St. 56.
V Trstu, v saboto 12. julija \ 884.
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
»V adiacati j« mot.«
»EDINOST« Izhaja 2krat na teden vsako arsdo in sabot« o poludne. Cena za vae leto je G pld., za polu leta 3 gld., 2» četrt leta ± gld. BO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri onravništvu in v trafikah v Trstu po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in iuserate prejema OpravniŠtv«, vit Torrente, »Nova tiskarM*.*
Vsi doviti se pošiljajo Uredništva »vla Torrento« »Nuova Tipogmflajt vsak mora biti frankiran. Rokopisi D*e/ posebne vrednosti se ne vračajo. — Jnieratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pojrodbi — prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Cesar in cesarjevič v Pulji.
Mornarični manevri so se 9. t. m. vpričo cesarja nadaljevali; bila se je morska bitka z oklopnicami pri Fazani, torpednicc so napadalo velike ladije, ki so jih z streljanjem odvračale, streljali so tudi v tarčo, in ker je priSla preblizu neka italijanska pobrežna ladija, šla jej je naproti «Krka» ter jo iz nevarnosti otela* O polu petih popoludne se je eskadra vrnola v puljsko luko. — Zvečer je bila v Pulji prekrasna svečava, ob luki je gorelo neštevilno luč, enako tudi na ladij ah v luki i na raznih trdnjavah ; najkrasneje pa je bila razsvitljena arena, zdelo se je človeku, da stoji vsa v platnenu.
CesarjeviiS so je iz Pulja odpeljal uže zvečer ob sedmih, cesar pa ob devetih zvečer, od ljudstva naudušeno pozdravljan. Izdal je ta-le ukaz: »Mojej vojnej mornamici! Prijetni vtiski, katere sem sprejel pri poprejšnjih nadzorovanjih Moje vojno mornarice, vzbudili so željo v meni, naj bodem prisoten pri letošnjih vajah pomnožene eskadre. S posebno zado-voljnostjo izrekam, da se je Mojemu pričakovanju vsestransko zadostilo. Napredki zadnjih let v vseh strokah mornarstva, spoštovanja vredna ročnost v manevrih eskadre, izvrstno opravljanje službe in red na krovu vseh ladij, dovršena izučba mornarjev, gibčno in razumno vodstvo posameznih ladij in ladijnih divizij, nazadnje namenu primerni, določni vrhovni ukazi, ki so se pri vsakovrstnih manevrih izgledno kazali: vse te opazbe me za prihodnjest navdajajo s popolno mirnostjo in dokazujejo, s kako stanovitno in gorečo skrbjo razni organi
PODLISTEK.
luieiasi
(Dalje.)
Ko oče svojo povest konča, vsak nekoliko povžije in se odpočije, toda ne dolgo. Kmalo zopet plava čoln po morju, da se delajo majhni valiči daleč na obeh krajih. Mej pogovori jim naglo mine dopoldne in predno so mislili, privesljajo do očetovega prijatelja.
Očetovo prošnjo zaslišavši pravi ta: «Sam nemam zdaj nobene ladije, a vem Ta eno, ki v kratkem odpluje v Ameriko. Le želita, priskrbim vama službo na njej.
Očetu je to všeč. Kmalu se poslove in odveslja proti domu, naša mlada znanca pa stopita v službo na ladiji in odjadrata proti marokanskemu bregu.
II.
Uže je minolo sedem let, kar nta morilk Urh in Tone pobegnoti. V ribičevej hiSi se je marsikaj spremenilo in prena-redilo. Poglejmo malo noter.
Pri oknu je postelja, v njej bolnik, katerega kašelj hudo nadleguje, sedaj se obrne na ono stran, sedaj na drugo, zdi-buj e in toži, da ga vBe boli in teži. Le redko mu zatisne spanec oči, pa. Še to spanje mu grene strašno sanje. Časi iz spanja kvišku plane, plašno se ozre okrog sebe, globoko vzdahne, pa zopet omahne tn se zgrudi umirjen, da sanje niso re-
* '
vedno spolnujejo mnogostranske dolžnosti svojega poklica.
Vesolo ganjen in s posebno za-dovoljnostjo izrekam admiralom in pomorskim častnikom vseh šarž in stopinj, moštvu, kakor tudi tehničnemu in upravnemu osobju Moje vojno mornarice Svoje popolno priznanje in zadovoljstvo. Zadnji v krogu vrlo Mojc vojne mornarice doživeli dnevi, v ka-terej Tegetthoffov duh neoslabljen živi, bili so Mi v pravo srčno veselje. — V Pulji, 9. julija 1884.
Zmernost, moralnost.
Skoro nemilo je toliko nas, kolikor vsacega Slovenca, ki drži kaj na svoj narod, dirnola okrožnica, katero je kranjski dež. predsednik, bar. Winkler, izdal pred več tedni, in katera okrožnica priporoča posebno duhovščini, naj na narod vpliva v zmislu, da se zmanjša Število pijancev in da se ljudstvo odvrača od zganjepitja. — Spomenica prav dobro poudarja, da vsled pijanjčevanja ljudstvo tudi osu-rovi in da se potem gode mej ljudstvom — čini, ki polnijo zapore in posilno delalnice. Ali okrožnica nas nema preveč vznemirjati; treba le, da do dobrega preiskujemo njo namen.
Baron Winkler, kakor sin našega naroda, dobro pozna »jega lastnosti, on čuti s tem narodom in na srcu mu mora biti duSevna in fizična blagost Slovencev. — Njega pridnost in vestnost mu je pomagala do tako vi-socega mesta, da more zdaj tudi resnično postati velik dobrotnik svojega naroda, in da on to hoče, to si moremo toliko bolj misliti, ker ga poznamo kot tacega moža, kateri je uže
davno spoznal, da le tista slava večno traje, katero si človek pridobi v skrbi in boju za blagostanje človeštva, ter da je največega zadoščenja iskati v tem, kar je človek za občno korist storil. — Ker pa je sedanji kranjski dež. predsednik dober poznavatelj svojega naroda, zato je naravno, da vsako stvar prime pri praktičnoj strani; dokaz temu je, da se je z omenjeno okrožnico v prvej vrsti obrnol na duhovščino.
Kedo more bolj podpirati posvetne gosposke gledć na dosego moralnih ciljev, nego duhovščina; kedo je k temu tudi bolj poklican, nego uprav ona! Prvi pogoj k moralnemu živenju je zmernost in delalnost; človek, kateri rad dola in zraven tega zmerno živi ter omeja svoje potrebščine, no pregreši se tako lehko zoper človeško društvo in moralo. — In k delu in zmernosti vzbujati, to jo mej drugim v prvej vrsti naloga dušnih pastirjev. Naloga duhovščine, ako jo ona skoz in skoz prav razume, tako je lepa, tako vzvišena, da je pač vredna, da se jej posvetijo v resnici plemeniti in visoko nadarjeni ljudje, kajti od tega, kako izvršujejo duhovni pastirji svojo nalogo, močno je odvisna sreča ali nesreča naroda. Gotovo pa je, da duh časa terja kolikor mogoče visoko omikano, v svetovnem boju za obstoj skušeno duhovno pastirstvo, katero v prvih vrstah sveti narodu z lučjo dobrega izgleda. Mi hočemo s tem tudi reči, da je treba ljudstvu praktično pokazati, kaj mu je koristno, kaj škodljivo.
Ko je svet zvedel za okrožnico kranjskega deželnega predsednika, sodil jo je iz raznih stališč, a nobeden ne tako čudno, kakor velikonemški
snične. To je ribič, Urhov in Mihčev oče. Ni minolo polu leta. kar je Urh otšel i a moral je ribič leči. Najmanj mej vsemi je on žaloval pri njegovem odhodu, pa pozneje gaje najbolj pogrešal, bolj nego mati, ki je dolgo noč in dan solze po njem točila, pa sedaj se potolažila. Vedno sedi pri bolnem možu in mu streže kar more.
