Leto II. V Celjn, dne 14. marca 1907. St. 11. Glasilo narodne stranke za Štajersko. poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1 v__ Kmetje, v nedelj o v Žalec! V nedeljo bode v Žalcu gotovo zbranih več tisoč kmetov. Razburjenost zoper laži-kmečko zvezo je velikanska, V nedeljo se bode izrekla iz tisočev slovenskih kmetskih grl smrtna sodba dosedajni komandi v slovenski politiki. Kdor hoče videti, kako se za svoje pravice poteguje svobodni slovenski kmetski narod, ne sme manjkati na tem veličastnem shodu. Delo narodne stranke v preteklih mesecih. Bliža se občni zbor zaupnikov narodne stranke, kateremu bode izvrševalni odbor imel položiti račun o delovanju stranke. Izvrševalni odbor polaga ta račnn javno in sicer z zavestjo izpolnene dolžnosti. Objavimo danes pregled shodov in zborovanj stranke v zadnjih mesecih: Prvi javni shod stranke je bil dne 25. novembra 1906 v Rajhenburgu. Udeležba mnogo-brojna, predsedoval je kmet Anton Kunej, govorili so dr. Kukovec, Spindler in župnik Cerjak. Uspeh shoda izboren. Istega dne je bil shod delavstva v Hrastniku. Udeležba okoli 400 mož, govorila sta dr. Gosak in Rebek. Dne 8. decembra je bil ustanovni shod narodne stranke v Narodnem domu v Celju. Udeležba 400 mož iz cele Spodnje Štajerske. Glavni govorniki so bili dr. Kukovec, Strmšek, dr. Božič, dr. Karlovšek, Rebek, dr. Stiker, dr. Gosak, Spindler, nadalje Voglar, dr. Dolar, Zidarn, Fridrich, Robnik, dr. Karba, Gradišnik, Zadravec, Jamšek, Kveder. Dne 23. decembra je bil zaupen shod v Žalcu, katerega sta se udeležila iz Celja dr. Kukovec in dr. Božič. Dne 26. decembra je bil v Rušah javen shod, na katerem so govorili Viktor Glaser, dr. Knkovec in dr. Božič. Dne 1. januarja 1907 je bil ustanovni shod okrajnega odbora za Celje in okolico. Dne 6. januarja je zboroval glavni odbor stranke v Celju cel dan. Dne 20. januarja je bil javen shod s.ranke v Brezju pri Mariboru. Govorila sta dr. Knkovec in Spindler. Istega dne sta bila na shodu v Gaberju dr. Božič in Rebek. Ravno istega dne je imel v Hrastniku shod dr. Gosak. Dne 27. januarja je bil javen shod stranke v Sevnici. Govorili so dr. Božič, dr. Kukovec, Rebek. Istega dne je imel v Celju zborovanje zaupnikov celjskega okraja dr. Božič. Istega dne je bil zaupen shod pri Podgoršku pri Št. Jurju ob J. ž., pri katerem so sodelovali dr. Stiker, dr. Sernec in Spindler. Istega dne je govoril na Polzeli dr. Gosak. Dne 2. svečana je bil v Celju gospodarski shod, katerega se je udeležilo okoli 200 ljudij. Govorili so tu dr. Božič, Goričan in Pilih. Dne 9. svečana je imel dr. Božič zaupen shod v Trnovljah. Dne 10. svečana je zboroval v Žalcu diugi-krat glavni odbor stranke. Po ti seji se je vršil v Žalcu veleznamenit javen shod stranke, katerega se je udeležilo okoli 400 ljudij. Govorili so Širca, Vabič, Jošt, Petriček, Piki, Roblek. Fridrih. dr. Gosak, dr. Božič in dr. Kukovec. Dne 17. svečana je bil krasen javen shod stranke v Brežicah. Govorili so dr. Božič, dr. Kukovec in Malus. Istega dne je bil shod zaupnikov šmarskega okraja. Udeležba 120 zaupnikov. Govorili so dr. Karlovšek, Ferlinc in Spindler. Istega dne je govoril dr. Gosak v Slov. Bistrici. Dne 24. svečana se je vršil sijajen shod zaupnikov stranke v Ptuju. Govorili so dr. Kukovec, dr. Božič, Spindler, Šinko. Istega dne je bil zaupen shod v Lokarji v Št. Jurju ob Juž. ž. Prisostvovali in govorili so Fridrih, Čulek, dr. Stiker, dr. Gosak. Istega dne je imel dr. Karba shod v Go-milskem. Dne 3. sušca je bil velik javen shod v Trbovljah. Govorila sta dr. Karlovšek in dr. Gosak. Istega dne je imela stranka javen shod v Hrastniku. Govorila sta dr. Karlovšek, dr. Gosak. Istega dne je bil javen shod v Šoštanju. Govorili so Piki, dr. Kukovec, Voglar, Volk. Istega dne je bil shod zaupnikov obrtništva v Celju. Govorili so dr. Božič, Jošt, Rebek. Istega dne je bil zaupen slfod v Sevnici in se je narodna stranka udeležila javnega shoda kmečke zveze v Sevnici. Govorila sta kmet Božič iu Spindler. Istega dne se je udeležila narodna stranka shoda kmečke zveze v Št. Jurju ob Taboru. Govoril je dr. Karba. Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti r.a naslov: ..\arodni List" v Celju. Dne 10. sušca je bil javen shod na Laškem. Govorili so Dobršek, dr. Karlovšek, dr. Knkovec. Istega dne je bil javen shod v Št. Jurju ob J. ž. Govorili so Čulek, Fridrih. dr. Knkovec, Oset, Kveder, Podgoršek, dr. Gosak. V nedeljo dne 17. snšca sodeluje stranka pri javnem shodu v Žalcu. YT soboto 16. sušca imata dr. Božič in Spindler zaupen shod v Središču, v nedeljo javen shod dopoldne ^ Vuzmetincih in popoldne velik shod zaupnikov v- Ljutomeru. Istega dne se vrši javen shod na Ponikvi. Govorijo Strmšek, Ferlinc, dr. Karlovšek. Dne 14. sušca je shod zaupnikov v Zidanem mostu, kjer sodeluje dr. Kukovec. Dne 19. sušca bode javen shod v Slovenjem grad<;u in govorita tam dr. Božič in dr. Stiker. Za dne 24. sušca je pa pripravljeno zborovanje glavnega odbora v Mariboru in istega dne občni zbor zaupnikov stranke v Mariboru. Izven tega je imel izvrševalni odbor vsak teden najmanj enkrat večnrne seje in posvetovanja. Nova volilna postava. (Dalje.) Glavne določbe za varstvo volilne svobode. I. Podkupovanja je tisti kriv, kdor kakemu volilen ali pa tudi kaki tretji osebi namenoma kak premoženjski dobiček ponudi, da ali obljubi, da se ali volitve ne udeleži. ali pa da v gotovem smislu voli. Kazen je strogi zapor od 1—6 mesecev; razen tega pa še premoženjski dobiček ali njega vrednost zapade ubožni blagajni občine. Istega pregreška se zakrivi tudi, kdor z istim namenom zase ali pa za kako tretjo osebo tak dobiček zahteva, sprejme ali si obljubiti da in zato obljubi, da se volitve ne udeleži, ali pa da bo za to v gotovem smislu volil. 2. Pogoščevanje volilcev. Kdor volilcem na dan volitve v gostilnah ali na drugih javnih krajih jedi ali pijačo zastonj ali za navidezne cene da ;ili naroči, plača 10 do 200 kron kazni. 3. Nasilstvo proti volilcem. Kdor s tem namenom, da bi volilec ali ne volil ali pa da bi v gotovem smislu volil, zoper volilca, ali pa kako njemu bližnjo osebo silo rabi, jima na telesu, svobodi, časti, premoženju, dohodkih, v poklicu ali poslu škoduje ali s škodo grozi, ali pa kdor volilca ali njemu bližnjo osebo s prizadevanjem ali zagrozitvijo kakega drugega, zanja občutljivega zla plaši — se kaznuje s strogim zaporom od 1—6 mesecev, v slučaju obtežilnih okol-nosti s strogim zaporom do enega leta. Iste kazni se ima bati, kdor na ravno opisani način k m a 1 u p o v o lit v a h kakemu volilen ali bližnji osebi zato škoduje, ker je volilec kljub vplivanju na njega nasprotno volil. 4. Razširjanje lažnivih vesti. Kdor ob takem času, ko volilci ali del volilcev ne morejo več resnice poizvedeti, namenoma Somišljeniki! „Narodni List" naj roma od soseda do soseda! in javno raznaša neresnične vesti glede kraja ali časa volitve, glede odstopa .kandidata ali glede kake droge okolnosti, ki bi znaja na volilce tako vplivati,. da ne ali volitve vzdrže ali pa v gotovem smisla volijo — tak lažnjivi kljukec bo od enega tedna do treh mesecev sedel. 5, Pačenje volitev. Zapor ali strogi zapor od 1—-6 mesecev čaka tistega, ki bi namenoma a) pri volitvi glasovanje ali izid glasovanja pačil; b) glasovnico, ki se mn je za vpis kandi-tovega imena izročila, proti naročila izpolnil; c) s ponarejeno ali pokvarjeno volilno legitimacijo volil, kljub temu da volilne pravice nima, ali ki bi za koga drugega volil brez njegovega dovoljenja. 6. Oviranje volitev. Z zaporom od enega tedna do tri mesece se kaznujejo sledeča dejanja: a) če si kdo namenoma zato, da bi kakemu volilen volitev otežkočil ali preprečil, tuje legitimacije, glasovnice ali druge legitimacijske listine prilasti ali pridobi, ali njeinu poverjene legitimacijske listine opravičenemu zadržuje, ali pa povzroči, da se take listine kaki drugi osebi izroče, nego tisti, ki je v njih imenovana; b) če kdo z namenom, "da bi na volitev v gotovem smislu vplival, uradno za volilca izdano glasovnico samovoljno izpolni in s tem prosto izvrševanje volilne pravice otežkoči; c) če se komu z namenom, da ne bi volil, zabrani glasovnico oddati. 7. Neupravičeno izvrševanje volilne pravice. Kdor pri kaki volitvi v nasprotja z obstoječimi predpisi namenoma za koga dragega, četudi z njegovim dovoljenjem voli, ali kdor povzroči ali dovoli, da kdo drucri namesto njega voli, se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 3 mesecev. 8. Kršenje volilne tajnosti. Kdor pri tajni volitvi s protipostavnim sredstvom poizve, kako je kak volilec glasoval, dobi en teden do tri mesece zapora. 9. Oviranje kandidature. Z zaporom od 1—6 mesecev se končno kaznuje tudi tistega, ki bi zoper kakega kandidata silo rabil ali mu na telesu, svobodi, časti, premoženja ali dohodkih s tem namenom škodoval, da bi isti ne kandidiral ali pa svojo kandidaturo preklical 10. Izguba volilne pravice vsled prekršitve te postave. Kdor je bil radi enega zgoraj pod 1, 3, 5 in 6 navedenih dejanj kaznovan, izgubi, če se je tako pregrešil pri volitvah za državni ali deželni zbor, za 6 let volilno pravico za državni in deželni zbor ter za volitve v občinske in okrajne zastope. (Konec prihodnjič.) Glavna skupščina južnoštajer-skega hmeljarskega društva dne 24. febr. 190?. (Dalje.) Dne 13. februarja t i. priredilo je si. kat. delavsko društvo znani shod, na katerem je poslanec dr. Korošec trdil, da prideluje Savinska dolina na leto le 2000 q hmelja in ker sem si dovolil, to popraviti in spregovoriti nekaj besed o zgodovini provenijenčne zgodovine za hmelj; pisal je „Slov. Gosp."1 v številki z dne 31. jan. dobesedno to-le: „Ko je navajal dr. Korošec podatke poljedelskega ministra o hmelju, mu je začel nadneitelj klicati, da so podatki krivi. Dr. Korošec mu je takoj odgovoril, da se je jeden poslanec itak do njega obrnil za podatke, a hitri Petriček jih ni poslal. (To ni res — posl. Vovšek pisal je načelniku hmelj, društva v zadevi proveT nijenčne postave.) Sicer pa smo pogledali podatke poljedelskega ministrstva o hmelju za več let nazaj, in vedno so krivi podatki. Čudno, ali g. Petriček morda ne pozna teh podatkov in zakaj nič ni storil, da se popravijo! To je skrb g. nad-učitelja za hmeljarje! Več let pusti marljivi g. Petriček ta pogrešek in sedaj hoče, da pridejo poslanci s pravimi podatki. Tako hoče zvaliti svoje grehe na tuje rame. —" Tudi na ta članek nisem odgovori; pač pa prosim, da slavna skupščina sama naj odloči, na kteri strani je resnica, na kteri pa laž in zlobno zavijanje? Kolike