z doma, božična Najetji nik v MM* NASLOV uredništva in oprav« 1981 W. S 2nd lil OFFICE: 1951 W. S2mA I Ckk**o. 10. OFFICIAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entend ■( SM karkoli umrl ne za svojo pridigo na gori, ampak zato, ker je poudarjal svo-1 je božanstvo, ki je člen vere. sem vam za povedal." Sam ni za-; pisal ničesar, razen besede v rahli I pesek pred svojimi nogami, ko je Krist je naredil krščanstvo kqj nezvesta ženska stala pred njim. izpočetka odločno dogmatično, in j Tudi ni ukazal svojim apostolom, po njegovih besedah se ima ta zna.1 da bi kaj pisali, le učil je z živo čaj tudi ovekovečiti. "Pojdite", je besedo in ukazal tudi njim učiti rekel svojim apostolom, "in učite po njegovem vnebohodu. Kap pa vse narode vse, karkoli sem vam zapovedal. Kdof* veruje — veruje kaj? vse, karkoli sem vam zapovedal učiti — bo izveličan, kdor pa ne veruje — istih naukov —, bo pogubljen." Izveličanje tedaj ne zavisi od nravnosti, obnašanja, marveč tudi od vede v določne resnice. Kajpada ta strogost Jezusovih besed ne velja onim, ki "bona fide" ne verujejo vseh njegovih naukov, ki pred Bogom povsem vestno in odkritosrčno verujejo v brez-versko krščanstvo, a ta njih odkritosrčnost, dočim jih utegne o-pravičiti greha, nikakor ne izpre-meni dejstva, da je njih vera kriva. Apostoli so storili, kakor jim je bilo naročeno. Takoj so pričeli nauk o vstajenju ;začeli so torej s čle nom vere. Sv. Pavel se kar nič ni pomišljal in obotavljal, ko je govoril: "Če Krist ni vstal od mrtvih, je prazno naše govoren je in prazna naša vera." Krščansko življenje, krščanska čednost je le praktična posledica vere v krščanske resnice. Uniči to vero, odvzemi te resnice, in krščansko življenje in krščanska čednost neizogibno preneha. In to je ravno, kar se v zdanjem času dogaja med nami, dasi morda tega ne opazimo. Množice ljudstva še* žive med nami, dasi morda tega ne opazimo. Množice ljudstva še žive le vnanje krščansko življenje samo s pomočjo nedotaknjenih krščanskih načel, po katerih so sami nehali ravnati se. Ozračje okrog nas je pač še krščansko, a izpre-memba ni več daleč. Opaža se nekako stremljenje povrniti se k prakrščanskim načelom mišljenja in življenja, in ker to stremljenje kaže svoje znake zlasti v tej deželi, je nek sloveči francoski pisatelj označil to gibanje kot "amc-rikanizovanje morale". "Arijanci in Semitje, dekristijanizirani Urr-stijani in dejudaizirani Judje", tako piše," se praktično povračajo v nekako nezavestno poganstvo." "Zoper kar se ima krščanski duh boriti, ni toliko nova veda ali moderni duh s svojimi zmešanimi hrepenenji, ampak veliko bolj stari poganski nagoni, meseno pože-ljenje in življenje razuzdanje, ki s« je tekom stoletij spet razbrda-lo." so imeli učiti, je bilo njegovo razodetje: "Naznanil sem vam vse reči, karkoli sem slišal od svojega očeta." S tem je hotel povedati, da vse reči, katere je sklenil Oče, da jih zvedo ljudje, je naznanil njim; one da so besede življenja, in te naj bi izročili ne njih rodu samemu, ampak tudi vsem poznejšim rodovom.'" Jaz sem z vami vse dni do konca sveta." Kaj čuda torej, da kdo pričakuje tudi danes najti nekje na svetu takega avtoritativnega učenika? Človek pa se nerad udaja negotovi avtoriteti. Gotova, zaupna avtoriteta pa mora biti v prvi vrsti dosledna v svojih naukih. Če ni dosledna, si le domišljuje, da u-či resnico. Teg nedoslednosti v nauku naravnost zapade episkopal-ska cerkev (da ne govorim o drugih manj doslednih protestantov-skih sektah). Nje učitelji so podobni zidarjem babilonskega stolpa, ki drug drugega niso umeli. Ta slabost nedoslednosti tiči že v naravi človeških ustanov. Zgodovina to le prepogosto dokazuje. Zatorej nobena čisto človeška avtoriteta ni merodajna v poučevanju razo-dete krščanske resnice. Merodajna avtoriteta mora tedaj biti božja, in kot taka ne more biti zmotljiva v učenju. Le ta zahteva nezmotljivosti nastaja ne samo iz potrebne doslednosti v učeči avtoriteti, ampak izvira -že iz narave v resnici, katero ima učiti. Kakor sem že omenil, dobimo vso svojo vcunost od avtoritete, zlasti koj v začetku. Pozneje, ko nam um poraste, pa se o tej vednosti lahko sami prepričamo, in videč nje resičnost, lahko potem zavržemo avtoriteto, na kateri smo jo izprva sprejeli. (Dalje prihodnjič). NA STANOVANJE IN HRANO {BOARD) se sprejme poštene in pridne fante slovenske narodnosti. Iz-borna domača kuhinja. Lepa prilika za one, ki delajo pri Crane Companiy, ker hodijo od nas lahko peš na delo.' Zglasite se na: 3115 W. 38. Str. I. nadstropje. Chicago, 111. (Med Kedzie in Albany Ave.) (Advertis. 62,1,2,.) o v tako visokem tonu kot drugi! slovenski ameri- lMRfl^cvW demokracije, ki iV&r &iGko&m časom in se raz- Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Siovcnske Katoliške Jednote v Zdnrfenih driavah ameriških. Uredništvo in upravniitvo: 1651 West 22nd Place Telefon: Canal 2487. Chicago, 111. Hmlihu Za člane, ne leto................ .................. Za nečlane....................................... ......$0.96 .......... 1.50 .......... 2.00 OFFICIAL ORGAN GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION, ^ of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. i • V v*' * ?4 |1 ] Owned by the »rand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United • States of America. r . •; OFFICE: ' 1951 West 22nd Place, _ - . • .v ^ Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. , Subscription rate: .... $0.96 ........... 2.00 ški listi. Želja in nag namen je, e odsjvali,jklicu domovine, da ji posvetijo in žrtvujejo svoje delovanjem tudi svoje življenje. Želja moja je, da bi vam razložil, do kakih koristi in prednosti so opravičeni, katere vam je dala va^g vlada na razpolago. Važno je, da ste o tem poduče-ni ,yi in vaše družine doma, da bo za vaše zavarovanje iti oskrbovanje pazila in gledala vlada Združenih držav Da se pomaga ženi in otrokom kakega vpoklicanega moža, tekom njegovega službovanja, mora isti na podlagi vojne zavaroval, postave dajati polovico od svoje plače za p reži te k. svoje družine. Ako dotičnik prosi vlado, bo vlada rade vol je dodala še od $5. do $50 mesečno za podpiranje njerove družine, po velikosti in okolnostih istel In še več, če bi kak vojak prosil vlado za podporo njegovih starišev, ncdoletnega brata ali sestre, se bo vlada tudi na to ozirala. Ako bi se kak častnik, vojak ali kaka bolniška postrežnica armade ali mornarice ponesrečila v službi, ali vsled zadobljene bolezni in sicer tako, da bi bila pohab ljena in nezmožna za delo, se bo takim osebam plačevalo od $30. i ....... i " moglost do zileska fltf.OOb in pladnje zato prav nizke asesmente. Zavaruje se pri vladi lahko brez zdravniške preiskave ob času pristopa. Ta pravica in ta priložnost je dana ysem vojakom na izbero in prosto voljo. Ascsment za to zavarovaliiihb znaša od 65c mesečno od 21. leta starosti do $1.20 mesečno v 51 letu starosti za vsakih $1000. — To je vsekako majhen prispevek,- katerega se lahko od plače odtrga, zavarovalnina in nje koristi so pa veliki. Ta asesment plačuje vlada Združenih držav s tem, da pristojbino odračuna od mesečne plače vojakov. Da bo mogoče doseči skupno protekcijo vojaštva Združenih držav še ob času ko morda ta postava še ni vsakemu dobro znana, bode vlada Združenih držav sama od sebe zavarovala do 12. febr. 3918 vsakega vojaka, mornarja ali bolniško postrežnico, dokler so v službi Združenih držav. Vlada bo plačevala vsakemu zavarovancu po $25.00 na mesec dokler bo popolnoma pohabljen, ali onemogel; ako tak zavarovanec umre tekom 20 let, bo vlada plačevala še za preostali čas njegovi ženi, otroku ali vdoveli materi po $25.00 na mesec tako, da bo znašala skupna podpora 20 let po 12 mesecev, ali 240 mesecev po $25. — V dolžnost si štejem, da opozarjani na to pravično in plemenito postavo vse častnike, vojake, mornarje in žens*vo naše armade da morda ne bo kedo vsled neznanja o tej postavi kaj oškodovan. Na tančua pojasnila o tem daje glavni vojni zavar. urad v Washingtonu, D. C. To je ena izmed največjih zaščitnih naredb, katere je dal kak narod svojim bojujočim se četam v svetovni zgodovini. To ni kaka dobrodelnost, temveč opraviče . nost vsakega vojaka in njegovih ljubljencev doma do podpore, ki jo določa ta važna postava. W. O. Mc Adoo Tajnik zakladu, urada. Kupujte vojno varčeva Ine znamke! S tem, da štedite, pomagate sebi in vladi Združenih držav. Vsaka varčevalna znamka Sta ne 25 centov. '* Če le morete pogrešati kvoder, kupite varčevalno znamko. Te vojnO-varčevalne znamke, je treba prilepiti na vojno-varčevalni certifikat. Vsaka vojno-varčevalna znamka, prilepljena na vojno-varčevalni certifikat, bo vredna dne 1. januarja leta 192.1 pet dolarjev. iNa ta način boste imeli v o-nem času 88 centov dobička od vwake vojno-varčevalne anafinkc, ki bo prilepljena na vojno-varče-valnem certifikatu. To se pravi, da vam 'bo prinesel klenar, katerega boste na ta način prištedili, štiri odstotke obresti. Velike važnosti je dejstvo, da ni treba čakati za državni posojeni denar do 1. januarja leta 1923 ampak, da vojno-varčevalne znamke lahko vnovčite, kadarkoli hočete. Če kupi vsak možki, vsaka ženska, vsak otrok v Združenih državah samo eno varčevalno znamko, pomeni to, da bo imela vlada 25 miljonov dolarjev, s katerimi oo privedla sedanjo vojno do končnega uspeha. Torej na delo rojaki! . , . , Cc se ne morete boriti z orož-do *100. - na mesec; v slučaju jem pomagajte z denarjem in i-ii form smrti se bo na" olaceva o .. ^ . .i- ■Verujem v ljubljeno mi Ameriko, deželo iudividualne svobode in pravice, in v deželo splošne priličnosrti; v deželo, ki mi je dala dom, prijatelje in delo. Verujem v ljudoljubje ali demokracijo, ki jemlje svojo moč iz njene smrti se bo pa plačevalo njegovi ženi, otroku ali vdoveli materi ocl $20. — do $75. — na iiieM^c. Hk bo pa mogoče skrbeti za vsako esebo in družino, je dal kongres vsakemu vojaku priliko, da se zavaruje za popolno onemoglost. Ta zavarovalnina se ozira na poškedbe zadobljene v vojnem službovanju in tudi za onemoglost ki bi utegnila kasneje nastati. • Ker je "bilo navadnim zavaroval, nim družbam prepovedano računati previsoke zavarovalne pri-stojbiue zavarovancem ki so v vojni službi, je torej vlada prevzela, to odgpvprnost nase in je vlada zaVardvala na stotisoče svojih vrlHi vojakov in mornarjev, ki doprinašajo za hašo domovino velike žrtve. Na: podlagi sedanje državne postave ima vsak vojak, mornar ali bolniška postrežnica pravico, bodisi že v tej ali oni staro&ti, da se lahko od sedaj naprej do 12. februarja 1918 zavaruje za življenje in popolno one- uiejte od tejfa tudi sami koristi. 