37. številka. Ljubljana, v četrtek 14. februvarja 1901 XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, iaimal nedelje in praanike, ter vega po poiM prejeman am avatro-ogrsk« detele aa vse leto 36 K, aa pol eta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljana brea pošiljanja na dom aa Tse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za poaujanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tuj« d«iel« toliko toč, kolikor znaša poštnina - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brea istodobne vposüjatv« naročnin« se ne oaira. — Za oznanila plačuje se od itiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, fie 86 dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj so iavoM frankovati. - Rokopisi s« ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu »t. 12. Upravnlštvu naj ae blagovolijo pofiüjaü naročnine, reklamacije, oananila, t j. vas aoministrativn« »tvari — Vhod v uredništvo j« ia Vegov« ulice it 2, vhod v upravnistvo pa • Kongresnega trga Bt 12. J31ovenskl Narod" telefon ftt 34. — .Narodna TIskarna" telefon St. 85. Šusteršič — obseden. .Očividno je, da je zapustil na Dunaja sv. Dah svojega ljubljenca dr. Šusteršiča. Ker to, kar uganja gori v cesarski prestolnici ta mcž, se ne da skladati z vplivom sv. Duha. Dozdeva se nam, da je jeden izmed tistih mnogih hudičev, katere ima kot poglavar klerikalne bände na razpolago, šinil v njega tam, kjer ga je zapustil sv. Dah, ter ga obsedel". Tako začenja .Soča* svoj zadnji članek. .Soča" je bila še v dvomih, če je dr. Šassteršič že obseden, njej se je to šele dozdevalo, ali včerajšnja številka ,Slovenca" priča jasno, da je dr. Šusteršič dejanski obseden. A v njega pa ni šinil kateri izmed manjših služabnikov pekla, ampak obsedel ga je sam peklenski poglavar, njegovo peklensko veličanstvo hudič Bitru. Odkar se je dr. Šusteršič s svojim miš maš klubom pred vso avstrijsko javnostjo nesmrtno biamiral, odkar je namesto jednotnega, mnogoštevilnega, lepega kluba ustvaril nekak „Asyl für Obdachlose", zatočišče štreberjev in analfabetov iz severnih dežrla, katerih nikjer drugod niso hoteli pod streho vzeti; odkar se je tako očitno pokazalo, da tisti dr. Šasteršič, ki se je na Dunaju izdajal kot vsegamcgočni voditelj vsega avstrijskega juga. nima na tem jugu mej Slovenci in Hrvati skcro prav nikake zaslombe in nikake veljave, da ga celo vsi narodno misleči elementje prebirajo, od tedaj je zadobil peklenski vladar Bitru vso oblast nad njim in ga vodi naravnost v propad. Za hrvatskimi poslanci, za Robičem in Plojem prišei je včeraj na vrsto dr. Tav čar. Proč od Tavčarja — kliče dr. Šasteršič, in da bi ta svoj klic opravičil, da bi svojo zahtevo utemeljil, naslikal je ,Slo venčevim" čitateljem podobo dra. Tavčarja Ta podoba je strašna in prečastiti duhovščini se morajo kar lasje Težiti, kadar bo čitala včerajšnjega .Slovenca" in stra-homa se bo vpraševala, ali je pa dr. Tavčar sploh človek, ali ni to morda sam — antikiiät? Pa tudi tisti, ki ravno ne bodo ver jeli, da j« dr. Tavčar pravi antikrist, ae bodo zgražali nad nJim, zakaj kar je v .Slovenca" povedano, je naravnost strahovito. Po tem ŠnsterŠičevem članka je dr. Tavčar človek brez značaja, najstrahovi-tejši sovražnik Boga in katoliške cerkve, najbrezvestnejSi izdajaleo svojega naroda, mož, ki zasloži, da bi se mu vsaj mlinski kamen obesil okrog vrata, in da se ga potopi, ako že ni mogoče, sežgali ga na grmadi. Ko smo čitali ta .Slovencev" izbruh, emo se spomnili anekdote, ki je te dni krožila po nemških listih. V neki tirolski šoli je vprašal pater učitelj dijaka: .Kaj je bil Bismarck?* — .Nemški kancelar." — .Kaj še?' — .Ustanovitelj nemškega cesarstva." — .Kaj Se?" — In ko dijaček ni vedel o igovora, zagrmsl je pater-učitelj: „Bismarck war ein Schweinehund". To isto, samo bolj na dolgo in na Široko, je povedal tudi Šusteršič v .Slovenca". V tem, ko se je zadovoljil tirolski pater 8 kratkim, a krepkim in popolnoma nedvomnim karakteriziranjem Bsmarcka, vedoč, da se njegovim besedam brez dokazov veruj«, je hotel dr. Šusteršič .Slovenčeve" bralce z navedbo Tavčarjevih grehov prepričati, da je res dr. Tavčar sovražnik vere in slovenskega naroda. Tu pa jo peklenski poglavar porabi! svoj vpliv na obsedenega dr. ŠasterSiča, in ga s pristno hudičevsso zlobnostjo zapeljal v take zmote in neumnosti, da se mora vsak treznomisleč človek na glas smejati, če prevdari vse te Tavčarjeve ,grehe", kar jih je naštel dr Šasteršič, vse tiste grehe, katere je dr. Tavčar res storil, in mej katerimi zavzema prvo mesto po dejanjskih dogodbah spisani .Izgubljeni Bog", kakor tadi tiste, ki jih je pošrenjak Šusteršič po d tafcnil dr. Tavčarju. Hudič B.tru je bil pač zelo p n den, ko je Šusteršiča zapeljal, da očita dr. Tavčarju razbitje deželnozborske sprave, katero so v resnici klerikalci raz bili; da mu očita deželno zavarovalnico, ko je vtndar PovSe pred tremi leti od deželnega zbora na predlog dr Tavčarja dobil nalog, naj pripravi vse kar treba za usta novitev deželne zavarovalnice, pa PovSe tega naročila namenoma ni izpolnil, — in da mu podtika Se vse polno dragih takih grehov, kakor Škofovega pravnega konzu-lenta, častno članstvo učiteljske zveze, .Našo Stražo" itd. itd. Ko bi bil Šusteršič Se gospodar svojega uma, ko bi bil Se zmožen presojati, kar govori in piSe, bi gotovo ne bil natvezil to liko očitanj, o katerih vsak politični otročaj ve, da so ali popolnoma izmišljena, ali dr. Tavčarja podtaknjena. Šusteršič se je lotil poskusa, da ubije dr. Tavčarja, zamahnil je strašansko in vdaril v vodo, ker ni več sam svoj gospodar, ampak — obseden. Dr. Šasteršič — pojdite v tisto furlansko gnezdo, kjer očetje frančiškani izganjajo hudiče. Morda ukrote tudi hudiča Bitru in vas reSijo obsedenosti, če pa bi se jim to vzlio veliki njihovi praksi ne bi posrečilo, potem pa pojdite za nekaj časa v kako — zdravilišče. _________ Ne tako! S Koroškega, 12. jannvarja. V Stev. 33. Vašega cenjenega lista od pretekle sobote 9 t. m nahajata se med izkazi darov za dražbo sv. Cirila in Metoda ter Prešernov spomenik nabora gospe Ane Blaž iz Mozirja s pripombami v vezani in nevezani besed:, „da se je nabral ta denar pri nekaterih dosedanjih udih družbe sv. Mohorja v ta namen, ker isti z ozirom na postopanje tamošnjega g. kaplana kot poverjenika ne mislijo več pristopiti kot udje k tej družbi". Kolikor je meni znano in je razvidno tadi iz družbenega imenika v koledarju, se v raznih krajih nahajata po dva poverjenika. Povsod tam, kjer je pri sedanjem žalostnem in kritičnem položaju v Slovenoih razmerje med duhovniki in posvetnjaki napeto tako, da te napetosti nikakor ni mogoče ublažiti, jo z lepo odstraniti, ali raz por docela poravnati, je taka razdelitev poverjeništva na dva dela priporočljiva — Zapreke, pristopati k tej sloveči družbi, ki