važnosti za naše hmeljarstvo je društveni poskuševalni nasad, pokazalo se je baš v tem letu. V tem nasadu imamo 13 vrst hmelja; 14. vrsto nameravali smo dobiti iz Grenzhausena na Nassauskem — a vkljnb dani obljubi, nam dotični hmeljar ni poslal sadežev. Letos pa si bodemo preskrbeli sadeže potom žateškega hmeljar- skega društva. , Kar se časa aoritve tiče, bili so prvi,: hna€(ij: w Wbllnz^cha. malLestaner), oni iz Zateca in UštSka (Aucha), Golding, badenski jn hmelj iz Spalta. Imenovane 'vfste obirali smo dne 6. in ?T avgusta. Dne 28:, 29.' in 30. avgusta pa smo obirali hmelj iz Hersbrucka, angleški Bram-lings, Fuggles, hmelj iz Alzacije, iz Virtemberga, zeleni hmelj iz Daube in belgijski hmelj Aloster. Kar se obilosti pridelka tiče, še morajo pred vsem imenovati hmelj iz Alzacije, iz Virtemberga, Bramlings, Fusrgles in hmelj i ž Daub6; v drugi vrsti hmelj iz Hersbručka, Golding, badenski in belgijski hmelj ter hmelj iz. Spalta, skoro brez pridelka bila ste pa obe češki vrsti, namreč ža-teški in utčški hmelj. Kar se konečno tiče lepe barve in fazone' (oblike) hmeljarskih bučk, se že tretje: leto Odlikuje zeleni hmelj iz Daube. Predlansko leto bil je v tem oziru prvi Aloster, kteri pa se je lani popolnoma sprevrgel. ; Prvo obiranje dalo je 80 škafov svežega ali 49 kg posušenega, drugo obiranje pa 163 škafov svežega ali 153 kg suhega hmelja Prvo partijo prodal je oskrbnik po 3 K za 1 kg — drugo pa po 2 K 40 v za 1 kg. Dne 10. septembra m. 1. priredil je društveni odbor razstavo vseh vrst hmelja ter k obisku in razsojevanju povabil tudi vse v Žalen bivajoče hmeljarske kupčevalce. Razstava bila je velezani-miva in prav dobro obiskana. Konečno so naj-odličnejši kupčevalci dali društvu v nadaljno ravnanje — nekoliko kot izid razstave — sledeče nasvete: 1. Iztrebljenje divjega hmelja potom deželne postave, ktero naj izposluje pri deželnem zborn c. kr. kmetijska družba za Štajersko. 2. Golding-hmelj naj se pomnoži kolikor mogoče; za nove nasade naj se vzamejo le zanesljivi, krepki in popolnoma zdravi sadeži. Pozni hmelj naj se v naših krajih polagoma opusti. 3. Kot nadomestilo za pozni hmelj naj se zanaprej napravijo vsaj še skozi dve leti večji poskusi z zelenim hmeljem iz Daube. Med razstavo stopil je g. S. Grfibel iz Ntlrn-berga k meni ter mi je doslovno sledeče rekel: Gospod nadnčitelj! ne morem si drugače, kakor da Vam izrazim svoje začudenje, s katero vzorno marljivostjo in veliko vztrajnostjo Vi delujete v tem kraju za povzdigo hmeljarstva; obiskujem vsa večja hmeljarska tržišča v Avstriji in Nemčiji, ali kaj tacega še nisem našel. Sigurno Vam bodo tukajšnji producenti hvaležni, kakor se Vam tudi zahvalim jaz v imenu tukaj bivajočih hmeljskih trgovcev." Te besede slišal je tudi g. Ivan Premik iz Žalca, kteri lahko potrdi navedeno izjavo. Prosim, slavna skupščina naj določi, ktero mnenje o mojem delovanju je opravičeno,, ali Grttbelnovo ali dr, Koroščevo ? (Konec prihodnjič.) Iz političnega sveta. Štajerski deželni zbor V seji minolega četrtka je posl. Stiger „ utemeljeval" svoj predlog, naj bi se uvedlo na Štajerskem pridelovanje tobaka. Mož je govoril cele 4 minute.."— Posl. dr. Jankovič je vložil vprašanje zaradi odškodnine za škodo, katero povzroča kmetu divjačina, osobito še zajci. — V seji minolega petka je poročal poslanec dr. Jurtela v imena občinskega odseka o prošnji prebivalcev Spodnje Kostrivnice v rogaškem okraju, ki se hočejo ločiti od občine Kostrivnice in ustanoviti samostojno občino. Okrajni odbor rogaški in na-mestnija sta se izrekla zoper ločitev, ker ni nobenega vzroka za to. Zato tudi občinski odbor deželnega, zbora predlaga, da se ta prošnja odbije, kar se sprejme. — V tej seji predlaga posl. Rokitanski nov načrt za premembo deželnega volilnega reda, To je že četrti takšen predloe v tem zasedanju! Kakšni ljudski prijatelji so gospodje naenkrat postali. Rokitanski predlaga, naj v skupini veleposestva volijo vsi, ki plačujejo letno najmanj 400 K davka. Virilisti se naj črtajo in ;se ti mandati na druge skupine razde!e. — V vinarski odsek sta izvoljena slovenska poslanca dr. Jurtela in Kočevar. ; V seji minolega ponedeljka je odgovoril deželni odbornik grof Attems na vprašanje poslanca dr. Jankoviča zaradi škode, ki jo povzroča divjačina po Spodnjem Štajerskem. Predno ne stopi nova lovska postava v veljavo, se ne more nihče po njej r. vnati. Veljavna pa postane . postava šele z 10. aprilpm t. 1. Seveda je gospod. grof, ki pač malo pozna kjnečke razmere, pripomnil, češ, da so si navadno posestniki sami krivi, če jim dela divjačina škodo. V seji minolega torka je poslanec Vošnjak utemeljeval svoj predlog, naj se deželni zakon spremeni tako, da se od izvrševanja lovske pravice pobira posebna pristojbina v prilog štajerskemu deželnemu ubožnemu zakladu. ^ Poslanec Roškar je utemeljeval svoj predlog za varstvo domače živiHoreje. — Pri razpravi o izpremembi občinskega reda ža mesto Ptaj je poslanec dr. Schacheri ostro napadel Orniga in njegov mestno gospodarstvo ter mn naravnost očital goljufijo. Na;predlog Waatiana in Stnrghka se je sklenilo, naj deželni odbor preišče mestno gospodarstvo r Ptujn,;: •/ ur*;;*.* Jbrrt-.l tr- jHvotenn ,,,..'.. Trat Novega volilnega reda za tržaški deželni zbor, ki i,so ga z nasilstvom sklenili Lahi, mini* strski predsednik baron Beck baje ne predloži cesarju v potrjenje. » . , volitev zapisnikarjev, čitanje opravilnega reda, poročilo okrajnega šolskega nadzornika o stanja; šol v omenjenih krajih, razglašenje od zadnje konference došlih postav in odredb, tičočih se; ljudskega šolstva tudi obravnava treh poročil. Za nalogi „0 nazornosti pouka", in-„Kako se naj obravnava ,oko' iz zdraV-4 stvenega stališča na vseh stopnjah ljudske šole?" se določijo poročevalci na dan konference. Tretja naloga „Kako bi se zni*? žalo število analfabetov (n e p i s m o -likih) v naših okrajih?" ima že poročevalca in je to poročilo prevzel g. Ignacij Šijanec. učitelj v Gornjem gradu. • ' : : • Kat o se p reči tati poročili obeh okrajnih komisij učiteljskih knjižnic in se vrši volitev stal-, nega konferenčnega odbora in komisij za knjižnici. Končno so še na vsporedu predlogi: in nasveti. — Vsak učitelj in vsaka učiteljica: obeh okrajev ima temeljito izdelati eno navedenih treh nalog. .- hGornjegagrada. G o rn j egr a jsko • t i t«lje k o df ušt v b> je zborovalo doc 3. t »m. v ;Šmartnem v Zadreški dolini. Zborovanj« se j« pričelo ob 11. nri in trajalo do pol 2. Učitelj-siva/je bilo; prav lepo število. Na novo je društvu pristopila gca Ježovnik, učiteljica v Mozirju.« •• O javnem štajerskem učiteljskem sfco^du -Gradcu je poročal g. Kocbek živahno in obširno, i V imenu društva je izrekel predsednik g. Kelc priznanje in zahvalo poročevalcu, kakor sploh onim tovarišem našega okraja, ki se niso ustrašili stroškov in mraza ter so hiteli na Svečnico v Gradec zastopat tnokrajno učiteljstvo. .' , .;. . , ^artinski nadučitelj "g. Burdian je prečitaU ^rajepishe in zgodovinske črtice Šolske občine Šmart no pri Gornjem gradu",;'-,;', '.' „0" S I o venski Spis k i M a t i c i" je poročal g. Šijanec. Navedel je na kratko izborno vsebino pred kratkim došlih knjig in se čudil, da niso vsi učitelji in vse učiteljice člani tega prepotrebnega društva. Za dva goldinarja pet strokovnih knjig! Gornjegrajski okraj ima samo 16 članov „Si. Šol. Matice", imel pa bi lahko okoii BO. ' ,. "" " .v.. ! Izmed raznih predlogov omenjam Kocbekovo pomočilo, kako sestavljati račune kraj. Šol. svetov, Praprotnikovo povabilo k nabiranju narodnih pesmi j in razgovor o šolskih naznanilih. , Pred zaključkom zborovan ja čestita g. Kocbek predsedniku k izvolitvi častnic občanom v Novi Stiiti! '. / ..... Po zborovanju je imelo učiteljstvo v gostilni Rajtenovi skupno kosilo. Prihodnje zborovanje dne 9. maja na Rečici! Iz Velenja se nam poroča. „Slov.' Gosp;" je v svoji 10. štev. z dne 7. marca t. 1. posvetil daljši.. članek zborovanja „Narodne stranke" v Šoštanju. Med drugim je omenil tudi tole: , „Križev ne bomo vrgli iz šole — ste rekli. Mi pa vam tole povemo gospod doktor: — v Velenju je učitelj, ki je gotovo pristaš „Narodne stranke", snel vpričo otrok v potem razredu križ z glavne stene V veliko pohujšanje otrok" in ga obesil v nedostojen kot ter prepovedal otrokom pozdravljati ga pri vstopu v šolo s rHvaljen bodi Jezus Kristus". Ko se mu je po k rajnem šol. svetu dvakrat naročilo spraviti križ nazaj, je to storil. Do zdaj so tamošnji krogi o tem molčali, mi pa smo objavili, ker ste nas izzvali." Podajemo resničnost navedenega dogodka, v poštenem listn: Omenjeni učitelj je vpričo otrok, in to vsled tega, da jim je povedal vzrok postopanja, res prestavil križ s sprednje stene na dostojen prostor, kamor se sploh podoba obesiti fliora, ha levo steno spredaj, da ga vsi Otroci vedno lahko vidijo in to vsled tega, ker je prej Visel pod stropom, ki je gotovo nedostojno mesto za vsako podobo in ker nižje dele prednje stene rabi za razna učila. Kar še pa pozdrava „Hvaljen bodi Jezus KriBtus" tiče, omenimo, da je bilo ukoreninjeno na šoli pri pozdravljanju grozovito kričanje, ki gotovo ni bogoslužno. in si je zato učitelj začasno sploh vsak pozdrav prepovedal. Ravno isti „bogatajni" učitelj pa se je na tej šoli dolgo časa trudil, da je otroke, ki skupno molitev zamudijo, navadil, da tiho zase molitev opravijo, predno se podajo v klop. Ta upeljava se je zdela otrokom kaj čisto novega in nepotrebnega, ker tega doslej še noben veroučitelj ni od njih zahteval. Toliko resnici na ljubo! Trbovlje. Kakor običajno se vsako leto enkrat skliče generalni (glavni) zbor naše bratovske skladnice, in sicer najkasneje do mesca sušca, (kar se bode tudi letos zgodilo), in k temu zboru pridejo od delavstva izvoljeni zastopniki iz Trbovlj, Ojstrega, Hrastnika in Hude jame pri Laškem trgu. Pri tem zboru dobijo zastopniki letne računske zaključke od brat. sklad, in od bolniške blagajne, ki jih imajo odobriti. Pri tem zborovanju stavijo dotični zastopniki tudi delavske prošnje, oziroma zahteve za povišanje provizije in sploh za prenaredbo nekaterih paragrafov bratovsko-skladničnih pravil. Nadalje si izvolijo vsako leto izmed sebe tri računske preglednike, ki hodijo vsako leto enkrat v dotične pisarne račune pregledovat. Nadalje si izvolijo vsako tretje leto glavni odbor, ki ima pravico deliti vsakovrstne podpore, spoznavati provizije itd. Sploh ima dotični odbor prvo besedo in glavno moč pri brat. sklad, in pri boln. blagajni. In ta glavni odbor je bil dosedaj vedno na ravnateljevi