'Vsak kvoder, katerega se lahko pogreša, naj gre za varčevalno znamko! To naj bo vaše geslo. Te varčevalne znamke lahko kupite na poštnih uradih, bankah, hranilnicah pri ekspresnih družbah ter v drugih javnih uradih, kjer dobite tudi vsa tozadevna pojasnila. moment. Na prizadevanje ljubljanskega knezoskofa dr. An. Bon. Jegliča je bil objavljen 15. septembra svečan manifest, podpisan od zastopnikov slovenskega naroda v eentru Slovenije . . . Sobotni manifest spominja na dobo taborov, na dobo našega narodnega bujenja. Slovenske politične stranke so prožile roke za dosega našega najvišjega ideala "zedinjenja Jugoslovanov v svobodni državni obliki pod habsburškim žezlom," in to ne samo v delovanju v parlamentu, temveč tudi doma. Ta naša najmanjša zahteva znači "biti ali ne biti" našega naroda. Na čelu naših narodnih zahtev pa stoje zastopniki cerkve. Ta proglas je naša domovina najprisrčnejše pozdravila. Svečana izjava našega narodnega edin-stva za dosego skupnega narodnega ideala je vzbudila naj globoke j-ši odmev v srcih vseh naših rojakov, ki iskreno ljubijo svojo domovino." i Glasilo narodno-napredne stranke, Slovenski Narod piše: Značilno jc, da se je politiki jugoslovanskega edinstva svečano pridružil tudi cerkveni knez. Verski poglavar slovenske prestolicc je povedal s tem vsem slovenskim vernikom, da tudi cerkev odobrava, ako se u čvrsto odločnostjo postavijo v borbo za svobodo naroda. On, ki je pozvan, da ščiti interese cerkve, jc dokazal, da ne more biti zedinjenje katoliškega in pravoslavnega Jugoslovanstva na škodo duhovnega pastirstva, katero mu je poverjeno, s tem je s krepko potezo odstranil vse verske predsodke, ki so nekdaj pretili e-dinstvu našega naroda ..." Graški "Arbeiterwille" konsta-tuje, "da se s to "Izjavo načelno strinja tudi Jugoslovanska soci-jalna demokracija." Najpresrčnejše pozdravljamo ta veliki zgodovinski moment, ta preobrat v našem narodnem življenju v stari domovini. To naj bode • jasen dokaz vsem glupim in slepim, ki še vedno ne razumejo duha sedanjega časa da nočemo biti Slovenci — Jugoslovani — v Im>-doče pod tujo oblastjo, da nočemo biti več razdeljeni in predani na milost in nemilost našim sovražnikom. Naši najboljši sinovi so umirali in umirajo za ta naš veliki jugoslovanski ideal. Naš narod hoče v mirnem razvoju sam odloče vati o svoji bodočnosti in hoče živeti življenje, dostojno naroda. Dosedaj je izgledalo, da smo brezpogojno zapisani smrti, toda danes kažejo zadnji dogodki, da smo to smrtno obsodbo uničili. In tako se trdno nadejamo in verujemo v realizacijo te naše velike bodočnosti. Prej bo uničen naš narod, predno bodo iztrgali iz naših src zavest, da smo Jugoslovani eno in da hočemo tudi biti eno, zedi-njeni v svobodni narodni državi. Novo zaupanje, novo solnce je posijalo v naša srca! Ne čutimo se več male in slabe, temveč smo wilni in močni, kakor je silna in močna in sposobna za življenje naša jugoslovanska ideja. Čas je pa, da tudi naša ameriška duhovščina spozna še v zadnjem trenutku svojo narodno dolžnost in nalogo ter da sodeluje po vzgledu ljubljanskega knezoskofa našem velikem osvobojevalnem delu. Ona ima najlepšo priliko, da raztolmači narodu naše narodne težnje in ga poziva k sodelovanju in požrtvovalnosti v narodni borbi. Edino na ta način bo izpolnila svojo sveto dolžnost, katero ima zlasti v sedanjem času in katero je slovenska duhovščina v starem kraju že davno spoznala in jo začela t udi izpolnovati. "Jug. Svijet". Preobrat na Slovenskem. " Slovenski duhovni in Jugoslovan-stvo. Ljubljanski Slovenec jc priobčil 10. oktobra na uvodnem mestu pod naslovom "Zgodovinski moment'' komentar k znani izjavi slovenske duhovščine za deklaracijo Jugoslovenskega kluba v dunajskem državnem zboru. "Izjava" je za nas Slovenec, iza Jugoslovane važen zgodovinski Dobiček pri pomijah. Minuli mesec je naredil državni department v Washingtonu z raznimi strankami pogodbe za odpravo pomij in ostankov jedil, katere se bo dobivalo po 13 raznih vojaških taboriščih; vlada bo dobivala za to letno $446,31)4.00. Preračunano je, da zadostujejo o-stanki jedil od 10—15 vojakov za enodnevno pičo 1 prešiča in za enofuntno pridobitev teže pri pra- v* v S1CU. Ne sodi človeka po kakem izjemnem ali izvanrednuie slučaju, ampak po njegovem vsakdanjem ravnanju in delih. • > Kakor se ženska boji svojega r prvega sivega lasu, tako nerad se tudi moški ne loči od svojega zadnjega lasu. „ _ ______ _:___ — « . v m gmWwf vw&am S 'Wom»mo»»oo»»»»o»»oM>Moi»»MiiinmM( Ustanovljen« v Jolietu, 111., dna 2. aprila 1994. Inkorporirana v ItAMrn. driavi Illinois, dn« 12. januarja, 1898. GLAVNI UftADi JOLIET, ILL. t T.Ufon 1046 od ustanovitve do 1. decembra 1917 skupna izplačana podpora $1,326,325*32 GLAVNI UBADNIKI: , • ^ 1 - Prods^dnik: 1'aol Bchneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, HI. II. Podprerlwednik: Math Jerman, 321 Pfclm St., Pueblo, Colo. V Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Bems, 2327 Putman Ave., Brooklyn N. Y. ,rt , Glavni blagajnik: John Grahek, 1912 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivce, 900 N. Chicago St„ Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: rt - -Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. > , Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. > - Math Kostainsek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslagc Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank FrančiC, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. f ~ POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich. 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Rims, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. t , UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE'4: Iva a Zupan, 19.">1 W. 22nd Place, Chicago. 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. delavci In delavke Svoje apoStov.ne matere J^note." vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED- I VnvUn mllinrtriknni in nrihnrmaam DA khčam: "Bodite mi NOTE, 1931 W. 22 n d Place, Chicago, 111. ... - , • , gUtmi JL 8. X. Itdaote tajnik. Staro leto se je od nas za vedno poslovilo in nastopili smo novo. Bodočnost novega leta nam ni znana, ter ne vemo kaj nam vse doprinese. Upajmo pa na vse najbolj« in želimo, da bi bilo za v*e zdravo, srečno in veselo, ter da bi prineelo mnogo dobrega in korist nega v procvit in napredek K. S. K. Jednoti. Z nastopom novega leta, prične se novo poslovanje pri krajev nib društvih in Jednoti. Trdo se bode treba oprijeti težkega dela, če hočemo napredovati in če hočemo vsak svojo nalogo in dolžnost pravilno refiiti. In ker sem uvidel iz poročil in uradnih naznanil od strani društev, da so nekatera društva ponovno izvolila stare uradnike in uradnice v odbor ; druga zopet so si Izbrala nekatere nove moči oskrbnikom in upravnikom društva za leto 1918, radi tega me veže dolin os t, da na tem mestu izrečem vsein onim sobratom in so-sestram uradnikom in uradnicam, na kojih mesta nastopijo z novim letom nove moči, svojo najlep&o zahvalo za njih trud in naklonjc nost. katero so mi izkazovali v poslovanju tekom pretečenega leta. Ravno tako se zahvaljujem tudi vsem cenjenim odbornikom in od-bornicam, ki so bili ponovno izvoljeni (e) in s katerimi mi bode dana prilika tudi v novem letu voditi poslovanje naše dičue organizacije. Priznati moram, da sem bil pretečeno leto s poslovanjem krajevnih društev popolnoma zadovoljen, razun male izjeme. Ker je pa nemogoče pričakovati, da bi bilo poslovanje na celi črti do pičice tako, kakorsno bi moralo biti, radi tega se na male izjeme ne morem ozirati. Vsled tega še enkrat kličem: "Hvala vsem skupaj! Vse kar ste dobrega storili pri društvenih poslovanjih, niste napravili to le sami sebi v čast in korist, marveč v splošno korist in dobrobit članstva K. S. K. Jednote. Ostanite tudi v bodoče neutru- Perušič John R. 21 1917. Dr. šteje 133 44 v So. Chicago, 111. Cert. 1006.00.' Zopet spr. 19. dee. 1317. v IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Novim odbornikom in odbornioam pa kličem: "Bodite mi bratski pozdravljeni!" Res je, da je pred nami veliko trudapolnega dela in skrbi, toda, če bode vladala sloga in bratstvo med društvi in glavnim uradom, moram z gotovostjo reči, da bomo ob zaključku leta 1918 z zadovoljnostjo gledali na napredek naše organizacije. Kjer vlada sloga, Um je napredek zagotovljen. Držimo se tega reka iu podajmo se na delo vsi skupaj, roko v roki, po našem geslu: "Vsi za enega in eden za vse!" Kjerkoli in kadarkoli bodete potrebovali kakega pojasnila ali navodila, obrnite se na mene brez skrbi; dra-gevolje sem vam na razpolago in red vam bodem dal zahtevanih informacij. J Upajoč, da bode naše poslovanje složno in v korist članstva, žc- NAZNANILO ASES. ŠTEV 1—18, ZA MESEC JAM. 1918. — Imena umrlih članov in članic. ^ ^ ^ ■■■ _ 4807 Frank Kostelec, star 45 let, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, lHi-|Um vsem^kupaj najboljšega vapeha, nois, umrl 29. nov. 1917. Vzrok smrti: Vnetje črev. Zavaro-] Ostajam spoštovanjem in bratskim p van za $1000.00. Pristopil k Jednoti 7. dec. 1902. R. 29. 1964 Helena Stajduhar stara 52 let, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111,, umrla 7. dec. 1917. Vzrok smrti :Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 36. / 19992 John Horvat, star 23 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrl 24. nov. 1917. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 21. dec. 1913. R. 19 Ostajam spoštovanjem in bratskim pozdravom vdani sobrat, že-lcč celokupnemu članstvu zdravo, srečno in veselo novo leto! JOS. ZALAR, gt. tajnik. SU8PZNDOVAHI ČLANI. K dr. Marije Pomagaj štev. 79 v Waukegan, 111. Cert, stev. 8093 Pire Anton R. 33 $1000.00. Cej-t. štev. 10976 Anton Turk R. 22 $1000.00. Zopet spr. 19. dec. 1917. Dr. šteje 93" članov(ie). K dr sv. Valentina štev. 145 v BeaTer Falls, Pa. Cert. štev. 19102 Janko Segudovič R. 30 $1000.00. Cert. štev. 20152 Grga Oru-šenič R, 24 $1000.00. Zopet spr. 9. dec. 1917. Dr. šteje 35 č.Uinov(ic). K dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburg, Pa. Cert. štev, 22439 Držanič Štefan R. 45 $1000.00. Zopet spr. 12. dec. 1917. Dr. šteje 56 članov (ic). SU8PENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Alojzija štev. 88 v Mohawk, Mich. Cert. Jtev. 3915 Marija Butala R. 21 $1000.00. Zopet spr. 8. dec. 1917. Dr. šteje 43 članov (ic) PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. k dr. sv. Ant. Pad. štev. 87 v Joliet, 111. Cert. štev. 4679 Vrauičar Nikolaj R. 26 $1000.00. Cert. štev. 3358 Vrauičar Neža R. 28 $1000.00. Prest. 10. dec. 1917. 1. dr. šteje 413 članov(ic), 2. dr. šteje 128 članov(ič). Od dr. sv. Janeza Krst. štev. 20 v Ironwood, Mich, k dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 18498 Križan Nikolaj R. 19 $1000.00. Prest. 20. dec. 1917. 1. dr. šteje 53 članov(ic), 2. dr. šteje 231 članov (ic). Od dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Roka štev. 15 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 8465 Jakša Matija R. 22 $1000.00. Prefct. 6. dec. 1917. 1. dr. šteje 523* članov (ic), 2. dr. šteje 166 C-la*-nov(ic). < . a - - Od dr. av. Frančiška štev. 46 v New York, N. Y. k dr. sv. Jožefa štev. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. štev. 21636 Frank Tomšič R. 29 $1000.00. Prest. 