267. številka. Ljubljana, v soboto 21. novembra. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan ive6«r, izimli nedelje in praznike, ter velja po politi prejcman za rt a t r o-oe e r s k e dežele ca vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden I gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., aa četrt leta, J gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dum rakuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taja dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedetokrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bb trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orsdnifitvo in upravniltvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne Btvari. „E pur si muovel" To so Hvetovuoznane besede, katere je vzkliknil slavni italijanski zvezdoznanec Galileo Galilei pred skoro tremi stoletji nasprotnikom svojim v obraz. „In vender se giblje", tako smemo ponoBno ponavljati tudi mi Slovenci, ako se ozremo nazaj na dogodke poslednjih dni j. Pretekli teden bil je naš, bil je teden naroda našega, kajti že dolgo se ni pisalo po vsem avstrijskem časopisji toliko o nas Slovencih, nego ba8 po znanih dogodkih v državni zbornici. Ko je minister Gautsch dal takoreko6 bojno znamenje, odprle so se vse zatvornice izraelskega in neizraelskega časopisja. Spisalo je prvo toliko vodenih člankov o na-šein narodnem prizadevanji, da je bila zares nevarnost, da se potopi ves mali slovenski narod v tem nalivu. Na vse mogoče načine skušalo se je nas smešiti, slikati pred svetom za fanatike, ki zahtevajo nemogoče stvari, katerih težnje so državni jednoti nevarne in Bog si vedi, kaj še vse. In zakaj vse to ? Zakaj toliko vika in krika? Ker je jeden izmej slovenskih državnih poslancev ponižno in z jako zmerno besedo naslikal žalostno stanje slovenskega šolstva in s tem dal povod znanemu strastnemu odgovoru oaučnega ministra. O tem predmetu ni nam treba govoriti nadalje, ker smo ga že itak razpravljali na Široko in povedali vse, kar se nam je zdelo potrebno. Pač pa si štejemo v svojo časnikarsko dolžnost, da ne preidemo molče na dnevni red preko toliko zlobnih in za nas žaljivih izjav nemškega časop>sja, ki se je zopet jedeokrat vrglo na nas Slovence z vso ono Btrastje, kakor jo nahajamo lo v naši židovski žurnalistiki, kadar gre za to, da bi se Slovani osmešili ali pa Bumičili pred svetom. Kdor je bral le nekatera teh organov javnega mnenja (?) pretekli teden, moral se je preveriti, na kako globoki stopinji duševne propaloBti se nahaja večina našega Dunajskega židovskega časopisja. Zdaj, ko se jim dozdeva, da utegne liberalna pšenica skoro dozoreti, morajo se Slovani na vsak način storiti neškodljivi, to je njihove geslo, po katerem se ravnajo složno. A dogodki iz najposledoje naše preteklosti bo nam vesel dokaz, da vse tako klevetanje ne bode ustavilo slovenskega naroda v svojem napredku. Narod naš in bratski nam narod hrvatski, kolikor ga spada pod tostransko državnu polovico, pokazal je toliko duševne snage in žilavoBti, da smemo zaupno zreti v bodočnost. Narod, ki je v tako težav* nem stanji, ko je skoro vse |bilo proti njemu, si tako dično osvetlil lice, ki je tako sijajno premagal vse zapreke, tak narod ima zdravo jedro in ne bode poginil tako hitro. Drago veselo znamenje probude in odločnosti naroda slov enakega nam je deputacija koroških Slovencev, o kateri Brno že tudi imeli priliko govoriti obširneje pred nekaterimi dnevi. Če katera izmej akupin razkosanega malega našega naroda živi v tužnih razmerah, sme se to reči o koroških Slovencih. Kako krivično je sestavljen volilni red za tretjino slovenskega prebivalstva na Koroškem, o tem se je že govorilo in pisalo toliko, da bi nepotrebna bila vsaka beseda. Ker torej navzlic vsem junaškim borbam koroškim Slovencem dozdaj ni bilo mogočo, da pošljejo odločnega svojega zagovornika na Dunaj v državno zbornico, prevzela je to nalogo deputacija odličnih narodnjakov in veljakov slovenBkih iz tuž-nega Gorotana. Odslej pač ne bode mogel nikdo več trditi, da je narod slovenski na Koroškem zadovoljen, da ga hujskajo le nekateri „Kranjci",, ki žive na Koroškem in kale mir, ki je vladal poprej. Koroški Slovenci izrekli so po svojih odličnih in veljavnih možeh, ki se neso ustrašili dolzega pota na Dunaj, da ni reB, kar govore nasprotniki, da oni nikakor ne želo tacega miru, ki bi bil za Slovence mir groba. Povzdignili so svoj glas, da ga čujejo tudi tam, od koder imajo pravico nadejati se pomoči. Naj torej sovražniki naši pišejo o nas in naših težnjah, kakor jim drago, pogled na omenjene dogodke opravičuje nas, da ponosno in radostno smemo vsklikniti: Malo nas je, a navzlic vsem oviram in zaprekam se gibljemo iti napredujemo. In to naj nam daje pogum za daljno težavuo borbo. Končna zmaga mora biti naša! Državni zbor. Na Dunaji 10. novembra. Podržavljenje železnic, glavni smoter nase oprave, napreduje leto za letom. V včerajšnji seji se je zopet sklenil zakon, da se podržavi jedna strategično najvažnejših železnic na severovzhodu naše države, namreč železnica Karol-Ljudevitova. Poleg tega važnega sklepa, ki so ga bolj ali manj odobravale vse stranke, storila je zbornica nov korak v obravnavi proračuna in dospela do podrobne obravnave o osrednjem vodstvu finančnega ministarstva — do onega oddelka, kateremu se je v prejšnjih letih vedno posvečevalo največ pozornosti, ki je bil tako rekoč višek proračunske razprave. Tudi letos pač ne bode poni a nj kovalo bolj ali manj burnih obravnav, kajti vse stranke se že nekako pripravljajo, da ob tej priliki izreko svoie mnenje. Ob 10Vi u" v jutro začel je dr. Smolka 20. sejo in takoj dal na razpravo podržavljenje galiake železnice Karol-Ljudovitove. V glavni obravnavi naznani posl. Vašatv, da nima proti predlogu samemu nikakih pomislekov, pač pa obžaluje, da se o svojem času iz osebnih vzrokov ni podržavila severna železnica in nasve-tnje resolucijo, da se podržavi češka zahodna železnica. — Predsednik opomni, da je v to treba posebnega predloga. Trgovinski minister Bacquehem opomni, da je predlog, ki se obravnava, osnovan na neki resoluciji, ki se je v zbornici sklenila in pristavi, da bode o svojem času odgovoril in opravičil postopanje vlade v zadevi severne železnice. Posl. Schaup poroča, da se odst. 3., ki je presplošno rabljen in navaja, da se gotovina, ki se znajde pri izročitvi železnice, proti računu splošno porabi, premeni tako, da se sme gotovina le za železniške investicije porabiti proti položitvi računa in ustavi ostankev v proračun za leto 1893. Posl. Kaizl izjavi, da so Mladočehi zadovoljni s Schnupovim predlogom, sicer se mu pogajanje državne uprave z železnico vidi nekako čudnim in govornik meni, da je državna prečna LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M. J. L e r m o d t o v a , poslov. Vrbanov.) (Dalje.) Seveda take besede no pomirijo niti razsrje-nega samoljubja, uiti prevaljenega srca. Elizabeta Nikolajevna je to dobro čutila, ali to zanjo ni bilo več novo. Kdor je dolgo zasledoval za kaki smoter, mnogo zanj žrtvoval, no more se mu lahko odreči; če Be pa temu smotru pridružijo poslednjo nade odcvetujoče mladosti, potem je pa to naravnost nemogoče. V takem položaju pustili Brno Elizabeto Nikolajevno, prišedšo iz gledišča, ležečo na postelji s knjižico v rokah in z mislimi v preteklosti in bodočnost. Dolgočasujoč se. je jedno stran desetkrat premerila z očmi, potem pa uopotrpežljivo vrgla knjigo na mizico in nakrat zapazila pismo z naslovom na njeno ime in b štampilijo mestne pošte. Neko notranje čuvstvo jej je reklo, da naj nikar ne odpira tajinstvenega pisma, ali radoved-noBt jo je zmagala. Zavitek je strgala s tresočimi