Le kadar premišljuje Urhovo osodo, kaneli jej dve debeli solzi iz oči na lice, katero ni več tako rudeč-j kakor nekdaj, ampak bledo od čuvanja in žalosti. Dru-zega človeka ni v hiši, razen očeta in matere. Vse je tiho, le globoki vzdihljaji bolnika se čujejo, in mati včasi skrbno na postelj oogleda, potem pa zopet na Šivanje, katero ima na kolenih.
Kde pa je Mihec? vpraša oče in se na drugo stran obrne. Ni ga še iz mesta, odgovori mati, Bog vedi, kalco novico prinese. Ali se je kaj zvedelo o Urhu ali nič. Ali je na morju poginol ali na suhem. Morebiti je v novem svetu ostal. Pa bi bil vsaj pisal, morebiti je. pa se je vsako pismo izgubilo. Bog mu daj srečo, kodar hodi in moj in božji blagoslov naj ga spremlja. Tako govori mati bolj zase, nego očetu, ki je počasi oči zapri in zadremal.
Zopet je t malej sobici vse tiho.
Bog daj srečo, mrmra mati, mojemu dragemu Urhu. Ne pozabim ga, dokler bora živela, kako je bil poslušen, kar sem mu rekla, vse je rad storil, kako sem ga bila vesela I Morebiti pa je uže v večnosti—in debela solza jej iz oči pade — v nedeljo plačam gospodu duhovniku za sveto mašo v vzveiičanje njegove duše. Da je živ, zdavnej bi bil pisal, uže sedem
listi. — Ti so hoteli s to okrožnico konstatirati, da je naš narod bolj spriden, nego so drugi, osobito pa. da več žganja pije, nego nemški narod. Temu pa ni resnično tako; primeroma v nekaterih krajih Nemci veliko več žganja pijejo in dosti bolj nezmerno žive, nego pa Slovenci, tega nas najboljšo prepriča Statistika porabo žganja. Iz te Statistike je razvidno, da povprek naš narod ni tako udan žganim pijačam, kakor mnogi drugi narodi, in okrožnico dež. predsednika kranjskega ni tako razumeti, kakor so jo razumeli (naravno iz hudobnega namena) nekateri velikonemški listi. — Kranjsko ljudstvo jo v svojem jedru šo nepokvarjeno, ali zapazilo se je, da se je tudi mej njim začela Širiti ona bolezen, katera jo nekatero narode uže tako otrovala, da so dotične vlade morale ustvarjati jako stroge postave proti žganjepitju. Uprav zato pa, da se to zM ne Širi mej našim še zdravim narodom, bila je izdana oua okrožnica, ki je torej imela pomen preser-vativa. Pametna je bila vsled tega tudi misel, da so je predsednik baron Winkler ž njo obrnol na duhovščino, kakor varuhinjo narodno morale.
Mi smo užo večkrat poudarjali, da prav zarad tega, ker je naš narod še krepak na duši in na telesu, ne propade kakor narod; naše menenje sega v tem obziru Še dalje. Znano je, v kolikej nevarnosti so našo pozicije posebno na južnih mejah in v mestih, ki stoje ob teh mejah. Trst, Gorica in nekateri kraji v Istri bi bili za Slovanstvo za vedno zgubljeni, ako bi naš narod moralno in fizično pro-pal; moč, na katero so moramo v tem obziru največ zanašati, ta je uprav duševna in fizična krepkost našega naroda.
let za njim jokam. Utonil je ali pa v novem svetu ostal. Ko je Mihec prvikrat v mesto k očetovemu prijatelju šel prašat, je li se Urh vrnol, rekel je, da je ladija prišla srečno v Ameriko, tudi srečno odjadrala, kakor poroča pismo, a menda so jo viharji zadržali, da je zakesnela, dan na :dan jo pričakujejo.
Kako novico pa danes prinese? Dobre menda ne, ker ga tako dolgo ni, ko bi bil Urha našel, ali vsaj kako pismo prejel, uže zdavnej bi bil doma, ker ve, da me s tem potolaži in očetu bolezen olajša. Sedem let je, uiesedem leti Da bi vedela, da je v novem svetu, šla bi za njim.
Tako toži materino srce, ko se duri odpro in v hišo stopi mlad, krepek mladenič. Ko ga mati zagleda, vpraša ga naglo: Mihec, ali tudi danes nisi uičesa zvedel? Ali ni bilo nobenega pisma, tudi za Tonetove stariše ne?
Nobeno reči ni bilo, odgovori Mihec. Le to žalostno novico vam moram povedati, da se j* ladija razhila in daso skoraj vsi utonili. Nekateri mornarji so vendar bili oteti ter so v Ameriki ostali, če sta bila naš Urh in Tone tudi mej njimi, to se še^ne ve, nek mornar, kateri seje rešil, pravi, da sta oba ostala v Ameriki. Bog ga vodi, kodar hodi, vzdahne mati in glavo na roke nasloni. Mihec se preobleče, vzame mrpže in gre ribarit. Oie je moi tem apal. Ki se zbudi popraSa raiter: Jeli Mihec uže prišel? Da, prišel je, pa nič dobrega in veselega ni prinesel, pravi mati. Se sedaj nič gotovega ne vedo o Urhu in ladiji? oglasi se oče. Nič še, odgovori
mati, da bi bolnega očeta, ki vedno po sinu poprašuje, preveč ne prestrašila.
Ui* pride ladija, uže; tudi jaz sem mesec dni po morji brodil, pa bi v dobrem vremenu še osem dni ne bil potreboval, reče oče, in onemogel oči zatisne. Mati pa pri postelji sede za sinovo iz veličanje moli.
Mračiti se je začelo, ko Mihec domu pride. Spravi mreže in drugo pripravo na svoje mesto in k očetovej postelji sede.
Očetu vedno slabeje prihaja, ko Čuti, da se mu bliža zadnj i ura, začne tako le govoriti: Bog me kliče iz t^ga sveta, veliko dobrega sem na njein uži I, pa tudi-marsikatera kapljica grenkega pelina je kanila v čašo veselja. Toliko ložie zapuščam svet, ker vem, da ne bodeta po-mankanja trpela. Za to sem poskrbel; naj ▼ama razodenem še, kar je bilo doslej zakopano v mojem srci.
To vesta, da sem v petnajstem letu svojega živeuja zapustil domača veselja in se spustil na morje. Morje in vožnja p? njem me je na svetu najbolj veselila. Sel sera v veli ko primorsko mesto in iščem službe. Dolgo je nisem mogel najti, poslednjič mi sreča pomore, da dobim službo na ladiji. S to ladijo sem prvič po morju potoval in svojemu prijatelju sem pripeljal Urha, kateremu sem živenje ote). Tudi na drugem in tretjem potovanji sem bil srečen.
Na četrtem popotovanju pa sera v« svoje prihranjeno premoženje izrabil, ladiji, na katerej sem služil, pogreznola se je v silnem viharju, kateri nas je h kraju vrgel. Le malo se jih je redilo, jaz sem za
Mestni prebivalci, posebno tržaški, kaj hitro propadajo, ker tukaj se Šopiri gizdavost in večina hitro živi in v nezmernosti išče zadoščenja za vsakdanji trud. Kako tukaj morala pe§a, razvidno je najboljSe iz Statistike samomorov v vseh društvenih razredih, — Šopiri se tukaj najsuro-vejši materijalizem, ki ne pripoznava druzega nego momentanno uživanje.