naj bi bila ponos vseh Slovencev, dado se torej na ta način lahko odstraniti. Treba bi bilo to odboru družbe sv. Mohorja le naznaniti, in preverjen sem, da bode ta rad ustregel vsem željam svojih udov. — Ne* varno pa je tako postopanje za obstoj družbe same. Znano je, da stoji ista glede slovenskega razpora na povsem nevtralnem stališču, ker ima jedinole ta namen, s svojimi knjigami buditi Slovence in priprostejSi narod slovenski utrjevati posebno ob mejah. Njej je ljub in drag vsak ud, kdor se zanima za njo in njene knjige, bodisi .liberalnega" ali pa »klerikalnega" kalibra. Ona torej ni ničesar zagrešila, kar bi tako postopanje opravičevalo. — Jaz gotovo iz vsega srca privoščim tako družbi sv. Cirila in Metoda, kakor odboru za Prešernov spomenik prav obilo darov, a to naj se ne godi na tako prozoren način v škodo naši imenitni družbi sv. Mohorja. Razbiti kako dobro napravo med Slovenci ne bode težko, a težje jo bode zopet v življenje poklicati ter jo postaviti nazaj na prejšnjo stanje. V Celovcu se je osnovala tiskarna Jožefove družbe, ki izdaja slične knjige, kakor družba sv. Mohorja, v nemškem jeziku Že sedaj se s temi knjigami med Slovenci dela več kot je potreba. Le malo let sem obstaja ta drnžba, in danes že javlja s plakati, po cerkvenih durih nabitimi, da šteje 52.000 udov. Kaj bode torej posledica, ako se nam s takim postopanjem razbije aii le samo oslabi našo družbo ? Slovenske knjige bodo iz slovenskih družin in hiS izginile, in nadomestile jih bodo nemSke knjige. Raznaro-denje Slovencev bode se potem še uspešneje in hitreje vršilo. Nemščina se nam itak že povsod vriva; mečejo nas vun iz Sol iu uradov; kmalu se nikjer ne bode smela čuti več slovenska beseda — in sedaj naj bi prišel čas, da se nam razruši še ta temelj, na katerem se je zidalo z vso vnemo, vestnostjo in vstrajnostjo toliko časa — pol stoletja! Ravno letos bode 50 let, odkar se je osnovala družba sv. Mohorja, in za vse zasluge, ki si jih je stekla za slo* venski narod, naj bi se jej za njeno 50let* nico dalo tako nlačdo, da bi se pričelo ru- Kan in njegov sin. Ruski spiaal Maksi m Gorkij. (Dalje.) Noč je bila temna, niti mesec niti zvezde niso svetile skozi oblake, ki so zastrli nebo z gosto odejo. Dolgo sta šla oče in sin v temi, ko je izpregovoril kan el As vab: .Moje življenje ugaša z vsakim dnem — vedno šibkejše bije moje staro srce in žar v mojih prsih umira. Luč in gorkota mojega živlienia so bili gorki poljubi Koza-kinje . . Reci i i, Tolaik, reci mi, ali zelo hrepeniš po njej? Vzemi sto, vzemi vse moje žene namesto nje!" Vzdihnil in molčal je Tolaik Alhalla. „Koliko dnij mi ostane še? Še malo dnij mi ostane na zemlji . . . Poslednje veselje mojega življenja je bila ona, Kozaki nja . . . Pozna me, l]ubi me . . . Kdo me bo starca še ljubil, ko ne bo več nje, — kdo? Nobena vseh, nobena, Alhalla!" Molčal je Alhalla. .Kako bom živel, ko bom vedel, da jo objemaš ti, da ona objema tebe? Pred žensko ni niti očeta niti sina, Tolaik! Pred žensko sva tudi mi dva le moža, sin moj! . .. Tužno bom preživel svoje dni do konca ... 0, naj bi sa odprle ra;ši vse stare rane na mojem telesu iznova, Tolaik, in naj bi mučile mojo kri! Naj bi rajši ne preživel te noči, sin moj!" Molčal je sin. Stopila sta pred vrata harema in molče s sklonjeno glavo sta stala dolgo pred njimi. Noč je bila naokoli, in oblaki so se podili po nebu, in zdelo se je, da jima poje veter, ki je stresal drevje. .Dolgo jo že ljubim oče!" ... je dejal tiho Alhalla. .Vem, in vem, da te ona ne ljubi", je rekel kan. „Srce se mi trga, ko mislim nanjo" ... „In moje staro srce, s čim je napolnjeno sedaj?" In molčala sta oba. Alhalla je vzdihnil: „Resnico je govoril modri svečenik, ki mi je dejal: M jžu prinaša ženska vedno Škodo. Ako je dobra, vzbuja v dragih po-željenje in izroča moža mukam ljubosumnosti. Ako je slaba, trpi mož vsled zavisti, ker zavida drage može. Ako pa ni niti dobra niti slaba, potem misli mož, da je prav dobra, in ko spozna, da se je varal, trpi Se bolj radi nje — radi žene'." .Modrost ni zdravilo bolestim srca," je dejal kan. „Obzalujva drog drozega, oče!" Kan je dvignil g'avo in žalosten po gledal sina. „Ti ljubiS sebe bolj ko njo in mene," je rekel tiho kan „Iu ti tudi" . .. In molčala sta oba. „Da, jaz tudi," je dejal žalostno kan. Od žalosti je postal otrok. „Kaj torej, ali jo ubijeva?" „Ne morem ti je dati, ne morem," je govoril kan. „In jaz ne morem dalje trpeti! . . . Iztrgaj mi srce ali pa mi jo daj!" Kan je molčal. „Ali pa jo vrziva s pečine v morje" ... „Vrziva jo s pečine v morje" — je ponovil kan besede sina kakor odmev njegovega glasa. In potem sta stopila v harem, kjer je že spala na tleb, na krasni preprogi. Obstala sta pred njo in jo gledala; dolgo sta gledala Kozakinjo. Staremu kana so tekle solze iz oči j po srebrni bradi in se svetile v njej ko biseri, in njegov sin je stal ta z bliskajočimi očmi, in zadušuje- svojo strast s Škripanjem zob, je zbudil kan Kozakinjo. Zbudila ae je, in v njenem obrazu, ki je bil nežen in rožnat ko jutranja zora, so vzcvetele njene oči ko vijolice. Alhalle ni videla in podala je svoje ustnice kana: .Poljubi me, stari orel!" .. . „ Pripravi se ... z nama pojdeä," je dejal kan tiho. Tedaj je zagledala Alhallo in solze v očeh svojega orla, ter — modca je bila — razumela vse. „Pridem," je rekla. .Pridem. Niti enega niti druzega — tako sta sklenila? Tako morajo odločiti oni, ki so močnega srca. Grem" . .. In molče* so stopali vsi trije k morju. Šli so po ozkih stezah, veter je tulil, besneče je tulil. Nežna je bila ona, Kozakinja, in kmalu se je utrudila, toda ponosna je bila, zato jima ni hotela reči ničesar. In ko je videl kanov sin, da zaostaja, ji je dejal: „Ali se bojiä?" Jezno ga je pogledala in mu pokazala svojo krvavečo nogo. aPojdi, nesem te!" je rekel Alhalla, in segel po nji. Toda ona je ovila svoje roke okoli vratu svojega starega orla. Kan jo je dvignil na svoji roki kakor pero ter jo nesel; in ona, sede na njegovi roki, je dvigala veje pred njegovim obrazom, da ga niso bile po očeh. (Konec priü.) Siti na tem, kar se je v dolgih teh letih s trudom sezidalo? Ne tako! Te poti ne nastopimo! Podajmo si raje roke v slogo vsaj napram tej družbi. Družbeni imenik nam jasno kaže, da Šteje družba mnogo napred-njakov in takozvanih liberalnih Slovencev svojim udom; ona si je bila tega tudi vsik-dar 8vesta, in ni odbijala nikogar od sebe. — Obračaj mo se torej z zaupanjem do nje nega odbora, ako imamo kdaj kake želje ali pritožbe, in preverjeni bodimo, da nam bode isti vedno rad in vsestransko ustregel; odboru samemu pa priporočam, da računa s sedanjim položajem, in da se tudi v prihodnje ne da speljati na opolzlo pot ter se i nadalje vsemu izogiba, kar bi utegnilo Škodovati cgledu, oziroma obstanku družbe. Opomba uredništva: Strinjamo se