strani, kar se je pokazalo pri zadnji prodaji našega tako v dobrem položaju stoječega konzuma, in to so storili kar tako pod klobttkom, samo zaradi sovraštva db nekiteri^; ?be. demokratov, ki šb tndi člani brat sklad. (ter. ko flahteya)i, da naj bo konzum v popolnoma delavskem oskrbovanju. Pri tem pa ta glavni odbor ni hotel premisliti, kako občutno | škodo je prizadjal. r 'tem korakom Vsemu trbovlj-skemu delavstvu,' ki jo bomo občutili vsako leto močneje, ker konznm nam je donašal več stotisoč krpn vsako leto in sicer v prid bratovske skladnice in .v prid bolniške blagajne. In sedaj bode romal ves ta dobiček v podjetnikove "roke. Letos se je pa stvar temeljito preobrnila, ih sicer v tem oziru, da smQ . .si izvolili popolnoma po svojem I prepričanju može, ki nas bojo zastopali pri ! glavnem zboru. In od teh naših bodočih zastop-i nikov se nadejamo, da nas bojo boljše zastopali, i kakor dosedanji ravnateljevi kimovci, ki so pripo-! mogli, da, gre toliko slovenskih grošev v nenasitne I žepe nemški b podjetnikov. Prva dolžnost glavnega | zbora bo seveda ta, da se nam zviša sramotno ; nizka provizija, pri kateri ni mogoča živeti ih ne i umreti; Kakor hitro dobi kak delavec provizijo ; zaradi Onemoglosti ali telesne poškodbe, si mora i kake bolj lahke službe iskati, če hoče pošteno 1 živeti, če pa te ni mogoče dobiti, more pa na ! kljuke pritiskati .in milodarov prositi, akoravno je mnogo let pridno delal, in vsak mesec pošteno ■ plačeval v bratovsko skladnico, ki je bogata, ker ] ima premoženja nad 3, reci: tri miljone kron Vkljub temu pa, da se brat. sklad, tako množi, se nam provizija nikoli ne poviša, in nato delati je : sveta dolžnost naših zastopnikov v glavnem zboru, i a tudi dolžnost našega občinskega odbora, kajti, Če se pripeti kaka nesreča, da bi bilo naenkrat : na stotine delavcev ponesrečenih, potem pridemo večinoma vsi na trbovljsko občino za podporo-, kmetje so pa že itak sami podpore potrebni. V naši bratovsti skladnici pa milijoni ležijo. Ako !pa ne dosežemo Večje provizije, potem bo tudi | dolžnost našega bodočega državnega poslanca, da bo potrkal pri poljedelskem ministrstvu kot i najvišji rudarski oblasti, da se vendar enkrat i tudi na nas uboge slov. trpine-delavče malo pogleda, : da bojrio vsaj na starost za silo preskrbljeni. Zato lje pa! vsakega slov. delavca v Trbovljah. Ojstrem in Hrastniku sveta dolžnost, da odda 14. maja pri državno-zborski volitvi tistemn kandidatu svoj glas, katerega bo narodfia stranka priporočala. Tistega poslanca bomo potem lahko na odgovor klicali, da bo nam razložil, kako da je nas zastopal v državnem zboru. Ljutomer. V nedeljo, dne 3. sušca priredil je rMurski Sokol" prvo predavanje, pri katerem sta govorila br. Sagaj in br. Lipovec. — Rešila sta dano si nalogo nepričakovano dobro ter pokazala, kaj zmore s svojo mirljivostjo in vztrajnostjo priprost kmečki fant. Naj tudi drngi ne zaostajajo ter jtf vrlo posnemajo. Udeležba bi pac morala biti, posebno od starejših bratov iz trgov, mnogo boljša. Ker ima Sokol tudi namen vcepiti mladini zdravega duha, jo vzgojiti v odločne narodne boritelje, ki bodo vedeli na pravem mestu zagovarjati svoje prepričanje, so take govorne vaje velike važnosti ter jih treba vsestransko podpirati. Na svidenje tedaj pri prihodnjem predavanju! Iz Ljutomera. rSlov. Gosp." je v svoji št. 3 z dne 17 jan. t 1. priobčil sledeči članek iz Ljutomera: „ Notarju Juliju Thurn u se oči vidno zelo dopade v Ljutomeru. Dne 14. t m. je kupil na dražbi hišo rajnega doktorja Farkaša. Hiša je bila zelo visoko cenjena. Thurn se lahko zanaša na pomoč „S&dmarke" in nemške j„šparkase". Kaj pa naša slov. posojilnica?! Naši zavodi se za take malenkosti ne zmenijo! Oni rešujejo višjo politiko n. pr. kako bi se vspešno širila med Slovence višja izobrazba s pomočjo „Slov. Naroda". (Na mizi v posojilnici leži „Slov. Narod"!) Thurn se lahko zanaša tudi na nas miroljubne slovenske kmete, ki smo v svoji miroljubnosti prišli tako daleč, da smo ga celo izvolili za namestnika v okrajni zastop!" Iz tega članka samega je vsakomur dovolj jasno, da je dopisniku glavni namen blatiti ljutomersko posojilnico pred širšo javnostjo češ, da ne razumi ali pa noče izvrševati svoje naloge ter s tem ob enem tudi hujskati posojilnične č' .ne zoper zavod, kateremu se ima marsikateri i id njih zahvaliti, da še danes sploh sedi pod s\ jo streho. Da je tako počenjanje herostratsko, za to najbrž ni treba nobenega daljnega dokaza. Najbolj pri srcu je dopisniku „Slov. Narod", ki leži v posojilnici na mizi. Dopisniku najbrž ni znano, da je ljutomerska posojilnica po § 78. svojih do novejše dobe Veljavnih plavil za vsa kvoja naznanila morala rabiti v Mariboru izhajajoči politično-gospodarski list' ..Slov. Gospodar" in v Ljubljani izhajajoči list „Slov. Narod" in da je tedaj vsled tega ta dva časopisa vselej smatrala takorekoč za svoja uradna lista, katerih naročnica je bila od svojega začetka in je to tudi doslej ostala. Dalje pa še bodi dopisniku povedano, da zraven „Slov. Naroda" ležijo v posojilnici na mizi tudi „Slov. Gospodar", Naš Dom"', „Domovina" in še drugi slovenski .časopisi, ker slovenska posojilnica mora biti le ^slovenski" nikar pa ne „strankarski" denarni zavod. Kar se pa tiče v začetku navedenega članka omenjenega dejstva, da je notar Julij Thurn na dražbi dne 14. januarja t. 1.. kupil hišo rajnega doktorja Farkaša, moramo le pribiti, da je to milo rečeno „gola neresnična izmišljotina" in da dr. Farkaševa hiša še danes ni prodana (o tem se lahko vsakdo iz zapuščinskih spisov A 126/5 prepriča) in to zaradi tega ne, ker je bila, ne kakor dopisnik sam priznava le visoko, ampak spioh previsoko cenjena. In take [izmišljene neresnice se je moral poslužiti dopisnik „Slov. Gospodarja", da je udaril po ljutomerski posojilnici, ker drugod ni našel za to povoda. Načelništvo in nadzorstvo ljutomerske Okrajne posojilnice pa smatra za svojo dolžnost z vso odločnostjo zavračati take neosnovane napade na narodni denarni zavod, kateri je ves čas svojega obstanka vestno izpolnjeval svojo narodno-gospo-darsko nalogo in bo, če Bog da, to i v bodoče storiL Našla bodo se pa tudi potrebna sredstva in pota, s katerimi se bode zabranilo, da bi se širil v zavodu razjedajoči strankarski boj, katerega se hoče vanj zasejati s takim zlobnim pisarjenjem. Za Okrajno posojilnico v Ljutomeru: Lud. Babnik, t č. načelnik. Joško Bajh, predsednik nadzorstva. Štajerske novice. Pozor okrajni odbori 1 Kakor s m o ž e javili, skliče se na dne 2 4. t. m. ob 10. nri dopoldne občni zbor vseh zaupnikov narodne stranke v Maribor. Z bo-: r o v a n j e se vrši v Narodnem domu. Na dnevnem redu je velevažna zadeva, kako bode stranka postopala prj prihodnjih volitvah. Potreba je, da so vsi okraji častno zastopani. Okrajne odbore opozarjamo, da se bodo vsem odborom vposlala vabila, kateranaj odbori vestno razdele med'naše somišljenike. Dolžno s t odborov je, skrbeti za zad o s tn o u deležbo izdotičnega okraja. 2 4. sušeč mora biti sijajen, kakor je bil 8. december! Volja ljudstva. Po vseh krajih volilnega okraja Cel je-Vransko so nabiti sledeči oklici: Neodvisni kmetje! Vsi na naš veliki kmečki volilni shod v Žalec, prihodnjo nedeljo, dne 17. marca t. 1. V nedeljo, dne 3. marca 1907 sklicalo je katoliško politično društvo za vranski okraj javen shod, na katerem bi se naj bilo odločilo glede izvolitve novega državnega poslanca za naš okraj. Proti volji navzočih kmetov hotelo se je skleniti, da nam postavijo zaupniki kmetske zveze v Celju kandidata, pri čemur je bilo spoznati, da kandidat ne bo kmet iz naše srede. Proti takemu usiljevanju se je ogorčeno protestiralo in se je shod brezplodno razšel. Naše kmetsko stališče pa je: Kandidata si ne damo usiliti od nikogar; on mora biti kmet-hmeljar, katerega mi vsi poznamo in ki si ga bomo mi vsi izbrali. Seveda pa mora biti mož katoliškega prepričanja. Naša kmečka misel mora na dan! Zato skličemo mi kmetje obeh okrajev skupni velikanski volilni shod, na katerem si bodemo določili kandidata. Takšen v resnici naš volilni shod skličemo v nedeljo, 17. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v dvorani g. Franc Hodnika v Žalen. Somišljeniki, agitirajte za naš shod, da bo svet videl, da je tudi v nas kmetih moč! Biti nas mora kot listja in trave. Zato le vkup na shod v Žalec! Dnevni red: Kdo bo naš kmetski poslanec? Jernej Radišek, posestnik, Franc Hanžič posestnik. Gustav baron Wittenbach, Kari Kumer, posestnik, Valentin Južna, župan, Ivan Apat. posestnik, Anton Rančigaj, posestnik, Matija Drobež, posestnik, Kari Florjan, posestnik, Jožef Debelak, posestnik, vsi v Sv. .Jurju ob Taboru. Anton Za-kenšek. posestnik v Mariji Reki. J. Brinovc, posestnik. Jakob Mešič. posestnik, Franc Schauer, graščak. Kari Sčhvventner, župan, vsi na Vranskem. Anton Cizej, posestnik, F. Cencen. župan, Franc Turnšek, posestnik., vsi v Prekopi. Franc Cnkala, župan. A. Virant. posestnik, oba na Go-milskem. Vincenc Brišnik, župan, Franc Plavc, posestnik, Jožef Rančigaj, posestnik, Anton Ko-čevar, posestnik. Janez Cizej. posestnik. Anton Plaskan, posestnik. Ivan Krefl, posestnik, vsi v Braslovčab. Josip Širca, župan. Franc Hodnik, veleposestnik, Franc Roblek, veleposestnik. I. Ži-gan, veleposestnik. Fr. Virant, veleposestnik, Kari Janic, veleposestnik. Vinko Vabič, veleposestnik, Franc Nidorfer, veleposestnik, vsi v Žalcu. Franc Malgaj, posestnik, Andrej Antloga, župan, oba v Gotovljah, Anton Farčnik. Franc Urek, posestnik, oba na Polzeli. Valentin Naprudnik. posestnik, Jakob Jauežič, posestnik, oba v Grižali. — Norbert Zanier, veleposestnik v Št, Pavlu v sav. dolini. Anton Cvenkl, trgovec, Vinko Ušen, posestnik, oba v Št. Petru ob Savinji. Martin Ocvirk, posesnik. 