Da pri takih razmerah, katere se Se od dne do dno slabSajo, ima zdrav narod slovenski, ki Trst in Gorico na daleč obdaja, nalogo regenerirati, to je pomladiti ta mesta, to je čisto naravno, saj to nalogo je vršil uže do-sedaj nag narod, le da sc je kot narod stopil z onim elementom, katerega je pomladil, in to vsled pri njemu spa-vajoče narodne zavesti ; prav tako naravno pa je, da bodo ta mesta, kolikor bolj so bode zavedal naš narod, tudi bolj naša domača postajala, to je posledica naravnega naraštaja na-Sega elementa v teh mestih.
Vsakemu rodoljubu, posebno pa našej duhovščini in drugej zavednej inteligenciji je torej skrbeti, da se naš narod ohrani zdrav in čil na duši in telesu, ker le tako bode mogel spolno-vati svojo misijo kakor narod, ki hoče braniti iu zopet sam posesti po naravi mu odkazane teritorijalne meje. — Se spridenim propalim narodom ne bi mogli odrivati drugih propalic, pač pa s čilim, zdravim, moralnim narodom brez vsakega dvoma. — Zatorej se tudi mi vjeinamo z baron Win~ klerjevo okrožnico; ona naj bode našemu narodu to, kar pravi Italijan: »Ali' erta«, — Bodimo zmerni, trezni, delajoči, štedljivi, ker le tako postanemo tudi neodvisni, veljavni, odločilni! Naj se mej nami no vkorenini surova požcljivost po nikakem brez-mernem uživanju.
Ali, da ostanemo krepki, k temu nam no pomagajo deklamacije nazovi-liberalcev in doktrino socijalnih demokratov, ki so uže davno postali žrtva surovemu materijalizmu; držimo se svojih starih poStenih običajev, kolikor nam je le mogoče, ker oni so nas dosedaj dobro branili in obranili propada.
Napredujemo so svetom, a ne pozabimo in ne zanemarjajmo kreposti naših pradedov. To nas naj-sigutnejše privede do konečne zmage. Kakor smo rekli uže v začetku, nismo Se padli mi Slovenci toliko, da bi bil svarilen glas za nas glas upi-
hlod zgrabil in mogočen val me je na kraj nesel. Tukaj me je, draga žena, tvoj rajnki oče, Bog mu daj nebesa, donil in pod streho vzel. Dolgo časa sem iivel pri tvojem očetu, dobro in slabo sem z vami delil.	_ (Dalje prihj
Birmanj o
v dekanijah: Komen in Devin, na Krasu od 19. junija do 8. julija leta 1884.
O kakšno veselje občutil je Kras, Ko prišli so Oče obiskat vse nas! Saj je pa tudi vse hrepenelo — Videt' obličje Nadškofu veselo.
Da je pa temu resnično tako — Priprave so priča, ki zrejo v nebo: Prelepi so priča li slavoloki, Ki vzdigajo se kot biše visoki.—
In kakšna radost je bila še le Ko slišali smo Njih pridge lepe I V kterih besede Njih sladke in mile, Gotovo vsac'ga so omečile.—
Poslednjič pa tudi prijazno ravnanje — Očetna Njih skrb pa priporoČvanje — ganiti mora res sledno srce, Ce tud nemarno še tako je. —
Kdo torej ne ljubi tak'ga Pastirja? Ponižnost' Njegovi kdo se primerja? Kdo ne bi srčno bil Njega vesel — JKdo ne bi čast — ter hvalo Mu pel?!
Kraški duhoven.
jočega v puščavi; toda svaritev pred nevarnostjo nam ne škoduje. Da bi jo le vsi Slovenci, posebno pa naSa inteligencija, dobro razumela in delala po vseh slovenskih pokrajinah v njo dobro umevnem zmislu.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je iz Pulja odpotoval v Isl, ce-sarjevič Rudolf pa v Celovec, kamor je prišel 10. t. m. zjutraj proti osmej uri; pripeljali se je tja tudi visoka njegova soproga, da sta položila vogelni kamen muzeji Rudolfitiura. Na kolodvoru so visoki par sprejeli deželni načelnik, pokne-ženi škof in drugi dostojanstveniki. Ljudf stvo je visoki par navdušeno pozdravljalo pri dohodu v okrašeno mesto. Opoludne je prestoluik položil vogeln i kamen; načelnik koroškega zgodovinskega društva, vitez Moro, imel je slavnostni govor. Pre-stolnilc je izrazil svoje veselje in veselje visoke njegove soproge nad domoljubnim podjetjem, želel mu lep vspeh, ter se zahvalil, da se je podjetju dalo njegovo ime. Potem je visoki par ogledal bogate zbirke.
Cetar je imenoval za moravskega deželnega glavarja konjiškega stotnika grofa Vetter, in za njegovega namestnika dr. Sroma.
Nove volitve v deželne zbore dokazujejo, da je levica državnega zbora podobna ladiji, katero zapuščajo podgane. Na Dolenjem Avstrijskem je levica na deželi pridobila en sedež, tri pa zgubila, povsod pa so bile manjšine konservativcev mnogo zdatnej§e, nego pri zadnjih volitvah v letu 1878; in dogodki na Dunaji, kder dan na dan odpadajo najboljši levičarski pristaši, dokazujejo, da je konec fakcijozne klike. Se hujše, nego na Dolenjem Avstrijskem se ja godilo levičarjem na Mo-ravskem, tu so namreč zgubili toliko sedežev, da odslej ne bode več imeli večine v deželnem zboru.
Dalmatinski deželni ilor je bil 8. t. m. z navadnim običajem zaključen.
Cesar se je zahvalil dalmatinskemu deželnemu zboru za Čutila udanosti in zvestobe, katere je izrazil pri zaključenju.
Na Ogerskem so volitve v državni zbor popolnoma izvršene; konečni podatek je tak le: vlada ima 284 pristašev, zmerna opozicija 60, neodvisna stranka 77, antisemiti 17, narodna stranka 10, divjih pa je 9.
V	Bukovini so bile 9. t. m. volitve v deželni zbor, zmagali so vladni pristaši in Rumunci, liberalci pa propali in s temitudi glasoviti državni poslanecTomas-zcuk, ki je kandidiral v Kimpoluugu.
Vnanje dežele.
Meja mej Crnogoro in Turčijo se uže več let vreja, pa vendar še ni vrejena kljubu določbam berolinske pogodbe. Večkrat se je uže trdilo, da je turški sultan dovolil vse, kar je zahteval črnogorski knez, a iz vseh teh dovolitev ni bilo druzega, nego klanje mej Črnogorci in Turki na meji. Zdaj poroča »Pol. Corr.«, da je turški minister zunanjih zadev, Assym paša, naznanil črnogorskemu zastopniku, Vukoviču, da je sultan uže podpisal ukaz, ki odobruje določbo črnogorsko-turške meje po predlogih črnogorskega kneza. Skadarski guverner je dobil ukaz, naj stori, kar potreba, da se meja vravna. Zemljišče, zarad katerega je prepir, pripade Črnej Gori. — Bomo videli, kako se to izvrši.
Bolgarski knez je 9. t. m. odprl sobranje. V prestolnem govoru je knez na-glašal, da ima izredno zasedanje namen potrditi oblastva in izraziti voljo naroda glede načrlov zakonov, ki se imajo predložiti rednemu zasedanju. Knez upa, da poslanci dokažejo, da je ustava na Bolgarskem mogoča. Po združenem sklepu konservativcev in liberalcev je bil izvoljen Karavelov sobranja za načelnika; Bankov je odstopil. Karavelovu se je naložilo, naj sestavi ministerstvo.
V	Belgiji je tudi pri volitvah v senat zmagala katoliška stranka, Vsled tega pa so liberalci hudo razdraženi; posebno v
iBruselju je drnal začela po ulicah razsajati; ali ni bilo posebne sile, ker j« meščanska straža in žendarmerija lahko vsak izgred zabranila; tudi v Gentu se je pojavila neka demonstracija, ki pa tudi ni imela nobenega hudega nastopka.
V Belgiji ste obe zbornici sklicani na 22. t. rn. Vlada jima najprej predloži predlogo, da se diplomatična zveza z Vatikanom zopet ustanovi.