popolnoma s tendenco tega dopisa, kon statirati pa moramo, da družba sv. Mohorja v zadnjih letih ni več na tistem nevtralnem staliSču, na katerem bi morala stati Začela je priobčevati skrajno tendenciozne spise, ki naj pospešujejo klerikalno stranko, v tem ko na pr. za Prešerna ni imela več prostora, kakor za kakega cutakafrskega misionarja. Tudi to nam ne ugaja, da njeu tajnik Rozman na raznih shodih izigrava družbo sv. Mohorja in v njenem imenu oznanja nazore, s katerimi se ne strinjamo Družba naj ostane nevtralna, res in vseskoz nevtralna, in nihče jej ne bo nasprotoval. V LJubljani, 14 februvarja Deklaracija nadvojvode Franca Ferdinanda. „Vaterland" piše: Deklaracija g. nad vojvode Franca Ferdinanda je, kakor znano, potrdilo dosedanje vrste v prestolonasled-ništvu. Deklaracija noče pravno obstoječega polcžajaizpremeniti v ničemer in ga tudi ne bo izpremenila. Zato, bi bilo misliti, sploh ne more biti ta zadeva predmet razpravljanja parlamentarnih zbornic. Ako pa se jim zdi to vendarle potrebno, mora biti naloga konservativnih elementov, da nastopijo proti vsakemu razpravljanju o tem predmetu. V tem smislu je danes tudi konservativno češko veleposestništvo razpravljalo. Ta parlamentarna skupina ne priznava v tem specialnem slučaju nobeni parlamentarni zbornici kompetence in bo to svoje stališče uveljavljala z besedo in dejanjem. Kakšne namene vežejo dr. Gross in tovariši s svojim predlogom, da naj se dekla racija izroči v pretres odseku, o tem prinese pojasnitev šele razpravljanje odseka. Vsekakor je obtežena sedaj zbornica z novo sitno zadevo. „Neue Freie Presse" pravi pri tej priliki, da bi ji ne bilo neljubo, ako bi Čehi sploh zapustili zbornico. Potem bi bila levica seveda vsegamogočna. Nemiri v Španiji. V klerikalni Španiji so nastali re3ni nemiri proti jezuitom in samostancem sploh. Velikanskega vpliva sila mogočne in la-komne duhovščine se je španski narod naveličal ter demonstrira proti dvoru in vladi, ki sta se docela predala klerikal i ztnu. Število samostanov v Španiji se je v zadnjih letih izredno pomnožilo ter je v Španiji 70 281 menihov in nun. Ti so potegnili nase veČino narodnega bogastva in vso politično moč. Na dvoru gospodarijo jezuiti, in fana tični jezuit Mjntana je celo odgojitelj mladega kralja in spoednik kraljice-regenti nje. Ta Montana se je predrznil v nekem listu napadati ustavne naredbe dežele ter izpod-kopavati tla liberalnim ustanovam. Paria rcent sam je moral zahtevati, da se odstrani Montana s svojega velevplivnega mesta. Ali ministrstvo, na čelu mu general Azcarraga, je docela udano jezuitom. Podpira pa ga tudi generalni kapitan Nove Kastilije general Weyler. Tako se je moglo zgoditi, da se poroči menda danes princesinja asturij-sfca Marija de la Mercedes z drugim sinom grofa Caserte, razupitega agenta jezuitov. Grof Caserta, bodoči tast princesinje, even tuvalne prestolonaslednice, je bil Sef generalnega Štaba pretendenta don Carlosa pri nstaji proti monarhiji. Ako umre slabotni kralj, pride na prestol princesinja asturijska oziroma njeni otrooi, direktni potomci grofa Caserte. Že to dokazuje, da sta dvor in vlada orodje jezuitov. Narod smatra bodočo poioko asturijske princesinje a sinom vodje Karlistov za narodno nesrečo ter demon* strira nasilno. List „El Pais" je objavil, da je bil grof Caserta po vojni 8 Karlisti obsojen na smrt ter je naStel nebroj grofovih zločinov. Ta Številka lista „El Pais" je iz-Sla v dveh iztisih. Ljudstvo jo je metalo v vozove ministrov in dvorniko v. Vlada pa je list zatrla! Narod želi poroko preprečiti, a se mu to ne posreči, ker je Madrid poln vojaštva. Pred samostani po deželi so se primerili že veliki izgredi- Narod vidi v jezuitih glavne provzročitelje bodoče poroke in tisti faktor, ki zadržuje nujno potrebne reforme. V Madridu so nemiri veliki. Vojaštvo je streljalo. V Saragossi je streljalo občinstvo na orožnike. Tadi v Valenciji in Barceloni so nemiri. Mnogo ljudij je zaprtih. Republičani upajo, da pade klerikalno ministrstvo, in da se izvrše pri dvoru velike izpremembe. Republičanski vodja Piy Margall je dejal, da stoji Španija na pragu velike revolucije, ki napravi konec nazadnjaškemu in le za žep cerkve skrbečemu kle rikalizmu. Vojna v Južni Afriki. Angleži izvršujejo sedaj čvetero kombiniranih akoij. Prvo, ki se je začela 27. m. m. od južnovshodnje strani Pre-torije, vodi s 7 kolonami general French proti Louis Bot h i in ima namen, razgnati ali poloviti Bure, ki so ob železniški progi v Komatiport. Po zadnjih poročilih je zasedel French okraj Ermelo, Bari — 7000 mož — pa se umikajo v deželo Swazi. Kitebener poroča, da je 800 vozov z družinami in s živili odšlo proti Amsterdamu. V Londonu upajo, da bode moral Botha pustiti ves avoj tren, da se prebije ali pa bode moral začeti boj 8 7 angleškimi kolonami. Drugo operacijo vodi general Cunnigham v okraju Potchefstrooma. Randa in Krügers-dorpa proti Delareyu, ki ima baje 2000 mož. Tretja operacija je naperjena proti Dewetu, ki je baje z 2400 možmi in s 17 topovi vdrl v Kaplandijo. Tudi Deweta preganja 7 angleških kolon, katere vodijo Knox, Bruce Hamilton, Maxwell, White, Pilcher in Crewe. Kitchener poroča, da je Dewet, katerega je Knox pri Welcomu zaman skušal ustaviti, 31. m. m. pri Israelspoortu prekoračil cesto Bloemfon-tein Thabanchu. Med tema dvema dogodkoma pa se je vršila Se 30. januvarja bitka, o kateri Kitchener molči. Polkovnik Pilcher in major Crewe sta imela v boju na hribu Thaba ob cesti v Winburg z Bari velike izgube. Četrta operacija pod generalom B r a-bantom in Gironardom v Kaplandijo ima namen prepoditi Bure iz dežele. Angleški listi poročajo, da je 2000 Burov prekoračilo deželo Swazi in dospelo na angleško ozemlje Tongaland Bari hočejo baje tankaj ob morski obali počakati avstrijski parnik, ki pripelje v zaliv sv. Lucije orožja in stre-Ijiva. Lord Roberts, ki se je vrnil v London kot triumfator, dasi je vojna v Južni Afriki v najboljšem tiru ter so Buri danes prav tako bojeviti kot ob Robert so vem prihodu na bojišče, je dobil v znak priznanja svojih zaslug naslov „Earl (grof) Roberts pl. Kandahar, Prätoria in Waterford." Dopisi. Z Gline, 12 februvarja. Pri občnem zboru Viške in Glinške čitalnice bili so voljeni: gospodje Jakob Mam predsednikom, JankoNovak podpredsednikom, Andrej Knez blagajnikom, Anton Kristan tajnikom, Matija Furlan knjižničarjem, Anton Knez knjižničarja namestnikom, Franjo Boltežar, Ivan Jenko, Franc Sluga odborniki. Društvena knjiSica pomnožila se je pretočeno leto za lepo Število poučnih in zabavnih knjig. Čitalnica bode tekoče leto razun od prijateljev društva isti na razpolago prepuščenih časnikov: .Slov. Narod", „Laibacher Zeitung", „Gorenjec", „Brivec", .Gasilec", .Slovenec", „SIov. List", naročena na: .Rodoljuba", .Domoljuba", .Rudeči prapor", .Zvon*, .Slovenko", ter