1. Štefančič, posestnik. F. Turnšek. posestnik, Franc Lešer, posestnik, vsi v Pirešci. Martin Razboršek, posestnik v Arjivasi. Fr. E. Fridrich, veleposestnik v Petrovčah. Janez Pianinšek, posestnik, J. Kuder, posestnik, oba v Levcu. Jos. Lipuš, župan v Višnjivasi. Josip Jošt, župan v Škofjivasi, J. Samec, posestnik v Novicerkvi. Anton Mahne, posestnik. Jožef Kranjc, posestnik, oba v Trnovljah. Anton Fazarinc. veleposestnik v celjski okolici. J. Bizjak, posestnik v Pečovju. Martin Stojan. posestnik v Teharjih. Miloš Jar-novič. posestnik in trgovec v Dramljah. Blaž Urleb, župan. Boštjan Guzej, kmet, Jernej Sebič, kmet. Mihael Kukovič, kmet, Jakob Mastnak, veleposestnik. Ivan Soler. kmet, Jakob Ojstrež, kmet, Janez Čater. kmet, Anton Bergles. kmet, Franc Seničar, kmet, Jernej Trebovc, kmet, Ant. Zvižaj, kmet, Ivan Goleš, kmet, Miha Čater, kmet, Jož, Podgoršek, veleposestnik, vsi pri Sv. Jurju ob j. železnici, Nas ta izraz ljudske volje v dno duše veseli. Klic svobodnega naroda po samoodločitvi naj pride do veljave. Možje-kmetovalci, vztrajajte! Neodvisni kmetje! „Slov. Gospodar" liujska zoper Vaš shod v Žalcu, ter pravi, da je to shod narodne stranke. To pa ni res. Narodna stranka ima poseben shod. Volilni shod je pa shod neodvisnih kmetov. Narodna stranka ni priredila shoda neodvisnih kmetov, ampak sklicujejo Vaš shod najvplivnejši slovenski župani in posestniki obeh okrajev brez ozira na stranko, h kateri pripadajo. Prireditelji so večidel možje, ki niso v narodni stranki, ampak izven strank. Narodna stranka v celjskem in vranskem okraju sploh nobenega kandidata ne bode postavila, ampak bode z vsemi svojimi močmi podpirala onega, kterega bodo kmetje v nedeljo v Žalcu kot svojega kandidata proglasili. Toliko v pojasnilo. Vaš poslanec bode odgovoren v prvi vrsti le Vam volilcem. ne pa kakšnikoli zvezi. Najnovejša novica! Dr. Korošec je sklenil neodvisne kmete celjskega in Vranskega okraja prehiteti. Zato je komandiral iz Maribora, naj skličejo kmečki zvezarji takoj še pred nedeljo shod in postavijo kandidate, tako da kmetje ne bodo prišli do besede. Pa kaj se je zgodilo ? Prijatelji sporočajo dr. Korošcu potrti in žalostni, da to ni mogoče, ker nimajo primernega kandidata. Kaj sledi iz tega? Gospod dr. Korošec, če ne zamerijo: v celjskovranskem okraju so že fuč! Bitka je odločena, predno se je prav začela. Naj gledajo, da bo v Šmarju boljše. Tudi tam se zbirajo v lastnih vrstah kmetske zveze črni oblaki. Kmetje nočejo dr. Korošca, ampak nekega drugega člana kmečke zveze, ki je kmetu bolj podoben nego dr. Korošec. To so sadovi vaše prevzetnosti in nespravljivosti, g. dr. Korošec! Dr. Povalej. K zadnji notici našega lista povdarjamo resnici na ljubo, da je g. dr. Povalej pri Št Jurju ob j. ž. veleposestnik in nikakor ne vzdržujemo trditve, da bi pri nakupu svojih posestev ne imel čistih rok, ampak se je to poro-ročalo na podlagi govorice, o ktere utemeljenosti nimamo dokazov ter jo moramo temveč smatrati kot neverjetno in neopravičeno. Izraza: proč umazane roke! pa že od začetka nismo naperili zoper g. dr. Povaleja, ampak zoper politične nasprotnike, kar se s tem pojasni. Glede izraza, da pomaga g. dr. Povalej državi kmete dreti, pripom- nimo, da se isti nanaša na trda bremena, ktere država davkoplačevalcem nalaga. Dr. Povaleju pa ta beseda osebno ne velja in za to ni vzroka, ker g. dr. Povalej mora uradno dolžnost vršiti. Pripomnimo, da smo storili g. dr. Povaleju to uslugo prostovoljno, ker nočemo nikomur krivice delati. — Njegova oseba nam je brezpomembna, čim smo izvedeli, da ga je ,.Kmečka zveza" že vrgla kot kandidata v našem okraju in da bo dvignila na ščit dr. Vovška. O mrtvecih samo dobro . . . Dr. Voušek hoče biti kmečki poslanec ? Pravi se, da kmečka zveza ne bode postavila dr. Povaleja, zato o tem gospodu ne pišemo nič več. De mortuis nil nisi bene! (O mrtvecih govori le dobro!) Pač pa hočeta dr. Korošec in konzumar vikar Gorišek s prijaznim sodelovanjem notarja Baša kmetom savinske doline vsiliti zopet dr. Vovška, državnega uradnika v Mariboru. Čudno! Mož je dobil od svojih volilcev z dr. Korošcem vred šele pred par tedni nezaupnico in zdaj se hoče poganjati za zaupanje ravno istih volilcev! To je narobe svet! — Ne igrajte se z ognjem, ljuba gospoda, žal nam bode, če se opečete. Barantija s kmečkim mandatom. Gospod profesor Fon nam je pojasnil, da se mu kmečko poslansko mesto za celjski okraj ui ponudilo za državnozborsko volitev, ki se ima letos vršiti, pač se je pa to zgodilo lansko leto. Vprašamo pa, kdo je dal dr. Korošcu in dr. Hohnjecu, bogoslovnemu profesorju v Mariboru, pravico sploh komu ponujati kmečka poslanska mesta? To je predrznost, proti kateri morajo kmetje odločno nastopiti. Za to je najlepša prilika prihodnjo nedeljo v Žalcu. Ljudska volja? Kako pri dr. Koroščevi stranki odločuje ljudska volja, je najbolj razvidno iz oklica, s katerim je vsem župnim uiadom v razdelitev razposlal vabila za zaupni shod zaradi Piškove kandidature. Na tem oklicu dr. Korošec, ki je sam podpisan, izrecno roti vse župnike: 1. blagovolite vpisati na vabila imena le zanesljivih mož za kmečko (duhovniško) stranko, kateri se naj udeležijo zaupnega shoda, 2. če le mogoče imena sami (župniki!) zapišite. 3. če le mogoče pošljite izkaz dotičnih mož v svrho kontrole. Vam udani dr. Korošec. In če se na ta način iz treh sodnijskih okrajev zbobna skupaj 100 ljudi, ki župnikovemu predlogu soglasno in navdušeno prikimajo, ali je to potem izraz volje ljudstva? Ali se tako postavljajo zastopniki svobodnemu slovenskemu narodu?! Imenitno gospodarijo velemodri celjski mestni očetje. Kar dobijo denarja, ga izrnečejo za nepotrebna hnjskajoča društva, tako da imajo vedno prazne kase. Zdaj so prišli do novega načina, knko izsesavati davkoplačevalce in so sklenili, da bodo pobirali obresti od zaostalih občinskih do-klad na deželni davek in tudi obresti za zaostali vodni davek, katerega še sicer nimamo, a nas bodo kmalu z njim osrečili. Oj srečni čas zdaj nam Celjanom pride! Pri ustanovnem občnem zboru društva „So-kolski dom" je pristopilo k društvu 49 članov. Članarina je za celjske člane 50 vin. mesečno (vsakdo seveda lahko da več!), za zunanje člane pa 2 K letno. V odbor so voljeni: predsednik dr. Karlovšek, tajnik Furlan, blagajnik Smertnik. odborniki: Lončar, dr. Gvidon Sernec in Žagar Jože. Društvu želimo krepek napredek. Slovensko delavsko podporno društvo v Celju praznuje — kakor vsako leto — na Jožefov dan svoj društveni praznik. — Zjutraj ob pol 9. uri v farni cerkvi maša. Po maši sestanek v društveuih prostorih. Popoldne ob 4. uri koncert v „Skalni kleti", pri katerem svira oddelek narodne godbe in sodeluje društven pevski zbor. Srečolov. Komični prizor. Slovenski otroški vrtec v Gaberjih pri Celju se je minolo nedeljo otvoril. Kot prvi dar so zbrali 16 K 20 vin. narodnjaki, somišljeniki narodne stranke, zbrani pri omizju v Nendlovi gostilni pri Sv. Jurju ob j. ž. minolo nedeljo. Uravnava voda v celjski okolici. Po dolgem času si je vlada vendar enkrat domislila, da treba za naše okoliške kmete na njih vedne prošnje in tožbe nekaj storiti glede uravnave Ložnice in se vrši dne 29. marca t. 1. ob pol 9. uri dopoldne politični obhod v svrho premotrivanja povodenjskih razmer v Lavi pri državnocestnem mostu čez Ložnico. Hitri so ti gospodje neznansko. Da bi le zdaj še predolgo ne „študirali"! Iz šole. Nadučitelj je postal v Slov. Bistrici ondotni učitelj Fr. Kolletnig, v Hočah ondotni učitelj Josip Moder, v Jarenini dosedanji nadučitelj pri Sv. Marjeti na Pesnici .Martin Breznik. Stalni učitelji so postali: v Trbovljah Gustav Vo-dušek, pri Sv. Urbanu blizu Ptuja Fr. Fink, v Bizeljskem Vinc Okorn iz Rajhenburga in učiteljica Marija Pirkmajer v Framu. Za doktorja prava je bil proglašen 9. t. m. na graSkmn vseučilišču pravni praktikant gosp. Josip Tombak. za doktorja modroslovja pa gosp. Josip Hacin, oba starejšiui akademičnega društva ..Triglav" v Gradcu. Laški trg. Javni ljudski shod narodne stranke vršil se je preteklo nedeljo in je bil eden izmed najobilnejše obiskanih strankinih shodov. Do 300 oseb, večjidel kmetskega stanu, napolnilo je obe prostorni dvorani pivnice in z največjim zanimanjem poslušalo govornike, Predsednik okraj, odbora g. Dobršek je otvoril zborovanje ter oddal besedo g. dr. Karlovšeku, ki je razjasnil najprvo namen narodne stranke ter potem natančno in poljudno razpravljal o potrebi izobrazbe ljudstva, da lahko načne isto tudi samostojno misliti in delati, ne pa se, zlasti v politiki slepo zanašati na besedo drugih — sebi v škodo. Njegov prepričevalni govor je zborovalce naravnost elektiiziral, ter povzročil pogoste pritrjevalne medklice, in navdušeno odobravanje koncem govora je pokazalo da je vsem iz srca govoril. G. dr. Kukovec je nato v strogo stvarnem govoru pojasnjeval, na kak način bi bilo našemu kmetu pomagati iz njegove bede, kako mu olajšati breme, ki ga teži vsled previsokih davkov, vzdrževanje novih šol in odtegavanja delavskih moči, vsled celodnevnega šolskega poduka in 3 letne vojaške službe. Za njegove dobrohotne nasvete in strokovnjaško razlago bilo mu je hvaležuo vse kar je bilo posneti iz glasnega pritrjevanja zboro-valcev in navdušenih živijo klicev. Obema gg. govornikoma izrekla se je na koncu zborovanja od strani vseh navzočih naj prisrčne jša zahvala za njihov trud in požrtvovalnost. Udeleženci razhajali so se z željo, naj bi se enaki shodi narodne stranke prav pogosto vršili, kajti prepričali so se vsi, da je to kar „Slov. Gospodar" o brezvernosti narodne stranke piše. grdo obrekovanje, ki zasluži najostrejšo obsodbo. Pri shodu oglasil se je k besedi neki Rozman, ter hotel staviti govornike nekako na odgovor radi svoječasnega lažnjivega poročila ^Gospodarja", da se je baje neki govornik nar. stranke izrazil, da je treba kmeta za ušesa prijeti, nadalje zakaj Nar. stranka ue deluje skupno s kmečko zvezo. Na to svojo interpelacijo je dobil tako natančen in jasen odgovor, da se je na koncu istega izrekla gg. govornikom in narodni stranki od vseh zborovalcev popolno zaupanje. Glede tega Rozmana prejeli pa smo šele pozneje od kmetov sledeče zanimivo poročilo: Ako bi bili vedeli, kake vrste značaj je Rozman, bi ga ue bili smatrali vrednim ovgovora. Rozman je slaboznana oseba izza propalega konzuma. Vlekel je za svoje nadzorovanje K 120'— na mesec in je torej za vikarjem Gorišekom eden največjih krivcev nesrečnemu koncu konzuma, kajti znano je, da živi od tistega časa Rozman jako udobno in v najboljših razmerah. Rozman, nam vsled tega naj ne zameri, ako ga vprašamo ravno tako jasno, kakor je on vpraševal govornike na nedeljskem shodu: Ali ruu je znano, kam so prišli listi tisočaki, ktere mora sedaj posojilnica trpeti? Nadalje, kdo je med glavnimi krivci, da je laški konzum prišel s tako ogromno zgubo na kant? Nadalje, kdo je povzročil da je bilo okoli 300 naših ubogih kmetovalcev toženih od klerikalne zadružne zveze v Ljubljani ter razun zgube na deležih moralo plačevati stroške odvetniku. Upamo, o a nam g. Rozman na ta vprašanja ravno tako jasno odgovori, kakor se mu je odgovorilo na njegovo vprašanje v nedeljo. Sicer se je Rozmanu po končanem nedeljskem shodu še skoro slaba godila; razjarjeni in opeharjeui kmetje hoteli so ga pretepsti, kar bi bilo še najboljše plačilo za njegov „trud" pri konzumu. Javni shod narodne stranke v Št. Jurju oh juž. žel. se je vršil minolo nedeljo 10. t, m. ob lepi udeležbi do 200 ljudi. Predsedoval je predsednik tamošnjega okrajnega odbora nar. stranke g. Čulek. G. Fridrich je razpravljal o kmetijskem programu narodne stranke. G. dr. Kukovec je govoril o političnem položaju s posebnim ozirom na bodoče volitve, osobito povdarjajoč, da se po zaslugi narodne stranke odslej brez in prek ljudstva ne bo smelo več delati politike. Ljudstvo je začelo samo misliti in hoče samo odločevati o možeh, ki jih pošlje kot svoje poslance v razna zastopstva. Tudi v celjsko-vranskem okraju so se kmetje zdramili in glasno zahtevajo moža iz svoje srede za poslanca. Kmetje Št. Jurja in okolice naj na shodu dne 17. t. m. v Žalcu pokažejo kmečka skup- nest Veleposestnik g. Podgoršek je razmotrival vprašanje, ali inore iti slovenski kmet z narodno stranko in je pritrdil tenm iz treh razlogov: 1. narodna stranka se je odločno zavzela za kmečki stan, t. narodna stranka ni proti veri, 3. narodna stranka deluje za čim največjo izobrazbo slovenskega ljudstva. Oglasi se g. Kveder ter v krepkih besedah povdarja potrebo izobrazbe in odločno obsoja zahtevo kmečke zveze po petletni šoli. — Dr. Gosak pravi, da so to zahtevo ustanovitelji kmečke zveze stavili v svoj program na eni strani zato, da bi se kmetu prikupili, na drugi strani pa, da bi neizobraženo ljudstvo čimdalje obdrfcli v temi in v svoji oblasti. — Kmečki fant Oset razpravlja v geslu »Svoji k svojim" in o narodnih grehih Slovencev. — H koncu pozivlje g. dr. Kukov«? navzoče kmete še enkrat, naj se kot svobodni možje udeleže zborovanja v Žalcu. Med navzočimu je vladalo splošno navdušenje. Po triurnem zborovanju se je ob šesti uri zvečer ljudstvo začelo razhajati. Še enkrat častna beseda dr. Benkoftča. Dr benkovič trdi v svojem glasilu »P. S/, da ni prelomil častne besede pri shodu 17. febr. 1907. v Brežicah. Sploh pravi, da ni bilo govora o častni besedi. Temu nasproti povdarjamo še enkrat, da je takrat dr. Benkovič sramotno prelomil častno besedo. V dokaz te trditve se nam je ponudilo dovolj prič, poštenih in verodostojnih mož. ki so pripravljeni pred sodnijo pod prisego potrditi istinitost naše izjave. Veliki „narodni radikalec" dr. Benkovič je v zadnji, t. j. 8 številki »Posavske Straže" pustii natisniti inserat nemčurskega trgovca z lesom Antona Faleschinija, brata brežiškega nemškega župana Gust. Faleschinija. Čudno je pri tem poleg drugega to, da inserat od Faleschinija ni bil naročen. »Posavska straža" ga je z naznanil, ki jih on razpošilja, prepisala in v list postavila. — Pa zakaj? Ker je novi trgovec z lesom, gosp. Miha Balon, prijatelj narodne stranke in mu hoče »radikalna' »Posavska Straža" s tem škodovati. No g. Faleschiniju taka prisiljena reklama ni po volji in reke! je: ,.Take vsiljivosti še nisem doživel." — Živel ..narodni radikalec" kmet-doktor Benkovič! Za nemško šolo v Hrastniku so, kakor raz-vidimo iz najnovejšega izkaza, darovali med drugimi Hans Jeschounigg v Arjivasi, lekarnar Rau-scher v Celju, trgovec Konig v Celju, zdravnik dr. -Takim v Zagorju in trgovec Mihelčič istotam. Slovenci teh krajev, zapomnite si ta imena. Med darovalci pa nahajamo tudi dunajskega župana dr Luegerja. ki ga naši katoličani v »Slovencu" in ,.Slov. Gospodarju" tako hvalijo. V Zabukovcu pri Grižah je pri Lappovem premogovniku zdrobila prehitro spuščena »šala" nogo rudarju Francu Planinšku iz Št. Pankraca, Nesreče .je kriv baje sam, ker je proti prepovedi stopil na ,.Salo", baje pa tudi strojevodja. Lahko poškodovau je tudi rudar Jože Zupane iz Me-gojnic. Komisija bo dognala, koga zadene krivda. Občinske volitve na Polzeli dne 7. t. m. so se končale s popolnim porazom fabriške stranke. V i. razredu voli 300 volilcev. Volit jih je prišlo ]4<> Za slovenske kandidate oddanih je 89 glasov, za fabriške 60. V 2. razredu voli 64 volilcev. Volit jih je prišlo 43. Za slovenske kandidate glasovalo jih je 37. za fabriške pa 6 volilcev. V 1. razredu voli 18 volilcev. Prišlo jih je k volitvi 15. Za slovenske kandidate glasovalo je 12, za fabriške pa 3 volilci. K tej zmagi na celei črti je pripomogel združeni nastop Slovencev, kakor tudi mnogoštevilna udeležba volilcev iz Št.-Peterske in Braslovške občine, kterim gre raditega vsa hvala za njihov rodoljubni nastop. Glede na to, da je fabriški aparat strašansko agitiral, ter so do zadnjega fabričana in voznika vse prignali na volišče; glede na to, da se je tudi domači obč. tajnik, odbornik in župan v eni osebi, združil s tovarno ter silno za fabriško stranko agitiral; glede na to, da je bila agitacija med Slovenci primerno mala — se mora zmaga imenovati popolna. Živeli zavedni volilci! — Za v bodoče stojijo šance za slovensko stvar tudi ugodno, ker 151 volilcev v 3. razredu, ki so tokrat doma ostali, so slovenski pristaši, ki se z živahnejšo agitacijo lahko spravijo na volišče. Zapomnili si pa bodemo peka Kaca, krčmarja Grešnika in mesarja Flissa. Prva dva naj prodajata od zdaj naprtj svoj kruh in svojo pijačo samo »Nemcem". Mesar Fliss pa naj si gre po teleta v fabriko, kjer si tudi lahko ogleda dolgi nos »nemškega" odbornika. H koncu še en komičen prizor na volišču. Komisar, slabo vešč slovenščine, hoče dati na pritisk Nemcev neko pooblastilo kot neveljavno protokolirati, ker stoji v njem: »pooblastim gospoda Alojzija" itd. Nemci pravijo, da je tožilnik »Alojzija" žensko ime, ter potemtakem pooblastilo neveljavno. Namignilo se je c. kr. komisarju, da volilna soba ni primerni kraj za študiranja ali popravljanje slovenske slovnice — in stvar se je ugladila! G. Hinko Karničnik jo je pa dan pred volitvami odkuril. G. župnik, ali ga bote še enkrat v »Slov. Gosp." pohvalili? Nesramnost kmečkih zvezarjev v Žalcu. Nek italijanski delavec in nek zanikern hlapec iz Žalca sta bila obsojena zaradi neke tatvine. Hujskači kmečke zveze iz Žalca so pa ta dogodek hoteli izkoristiti zoper narodne Slovence in so brzojavili duhovniškemu listu »Slovencu", da sta bila dva žalska Sokola zaradi tatvine obsojena. Mi smo natančno poizvedovali in se je dognalo, da omenjčna tata seveda nikdar nista bila z žalskim »Sokolom" v nikakšni zvezi ali dotiki. Razburjenost zoper kmečke zvezarje je v Žalcu vsled te hudobije nepopisna. Le čakajte, plačilo pride! Profesor Robič kandidat kmečke zveze v gornjegrajskem - šoštanjskem - slovenjegraškem - ma-renberškem okraju? Čudna so pota božje previd-uosti! Ali se spominjate, kako je pisal »Slovenski Gospodar" zoper Robiča pred 14 dnevi, kako mu je »Slovenec" očital, da ni sposoben za poslanca in da ga kmečka zveza noče za poslanca, če bi tudi podpisal njen program ? V okraju, kjer je bil Robič dolga leta poslanec, ga je dr. Korošec s svojo kmečko zvezo neusmiljeno v stran potisnil in dal postaviti tam kmeta Piška. Mi sami smo se za Robiča zavzeli zaradi grde ne-hvaležnosti dr. Korošca. In kaj vidimo danes? Ravno ista kmečka zveza oziroma ravno isti dr. Korošec vsiljuje Robiča gori imenovanim okrajem, ki soglasno hočejo domačina in kmetovalca za poslanca! No, mi smo mirni pri vsem tem in le pravimo, naj ljudski glas odloči. Mi ne bodemo nobenemu okraju poslanca vsiljevali, ljudstvo je samo dovolj prebujeno in bode s svojim zdravim razumom pravo zadelo. Čudno se nam pa vendar zdi, kako kmečka zveza nekoga danes ubije, čez 14 dni ga pa proglasi za pripravnega kmečkega zastopnika! No, bodemo pač videli! Javni ljudski shod v Slovenjem Gradcu se vrši v torek dne 19. t. m. ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu. Govorilo se bo o bodočih volitvah in o kmečkem gibanju. »Spreobrnjenec" dr. Verstovšek se je že zopet spreobrnil. Do nedavnega časa je imel prav zelo pregrešne misli: hotel je postati — dasi popolnoma nezmožen na vsak način državni poslanec. No zadnji čas pa: ali mu je grozdje postalo prekislo. ali pa je srečno prišel do pravega spoznanja samega sebe, to je: svoje popolne nezmožnosti; dr. Kari Verstovšek, slavni vzgojitelj slovenske mladine v »krščanskosocijalnem" kurzu v Mariboru in nekdanji strupeni sovražnik vseh »farjev", sedaj njihov ponižni sluga, se je odpovedal vsaki kandidaturi. Prvi korak k poboljšanju! Pri občinskih volitvah v Vuzenici so zmagali združeni Slovenci v vseh treh razredih. Hud boj je bil v 3. razredu; v 2. in 1. se nasprotniki se prav udeležili niso. Vuzenica je velika tržka občina ob Dravi, blizu nemške meje, in Nemcem se že dolgo cedijo po njej sline. In se jim še bodo — dolgo! Lembah pri Mariboru. Kakor smo sporočili, je v Lembachu umrl cand. iur. g. Anton Robič po dolgi mučni bolezni. Pogreb rajnega se je vršil dne 7. marca t. 1. ob veličastni udeležbi domačinov in tujcev. Iz Gradca se je udeležilo pogreba odposlanstvo akademičnega društva »Triglav", čigar redni in podporni član je bil umrli. Pri hiši in ob grobu zapeli so združeni pevci iz Maribora. Ruš in Gradca. Ob odprtem grobu je govoril v imenu »Triglava" jur. Bogumil Hrašovec ter se v vznesenih besedah poslovil od umrlega tovariša. Bodi mu lahka zemlja slovenska! „Narodna" duhovščina v Mariboru postavila je za mesto Maribor krščansko-socijalnega brivca Kurzmanna. »SudOst. Stimmen" že delajo reklamo za njega ter pravijo, da je najboljše, ako nemška in socijalno-demokratska stranka volita Kurzmanna, potem se ne zgodi niti vsenemcem niti socijalnim demokratom ničesar. Slovenske stranke »SiidOst. Stimmen" v Mariboru niti ne poznajo, dasi je v Mariboru blizu 2 0 0 0 slovenskih volilcev, kateri gotovo ne bodo volili — Nemca Kurzmanna. Zopet Nemec! V finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru je zopet prestavljen iz Gradca finančni koncipist dr. Mayer, ki ne zna niti besedice slovenski. To so razmere! Shod „Štajerčeve" „stranke". V nedeljo so imeli »Štajerčevci" v Mariboru sliod, pa ne v »Narodnem domu", ampak v nemški kazini. Shoda se je udeležil tudi Wastian, ptujski Ornig in pa neizogibni — Girstmayer. Seveda sami pristni Nemci. Nek Repnig je trdil, da znajo slovenski kmetje bolj nemški ko slovenski. Za Boga, zakaj pa potem izdajate »Štajerca" v slovenskem jeziku!? Pred porotno sodnijo v Mariboru je bil 57- letni kočar Jakob Kranar zaradi sudodelstva proti nravnosti, zaradi javnega nasilstva in težke telesne poškodbe obsojen v šestletno ječo. Smodnik eksplodiral. V Spielfeldu je danes teden zjutraj pred sedmo uro eksplodirala precejšnja množina smodnika, lastnina g. Schell-hammerja. Enega delavca je takoj ubilo, drugega težko ranilo. Pok je bil silen. Slišalo se ga je na daleč okrog. Vzrok ni znan. Shod