Anglttkd gosposka \bornica je 9. t. m. po dvadnevnej seji zavrgla predlogo o predrugačbi ustave z 205 glasovi proti 140. — Konferenca o egiptovskih denarnih zadevah nič prav ne napreduje. Posvetujejo se zdaj finančni svetovalci, ki so se pridali poslancem.
A Sudana se poroča, da Mahdi hitro napreduje in se pripravlja obkoliti Koroško. — Imenitna egiptovska visoka šola El Azhar se je izrekla za Mahdijev nauk.
Na otoku Madagaskarju, so Francozi uže pričeli vojno zoper otočane. Admiral Galiber je zaprl luko Mahanuru ter izkr-cuje francosko vojsko. Otočani se pripravljajo na ozbiljen upor.
Iz Pekinga se poroča, da je tam prevladala vojna stranka in sklenola vojno zoper Francoze.
DOPISI.
Iz tržaške okolice, 10. julija. (Pravijo, da kder ima Bog en altar, iina paklenšček dva). — Solnce je pripekalo izza sivih oblakov, strašna soparica je pritiskala na zemljo ter ulivala potoke znoja po človeku, ko so v nedeljo popo-ludne rajali in plesali pod prostim nebom na tratini pred cerkvo sv. Ivana na Ver-deljl — ali ne pod prostim nebom, pod nizko razprostrto rjuho so plesali.
Plesi ena najslajših besedi, kar jih zvoni v ušesih okoličanskega fanta, sklical je nato tratino mnogo ljudstva, ki je gledalo plesanje naših okoličank in «prelepo» okoličanskih fantov. Res, prav lepo je in milo zvoneče petje teh okoličanskih in drugih tržaških plesačev. Namesto da bi nam pod trobojnico, ki je nad njimi plapolala, zapeli kako lepo slovansko, klobasa] o ti čisto slovenski sinovi razno nesramno in nemoralno lahonsko mešanico. Sramota 1 Brez malih izjem na vseh okoliških plesih (šagrah) dajć prvo mesto temu laškemu kvakanju.
Ples je eden najstarodavnejših in naj-razprostranejših običajev pri vseh narodih, ker opravljali so ga i pri mnogih verskih navadah. Tako je n. pr. David plesal pred Škrinjo zaveze; razni plesi v navadi so pri divjih ljudožrcib, v navadi je ples toliko pri prostejšemu narodu, kakor i pri mogotcih;— ako se ozreš po Živalih, zapaziš da i te plešejo po svojem načinu in vzlasti opice. Grci so čestiii tudi posebno boginjo! plesa, Terpsihoro in tudi denašnji novodobni svet se je poprejel preveč tega če-ŠČenja. Kdor malo premisli, sprevidi, da ples ni nič druzega, nego izražavanje svoje zadovoljnosti, kajti ne bodeŠ videl otožnega človeka, kojemu je smrt pred malim kakega svojih ljubih pobrala, ali se mu kaka druga nesreča pripetila, da bi šel na ples se razveseljevat in tešit žalost, ampak videl bodeš otožnega in samega, v misli in žilost vtopljenega. Na plesih in zlasti okoliških ne raj«jo le vaški fantje in dekleta, temuč tudi drugi iz mesta prišedši postopači. -Na tako plese prieencajo tudi razne mestne «civete» in šeŠolote», prave spake mej okoličani. Takih je na okoličanskih plesih le preveč. Ni zadosti, da mote ljudstvo in so mu nadležno radi svojega večinoma nesramnega vedenja, temveč one pospešujejo med okoličankami laščino ter jih z svojo ostudno kletvenino le kvarijo in pohujšujejo. Takih «čenč», ki se pojo po shodih ali v kakej krčmi (kajti i te nepreredkoma obiskujeio) takih laških pesni, da se človeku gabi, navadijo se tudi majhni vaški otroci, ki si jo, naj bo pesen kakorŠna t-i bodi, dobro vcepijo v mlado glavico in na večer ali iz šole idoč po cestah peti poskušajo. Od teh mladih «upanj domovine* razširi se tako petje po vasi in polagoma i v bližnje kraje tako, da je kmalu vdomačeno po vsej okolici. In kdo je temu kriv? Dve ali tri mršave tržaške babe, ki so polne vina pele v kakej krčmi. Uzroka sramotnemu laš-kemu popevauju po shonih in cestah od stiani naših fantov iskati je tudi v dotiki, ki jo Imajo z mestnimi renegati. V katero vas koli pridem, povsod je kaka laška pesen vdomačena. I na trdem Krasu se teh sliši.
Ali bi jih ne bilo mogoče spodrinoti? Zdaj, ko ima uže vsaka vas svojega učitelja. ki je večinoma tudi petja zmožen, menim, da bi to ne bilo nemogoče. Tak učitelj, ki ima cerkveno petje v rokah, naj bi vaške fante tudi kake slovanske pesnice učil; le s tem bi se tej laškej povodnji v
okom piišlo. Bolj zavedni fantje pa naj bi svoje sodruge, ako kako laško peti začno, posvarili. Ker nam je mati Slava, spoznavajmo jo pred svetom I Vem. da k takim ravnanjem mareikakega lahončka drnenio, pa nič ne de: svoje narodnosti se zavedajmo povsod!
Ker sem s plesom začel, končam naj s plesom. Opomniti mi je še, da prav na takih «somnjih» si marsikako dekle kako bolezen nakoplje. Ako vse potno in težka sopoČe plesati gre ter raja pod nizko raz-prneno rjuho, kder se gosti prah kvišku vzdicuje (navžlic polivanju z vodo), lahko se. ako po konečnej «partidi.> na pivo, vino ali kako drugo mrzlo pijačo gre, prehladi in se potem doma v postelji pokori. Boljše bi bilo, da bi se plesi piirejali kasnejše iu ne zdaj v najhujšej vročini. Ali Jtaj moreš svetovati tem trmastim fantom, ki ne odstopijo od svojega namena, da bi tudi po njih s palico udrihal. Koliko se je uže govorilo, prodigalo in pisalo iti vse je Is bob ob steno. Primoraš jih ne, da bi take plese zatrli, in prepričaš jih tudi ne, da bi jih prenesli. Vendar pa bi v obče dobro take plese mogla višja oblast prepovedati, kajti z njimi se spodkupuje morala in blagostanje. Zlasti tu pri Trstu škodijo taki očitni plesi mnogo morali, kajti semkej dohajajo večinoma ničvredne dekline in drugi tržaški pobaliui, ki z svojim grdim vedenjem ljudstvo pohujšujejo tako, da bi poštene okoličanŠke deklice moralo sram biti, vdeleževati se teh njim namenjenih veselic. Blagostanje spodku-pujejo, ker se v takih dnevih pije iu trošl po nepotrebnem premnoK° denarja. Dva ali trije mladeniči («partarji») osnujejo-ples, dobiček pa pošteno za bije jo mnogokrat v enem samem večeru, večkrat pa ves teden. Naj reče kdo, kar hoče, okoliški «somenji> so le zbirališča lehkoŽivcev, ker v nje le redkoma kak trezno misleči mož zajde.
Časi se spreminjajo, in naše okoličanke v njih! — Tudi naša prekrasna okoličan-ska noša, namreč ženska, ker moška je skoraj povsem šla rakom žvižgat, se zdaj pači. Peča je uže redka, kajti naša dekleta se sramujejo avbice. Druga je zlasti na nekaterih pol gosposka, pol narodna; dolg «kamufan paleto« se bolj prilega našim dekletom, nego stara narodna jopica. Krilo mora tudi novošegno nabrano biti ter brez «počla» in iz njih ust, glej čudo, ne udarja na uho ti le sladka slovenščina, ampak tu in tam tudi milozvučna lingua delli.Pi\\ kaka: «Bon žorno, bona Sera, šon štada itd. Roko na srce, drage okoličanke, in brez zamere: pomislite, kam pridemo s takim ravnanjem, Nikamur drugam, nego v propad in v ita-liansko žrelo; predno se pa to zgodi, stopimo vendar na noge ter branimo se do skrajne meje. Naprej zastava Slave 1
Le v in.