ud „Slov. Mntice", .Mohorjeve" in .Kmetijske družbe". Sklenilo ae je nadalje prirejati v bodoče poučna in zabavna predavanja v pouk, izobrazbo in zabavo udom in prijateljem društva, katerih vspored in čas se Se pravočasno natančneje razglasi DruStvo Šteje sedaj samo 29 članov in se je sklenilo agitirati za pristop, z željo, da se v kratkem času Število članov izdatno pomnoži. Nadalje sklenil je občni zbor izroči zahvalo g. Jos. Poklukarju, od katerega ima brezplačno druStvene prostore na razpolaganje. TamburaSkega kluba poročilo vzelo se je istotako odobruje na znanje. Klub Šteje sedaj 12 članov in je vidno napredoval v proSlem letu, nastopil je 23krat javno imel 770 kron dohodkov, 700 kron 89 vin. izdatkov, ima torej 20 kron 89 vin. pri-mankljaja, kupil si je pa novo društveno obleko in upamo da tudi Se nadalje vstraja pod vrlim vodstvom g. St. Lehpamer-ja, ter da se v kratkem pomnoži, in da nas bode razveselil tadi z mešanim zborom. Z Rakeka, 13. februvarja. Venček .Samcev" obnesel se je v vsakem oziru krasno. Udeležba bila je velikanska, tako da bi morali biti prostori Se enkrat tako veliki, da bi bili zadostovali. Tu videlo se je vse krasotice cele doline v najlepših toaletah. Posebno veliko bilo jih je gotovo iz Cerknice in Logatca, tudi precej tujcev iz oddaljenih krajev. Zabavalo se je pa nepresiljeno do ranega jutra. Da pa ne bodo razni možaki v skrbeh, Če je bil deficit, povemo jim, da je tudi materijalen uspeh venčka krasen, ker Čistega dohodka je 235 70 kron, kateri znesek pripade v korist .Prešernovega spomenika", a ne kakor je bilo v začetku na menjeno „Solskej mladini". Gosp. kaplan Škubic pošiljal je, kakor znano, že poprej v svet, misel .občinstva", da bode deficit; samo ob sebi je umevno, da je hotel on s tem občinstvo pripraviti do tega, da bi ga odvrnil od obiska, a dosegel je ravno nasprotno; tudi naj on ne misli, da je njegova oseba — občinstvo — in naj bode poprej stvari gotov, kakor jo raznese po časopisih v svet. Ljudstvo je ogorčeno pa sedaj, ko vidi kak lep dar so jim vzeli, ti gospodje spred ust; vemo da jim bodo gotovo hvaležni ubogi 8tariši šolskih otrok. Iz Kozjega, 12. februvarja. Kocka je zopet padla — „Kozjanska sloga", potrjena dne 11. prosinca t 1. je .fuč" ! Neznatna peščica tukajšnjih in tujih klerikalcev vrgla nam je pod noge poleno v podobi izjave .Katoliškega (??) političnega društva v Kozjem", v koji se izreka pohvala Zičkarju in Berksu, Robiču in Ploju pa graja. Zakaj, ni treba praviti. Podpisana sta na tej izjavi v prvi vrsti pilštanjski duhovnik, ki je sedaj sam (svojega „liberalnega" [?] ka plana je spravil proč!) in pa kozjarski Jankovič; sledi pa še nekaj takih, ki sploh nimajo svoje volje, temveč le „ljudsko". razven enega, ki pa je navajen v motnem .ribariti". — Prva dva začela sta dne 11. prosinca javkati in moledovati za „pce potrebno slogo", sedaj pa sta prva, ki jo rušita! Čisto po vzgledu .preljubih" kranjskih klerikalcev. — Posebno dr. Častna-beseda se je skazal. Izjava skovana je bila namreč v nedeljo popoludne. Takrat bilo je več Kozjanov v Podsredi, med njimi tudi Jankovič. Ko je prišel njegov čas, da gre v „kovaönico" pomagat izjavo kovat, vstal je ter izjavil, da mora iti domu, ker ima več bolnikov obiskati. Če je to po svoji stari navadi potrdil s svojo častno besedo, ne vemo. Edini bolnik, h kateremu se mu je mudilo, bilo je .katoliško" politično društvo, kojega se je — soditi po izjavi — že res lotil delirij. Pred svojim odhodom iz Podsrede in še celo zvečer v Kozjem, ko je bila izjava že srečno skovana, napi val je vedno .slogi, slogi in slogi". Ko je bil že skrivnostnosladko ginjen in se mu je že jezik zapletal, po-vdarjal je še .slogo" ! — Pa, kaj ne, gospod doktor, to je bil zopet jeden Vaših izbornih .dovtipov" ?! — Jaz Vam ga prav nič ne za-aerim, ker Vas iaiam preveč rad. Toda Vi povračujete dobro s hudim, pa me postavite kar pred porotnike. In še tistega „hudega" dra Brejca mi na glavo nakopljete! Če bi se tega ne bal, bi Vam Se več ljubeznivosti povedal, tako pa bodi za danes dovolj. Saj je še več dni v letu in .Siov. Narod* tudi Se ne bo tako hitro poginil. V Celji se pa v kratkem vidiva, kaj ne? Takrat si bodeva častitala: ali jaz Vam in Brejcu na .sijajni" blamaži ali pa Vi meni na obljubljenih „Šestih tednih". Vederemo I I. C. —. —-. K. Z Vranskega, 12. februvarja. Koncert slov. pevskega društva „Vranska Vila" dne 10. t. m. uspel je v splošno zadovoljstvo. Moški, in Se bolj mešani zbori pokazali so, da društvo napreduje. Težavna skladba .Grajska hči", katera se je morala ponavljati, govori več, kakor bi sicer govorile cele knjige. Oj, kako blagodejno se je glasil samospev gospe R, in kako prijetno je bilo poslušati dvospev gospe R. in gospe J. 1 Splošna sodba je bila ta, da sta v obče tako izšolani sopran in tako prijetno do- neči alt, kakorSne ima ta zbor, le redka prikazen na deželi. S tema dvema glasovama ujemala sta se kaj prijetno ostala dva moška glasova in nam torej nudila užitek, kakoršnega nudi sicer le večji pevski zbor po mestih. Najbolj vzradostilo nas je pa pri tej veselici to, da je bila udeiežba öd priprostega naroda izredno velika. To je prav: kjer je petje, ni hudobije! Marsikateri zaspanec bil bi se od teh poštenih, za naredno, domačo in lepo stvar navdušenih udeležencev lahko nasrkal prepričanja, katero se kaže tolikokrat po nepo trebnem v besedah, a v narodno škodo tako redkokdaj v dejanji. Pri običajni dobri postrežbi .Slovana" sijalo nam je celo no5 .fantovsko solnce", — čakali smo z dnem dneva. Da nam „Vila" kmalu zopet prirediš jednak užitek, kajti v tebe slovensko petem imamo še največ upanja, da nas složiš v prepotrebno delo za poštenje in prosveto. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 februvarja. — Osebne vesti. Naučno mmistrstv j je imenovalo gg realčnega profesorja in okr. šolskega nadzornika Frana Levca in profesorja obrtne strokovne šole Josipa Vesela za vladna komisarja za skupno nadziranje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem ia sicer za dobo tr»h let. — Nauk v šenklavški cerkvi minolo nedeljo je bil v resnici prav poučen. Do-tični duhovnik se je bavil seveda tudi. s .Slovenskim Narodom". Dandanes je že ru propovedi in ga ni nauka, da bi se ne ščuvalo zopar naš list, in to ščuvanje se prodaja ljudstvu kot božja beseda ! Mi bi se za to ščuvanje niti ne zmenili, da šen klavški govornik ni ščuval tudi proti onim trafikantom, ki prodajajo .Slov. Narod", češ, da se tobak navzame .Narodovega" strupa itd. Namen je bil napeljati poslušalce, naj bi ne kupovali tabaka v trafikah, koder se prodaja „S!ov. Narod". Če bodo šenklavški gadje še kaj dolgo ubirali take struje, se zna zgoditi, da se bodo za svoj .krščanski nauk" morali pokoriti pred sodiščem. — Pogreb brez duhovnika. Včeraj je bil pokopan