. Kajti razen Bobeta je bilo še več prvakov: tako je bil Kii-bler prvak na točke, kar se je štelo na ta način, da so seštevali vsa vrstna mesta vseh etap; potem je bil spet kdo prvak za borbenost, prvak gorske vožnje in še kaj. Letošnji Tour je bil tja do zadnjih alpskih etap dovolj lep in zanimiv. Predvsem se je razlikoval od nekaterih drugih Tourov in podobnih dirk (zlasti od letošnjega Gira) po, tem. da je bilo ves čas dovolj borbenosti in da so odločilno posegali v dogajanje tudi usi. Seveda, ko se je pripetila nesreča Robiču in je moral odstopiti še preden je prispel do Pirenejev in ko je v Pirenejih moral odstopiti še Koblet zaradi posledic padca še v ravnini, tedaj za Bobeta res ni več ostalo kakih silnih nasprotnikov. Mogoče bi lahko bil nevaren Kiibler, če bi imel mnogo prednosti, pa je ni imel, nasprotno, bil je vedno nekoliko v zaostanku. Schaer ni slab dirkač, toda vsaj v strminah izgubi dragocene minute. Ostali so pa bili več ali manj prizadevni provincialci. ki jim le še precej manjka, da bi bili popolni dirkači. Ni nikakega dvoma, da je Tour z odsotnostjo Italijanov le izgubil na privlačnosti. Tudi bi Bobet imel težji posel, če bi imel med nasprotniki Coppija, Astruo, Fornaro in še nekatere. Prav tako bi Touru dala poseben pečat navzočnost Van Steenbergena in še nekaterih dirkačev. KONČNA SKUPNA OCENA: 1. Bobet 140.06’05”; 2. Kiibler zaostanek 15’49”; 3. Schaer 21’46”; 4. Dotto 28’21”; 5. Mallejac 31’38"; 6. Ockers 3602”; 7. Bergaud 37’55”; 8. Vitetta 4!’14”; 9. Brankart 42’08”; 10. Bauvin 42’21”; 11. Lauredi 43*07”; 12. Clerici 50'31”; 13. Lazarides A. 57’58”; 14. Nol-ten 58’10”; 15. Mahe 1.02’58"; 16. Van Est 1.09*23”; 17. Voorting 1.10*20”; 18. Ruiz 1.11’28”; 19 Rolland 1.12’20”; 20. Van Breenen 1.1910”; 24 Lazarides L. 1.31*53”; 25. Bahamontes 1.37’42”; 36. De Bruyne 2.32’01”; 41 Varnajo 2.55*51”. Zadnji 69. Dierkens 6.07*29” — Splošno povprečje 34,711 km. KONČNA SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA: 1. Švica 420.29’57”; 2. Francija 420.4824”; 3. Belgija 421.03'16”; 4. Holandska 421.38’57”; 5. SE 421.43*34”: 6. Španija 422.56’05”; 7. Zapad 423.12’55”; 8. NEC 424.38'28"; 9. SO 424.3829”; 10 lle de France 424.57*49”; 11. Luksem burg-AvstriJa 430.49’24”. Lorger in Mugoša v Londonu druga LONDON, 2. — Danes je bila tukaj mednarodna lahkoatletska prireditev, na kateri so nastopili tudi nekateri Jugoslovani. Nekaj rezultatov: 110 m ovire: 1. Hildreth (VB) 14”7; 2. Lorger (Jug,) 14”8; 3. Heinricht (Fr.) 15”3. 800 m: 1. Nielsen (Dan.) 1’50”5; 2. Henderson (VB) 1’51”1; 3. Rasquin (Luks.) 1’51”2. 100 m ženske: 1. Wheeler (VB) 12”; 2. Scrivens (VB) 12”2; 3. M. Jacquet (Fr.) 12”4. 5000 m: 1. Herman (Belg.) 14U8”; 2. Norris (VB) 34*19”: 3. Maynard (Fr.), 14’22”2. 400 m ovire: 1. Voillejuin (Fr.) 53”9; 2. Dangerfield (VB) 53”9; 3. Francis (Portorico) 54**1. 100 m: 1. Vercruysse (Belg.) i0”8; 2. Gibbs (VB) 10”9: 3. Sanstrom (VB) 10”9. Skok s palico: Norman (VB) 4.07 m; 2. Larsen (Dan.) 4; 3. Schmidt (VB) 4. 