V Cio rte I, 10. julija 1834. — Bla-goslovenje zastave bralnega in podpornega društva v Gorici daje še vedno edino gradivo za pogovore po našem mestu.
Najrajše bi to stvar zamolčali in spravili v pozabljivost naši Lahončiči. pa par viših osob, katere so pri tej aferi igrale jako žalostno ulogo. — G. Jonka izgled je našel posnemalcev; — m noti veči in manjši trgovci iz okolice in Tominskega so zapustili Venutti-ja, brate Bozzini, tudi hude, pa zavratne hujskarje, potem vlnotržca Bras-a, Lokavčanom in Vipavcem sploh dobro znanega »krakelerja« Miho Furlanija in še nekoliko drugih. — Pošteno se je obnesel bogati trgovec France Hmelak iz Lokavca, ki je šior Michelu razložil, v kakej meri bi se moral šo on od slovenskih kmetov učiti pametnega vedenja, in koliko stoji on se svojo omejenostjo pod vsakim poštenim kmetom, plačal svoj račun, pa rnu rekel: A rivio-riisi mai plui; cbe vegnin pur chei rii Uiin culis lors palanculis a compra di v6. Sior Michel pa se je tako razjadil, da se j« celo spozabil in dajal pred vsem svetom dokaze olikanosti. Ljudstvo na Goriškem je vsled zadnjih dogodkov tako razjarjeno, da strogo terja od svojih poslancev, naj iščejo zadoščenja razžaljenemu narodu, in ako ga ne dobe, naj rajSe zapuste deželni zbor. — Kakor se sliši; ventiliralo se je to prašanje tudi uže v posla-niŠkih krogih, in ako ne bode vlada posredovala, da se Slovencem dovoli slavnost prav tako, kakor jo je v začetku dovolil gosp. dvorni svetnik baron Rechbacb, potem utegnejo biti nastopki netaktnosti »oriSkih »kraicelerjev« res ozbiljni.
Vtorek je bila dež. dvorana polna radovednežev, ker vse je pričakovalo, da bodo slov. poslanci interpeiirali vlado o tej zadevi; toda nič ni bilo pri seji vtorek, ali odloženo ni še opuščeno, in akoprem »Gorriere« uže nekarn zmagovasno naznanja, da ni bilo iz vsega hrupa nič, utegne se jako motiti, ako misli, da bomo Slovenci tako mirno prenašali njegova pobalinstva. Ako ne bo torej stvar poprej poravnana, bomo vtorek, ali sredo prav »otovo slišali kaj novega ir. dež. zbora Goriškega. — To so stvari, ki včasih spravljajo v zadrege cel6 kacega minister-skega kandidata. — Nek visok gospod se je brez potrebe v tej stvari preveč kom-
promitiral. Zgodi se takim gospodom celo da se poprimejo izgovorov, ki bo smešili vsacega neukega kmeta, nek tak visok gospod se je namreč zgovarjal: ..Nisem pazil, za kaj je šlo in sem glasoval brez premisleka. — Čudno! Drug visok gospod, po nekakem konkurent prvega, pa si manca roke in se sarkastično v brke smeje. Da tudi nek diug gospod, ki je repo tako okisal, da je niti pam ne more jesti, najbrže obžaluje svojo malodušnost, temu se ni prav nič čuditi. Kaj je bilo treba toliko konfuzije, »tant de bruit pour une omelette«? — Hrvat bi rekel: »p re mudrost i više stvari pokvare«. Ali kar se tiče Go-ričanov samih, marsikateri, ki je podpisal zloglasni protest, denes obžaluje ta korak; nekateri so izrekli našim veljakom, da niso niti znali, kaj so podpisali, nekateri taki so celo pripravljeni, da javno prekličejo svoje podpise. — Zopet diugi, ki niso podpisali, odvračajo od sebe celo sum, in javijo po listih, da niso biti v nobenej dotiKi s onim protestom. Iz tega naj se slavna vlada sama prepriča, koliko vrednosti je dati takim protestom in koliko se je bati nemirov. >,Der Boden ftir De-monstrationem war von allen Anfang entzogen«, to naj bi si zapomnila tudi »Triesterca«, ki je v svojej premodrosti nekaj tacega blebetala. — O dnevi, kedaj bode slavnost, se pri takih okoliščinah niti ne more govoriti; najbrže bode odložena za več časa; ali kakor se misli v obče, posebno pa na deželi, bode preložene slavnost še bolj velikanska, nego bi bila, ako bi se bila vršila 6. t. m., kajti ravnanje goriških prenapetnežev nam je dalo še več poguma in povsod na Goriškem se uže zdaj pripravljajo, da pridejo v še večein številu na slavnost v Gorico, naj pa bede kadarkoli. — Res je, da imajo tuk. snovateiji slavnosti strašne sitnosti, kakor nič manj jih netnati Vi vrli snovateiji izleta v Trstu, ali narodne čast naj nam bode nad vse, in jez menim, da kakor vsi goriški, odobrujejo tudi vsi tržaški Slovenci odločen korak odbora bralnega društva. Našim Labončičem moremo pa celo po nekakem hvaležni biti, kajti ohrabili so z svojim netaktnim postopanjem naš narod tako, da bi bil denes pripravljen do velikih Žrtev, ob enem pa bomo pri tej priliki tudi bolj natanjčno zvedeli, kaj vlada misli z nami primorskimi Slovenci. Tominci, Kraševci, Vipavci, Brici in goriški okoličani zdaj v rvo, ko pridejo v Gorico, poprašujejo, ateri so tisti trgovci, ki so podpisali oni neslani protest. —• Zdaj bi bil jako ugoden čas, da bi se nekolik* trgovcev, dobrib Slovencev, tukaj etabliralo s primernim kapitalom; gotovo bi delali prav dobre posle. — Skoro bi bilodobro pohvaliti »chei siors puntars, che spartisin il mond al cafe dalis tre Coronis«, parce che jan svejad i lors vers (no ideaz) fradis Tul-minoz, Ciarsuiins e di la dal Aisovizza. Gorica je res lepa kot Niča, ali nekateri Grgarci, Kraševci in Karnjeli bi kmalo napravili iz nje Abdero. Ali jfcn še ni vstal Demokrlt?
Iz Logatskega okraja, 8 julija. — V 2. dan meseca julija t. 1. se je zbralo vse učiteljstvo tukajšnega okraja, razven jednega, ki je bolan, k uradnej konferenciji v primerno z cesarskimi in narodnimi zastavami okrašenej sobi druzegra razreda krasne Spodnje-Logaške šole. Ono šolsko poslopje je novo. vlansko leto še le dodelano in blagoslovljeno, prostorno je in jako okusno na pripravnem kraji sezidano, ima okoli in okoli prostoren in jako urejen vrt (nekaj ga je še le v delu) in je y tem okraji prvo za Idrijsko prekrasno šolsko palačo.
Slava toraj Logaškej soseski, osebito obče spoštovanemu gosp. A. Mulleju, on-dotnemu županu, ker ve in zna šolstvo in učiteljstvo tako visoko ceniti, da je blagovolil tako prekrasen šolski dom postaviti — sebi in vsej sosekl v čast, drugim pa izgled in posnemo.
Kmalu po 10. uri je otvoril gospod preasednilc s kratkim ogovorom zborovanje, spominjal se je prerano umrlega iu vrlega Idrijskega učitelja g. žorža.