zaupnikov narodne stranke v Ljutomeru. V nedeljo dne 17. t. m. se vrši shod zaupnikov narodne s tranke iz ljutomerskega in gornjerad-gonskega okraja v Ljutomeru v dvorani gostilne g. Ivana Kukovea ob 2. uri popoldne. Govorilo se bo o uzrokih postanka narodne stranke, o njenem kmetijskem programu in o bodočih volitvah. Položil se bo temelj krepki in tesni organizaciji narodne stranke in temelj pravemu napredku Slovencev v tamošnjih okrajih. Zanimanje za shod je veliko in pričakujemo lepe udeležbe. Ponosno Mursko polje in vinorodne Slovenske Gorice naj pokažejo, da jim je mar vsestranskega napredka! Javni ljudski shod v Vuzmetincih med Sv. Miklavžem in Sv. Bolfenkom poleg Ormoža priredi v nedeljo dne 17. t. m. narodna stranka v dvorani g. Stamparja po rani sv. maši. Zaupni sestanek v Središču. V soboto dne 16. t. m. zvečer je prijateljski sestanek somišljenikov narodne stranke iz Središča in okolice v Središču. Somišljeniki, snidite se v lepem številu. Navzoča bodeta člana izvrševalnega odbora dr. Božič in Spindler, ki gresta drugi dan dopoldne na javni shod v Vuzmetince, popoldne pa na shod zaupnikov v Ljutomeru. Slovenska posest. (Ptujska slovenska posojilnica) kupila je na dražbi Kaiserjevih zemljišč grajščino Ptujska gora (M. Neustift) za 6 8.000 kron. Posestvo meri čez 100 oral in je bilo sodno cenjeno na 8 9.4 44 kron. Posojilnica dobila je torej to posestvo jako ugodno in sicer 19.000 K pod cenilno vrednostjo! To seveda jezi zopet ptujske nemčurje in »siiamarkovce", in »Štajerc" že radovedno povprašuje: »Kaj neki bodo ž njo?" »Štajerc" si radi tega naj nikoli glave ne beli. Nemci je gotovo ne dobijo več v roke. »Ptujska mestna hranilnica ne izgubi pri Kaiserjevem konkurzu niti vinarja", tako je trobil vedno »Štajerc" in drugi nemški listi. No, v zadn jem listu pa »Štajerc" sam prizna, da mora hranilnica za Kaiserjeve zavarovalne police še eno oziroma tri leta plačevati dotične premije iz lastnega ter pravi, da je to le »malenkostna svota". Kdor ima o življenjskem zavarovanju le količkaj pojma, ta dobro ve, da letna premija od 50.000 kron nikakor ni malenkostna, kaj šele za tri leta. Nam je sicer vse eno, ako izgubi ptujska »šparkasa" pri navedenem konkurzu eden ali petsto tisoč kron, mi smo le hoteli dokazati, da je »Štajerčeva" trditev, da ne izgubi »niti vinarja", zopet velika laž. Ptujski župan Ornig, glavni zaščitnik »Štajerca", imel je v torek v deželnem zboru v Gradcu slab dan. Poslanec dr. Schacherl povedal mu je take, da mu bode še dolgo zvenelo po ušesih. Med drugim je rekel dr. Schacherl: »Mi smo do-kezali, da se ta župan (Ornig) ne sramuje, naročiti po svojih uradnikih naravnost popačenje računov in knjig. To je bilo že sodnijsko dokazano.— Gospod Ornig poskusil je naravnost goljufijo na državnem erarju. Pripravljen sem, mu to do pičice dokazati." — Dr. Schacherl pozivlje Orniga, naj ga toži, kar pa seveda Ornig ne bo storil. On že ve, zakaj. — Ptujski »Štajerc" pa bode Ornigu seveda še vedno slavo peval. — On tudi ve, zakaj. Sv. Barbara v Hal. (Smrt.) V ponedeljek 11. t. m. ob pol 9. predpoldne je umrl bivši oskrbnik borlske grajščine, sedaj posestnik v Cirkuljanah na prejšnji pošti, g. Bogomir Ulrich. Pogreb je bil v sredo popoldne ob 3. uri. N. v. m. p.! Iz Žetal se nam poroča, da je gosp. župnik Merkuš pri pogrebu Franca Horvata se poslovil od rajnkega naprej v slovenskem jeziku, potem pa spregovoril tudi nekaj nemških besed, ker so bili . pri pogrebu, navzoči tudi nekateri,,. pokojnikovi sorodniki nemškega mišljenja iz Ptnja, Rogatca, Slatine in drugod. V toliko resnici na ljubo popravljamo zadnjo naše poročilo. -.«, r: : Občinske volitve pri Sv. Trojici v Halozah so na pritožbo slovenskih kmetov razveljavljene. Kdaj bodo nove vplitve, še ni znano. Grozovit zločin. V Kozmicah, sodn. okraj Ptuj, so 3. marca, t. j., v nedeljo zvečer ob 11. uri vlomili v hišo Jerneja Zajšeka do zdaj še neznani lopovi, ki so od imenovanega posestnika izsilili hranilno knjižico s približno 230 K vlogami. Oropali so ga tudi gotovega denarja približno 800 K. Da bi pa to hudodelstvo ostalo prikrito, so hoteli ■ približno 60 let starega moža umoriti, kakor so zdravniki spoznali. Imel ie na telesu 13 poškodb. V zavesti, da je oropani posestnik že mrtev, so zažgali hišo in pobegnili. A revež je še imel toliko moči, da se je splazil iž hiše. Ob štirih zjutraj so ga našli mrtvega in nagega v cestnem jarku. Nad vse marljivi orožniki iz Žetal, gg. stražniojšter Franc Žerjav in postajevodja Anton Štancer in iz Lesk ovca straž-mojšter z. Ignac Skaza in postajevodja Franc Bombeg so štiri dni bili pri delu. Pri hiši so našli krvavo motiko in sekiro, ob tej so se držali lasje. Zaprli so tri osebe, ki so bile na sumu. Nesreča na železnici. Blizu Slovenske Bistrice je vlak povozil 22letnega tesarja Jerneja Juga. iz Žabjeka. . ., . , + Jakob Vrečko. Umrl je na Ponikvi dne 12. t. m. v starosti 93 let Janez Vrečko, p! d. Oblak, še vedno čil na duhu. Mož je bil izredno delaven, posebno na gospoijarskem polju. V slovenskem političnem življenju je imel svoje dni važno ulogo. Leta 1849. je bil v kromeriškem državnem zboru zastopnik nekaterih kmečkih občin. Delal je veliko pri občini, bil mnoea leta občinski odbornik; poseben veščak je bil v finančnih, narodnogospodarskih zadevah. Javen shod priredi narodna stranka v nedeljo, dne 17. t m. ob 3. uri popoldne na Ponikvi ob j. ž. v gostilni „na gmajni". Dnevni red: 1. Za* čet6k narodne stranke in letošnje državnozborske volitve. 2. Gospodarski program narodne stranke. 3. Nova vinska postava. 4. Kaj je treba sadnemu drevju in travnikom v spomladi? — Ponikovljani in sosed je, udeležite se shoda prav števjlno. Šmarje pri Jelšah. (Živinozdravnik.) Po večletnem prizadevanju šmarškega okrajnega zastopa je deželni odbor vendar enkrat ustanovil ,za celi okraj Šmarje, ki šteje do 18.000 do neznatne izjeme kmetijskega prebivalstva, eno mesto deželnega živinozdravnika. Z razglasom z diie 25. svečana t 1. je slnžbo razpisal in je prošnje vložiti do 16. aprila 1907. Slovenski oziroma slovanski gg. živinozdravniki se opozorijo na ta razpis s pripombo, da ni v celem šmarskem okraju nobenega živinozdravnika in so vsi pogoji dani za zelo obširno prakso. Vrh tega je pa v okraju okoli 36 živinskih sejmov in morajo dotiČne občine veterinarsko nadzorstvo na dan sejma posebej plačevati. Iz Šmarja pri Jelšah. Za 19. t. m. se sklicuje zaupni (?) shod kmečke zveze v Sv. Roku v hišo profesorja g. Vrežeta iz Maribora. Znani vzgledni kmet Zopf ml. že pridno lazi po vaseh in nagovarja manj razsodne kmete, da bi se shoda udeležili. Kdo bi se ne udeležil shoda v gorci, posebno če je tako visoko blizu nebes! In če bo gospod profesor o pravem času odprl pipo na pravem sodu, pridejo celo nebesa na zemljo. Ni li to pristna katoliška podlaga? — Pa če se zbirate še tako visoko, vaša drevesa vendar ne bodo zrastla do nebes. 0 shodih kmečke zveze v Rajhenburgu in Velenju smo dobili obširnejša poročila, Ker imajo mnogih zanimivosti, a jih danes nismo mogli priobčiti, si jih prihranimo za prihodnjič. V Velenju je bilo okoli 100 ljudi. Govoril je dr. Verstovšek po svoji navadi jako neumno in žnpan Skaza ga je hotel proglasiti za kandidata. Mlakar je govoril o novi volilni postavi, župan Koren pa — in ta govor je bil najboljši — o kmečkih težnjah. — V Rajhenburgu je govoril okoli 150 ljudem, od katerih je bila le ena tretjina njegovih, župnik Cerjak, je hujskal zoper narodno strauko in o njej lagal. Sprememba občinskega volilnega reda za Štajersko. Deželni odbor je predložil deželnemu zboru načrt postave za spremembo občinskega volilnega reda. Uvedle naj bi se tajne volitve po listkih. Spremenilo bi se tudi reklamacijsko postopanje in način volitve župana. Ko bo deželni zbor načrt obravnaval, bomo tudi mi obširneje govorili. | n V oMeki ,.kmečkih prijateljev" prihajajo sedaj j razni plemenitaši," baroni itd. kot „agrarti" k ljudstvu in mu obetajo, kaj bodo vse storili za kmečki stan. Kako pa je to njihovo prijateljstvo do kmeta, nas jasno pouči slučaj barona Mayr-Melnhofa, ki je poslanec nemških veleposestnikov i v deželnem zboru. Ta rkmečki prijatelj" je rpor kupil"- na nemškem Štajerskem 26 kmečkih posestev, na katerih je živelo 228,oseb in se je redilo 342 glav živine. A gospod baron potrebuje zabave na lovu, potrebuje zato velika lovišča — in vseeno mu je, če gre 26 kmečkih rodbin po svetu s trebuhom za kruhom. Kmetje in delavci so govoriti. Zidani most, 14. marca« Na mnogoštevilno obiskanem shodu mož-zaupnikov iz brežiško-sevniško-laškega volilnega okraja soglasno prbgfašen za državnozbor-skega kandidata neodvisnih slovenskih kmetov in delavcev ' Ferdinand Ros, j veleposestnik v Hrastniku in župan trboveljske občine. Živela zmagovita misel prave ljudske volje! ■•■>..■ Novice iz drugih slovenskih krajev. : Koroško, ,.■,, Pri občinskih volitvah v Brdu v Ziljski dolini so po vztrajnem deta zmagali Slovenci v I. in II. razredu. Brdo je domovanje slovenskega deželnega Grafenauerja. Volilno gibanje. Slovenci še vedno niso postavili v slovenskem volilnem okraju svojega kandidata. Ali je to v času, ko nemško-nacijonalna in socijalno-dempkratična stranka že z vso silo delata vsaka za svojega kandidata, pametno — ali ne. o tem ne bomo razpravljali. Kakor se čuje, bo slovenski kandidat Franc Grafenauer. V nedejjo ini(a shod v Selah nad Borovljami. ; .., Kranjsko. Nemci v Domžalah so si ustanovili šnlferajn-sko podružnico. Ali stoji naša šolska družba zvesto ha straži? Ljubljanski občinski svet je sklenil deželnemu zboru predločiti načrt novega občinskega volilnega reda, po katerem se naj ustvari nov (četrti) volilni razred, v katerem bodo volili vsi tisti nad 24 let stari možje, ki nimajo že v prvih treh razredih volilne pravice. Volilno gibanje. Kakor piše .Notranjec", se v logaškem okraju (volilni okraj: Idrija-Logatec-Cerknica-Vrhnika) splošno zahteva za kandidata kmeta Grudna iz Jeličnega vrha. Kakor znano, je duhovniška stranka tamkaj postavila popolnoma nezmožnega Gostinčarja iz Ljubljane, in socijaliii 'demokratje imajo tudi tam kandidata. Ljubljanski kandidatje za državni zbor. Slovenska ljudska t. j. dr. Šusteršičeva stranka je postavila v Ljubljani kandidatom pasarja Kre-garja. Socijalni demokratje kandidirajo vodjo slovenskih socijalnih demokratov Etbina Kristana. Kakor poročajo časopisi, je sedaj tudi ljubljanski župan Ivan Hribar že privolil, da nastopi kot kandidat narodnonapredne stranke. Skoro gotovo tudi prodre, ker ima v meščanstvu veliko