1500 m: 1. Wood (VB) 3:49,8; 2. Mugoša. 200 m: 1. Gibbs (VB) 21.6. Višina: 1. Tocques (Fr.) 186 cm. Mednarodno vojaško lahkoatletsko tekmovanje TILBURG, 2. — Na sobotnem nadaljevanju mednarodnega vojaškega lahkoatletskega tekmovanja je dosegel lep rezultat Belgijec De Muynk na 800 m, za njim pa sta se odlikovala Američana Golli-day in Hall; ta je skočil skoraj 2 m v višino. Tosi je v metu diska dosegel svoj letošnji najboljši met. Nekaj rezultatov; 100 m; 1. Golliday (ZDA) 10.5 (nov rekord prvenstva). 200 m; 1. Golliday (ZDA) 21.5 (izenačen rekord). 400 m: 1. Degats (Fr.) 48.1, 2. Sillis (Gr.) 48.4, 3. Lombardo (It.) 49. 800 m; 1- De Muynk (Belg.) 1.50.3 (nov rekord). 1500 m: 1. Kocak (Tur.) 3.58.7, 5. Lensi (It.) 4.3.2. 5000 m; 1. Kakpinar (Tur.) 14.45. 110 m ovire; 1. Phtlby (ZDA) 14.6 (nov rekord). 400 m ovire. 1. Kampadelis (Gr.) 53.5 (nov rekord). Višina: 1. Hall (ZDA) 198 (nov rekord). Troskok: 1. Harssens (Belg.) 14.58. Skok s palico; 1. Rubanis (Gr.) 4.10. Daljina: 1 Jones (ZDA) 6.80. Disk: 1. Tosi (It.) 51.17. Krogla: L Shilds (ZDA) 14.74. Kopje: 1. Kamerbeeb (Hol.) 60.62. 4 x 100: 1- ZDA 41.2 (nov rekord). 4 X 400: 1- Francija 3.17. Turnir narodov septembra v Amsterdamu Po uradnem obvestilu bo kongres FIDE in turnir narodov v Amsterdamu, in sicer se začne prvi 28. avgusta, turnir sam pa 4. septembra. Šahovska zveza Jugoslavije je kot delegata za kongres določila Branka Jevremoviča in Vladimira Vukoviča. Jugoslovansko ekipo za turnir sestavljajo: Pirc, Gligorič, Trifunovič, Rabar, Fuderer in Mata novič. Z ekipo bosta potovala tudi Z. Dimitrijevič in L. Gabrovšek. KONČNA SPLOSNA OCENA: 1. Petrovič 32.43*22”; 2. Van der Weyden 32.43*56”; 3. Ghidini 32.45*24”; 4. Ročič 32.55*07”; 5. Bolzan 32.58*56”; 8. Lakovič 32.59*48”; 7. Schoenmakers 33.03*23”; 8. Colič 33.15*38”; 9. Ignatovič 33.17*12”; 10. Della Santa 33.18*15”. SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA: 1. Jugoslavija (Petrovič, Ročič, Lakovič) 98.37*47” 2. Nizozemska 99.15*01" 3. Hrvatska 100.37*34” 4. Luksemburg 101.30*02” 5. Slovenija 101.56*46” 6. Jugoslavija II. 102.02*17” 7. Belgija 102.03*15” 8. Partizan 103.35*00” Po dirki smo dobili od posameznikov naslednje izjave: Petrovič: vMislim, da je končno na tej dirki prišla do izraza kolektivna vožnja. V prvih etapah sem uspel pridobiti na času in z maksimalnim naporom mene in ekipe smo uspeli obdržati moj in ekipni plasma do konca.» Della Santa: eZadovoljen sem s plasmajem do Kopra. Po tej etapi smo se vsi borili le zn Petroviča in ekipo.« Ghidini; elmel sem veliko smolo. Imel sem devet gumi-defektov. Zaradi tega sem s svojim tretjim mestom zadovoljen. Petrovič me je lepo presenetil. Vsekakor se mi zdi potrebno poudariti, da je ta dirka prenaporna za amaterske kolesarje.» Slobodan Bosiljčič, predsednik Kolesarske zveze Jugosla. vije; «Bilo je enakopravna borba, v kateri so zmagali trenutno najmočnejši posamezniki in najmogočnejša in taktično najmočnejša ekipa. Visoka raven organizacije je mnogo pripomogla popularizaciji in propagandi jugoslovanskega kolesarstva doma in v tujini.