1. dec. 1917. 1. dr. šteje 59 članov(ic), 2 dr. šteje 144 članov(ic). Od dr. Jezus Dobri Pastir štev. 49 v Wttsburg, Pa. k dr. »v. Cirila in Metoda štev. 101 v Lorain, Ohio. Prest. 2. dcc. 1917. 1. dr. šteje 66 članov(ic), 2. dr. šteje 59 flanov(ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 110 v Barl>erton, Ohio, k dr. sr. Cirila in Metcda štev. 101 v Lorain, Ohio. Cert. stev. 20155 Rev. Anton Berk R. 35 $1000.00. Prest. 2. decw 1917. 1. dr. šteje 62 člariov(ic), 2. dr. šteje 60 članov (ic). PRESTOPILE ČLANICE. Od dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Roka stev. 15 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 4674 Jakša Anna R. 17 $1000.00. Prest, ti. dec. 1917. 1. dr. šteje 524 članov(ic), 2. dr. šteje 165 članov' * * * 11058 Prank Metes, član dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111. operiran od dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canons&urg, Pa. Cert. štev ročali. Tajnikom in tajnicam krajevnih društev: Ako nimate uiorda več posebnih kartic za naznanila prememb lia- nam nemudoma pošljejo imena u-fslovov flanov na razpolago, obr-radnikov za L 1918. spisana na n-te ge na up^vnijtvo našega li onem lističu, ali pa na uradnem društv. papirju: štev. 4, 10, 24, 43. 62. 68. «9. 73. 83. 92. 100. 104. 160. 108. 112. 128. 131. 143. 147. 148. 152. 154 in 163. sta, da vam jih dopošljemo. Na vsaki kartici lahko označite 5 prememb. Rabite v obče za taka naznanila kartice in ne pišem. Tudi vas prosimo, da nam red- 10. nov. 1917. Opravičen do podpore $50.00. 22435 Kočevar Jurij R. 21 $1000.00. Susp. 26. tužine 5, La Salle, 111., poškodo- je 56 članov(ic). dec. 1917. Dr. šte- 16500 Frank Savnik, član dr. sv. . Družine van na levi roki 27. dec. 1916. Opravičen do podpore $250.00 za nerabljivo levo roko. 20191 Anton ran m SUSPENDOVANE ČLANICE. ^ . v. r T „ „ tn . , Od dr. av. Jožefa Stev. T v Pueblo, Colo. Cert. štev/7767 Befc-m Kostello, član dr. sv. Druzme o, La balle, IU., 0Pert Lal Fran6i§ka R. 34 $500.00. Susp. 26. dec. 1917. Dr. šteje 492 čla-7. nov. 1917. Opravičen do pcdporc $50.00* nov(ic) < 5246 Amalija Jeršin, članica dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operi- Qd dr Hy Barbare štev. 24 v Blockton, Ala. Cert. štev. 4693 rana 12. nov. 1917. Opravičena do podpore $50.00. ' Marija Abelj R. 17 $1000.00. Susp. 23. dec. 1917. Dr. šteje 10 čla- 22231 John Simonich, član dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont nov(jc) \ t v operiran 1. okt. 1917. Opravičen do podpore $50.00. . . Od dr sv Srca Jezusovega stev. 70 v St. Louis, Mo. Cert. štev. 17843 Niko Novosel, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., L^ j^^j^jdič Marija R. 24 $1000.00. Susp. 22. dec. 1917. Dr. operiran 2. okt. 1917. Opravičen do podpore $50.00. \Zte$e 108 člauov(ic). 8826 John Starešinič, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, od ^ 8y Rofeu žtey 1:J2 v Fi-ontenac, Kans. Cert. štev. 3143 Pa. Poškodovan 11. junija 1917. Opravičen do podpore 1250.00L^ Ivana R. 20 $1000.00. Susp. 16. dec. 1917, Dr. šteje 68 za izgubo levega očesa. članov(le) 10980 Anton Slobodnik, član dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., OBBPT1M,T operiran 18. sept. 1917. Opravičen do podpore $50.00. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. 7884 Frančiška Kušan, članica dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa., ope- k dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 15643 Jakhc rirana 14. nov. 1917. Opravičena do podpore $50.00. j0žef R. 19 $1000.00. Cert. štev. 21558 Bolte Alojz R. 21 $1000.00. Glavni urad 28. dec. 1917. Zopet spr. 18. dec. 1917. Pr. šteje 417 članov(ic). JOSIP EALAK, K dr sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 16838 Andrej gi tajnik. Bertoncelj R. 24 $1000.00. Zopet spr. 17. dee. 1917. Dr. šteje 493 članov (ic). , _ „ 1occo K dr. ^v. Jožefa Stev. 16 v Virginia, Mmn. Cert. stev. 18662 Ambrožič Franc R. 29 $1000.00. Zopet spr. 15. dee. 1917. Dr šteje 143 članov (ie). , < r; S tem uradno naznanjam, da se prične zborovanje glavnih uradnikov K. S. K. Jednote dne 14. jan. 1918 točno ob deveti uri dopoldne. Imena novih uradnikov krajev- n0 naznanite, kateri člani (ice) ao nih društev mislimo priobčiti v li- ^m suspendirani in niso po prete-stu dne 9. jan. 1918. Društvo, ki ku l meseca zopet nazaj pristopi-ne bo poslalo najkasneje do 7. jan. jj j^jo hi namreč pif v, č* bi 1918 zaprošenega listka, ne bo v suspendiranim članom pošiljali prvem imeniku označeno Pri tem omenjamo, da se uredništvo in upravništvo nikakor nc ozira na kako že morda n*m vpo-slano uradno naznanilo ali dopis o volitvi, temuč, samo na predpisano naznanilo potom uradnih listkov, prejetih iz glavnega urada. Član Martin Zlogar, stanujoč n;. 523 Crescent St. ???? (Mesto nam neznano). V štev. 47 smo vas prosili v Listnici uredništva, da nam naznanite in označite ime naselbine kje živite, kar ste pozabili v svojem pismu dne 18. nov. 1917. Mi vam ne moremo pošiljati lista, če ne vemo kam? • Tajnici dr. štev. 105 New York: Vaši članici Mariji Delaeh ne moremo pošiljati lista, ker niste ILst zastonj. Nevednost ne daje nobeneg« u-žitka takim ljudem, ki nočejo u-mevati dobre stvari pravočasno in na pravilen način. Nekateri ljudje bogatijo s kakimi starimi stvarmi, drugi pa trpijo glad pri dosegah kake now iznajdbe. • Dosti ljudi je, ki radi pripovedujejo, kako je mogoče doseči bogastvo; pri tem pa nimajo toUko časa, da bi ti tudi razložili. V mu še sami niso postali bogati. • S samim pogledom še ne moreš človeka presoditi; 4eko tudi ne moreš samo na pogled hvaliti kolača, da je okusen. 13. oi ibška Hrvatska Država pri-Intervju s predsednikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem, v katerem se je izrasil z ozi-rom na deklaracijo Jug. kluba za zedinjenje Jugoslovanov v okvir ju monarhije. Dr. Korošec se je predvsem pritoževal, da oba odločujoča faktorja &e jlanes pravilno ne razumevata jugoslovanskega vprašanja. Vsrok temu je tradici-jonalna nevednost vlade na Dunaju in v Pesti o pravem stanju stvari, pogosto in neprijateljsko razpoloženje oseb, katere podajajo poročila, in konečno Jugoslovani sami, ki dovolj odločno ne nastopajo, vsled česar se na Dunaju in v Budimpešti sklepa, da jim gre tudi danes dobro. V Budimpešti so £ držanjem Hrvatov popolnoma zadovoljni, na Dunaju pa ne verujejo, da Jugoslovani resno zahtevajo narodno državo. Tem bolj mora biti dolžnost vseh Jugoslovanov, da vedno in povsod naglasu-jejo, da je dunajska deklaracija minimum zahtev in apel, da se izpod tega minimuma ne gre. Narodna volja, ki je v deklaraciji izražena, mora priti do takega izraza, da bo vsakdo uvidel, da se mi ne bomo zadovoljili z neznatnimi koncesijami, da bomo temveč resno zahtevali rešitev celega vprašanja. Vsled tega bo prej ali slej potrebno, da se vsi slovenski, hrvatski in srbski poslanci sesta-nejo v Zagrebu in da izrazijo voljo naroda za narodno državo, in ta glas se mora čuti po celi monarhiji, kakor tudi izven njenih mej. Dalje je dr. Korošec govoril tudi o teritorijalnem programu deklaracije ter konstatiral, da razumejo Nemci in Madžari jugoslovansko idejo drugače, kakor so jo pred vojno in prve dni vojne.'* Hrvatski Dnevnik prinaša 13. oktobra obširnejše poročilo o tem poročilu in po njem prinašamo naslednji odstavek, ki je izpuščen v Bosnische Post: "Naša deklaracija obsega vso zemlje, kjer prebiva naš narcd v monarhiji; ona vsebuje Slovence in Hrvate v Istri, Trstu, na Goriškem — naravno, brez furlanskega okraja — kakor naš program spjoh ne izključuje sporazuma s primorskimi Italijani; na severu obsega naša deklaracija naš narcd na Koroškem, zdravi naš narod na Štajerskem severno od Drave in na obeh bregovih Mure. Jasno je, da obsega tudi Medmurje, ki je bilo že združeno z materjo Hrvatsko, kakor tudi Panonske Slovence, katerih predniki so imeli tako močan utis na kulturo Madžarov. Pri doslednem izvajanju narodne ideje in po odločitvi naroda samega vsebuje deklaracija tudi hrvatski narcd, ki tvori na severu gd panonske Slavonije živ in trden most med severnimi in južnimi Slovani. Deklaracija vsebuje ekonomsko tako močni in kulturno napredni narod srbski v Bački, Ba-natu, splošno v nekdanji vojvo-dini. Ona ne izgublja izpred oči niti onih hrvatskih in srbskih naselbin, ki se dotikajo na južnem Ogrskem velikega narodnega telesa. Sava in Drava stvarjate, kot od Boga in naravo upostavljene prometne poti, iz tega ozemlja celoto, ki se otvarja na jugu pelemu svetu z našim morjem. Na vprašanje, kako je z uresničenjem teh velikih idealov, odgovarja dr. Korošec,da more biti zadovoljen z dosedanjim vspehom. Narod razumeva idejo, sprejema jo s celim srcem, a to je glavno, to je temelj vsega, to je konečno več nego vse veliko politično delovanje. Naravno, politiki ne morejo sedaj udariti na drugi način, kakor nam je dovoljeno po ustavi in zakonu: potom sporazuma z drugimi narodi v monarhiji!" Edinost piše 2. novembra: "Nemci nam podajajo zadnje čase lepe opomine in nasvete, da se naj na novo orijentiramo, da spremenimo toraj svoj politični program in svojo taktiko. V parlamentu poživlja knez Auersperg Slpvane, da pomagajo Nemcem zanesti zastavo kulture na vzhod in na jug. V nemških radikalnih listih zopet čitamo, da postajamo Slovani v Avstriji skromnejši v svojih zahtevah, odkar vidimo, kako pada vojaška in moralna moč ranskega fcolosa — Rusije, [i Slovani Avstriji nimamo ničesar menjati in vsaka nova ori jentacija, kakoršno bi želeH Nem D. železnice. Ves jugoslovanski narod vas bo podpiral pri tem in veselo bodo poftiljfels lokomotive bele avstrijski* vlade nemške po svoji oblake v sveže jugoslovansko sestavi, bo ostalo vse po nemškem, to znači: nasilje in germanizacijo. Dosedaj je vsaka avstrijska vlada bila predvsem nemška; sploh pa so metode vladanja v monarhiji znane po celem svetu. Prišla pa je svetovna vojna in z njo velike moderne ideje. Te ideje, katere je že celi svet sprejel za svoje, so predvsem naperjene proti mišljenju in delovanju nemških krogov in ravno Nemci so oni, ki Se ne morejo razumeti teh modernih načel. Avstrijske nemške vlade so vedile desetletja In desetletja politiko nasilja in izgrava-nja enega proti drugemu. Avstrijske vlade so vedno obljubovale, vedno lagale in nas večno vlekle za nos. Kdor pa je preveč pogosto lagal, temu nikdo več ne veruje. In to se je dogodilo in se bo dogodilo od sedaj naprej vsaki nemški vladi. Največje krivice so se vršile nad Jugoslovani. In to je bil eden vzrokov svetovne vojne. S svetovno vojno pa so prišli novi nazori o državi in njenih državljanih, prišle so moderne ideje in z njimi odgovarja jugoslovanska politika zadnje vojne dobe duhu in potrebam časa, vsled česar tudi ne bo izostal veliki vspeh — jugoslovanska država. Vsled tega ne morejo iti Jugoslovani več v zvezo z Nemci in odbijajo misel, da bi z njimi v zvezi ryasili kulturo na vzhod in na jug. Zlasti mi Slovenci odločno odbijamo to misel, kajti te kulture je na jugu že toliko, da