rokami* in oči so radovedno pregledale prve vrate. Pismo je vidno bilo pisano z izkaženo pisavo, kakor bi se bil pisec bal, da črke izdajo tajnost. Namesto podpisa je bila nekaka egipUka čačka, jako podobna pegam, ki se vidijo na mesecu, katerim mnogi priprosti ljudje pripisujejo simbo-1 čt>u pomeu. Tukaj je pismo od besede do besede: „Milostljiva gospica I — Vi mene ne poznate, ali jaz Vas dobro poznam; pogosto se Brečava. Zgodovina Vašega življenja mi je tako dobro znana, kakor moja beležnica; ali Vi pa mojega imena še nikoli slišali neste. Jaz se zanimam za Vas, ker se Vi nikdar zame neste zmenili, ker sem poleg tega jako dobre volje, narediti hočem dobro delo. Meni je znano, da Vam ugaja Pečorin in da se Vi prizadevate, da bi v njem zanetili čuvstva, o katerih se njemu še nikoli sanjalo ni. On se z Vami šali. On Vas ni vreden, on ljubi drugo. Vsa Vaša pri zadevanja vedejo Vas v pogubo. Svet že za Vami s prstom kaže. Kmalu se on popolnoma obrne od Vas. Nobena osobna korist ni mene vodila, da Vam dajem take neprevidne in predrzne svete in da se bolj preverite o moji nesebičnosti, zaklinjam bo, da nikoli ne izveste imena mojega. Sedaj ostajem Vaš pokoruejši Bluga (Oačka)" Od takega pisma bi kaka druga Kar zbesnela. Elizabeto Nikolajevno je pa ta udarec zadel na dno Brca, na njene živce pa ni uplival. Samo pobledela je, hitro zažgala pismo in pepel popihala z mize. Potem je ugasnila luč in obrnila Be v steno. Plakala je, pa tako tiho, da bi je ne bili slišali, ko bi tudi bili stali pri zglavju njenem. Mislili bi bili, da mirno in breskrbno spi. Drugi dan je bila Še bolj bleda, kakor po navadi, ob desetih je prišla v obednico in po navadi sama točila čaj. Ko so pospravili poBodje, je oče odšel v pisarno, mati je vzela delo v roke, ona je pa odšla v bvojo sobo. Ko je šla skozi Bobauo, jo je srečal sluga. — Kam greš? upmšala ga jo. — Naznauit prihod. — Cegav? — Tukaj je . . . Častnik . . . Pečorin . . . — Kje je? — Pri uuanjih stopnjicah se je ustavil. Elizabeta Nikolajevna je zarudela, potem zopet pobledela in jecljajo rekla Blugi: — Povej mu, da nikogar ni doma. In zopet pride, pristavila je b težavo izgovarjajoč be-bede, ga no vsprejmemo. Sluga se je poklonil in odšel, ona je pa hitela v svojo sobo. (Dalje prlb.) pa ko železnica uničila Karol-Ljudovitovo — slednjič naj pa državna uprava sama pazi, da ne uniči njenih Železnic priljubljena tarifna polika. Poročevalec B i 1 i n s k i obrača se proti posl. Vašatv-ju in Kaizl-u v zadevi severne železnice, priznava, da je prečna železnica uničila Ka-rol-Ljudevitovo in priporoča toplo vsprejem predloženega zakonskega načrta, ki se vsprejme v tretjem čitanji s pristavkom Schaupovim. — Zanimanje, katero je provzročila ta obravnava, bilo je veliko in zbornica, doslej precej polna, je pazno poslušala vs« govore A takoj po vsprejetji izpraznil se je prostor precej in govorniki so le tiho, mimo in celo na predsedniškem stolu neum-Ijivo narekovali svoja uvaževanja o proračunu osrednjega vodstva finančnega ministra krog njih sedečim brzopiscem. Poročevalec K o z 1 o w s k i zagovarjal je znižanje stroškov za upravo in skupljenje davkov. Tudi želi, da se preostanki porabijo v investicije. Večje uvaževanje zborničnih resolucij bi vladi nikakor ne škodilo. Dobra in gotovo koristna je nastava oddelkov za odmerjenje pristojbin. Ce pa hoče vlada davke preustrojiti, naj pazi, da se ne pre-oblože posestniki in mali obrtniki, temveč se bolj ozira pri tem na veliki kapital. Blagohotno bode tudi uplivalo olajšanje obrtnega davka. Konečno upa, da se pri prihodnjem proračunu ne bodo delale le obljube, temveč da se bode i kaj storilo za preustroj davkov. Posl. K a i s e r opisuje žalostno narodnogospodarsko stanje. Beraštvo se množi, kmetje so zadolženi, obrtniki trpe in vsem je treba pomoči. Treba je preustrojiti pristojbinstvo in rešiti šolsko uprašanje, govornik priporoča tudi uvedenje progresivnega dohodninskega in uvedenje borznega davka, podržavljenje železnic in končno popolneuje zavarovalništva. — Posl. Stalitz, kaže na važni trgovinski em-porij, na Trst, kateremu preti vsled odprave proste luke pogin. Posl. Kramar govori o splošnem preustroju davkov in zahteva, da je novi davek progresiven. Gospodarski velikaši naj se oblože z davkom, berači naj se po moči oproste. Tudi naj se preustro-j i jo oni davki, ki denašnjim socijalnim razmeram ne ugajajo in tudi privilegija nekojih vrst ljudij naj se odstranijo. Nadalje naj .se preustroje doklade, ves bodoči da vrni sistem naj se strogo rabi, uika-kot pa se ni ozirati na skrivnosti posamuih velikih tirni. Vsak poskus odtegniti se plačevanju davkov na kak zvit način, pa naj so kot goljufija ostro kaznuje. Posl. G ros s meni, daje najtežja točka proračuna vojni budget. Govorniku vidijo se plače delavcev v državnih tovarnah prenizke in tolike države nedostojne. Vladni molk o preosnovi davka ni dober , kritika vedno spravi na dan, kaj je dobro, kaj slabo in nJH naj bi se poslužila, da poizve, je-li novi zakon dober ali ne. Posl. S z e p a n o w s k i polouiizuje proti pred-govorniku in inu predbaciva ponavljanje mnogokrat izjavljenih stvari. Naše finance niso najslabše, vse-kako boljše nego ogerske in laške. Tudi expose, je bil pesimistično sestavljen. Govornik meni, da naj bi se izdalo za 20 milijonov železniških obveznic in želi, da se urede razmere mej državnimi in krajevnimi davki. Obravnava se na to prekine. Na Masarvk-ov nasvet, se postavi na dnevni red prihodnje «eje Plenerjev predlog o izredni dokladi. Tudi Plener se v tem strinja z Masarvkom. Posl. Hauck upraša mirno predsednika, hoče li vlada kmalu zagotoviti zakonski načrt proti uselbi ruskih Židov. Seja se na to ob polu 4. uri popoludne zatvori. Politični razgled. Notranje itcžele. V Ljubljani, 21. novembra. I\)ljuh'i o Hfiurm-ni ministra. Poljski listi se izražajo jako ostro o znanem govoru miuistra Gauča. „Gazeta Narodovva" piše: „Nemci mislijo še vedno, da si bodo osvojili Boci-jalno m politično prevlado tja do Jadrauskegu morja, in da bo Sluvaui uaše drŽave samo gnojna slamu za ujih visokoletcče namene, samo tla, katero bi radi izsesali njih bankirji in tovarnarji, eksporterji in trgovci. In ker ae tem visokoizobraženim gospodom ne ljubi učiti se slovenskemu jeziku, da bi se dogovorili z bodočimi svojimi delavci, ker vnžuost •slovenskega jezika ne cenijo toliko, da bi »e ga v svrho prodajanja svojih izdelkov učili, zahtevajo jednostavno, da se naj uči tisti narod nemški, katerega oni ekonomično izsesavajo. To je jedini komentar besedam ministra Gauča, ki je ponavljal to, kar je mej nemškimi centralisti sto let stara tradicija. — Prestolni govor je napovedal novo dobo ekonomičnega in »ocijalnega delovanja, a to nikakor ne gre, da bi Germania militans uporabljala ta od mor v političnem boju zato, da bi utrdila svoje stališče in se ga izkoristila za nova zatiranja. Kolikor resnejši je položaj, toliko bolj bi morali državniki gledati nato, da se nezadovoljnost mej slovanskimi narodi ne razširi. Ako hoče Avstrija zadoščati svojim nalogam glede notranje politike, mogla bi mirno gledati na stvari, ki se vrše na Balkanu in bi je ondoine agitacije ne skrbele čisto nič, zakaj popolna zadovoljnost Slovanov avstrijskih bi bila večja atrakcijska moč, nego „ruski rubelj" in tudi balkanski narodi zmatrali bi našo državo za za ščitnico najmanjših narodov." — „Dziennik Polski" pravi v tej isti stvari: »Grof Taaffe trudi se lastnoročno odbiti od sebe tiste zmerne elemente, ki ga danes še podpirajo. Da se levica pridobi, zato ni smeti odbijati in dražiti desnice, sosebno pa ne brez potrebe. In gospod baron Gauč zapisal je prav po nepotrebnem germauizacijo na svojo zastavo." — „Nova forma" piše: „Mi ne preži ramo važnosti nemškega jezika, a vzlic temu ne moremo pripoznati, da bi bilo znanje nemškega jezika za vsacega izobraženca potrebno, zakaj v Evropi je še dovolj drugih narodov, katerih civilizacija je vsaj toliko vredna, kakor nemška, ako ne več. Ako je znanje nemškega jezika i/vestnim krogom tudi res potrebno, to je poučevanje nemškega jezika v ljudskih šolah tudi ondu nepotrebno, kjer žive Slovani pomešani z Nemci. Minister Gauč postavil se je u svojim govorom na stališče, katero zavzemajo gosp. pl. Pleuer in njegovi pajdaši že zdavna, a takim tendencam se morajo protiviti vsi Slovani, kar najodločneje.