Potem so se prečita le nekatere naredbe in naznanila c. kr. šolskih oblasti itd. Namestnikom se je zbral gosp. naduČitelj A Kibnikar, a zapisnikarjem sta bila Izvoljena z aklamacijo gosp. nadučitelj J. Krnc in gospodičina Ariglar
V običajnih opazkah je gosp. predsednik gorko priporočal pravilno in natančno sestavljanje uradnih zapisnikov in knjig. O šolskem napredku se je sploh jako pohvalno izrazil — le pri nekaterih šolah se jezikov nauk premalo in površno goji. Potem je povdarjal posebno in priporočal disciplino v šoli in Izvan Šole; kajti otroci naj se vadijo reda in lepega vedenja v vsem in povsodl, oni naj se vzgojujejo [v dobre kristijane in prave državljane.
Vadijo naj se tudi v cerkvenem petji. Mej opazkami je počastil zbor visokorodni gospod grof A. Pace, načelnik c. kr. okrajnega šolskega sveta z gosp, J. Ri-hariem in ostal do konca zborovanja navzoč. Naj omenim še tukaj, da se je tudi Logaški
duhovni pomočnik, za šolo uneti in prijazni gosp. Ćuk, vdeležil zborovanja.
Go«p. predsednik nadaljuje: šolske bukvitrne naj bodo tako urejt-ne. da bodo učiteliem in učcncem v poouk; razdeljene naj bodo toraj v dva dela in sicer, v prvem naj bodo knjige za učiteljevo vpo-rabo in v drugem za učence. Dalje je gosp. predsednik naročil, naj do 10. avg. vsako vodstvo šole izgotovi »vprašalno pole« in do konca avgnsta meseca t. 1. naj se mu pcšlje »razdelitev učnih ur«.
Glede rabe učnih knjig ostane v pri* hodnjem šolskem letu vse pri starem.
3. točbo dnevnega reda: »Zakaj in kako naj se učitelj izobražuje«? pohvalno sta rešila gg. referenta Benedik in Turek. V deželno učiteljsko konferenco sta bila gosp. nadučitelja K. Dermelj in L. Požič izvoljena. V stalnem in bukvarnem odboru so bili prešnji udje po aklamaciji zopet potrjeni.
Iz poročila okr. uč. bukvarne aH knjižnice smo razvideli, da je v spretnih rokah in izvrstno vrejena, zato se je knižičnemu odboru, posebno njegovemu načelniku, zahvala izrekla.
Samostalni nasvet gosp. nadučitelja Benedeka je bil nekako ponovilo vlanske konference — po glasu: »kdor trka, temu se odpre« — v katerem je stanovanja šolskih voditeljev v nekaterih šolskih poslopjih kiitikoval.	(Konec prih.)
Domače in razne vesti.
MeMnl zbor je imel zopet včeraj sejo. — Pred vsem je vodja magistrata, g. Gandussio poročal o onej Emiliji Posega, o katerej so lahonski listi toliko hrupa zagnali, češ, da jo je policija z silo kakor popolnoma pametno tirala v blaznica. Nekateri mestni svetovalci so v tej zadevi interpelirali in magistrat je vsled tega stvar natančno preiskoval in v včerajšnjej seji je magistratni vodja poročal, da na vseh govoricah ni nič resnice, in da je uradno konštatirano, da je Posega res zblaznela ter da ni nobena osoba upli-vala na to, da so mlado Posego odpeljali v blaznico- — S tem odgovorom so bili zadovoljni interpelantje. Potem so bili izvoljeni v mestno delegacijo Bordini, Dimmer, Dr. Mojzes Luzzatto, Rafael Luzzatto, Pervanoglu, Piccoli, August Raskovich, dr. Righetti, pl. Stalitz in Ven-tura. Podpredsednik je nadalje naznanil, da se je odpovedal dosedanji ravnatelj mestnega muzeja, Karol Kunz temu mestu in da se bode vsled tega razpisala ta služba. Asesor Slocovich je naposled naznanil, da znaša ustanova Hermet 2000 gld., katerih obresti se bodo porabljali za obleko ubogim otrokom, katera obleka se bode delila vsako teto na smrtui dan rajneega Hermeta mej omenjene otroke. V tajnej seji je potem zbor imenoval več učiteljev in učiteljic za mestne Šole.
Odbor tržaško čitalnice naznanja svojim ndom, da bode na čitalničnem vrtu vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, počenši z soboto, 19. t. m. koncertna godba. — Vidi se, da se je odbor oziral na željo udov in mi mu sopet presrčno čestitamo k tolikemu vzletu.
Tržaške novosti
Različne testi o goriškej slavnosti in druge se raznašajo po Trstu. Uže pred trimi dnevi so hoteli nekatari vedeti, da je slavnost v Gorici od tukajšnjega na-mestniŠtva tako dovoljena, kakor stoji na programu, katerega je izdalo goriško podporno društvo. — Včeraj zjutraj pa so prišli nekateri uradniki v naše uredništvo in z vso odločnostjo trdili, da je prišel z Dunaja na tuk. namestniŠtvo ukaz, da je treba goriško slavnost brez vsake omejitve dovoliti in da je uže včeraj zvečer odšel dotični ukaz z obligatnim nosom v Gorico. Ko so pa zvedeli, da je šel sam namestnik, baron Preti«?, včeraj zjutraj v Gorico, raznesli so zopet vest, da je Šel sam tija, da poravna ondotna nasprotja. — Koliko je na tem resnice, nam najboljše kaže dopis iz Gorice v današnjem listu. Tudi druge enake vesti krožijo po mestu. Tako na priliko trde z gotovostjo, da so našli te dni na divasko-puljskej železnej progi dinamit in da so nekega dinamitovca ujel ; — potem, da iščejo Ragoso, ker je po-hegnol iz Italijanskega, in da je bila vsa žeieznična proga Istrska stražena mej časom, ko je bil naš cesar v Pulji. — Na vsem tem utegne bili le zadnje resnično, ker je Šlo mnogo žandarjev iz vse Istre in tudi mnogo finančnih stražnikov na omenjeno progo, kateri vsi so se včeraj vrnoli. Ali naravno je, da pota pri takih prilikah stražijo, ker smo na meji in blizo najhujšega gnjezda Iredentarcev, Vidmu.
Kolera v Trstu. PredvčeraŠnjem se je, kakor b.isk raztrobila vest po Trstu, da je neka Terezija Mahne zbolela za kolero. Vsled tega je bilo vse mesto alarmirano in mnogi so zapustili precej Trst ter se preselili na deželo. —Po natančnem preiskovanju zdravstvene komisije pa se je pokazalo, da je omenjeno kletno dekle prenajelo se sadja in buč in si vsled tega pokvarilo želodec. Prijela jo je drizga,
bluvanje in huda mrzlica, s kratka mnogo je bila ta bolezen podobna koleti; toda denes je deklet« uže odleglo in v kratkem ozdravi. — Takih slučajev takozvane ko-lerine je bilo več te dni, prav zato svarimo ljudi pied uživanjem dinj, kumar itd.
Vojaiko. Denes je odšel tukaj vgarni-zonirani polk Aleksander III., car ruski v St. Peter k manevram. Tudi iz Gorice je odšel prav tija tamošnji polk princ Ljudevit bavarski. — Manevre pri St. Petru bode vodil tuk. vojaški poveljnik, fml. bar. Kober.
Z«ntkt loj.V ulici Fontanone sreča/ena necega brivca mlado dekle, katero se je preveč menilo z možem prve. — Ljubosumnost je huda strar. 2ena zgraii dekle, dekle se dolgo brani, obe sti bili uže popolnoma razmršeni; kar naglo potegne žena škarje iz žepa in svojo nasprotnico nevarno rani. Konec je bil, da je policij* ženo peljala v zapor, ranjeno pa so peljali v bližno lekarno, da si leči rano.