značajen slovenski rodoljub, vpokojeni mornarice komisar g. Mabej. Sprevoda 80 se udeležili častniki, župan ljubljanski in razni drugi pokojnikovi prijatelji, zaman zaman pa se je oziralo oko po kakem duhovniku. Duhovnika ni bilo pri sprevodu nobenega. Šele na pokopališču je prišel tudi duhov nik in s primerno naglico in površnostjo odpravil svojo službo Škofijski ordinarijat je odredil izrecno, da se noben duhovnik ne sme udeležiti sprevoda, ker se pokojnik ni dal prevideti; ordinarijat je pač misli!, da s tem napravi pokojniku kako sramoto. Uspeh tega postopanja pa je bil ravno nasproten Občinstvo je bilo ogorčeno ir se je splošno škandaliziralo nad postopanjem škofijskega ordinarijata, češ, ako je za izveličanje pokojnikove duša res neobhodno potrebno, da se duhovnik udeleži sprevoda, potem je nezaslišano, da se mu je to odreklo, ako pa duhovnik ni potreben za izveličanje duše, potem pa hodij duhovniki s pogrebi le zaradi dobička, la zaradi plačila, le kot nekak „okras", in potem so se duhovniki sami uvrstili mei Dobrletove uslužbence. Razburjenost radi tega tega postopanja škifijskega ordinarijata je splošno iu toliko večje, ker se čaje, da je ordinarijat nekaj podobnega ukrenil tudi za jutrišnji pogreb dr. Drahslerja. V škofiji menda kar nečejo spoznati, da vsaka struna, ki se preveč napenja, naposled vendar poči, dasi bi jih v tem lahko poučili dogodki na Španskem. — Ferjančič — izpuščen. .Slovenec" poroča, da je bil goški kurat Ferjančič včeraj izpuščen iz preiskovalnega zapora in dostavlja, da je bil Ferjančičev odhod iz zapora pravi triumf. Namen tema triumfiranju je prav očiten, kakor tadi namea dopisu iz Goč v 35. St. .Slovea-cevi", v katerem dopisu je rečeno, da je v nedeljo, ko je vipavski dekan govoril s prižnice o .preljubijenem duSnem pastirju" Ferjančiču, vse občinstvo na glas jokalo. Radi bi vedeli, kako je vipavski dekan že itak versko poblaznelo ljudstvo fanatiziral, da je jokalo radi taoega individus, kakor je kurat Ferjančič. Namen „ Slo vence vem u" pisarjenju je, razširjati napačno mnenje o kuratu Ferjančiču, in s temi poročili vpli- vati na jedni strani na preiskavo, na drogi strani pa na klerikalne priče. Tadi vipavski dekan bi se ne mogel pritoževati, če bi se mu oöitalo, da je imel nedopusten namen, ko je raz leoo hvalisal duhovnika, ki se je takrat nahajal v preiskovalnem zapor. Sicer se bo o tej zadevi govorilo pred sodiščem. — Dolenje logaški zahribski obr... pardon „klerikales1! Pod naslovom »Veliki katekizem ali kršanski nauk" izšla je leta 1898 jako mična knjižica, katero je izdala družba sv. Muhorja. To knjižco vam najtopleje priporočam. Pred nekaj dnevi imel sem priliko se prepričati, da vam je popolnoma neznana razlaga osme „ božje zapovedi", zato vas posebno opozorim na stran 110 in 111. gori omenjene knjižice. Nikakor pa ne smete pregledati opombe (2) katera se glasi: „Grd madež je laž na človeku0. (Sir. 20. 26.) — Hudobni duh je „iazn'k in oče laži*. (Jan. 8 44) Gotovo vas ni volja vzeti v svojo sredo „oceta laži* ali »hudobnega duha" kakor ga navadno imenujemo. Le dobro poškropite vse vaše prostore z blagoslovljeno vodo, kajti previdnost je vedno dobra. Mogoče da se že skriva po kotih vaših hiš oni „rujoveöi lev", kateri nikdar ne miruje. Torej na .svidenje!" „A. J." — O žužemberškem preklinjevalcu. Piše se nam: V 33. štev. .Slovenca" hoče neki kaplanov petolizec oprati njega, seveda Je z zavijanji, koja so klerikalnim čukom vedno priljubljena sredstva. Govori, da ka-pian ni proklinjal v šoli, in da ne ve noben učenec od prvega do četrtega razreda nič o tem. Rtjs, to je vrhunec zavijanja, ter hoče laži-prijatelj s tem oprati njega, kaplana, in samega sebe. Mi smo v svojem poročilu pozabili opomniti, da se je to zgo dilo v stari šoli, ne pa v ljudski šoli. Tam, kjer poje Mihatov cepec po ubogih otroci-Čih brez usmiljenja. (Ako potreba, o tem še kaj več!) To pa je čukasti dopisunček z medaljo Marijine družbe dobro vedel, ali hotel je resnico tujim ljudem prikriti (do mačim okoličanom ne. ker to že vsak ve). Ako tega on res ni storil, ga uljudno vprašamo: Zakaj ste šli, g kaplan, v P .... v tisto hišo, kjer je bila ista učenka doma? Zakaj ste šli odpuščanje prosit? Povemo Vam z besedami Vašo prošnjo pred ono materjo hčerke, ta se glasi: ,Ob, mama, vem, da bodete tako dobri, da mi bodete to reč odpustili, ker sem se prenaglil. Vse bom poravnal, kar sem ha lega 3toril. In ti F... (proti učenki obrnjen), kaj ne. da mi odpustiš, saj te bedem sedaj rad imel !* Res, rečeno s „Slovencera", tako milega gospoda še nismo imeli, kakor je ta — ali je volk v ovčji obleki! Drugič pa zopet kaj jako hladilnega, g. Jereb. — „Ljudska volja". Iz Ptuja se nam piše: Župnik Šuta v Šmarjeti pri Ptuju je jeden najbolj zagrizenih klerikalcev ter je bil za Časa voiitev v celem ptujskem okraju najhujši agitator za Žičkarja. — Vest, da je vstopil dr. Ploj v hrvatsko-älovenski klub, vplivala je nanj kakor rudeSa cunja na purana, in ko je potem izvedel, da je politično društvo .Pozor" v Ptuju izreklo brez njega svoje soglasje z ustanovitvijo hrvatsko slovenskega kluba, ga je kar zona objela, in skoval je hkrati za .Slovenca" kar dva brzojava, iz katerih se v vsaki besedi zrcali njegova divja jeza proti hrvat ako - slovenskemu klubu. Smejali smo se srčno navedenima brzojavoma župnika Šute, zlasti pa pripombi .Slovenca", ,da so to dovolj jasni m i g I j e j i za gos p. dr. Ploja". Še bolj pa smo se smejali sledečemu brzejavu lz Ptuja, katerega dušni oče je najbrž tudi župnik Šuta, ki se glasi-' Ptuj 9. februvarja. .Kmetski volilci so ogorčeni, ko so izvedeli, da kmet-ska poslanca Štajerska ne gresta skupaj s kranjskimi katoliško-na-rodnimi poslanci, ampak z liberalci. Postopanje dr. Plojevo koristi tu neizmerno Wratschku in W i s s e n j a k u". — No, no, gospod župnik, nič se preveč ne vznemirjajte, razun Vas in še par drugih posvečenih gospodov ni Lakaj nihče ogorčen. Resnica pa je, da ne postopanje dr. Plojevo, ampak postopanje nekaterih gospod-stvaželjnih duhovnikov koristi tu neizmerno Wratschku in Wissels j aku. Našemu vrlemu poslancu gosp. dr. Ploju se pa za njegovo častno in odločno postopanje prav srčno zahvaljujemo, Če je to župniku Sati prav ali ne. — Slovensko gledališče. Ker se današnja predstava opere .Lohengrin" prične točno ob pol 8. uri, opozarjamo na to si. občinstvo. Tudi pri medaktih bode danes mogoče prikrajšati kaj, in bode le po I. dejanju malo daljši presledek. Predstava bode torej končala pred 11. uro. — Velika Sokolska maskarada, jedna najelegantnejših in najpriljnbnejših predpustnih veselic, bode letos nudila občinstvu toliko zabavnega in originalnih skupin kakor gotovo še nikoli preje. — Svetovno znana ameriška exportna družba .The Beutel et Comp." za prešanje megle s svojim novim, na Pariški razstavi