* Poroka v cesarski rodbini. Na Dunaji vrše 86 sedaj velikanske slavnosti, kakeršne so navadne in mogoče samo na avstrijskem dvoru. Nadvojvodinja Lujiza Antonija Marija poročila se je s saksonskim princem Friderikom Avgustom. Po zakonih, veljavnih za vsb člane cesarske rodbine, odpovedati se je morala uadvojvo-diuja vsem svojim dednim pravicam na avstrijski prestol, zakaj odslej živela bode na Saksonskem. Madjarski Jezik v vojski. Grof Apponvi, vodja opozicijskih strank, oglasil bo je bil v delegaciji za to, da se vkupna vojska avstrijsko-ogerska kolikor mogoče loči na dva dela, oziroma da Be madjarizujo ogerski del vojake. Te priucipijelno izražene želje grof* Appony ja popri-jela Bta se delegata Beoihv in Bolgar in jo 8ku-šata praktično uveljaviti v vojnem odseku ogerske delegacije. Glavna konkretna točka, ki jo zagovarjata imenovana poslanca, je vojaška akademija, v kateri bi bila mndjarščina učni jez'k. Rnzen tega žele madjarski delegati še marsikaj, kar ni v zmislu avatro-ogerake pogodbe. V toliko bo pa te terjatve opravičene, da je treba narodne jezike v vojski bolj upoštevati, nego doslej. V u a u f 4» ilr/a ve. Trt/ovht s/a a pogodba, katero namerava vlada italijanska skleniti z Avstrijo in z Nemčijo ni na Italijanskem kar nič popularna, in vse bo boji, da bode oškodila takisto italijansko obrt, kakor tudi poljedelstvo. Poslanec Fanuzzi predstavil se je v imenu mnogih zemljiških posestnikov finančnemu ministru, proseč ga, da se nameravana trgovinska pogodba ne sklene. Finančni minister je izjavil, da bode nova trgovinska pogodba poBebno koristno za Italijo, zlasti za vinogradnike, ker bode razširila tržišče in ker bode minister skrbel za nizke tarife na Železnicah. iiiers v Parizu. Francoski listi javljajo s posebnim zadoščenjem, da je Giersov prihod v Pariz gotov in brezdvomben. Tudi ruski carevič pride po novem letu v Pariz in bode njegov vsprejem ohcijelen in izredno sijajen. Z nemške strani delalo se je vse, kar je mogoče, da bi Giers ne šel v Pariz in zastavil je bvoj upliv celo sam knez B smarck. Odposlal se je tudi grof Šuvalov v Wiesbaden, da uloži bvoj upliv v hasen Nemcev in najuplivnejši pristaši Nemčije na ruskem dvoru prigovarjali so carju na prekliče svoje naroČilo. Kazalo se je na negotovost francoskih razmer in še na Bog vedi kaj, toda ruski car se ni dal pregovoriti in Giers pojde v Pariz. Francoski rudarji pripravljajo se zopet na štrajk, kar uaudaja meščanske in obrtniške kroge s posebnim strahom, zakaj zima se bliža, in kaj bodo počeli razvajeni ljudje, če ne hode premoga? Ta strah pred rudarji je prouzročil, da so začeli v francoski zbornici odločno zagovarjati podržavljenje premogokopov. Mi-nister javnih zgradb jo odgovoril, da sedaj za in tervincijo še ni uzroka in da jo upati, da se bode vsa zadeva rešila mirnim potem. Poslanec l>asly zagovarjal je stari predlog, da je sestaviti za presoj.-vanje nesporazumljeuj mej delavci in delodajalci posebno razsodišče in zajamčil, da bodo delavci premogokopov to ponudbo vsprejeli. Zbornica se o tem predlogu še ni definitivno izrekla. Dopisi. Z Dunaju 19. novembra. [Izv. dop.] Naš rojak, konservatorst g. Josip Trt ni k, bival je sadnji teden, ustrezajoč vabilu svojega mecenata, bogatega in gostoljubnega plemenitaša grofa Ezster-hazvja, na njegovem krasnem domu v Totisu pri Budimpešti. Ker so se ob istem Času vršili, kakor vsako leto, velikanski koncerti in se je na zaauem tamošnjem kneževem gledališči pela nova opera, imel je gosp. Trtnik priliko nastopiti pred mnogimi umetniki in prijatelji glasbe, kakor tudi Rtrokovnjaškimi ocenjevalci, pri katerih je našel mnogo pohvale. V treh koncertih pel je z odločnim in sijajnim uspehom. V prvem proizvajal je Vilbarjevo „Mrtvo ljubav", ki je navzočnim globoko v Brce segala in izredno dopala; v drugem Tosti jevo „Ave Maria" in v tretjem veliko arijo Hiinovo iz opere „Oberon" v originalu. Slednja dala je velikemu nje* govemu glasu zbog eminentne kolorature priložnost poBebno uspevati. Tudi v gledališči nastopil je z jednakim uspehom. Premijera opere v jednem dejanji „Codrillo", v kateri so nastopili sami mladi umetniki, uspela je toli srečno, da se jo delo takoj predložilo dvorni operi v vsprejem — in seveda ne najmaujšo zaslugo je imel v tem naš rojak, ki je pel glavno ulogo krasno opere v splošno odobravanje. Njegov mecenat in navzoča gospa Kozima \Vaguerjeva, udova slavuoznauega skladatelja, izjavila Bta, da presega uspeh njih nadejo in slednja je posebno poudarjala svoje veselje poznati pevca, katerega glas ima vso sposobnost za uspešao interpretiranje del pokojnega VVaguerja. Gosp. Trtnik je vabljen zopet na Božič na ogerski boljarski dvor, da speva v pričo gospe VVagnerjeve razue speve iz oper pokojnega njenega moža. A ne samo ta dva, tudi vsi strokovni ocenjevalci tukaj zastopanih listov, sosebno oni „ Poganskega Lb.v lau so bo ne manj pohvalno in laskavo izrazili o nadebudnem našem umetniku. Ise ICraujitke gore 17. novembra [Izv. dop.j Mmo'o nedeljo prouzročila je pridiga našega gosp. kapelana obilo govora po vasi. Ravno ko je končal naš gospod kapelan svojo pridigo ter začel oznaojevati za prihodnji teden, vst-ipi mladenič doma iz Mojstrane, tri ure oddaljene od naše vasi, v cerkev, da bi bil pri maši, kakor je to njegova navada. To nedeljo poslal ga je njegov gospodar semkaj v kupčijskih zadevah, a vrli mladenič je hotel zadostiti tudi svoji krščanski dolžnosti. Toda glej — stopivši v cerkev, preataši se, ko zasliši glas iz prižuice, ne glas miru, ne glas božji, ampak glas kapetanov : „Sram Te bodi, sram Te bodi ne-sramnež ! Zdaj pride v cerkev in se še naprej drenja kakor bi hotel reči: no, glejte sedaj sem tuu. — Takih in jednacih klasičnih izrazov so je čulo še več. Ljudje bo strmeli ter se obračali, da vidijo „hudodelnika". — S takimi dostavki pri pridigah ne bode se naše ljudstvo vnamalo za sveto stvar, pač pa nasprotno. Kaj bo potem čudite in vedno kričite „vera je v nevarnosti". — Tri ure daleč priti, potem pa od služabnika božjega tako voprejet biti! Ne, — takemu vaprejemu se je lahko ogniti. 