Požar. V sredo zvečer ob pol 7 uri je /stal pod streho hiše št. 1., ulica Com-merciale ogenj, katerega pa so ognjegasci kmalo zadušili, tako da ni bilo velike škode.
Ponarejeno dvajsetico je hotel nek fantiček oddati nekej prodajalki sadja na trgu Barriera vecchia, a nek stražnik ga je zapazil in ga peljal na policijo, da se zve, od kod dohajajo ponarejene dvajsetice.
Nesreča. 171etnej Katerini Silig je prišlo pred cerkvijo sv. Antona novega v sredo zvečer tako Blabo, da se je zgrudila na tla in se močno pobila. Odpeljali so jo v vozu v bolnico.
Policijsko. Zarad skandoloznega vedenja na ulici so bile odpeljane te dni v zapor: Marija F. iz Černič in Katarina Z. iz Ljubljane, zaprli so tudi„ necega Feliksa P. 50 letnega berača iz Sempaša, Jožefa L. 42 letnega fakina iz Sežane, Jožefa G. iz Podgrada, oba zarad grdega vedenja in Še 5 drugih domačih nemir-nežev in dolgoprstov.
Dva Interesantna Tržačana. Nek Tiiačan po imenu Guzzi, navaden pisar, šel je pred par leti v Aleksandrijo in je tam službe iskal; postal je častnik egiptovske vojne; ujetje bil od Mahdije-vih vojakov, a Mahdi se je tako zaljubil vanj, da ga zdaj rabi za svojega diplo-matičnega agenta; čita se v Angleških listih, da ga je te dni poslal Mahdi k angleškemu generalu Gordonu, da mu ponuja dostojanstvo emirja.— Drugi TržaČan je nek T. Mendl, nekdanji sotrudnik »Tries-terce« ki je od tukaj pred 5 leti ušel in odnesel tuk. ljudem mnogo tisočakov. Vse je govorilo, daje v Ameriki ali v Avstraliji. Ali na razstavi v Turinu se je posebno odlikoval nek poročevalec nemških listov in to odlikovanje je bilo osodopolno, kajti ital. policija je v onemu korespondentu, ki je tam živel pod drugim imenom, spoznala od tržaškega tribunala iskanega Mendla ter ga dejala v zapor in v kratkem ga pripelje v Trst.
Bazovica. V nedeljo 13. t. m. napravi tukajšna »Čitalnica« veliko veselico ali slavnostno njeno otvorjenje v prostoiih g. M. UrbanČiČ-a pod milim nebom se sledečim sporedom: 1. Pozdrav doŠlih gostov iz Trsta na vrhu Ključa. 2. Godba. 3. »Rojakom« poje dom. zbor. 4. Godba. 5. »Oljki«deklamacija. 6.»Slovenca dom«, pojo vsi zbori. 7. Godba. 8. Telovadba Sokola ali pa — »Slovenec sem« pojo vsi zbori. 9. Godba. 10. »Kje je meja?« vesela igra v 1. dej. 11. »Hrvaticam«, pojo vsi zbori. 12. Ples. — Začetek ob 5 uri pop. Vstopnina za osebo 30 kr., domači fantje in dekleta plačajo 50 kr. K obilnej udeležbi vabi.	Odbor.
Uoperska posojilnica bo imela 20. julija od 9 do i2 ure dopoldne prvi uradni dan. in potem vsako nedeljo v hiši Borisi pri kaznilnici. Vsi udje zadruge se vabijo, da svoje deleže naj kasneje do 17. avgu°ta vplačajo.	Odbor.
čipkarska šola otvori se s 1. dnem augusta t. 1. v Soči, v Tolminskem okraji, kot podruŠnica Dunajske 03rednje čipkarske Šole. Pouk in vodstvo na tej šoli izročeno je Tereziji Komac-evi.
Poduk učiteljem na vlnar-skejinsadjarskej Soli na Slapa. Vršilse bode tudi letos praktični kmetijski izobraževalni tečaj na deželni vinarski in sadjerejski šoli na Slapu v dobi od 15. avgusta do 5. dne septembra meseca. — Učitelji, (kranjski) ki se udeleže tega tečaja, dobodo stanovanje v zavodu zastonj, dalje primerno povračilo za pot in 21 gld. za hrano; zato pa so vezani, udeleževati se pouka teoretičnega in praktičnega ter koncem tečaja dati se izprašati, o čemu uroči jim ravnateljstvo spričevala. Oglasiti seje pri kranjskem deželnem odboru najdalje do 15. dne t. m.
Iz Razdrtega. 9. julija nam pišejo : Ćuli smo v naše veliko obžalovanje, da se je v nekaterih krajih slabo tolmačil članek »Ubogi Slovenci!« tiskan v »Edinosti« od 5. julija t. 1. ker so nekateii mislili, da je pošteni nafi rojak« gospod K. ona izdajica iz našega sela, katera se omenja v gori omenjenem članku In to z besedami: »Drugi je rodom Razdrtec« itd. Ta L. je res rojen tukaj, ter krščen se slovensko vouo in tudi Slovenka ga je se
slovenskim mlekom dojila. Obilnost js menda tega g. pripravila, da se j p obernol od našega naroda, kar mi narodni Rizdrtci jako obžalujemo. Gospod J. K. nam je pa vslm jako drag ter ljub narodni sobčan, katerega splošno kot tacega čislamo.
Spod Snežnika nam pišejo: Skoraj dan za dnevom lod dežuje, sena je letos dosti manj od lani, ubogi ljudje zarad vednega dežja še to malo ne morejo pocušiti, tako da bo spomladi žalostno za mršavo Živinče, kakošno je skoraj brez izjeme. Na Snežniku je bilo juniji meseca mrzlo, snežilo je kot v poznej jeseni, ovčarjem je poginolo več drobnice. Letina kaže prav slabo, mraz i dež vgonobljujeta Še to malo, kar tukajŠni kmet seje i sadi. Mnogo je uboštva kriva tudi slaba navada, ker kmetijstvo je na najnižjej stopinji, drevje se ne sadi. i kav kdo ima. poberejo malopridni otroci, tako da preide veselje tudi skrbnim, da bi kaj sadili. SoU so preredke, n. pr. v Jelšanskej županiji ena sama Šola, v Podgrajah je uže 7 let mladina brez šole, Če tudi je do 170 otrok za Šolo sposobnih. Naj bi glavarji skrbeli, da bi se ljudstvo izobrazilo i se iz temne nevednosti probudilo.
Umrle sle te dni dve za naše kraja zanimivi osobi, eden je Franc vitez Gariboldi, pred letijsodnik v Vipavi, potem svetovalec dež. sodišča v Ljubljani in na posled svetovalec višega sodišča v Gradcu. — Zadnji čas je živel v penziji v Ljubljani in je bil tudi mestni odbornik. Kot sodnik v Vipavi prištaval se je še k narodnjakom, v Ljubljani pa se je povmol v tabor nemškutarjev. — Drugi je: F. Pavsič, nekdaj giasoviti profesor matematike na gimnaziji v Gorici, kesneje vodja gimna-z je in naposled šolski nadzornikv Gradcu. Mnogim sedanjim duhovnom, uradnikom, profesorjem itd. je PavŠič kot original gotovo še v dobrem spominu.
Akademlčuo društvo „Slovenija** ima namen, slovenskim na Du-naji bivajoČim visokošolcern b.ti duševno in zabavno središče.— Da vrši to nalogo, goji v društvenih sejah domaČo znanost in pesem, vzdržuje knjižnico, naroča se in razposoja udom slovenske in slovanske novine, s kratka skrbi zato, da nam ne mine iz srca ljubav do domovine v hudem boji za obstanek sredi tujega sveta, da se jači zanimanje za narodno delo, da se Širi in jasni naše duševno obzoije.