« Lojze Savorn, predsednik Kolesarske zveze Slovenije: «Bila je izbrana razmeroma dobra ekipa. Bil je na razpolago prvovrsten material, kar se je, lahko rečemo, zgodilo prvič po vojni.« Stjepan Ljubič, direktor dirke: gLetošn ja je bila do sedaj najbolje organizirana dirka z najmočnejšo mednarodno konkurenco. V največje zadovoljstvo nam je priznanje Girardenga in Gold-schmidta, ki sta se najpohval-neje izrazila o dirki in dirkačih. Prepričan sem, da bo prihodnje leto konkurenca še močnejša, ker bo proga že okrog 95 odst. asfaltirana. Zelo smo zadovoljni, da smo lahko tudi letos šli skozi Trst, predvsem po tistem delu, fci je naseljen z našim življem.» Girardengo: «Nisem pričakoval vsega tega, kar sem v Jugoslaviji videl. Kimam besed, da bi se zahvalil in pohvalil tako organizacijo kot tudi tehnično plat dirke. Poskušal bom napraviti vse, da se bom prihodnje leto vrnil z močnejšim moštvom.» Goldschmidt, vodja luksemburškega moštva; «Petrovič je zasluženo zmagal, enako tudi ekipa Jugoslavije, ki je bila očitno najmočnejša. Organiza. cija dirke je bila na višini vseh ostalih največjih podobnih dirk.« Vprašanje brezposelnosti v goriški pokrajini, posebno v goriški, tržaški, doberdobski in sovodenjski občini, postaja vedno bolj pereče. 13.000 brezposelnih pomeni za pokrajino, j ki šteje približno 130.000 prebivalcev, ogromno število ljudi, ki s svojimi družinami predstavljajo tisti del prebivalstva, katerega življenjska raven je vsak dan nižja in so - trenutne zaposlitve v delovnih centrih le bilka obupanih ljudi, ki se je oprijemajo, da ne bi prepustili popolnemu siromaštvu svoje družinske člane. Čeprav število brezposelnih raste iz leta v leto in ga po-množujejo predvsem mlade delovne sile, za katere ni možnosti strokovne izobrazbe niti v industrijskih podjetjih niti pri obrtnikih, ker je proizvodnost na obeh sektorjih vedno manjša, pa pada celo tista državna pomoč, ki so si jo zamislili demokristjani, da bi vsaj navidezno prikrili svoje slabo gospodarsko in socialno politiko. Lansko leto smo imeli na Krasu razne pogozdovalne delovne centre, ki so letos popolnoma odpadli. V Gorici smo imeli tudi v letnem času delovne centre, pa jih letos kljub protestu brezposelnih pri oblasteh, nimamo. Nič boljši ni položaj v trži-ški občini, kjer največji industrijski objekt, to je Združene jadranske ladjedelnice že več let ne sprejemajo nove i delovne sile, marveč odpuščajo, oziroma zmanjšujejo de-lovnijt celo onim maloštevilnim delavcem, ki so v njih zaposleni. Potreba po delovnih centrih posebno za mlade delavce, ki naj bi se v njih tudi strokovno izobrazili, se je pokazala tudi na zadnji občinski seji v Tržiču, na kateri so predstavniki levice postavili zahtevo po zvišanju plačila mladim delavcem, zaposlenim v delovnih centrih. Čeprav so trije novi delovni centri, imenovani učni centri, namenjeni 390 mladim delavcem, ki bodo zaposleni za 381. delovnih dni, vendar ne bodo mnogo pripomogli k izboljšanju njihovega