'M, lllolc 18. novembra. [Izv. dop ] Zakaj bi pa tudi z Blok ne bilo dopisa v vašem listu? Nimam aicer srce pretresujočih novic, zato pa tudi poročam to, kar bi mej drugim kdo drugi no poročal. — Dozdaj smo imeli lepo jeaen. Vsak kmetovalec, kateri ima le količkaj v Bpominu zimBki mraz, napeljal si je lepo skladnico drv po suhi poti. Letina je bila lahko rečem dobra. Res, da je krompir nekoliko črn, a vender imajo ljudje tudi zdravega toliko, da ne bo nobene sile za živež. Ajde in prosa so tudi dokaj pridelali. Torej kar se letine tiče, ni nič huda. Bolj pa se pozna našemu kraju slaba kupčiju. (lasih so gonili naši živinski trgovci trop za tropom volov in krav s teleti v Trat, zdaj pa skoro vse miruje. Prej bo bili Blo-čanje gotovo na vsakem somnji, zdaj bo pa že bolj redkoma vidijo. Kako pa tudi, če ne nese kupčija. Kakor goveja, ubila se je tudi svinjska in konjska trgovina. Torej ta vir dohodkov bloške fare je prišel ob nič. Isto tako se zasluži tudi raenj z vožnjo. Pred par leti je zaslužil voznik iz Loškega Potoka do Rakeka po 5 gld., zdaj pa še vselej treh ne. Les nima tudi skoro nobene cene. ■V Dalje v prilogi. "M Priloga „Slorenskemo Narodu" St. 267, dnć 21. novembra 1891. Dolenjske železnice se ljudje bolj boje nego vesele; zakaj potem menijo Se men j zaslužiti na cesti. Tu se zopet vidi, da ima vsaka stvar svojo 8olnčno in senčno stran. Za nekatere kraje bo imenovana leleznica vir novih dohodkov, drugim pa bo uničila marsikak zaslužek. Pa naj bode kakor Že nora biti. Ko mine zaslužek na cesti in se morebiti kupčija Se bolj ubije, kazalo ne bo našemu kmetu nič druzega, nego poprijeti se t vso resnobo kmetijstva Bamega. Gozdi so večinoma še lepi in kdor si bode znal še pri živini kaj prirediti, ne bo ravno s težka plačeval davkov. Morebiti bo stal naš kmet potem še trdneje nego sedaj; zakaj na cesti zasluženo je prerado tudi na cesti zapravljeno. — Novi altar, kateri je izdelal za našo farno cerkev Ljubljanski kamnosek g. Alojzij Vodnik, je vseskozi umetniško delo, kateremu ni jednacega v kranjski deželi, vsaj na kmetih gotovo ne. Dve sliki za oltar je naslikal naš domač umetnik g. M. Tomec iz Št. Vida nad Ljubljano. Tu Bta imeno-novana gg. umetnika pokazala, da se tudi Slovenci, čeravno maloštevilen narod, ne vstrašimo prevzetnega soseda. Kdor je videl novi altar, bo rad pritrdil besedam mojim. O nesreči, ki se je pretekle dni dogodila v Ravniku, ste Že poročali, zaključujem torej današnji dopis, ob priliki pa kaj druzega."'{ Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 19. novembra. Predseduje župan GrasBelli. — Navzočih je 18 mestnih odbornikov. — Overovateljema zapisnika današnje seje imenuje župan mestna odbornika Umskega in viteza Zittererja. Podžupan V. Petričič poroča o šjcujitrovanji meBtnih blagajn ie in fondov dne 2. junfjji t. 1., kateri so rjfli*fsi v redu.' Raabova ustanova, katera je bila namenjena prej ubogim dijakom Raabove rodovine, ki je pa izmrla, določi se sedaj za sirote. Denar se je naložil in ostane toliko časa, da na rase na svoto vsaj 1000 gld., potem se bodo obresti delile revnim sirotam Ljubljanskim. Škontracija vzame se na znanje in odobri se predlog zaradi Raabove ustanove. Za finančni odsek poroča nadalje podžupan •K- fRetrAč\£ 9 podpornega djuitva za slovenske ' visokosulce DunaJBke prošnji za donesek. Poruče vaTec haglafa, rladobivajo mnogi dijaki s Kranjskega, posebno iz Ljubljane podpore pri tem društvu, kakor je razvidno iz poročila. Večinoma se delijo jedilne marke in le malo v denarju; zato nasvetuje, da se dovoli temu koristnemu društvu 100 gld, kar mestni zbor soglasno vaprejme. Mestni odbornik dr. Stare poroča za finančni odsek o nakupu zemljišča Marija Kubelke za kopanje gramoza. Njiva, katera se hoče kupiti, luži na Po-IjaiiBkem oddelku mesta in meri 1 oral iu 437 □ sežnjev, rjaeženj se ceni po 1 gld. 37 kr., tako da bode veljalo vse posestvo blizu 2800 gld. Ko se isto izkoplje in zopet zasuje, bode za lepo aron dirano posestvo lahko najti kupca. Poročevalec nasvetuje, da se ponudba vsprejme, čemur mestni zbor pritrdi. Podžupan V. Petričič poroča za finančni odsek o pozivu odbora Dolenjskih železnic na zvišanje subskribiranega zneska glavinskih delnic za 5000 gld. Mestna občina Ljubljanska podpisala jo že za 50.000 gld. prijoritetnih delnic za Dolenjsko železnico. Ker pa se je pri uradnem obhodu zahtevalo, naj se zgradi v Št. Jakobaki fari pod zelenim hribom, sploh v Karlovškem predmestu, po staja za osebe iu oddajo tovornega blaga in se je to odobrilo po komisiji, obrnil se je odbor aa gradnjo Dolenjskih železnic, ker mil bode ta kolodvor prizadjnl 15.000 do 20 000 glfr: stroškov, naj stolno mesto prevzame 6e za f>000 gld. prioritetnih delnic. Gospod župan podpira v svojem dopisu na finančni odsek to zahtevo, in sicer iz razloga, da so je dovolila postaja na Karlovškem predmestji. Zupan priporoča zahtevati, da se ustanovi blizu klavuico tudi vsaj mala postaja za tovorno blago, posebno za živino, kajti ta postaja bode velike koristi za aprovizacijo Ljubljanskega stolnega mesta. Financijalna žrtev, katero prinaša mesto za Dolenjski železnici, je z ozirom na finance precejšnja, a t ozirom na veliko korist, katera se pričakuje od Dolenjskih železnic/ nasvetuje finančni odsek, da so ugodi želji odbora. Za zgradbo Dolenjskih železnic naj se fvzame še za 5000 gld. prijoritetnih delnic. Denar za skupno svoto ima Be pokriti potem finančne operacije. Mest. odb. dr. vitez B1 e i vveis-TrsteniSki se protivi drugemu delu nasveta, da bi se morala napraviti poleg postaje za osebni in tovorni promet v Karlovcem predmestji, še postaja za tovorno blago pri klavnici. S postajo v Karlovškem predmestji ustreženo je prebivalstvu tega oddelka mesta, postaja prrklavnici pa bi služila /{e'^ralHbralcem v spodnjem poljanskem oddelku mesta, Jcajli prebivalci zgornjega Poljanskega predmestja ia sv. Petra predmestja posluževali se bodo le južnega ko!odvorn, kateri je sedaj določen kot štaclja Dolenjskih že- leznic, torej' naj ta oddelek predloga finančnega odseka odpade. Mest. odb. ValeatinčiČ mislil, naj bi se vsaj zahtevalo od odbora za Dolenske železnice, da na mostu preko Gruberjevega kanala napravi na mostu hodnik za pešce, da bodo prebivalci llra-deckega predmestja imeli boljšo zvezo z mestom. Župan G ra s seli i odvrne, da bi hodnik za pešce na železniškem mostu, kateri bode stal blizu klavnice, ne koristil nič prebivalcem onega predmestja, kajti železniški most stal bode prav blizu mostu v Stepanovo vas. Brv, kakor je že nasveto-vana bilo, vezala bi Streliške ulice b svetam preko Gruberjevega kanala. Poročevalec V. Petričič ae nikakor ne strinja z opombami dr. vitez Bieivveisa in vzdržuje finančnega odseka predlog, ker bi mala postaja blizu klavuice in živinskega trga le dobro uplivula na živinske trge in bi tako bila na korist prebivalcem Poljanskega predmestja. Župan G ras Bell i pravi, da nikakor ne more priporočati tega predloga finančnega odseka, da bi se zahtevala postaja blizu klavnice. Dopis odbora Dolenjskih železuic glasi se tako, da se napravi postaja ali na Karlovškem, ali pa na Poljanskem predmestji. Ko bi se po odsekovem nasvetu stavila conditia sine qua non, bili bi stroški dosti večji in neverjetno je skoraj, da bi se to izvršilo za «voto 500O gld., za katero se Ljubljansko stolno mesto zaveže prevzeti prijoritetnih akcij. Mali kolodvori za tovorne stvari, »e sploh ne gradijo. Vsa zadeva pa ni odvisna od odbora za gradnjo Dolenjskih železnic, nego od višjih železniških oblastev, kateri bi, ako Be je že dovolila postaja za osebni in tovorni promet v Karlovškem predmestji, tega nikakor ne dovolila za klavnico. Župan priporoča, da se predlog finančnega odseka odkloni. Kako bode svoto za nakup prijoritetskih ali glavinskih delnic pokriti, o tem hode imel mestni zbor pozneje potrebno ukreniti. Pri glasovanji se vsprejmo predlogi finančnega odseka, odkloni se pa zahteva, da je ob klavnici zgraditi malo postajo. (Konoc pnh.i Domače stvari. — (Imendan presvetle cesarice Elizabete,) pr»'vzvišene kumice zastave kranjskega veteranskega kora, praznoval bode ta v nedeljo dne 22. novembra ob Va9. .u;ri ajutraj s slovesno sv. mašo v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu, katero bode bral častni član kora g. kanonik A. Zamejic. Popo-ludne ob 6. uri bode v gostilnici „Pri združitvi" v Šiški mala veselica z godbo in petjem. — (Cesarica .Elizabeta) potovala bode po Nilu v gornji P^gipt in se je z dotično družbo (Cooks Sons), ki ima svoje parobrode za vožnjo po Nilu, že dogovorilo vse, kar je potrebno «a tako potovanje. — (Poreško-Puljski škof dr. Flapp) prepovedal je duhovnikom svoje škofije s posebno okrožnico, da ne smejo prejemati niti Čitati časopisov, kateri Be s politiko pečajo. Okrožnica je naperjena proti slovanskim listom, sosebno proti ,Diritto Croato" v Pulji in proti „Naši Slogi" v Trstu. Več o tem prihodnjič. — (Družba b v. Cirila in Metoda) je prejela lep dar 25. gld. iz pokrajine, kjer pač najbolj čutijo, kako blagotvornoga delovanja je družba sv. CiriJa in Metoda. Žrtvoval je omenjeno evoto o priliki izleta Mariborskih pevcev v Velikovec tamošnji odvetnik, dr. Mesner. Bode naj veselemu vzgledu vrlega rodoljuba tudi drugod posnemovalcev. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na jutrajšnjo slovensko predstavo, katere gledališki list prijavljamo na drugem mestu. Opera „V vodnjaku" privabila bode gotovo toliko občinstva, da bode gledališče razprodano. — (Meščanstvo) stolnega mesta Ljubljanskega podelil je občinski svet gospodoma Štefanu Francetu, posestniku in gostilničarju in Janezu Beriodiku, čerkdvniku pri sv. Petru. — (V občinsko zvezo) stolnega mesta Ljubljane vsprejeti ho bili nastopni gospodje: Janez Belic, gostilničar, Anton Gams, užitninski davkar, Jurij Č em až ar, Bodar, Henrik Wencel, trgovec, Anton Gorše, kantiner — (Klub amaterjev fotografov) v Ljubljani ima jutri, dne 22. novembra ob 11. uri zjutraj svojo mesečno sejo v bralni sobi deželnega muzeja. Slavni deželni odbor je društvu viaokodušno prepustil imenovano sobo za vsa pri« hoduja klubova zborovanja in predavanja, ob jednem pa mu tudi dal v porabo primeren podzemni lokal ša društveni atelier. S tem činom je deželni odbor vsestransko pospeševal delovanje društvu. — Odbor. — (Pravila zadruge pleskarjev in slikarjev^) v Ljubljani je deželna vlada kranjska odobrila. — (Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani) priredi v nedeljo, dne 22. novembra 1891 v steklenem salonu kazine s sodelovanjem vojaške godbe svojo XIII. ustanovno slavnoBt združeno b plesnim venčkom, zabavnimi prizori in de« klamacijami. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osebo : Prej kupljene UBtopnice 30 kr., pri blagajnici 40 kr. Društveno vodstvo usoja se uljudno vabiti k tej slavnosti vse delavce in prijatelje delavcev. Ustopnice se iz prijaznosti dobivajo tudi v glavni trafiki (Mestni trg) in v čitalnični trafiki do 7. ure zvečer. — (Vreme) Že nekaj dnij imamo vlažno, megleno vreme in „sirocco", ki kaj neugodno upliva na zdravje. Mnogo ljudi toži o preblajenji iu jed-nacih neprilikah. — (Iz Jesenic ob Savi) se nam piše: Kar čudil sem se čitajoč notico lista „Domovino" z dne 7. novembra t. 1., da namreč uraduje občinski urad vel. Doline — nemški, kajti občinski pisar, izučen črevljar, nr zmožen slovenščino. Na Čatežu rojen, moral bi slovenski znati. Pa kaj bode domači jezik? „TajČ je nobel", kaj rad bi naš Uaj-mund gospod bil, a z nemško pisarijo njegovo se tudi tako hitro do gospoščine ne pride. Uradni jezik je pa bil pri naši občini do sedaj slovenski. Za naprej Be bode gotovo nemški uradovulo, ker naš občinski pisar je nemščini zelo naklonjen, in ker je bil 10. t. m. županom izvoljen bivši „ober-ferštner" mokriške graščine, gospod Jan. Svoboda, ki je predolgo časa mej nami, ter v tej dobi — pozabi! svoje češke matere jezik. Pri ljudskem štetji Be je ta naš novi župan dal zapisati s svojo družino za „Nemca" in menda zato je bil od Slovencev na kompetentnem mostu imenovan letošnje poletje v koBtanfeviflki okrajni cestni odbor. Znamenito je pa to, da omenjenega g. Svobodo tukajšnja neodvisna inteligenca ni volila. Povedali bo-demo prilično,, kako se župan postane. — (Smrti otel) je čevljarski pomočnik A. Šušteršič v Žužemberku neko deklico, ki je padla z mosta v Krko. — (Za rešitev življenja) dobil je postavno določenih 26 gld. 25 kr. od deželne vlade Janez BatiČ iz Žabje Vasi. Rešil je septembra meseca necega dečka iz Save, ki bi bil utonil brez njegove pomoči. — (Nagla smrt.) Trije železniški delavci 90 se vračali zadnjo soboto z dela mimo Lesičje vasi pri Poličanah, kar pridrdra nagloma za njimi vlak in zgrabi poslednjega delavca ter ga zmečka. — (Podeljene ustanove.) Slovenska posojilnica v Mariboru podelila je tri Rapočeve ustanove po 150 gld. gg. J. Pipenbacherju, tilozolu, M. Neratu, juristu m G. Ipavcu, medicincu v Gradci. — (Op'ufičena tovarna.) V kneza Hugona "VVindiBcbgrHtza tovarni za izdelovanje stekla v Opiotnici na Spodnjem štajerskem ustavilo 80 bode delo koncem januarja bodočega leta in se je t orej odpovedalo vsem delavcem. To jo hud udarec za mnogo delavskih rodbin, ki ne vedo kam sredi zime. Tovarna je bila velika dobrota za vso okolico. Odprla se bode sicer takoj po svečnici tovarna za izdelavanje hišnega orodja, a ne ve se še, koliko delavcev bode našlo v njej opravka. — (Nesreča) Pod kozolcem posestnika Frana Turnška v Dobrovljah pri Colji delala je I kletna delavka Alojzija A., kar bo usuje nanjo več centov turšice v Btoržih, da jo je ubilo. — (Otrok zgorel.) Pretekli ponedeljek zgorela je štiriletna deklica, Pavla J., hčerka posestnika v Gabrskem v Trboveljskem okraji. Približala se je kotlu, v katerem bo je kuhalo za preši Če in unela ae ji je obleka. Ker ni bilo hitre pomoli, opekla se je tako hudo, da je umrla. — (Požar.) K Podkloštru na Koroškem je bila nedavno velika nevarnost za ves trg, ko se je užgalo poslopje J. Smoltiarja. K sreči pa je ogenj Še Be lotil samo sosednje hiše in je druge ubranila požarna hramba. — (Konfiskacija.) nNaŠi Slogi" v Trstu ne godj se v nič bolje nego nam. V kratkem času bila je trikrat zaplenjena. — (SuBpendi ra n) je bil od službe v Koprivnici na hrvatskem tamošnji notar, ker je baj^e poneveril večjo avoto sirotinskega in druzega denarja'. Bil je tudi deželni poslanec in je ta zadeva vzbudila veliko senzacijo. — (Ruska biblioteka.) Izdajatelj gosp. Milan pl. Marekovič, ki je v Zagrebu izdajal zbirko ruskih del v hrvatskem prevodu, naznanja, da bode nadaljeval „Rusko biblioteko", katera je prenehala za nekaj časa. Dosedanjih 11 zvezkov, ki obaezajo 1—7. dela grofa Tolstoja v prevodu A. Harambašiča 8—11. dela Dostojevskega (Ujakov in Biedni ljudi) v prevodu Marekoviča in N. Kokot uvira je de nekaj na prodaj. Gena zvezku 25 kr. za dijake srednjih in viSjih Sol 20 kr. Naročnine naj ae pošiljajo izdajatelju: M. pl. Marekovic a, Bregi pri Jvaničgradu na Hrvatskem. — (Pevsko društvo „Kolo") v Zagrebu priredi koncert dne 2. decembra, pri katerem se bode pela Mascagnijeva opera „Cavalleria rusticana". Znano je, da je naše „Dramatično društvo" z velikimi denarnimi žrtvami Bi omislilo predpravico predutavlJHti to znamenito delo v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Novo mesto 21. novembra. Hvala slovenskim poslancem za moško besedo o pravem času, bratom Korošcem pa zakličemo: le tako naprej in zmaga je Vaša! Perko, župan. Konjice 21. novembra. Slovenci tužne Koroške t Kakor strela z jasnega neba zadeli so Vas pred nekaj dnevi dogodki v državnem zboru. Boreč sczncjednakimi nasprotniki,poznamo vaš težavni položaj. Srčna potreba nam je, Vam, mili bratje, izraziti svoje sočutje, da se ohrabrite v težkem boju za prirojene Vam pravice in bodite preverjeni, da stojimo vsi kakor jeden mož v duhu z Vami. Konjiški Slovenci. Dunaj 21. novembra. V parlamentarnih krogih je govorica, da baron G a u t s c h izstopi iz vlade, njegov portfelj prevzame grof SchOn-born, a pravosodni minister bi postal Ste i n-b ac h ; kot llnančni minister bi ustopil Pl e n e r. Govorica je tudi, da prvi najvišji dvornik princ II o h e n 1 o h c zaradi bolezni odstopi in na njegovo mesto pride grof Kalnoky, vnanji minister da postane Kallav, a temu naslednik kot vkupni finančni