pre-miranim strojem si je že .zaarala" prostor, da bode občinstvu prilika, dana videti kako lahko se da n. pr. ljubljanska megla ,pre-šati" in kaj vse iz nje narediti. Najnovejša senzacijonalna iznajdba XX. stoletja! Vzorci bodo si. občinstvu na razpolago. — Imamo še veselo novico poročati, da je slavnoznana Brna (ne zamenjati z nedavno nastopivšim .Brnežem") .povila" pred nekaj dnevi 4 jako nežne brnce Mati in mladiči se prav dobro počutijo in ae že pripravljajo da letos skupno z drugimi specialitetami iz svetovnoznanega cirkuza Barnuma poh te na Sok. maškarado. Torej bode iznenadenja in zabave v izobilju! — Vstopnice za Sokolsko maškarado dobivajo se — proti izkazu vabil — v prodajalnici gosp. Lozarja na Mestnem trgu. Ako kdo (ki je doslej dobival vabilo, aH ga želi dobiti), pomotoma ne bi dobil vabila za maškarado, izvoli se oglasiti pri odboru, ali v pisarni dr J. Kušarja. Opozarjamo Se jedenkrat, da se bodo torek vstopnice dobivale do 5 ure popoludne v prodajalnici g. Lozarja, zvečer pa pri blagajnici od 7. ure naprej. Da ne bode prevelik naval pri blagajnici, naj se občinstvo blagovoli prej preskrbeti z vstopnicami. — „Odbor narodne čitalnice v Ljubljani" je storil, kakor se nam poroča, vse potrebne korake, da z zadnjim plesnim venčkom, katerega priredi v nedeljo dne 17. t. m. v veliki dvorani .Narodnega doma" točno ob polu 9. uri zvečer, vredno zaključi vrsto letošnjih predpustnih zabav. Na plesnem redu je med dragimi plesi tudi kotiljon, kateri se dosedaj še ni plesal v prostorih .Narodnega doma" in kateri bode, kakor je soditi po pripravah, jako raznoličen in zanimiv. Z ozirom na vse to upa odbor, da se bodo p. n. člani te zadnje letošnje čitalnične plesne zabave mnogobrojno udeležili. — Odbor kluba slovenskih bici-klistov ..Ljubljana", se je v svoji sinočnji seji nastopno konstituiral: Predsednik: dr. Ivan Jenko; podpredsednik: Ivan Žužek; tajnik: Fran Gombač; blagajnik: Ivan Go-gola; I. rednik: Ivo Devčič; II. rednik: dr. Hubert Souvan. Odborniki: Ivan Kavčnik, August Mühlbauer in Ivan Zbrizaj. — Pevskega društva ..Ljubl ane" plesni odsek vabi tem potom p. n. častite podporne člane in prijatelje društva, v nedeljo dne 17. t m. na svoj zaključni plesni venček, kateri se vrši v ar*ni .Narodnega doma". Sodeluje si. meščanska godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Izroej dragih običajnih plesov plesala se bo le tudi krasna .Les Lanciers" in .Češka Beseda". Za v nedeljo 17. februvarja naznanjeni društveni občni zbor vrši se vsled prirejen ega zaključnega venčka, stoprara prihodnjo nedeljo dne 24. t. m. — Novi poštni nadzornik. Iz C*lja se nam piše: V ponedeljek zvečer priredili so uradniki tukajšnjega c. kr. poštnega urada na čast novoimenovanemu nad-oskrbniku Koweindl-u banket, katerega so se udeležili tadi vsi slovenski uradniki. Skrajno ogorčenje obudilo je pri tem netaktno postopanje novega nadzornika, kateri je oelo pri tej priliki čutil potrebo zakriti svoje veliko-nemško srce ter zbranim uradnikom nazdravljal z izzivajočim .heil", dasi je bila skoro polovica Slovencev. Še celo nemškim uradnikom ni ugajalo to izzivanje in so demonstrativno od-zdravljali s .prosit'klici. — Predsednik se Išče, namreč kozjanskega bralnega društva. Dosedaj je bil g. dr. Piki, in .Domovina" trdi, da je še vedno on; .Slov. Gospodar" pa pravi, da je predsednik naš kaplauče, in da tega ne utaji noben popravek. Kdo je torej .ta pravi"? Kdo ima društvene akte in pečat, in kdo sklicuje seje? To želimo vedeti, kajti za kaplanovo gardo ne maramo časopisov plačevati. Več društven i ko v. — Slava slovenskemu botaniku Vel« biču ! V nemškem dein jugozapadne Afrike so zgradili železnico Swakopmund Windhock. Ta proga se dotika z ono postajo ozemlja, po katerem raste ena najznamenitejših rastlin vsega sveta, .Welwitsohia mirabilis". Prav na tistem kraji jo je leta 1860 prvi našel avstrijski botanik Wel-wit-.ch, in njemu na čast jo je imenoval Sir I. Hooker z imenom najditeljevim. Istemu na čast se po dovoljenju Nemške vlade imenuje ona železniška postaja ,We!witsch". Tako poroča nemški geografski Časopis in pristavlja tele besede : .To naznanilo bodo pač botaniki vsega sveta, zlasti pa avstrijski vzeli z zadoščenjem na znanje". Mi pa a ponosom opozarjamo, da oni slavni .avstrijski" botanik je bil koroški Slovenec Velbič, porojen 5 februvarja 1806. pri Gospej sveti (Maria Saal) na Koroškem in umrl v Londonu 20. okt. 1872 Ob enem izrekamo željo, da bi kdo izmed sedanjih slovenskih naravoslovcev nam podal obširen Životopis našega zname nitega VelbiČa. Čegar ime slave strokovnjaki vsega sveta! — Narodns čitalnica v Vipavi priredi v soboto dne 16. svečana v dvorani Rrzike Uršič v Vipavi veselico s plesom pri katerem svira vojaška godba na lok iz Gorice. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Ustop-nina 60 vin., s sedežem 1 krono, k plesu 2 kroni. — Uboj. Na državni cesti skozi Vi soko in Hotemaže je v noči od 12. na 13. t. m. neki mlinarski hlapec zaklal Valentina Kerna iz ELtemaž v srce, tako da je obležal mrtev na lici mesta. — Akademično društvo ,,Slovenija" na Dunaji priredi dne 15. februvarja t. 1. svoj 5. redni občni zbor. Lokal: Restaura tion .Zum Magistrat", Lichtenfelsstrasse 3. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Slovanski gostja dobro došli! — Plinovs cev je počila včeraj na Rimski cesti. Plin je vdaril v barako, kjer prodaja branjevka Terezija U/bančič. Leta je padla v nezavest in so jo morali prepe ijati na dom. Ravno tako se je pripetilo pekovskemu pomočniku Francetu Knezu, ki je bil tudi v baraki. — Tatvina. Ranzingerjevemu hlapcu Ivanu Lubiju je neki delavec, ki je pri Ran-zingeiju delal, ukradel obleko iz hleva in pobegnil. — Izgubila se je listnica z nekaj de narja, važnimi pobotnicami in vizitkami v ponedeljek zvečer na poti s Starega trga, po Radeckega mostu, Turjaškem trga na Rimsko cesto. Odda naj se v npravništvu .Slov. Naroda* proti primerni nagradi. * Štrajk krojsčev in šivilj v Parizu. 4000 krojačev in 1500 šivilj v Parizu zahtevajo boljšo plačo in le esem ur dela. V krogih bogatih dam in gospodov vlada panika, ker morajo nositi že 14 dnij isto obleko. Moda bo imela silno zamudo. " Influenca itd. V zimskem neprijaznem času s svojimi mrzlimi meglami in ledenimi viharji je vsako leto mnogo bolnikov. Tisoče in tisoče ljudi) trpi na sopilib, bašlju katarih in zlasti na influenci. Dobrega okusa in osvežajočjeMatonijev Giesshübler ter vpliva na take bolezni pomirljivo in zdravilno, ako se ga uživa z gorkim mlekom, zlasti pri otrocih. Književnost. — „Muzejska izvestja". Vsebina 5. in 6. 8ešitka je tale: 1. Viktor Steska: Dolničarjeva .Bibliotheca Labacensis publica". 2. Viktor Steska: Herkul v ljubljanskem muzeju. 3. A. Koblar: Ljubljančani 17. stoletja. Mali zapiski. 1. J. V r h o v n i k: Nekaj ljubljanskih potresov. 