življenjskega standarda, ker bodo po zakonu ti mladi delavci plačani zelo skromno, khrati pa bodo tudi zelo malo pripomogli k njihovi strokovni izobrazbi, ker se bodo morali zaposleni oprijeti vsakršnega dela. Zatorej bi se morale oblasti vse drugače pozanimati za brezposelne v naši pokrajini in bi morale reševati ta problem vse drugače; morale bi poiskati možnosti, da zajamči- oj z javnim; deli trajno zaposlitev brezposelnim, delovne centre pa urediti tako, da bi postali vsaj začasen vir zaslužka in strokovne izborazbe. V ZNAMENJU POVEZAVE GORIŠKIH IN TRŽAŠKIH SLOVENCEV GORIŠKE ŽENE OBISKALE spominske kraje na Tržaškem Pok!omle so se spominu padlih borcev, 71 talcev in na kraju ustrelitve Pinka Tomažiča ter položile cvetje na strelišču v Baiovici Zveza slovenskih, žena na Goriškem je v nedeljo organizirala izlet na Tržaško, katerega se je udeležilo nad 70 žena, predvsem iz Standreža, Sovodenj, Gorice, Gabrij in Rupe. Dan je bil zelo lep in ko je ob 14. uri krenil avtobus s prikolico z izletnicami proti Tržaškemu ozemlju, je bilo razpoloženje kar najboljše. Prva postaja so bile Opčine. Tu. so goriške žene odšle na pokopališče in se poklonile pred spomenikom padlih borcev za svobodo, ki so leta 1944 in 1945 žrtvovali svoje življenje v borbi z Nemci. V spomin so jim položile tudi šop domačega cvetja. Nato so odšle na strelišče, kjer stoji spomenik 71 talcev, in pa tudi na kraj, kjer so bili ustreljeni Pinko Tomažič in njegovi tovariši. Tu je spregovoril zbranim o veliki borbi mladega pinka tov. Ivo Marinčič, k; je spomnil naše žene na njegov testament. Govoril je o veliki vlogi, ki jo ima naša žena pri vzgoji mladega rodu, vzgoji, ki mora sloneti predvsem na tradicijah narodnoosvobodilne borbe. Druga izletniška točka go-riških žena je bila Bazovica, kjer so se ustavile skoraj dve uri. Najprej so odšle na strelišče, kjer so kot žrtve fašističnega divjanja padli štirje veliki primorski sinovi: Ma- rušič, Miloš, Bidovec in Valenčič. Tudi tu so žene položile šopek cvetic. Tov. Ivo Marinčič in tov. Jožica Smet pa sta recitirali dve pesmi. Nazadnje pa je avtobus zapeljal izletnike na Prosek, kjer je bilo zbrano ogromno število ljudi °h 50-letnici Godbenega društva s Proseka. Tu je ob veseli glasbi in prijetnem razpoloženju kaj hitro minil čas in kmalu po deveti uri so se goriške žene odpravile proti domu. Motocikel trčil v „Fiat" Na križišču Korza Verdi z Ul. Garibaldi je včeraj predpoldne okrog 10.20 prišlo do prometne nesreče, pri kateri se je laže ponesrečil 42-letni trgovec Antonio Calabrese iz Ul. Monache 11. Ob tisti uri je po Korzu proti glavni postaji vozil avto «Fiat 1100» z evidenčno tablico GO 6507 s šoferjem 37-letnim Salvatore-jem Obedicem iz Ul. Colombo štev. 21. Ko je ta prišel do omenjenega križišča, je obrnil v Ul. Garibaldi. Takrat pa je na motociklu z evidenčno tablico štev. GO 9682 privozil iz nasprotne smeri Calabrese in trčil v avto «Fiat». Calabrese si je pri nesreči laže poškodoval desno roko in nogo. Pokvarjeni sta bili tudi obe vozili. 