minister Dunajewsky. Dunaj 21. novembra. „"VViener Ztg." prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo Schmer-lingu, ki dovoljujoč naprošeno upokojenje izreka hvaležno priznanje za zvesto in izborno službovanje. Drugi predsednik najvišjega sodišča Stremaver imenovan prvim predsednikom, senatski predsednik Habietinek drugim predsednikom. — Pastirski list nadškofov in škofov opominja verne, da branijo najvišje svetinje proti nekrščanskim napadom, da se udeležujejo cerkvenih društev, podpirajo katoliške šole, katoliško vseučilišče in izdajajo krščanske časopise. Delavci, za katere stori cerkev kar more, naj skušajo zboljšati položaj pod zastavo križa držeč se zakonov. Delodajalce naj prešinja krščanski duh. Pastirski list omenja oktober-skih dogodkov v Kimu in zahteva popolno neodvisnost papeža ter konča s patrijotičnim pozivom in zagotovilom neomahljive zvestobe do cesarja in države, potezati se za moč in čast Avstrije. Dunaj 21. novembra. Poroka nadvojvo-dinje Lujize s saksonskim princem Friderikom Avgustom vršila se je ob 11 V« url v dvorni kapeli z velikim sijajem. Nebrojna množica ljudstva na bližnjih prostorih in ulicah. Sijajni sprevod na dvor nad jedno uro trajal. Ženin v avstrijski uniformi, isto tako saksonski kralj, cesar v veliki maršalski uniformi. Nevesto vodila saksonska kraljica. Po poroki čestitali cesar, kralj in kraljica novoporoČen-cemu. Peterburg 21. novembra. Danes razglasil se ukaz, ki prepoveduje izvažanje pšenice. Rim 20. novembra. „Agenzia Štefani" javlja iz Monakova, da se je italijansko-avstrij-ska trgovinska zveza danes parafirala. S tem so končane obravnave mej AvstroOgersko, Nemčijo in Italijo. Italijanski poslanci odidejo zvečer domov. Peterburg 20. novembra. Dvorni maršal knez Obolenski umrl včeraj v Livadiji. Peterburg 20. novembra. „Ruske Vje-domosti" javljajo, da je finančni minister Višne-gradski opasno obolel. Pariz 20. novembra. Carnot vsprejel danes popoludne Giersa; pogovarjala sta sc skoro pol ure. Potem obiskal je Giers Freyci-neta in Rib o ta, ki priredi jutri diner, h kateremu bodo vabljeni tudi člani ruskega veleposlaništva. Bruselj 20. novembra. Tukajšnji listi javljajo, da je Rusija naročila 500.000 pušk v francoski tovarni Chatellerault. Bero lin 20. novembra. BWolfov Bu-reau" javlja: Po privatnih poročilih iz Libana, ki pa do zdaj neso potrjena, prepovedalo se je izvažanje pšenice. London 20. novembra. »Daily Tele-graph" poroča iz Peterburga, da je navzlic slabe letine in lakote vojni in pomorski budget za bodoče leto že dovoljen. Budget je za 10 milijonov višji od lanskega. London 20. novembra. Po Berolinskih poročilih „Times" odgodila se je prepoved izvažanja pšenice. Razne vesti, * (Električno razsvetljavo) omislila si boata skupno mesti Bolcan in Merau na Tirolskem. Porabila se bode v svrho vodna moč reke Adiže, oziroma veliki padi pri Tollu nad Me ranom. Iz Meraua se bode potrebna elektriciteta napeljala po močnih bakrenih žicah v Bjlcan. Prošnja za potrebno koncesijo se je vložila. FraukobrodBki elektrotehnik Oskar pl. Miller izdelal bode potrebne načrte. * („Ženska razstava" v Parizu.) Bodočo spomlad bode se priredila v Parizu v industrijski palači razstava, ki bode apoteoza ženskega dela in ženske toilete. Našlo se bode tam vse, kar ženake roke mogo ustvarjati, in kar je namenjeno za žnnski lišp. V razstavi se bode izdelovala raznovrstna žeuBka oprava. Za lepotičenje in parfume bode poseben oddelek, v katerem ae bode praktično kazala lepotičarska umetnost itd. A tudi lepe umetnosti bodo zastopan« in se je oglasilo več znanih alikaric in kiparic, ki bodo razstavile svoja najbolja dela. S kratka, ta ženska razstava utegne postati prav zanimiva ne samo za ženske, nego tudi za ostali svet sploh. * (Tobak.) V osmih mesecih se je letos prodalo v deželah, zastopanih v državnem zboru na Dunaji, tobaka za 53,940.672 gld., za 846 743 gld. več, kakor lani v jednakom času. * (Drago jabolko.) V Hohenemsu, na Pre-darlskem, obral je neznan tat pri nekem posestniku lepo jablan v noči ter je le malo sadu pustil na drevesu. Da bi tudi to ne dobilo nog, zleze kmet sam na drevo, da pobere sadje z njega, ali kako se začudi, ko zapazi na veji srebrne uro z verižico I Doslej pa se ni Še nihče oglasil pri kmetu za to — drago jabolko. * (Z rešiteljem v smrt.) Na parnem tramvaju St. Germain blizu Pariza zgodila se je groza nesreča. Na tiru zagledal je strojevodja mlado žensko, a ni mogel ustaviti, ker je šlo zelo navzdol. Segel je po ženski, toda ko jo je prijel, potegnila ga je za aaboj in vlak drdral je preko obeh ter ju grozno raztrgal. Strojevodja bil je šele 28 let star, rodom Avstrijec, Ženske pa ui nikdo poznal v istem kraji. * (NeBreča. ) Pri zgradbi spomenika na historičnem „Kvffhauđerji* na Nemškem podrl se je obok in je ponesrečilo več zidarjev. Dva sta mrtva, jeden pa ranjen. * (Požar v vojašnici.) Konjiška vojašnica v Canterburyu na Angleškem pogorela je te dni. Moštvo in konje so rešili. Bratje Sokoli! Opozarjajo ae mej drugim tudi na to, Da se danes živa Martinova goa predstavljala bo, Uzbujati hoče občno veselost, Ker gradiva bode imela prav zadost. Ker je zarad obile peze težko hodila, Se je pač res nekoliko zamudila, Torej naj nikdo od Vas ne zamudi, Da danes k „jour-fixu" pribiti. Sepasti yersifex. Listnica uredništva: Gosp. dopisniku is Dolenjega Logatca. Daljših dopisov za sobotno števiko ne moremo sprejemati, če nam pridejo v roko zadnji hip, ko jo žo druzega gradiva dovolj. Potrpite torej. Gg. dopisnikoma z Dunaj a in Središča. Ne moremo porabiti. Razlogov ne moremo navajati, lahko jih uganete. Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, ■koleno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljaj ode sredstvo. — 1 škatljica i 15 pil velja 16 kr., 1 savoj — 120 pil 1 gld. a. v. — Pred »oaara-Jmnjena se j mite avssrl. — Zahtevaj Iireeao Nen< stels.ore Elisafcelae pile). — Pristne so samo, ce ima vsaka škatljica rudeče tiskano naio protokolovano varstveno znamko »Sveti Leopold" in naio firmo: lekaraa „pri sv. liSepaMi*«, Dnnaj, sieaie, Reke der Nplegel- smel Plnakeaaaase. — V LJnblaul se dobivajo pri gosp. lekarjl G. Pieeoll-Jl. (949—3) Uradna Informacija c. in kr. avstrijsko-ogerskega generalnega konzulata v Novem Yorku. Deželno sodiščo v Trstu prosilo je c. in kr. avatrij-sko-ogerski generalni konzulat v Novem Yorku uradnega poročila o solidnosti zavarovalnice „Mutual". Konzulat je odgovoril z dopisom ddto. Novi York, dne 2. junija 1891, fit. 1031, in sicer nastopno: „Slavnomu o. kr. deželnemu sodišču v Trstu. Na cenjeni dopis z dne 12. m. meseca, št. 249/2245, čast mi je slavnemu sodišou o „Mutual Life Insurance Company* javiti to-le:.....Dne 1. januvarja 1890 izkazalo je omenjeno zavarovalno društvo pravoveljavnih zavarovalnih po-godeb v znesku Doli. 565,839 387 in imelo premolenja v gotovini Doli. 135,638.539 (gld. 339,096.376 gld.). Glede premoženja ne nadkrllja te družbe nobena druga.....„Mutual Life Insurance Companv" |*> Jedna> nwJNoliflneJ*lli in aa|bolJe delujočih v Zjedinjenih državah in naJsnameialtejAa lavaruialulca sta svetu. C. in kr. konzul: Palitachelt pl. Paliniorst m. p. Glavno vodstvo za Avstrijo t na Dunaj I, I., !