na« je kar gTOza in strah. Istotako moremo reči Nemcem, da se ne brigajo za našo kulturno dobro, kajti vsa naša bodočnost je odvisna sedaj samo od nas in mi se čutimo dovolj odrastlim, da vemo, kako in kje je moramo iskati. Napačno je mišljenje Nemcev, da se ravnajo naše zahteve po trenutni vojaški in moralni sili Rusije, oziroma po trenutnih vspehih ali nevs^ehih zaveznikov. Naša bodoča jugoslovanska država moči katerekoli države. Naše zahteve imajo mnogo globokejše korenine, kakor modernih idej, kakor je demokracija in samoodločevanje naroda, katerih ni prinesla mili-tarna sila, oziroma momentani vojaški vspehi te ali one države, že dolgo časa. Ne meč, temveč ideja! Nemci še ne razumejo velikega časa, ostali so temveč majhni in slabi. Ta vojna pa mora donesti in je deloma tudi že donesla velike izpremembe na vseh poljih, vplivala je idejno na ves svet, in je samo še od časa odvisno, kedaj da se bodo realizirala moderna načela demokracije in samoodločevanja narodov. Nam Jugoslovanom pa bo poleg tega prinesla tudi zadoščenje za vse prestane krivice in grozodejstva. Naj bo zmaga kjerkoli, eno je gotovo: ako ena vojska zaustavlja še nadalje invazijo druge vojske, ne bo mogla zaustaviti invazijo velikih modernih ide~j. In ideja bo zmagala!" JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE. Tržaška Edinost objavlja 2. novembra članek o železnicah v jugoslovanskih krajih in zahteva, da postanejo last jugoslovanske države. ... Vsak človek posestnik, vsak narod se ravna po načelu: na svoji zemlji svoj gospod! Ker tečejo jugoslovanske proge izključno po jugoslovanskem ozemlju, je jasno, da ima pravico do njih samo oni, po čegar ozemlju tečejo . .. Nemci nočejo razumeti nove dobe, ki jugoslovanskega ozemlja za svoj interesni teritorij in sedaj zahtevajo, da se mi pravi lastniki te zemlje valjamo v prahu pred njimi. Ali, hvala Bogu, sedanji čas je za vedno pokopal razne Bismar-kove zanjke in pokazal Nemcem, da gre pravica pred pestjo,da sme vsak narod odločevati samo na svojem ozemlju, na tujem je samo gost... Sedaj se tresejo poslednji temelji Nemcev. Zgradba, katero so zidali toliko let, se jim sedaj ruši, ker ni imela pravega temelja. Ni bila grajena na resnici, temveč na pesti, na nasilju. In gotovo, naravni zakoni pravice jo bodo zrušili v prah. Naj se samo zruši; nikomur nas se ne bo oko zasolzilo za njo. Prišel bo čas, ko bodo razni Porstnerjevi jezikovni paragrafi > ni temveč tudi skrajno jutro!" O IZJAVI SLOVENSKIH " = ' STRANK. »;' (Slovenski Narod, 17. septembra.) "V soboto smo objavili na prvem mestu zgodovinsko važno izjavo. Voditelji obeh velikih slovenskih strank so dali izraz naj-globokejši Želji, katera je še kedaj polnila dušo in sree našega naroda, želji po svobodi )n miru. "Narodna ideja združuje danes vse sloje našega naroda v najtesnejšo enoto, narodna volja zmaguje vse predsodke; narodni blagor postaja suprema lex celega našega naroda. V zori zmagonosne narodne misli smo uvideli, da moremo biti v metodah in sredstvih in podrejenih ciljih nasprotniki, da pa moramo vsi od skrajne levice do skrajne desnice zavezniki, kadar nas usoda postavlja pred gigantsko alternativo: življenje ali smrt! Z vsemi silami svoje mlade duše stremi naš narod po življenju. Iz globine svoje, tužne preteklosti, iz b •;« na svoje mučenifike sedanjosti gleda v zarjo srečno bodočnosti. Odkar so podali njegovi izvoljeni narodni zastopniki na Dunaju pred celim svetom znamenito zgodovinsko deklaracijo, zna naš narod, kje je življenje, po katerem hrepeni. V združenju s Hrvati in Srbi v samostojni in neodvisni, na podlagi in pravici samoodločevanja naroda zgrajeni jugoslovanski državi je življenje za Slovence — extra Jugoelaviam non est vita — izven Jugoslavije je smrt! Izven Jugoslavije bomo postali žrtev silnih sosedov in vadljalo se bo za našo drago domovino, kakor za Odre-šenikov plašč, katero si bodo razdelili Pilatovi sluge. Tega se zaveda ves naš narod. Vsled tega ni bilo navdušenje, katero je izzvala jugoslovanska deklaracija, samo izraz globoko ukoreninjene ljubezni napram rodnim jugoslovanskim bratom, temveč je bilo tudi izraz onega treznega razmišljanja, ki ne izgublja v idealnem poletu pod seboj podlage resnične realnosti. Jugoslovan-1 ska deklaracija je postala .credo našega naroda, njegova narodna veroizpoved, temelj njegove politike, realni načrt njegove bodočnosti. Ni poštenega Slovenca, k> b» nam ne potrdil, ako pravimo: "Naš narod živi in umira z jugoslovansko deklaracijo. jat tako dolgo v skupni borbi z ostalimi razredi sa najprimitiv-n^jše pravice svojega naroda, dokler se 119 realizira jugoslovan ska deklaracija, in zato iskreno pozdravlja opozicijonajno držanje Jugoslovanskega kluba." SPLETKE PROTI SLOVENCEM. (Slovenski Narcd, 30. oktobra.) Že dalj časa opažamo sistematične spletke proti Slovencem, medtem ko se hočejo istočasno nekako laskati ostalim Jugoslovenom in jih mnogi zagotavljajo o nekaki naklonjenosti njihovim težnjam po zedinjenju. Nemško časopisje, bčividno inspirirano od uglednih in vplivnih političnih krogov, je dosledno govorilo o, jugoslovanskih težnjah — brez Slovencev. Pri naštevanju, katere zemlje naj bi obsegala Jugoslavija, so izpu-ščali edino slovenske zemlje. O jugoslovanskem vprašanju v takem smislu se pripravlja, kakor se govori, "temeljita" brošura, da je,za Avstrijo in za dinastijo Jugoslavija neobhodno potrebna, toda — brez Slovencev, kateri morajo tvoriti stalno zvezo nemških in Čeških jiešel s morjem. (Zatem se navaja v članku govor nemškega opata Helmerja v gosposki zbornici.) ,i>. JUGOSLOVANSKI SOCIALISTI PROTI AVSTRIJSKI.. VLADI. (Edinost, 29. oktobra.) "Kako globoko se je ukorenila misel narodnega zedinjenja Jugoslovanov v dušo celega našega naroda, nam zelo jasno kaže izjava slovenskih socijal-demokratov, katera je bila priobČena v glasilu jugoslovanske dem. stranke. "Napreju" od 24. oktobra. V uvodnem članku pod naslovom proti vladi stoji med drugim dobesedno; "Z dvojnega razloga je slovensko delavstvo proti sedanji vladi. Zapostavl.ja-no je od nje politično in ekonomsko. Politično zato, ker je treba slovenskim delavcem za njih svoboden razvoj svobodna jugoslo vanska država, katero mu vlada odreka. Kakor se delavstvo brani ekonomske odvisnosti močnejšega razreda, istotako se brani polHič- JUGOSLOVANOM: SLOVEN-OEM, HRVATOM IN SRBOM IN VSEM OSTALIM SLOVANOM V AMERIKI. V Alneriko dospe uradno, diplomatsko in vojno odposlanstvo St-bije, da pozdravi narod Zdr. držav in njegove prestavnike. Na podlagi prejšnjega sklepa in v zvezi s pozivom predsednika Jugoslovanskega Odbora v Londonu, dr. A. Trumbi^a, in v sporazumu s srbskim poslaništvom v Washingtonu, D. C., je prevzel Jugoslovanski Narodni Svet v Ameriki nase prijetno dolžnost, da pripravi in vodi sprejem tega odposlanstva Srbije. Smatrajoč, da je dolžnost vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor tudi ostalih Jugoslovanov v Ameriki, da manifestirajo pri tej priliki svoje občudovanje in svojo naklonjenost junaški in muče-niški Srbiji, svojo solidarnost v odporu proti. Avstro-nemško-mad-žartiki tiraniji in svojo nezlomljivo, voljo, da hočejo biti svobodni, upravlja svoj poziv na vse Slovence, Hrvate in Srbe v Ameriki in na vse narodne organizacije in društva brez razlike, da popolnoma enodušno in v sporazumu in skupno z ostalimi Slovani pozdravijo srbsko odposlanslanstva ob priliki njegovega dohoda v Ameriko, in da s svečanim sprejemom in z velikimi zbori v vseh mestih, katere bi odposlanstvo obiskalo, manifestirajo na najveličastnejši način za Srbijo kot predstavljateljivo borbe vseh Jugoslovanov in sploh vseh tlačenih Slovanov. Vse ostale Slovane pa prosi, da se temu pridružijo, v svesti, da nam more samo skupna solidarnost uresničiti osvobojenje in zedinjenje. Posli, kateri so v zvezi s sprejemom, bo vodil po zaključku Jug. Nar. Sveta — posebni ožji odbor ,katerega tvorijo: Don Niko Grškovič, predsednik Hrvatskega Saveza. Dr. F. J. Kern, za Slovensko Zvezo. •1 Dr. Miloš Trivunac, predsednik Srbske Narodne Odbrane. V vsem, kar se tiče sprejema odposlanstva, se je treba obrniti na ta Odbor preko Jugoslovanske Kancelarije, 932 Southern Building, Washington, D. C. Za Jug. Nar. Svet: Dr. A. Biankini, predsednik. Washington, D. C. 15. dec. 1917. POLJSKO IN JUGOSLOVANSKO VPRA&ANJE. so po drugih deželah komaj ali dva vagona od občine, tega je nastanjenih v tej občini več bataljonov in poleg tega se je naselilo tu še 600 Madžarov z 900 konji, ki so v 14 dneh požrli vse, kar je bilo zelenega. V nekaterih okrajih so odvzeli posameznikom poslednjo bilko sena. Za lovskega konja "gospoda glavarja" so rekvirirali seno. medtem ko ni ostalo za vprež-no domačo živino ničesar. Naravna posledica tega je, da mora kmet prodati vso svojo živino do zadnjega repa v hlevu. Vsa naša J« narodne Reki in v Vipavski dolini vojaštvo konje v vinograde, kjer so vse popasli. Kdo je kriv teh strašnih razmer? Predvsem vojska, potem birokracija. Svoj govor je zaključil z besedami! 4'Mi hočemo mir, toda pravi resnični mir, mir svobode, enakosti in bratstva vseh narodov sveta. (Burno odobravanje.) Čas beži od starih ljudi hitro, kot denar od mladih. tako Satan sam, bi nikakor ne mogel opravljati svojih poslov, če bi ne imel toliko prostovoljnih človeških pomagačev. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine, Prva In ne|stare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So» Millard Ave. Chicago I1L Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. \xxxxvxv\\x\\xvx\\xvvvwvv\vw \wvx\\xvvxvx> Telefon: Canal 80 ' Edinost, 15. novembra.) V članku o poljski debati se glasi med drugimi: Upati smemo, da je bila včeraj pokopana v poslanski zbornici ona berlinska namera s polovičarsko Poljsko, brez istočasne rešitve vseh popolnoma enakovažirih vprašanj. Vseeno pa pravimo: Naj se poljsko vprašanje reši v čim večjo korist in glavo poljskega naroda! Naj živi velika Poljska! toda istočasno tudi svobodna Češka, svobodna Jugoslavija, svobodna Ukrajina! ( (Niso pa samo politični momenti vzrok nezadovoljstva našega naroda z obstoječimi razmerami. V Istri, Dalmaciji in Her-ceg-Bosni vlada lakota, gospodari smrt. Iftradani dobivajo legitimacije sa beračenje po Kranjskem. V Dalmaciji so rekvirirali olje po 6 kron litar, drugim pa se pladnje po 30 kron. Hrvatski Sabor je hotel sprovizijonirati Dalmacijo in Istro, in kot odgovor na to je bil celo to ozemlje pridruženo vojnemu pasu. (Poslanec Jarc! Sedaj rekvirirajo.) Mesto naroda, ki strada, dobivajo drugi hrano, ki je bila njemu namenjena. Sploh, kar se tiče rekvizij, vam pravim, da niste v snu videli, Kar 9e pri nas dogaja. Kdo ima pravico rekvirirati? Zjutraj, zastopnik deželnega nakupovališča za seno, opoldan odposlan«? kakega vojaškega zbora, popoldan dru-gega »bora, zvečer ene kolone, alfngo jutro druge kolone, opoldan trertfe čete itd. Poleg vsega Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, III Rojaki Slovene! vedno dobro došlil 'vxwaxxxxxxxxxvv^xxxxvvvxvxxxxxvxvvvxvvxxxxvw %\\V\V\\'< TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova draitvena pravila, lično izdalaaa pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselic«, ali kak« drugs tiskovin«, obrnite s« na največjo slovansko anijsko tiskamo v Ameriki, aa NARODNO TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, UL Ta Vam bode Ugotovila vse tiskovine v popolno sadovoljaost glede cene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo priprava« Vplačilne knjižice aa člane in članice, izdelane v malem iepnem format« in trdo vezane. Palje imamo v zalogi selo prikladne Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugik izdatkov, t«r Pobotnic«. Tiskane imamo tudi Bolniške list«, večje in man ji« in pofltbM pol« za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakk« vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. tr Na zahtevo pošljemo vsakemu drufttvu vsor«e forina tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasil« K . S. BL Jednete" Ne strašite se! Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. — 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nodvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako z<>pet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku. Naia banka ja pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kra* ram sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naš* banlu j* deppzitni urad sa svasao poštno hranilnico, sa motto Joliet, sa okraj Will, sa državo Illinois in sa vlado Zdrusanih driar. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 0. dop. do 3. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS $150,000. Rezervni sklad $360,000. ki gA priredilo vsa naša društva dne 18. januarja v počast atarim in novim glav. nim uradnikom K. S. K. J. Ban-ket se vrši dne 13. januarja zvečer ob pol 7. nri v Sternovi dvorani; tiket velja $1.50 za eno osebo.. Vsakdo, ki se namerava udeleži ti tega pomembnega banketa naj se zgiasi najkasneje do 5. januarja 1918 pri svojem dr .tajniku, ker kasneje se ne bo več tiketov dobilo. Tudi uljudno vabimo tem potom na ta banket naše sosede iz Rockdale, La Salle, Aurore in Ohieaga Pripravljalni odbor. fi i —* NAZNANILO. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111., se naznanja, da smo imeli letno društveno sejo in tudi smo ravno ta dan obhajali 25-letnico djruštiva sv. Cirila in Metoda, kar je ustanovljeno. Seja se je vršila v najlepšem redu in slogi. Vidi se, da imajo bratje zaupanje v svoje odbornike, ki so že več let v odbo -rih, saj so bili za prihodnje leto zopet vsi stari odborniki izvoljeni z absolntno večino glasov. To se ve, da ima naše društvo sv. Cirila in Metoda tak odbor, da je lahko ponosno na njega, kajti boljšega odbora ne more več pričakovati od sedanjega, ki bi bil vedno tako marljiv in skrben za društvo in njegovo blagajno.«,Ta odbor varuje -in skrbi vedno za naraščaj blagajne. Koliko ima naš predsednik čez leto zaradi društva in koliko svojega de -narja potroši, - pa vse za korist ..društvene blagajne, ne da bi si en cent zaračunil, zato od dru -štva. Ravno tako dober je tudi naš tajnik. Koliko ima on dela čez leto; pa za malo plačo od društva. Njegove knjige in računi so v najlepšem redu, vse se vje-ma do centa. Ali ni potem tak brat vreden, da je še vnaprej tajnik. Zatorej je neki brat na let ni seji predlagal, da mu bi društvo dalo kako nagrado, ker je že enajst let tajnik našega društva A on je to darilo hvaležno odklonil z opombo, da je boljše, da ostane ta denar v društveni bla -gajni. Tudi naš blagajnik je mož na svojem mestu, ker vestno ter skrbno vod i "društven o blagajno Zastopnik tudi svoje posle v zvezi z Jednoto zvesto izpolnuje; torej je naše društvo res lahko ponosno na svoj sedanji odbor. Priznanje in pohvala gre tudi osta -lim odbornikom našega društva Po dokončani seji so se naen -krat odprla vrata v dvorani, na kar smo zagledali v dvorani štiri sestre našega društva, ki so nam ■mize polnile z okusnimi jedili in pijačo, da so se kar mize šibile pod veliko težo. Povodom srebr nega jubileja se je namreč, vršil po seji tndi banket. Na ta banket smo povabili tudi našega domačega župnika, Rev. J. Plevnika. glavnega tajnika K. S. K. J. Josip Zalarja, predsed. nadzornega odfbora K. »S. K. J. Joseph Dunda, glavnega blagajnika K. S. K. J. John Graheka in_ ustanovitelja našega društva sv. Cirila in Metoda Josip Stukla. Vsem tem se v imenu našega društva lepo za -hvaljujem za njih udeležbo pri naši zadnji slavnostni veselici Hvala vsem za krasne in vzpodbudili ve govore o pomenu dru -štva in dobrotah* katere je naše društvo delilo tekom zadnjih 25 let. ("'ast g. J. Plevnik je v svojem govoru tudi omenil, koliko je to društvo v minulih letih dobrega storiio tudi za cerkev sv. Jožefa. več kakor bi moralo storiti Gotova je pa tudi stvar, da v tem oziru ni zaostajalo naše društvo za drugimi, četudi so večja po številu članstva. Zatem je imel govor naš gl. tajnik K. S. K. J. Josip Zalar, koliko da je že pomagalo društvo sv. Cirila in Metoda tekom 25 let svojim članom z bolniško in po -grebno podporo; da pa to dru -štvo »e vedno obstoja na dobri in trdni podlagi. Pri tem nam je govornik povedal, kako lepo so se zaSefc zanimati zadnji čas stariši člani K. K. J., da pridno vpi- oddelek sedaj te okrog tri tisoč (3000) otrok. — Tudi jas apeliram in kličem članom našega društva, da vpišete svotfo mladino v nameravate otroški oddelek K. S. K. J., ki je tolikega pomena za nas vse. Govor je tudi držal ustanovnik našega društva sobrat Josip Stu-•kel in - Marko Znideršič, ter sedanji tajnik društva sv. Cirila in Metoda Math. Bučar, in sedanji predsednik Frank Terlep. Besede in govori vseh teh nam bodo ostali dolgo časa v hvaležnem spominu. Pri tem izrekam tudi hvalo gospe Ani Stukel, prijateljici našega društva, ki je tudi že toliko ■dobrega storila za naše društvo. Pri vsaki naši veselici je bila zaposlena, da se je prireditev bolj ,obnesla In hvala Bogu! Mrs. Ana Stukel je danes ob 26-letniei društvenega obstanka še vedno čvrsta, vesela in delavna, kar je zopet pokazala na minulem banketu. Da, zares, Mrs. Ano Stukel bi težko pogrešali. Spominjali se je bomo radi še pozna leta, kako je nam nagelčke na prsa pripenjala. Tudi se zahvaljujemo našim sestram "kelnaricam", ki so nam tako dobro stregle na našem zadnjem 'banketu, ali slavnosti 25-letnice društvenega obstanka in sicer sestri našega društva Ani Terlep, Ani Bučar, Uršuli Kam -bich in naši kuharici, sestri društva, Johanf-Soince. K sklepu želim še vsemu član -stvu našega društva m K. S. K. J. srečno Novo leto 1918. Martin Kambich, delegat, POZDRAV cenjenim sobratom in sosestram dr. sv. Vida, štev. 25 Cleveland, Ohio. Namenil sem se, da vas nagovorim poprej, predno naj stopim pred Vas kot Vaš društveni u radnik, da vas, vsakega posamez no pozdravim in povabim k skup ni seji k skupnemu delu in k skup nemu društvenemu življenju. Vem prav dobro, da ako se o glasim v "Glasilu," me bodete vsi slišali; ako Vas pismeno kličem"in čakam na društ. seji, Vas ne bode nikdar vseh; vendar pa bodem skušal neutrujeno pripraviti vas do tega, da bodete radi zahajali na društvene seje in se tam tako rekoč navadili medsebojnega ob čevanja in družabnega življenja Jaz vem, kako smo mi navaje ni; mi smo stari člani, znamo vse po starem, skušnje imamo vedno ene in iste in navajeni smo tako da se zelo radi izognemo dr. seje samo če je mogoče, in ako pa nas takorekoč po naključju ujamejo med tem ko smo prišli plačat, — potem se že izgovorimo, da se nam prav silno mudi domu; včasih nič ne de, če se tudi malo zlažemo,, stvar je že taka, da nas prav zelo veseli, ako paša seja prav hitro mine — kajne, da je res tako? No do sedaj ste bili samo člani taki, sedaj bode pa še Vaš pred sednik gledal na kratke seje ; potem bi bilo najboljše, da bi jih sploh ne bilo. Ne, stvar ni taka. In tako ne bo smelo iti. Jaz bi želel da bi hodili radi in z veseljem na dr. seje; gledali bomo na to da se bodo vse naše seje vršile tako, da Vam bo ugajalo in da Vas bode interesiralo; skušali bo demo, da se spoznamo prav odkrito eden z drugim in spremenili bomo to, j?esar se bojite sedaj, in da se bodete sej potem veselili namesto, da bi se jih ogibali. Vsaka malenkost, ki ni vredna, da se pojavi med nami na seji, naj izostane; za malenkosti se ne bomo prepirali tako, kakor je podobno napravilo neko pevsko društvo ki je debatiralo o neki velikanski stvari namreč: Da bi se spremenil čas vaj iz pol osme na 7 uro." Govorniki so se pojavljali z ognjevitimi govori in dokazi prvi sicer, da se ob sedmi uri in drugi niso hoteli podati, češ; zakaj pa da ne bi bilo ob pol osmi uri; ta debata je trajala cd 3 uri popoldne do 6 ure zvečer in prišli so do zaključka, da naj ostane pri starem— Kajne bratje, za tak prazen "nič" mi nočemo prazne slame mlatiti; o malih rečeh bomo mali, o velikih pa bomo večji ir vse pa po pravici, jedrnato in odločno. > ni prav _»aveda, da je društva deležen vseh pravic, imetja in da ima on pravico odi čevati tudi v vseh stvareh, ki pridejo na društveno sejo; ako tega ne stori, ali če se drži malomarno, potem prepušča vso to veljavo in kredit drugim, in ako tako dela, bo delal tako tudi njegov sobrat poleg njega in še tretji isto, potem postane celo društvo takorekoč mrtvo, brez zanimanja; ako imajo sicer dober odbor, ima društvo še obstanek, ako bi pa imeli nezadovoljivi odbor, bi pa bilo neznosno in nesreča za društvo. Zatorej cenjeni sobrat je, pomislite, da je naše društvo največje, skoraj najstarejše, da ima izbrane vse boljše, uplivne in poštene gospodarje — može in fante, h katerem tudi spadajo istotako soproge in ženske;'društvo ki šteje črez 500 članov, ali ni to velika druž ba, ali ni t o^ vredno za nas, da se skupaj zbiramo in skupaj odloču jemo f Da člani in sobrat je! Vi ste oni gospodarji, ne pa samo vaš odbor; odbor.plačate, da gospoda ri, vi pa morate tudi narekovati, četudi opravičeno kritizirate s tem bode vaš odbor popolnoma zado voljen. Jaz Vas zagotavljam, da bodete našli popolnoma dovolj poštene ga družabnega življenja med seboj ; dala se Vam bode prilika, da se medsebojno razveselite, spoznate in razgovorite; s tem bodemo dali eden drugemu pogum, in ko bomo imeli vesele in prijazne seje, se jih bodete rajši vdeleževali, vpisovali nove člane in se tako privadili pravemu društ. življenju. Mi imamo med seboj vsakovrstne zmožne in izkušene člane, kateri bodo lahko nastopili z go vori, ki nas bodo zanimali; vsakdo bo lahko izrazil svoje zanimanje, od vas bo odvisno, kako hočete; skušnja me uči ako pogledam okoli ob nedeljah, pa vidim, da vsakdo hiti k svojemu prijatelju, da se z njim kratkočasi, nobeden neče biti sam in ako se Že 2 ali 3 skupaj zberejo in se imajo mnogo za pogovoriti; kaj še le mi, vsi skupaj, tako močna družba. Naša dolžnost je,* in mi bi morali vai ^ * i 1 frev in letna seja se je vrši- ______________________la v najlepšem redu, kar priča, Lokar, predsednica; Ana da vlada v resnici sestrska sloga podpredsednica; Josipina I. tajnica; Marija Turk, ; Anna Adlešič, blagaj-; Ana. Golobič, zastopnica. Katarina Skender, Frankovič in Katarina Rogi-na. Predsedniea bolniškega odseka Marija Bros, 4817 Plum Alley, Pittsburg, Pa. Porotne odbornice: Ana Jugovič, Marija Gerlovič in Josipina Pragner. Seja se je vršila v najlepšem redu, slogi in zadovoljstvu. Srečno in zdravo Novo leto želim in voščim vsemu članstvu K. S. K. J. v imenu dr. Mar. Sed. Žal. št. 81, Pbgh., Pa. Joftpina Fortun,. tajnica.' NAZNANILO. Na zadnji letni seji društva ^red Baraga štev. 93 Chisholm, Minn, vršeči se dne 9. decembra, so bili v najlepšem redu in slogi izvoljeni sledeči uradniki za leto 1918: John Znidarsičh, predsednik; Frank Laurich, podpredsednik; John Kochevar, tajnik; Matt Košmrl, podtajnik; -Peter Staudohar, blagajnik; < Louis Baraga, zastopnik; Bolniški načelnik Matt Košmrl; ». 