181$»» Pogled iz Steverjana na Sočo in Sabotin. Povišek družinskih doklad Na podlagi pogajanj, ki so bila v Rimu na ministrstvu za delo in socialnega skrbstva, katerim so prisostvovale razne sindikalne delavske ustanove, je bil 27. t. m. dosežen sporazum, ki določa povišek družinskih doklad od 1. julija 1954 dalje. Tako bodo doklade za otroke povišane od 2.288 lir na 3.120 lir, doklade za ženo pa od 2.054 na 2.496 lir Nespremenjene pa bodo ostale družinske doklade za starše. Kredih za bolnico Notranje ministrstvo je obvestilo upravni odbor civilne bolnice v Gorici, da je določilo vsoto 5 milijonov lir za nabavo potrebnega perila v bolnici. Starček izdihnil zaradi hudih poškodb Po preiskavi, ki so jo izvedli orožniki iz Standreža v soboto, je bil končno identificiran neznanec, ki je v petek popoldne padel po nesreči s višine 15 metrov na obalo Soče. Gre za 58-letnega Leopolda Zbona iz Banjšic, stanujočega v Gorici brez stalnega bivališča. Vsa pomoč, ki so jo Zboni nudili zdravniki, ni pomagala in je zaradi številnih udarcev po obrazu ter zloma lobanje umrl v noči med petkom in soboto. Na nedeljskem izletu v smrt Lepo nedeljsko popoldne je izkoristila 83-letna Josipina Peternel iz Ul. Ascoli 5, da je skupno s svojo prijateljico odšla na krajši sprehod proti pevmskemu mostu. Bilo je hitro po kosilu in vročina je prisilila obe ženski, da sta odšli do gostilne «Kati». Tu je Peternelovi nenadoma postalo slabo. Več ljudi ji je prišlo na pomoč in nekdo je takoj poklical Zeleni križ. Toda preden je ta prišel v Pev-mo, je ženica izdihnila zaradi srčne kapi. m Phmolihi dmimikl KINO CORSO. 17.15: «Moulin Rou-ge», J. Ferrer. VERDI. 17: ((Melodija 1954», pevec L. Taioli. CENTRALE. 17: «Preyara». N. Gray. VITTORIA. 17: «Toto šejk«, T. Lees. MODERNO. 17: «La Gang», R. Mitchum. Nastali sta dve novi državi (Nadaljevanje s 3. strani) ZDRAVA ZABAVA NAŠIH MLADINCEV Doberdobska mladina na izletu ob jezeru Cavazzjj Doberdobci obiskali Tricesimo, Gemono, dad in preživeli prijeten popoldan ob jezerl) Doberdobski mladinci so z upanjem na lepo vreme pričakali nedeljsko jutro, ko je na domači trg privozil avtobus iz Gorice, jih naložil in odpeljal proti jezeru Cavazzo, kamor so bili namenjeni. Pot je bila precej dolga, vendar je bilo v avtobusu dobro razpoloženje, saj so Doberdobci znali med potjo povedati marsikakšno veselo in tudi zapeti lepe pesmi, ki jih goji mlada generacija. Najprej so se ustavili v Tricesimu, da se malo «opomorejo», niso pa mogli mimo Hemina, ne da bi se ustavili in da ne bi odšli na grad, od koder so imeli prelep razgled po Karniji. K jezeru Cavazzo so prišli ob 8.30 in tu so se ustavili do štirih popoldne. Naužili so se prelepe prirode, okopali v topli vodi, se seveda okrepčali, napravili nekaj slik, ki jih bodo tudi v poznejših letih spominjale na njihovo mladostno «romanje», ter se končno odpeljali proti domu. Toda vse preveč bi bilo kratko in nezanimivo, če se ne bi ustavili še v marsikakšnem kraju, iz katerega so odnesli lepe spomine, še P0S.e!?