-»»»• ko wl t a plati. (971—3) Glavni aaaftopulk sa Kranjukot Alojzij Lendek v LJubljani, Sv. Jakoba trg;. IC Opera ! štev. 9, Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. pr, 448. V nedeljo, dne 22. novembra 1891. V clvonizii HiJuulJtiuMltc? <'it««.lni<-o. Opera v dveh delih. Spisal R. S. Poslovenil Fran Gerbic. Uglasbil Viljem Btodek. — Dirigent operi gospod profesor Fran Gerbić. s Auatherinova ustna voda ii zobni prašek i ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo ia ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.: jedna skatlja sobnega praska 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 škatelj samo 2 gld. (81—143) Lekarna Piccoll, „pri angilju", v LJubljani, Dunajska cesta. Naročila so izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. o 8 o B k : Jurij, kmotovalec, star udovec — gospe' Stamcir. Janko, kmetski 8in--— — gospod Fran Bučar. Jerica, kmetska hči---— gospica Lujiza Daneševa, Polona, stara žena —--— gospa Milka Gerbičeva. Zbor kmetov in kmetic. Dejanje se vrfii na Slovenskem. Začetek točno ob 7. uri, konec ob 9. url zvečer, Tujci: . 20. novembra. Pri Malici: Berger, Zsjiček, Mahler, Fischer, Hauber, Tempes z Dunaja. — Kostner, Mediti iz Kočevja. — Božič iz Poddrage. — Sajovic iz Jarš. — Lončar iz Postoj me. — Jaksche iz Celja. — Belani iz Gradca. — Pl. Miiller ii Trata. — Krauss iz L i »ca. Pri Slana: L5wy, Austerlitz, Zeller z Dunaja. — Schvvarz i/. Prage. — Eiselt iz Draždan. — Uurak iz Krakova. — Pavlin is Trsta- — Hirscbbaum iz Siska. — Ma-tolin is Črnomlja. — SušterAič iz Zagreba. — Suyor is Požuna. Umrli so r IJiil»iJ) hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. Zavitek s '/« kg. velja 80 kr, — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po postni adresi pri Ubnldu pl. Trn-k6csy-Ju, hkarju v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. TrukOesr, V. okraj, Hundsthurmitritsse UM; dr. Oto pl. Trnkom), 111. okru j. Radetzkvplatz L7j Julij pl. TruliOcs?, V lil. okraj, JoBofstadtersirasse 80; v Gradci Štajersko): Y>udellu pl. lrnkoci), b kar; nadalje v vseh lekarnah, prodajaluieali dišav, kupcih itd. itd. fiTSspoi i—mjn obilen rsosl. puškar v Borovljah (Ferlnch) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puško in revolverje ter vho lovske prlprsve, patrone ter drnso • trfl|ivo po najnižjih cenah. — Puško so vse pre-MkuHene na ces. kr. izkušavališoi ter zaznamenovane z znamko tega zavoda. (175—73) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo ae brezplačno. ini ekstrakt za uho od z. in kr. sekund, zdravnika dr. dlpeka Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let autoritete, ker oilpravi vsako neprirojeno gluhost. nklauja takoj slab posluh, ušesni tok in vsako ušesno bolezen; dobiva se proti dopo&iljatvi gld. 1'70 v vsej Avstro-Ogerski frankovano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni *pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomava, v lekarni g. A n t. Kogla in v mestni lekarni g. Mittlerja v Zagrebu, nadalje pri Za-netti-ju v Trstu, Jožefu Cristofoletti-ju v (loriei ; An ton ti Mizzano na Reki, — na I hi nuj i pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu St. 8 in pri lekarjn Twordy-ju, Mariahilferstrasso 1 i*»J. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenitn napisom c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. <9(i2) 9000 podob 16 zvez. vez. 4 10 mark, aH 256 snop. a 50 pfen. Brockhaus~ov 16000 stranij Konverzacijski leksikon 600 sliki 14. natis. J300kartl 120 barvenih podob in 480 podob v črnem tisku Dobi ae pri J. GIONTiNl-Ju v LJubljani. KAEOL TILL Špitafske ulice 10. LJubljana. Špitalske ulice 10. pnplr in snvltkl v kasetah in zavojih. (Je-t it: nk h ali osmerka z naglavnimi okraski uli napili. \ i ii i ni««', litograt'oi ano ali tiskane najbolj moderna oblika Vsshovrstne potrobAoitio sa pl* Hitrnitt- nll planine mize: podloge za pisanje, tintniki, podstavki za držala, obtežniki, ravniki, su-lilni KVltki, pečatila iz proževino, SUlilnl kartoni itd. itd« Tricoiske knlltce. kopirne liiijig«*, bo-loanloe, glavne knjige, ozke stra/.ze, folijo knjige, k v ml-knjige, kazala, upisno ali pov/.etne knjige, knjige heleznice, btdežuice za perilo. I.Judakl kolodnrjl. pisni in stenski koledarji, koledarji M beleike, koledarji z listki in za listnice, žepni iu denarnični koledarji, patentovaiii stebrioni koledarji, dijaški koledarji m skladni koledarji v veliki izderi. (0fi6*9j Dr. Rose životni balsam je nad .'10 let znano, prenavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče domače sredstvo, ("i—38) Velika steklenica 1 gld., mala r>0 kr, po posti 80 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka. Zalege skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. Tam se tudi dob 'rasko niimsilno domače maailo To sredstvo pospešuje prav iztiorno, kakor svo-dočijo mnoge sknfinje, CiBtenje, zrnjenjn in lečenje ran ter poleg tega tudi hlaži bolečine. V skalIji*u;k r.a? • 3 h.:'*»*U I M—y.—M—M~g^H^i Zobni ^dr^vnik rz Berolina | UNIV. MED 3S3. Stari trg* št. 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (852^7) 9 m ■ ■ y *»*»■■ *"* mm m mm \mm mm mm .. wm ANDR. DRUŠKOVIC trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo To o g" ai "t o ZSilOg"© $ štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., Nploli vsega v to strok«* *|»iulaj<»«'«'n« Itluga. Fine (416-29) vodne pile in žage za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni Zahvala. Dr. Ivan Pltamic, odvetnik v Postojini, zavaroval ae je leta 1882 na našo korist pri vzajemno /aviiro-valnej Iranki .,Sla v iji** v Pragi za 6000 gld. Vsled minolega meseca nastopivše smili 1 njegove izplačala nam je banka „Slavija" po svojem generalnem zastopa v Ljubljaui zavarovano svoto takoj, ko so se jej predložile vse potrebne listine. V dolžnost si štejemo na takej kiilanci izreče banki „Slaviji* svoje popolno priznanje ni priporočati jo z vsem prepričanjem slovenskemu občinstvu. V Ljubljani, dne 10. novembra 1891. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. S. Jenko, odbornik. Oton Bayr, 1 I >i blagajnik (162O) P. n. slavnemu občinstvu in trgovcem priporočam svojo veliko zalogo raznih sladcicarskih izdelkov, od navadnih do najfinejših sladčic, dalje druga času primerna darila; vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih drevesc lastnega izdelka prodajam na drobno in debelo po jako ugodnih cenah. (ioi»—i) Naročila izvršujejo se najhitrejše. Nepoznanim in privatnim naročnikom ppšujam Je proti povzntju. sladčičarska olbrt na Kongresnem trgu ( ibljani V Ljubljani XT X| J v Špitalskih ulicah št. 10 JtJW J^W,X,W,^ m'trn t JM v Špitalskih ulicah it. IO !Darovi za Božič! !Darovi za Božič! !D^rpyJ z\% Božič! Okraski za bužičua drevesa. Lampijoni iz papirja An^eljci. .ler.uščki. Zlate iu srebrne nitke, Zlate iu srebrne peue. Lepotila sa bu/ična drevesa, svefiice za božieua drevesa. S vet ihiicki Jaslice itd. Knjige s podobami, ivasni. ?,MH' Zii gladino. AlbuDii za postne znamke. Itelienii albumi. Uzorci za slikanje, j Kaitojii za luodeiovanif. Jflre za mladino In lutztt*^ za oflras|e MoTitveniki. Novosti pisnega papirja z luonogrami iu brec njih. Cartes de qorriQ9PQndance. Krasne kasete, 1 najfinejše izdelane s cvetkami ali umetni-1 skimi utiski. Udolbljeni galanterijski Izdelki I iz^ega klejal"lA*** 4 Vizitnice na slonokontneni kartonu, z zlatim robotu, v etafrantnoiii tisku. — 3 Album za fotografije. — Albnm za po- j ezije. — Dnevniki. — Albumi za auti- 3 biografije. — Mane. za no^e. — Map«* .\ za pisanju. — T ružice za boje. —»To- j bolci za'ffolarj^. — t^sij^i za^nj^ge. — ; aVažikne knjige. ' («6—2) j .....; 1........1 ii i t • Z„MaMi-jM lačimbo" DOBI Izborno sredstvo. V steklenicah po *S kr. in več. BORSCONCOtJRS na izložbi v PARIZU 1889 - Tovarniška zaloga: Bralje Mayer Maksimllijanova cesta (1) Št. 13 (996) razsodišču) pnig pri vst^itrgovah s speccrgskimm oVhlortpsnim btigoaL '»"""I- UKUS Oddati je v hiši št. 42 v Spodnji Šiški, blizu državne železtiice, jedna takoj, drugo I. dne januvarja 1892. Veft je izvedeti pri 1*. LaNsiilk-u V M llt»l|A!lf.