2. Stari napisi v cerkvi sv. Jošta nad Kranjem. — Mittheilungen des Musealvereines für Krain ima v 1. in 2. snopiču tole vsebino: 1. Das Klima von Krain, von Ferd. Se i dl. 2. Zwei Pest-Erlässe vom Jahre 1713, von K. Črno logar. 3. Ein Cartular der Kartbause Pletriacb, von Fr. K o m atar Literatnrberioht. Tb. Soheimpflugund. M. Holler, Tempsratnrmessungsn im Quecksilberbergwerk von Idria, von F. S. Ritter v. Sterneck, Untersuchungen über den Zusammenhang der Schwere unter der Erdoberfläche, von F. & Dr. Friedrich Ahn, Die periodische Presse der Steiermark in den Jahren 1848 bis 1898, von G. Ta zvezka so spisali (razen zadnje beležke) zopet sami slovenski sotrudniki Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice so češki poslanci izročili predsedniku popolnoma izgotovljen načrt adrese in predlagali, naj predsednik to adreso izroči cesarju. Adresa, ki je pisana jako zmerno, pravi, da le če bo cesar z jednako ljubeznijo objemal vse narode, zavladajo v državi boljše razmere. V tistem odstavku prestolnega govora, ki pravi, da je neovirano delovanje ustavnih uredeb nujno potrebno, vidi adresa ne le obsodbo obstrukcije, ampak tudi obsodbo kapitulacije pred nemško ob-strukcijo. Triumf nemške obstrukcije je moral provzročiti češko obstrukcije Adresa obžaluje, da se ustavno življenje oktobrskega diploma suče v smeri, na katero se prvotno ni mislilo. Sedaj ni ustava nikako jamstvo za razvoj države in narodov, v državnih in osnovnih zakonih zagotovljena ravno prav-nost ni izvedena, vse javno življenje hira in propada. Prešinjeni smo prepričanja, pravi dalje adresa, da bodo vsi poskusi, zboljsati javne razmere, brez uspeha, dokler se ne poravna jezikovni boj. Pozdravljamo napoved, da naj vlada uredi jezikovno vprašanje, a državna rezona zahteva, da se uredi jezikovno vprašanje za vse narode pravično, torej v smislu ravnoprav-nosti, kakor je to proklamiral prestolni govor iz 1. 1891. Monarhija je nastala iz združitve raznih narodov, samo svoboden razvoj vseh teh narodov je njen raison d' etre, a ta raison d' etre bi izginil, če bi se delala politika unifici-ranja in premagovanja. Naš patriotizem nam veleva, da to odkrito izrazimo, kar vidimo v napovedanem vladnem prizadevanju, ohraniti jednotnost jezika v gotovih sferah, prikrajšanje ravnopravnosti in nacijonalen postulat, ki krši sicer ravnopravnost, ki se pa hoče vendar uveljaviti, in sicer pod pretvezo, da to zahteva korist države. Mi smo bili in smo vedno pripravljeni skleniti mir, ali Avstrija mora postati zavetišče in varovališče narodne tolerance in resnične svobode. — 0 tej adresi se je takoj začela razprava. Seja traja še. Dunaj 14. februvarja. Zbornica bo imela danes še tajno sejo, v kateri se bo čitala neka interpelacija, ki je baje taka, da je nikakor ni možno citati v javni seji. Dunaj 14. februvarja. Hrvatsko-slovenski klub je sklenil, da se s Šu-steršičevim klubom snide na skupno posvetovanje Ako ima poslanska zbornica jutri sejo, bo to posvetovanje jutri ob 10. uri dopoludne, če ne pa prihodnji četrtek. Dunaj 14 februvarja. Češki klub je volil dr. Pacaka načelnikom, dr Stranskega in dr. Brzorada pa za njegova namestnika. Madrid 14. februvarja. Danes je poroka princezinje Mercedes z grofom Casertom. Razburjenost ljudstva je velikanska. Skoro vse ulice so zaprte, vsako zbiranje na javnih prostorih je najstrožje prepovedano. Vzlic temu je vse v strahu, da pride do krvavih izgredov. Sinoči je ljudstvo naučnega ministra, ko se je peljal domu, napadlo s kamni. Kočijaš je bil ranjen. Na javnem vrtu je ljudstvo streljalo na orožnike, ti so tudi streljali in ranili sedem oseb. Vlada je vsem listom strogo prepovedala, kaj poročati o re-voltah. Madrid 14. februvarja. V provinciji Santander je položaj jako nevaren. V mestu Santander je več tisoč ljudi naskočilo razne samostane, zlasti jezuvitski samostan in škofijo, pri kateri so bila vsa okna razbita. Vojaštvo je napadalce razgnalo. Množica je potem vdrla v samostan karmelitov. Premagala je orožnike, razbila vse, kar je bilo v samostanu premičnega in samostan užgala. Menihi so bežali. Na pomoč prihiteli orožniki so streljali na ljudstvo ter pogasili ogenj, a tudi ljudstvo je streljalo na orožnike. Tudi v Barceloni je ljudstvo s kamni bombardiralo več samostanov. Ustna voda Dentol 15 kapljic na kozarec vode. Cena 1 K. Dobiva se pri (18—18) zobozdravniku dr. R. Prlanu. Umrli so v LJubljani: Dne 8. februvarja: Anton JuretiC, umir. strojevodja, 76 let, Marija Terezije cesta fit. 11, vsied raka. — Fran Šinkovec vpok. davkar 61 let, Žabjak št. 6, kap. — Pavel Cerar, krCmarjev sin, 1 leto, Komenskega ulice fit. 36, vnetje sopil. Dne 9. februvarja: Margareta GlaviC, kuharica, 76 let, Poljanska cesta 8t. 18, pljučnica. Dne 10. februvarja: Antonija Žan, delavčeva hCi, 12 let, Radeckega cesta fit. 11, vsled prsne vodenice. Dne 11. februvarja: Josip Mubej, umir. c kr. mornarski komisar, 51 let, Gospodske ulice St. 4, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 6. februvarja: Ivan Jamfiek, nbolec, 70 let, pljučnica. Dne 8. februvarja: Jakob Zemljak, dninar, 60 let, pljučnica. Meteorologično poročilo. Vliin» nad moljem 306 3 m. Srednji antoni tlmk 7»6 0 mm. jStanjej Ž?" Cas opa- baro- g, > sovanja metra S g v mm. «2 3 Vetrovi Nebo 13. 14 9. zvečer 7. sjutraj 9. popol. 735 7 —11*3 si. svzhod 738 3 —187 si. jzahod 738 3 — 80 si. jzahod jasno jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura —116', normale: —04°. Dunajska borza dne 13 februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4*/, . . . Ogrska zlata renta 4°/„...... Ogrska kronska renta 4\'„ . . . . Avstro-ogrske bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 maak........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini.......... 9845 983 > 11820 98*20 118-20 93 45 16S5-67450 240-62'/. 