zaslombo. Nova zimska kmetijska šola v Fužinah pri Ljubljani. Gg. Ivančič in Legvart sta najela graščino Fužine z vsemi poslopji z namenom, da tam ustanovita vzorno vzgojevališče goveje živine, prašičev in perutnine. Da se izpolni že davno izražena želja, namreč ustanoviti tudi na Gorenjskem na deželne stroške rimsko kmetijsko šolo, in načrt, s katerim se je že tudi deželni zbor, a doslej brezuspešno bavil, se ustanovi na Fužinah že jeseni t. 1. zimska kmetijska šola po nemškem oziroma danskem vzorcu. Poučevalo se bo v zimskem času, najbrže od novembra do aprila, o najvažnejših kmetijskih predmetih, v kolikor zadostuje za splošno izobrazbo kmečkih odraslih sinov ter v slučaju tudi deklet. Primorsko. Slovanski kandidatje za državnozborske volitve v Istri. Vršil se je dobro obiskan shod zaupnikov v Pulju, na katerem sta Lila proglašena j za kandidata: V. Spinčič za V. volilni okraj (W | losko^Oros-Krk-Veliki Lošinj); za VL volilni okraj (Pazin-Buzet-Labinj-Barban) dr. M. Laginja. .i, Uporaba vodnih sil na Goriškem« Kakor smo svoječasno sporočili, Slovenci na Goriškem niso storili nič, da bi bili dobili v roke Vodne sile i reke Soče; katere so naravnost neprecenljivo vrednosti. Dr. Tuma jim je že menda kakih 20 let pridigal, kako važno bi to bilo — a Slovenci se niso ganili. In sedaj so prišli Italijani in-so pograbili vse zase in če se jim posreči dobiti dovoljenje ali koncesijo, bodo imeli Italijani velikanske dobičke. Sedaj: pa šo se zganili konečno tudi Slovenci in dež. poslanec dr. Treo je stavil pred par dnevi v deželnem zboru predlog, naj bi deželna uprava goriško-gradiščanska zahtevala in obranila za se pravico izkoriščanja vodnih sil javnih voda v splošno korist dežele. Volilno gibanje. Tudi na Goriškem je volilni boj v polnem teku. Narodno-napredna stranka kandidira na Krasu v volilnem okraja Sežana-Komen-Ajdovščina neodvisnega moža, vrlega narodnega gospodarja, priljubljenega deželnega poslanca Alojzija Štreklja. Duhovniška stranka pa kandidira odvisnega vladnega uradnika, bivšega sežanskega glavarja dr. Laharnarja. Pri ljudstvu ima Štrekelj zaupanje. LISTEK Slike iz vzgoje. Piše A. P. 7. Punt v šoli in njegove posledice. Bil sem takrat še mlad; dovršil sem še le svoje študije in bil nastavljen kot poducitelj na trirazredni šoli v M. Oddeljen mi je bil tretji razred, v katerem so sedeli pravi Krpani, močni in veliki 13letni dečaki. Poleti so bili oproščeni ter delali poleg odraslih ljudi na polju, kjer so ise navzeli čudnih misli o šoli in učiteljih. Šola je bila po njih mnenju Ie nepotreben nepridiprav in v šolo hoditi in se učiti otročje, zasmehovanja vredno dejanje. Ob nedeljah so že postajali med 'službo božjo zunaj cerkve, ker niso bili več ..otroci", ki gredo tja pred oltar, temveč so se štulili že k odraslim fantom. Tupatam so tudi že poskusili divni okus tobaka ter se med hlapci in delavci navzeli še drugih „lepih" navad, da so s tem kazali, da so že fantje in ne več „šolarčki". Taki so bili, ko so jeseni morali zopet v šolo hoditi. Da jim je šola mrzela, se jim je videlo, da so pa še morali biti v strahu meni, mlademu učitelju, ki še nisem imel niti brk, ki nisem postajal z drugimi odraslimi fanti in ki še celo niti kadil nišem, to pa jim je bilo že celo preveč. Dobro sem Čutil iz njihovega vedenja in iz njihovih odgovorov, da se snuje neka zarota. Povedal sem svojo slutnjo gospodu nadučitelju, ki mi je dejal, naj se le ničesar ne ustrašim; sicer so res med mojimi učenci nekateri rogovileži, ki že prejšnja leta niso bili vzgled pokorščine, a treba jim je o prvi priliki korajžo odkupiti. Za vse slučaje sem si skril za omaro debelo leskovko. Imel sem sicer dobro disciplino, a odgovori iz zadnjih dveh klopi so bili čimdalje bolj odurni in obnašanje izzivalno. Posebno, ko so ne-teri starši dobili opominske liste, obnašali so se nekateri že celo predrzno in z veliko težavo sem vzdrževal red. Posebno so se sumljivo vedli Pišek, Eberl, Sagadin in Osenjak. Nekega dne je bruhnilo na dan. Imeli so nekaj pod klopjo ter se vedno smejali. Moj opomin ni nič izdal, temveč se je Osenjak prav izzivalno na glas zasmejal. Velel sem mu, iti stat. A to bi ga morali videti! Vstal je, zaškripal z zobmi, pogledal žareče jezno okrog po součencih in potem mene, rekoč: „Jaz stat? Nikdar!" V hipu so vstali tudi oni trije in poznalo poznalo se je, da jih še več čaka, ki bi v pravem trenutku tudi s temi potegnili. Oči vseh otrok so bile napeto obrnjene va-me. V meni je zavrela kri. Rudeč od jeze planem proti zadnji klopi, veleč: „Takoj vsi štirje klečat!" „Mi že ne!" „Tebi ne bomo v strahu!" Take in enake so mi brusili v obraz, kar tikali so me. Zgrabil sam Osenjaka, ki je bil pri kraju v klopi, za roko ter ga potegnil iz klopi, da bi ga tiral k mizi klečat. Kakor mačke poskakali s« Sagadin, Eberl in Pišek iz klopi k meni in Ose-njaku na pomoč. Eden me je zgrabil za roko, eden za ramo, a ostala dva sta se me lotila od spredaj. S krepkim mahom sem se jih oprostil, butnil Eberl« na tla, pritisnil Sagadmu in Ose-njakn prav gorko zaušnieo ter udaril Pišeka, da se je kar v dve gubi sklonil. Tako j« bil prvi naval srečno odbit, a kaj bo sedaj? — Moja neustrašenost jih je vsekakor osupnila; ker niso se upali več nad me, a da bi se uklonili mojemu ukazu, tudi niso kazali volje. Velel sem zopet, klečat iti; a ne, le gledali so divje, kot . bi me hoteli požreti z očmi. Zgrabil sem Osenjaka, ki mi je bil najbližji ter ga tiral k mizi, a tu se mi izmakne ter beži proti vratom, da bi ušel. V tem hipu pa se odpro vrata in v sobo stopi gospod nadučitelj. Njegov razred je bil namreč pod .mojim in ropot ga , je privabil. Nadučitelj prestriže pri vratih Osenjaka, ga krepko prime ter vpraša: »Kaj je?" ,.Pnnt". sem odgovoril, »lotili so se me!" »Marš", zakliče nadučitelj ter sune Osenjaka nazaj v sobo, a jaz mu velim: »Poklekni!" in pokleknil je. Ostali trije so nato z lepega prišli k mizi ter pokleknili. Ko je gospod nadučitelj upornikom levite nabral, je odšel in jaz sem nadaljeval pouk, a bil sem tako razburjen, da sem bil popolnoma truden. Komaj sem postal učitelj, pa se mi kaj takega pripeti! No, lepa bodočnost, če bode še kaj več takega! Naenkrat pa Osenjak vstane ter me debelo zija. »Poklekni!" »Ne bom klečal!" „Ka-a-aj?" vprašam, sežem nemudoma za omaro ter ga hitro kot blisk potegnem prek zadnjice z leskovko, da mi je kar roka zabrnela in da ni'imel časa misliti na upornost. Kot bi trenil, bil je na kolenih. Tako se je zvršil ta punt s popolno zmago za me, kajti od tega časa se ni drznil nobeden več ni malo česa. Bili so vsi poslušni kot ovce ter so se tudi pridno učili, kar me je prav zelo veselilo. Bil sem M. le zimskega pol leta in o Veliki noči sem bil prestavljen drugam ter sem sčasoma skoraj pozabil na ta punt v šoli, ker se mi ni nikdar več kaj podobnega pripetilo. (Konec prihodnjič). Gospodarski paberki. Iz jabolko ve peške rojeno drevesce in njegovo oskrbovanje. PiSe Franc Š k e r 1 e c, Vičanec pri Veliki nedelji. ........ "' (Dalje.) II. Kako se sejajo peške. Vsejal bom peško v zemljo, Da dobim jablan krepko. Škerlec. Vsa jabolčna drevesa se razvijejo iz peške. Iz malega vzraste veliko. Zato moramo peške shranjevati, da jih posejemo ob ugodnem času. Ako pa. si nameravaš napraviti večjo drevesnico, (množina se naj ravna po velikosti prostora in dela), tedaj presejaj jabolčne tropine iz zrelega sada z velikim rešetom. Trpine pa ne smejo biti nžgane, kajti potem izgubijo peške življenjsko moč kaljenja. Ako so peške v sredini žolte, tedaj niso več za setev. Peške se morajo hraniti na suhem iu zračnem prostoru. Zemljo, kjer bodeš sejal peške, pripravi tako-le: Na njivi, kjer imaš dobro obdelano in nekoliko gnojeno zemljo, naredi koncem julija praho precej globoko ter na drobno razsuj zemljo. Čez mesec dni to skopano ali zorano praho obrni in zopet grude potolči. V sredini oktobra navozi precej dobro segniteera gnoja, ter ga globoko pod-koplji. Zelo dobro je, ako spraviš v zemljo kali, fosforjevo kislino in apno, katere snovi posebno potrebujejo mlada drevesa. Zato pa posejaj na to že obdelano zemljo Tomaževo žlindro in kalijevo sol, recimo za en ar kakih 3 kg vsakega Potem pa na drobno povlači. Meseca novembra, predno začne zemlja zmrzavati, zjamičkaj počez precej plitvd, ter našuj dobro sprhuelega komposta. Jamice naj bodo kakih 25 cm druga od druge oddaljene, potem pa posejaj na kompost peške, ter jih na prst debelo zasuj z zemljo. Da ti jih ne bodejo kure razdrapale, pokrij celo novo sad-nico z borovico, katero lahko pustiš do spomladi. Koncu aprila bodeš z veseljem zagledal iz peške rojeno drevesce, katero ti poreče: »Tukaj sem!" • Pragi čas setve pa je v spomladi. V tem slučaju, hrani peške do meseca februarja v hiši na kaki omari; dobro je, ako jih večkrat premešaš. Pripravi si v začetku februarja kištico. v kateri na široki strani navrtaš goste luknjice. Na dnu nasiplji vlažnega peska za prst na debelo, potem pa tenko plast pešk, zopet tako peska itd. Potem pa kištico zabij in zakoplji na zraku v zemljo tako, da bodejo luknjice navzdol. To se naredi zato. da vzklijejo peške. Peške se bodejo scimile iii ko bo ztmlja topla, jih posejaj na že i omenjeni način, v dobro zetaljo;-Ako se- slftčajno nisi preskrbel lansko jesen z dobrimi peškami, piši mi, in jaz ti jih priskrbim za primerno ceno. , (Dalje prihodnjič.) 0 zgodnji paši na travnikih. Zgodnja paša, kakor je v navadi v nekaterih krajih, izda malo. Ker se vse omuliinobje, škoduje travniškim rastlinam. Zato naj se skuša pridelati več krme, da ne bo treba iskati zgodnje paše po košenicah. Izboljševanje opešanih travnikov je mogoče z gnojenjem in skrbnim obdelovanjem. Na opešanih travnikih in sicer najbolj na krajih, kjer je ruša močno oslabela, treba je nasejati dobrega travnega in deteljnega semena. Starih deteljišč ne smemo puščati za travnike. Najslabša trava se pokaže po lucerni. V take travnike se vgnezdi mnogo plevela n. pr. recrata. Najboljše je obdelati stara deteljišča za njive. Krtine, seveda le poravnane (z železnimi grabljami ali z brano), niso slabe za travnik, ker je v njih rahla prst, ki je pozimi prezebla. Ta prst je rodovitna. Krtov ne smemo preganjati, ker so koristni; hranijo se z bramorji in drugimi škodljivimi žuželkami a ne s koreninami, kakor mislijo nevedneži. Jarke, skopane poleg njiv in travnikov, za osuševanje ali namakanje je treba spomladi očistiti, da se ne vstavlja na njih voda. Travniške brane bi ne sme.i pogrešati nikoder, kjer je veliko mahu, kjer je zemlja težka, ruša pa gosta. Sadno drevje, poškodovano od zajcev, se popravi le, če skorja ni oglodana krog in krog debla, tudi, če je rana preširoka, drevo težko ozdravi. Poškodovana mesta je treba z ostrim nožem gladko odrezati. Zamažejo se rane z gosto smesjo iz ilovice in kravjeka ter se ovijejo z močno cunjo. Razne novosti. Ljudsko vseučilišče v Zagrebu otvorijo še tekoče leto. Vodstvo vseučiliščnih tečajev je v rokah posebnega odbora profesorjev. 