__(ft7Q—S) Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Plccolija v Ljub-IJMiii. narejena z većine iz snmega pristnega kimSkega revnja, je ukusnu iu izdatno zdravilu, katero ureja funkcije prebavnih organov« Razpošilja jc izdelovatelj v zahojčkib po 12 bteklcnic. Jedna steklenica velja 10 kr. __(712—tU) Dobre službe dobe takoj: 2 lini. I preproste kuharice, već" natakaric, ueeiiee in 2 lilu|»«*a. Dobre plaće. — Veft je izvedeti ,1012» v pisarnici 3p.Vu.2s: (v trafiki) na Bregn št 0. Najlepša lesorosaa dola in jako elegantne (ioir>) košarice in galanterijske izdelke pripravno zlasti M danlai priporoma I. Kočevska domača obrt v Ljnbljaiii, Selenbnrgove ulice št. 4. IX « J 1» «> IJ ib» o uro da t vo Prebavno vino (Vinuin đigestivuni Brevmezserl iz knezoSkofijsko dvorno lekarne ▼ Uriksenu Mi*. F. C. Breymesaerja je najboljšo in najnlgurnojšo sredstvo, da se hitro legijo vsakovrstne motitvo pro-b uvijanja ali zapeka. Cona velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobodo v LJubljani. (595—26) s. w 1» «» 1 ii I žo I o d o e! lovo racijoiialno zdravljenj*'* Vsem bolnim na živcih ) najtopleje priporoča 21. izdaja izšlo brošuru % Ko ni mii u Wel<«Niii»iin-a f Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung unrj Heilung. S Dobiva bo zastonj (iCiJ—16) v lekarni J. Svobode v Ljubljani. Spričevala znanih zdravnikov. i* r a. C. >C3QOOaCX?OOOOOOQOOOOOOQOOO< M. NEUMAOT 11 roda i a i»< goldinarjev goldinarjev moderne, 00 centimetrov dolge žuliele mn «lume. iz črne ud rije, v. albisovini podšivom ■ in dobro podviečeno. i (953—a<) Prvi slovenski SKLADNI KOLEDAR (BI Cena .»o kr.. po pošti i.ja3aa Marijin trg 1. ^Jlj^.ljlfi.^-Ljjl^f' 64 7740 Kje se dobiva dobro črno istrsko vino? in sicer neposredno od viungrndnikov, pove naš rodoljub Viljem 4-riitn. urar in zastopnik banke „Slavije" v kateri ve za dobra vina po podteili ceni. Kdor želi kaj izvedeti, obrni se do nj^ga pismeno ali osebno (1091—9) IV Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (8*i0—8) n]>i-iiit< r c. kr. pri«'. Južne želestile«*, v l,|ul»l jntii. Uit IHlMHJNkf <"«'s|I rta. IS. Pravi planinski ovčji sir tolst in ptkttiiteii, hlebi po 5 do 7 kil, posebno pripraven za goatnntce; (995—S j ruski, kineski in holandski rum z Jamajke in francoski cognac v steklenicah itd itd. prodaju in iazpoftilja Jos. Dole na Reki. Kupuje tudi surovo maslo Kwizfloya protinoTa tekočina bolesti utešujoče domaće zdravilo. Cona Jodne steklenice 1 gld. "Sjan Ii ttixilovo iraneoMko *gttu|<>. 1 atekl. 85 kr. Kwlidova alveolnrntt VO«lM Z t* IISlH. 1 ato- klenica 40 kr. Kniidor MOk izo/k<>K» irpuicii. 1 stekl. 85 kr. Knictlovu altcolarna p»»ti» ta sobe. {1 por-celanova puščica 70 kr. linif.iluiH ('ebulna po-ninda. 1 lončić 80 kr. Kwlzlli'«k 7.h sobe. 1 steklenica 50 kr. Kfvlctlov cvet zm lusv. 1 steklenica 50 kr. KhIzUov prllepeU zii k u r j h noeMu. 1 zavitek a 35, 70 kr. kninhoi« tcUociiitt r.n kurju »(<(>mii In lira- dntlce. — 1 »teklenicM 35 kr. (166—9) Pristno blago ima stveno znamko ter lekarnah avstro Vnuki dan razpošilja se zraven stoječo var-se dobiva v vseh ogerske monarhije. tudi iz glavno zaloge: FRANA IVANA KWIZDE okrožne lekarne v Komeuljurgu pri Ounaji. EQUITABLE zveznih držav zavarovalno društvo ia življenje v H oveni VopliH. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne II. oktobra 1882. „Equitable" je prvi in največji zavod za zavarovanja na življenje na svetu, aakaj to društvo gld. 1.801656.182 ima največ zavarovanj, I. 1890 sklepa znova največ zavarovanj, I. 1890.......... , 509,565.267 dobiva največ premij, I. 1890 . „ 87,591.708 Vsi zakladi iznašali so 31. decembra 1890 ...... „ 298,109.361 Dobitka je bilo koncem I 1890 „ 59,351.118 AvBtrlJMklui mvarovnnceH posebna garancija je velika društven* palme« ,,tt44>ek-lna-EUea*< na I>u-najl« katera je vredna dva milijon« goldinarjev. T ^l>€5lit dvajsetletnih tontin dru&tva „Equit»ble". Podloga liplacoranja 1891. 1. A. Navadao m varovanj o ta al«$aj a: Starost 30 3T> 4> 45 50 ftunna pr+Tuija gid. 454 — n 527 «0 , 759.40 . 94S.60 TiHtibsl t ■rttOTfni gld. 6M'— , 693 — , 10U5.— „ 188?.- B. Zavarovanj* aa alnoaj aaartl 30 35 40 45 50 snljaml. faniu rf 607.90 ¥»1.60 76.60 bOO.HO lt 87.60 909.-1039,— 1204.— 1424.— 1746.— Pdiu mE premij gtf.l#() - , 13iu— „ l«*o — i l9$o.-201«tal mi pra- » 1W0.— . 1970— „ 9030,— , 2izo,— h 2430.— O. Zloženo dvajsetletno zavarovanj« sa alndaj ■mrtl ln sa učakanje. Tabela X. 30 p *J70.60 . 1706.— „ 3650.— 35 „ 995.80 n 1746.— _ .U310.— 40 „ 103>>'0 „ 1*18.— „ 3070.— 45 „ 1100 80 „ 1!»32.— „ 2950,— 50 „ 1200.— „ 2156.— „ 3000.— Kakor svedočijo zgoraj navedene številke, osigurava tontina razven brezplačnega zavarovanja za alnenj Hinrti tekom J80 let po tabeli I. povrnitev v»en premij ■ (,° 4*/»°/u; P° tabeli II. z 4% do 5s/a°;0; po tabeli X. z 65/4 do 7U/, obrestij. Polico oproščene premij osiguravajo dvakrat toliko a le do četrtega dela uplaeanlh premij. 1'roMt* tontina, nekaka poltontina z nekoliko večjimi premijami, daje zavarovancu po preteku jednoga leta popolno svobodo glede na potovanja, prebivanje in na poklic, izvzema! vojaško službo; pn preteku dveli let je ni moči Ispodl»IJ*t,li po preteku treh let ne more več zapasti in je jo z ozirom na tontiuo pri regulo vanj i moči urediti na test uačinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v 4-ra«lei iu (567—10, glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK tt I_0-u."blj2irLl, ^Cestni trgr št. 25. Spretne agente vsprejme pod ugodnimi pogoji in s stalno plato dobro znana in v Avstriji razširjena zavurovalnlen za Siv ljenje. — Ponudbe, v katerih je navesti reference, pošiljajo naj se npravniitvu tega Mata. (1008—9) Gostilnica „Pri Triglavu" v Kranji <1014) odda se tt 3tlsl3©3M.. Pttgojo pove lastnik H. 9IaJt1l« v KranJI. Suha bukova drva sc đobć na prodaji tudi razklana lil razžsigana po najnižji ceni na Dunajski cesti št. 35 (Bežigrad). Goldinarjev 5—10 tSmuSS^tSi t>rez kMpTtalaln" hr»;t nevarnosti za kako zgubo, »ko prodaja zskonito dovoljene arefika in dr--iavno papirje. — Ponudbe pod BSveČke" po-S slati jo anončni pisarnici 9. Danneberg, na Dnnajl, X., Kumpfgaaae. Zanimiva in za dolge zimske veeere n a j b o I j i a igrača. — ..Zagonetka-icroinio*" je wamo pristna, čp ima .sidro" kot znamko. (Jena .-tr> kr. Na tisoče in tisoč« je sta-r»iev, ki so pripoznali izredno vzgoji I n o vrednost alavne *^ Sidrove ^ stavbinske igre. Ni fo leple in vapodbudnejSe igre za otroke in odrasle! Vefi o tej igri in o „Zagonetki kroinici" je Izvedeti iz našega ilustrovanega cenika, katerega naj si hitro na-roAe stariji (dobi ae zastonj in frankovano>, đa; bi pravočasno mogli naročiti si res izborno božično iarilo za svojo deco. — Vse stavbinske igre, katere nimajo znamke „sidro", so navadni posnetki brez vse vrednosti, zatorej je vselej zahtevati samo Ricliter-jevo stavbinsko igro s sidrom katero #e nihče ni presegel in katera Je jedina, ki 10 da redno popolnltl. Dobiva so v vseb bolj&ih trgovinah z igračami od 35 kr. do 5 gld. iu več. 11009—2, V. A«l. Kiflitt-r A tonip. Prva avstro-ogerska c. kr. priv. tovarna stavbnih igrač, na Sonaji, I., Nibelungengasse 4. — Rudolfet»dt, Olten, Hotterdam, London E. C, New-York, 310 Hroadway. Najceneje nakupovalisče zimskih potrebščin. c_ ■ -i C— ca rs C3 S 03 Isataf m • m Tovarniška zaloga 1^1 kožuhovin in sicer: I mufov H I boa in obšivov v različnih barvah, kožicah in sukni h po senzacijonelno nizkih cenah. I ^ m BI C3 S, mm Volnena odevala takozvana flehu in ćcharps za dam«* in deklice v največji zalogi, v razoovrstnih barvah, od 75 Icr. zatenšj. Zimske nogovice in obujki pletene, tkane, z usnjem ali jngnje-tino podšit« in priznano najboljše vrste. Zaloga