^J Čedada, kjer so ob prihi° ( likega praznika domačin1 metno razsvetlili Nadižo, so končno ob 23.30 Pr|spe*' Doberdob, so se mladine1 ^ seli in zadovoljni nad leP izletom poslovili drug od , gega in si želeli prijeten r čitek. Natečaj za tajnika Občinsko podporno je objavilo natečaj za taj in ekonoma. Vsi tisti, » V lijo konkurirati, morajo T > ti prošnjo, kolkovano s ^ lirami, na tajnišktvo ECA 31. avgusta 1954. Prosilo1 .. , ot let smejo biti Starejši oa j« . in morajo imati dipl°*° a prava, političnih ved ali L ekonomije. Za podrobnU . pojasnila se lahko intere*e obrnejo na tajništvo ECA, Baiamonti 22. is DEŽURNA LEKARNA! Danes posluje ves d3" . ponoči lekarna Pontoni-BaSS Raštel 27 - tel. 33-49. (I predvaja danes 3. in jutri 4. t. m. z začetkom ob 18. uri film: (Mica iz Sato Igralci: GIN O C ERVI - LEONORA RUFFO i; Prodaja ur in pribora na Trst - Ut. Battisti, 14 - le/. ZASTOPSTVO UR: «Unger» «flureole» «Moeris> «Lnnco» «lemaoia> «KaJos» «Dicbi» TRST — UL. TIMEUS 4 B — TELEFON 41-1(|3 javlja cenjenim odjemalcem, da postreže s svetim mie^ tudi na dom. — Cena neizpremenjena. — Dostavlja dom tudi druge mlečne proizvode, jajca, piškote in drUi* Naročila osebno ali po telefonu 41-103. so bile manjše od francoskih, nasprotno verjetno celo še večje. K tem žrtvam, k žrtvam krvi bi morali prišteti še rušenja, požige, uničevanja polj in vse, kar spada k rušilni sili, ki jo nosi s seboj vojna. Prav gotovo, da bi bil obračun vsega tega še mnogo bolj porazen. Na vsak način pa je res, da je vojna v Indokini dokaz, da se mora kolonialna politika, ki jo izvaja Francija povsem spremeniti ali bolje prenehati, kajti v dobi, v kateri živimo, ni več mesta za srednjeveške metode izkoriščanja kolonij in sploh tuje zemlje in ljudi Mendes France je v 2enevi pokazal precej dobre volje. Tudi njegov obisk v severno Afriko da slutiti, da se bo iz tega izcimilo nekaj pozitivnega, kar bi vsekakor olajšalo tisto moreče vzdušje, ki ga ustvarja vrsta nerešenih vprašanj. Vendar pa je za to potrebno še več dobre volje in pa dejanske svobode v odločanju. Ce bo hotela Francija postati spet država, kakršno smo jo poznali, ne bo smela dopustiti, da ji tolče s pestjo po mizi nekdo z one strani oceana. Sestavljena it najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkril)1 Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte jo pri svojem urarju* ,,,-rtnik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. « IH. uad. - Telefon Številka »3-808 In »4-638. - Poštni nrJrtal SOZ - UPHAVA DLICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 - Tei 07 Ota — Ceru- nslaaov- Za vsak min višine v Strmi 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Mr — Za FLRJ za vsak rrar. Širine 1 stolpca ta v&e vr“ogl»Lpo 25- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorice Ul. 8. Pell.co 1-H. Tei. 33-82 - Rokoolsi se n* vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska, Drž. založba - ^ nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z(,Z ’