1 nadzornik Jacob Petrich; 2. nadzornik, Frank Letina; * 3. nadzornik Joseph Hren. . Naše društvo je jako dobro napredovalo pretekle 2 leti in upam, da bodo novi odborniki ravno tako nadaljevali. Društvo ima blizu $1400.00 svpjega premoženja, kar je lahko v ponos vsakemu članu našega društva. Ob sklepu se prav lepo zahvaljujem kot odstopivši tajnik vsem sobratom, souradnikom in kakor tudi celemu društvu, ker so me v vsem podpirali skozi 3 leta mojega tajništva, da smo šli tako slož no in bratsko naprej. S sobratskim pozdravom Peter Staudohar, bivši tajnik. kmalu skupaj na'sejo priti in istotako kmalu od seje iti v polni zadovoljnosti. Jaz se tega veselim, jaz tudi želim, da to moje revno priporočilo upoštevate; spoznaj mo, da je društvo več kot zavarovalna družba in ako le hočemo biti složni, zaupljivi in točni, mi lahko naredimo v svojo korist najbolj zanimive in kratkočasne seje, kjer se bomo marsičesa podučili in ža bavali bratsko; pri tem pa bodo naše seje na pcdlagi društvenih in Jednotinih pravil popolnoma prav zaključene. Upam, da bedo tudi drugi moji souradniki popolnoma zadovoljni z mojim nasvetom, kajti mi moramo biti združeni skupaj z enim mišljenjem, združen ves odbor, kakor naj bi tudi vsi člani z odborom enih misli sodelovali; napadov, nasprotovanj, ali strankar-stva pri društvu se ne sme poznati. Vsak član, kateremu ni katera stvar jasna,naj prosi za pojasnila; o predlogih, ki so razjasnjeni in z večino potrjeni naj se več ne o-poreka in naj ne bo nihče užaljen zato, ako je večina drugače sklenila kot bi on želel. Ako bodemo tako ravnali, bomo prav lahko izhajali. Jaz bodem posvetil vse svo, je moči v to, da si sem Vam že predsedoval 6 let v Vašo zadovolj-nost; upam, da bom to delo še toliko bolj zmožen voditi sedaj. Gotovo pa pričakujem tudi od Vas podpore, kep predsednik ne more narediti ničesar, ako ni z njemu članstvo v sporazumu, ali naklonjeno. Bodimo vsi skupaj v zaupanju m z dobrim namenom bomo napredovali in zaraditega, kjer smo največji po številti in takorekoč najstarejši, moramo tudi pokazati, da delamo v složnosti. Zahvaljujoč se cenjenim sobratom za izkazano mi zaupanje, Vas vse iskreno pozdravljam in Vas prosim, da se udeležujete vsake društvene seje kar bode storilo mnogo dobrega za društvo, za Vas in za K. S. K. Jednoto. Vaš predsednik Anton Grdina. NAZNANILO. Iz urada dr. M. Zdr. Bolnikov štev 04 K. 8. K. Jednote v Su blet, Wyo. Naznanja se vsem članom jin članicam omenjenega društva. }da Sme imeli glavno letno sejo dne 9. decembra, na kateri je bilo rešenih več važnih točk in volitev uradnikov, za leto 1918. Izvoljeni uradniki so sledeči: Predsednik. Martin Hribernik. (Podpredsednik John-h Krumpač-nik. I. tajnik Frank Kramar. II. tajnik Frank Cirej! Blagajnik Alojz Rakun. Nadzorniki: Konstantin Podl^snik,. Frank Cirej, Mak« Robnik. Bolniška obiskovalca John Krnnrpačnik, Anton Podmenin-šek. Reditelj John Solar. Ob enem se naznanja vsem /zu-nanjim članom in članicam, da je naše društvo sklenilo stopiti pod okrilje centralizacije bolniške podpore naše slavne K. S. K. Jednote. Kakor je bilo nam že naznanjeno v našem Glasilu se začne s poslovanjem bolniškega oddelka s 1. januarjem 1918., zato bomo morali plačati vsi člani in članice po 2 dolarja pristopnine in 75 centov mesečnine; nadalje se o-pozarja člane in članice, da se ravnajo po pravilih tikajočih se centralizacije, boki. podpore. Opozarja se tudi vse člane in članice našega društva, da ako hočejo biti deležni vseh podpor, katere deli naša slavna K. S. K. Jednota, morajo tudi redno plačevati mesečne asesmente. Člani in članice živeči izven Subleta, nkj pošiljajo mesečnino na I. tajnika Frank Kramar, Box 61 Sublet, Wyo. • Sobratski pozdrav in srečno novojeto vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote. Frank Cirej, pom. tajnik. NAZNANILO. . Iz urada (Jr. "Marije Sedem Ža-Jaz bi želel, da bi se zanimali ji osti" št. 81, Pittsburgh, Pa., sei vsi in sicer za vse, kar pride ns naznanja članicam, da smo imele1 in Ivana Butar nadzornice. Vrata-ven ljudski shod, v La Salle, lil NAZNANILO. Društvo sv. Ane štev. 123 K S. K. J. v Bridgeport, Ohio, je i melo svojo letno zborovanje in volitev odbora za Ifto 1918 v nedeljo dne 16. dec. 1917. V odbor so bile izvoljene sledeče članiee: Ana Legan, predsednica; Marija Markus, podpredsednica Josephina Hočevar, tajnica; Frančiška Gričar, podtajnica; Uršula Kovačič, blagajničarka; Ivana Hočevar, zastounica. Terezija Gregorič, Zofija Kikel m*d članicami društva sv. Ane Le tako naprej sest/e, ker le v slogi bo naSe društvo še v bodoče napredovalo, kar bo nam v ponos in korist. Na tem mestu se starim odbor-nieam uljudno zahvaljujem za njih delovanje v pretečenem letu. Novo izvoljenim pa želim mnogo uspeha v Novem letu 1918. Društvo sv. Ane šteje sedaj 68 članic in 24 otrok , kar je že pre-eej lepo število za našo naselbino; vsekakor bi se to število še lahko povečalo, posebno otroški oddelek bi se lahko potrojft, zatorej cenjene sosestre! stopimo z no_ vim letom na delo z novim pogumom, da pridobimo več članic v našo sredo. Vpišite Vaše otroke v društvo, kar bo Vam samim v korist; za majhne mesečne doneske od Jednote je zavarovana vaša mladina; v slučaju nesreče, ki nikoli ne počiva prejmete svoto 100 dol. kar je -znaten pripomoček pri pogrebu otroka, osobito v sedanjih težkih časih, svojim malim pa daste s tem tudi lep izgled in priliko, da so že v rani mladosti člani društva in naše slavne K. S K. J. Zapomnite si cenjene »ose stre, da je obstanek društva in Jednote odvisen le od naših malih, kolikor večji bo otroški oddelek pri društvu, toliko močnejši je temelj, ki bo stal trdno ko boste že davno počivale v grobu in se bodo vaši otroci spominjali s hvaležnostjo na Vas. Upam da boste cenjene sosestre to upoštevale in v Novem letu vpisale svoje otroke v društvo sv. Ane, da se število v kratkem potroji. Dasi malo pozno, želim vseeno vsem članicam društva sv. Ane štev. 123 srečno Novo leto, kakor tudi vsem članom in članicam K. S. K. J. S sestrskim pozdravom Josephina Hočevar, tajnica. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Ane št. 150, Cle veland, Ohio, se naznanja, da so bile na zadnji glavni seji izvoljene sledeče uradnice za leto 1918. Predsednica Terezija Lekan podpreds. Frančiška Suhadolnik I. tajnica Marija Barle; II. tajnica Dorothy Pucelj; III. tajnica Ana Zupančič; blagajničarka Marija Miklavčič; zastopnica Marija Peskar; nadzornice: Mary Slak, Josipina Sadar in Josipina Fink. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolskem prostoru. Pri tej priliki prosim vse članice našega društva, da bi marljivo agitirale za napredek društva in za pridobitev novih članic. Če bi pridobila vsaka članica le eno novo, bi nas bilo koncem leta še enkrat več, kakor sedaj. Torej cenjene mi sestre! Le na delo, da bomo imele tudi v 1. 1918 vsaj tak vspeh, kot lansko leto. S pozdravom do vsega članstva K. S. K. TI. Sr^no, veselo, zdravo in uspešno Novo leto! Terezija Lekan, predsednica. NAZNANILO. tNa glavni seji ženskega podpornega društva "Kr. Majni-ka", št. 157 K. S. K. J., Sheboygan, Wis., so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1918: Predsednica Jožefa Kušman. Podpredsed. Marjeta Eržen. Glavna taj. Mary Prisland. Bla gaj. Mary Kastelic. Zastop. Matilda Frančič. Zapisnikarica Ana Ribič. Ravnatelj. Matilda Skrinar. Nadzornice Antonija Bogolin, Mary Brezovnik, Ana Juriček. Drage sosestre! 'Naše društvo se je pomnožilo to leto za 30 članic; torej nas je 83 'ki stojimo pod okriljem društva "Kr. Maj-nika, društveno premoženje pa je narastlo na $863.52. Dajmo se podvizati za prihodnje leto, da dosežemo številko 100 pri članicah. Blagajni pa želim, da bi se podvojila. K sklepu voščim vsem članicam in članom Jednote veselo in srečno Novo leto! Mary Prisland, I. tajnica. La Salle, HI. Slavnemu slovenskemu občinstvu v La Salle, Oglesby, Utica in De Pue, 111. se tem potom uljudno naznanja, da se vrši prihodnjo nedeljo, dne 6. januarja 1918, to je na "Treh Kraljev dan,^ veliki ja- drustvenih sejah v razgovor; jaa letno sejo dne 23. dec. m. m. Na tej rica Marija Koren ml. ni sv. Roka na 6-ti cesti, ter pričel točno ob 4. ari poopldne. Glavni govornik tega shoda bo g. Rudolf Trošt, neumorni in neupogljivi naš narodni boritelj! Za njim bo še nekaj drugih govornikov. — Bratje im sestre! Ta dan bo dan preizkušnje, da kako globoko je naša narodna zavednost! "Naša sveta dolžnost je, da na ta dan tudi odkrito pokažemo ljubezen in lojalnost do naše nove domovine, katera je nas sprejela pred leti pod svoje okrilje nas u-boge, — lahko rečemo pregnane lastne zemlje, nas slovenske trpine! Na ta shod se bode povabilo tudi vplivne mestne može, kakor mesnega župana in druge; zatorej bi bilo skrajno sramotno, če se ne bi vsi od prvega do zadnjega udeležili tega shoda. Vedite, da po naši udeležbi nas bodo Ameri-kanci sodili, — sodili našo ljubezen in lojalnost do naše nove domovine, svobodne Amerike. Zato rej vsi na plan dne 6. januarja 1918, kajti gre se za ugled našega slovenskega naroda in za našo narodno čast. Pripravljalni odbor. ♦ ■ Willard, Wis. Cenjeni sobrat urednik: — Sprejmite par vrstic iz naše fatrmarske naselbine. Skoda, da nimam nič veselega poročati od tukaj, ampak, da moram naznani žalostno vest o nesreči, ki nas tako rada obiskuje. Danes, dne 21. decembra 1917 se je vršil pogreb 14 let starega slovenskega šolarja Frank Volka, ki je bil po nesreči zadet od "22" puške krogle v vrat in čez 10 ur potem* je izdihnil svojo mlado in nedolžno dušo. •Nesreča se je pripetila zaradi •malomarnosti starišev. Eden izmed sošolcev pokojnika je imel ono orožje s sabo. Ko so se vračali otroci iz šole, so vprizarja- 11 neko igro, da so morali nekateri dvigati roke kvišku pred napadalcem. Pri tej igri se je puška sprožila in zadela mladega Franka v vrat. Hipoma so pozvali zdravnika ter odpeljali ponesrečenega dečka v Marshfield bolnico; a bilo je vse to zaman. Dragi stariši. to je tukaj v naši naselbini že drugi slučaj take nesreče. Also bi bolj pazili na svoje otroke in bi jim ne