117'42V, 23 61 1912 9030 1131 Ljnbljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4 •/• •«* dne vloge tlo dne dvlgo, 9°/e rentni davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka Izplača tadi večje gvote krez odpovedi. (11—37) Zunanjim vlagateljem so na Zeljo poStno hranilnične položnice na razpolago v svrho poštnine proate vpofiiljatve zneskov. Oelbor .,f>laMbene matice" javlja pretužno vest, da je njega večletni, marljivi član, gospod dr. Pavel Drahsler c. kr. finančne prokurature koncipljent danes po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Biagemu in za napredek slovenske glasbe unetemu pokojniku bodi časten spomin. (334) V Ljubljani, 13. svečana 1901. Odbor ..Glasbeno Matice". S potrtim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem, da je vsemogočni Bog danes, dnö 14. februvarja, ob 3. uri zjutraj mojega ljubega sina Josi/pa po kratki, mučni bolezni, v četrtem letu njegove starosti, k Sebi poklical. Pogreb bode jutri v petek, 15. t. m., ob 3. uri popoludne iz hifie žalosti, Go-rupove ulice 8t. 3. (311) V Ljubljani, 14. februvarja 1901. Aniela Glovvacka. Zahvala. Ginjenim srcem izpolnim dolžnost, da se zs mnogobrojno udeležbo pri pogrebu mojega blagega brata, gospoda Josipa Mubeja c. in kr. komisarja vojne mornarice v p. vsem udeležencem najiskrenejSe zahvalim. Posebno pa se moram zahvaliti Eospodu poveljniku c. in kr. majorju • aniluBastaju za preskrbljen je oficirskega mrtvaškega vosa z vprego, vojaške godbe in fipalirja, vsem gospodom c. in kr. častnikom, pomorskim in vojaškim uradnikom, gosp. županu Ivanu Hribarju, ter sošolcem in znancem, kateri so pokojniku zadnjo čast izkazati blagovoli. Zahvaljujem se prav iskreno castitim tovarišem in rojakom ranjkega v vojni mornarici za israženo sožalje in za prekrasne vence z dragocenimi trakovi. Končno tisočkrat „Bog plati!" vele-aenjeni obitelji Kaich-ovi, katera je milosrčno in požrtvovalno skrbela sa pokojnika ob dolgi mučni bolezni in ob smrti. (348) V Ljubljani, 13. februvarja 1901. Frsn Mubej brat, v imenu sorodnikov. Zaslužek. Dostojne, zgovorne osobe lahko vsak dan dobe postranski zaslužek (250—4) 5 do lO kron Naslovi naj se pošiljajo pod lfO. R. 12" v Brno (Moravsko) poste restante. (12—36) Hajd' na beli vrh. planine, Kjer solnca žarek sneg topi! Tu gor' mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva: „Pozdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih giavl Napijam Vam, kar rajbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Mlauerja 99TTa-lff lav*4 Z ! Jako visok zaslužek! tudi kot (332-1) ! postranski prislužek! se nudi akvizicije željnim gospodom tudi damam), ako dr,vedejo v vsek krosih se luliko najdljlilk udeležnittov neke pekunijarne združitve — Ponudbe pod „.I. H. 511.»" sprejema Kn do I r Tin****, Ilunaj. I., Seilerstätte 2. Ges. kr. avstrijske tig državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Odhod Ls Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 2i m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, CelOTec, Franzf-r.sfeste. Ljubno; čez Selzthal t Aussto, Solnograd; 6ez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-Stetten na Duimj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni Tlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v S vinograd, Ino-most; čez Aoistetten na Dunaj. - Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Gonevo, Pariz; čez Klem-Reifltng v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franznve vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob tO. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensft-Bte. — Proga v Novo mesto In Eočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v LJabljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 2"> m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Btljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta la Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob *. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod, ii Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 ari 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano dri. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m sjutraj. pri „KaDterinSpiSisüsl.20 monstre-ples in velika maskarada v Eaplandiji v Dewetovem taborišči pri Burili in angleških ujetnikih Svirala bodo damska kapela na lok s Saksonskega. Salon je na novo razsvetljen in izvrstno pregret. Točila se bodo po navadni ceni naj pri m t-neja» «In», kakor: dolenjska, štajersko In Istrska. Purani, kapuni, piske, vsakovrstna pečenka in krofi bodo po navadni ceni na razpolago. Pri sprevodu mask bengalična razsvetljava. Vstopnina prosta. Za obilen obisk se priporoča Ognjeslav Kozjek (338) posestnik in gostilničar. Čudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr- Krasna pozlačena ura z elegantno verižico, točno idoča, z dve letno garancijo, jako dobro pozlačena. Velikolepa Latama maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s Birm 11 bri-ljactom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 2(J predmetov za dopisovanje in Se 200 razn h komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razoošiljalnica Si Kohane, Krakov o, poštno predalo 33, (337—1) Ako ne ugaja, se denar vrne. Prodajalka aa meSano trgovino se iSče na deželo Ponudbe pod naslovom „Trgovina' sprejema upravniätvo ,Slov. Nar*. (304-;^ mm o^— -*V 4 Hotel-reslavrant v Ljubljani na dobro obiskanem prostoru, z lepo opremljenimi sobami za tujce, se radi rodbinskih razmer da tako] v najem. Več pove upravništvo n Slovenskega Naroda". (335—1) u v ipecerijsko in železninako trgovino vsprejme se takoj. (336-i) Kje? pove upravniStvo .Slov. Nar. V Nakup knjigin knjižic povodom mojega potovanja skozi Ljubljano po najboljših cenah proti takojšnjemu gotovemu plačilu in prevzetju. Ponudbe s približnim označenjem knjig, ki se hote" prodati (zadostuje dopisnica, pr > 86 v nemškem jeziku), sprejema Ig* JSrfmals* zdaj v t-radeu, hotel „prl zlatem levu". (393—r, h prodajalki lokaiiieti 1 lokal je opremljen za krojaško konfekcijo, 1 lokal pa za špecerijo ali sploh za vsako trgovino, na dobrem prostoru se po cen? takoj dasta v najem. Istotam se oddajo tudi lepe (272-o velike kleti in transito-skladišča, Več se izve v upravrjištvu „Slov. Nar." !!! Restavracija «•« ^sgf v provinci]! jako dobro poslujoča z letnim prometom 35000 gold. do 40.000 gold. združena s trgo vino delikates, je zaradi družinskih razmer na prodaj. Kje? pove upravniätvo »Slovenskega Naroda'-. (807-1 Silelpspiii po ceni, pripraven za kurjavo sob in zs industrije, brez smradu, se razpošilja za vse poataje južne in. koroške; kakor tudi ogerskih železnic po 32 kron za vagon s 100 met. centi od postaje Skale (Skališ). Naročila sprejema (180—7 Šaleški premegokop v Velenji. (Schallthaler Kohlenbergbau in Wollan.) Št. 1353. (285- Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči ' službi okrožnih zdravnikov: 1.) v Cerkljali z ietno plačo 1400 K. 2) v Kočevski Reki z letno plačo 1600 K. Prosilci za jedno teh služeb pošlejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do lO. marca 1901 1„ ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avatiij sko državljanstvo, fiz'cno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službov <• ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali \ kaki bolnici. Deželni cdbor -fa»aaJefciL Ljubljana, dne 5. februvarja 1901. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljaii; sprejema lu Izplačuje hranilne vloge In obrestuje po 4%% od dne vložitve do dnevzdige brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—S popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgale (40-6) I*r. M. Hlldnik, predsednik. Itdsiatal) in odgovorni urednik: Joiip Nollf. Lastnina in tiak .Narodne Tiakarna". C-D