400 leten vodnjak se je ^zrušil v Remetu na Hrvatskem. Bojijo se, da še "zrušijo tudi bližnje starodavne hiše, ker se svet v bližini čudovito pogreza. Nemški divjaki. Pretekli teden hoteli so si dunajski Slovenci prirediti slovensko pevsko veselico ter so v ta namen najeli večjo gostilno v Mariahilferstrasse. To so izvedeli neki nemški fantalini, kateri so hoteli na vsak način preprečiti, češ, na nemškem Dunaju nimajo Slovenci nobene pravice. Poskusili so najpreje pregovoriti gostil-ničarko,. naj odpove Slovencem prostore, ker pa niso tukaj ničesar dosegli, sklenili so z nasilstvom preprečiti veselico. Zbralo se je kakih 100 nemških fakinov in tudi nekaj »boljših" nemških gospodov, kateri so slovenske goste, ki so prihajali na veselico, začeli dejansko napadati. — To je pristna nemška kultura! To so, tisti ljudje, ki v »Štajercu" priporočajo slovenskemu kmetu, naj »v miru in ljubezni" živi z »nemškim sosedom", na Dunaju, v Gradcu, Mariboru, Celju itd., pa Slovencem niti nedolžne veselice ne privošči jo! To so tisti ljudje, ki pravijo, da 80 prijatelji slov. kmeta,'v »nemških" mestih pa trgajo slovenske napise raz zidov ter prepovedujejo svojim slovenskim uslužbencem slovensko govoriti! Saj se poznamo! V kaj služijo Nemčiji misijonarji? Nemška vlada zahteva od perzijske vlade za umor nekega misijonarja v provinciji Aserbeičan 5000 funtov šterlinffov in zahteva, da obesijo morilce. Ako Perzija tega ne stori, zasede Nemčija nekaj pre-mogokopov blizu Bagdada. Nemčiji ni za misijonarja prav nič, ampak za denar in korist. Praznoverje na Ruskem. V neki vasi vjatske gubernije sta se kmet Gluhin in njegov sin neprestano prepirala. Očd ni vedel, kako bi ugnal sina, da bi ga slušal. Nekdo mu je svetoval, da se mu bo sin takoj pokoril, ako pije vodo, v kateri je ležalo Človeško truplo! Štirnajst dni poprej so pokopali na vaškem pokopališču nekega otroka. Gluhin je otroka izkopal, ter ga vrgel doma v studenec, iz katerega je pil sin vodo. Cel mesec je pil sin vodo iz studenca, a se ni pokoril. Končno pa je sin zagledal v studencu mrliča ter naznanil oblasti, ki je kmalu prišla očetu na sled. Amerikanci, njihnve žene in zvestoba. V Ka- stru v Istri je ustrelil kmet Udovičič ženo in nato sebe. Mož je bil tri leta v Ameriki, med tem časom pa inn je bila žena nezvesta. — Blizu Reke je delavec Antoti Sirola, ki je prišel iz Amerike, ustrelil ženo in nato sebe. Vzrok isti kakor zgoraj.' — Takih slučajev bi lahko naštevali cele litanije. Zaprto mesto. Mesta Miri Padna v tibetanskem pogorju še ni videl noben tujec, ne Azijat, še manj pa Evropejec. Prebivalci so zelo krvoločni in tako tesnosrčni, da verujejo, da bi jim tujec prinesel veliko nesrečo. Nedavno je skušal neki angleški kartograf priti v mesto. V ta namen se je preoblekel, toda ljubosamni meščani so ga spoznali in na mestu ubili. V spovednici. Tat med spovedjo izmakne župniku uro. Takoj se izpove: »Jaz kradem." —1 Žnpnik: „Tako ne smeš govoriti, reci raje: jaz sem kradel." -1- Tat, ki je ta čas uro že spravil v svoj žep: »Pa bodi tako, kradel sem I" — Župnik: »Kaj pa si ukradel?" — Tat: »Uro!* -Župnik: »Če si jo ukradel, pa jo moraš dati nazaj!" — Tat: „No, tu jo imate, gospod župnik!" — Župnik: »Jaz jo nočem, le daj jo tistemu, komur si jo ukradel!" — Tat: »Saj ta je ne mara!" Župnik: »Če je ne mara, pa jo obdrži!" —In tat je dobil povrh še odvezo. Društvene vesti. Izkaz darov Savin. Sokol«. Pri neki poravnavi se je g. dr. Božič spomnil tndi našega Sokola ter zahteval 5 K, za katere mu najprisrčnejša Sokolska hvala! JJa zdar! Občni zbor »Knjižnice" Št. Jurij ob juž. žel. se vrSi 17. t. m. v dvorani g. Al. Nendla. Začetek ob 7. uri zvečer. Spo-ed: I. 1. Poročilo predsednika. 2. Poročila blagajnika in tajnika. 3. Poročilo knjižničarja: 4. Volitev novega odbora. 5. Sprejem novih članov. 6. Predlogi in nasveti. II. Upri-zoiitev šaloigre »Brat Sokol". III. Nastop mešanega zbora in prosta zabava. Vstopnina 60 -v. — Igra »Brat t^okol" bo gotovo zanimala prijatelje domačih predstav tembolj, ker so naši diletanje znani kot jako spretni in dobri igralci. Istotako bo zanimalo petje našega mešanega zbora. Odbor »Knjižnice" vabi s tem vljudno vse Šentjurčane trga kakor okolice n. pr. Celja. Dramelj. Grobelno, Št. Vid. posebno t ozirom na uprizoritev izvrstne šaloigre, kakor tudi zaradi blagega namena. - Čisti dobiček je namreč namenjen »Knjižnici", ki deluje brez vsake podpore vzlic raznim težavam ter se trudi, da podaja svojim članom najboljše čtivo iz slovenske in svetovne književnosti. Čitalnica v Rajhenburgu priredi na velikonočni pon-deljek, dne 1. aprila t. 1. popoldne v restavraciji Unschuld gledališko predstavo »Krojač Fips" in koncert, na katerem igra novoustanovljena godba na lok gasilnega društva ▼ Rajhenburgu. Bralno druStvo v Pišecab priredi v nedeljo, 17. t. m. poučevanje o pravilni rezatvi vinske trte in sploh o obdelovanju vinogradov, kar bode predaval potovalni učitelj g. J. Beliš po prvi maši v šoli. Ravno tisti dan po večer-ničah ima Bralno društvo tudi občni zbor s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika in tajnika. 3. Sprejem novih udov in pobiranje udnine. 4. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. »Murski Sokol" uprizori dne 17. marca t. 1. gledališki igri „Ne kliči vraga!" in »Zakleta soba" ali gostilna pri »Zlati goski" v prostorih g. Iv. VavpotiCa v Ljutomeru ob pol 8. uii zvečer. Vabimo vse rodoliube, udeležite se naše prireditve, Pred igro in po igri koncert »Slov. pevskega društva" in lastnega tamburaškega zbora. „Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi je na svojem I. občnem zboru dne 2. t m. za letni tečaj 1906/07 sestavilo sledeči odbor: Lipold Fran jo. cand. i ur., predsednik; Zalar Viktor, cand. phil., podpredsednik; B unčko Lev. stud. iur., tajnik; Orožen Milan, stud. iur.. blagajnik; Šemrov Franjo, stud. iur.. knjižničar; Veble Andrej, stud. iur., gospodar-arhivar; Klepec Josip. stud. iur., Časnikar; Briniek Stanislav, stud. teh., Domicelj Ivan. stud. iur., namestnika, Lah Ivan, cand. phil., Wieser Josip, stud- iur., preglednika. Darnjte za Jarodni sklad"! Izjava. Podpisani obžalujem žaljive besede, katere sem; izustil ,o gospodu Alojziju Sužnik. posestniku v Selcih ter ^e, zahva jujem njemu tem potom, da je pri okrajni sodniji "S». Lenart umaknil svojo obtožbe napram meni. 1 39 1 Jakob Pečovnik; i Eolja za vinograd 3—6000, nakalanega ali okrog,le,:-,a, dobre vrste, ^T* kupi ' 4o i Josip Vrečko, Bizeljsko. Sprejmeta se dva delavca , ■ ■ ' ' * ki sta vajena mline in žage delati, pri Jožefu Čretniku, stavitelju mlinov v Št. Jurju ob j. železnici. Oglasijo se naj le taki, ki so tega posla dobro 31 vajeni. 4-3 Listnica uredništva. Ponikva: Dane« ni več mogoCo. — Savinjska podr. S. P. 0.: Danes morali odložiti. — Brežice: Ni bilo mogoče danes. Proda tuneljsK* droge 41 3-1 po ugodni ceni EMERIK KUKETZ, Žalec. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovino Celje, Rotovska ulica št/2 ™1 priporoča ™1 kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. sVInčaDsi peresa peresnimi radirke Kamenčki tablice gobice črnilo Traovske knjige v vseh vf.lik°Btih * z eno ah dvema kolo- nama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjemaine knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade krajne Šolske svete, učitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Častna zaloga sol. zVezlsof in risani Panirna+o uroča VBeh velikosti po origi-rapirndie vreue nainih tovarniških cenah Štambiije PeSatni_ki'.vif?n?te< (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. Dnnisninp umetne, pokrajinske in s cvetlicami uupisniuv od najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2) 9 Zavitke za urade v vseh velikostih. fonilri za tiskovine in pisarniške potrebščine l/CIIIKI so brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Brivskega vajenca 34 3—2 sprejme takoj VALENTIN TIČ, brivec v LITIJI. Pristno le z imenom Pristno ie imenom .Sdidr Prihrani trud in delo, koristi tedaj tudi zdravju. Prihrani denar čas in delo. ne šb ocfnie perilu C^T^ff^ Kak sveti se, kak čisto je Perilo — ko oprano je. Če b' mila ne imela še, Ki zove Schicht z jelenom se, Tedaj bi b'lo perilo to popolnoma uničeno. Pristnega vina lastnega pridelka od zadnjih letnikov ponuja po nizkih cenah (21 ):> 4 Ivan Kočevar, velepos. v Središču (Polstrau) ob južni železnici. KDOR se ne more osebno prepričati o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah za letošn;k spomlad, naj si naroči vzore« in cenik, katere pošlje poštnine prost« in aastonj Prva južnoštajerska trgovska hiša manufakturnega in modnega blaga na debelo in drobno H teli i Celje založnik c. kr. drž. uradnikov v hiši slovenske posojilnice Omenim še. da sem za velikanske Množine blaga kupčijo sklenil še pred podraženjeir in bodem istega prodajal, dokler bode zaloge po starih cenah. | Zelo ugoden nakup za | ■ šivilje in krojače b NAJNOVEJŠA IZNAJDBA! zamore se lahko in : naglo pogasiti le s Velik požar Smekalovimi brizgalnicami z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo \odo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Sme! tal, Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk m go« ========= spodarskih strojev ter motor-mlinov. - Odplačevanje na obroke Ef3Er3 m 129 odlikovanj ifei Za spomladno gnojenje JomOŽBVO UMU kakor žitne in okopavne pridelke, travnike in ::: pašnike, deteljišča, vinograde in sadno drevje ter zelenjadi je ^^^ Zajamčeno čisto Tomaževo žlindro i varstveno znamko in plombo opremljeno dodajajo Tovarne za Tomasov fosfat zadr. z omej. por. v BERLINU W. = Prodaja na vagone in malo ===== Trgovina z železnino Zvezdna znamka fen^ferla Peter Majdič :: Celje, dokazano najboljše umetno gnojilo, Za Padgonski i„ ljutomerski »kraj ki vsebuje fosforovo kislino. J. ŠKERLEC, Zg. Radgona Kdor pa gnoji s Tomaževo žlindro ali superfosfatom, se^^gst^ gnojiti mora tudi na vsak način s 40% kalijevo soljo koje gnojilo je neprecenljive vrednosti. Pojasnila Sn^^SLo Kmetijska pojasnjevalna v GRADCU, Raubergasse št. 11.