puščali igrati se z nevarnim orožjem, bi bilo gotovo boljše zanj in tudi za njegove prizadete. Tam potom izrekam tako hudo prizadetim starišem naše. iskreno soža-Ije; ponesrečenemu Franku pa kličem: Počivaj v miru! Kar se tiče delavskih razmer, so iste tukaj prav povoljne; zato ker ima vsak farmar dovolj dela. Ako nam pa denarja primanjkuje, pa nekoliko dalj časa Jsravo pocukoma pri molži in se namesti. Vreme imamo tukaj jako ugodno; snega je padlo samo toliko, da vemo. da bo ali da je tudi letos tako bel kot lani. Dobro vem, da boste g. urednik zelo ogledovali ta moj dopis, ker je bolj po farmarsko pisan. Pa ne zamerite mi tega, ker farmarji imamo svoje pisavo; seveda, nekatere črke so bolj krive kot druge, pa jih 'boste že "po-gruntali." Zato pa neham, ker se boji ta moj dopis novoletnega koša in bi moral revček najbolj zdftlaj ležati, ker je morda prvi te vrste v tekočem letu. ■H koncu voščim srečno Novo leto vsem članom in članicam K. 8. K. Jednote.. Zastopnik dr. sv. Druiine št. 136. Cleveland, Ohio. Mogoče da prideva z urednikom v "konflikt" zaradi prepogostega dopisovanja iz Clevelanda? Pa nič zato, ^az si prištevam to, da imam pravico to storiti, kolikor pogosto se mi poljubi; magari da urednik pesti in zobe stiska nad mano. % Gotovo da imam danes že zopet nekaj novega za cenjene čitatelje in nekaj naprednega. V zadnjem dopisu sem Vam bolj obširno pojasnil o tako važnem delovanju Jugoslovanov katero je tu med Slovenci tako oživelo; in danes lahko ponosno poročam o temu razširjanju in uspehu tega narodnega podjetja. V okolici Cleve-landa, Collinwood, Newburgh, Lorain so se vršili narodni shodi. IT-stanovile so se podružnice Slovenske Narodne zveze, v katerih so bili izvoljeni v odbore najbolj u-plivni možje, kateri bodo delovali Shod se bo vršil v šolski dvoj*- odločno in neumorno za zedinje- Kakor poroča ljubljanski Sld-yenaki Narod od, 3. oktobra, je imel dr. Ravnihar v dunajskem državnem /boru naslednji značilni govor: Cenjeni tovariši! Živimot v času, najvažnejšem za narodno življenj e. Gre se za vprašanje "To be or not to be". Ogromna odgovornost pada na nas narodne zastopnike. Še pozni rodovi bodo kazali na nas — v dobrem ali slabem smislu. Glejte, oni so, ki so odločevali o usodi našega naroda. Zavedajmo se, da stvarjamo zgodovino našega naroda. Tega se moramo zavedati vedno pri vsakem poslu, zlasti pa, kadar je treba braniti naša temeljna prava, katera nam hoče naš sovražnik odrekati Ne dopuščajmo nikake dvoumnosti o tem, kaj hočemo, in četudi bi morali poskusiti izvršiti svojo voljo z vsemi svojimi duševnimi in telesnimi silami ne glede na žrtve, katere bodo kronale rmago naše pravične stvari!" — (Ploskanje.) Xato je nadaljeval nemški: "Izražanje zahteve po zedinjenju celokupnega ozemlja, na katerem prebivajo Jugoslovani, v neodvisno, od vsakega tujega gospod-stva svobodno državo, si prazna fraza, nična beseda. To je temveč globoko zamišljena zahteva celega našega naroda, ker je to čut njegovega srca, izliv njegove duše. Tega ni zapopadel ministrski predsednik, ko je z lahkotno gesto hotel za vedno odpraviti naso deklaracijo od 30. maja. Mogoče so mu to gesto sugestirali oni žan-rlarji, ki so bili poslani po naših krajih, da se prepričajo med narodom samim o izvoru te dekla -racije, ali izhaja iz naroda, ali pa je morda samo izraz nekaterih vročih političnih glav. Sploh pa je za nas popolnoma vseeno, kdo je diktiral ministrskemu predsedniku njegove politične deklaracije, za nas je ddvolj, da je našo globoko zamišljeno državno -pravno deklaracijo odbil šef avstrijske vlade, pa naj se potem on zove Stirgkh, Clam aH jjekjler, ki jo omalovažuje in zasmehuje. Konštatujemo to, kakor tudi dejstvo, da je to šef avstrijske vlade ueinil v dogovoru s šefom ogrske vlade in nemškim Xational-Ver-bandom. Opravičeni smo torej trditi, da vsi javni činitelji te monarhije, na katero smo apelirali v zadnji uri, odbijajo našo magno karto, da nimamo torej od te strani ničesar pričakovati za od -stranitev naše dosedanje preža-lostne usode, kajti ona mala mr-vica takozvane avtonomije, katero nam milostno ponujajo — ne morda vlada, temveč — alpski poslanci nemškega Nationalverban-da, ne znači ničesar drugega, ka -kor petrificiranje sedanjega stanja, legaliziranje politične brezpravnosti in suženjstvo našega naroda. Hvala vam lepa' na taki avtonomiji že vnaprej . . . Enkrat šmo vam dali priliko, da ozdravite to bolno telo (Av -stro-Ogrsko) po receptu enako -pravnosti za vse narode. Vi odbijate ta način zdravljenja. Dobro! Zato nam pa ne morete braniti, da ne bi od sedaj naprej mislili na svojo lastno rešitev. Državne misli, katera stavlja za načelo na še robstvo, večno podreditev našega naroda pod gospodstvo tu -jih narodov, ki perhorescirajo našemu narodu njegovo lastno državno ozemlje, na katerem bi* se mogel gospodarsko in politi -čno povzdigniti, take državne misli ne moremo sprejeti. V letnem zasedanju parlamenta smo glasovali za proračunski provizorij, toda vse pa ima svoje meje. Misliti danes, da bodemo storili isto, kakor smo junija meseca, bi se reklo misliti, da hočemo poljubiti roko, ki je oborožena z bičem. Ministrskemu predsedniku srno dali dovolj časa in prilike, da razmišlja o naši deklaraciji od 30. maja in da potem se stavi premišljen odgovor. Storili smo torej vse, karkoli je bilo mogoče, da dsfmo vladi priliko, da o-sigura našemu narodu možnost za eksistenco v tej državi, ali hitro ste odbili našo roko. Smete li nasedaj nazivati neprijateljem države, 'ako pravimo, da bomo znali doseči naš cilj tudi brez vsake avstrijske vlade.. Da ga hočemo ječi, o tem smo namreč trdno tako pravične so nase fVsled tega smo poslušali iz j a -vo ministrskega predsednika popolnoma ravnodušno. Ni nas vznemirilo niti to, da je ministrski predsednik izjavil, da vidi v nami deklaracijah "gotove ideologije" in ko nas je spravil v zvezo z imenom entente. Ostali smo hladni. Vseeno po moram pripomniti, ne da bi nas branil, da obstoja nas program, odkar je začel nafi narod politično živeti, da je po stojal naš, v narodu ukoreninjeni program preje, predno je bila eil tenta vstanovljena. (36 vrst za plen jeni h.) Odreka se avtonomija drugim narodom v Avstriji, medtem ko se dovoljuje, da obstoja avtono mija enega samega, nemškega na roda. Nemški narod ne odločuje samo o svoji lastni usodi, temveč si tudi uzurpira pravico, odločevati o usodi ostalih narodov v Avstriji. Kam to vodi, smo vi deli v preteklosti, vidimo to v krvavi, sedanjosti. Na čelo te napačne politike stopajo, kakor vidimo, avstrijske vlade z vsem nemškim birokratizmom. Ako je ta birokracija že prej več ali manj odkrito nastopala, je odstranila takoj v začetku vojne krinko s svojega obraza in njene raztegnjene poteze so metale mr-žnjo in zlobo nam avstrijskim Slovanom v lice. Nastopala je'v civilu, še bolj pa v vojaški uniformi. Tej birokraciji, zaščitnici vseh avstrijskih vlad, je treba pripiso-.vati vse strašne in zverinske per-sekucije v tej vojni. Ona ima na vesti vse internacije, koiifinaci-je. "P. U." — označbe (politisch unsieher — politično nezanesljiv) t vsemi posledicami. Ustanovila je krvave sode na fronti in v za^ ledju. V Ljubljani je napravljeno v tem času novo groblje, katero .nazivamo z imenom nekega takega birokrata v uniformi. (£uj-te;-čujte!) (Zabranjeno 52 vrst., iNeštevilna ubojstva je izvršila ta birokracija v Bosni, Srbiji in Galiciji. Pri vsem pa ima še drz -nost, da dovoljuje, da se izdeluje od teh krvavih činov slike in dopisnice in pošiljajo križem sveta. Strašne obtožbe so bile izrečene v tej viscki zbornici, poznana, so imena, krivci so bili označeni : toda, ali smo pa čuli, da so bili zločini teh oseb kaznovani in oni sami klicani na odgovor? (Poslanec dr. Tresle: Odlikovani so bili!) Da, dekorirani so bili in potnak -njeni za eno stopnjo višje v svojem činu! Nemška birokracija je ščitila njihovo glavo, da se jim ni las skrivil. Persekucije so se nadaljevale, in samo tam, kjer smo poslanci intervenirali, se je nekoliko odjenjalo. V tem zločinskem duhu se via-« . da v tej državi, in na usta ministrskega predsednika se izjaviju-je, da se bo sistem izpremenil. Zato smo odklonili sestav parlamentarnega ministrstva, »ker nismo hoteli predstavljati kulise za gledališko komedijo, pripravljeno za inozemstvo. Nemci se sklicujejo na to, da so doprinesli največ žrtev za to državo. Pravična statistika, ne taka, kakoršna se praktieira pri javnem popisovanju prebival -stva, bi pokazala nekaj povsem drugega. S statistiko bi dokazali — edaj v sredini naše slovenske naselbine, ne: 2107 Ooolte^t., (med So. Hoyne Ave. in So. Lsavltt St.) Pokličite me disi po dneva telefona, bo* ponoči: Canal Z velespoltoran-jem AKDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago, HL Največja krščanska Česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine. V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J. Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi draitvoaih zastav, bander, trakov, društvenih rafali j, kap, L L d. Cene zmerne, postrežba točna in solidna. Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni. Pišite po naš Icraeen ilnstrovani cenik zastav in drugih društvenih po« trebeč ion; dopošljoaao vam ga brezplačno. Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J. EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Ave., CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441. Hranite in posodite svoje prihranke STRICU SAM-U katere sedaj potrebuje; vam bodo pa prišli v dobro po vojni. KUPUJTE TOREJ W.SS. "WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE united states government Zajamčene po vladi ZDRUŽENIH DRŽAV jDonaf&j" 4% obresti, ki se pripisuje četrtletno, pričnete že s pet in dvajsetimi centi — če kupite 5. VOJNO HRANILNE ZNAMKE. Vaš poštar, bankir, vaš časnikarski ali kak drug agent vam bo o tem vse bolje razložil. To je vaša dolžnost! To bo reševalo življenja! jr ', , Ta bo pripomoglo do zmage vojne! (Nadaljevanje.) "Tako je; to to možje, ki bodo osrečili Franci jo," . je pritrdil mož, zoprne vnanjosti. "Naši otroci bodo svobodni možje. Kralj misli, da so poslanci le zato pri-•K v Versailles, da mu plačajo dolgove, ki jih je naredila pro-kleta Avstrijka. Več ko 400 mi-Ijonov! A razumete! To se pra-.vi, ee bi vsak Francoz, od novorojenega otroka v plenicah pa do najstarftega berača, ki se bori s smrtjo lakote, plačal dvajset liver, pa bi de dolgo ne spravil skupaj teh 400 zapravljenih milijonov. In zdaj misli kralj, da ti možje, ki ljubijo svoj narod, ne bodo imeli drugega dela, ko Skleniti tako strašno postavo, da vsak črviček v zibeli in vsak berač ob bergljah plačaj 20 liver davka. Ali razumete f TtfTej na primer vi, boter, s svojo ženo in šesterimi nedoraslimi otroci, bi morali plačati 160 liver za vnebovpijočo po-tratnost one Avstrijanke. Kako naj spravite skupaj ta denar, ko v sedanjih žalostnih in bednih časih niti vsakdanjega kruha ne morete plačati? A če davkov ob uri ne odrajtate, vas vtaknejo v ječo, in pred no zopet pridete ven. utegnejo žena in otroci že desetkrat lakote umreti. Toda nič se ns bojte! Ti možje ne bodo kralju dolgov plačevali, ampak bodo naredili druge reči. Svobodo nam bodo dali, kakor so si jo Severo-amerieani z našo pomočjo priborili, ali pa vsaj ustavo kakršno imajo Angleži." Vprašal sem Red in ga, ki je stal poleg mene, ali naj primemo tega človeka radi hujskajoeega govorjenja? A mi je odgovoril, naj si ne osmodim prstov; d'Affry da je izrecno velel, da nastopamo mimo in se brzdamo; iu ako bi hotel prijeti tega Parižana, ki se širokousti, bi kmalu ves Pariz sedel v Bastiliji. Dokler le klepeče-jo, se nimamo uraeš3vati.—Prav! Torej sem dalje poslušal govor -jen je! Htflarat (beri: Mara) tako sem čul nazvati tega človeka — je W1 na vprašanje, kakšne ugodnosti da prinese ljudem ustava, pravkar zapel celo hvalno pesem o nji, potem je zagnal zopet staro lajno obrekovanj zoper kraljico. "Že njena poroka z našim kraljem je bila zmaga naše dedne sovražni -ce, Avstrije. (Pravijo, da je celo svoji materi, Mariji Tereziji, prisegla, da s svojo potratnostjo u-propasti Francijo." "Gospod, s tem so vas pa dAe-lo potegnili," je pogumno odgovorilo čvrsto dekličje grlo, ki sem ga koj spoznal. BHa je Ivanka, ki je vsa ogorčena ugovarjala Maratu. Kraljica še daleko ni zapravljivka, ako par liver več potrosi, kakor midva. Zamerila bi francoski kraljici, ako bi stiska - "Kaj, da ni zapravljivka? Pa ona zloglasna zgodba z ovratnikom? In njene z diamanti in rubini in safiri obložene sobe v Tri-anonu ? Brezumna zapravljivka je! Znoj in kri francoskega naroda trosi!" "Ta zgodba z ovratnikom se kraljice prav nič ne tika. Saj je sodnija dognala, da ona o vsemu sleparstvu, ki ga je ničvredna La Mortte spletla kardinalu Robanu, niti pičice ni vedela," je odgovorila Ivanka. "Priznam, da se ni docela posrečilo, kraljiei dokazati krivde. Imeli so prsni o, ki so ga proglasili za ponarejeno. No, črke so bile kraljičinim presneto podobne. Bržkone ga je bMa vendarle pisala. In če ni bilo ponarejeno, je bilo njeno, in ko je bilo njeno, je tako vendarle kraljica naročila po kardinalu Rohanu one slovite diamante, vredne dva milj ona Gospedje pri sodniji so ji pogledali skozi prste; saj vsak otrok ve, da sodniki to storijo nasproti kraljici, če le količkaj morejo." "Kaj nihče ni tukaj, ki bi temu obrekovalcu zamašil nesramna u-►t" je srdito zaklicala Ivanka, bi jaz bila mož, bi bila zlob-lažnjivca že kedaj pobila na gospodična, nikar se ne potrebe zavoro Kar ta mož pravi, H bo že res," je dejal krepak mladič v strganem delavskem jopiču in je pri tem vanko tako nemilo prijel, da je glasno kriknila. Tedaj se nisem mogel dalje vzdržati. Skočil sem naprej, pograbil z desnico moža v delavskem jopiču, z levico Marata in ju pozval, naj takoj prekličeta nesram no govorjenje, sicer ju dam zapreti in ju kot obrekljivca kraljice izročim sodniji.* Nastalo je prerivanje m vpitje, da hočemo narod moriti. Naglo je bil stotnik Reding tudi na mestu in je zaklical: "Mir, red! Nič se vam ne zgodi, ljudje! Kaj se je primerilo?" "Gospod polkovnik," je tresoče zaklical poglavitni sramotilec, ki sem ga še vedno držal za vrat, "ali ne vidite, da vaši ljudje francoski narod napadajo in da -vijo?" "No, ti pač nisi "franeoski narod", in o davljenju ni govora," sem odvrnil. Gospod stotnik, ta človek z nesramnim obrekovanjem hujska zoper kraljico, in če takoj ne prekliče, predlagam, da ga odvedemo v zapor in izročimo sodniku." "Franeoski narod kličem za pričo, da sem le pogojno govoril," je vreščal Marat. "No, zavoljo vas ne bomo motili svečanosti. Prekličite, kar ste nepremišljeno govorili zoper kraljico, sicer vam ne uide javno šibanje in pa en dopoldan v mlinu na okretalo v lopato/' je dejal stotnik. "Gotovo, gospod gfeneral — vse nepremišljeno," je jecal bojazlji-vec bled od strahu. "Tudi vse premišljeno — ne izmuzneš se. mi s to ceno advokat -sko zvijačo!" sem zaklical in stresel človeka, da se je cel oblak pudra vzdignil iz njegovih las. "Tudi vse premišljeno," je momljal. 41 Dobro. Zdaj prosite odpuščanja to vrlo gospodično, ki je tako hrabro branila kraljico, in potem idite v božjem' imenu!" Tega sramotilen ni bilo treba dvakrat reči; kakor jegulja se je izmuznil med gnečo ljudi. Tudi mož v delavski obleki je zamr-mral nekaj kakop v opravičilo in se je umaknil. Ivanka mi je hvaležno dala roko in me tako toplo pogledala s svojimi črnimi očmi, da sem se skoraj ustrašil. Tudi Reding je opazil ta pogled in ga ni tolmačil v moje dobro, kakor sem koj videl. Mislil je, da mu je ta pogled povedal, zakaj sem nastopil zoper bahavega ši-rdkoustneža, in je nevoljen rekel: "Treba je bilo,; zavoljo lepih oči te Ivanke malone rabuko izzvati ! Naloga mi bo, vaš neprevidni nastop javiti pri poročilu/' S temi besedami me je ostavil. »Čutil sem kako mi je šinrla kri v glavo, iil bržkone bi bil jezno odgovoril. če bi ne bilo isti hip prerivanje in valoven je ljudstva o-svojilo vse moje pozornosti. Gruče poslancev so prihajale gostejše in naši vojaki so le z največjim naporom vzdržali, da se špalir ni pretrgal. Glasni vzkliki so pozdravljali take, ki so bili že znani kot prijatelji ljudstva. OPrav ko me je Iteding nezasluženo grajal, se je vnel pravcati vihar Tadost-nih klicev: "Mirabeau (b Mira-bo!) Ta je Mirabeau! Živio Mira-beau! Živio lev od Province!" je donelo z vseh strani, in klobuki so vihrali v zraku. Videl sem slo-večega in zloglasnega moža, visoko dvignjene glave korakati mimo. Visoko, širokopleče truplo je nosilo mogočno glavo, krog katere so se usipali kakor griva dolgi lasje. Duhovitost mu je sijala iz temnega očesa; a poteze kozavega, od najnižjih strasti o-žigosanega obraza so bile zoprno grde. (Mirabeau, Gabriel Hoviore Rkpiitti, r. 1749, u. 2. apr. 1791 v Parizu. Živel je kot častnik lahkomiselno, bil zaprt radi dolgov, in ko je zapeljal ženo visokega uradnika, je pobegnil v Amsterdam. Tam je spisal ognjevito obtožnico zoper staro Francosko vlado: Essai snr le despotisroe (črtice o despostizmu.) 1777 ga je Golandaka vlada izročila Franciji, kjer je bil tri leta prt. V tem času je spisal glasovi- ga stan v Aix-u poslal v Ver lles-ski Narodni Zbor, kjer ai z odlično zgovornostjo kmalu priboril vodilno mesto. Njegov ettj je bil; streti stari, ustroj vlade (ancien regime) in vpeljati u-stavo. Njegova nagla smrt je bila nesreča za Francijo; posihmal se je revolucija še bolj razbrzdala.) Čisto drug obraz je zdaj vzbudil pozornost. Slok, skrbno oblečen/gladko obrit in obilno napu-dran mož s prav posebnim pogledom je stopal skozi vrste. "Ta je Robespierre (b.' Robes-pier!)" sem slišal reči za svojim hrbtom. "Orleanove stranke je! Vrl odvetnik in zvita glava. (Ro~ bespiere, Maksimilian — Francoski revolucionarec, r. 1758 v Ar-rass-u, u. 28. jul. 1704. Bil je odvetnik in častivec Rousseaujev, 1769 član iNarodnega Zbora in Jakobinskega kluba, v 'Konven-tu' izmej glavnih tožnikov kralja. Ludvika XVL L. 1793 je vpeljal strahovlado ' revolucijskega sodišča' in 'odbora za javno blaginjo'. Začelo je v imenu svobode divje klanje vseh 'sumljivih'. Naposled je tudi sam padel pod gijotino.) In ta za njim velikih oči in širokih ust je Danton, tudi prijatelj ljudstva. Ta zna soliti in grmeti!" , (Danton, Jurij — Francoski revolucionarec. Po poklicu odvetnik, se je iz sebičnosti vrgel v prekucijsko gibanje in z divjo zgovornostjo naglo o-svojil naklonjenost množice. On je napeljal ljudstvo k napadu na Bastijo (4. jul. 1789) in na Tuile-rije (10. avg. 1792.) V prvi polovici leta 1793, je bil gospodar položaja (8trabujoč' odbor za javno blaginjo'), a pozneje ga je izpodrinil Robespierre, ki ga je dal zapreti in ga 5. apr. 1794 poslal pod gijotino))— "Živio Danton! Živio Robespieerre!" je vpila svojat. 'Ta par mi ni po misli," je rekel poluglasno pošten meščan. "Danton je videti kakor nevaren ibulldog in Robespierre kakor maček, Jci je jesih pil." Glasen vik se je ozval od druge strani cerkve, kjer je vstopalo plemstvo, in je potegnil nase pozornost ljudstva. "Kaj vpijejo? Ah, Lafayette!" — "Živio Lafayette, prvoboritelj za svobodo Amerike! Prinesi Svobodo i nam!" Koj na to je zaoril še be-snejši krik: "Orleans! čujte. Orleans, smrtni sovražnik Avstrijanke, prijatelj ljudstva je prišel! Živio vojvoda Orleanski! Orleans a jamais!" (Orleans na veke!) je tulila množica. ; (Dalje prihodnjič.) ki se ne zanimajo vje tako, kakor bi se morali. Sklenite torej sedaj za Novo leto, da boste vedno skrbeli za zdrav želodec in da bode vaše črevesje v redu tekom celega leta in sicer s pomočjo Trinerjeve-ga ameriškega grenkega zdravilnega vina. Ako boste jemali to vino, se vam ni treba bati nepre-bave, zapeke (zabasanosti) po-mankanja teka (okusa) glavobola, nervoznosti, splošne slabosti itd. Odvračajte pa vedno kako ponarejeno grenko vino, ki je po ceni in zahtevajte odločno Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. (Triner's Aimeri-Elixir of Bitter Wine.) Celt* $1.10 v lekarnarh. Po-mnite tudi, da mora vaša shramba za družinska zdravila vedno vsebovati Trrnerjev Liniment za revmati-zem, nevralgijo, hrbtobol, izpah-ke, otiske, otekline itd. Cena 35 c in 65c v lekarnah, po pešti 45 in 75c) in Trinerjev Sedative za kašelj (Cough Sedative). To hripavi ali imate vnet sapnik. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 60c. Josip Triner C. 1333—1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Ad ve rt is.) Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1846 W. 22. St., Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! ckckckckGkCkc^cka 3009 «. M^tt^ Sedaj imamo zaposlenega Specialist* za zobne plošče. i£a (plate) garantirana. ZLATE KRONE PO $8.00 Nič vet — nič manj. Naravna zobne krone............$3.00 Nasada zobovja.................$3.00 Umetno podstavljeni sob.........$3.00 Polnitev zoba od.........60c do $2.00 Zamoritev živcev brat bolečine... .76c Naš zobozdravniški parlor je vsled tefa tako na dobrem glasn, ker izvrta-jejo delo samo izkušeni zdravniki. Pismena garaneija za 10 let. Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2. Telefon itevilka: So. Chieago 1023. » Za Novo leto si boste gotovo privoščili za žejo kaj boljšega. * Pri meni dobite pristno, doma prešano belo in rdečo kapljico. Veselo Novo leto želi vsem eenj. gostom in prijateljem: JOS1V TETtKO SLOVENSKA GOSTILNA Chicago, Illinois 2236 S. Wood Street Drago ptičje gnezdo. Eugene Warfel, upokojeni vojak nekega pešpolka države Illinois je dobil te dni od države $6,500 poškodnine, katero je za-dobil še lansko leto. Nesreča se je pripetila, ko je Warfel zlezel na streho vojašnice v Galesburgu vsled ukaza nekega častnika — da bi iz žleba odstranil neko vrab-čevo gnezdo; pri tem je pa vojak padel na tla in se nevarno poškodoval. To gnezdo je bilo nedvomno najdražje gnezdo na svetu. Cimet, uspešno domače zdravilo. Neki angleški zdravnik je pro-našel, da je najbolj uspešno zdravilo proti ošpicam — čaj, skuhan iz cimetove skorje. 1" ^ •rov.i /