Da se pa ta visoki namen doseže scela, da ustreže nujnej potrebi in želji tukajšnjih slovenskih akademikov, namerava »Slovenija« — edino slovansko dijaško društvo na Dunaji brez stalnega društenega lokala I — omisliti čitalnico zajedno z »Akad. spolkom«, se češkimi kolegi.
A brezuspešen ostane ta naš ukrep, ako nam domači rodoljubi i sedaj ne
EriskoČijo, ker društvo samo velikih, na leto lizu 250 fl. znašajočib stroškov za najemnino, naročnino časnikov, postrežbo itd. nikakor ne zmore.
Dopolnili smo v to svrho društvena pravila, potrjena vsled dopisa vis c. kr. namestništva za NiŽeavstrijsko od 20 julija 1883 Št. 31888, kojih § 22 se glasi:
»Kdor vplača na leto vsaj 5 /?. imenuje se podpornik, drultca ter se vodi kot tak v društvenih, knjigah«. Usojamo se tedaj apelovati na rodoljubno požrtovalnost vsega slovenskega razumništva, osobito pa starih prijateljev in dobrotnikov nafih, in nekdajuih «Slo\enijanov», proseč jih, da blagovolijo stopiti v vrsto naših podpornikov, ter tako pripomoči, da naše prepotrebno i za narodni napredek vsaj posredno važno društvo doseže uže enkrat svoj preuzvišeui cilj, biti nam — domovina na tujem\ Imena podpornikov priobčijo se ob svojem časi v vaeh dnevnikih. Na Dunaji koncem junija 1884 Za odbor akad. društva »Slovenija« K. Triller stud. jur, t. č. predsednik. J. Samctočan stud. jur. t. č, tajnik.
Trsna uŠ se v Istri Širi. Strokovnjaki, ki so zadnje dni preiskovali nograde, našii so jo v Škoflicab in Mlaki v piranskem okraji.	-
Kolera na južnem Francoskem v Tu-lonu in Marsilji se ne manjša, pa tudi ne napreduje močno, vendar vse kaže, da se dalje razširi; uže se je prikazala v Aix-u, kder so 8. t. m. trije ljudje zanjo umrli. V Marsilji je 9. t. m. za kolero umrlo 18 osob, 9. je bilo mrtvih 42, 10. pa uže 54 v Tulonu pa 8. t. m. 15. — Nemški zdravnik Koch je v Tulonu končal preiskave o koleri ter odpotoval v Marsfljo. Te preiskave se popolnoma ujemajo z opazovanji v Indiji. Zdravstvenemu odseku v Tulonu je Koch svetoval, naj si pribavi dosti pravih zdravnikov, ne pa učencev zdravništva. Priporočal je tudi, najsesežge perilo, kaUro so rabili bolniki, iu naj se sobe, v katerih so bili bolniki, za en teden zapro. Pisma naj se razkužujejo, vodnjaki zapro, pošiljanje mleka, ki ima mikrobe, naj se prepov6. Za razkuževanje priporoča Koch karbolno kislino. Naredbe, ki so se storile v Tulonu na kolodvoru, po njegovem menenju ne zadostujejo.
Nesreća. V Kahiri se je zaduji teden (podrl minaret ter trideset ljudi usmrtil lin mnogo hudo poškodoval.
Opozorujemo slavno občinstvo na jutrajsnji izlet v Bazovico z opombo, da se bode pri veselici tudi telovadilo. Odhod točno ob 3 uri popoludnc.
GosDoflarste in trpmsKe stvari.
Nekaj o novoše^nih bankah.
(Dalj-).
Kmetijstvo bi se p> našem menenju le potem vzdignolo, ako bi i)ilo nezadolž-Ijivo in nezastavljivo, kakor je to na Angleškem , za katero je taka naprava velika sreč', ker ako ne bi jo bilo, bi imelu denes gotovo Angleška najsilnejše napore socijalizma na vratu. Ali pri nas, name3to, da bi bili omejili zadolževanje kmetij, olajšali so ga na vse le mogoče načine, tako sicer, da bode jiko težka prelazna doba. kadar se pri nas postavno onuji zarloiženje kmetij, na kar se uprav zdaj dela pri mini'terstvu, da se morda dotični zakon predloži državnemu zboru, morda uŽ8 v jesenskem zasedanju.
Ali to ne bode še zadosti; trebalo bo, da država pomaga tudi z drugimi sredstvima se kmet izkoplje iz dolgov, kateri uže obtežujejo njegovo posestvo. — Vlada lii morala predložiti tudi postavo za osnovo kmetijskih zadrug po okrajih, te zadruge hi morale moralno in materijalno podpirati kmeta, bodisi s podukom, bodisi se skupno obdelovanimi uzornimi kmetijami, največ pa z na take zadruge naslonje-nemi založuami. Ali tem založnam bi morala država priskočiti s posojili na jako nizke obreste, 2 do 37„ in ne
Te založne naj bi potem kmetom po-sojevale po kvečemu 3—3'/,°), potrebnega denara na osobni, a solidarni kredit, kakor to uže zdaj delajo nekatere kmečke po* sojilnice,katere pa ne zadostujejo, ker jim manjka kapitala. Ako je država toliko in toliko let podpirala bogate bankirje s privilegij', po katerih so bili davkoplačevalci prikrajšani za stotine milijonov gold., bilo bi več, neeo pravično, da država odpravi one previlegije ter izdaja sama svoje državne bankovce v tistem znesku,kateri je potreben za promet in kmetijo, potem pa ji ho mogoče par sto milijonov tudi posodi ti na kmetije, to dovoliti kmetijskim zadrugam, katere bi tako državi garantirale z vsem premoženjem kmetskih zadružnikov, potrebnega kredita. Marsikateremu se bode ta državna pomoč zdela težko izpeljiva, ker bi prevrgla vso dosedanjo narodno gospodarsko sistemo; gospodje pri zeleni mizi se navadno boje paradoksov, ker so posebno glede gospodarskih načel strašno ortodoksni; ali prašumo: kaj pa so one previlegije bankam, ali niso to državna pomoč? In pakakošna pomoč, da naravnost rečemo, popolnoma nezaslužena in gospodarstvu škodljiva T)omoč! Ali ni morda kmetijstvo najso-lidnejši steber drž »ve? Kedor pa to pri-r>oznava, mora tudi pripoznavati, da je kmetijstvo v prvej vrsti vredno državne pomoči.
Država bi s tako pomočjo le sebi koristila, ker bi pomnožila najsolidnejše vrednost1, in kolikor več vredne so kmetije, toliko več bremen morejo brez težkoče nositi, toliko lože morejo zmagovati zdaj uže neznosne davke. — Postavno osnovane kmetijske zadruge se svojimi stro-kovnjaškimi šolami, se svojimi uzornimi posknševališči. se svojimi podpornimi oddelki in se svojemi po državi podpiranimi založna mi. ali posojilnicami.kolikoblagosta-nja ne bi to vse razlivalo čez človečanstvo, kako moralne in krepke državljane bi nam vse to odgojevalo. Vse to je jasno, kakor dan in vendar nahajamo prav malo državnikov, kateri ne bi pri takih radikalnih predlogih majali z ramami.
Svet žalibože več živi ob predsodkih, nego pa ob resnici, in to je krivo, da je pravi napredek jako težaven, mej tem ko se prevara oblastno šopiri. — Kmeta, pravijo nekateri učenjaki, treba je prepustiti samemu sebi, sam naj si pomaga. — Ali gospoda, ni baš kmet najbolj potreben pomoči, ni li on vir prve produkcije in naravno najmanj iznajdljiv? — Ali so židovski prevrtani bankirji več potrebni in vredni državne podpore, nego pa ubogi kmet? To so prašanja, vredna resnega premišljevanja in ozbiljnih študij.
Treba nam je konečno še nekoliko pojasniti stanje in razmere kmetskegain rokodelskega stanu nasproti denašnjim gospodarskim načelom, katera podni ra jo le banke in proglasujejo prosto zadolževanje za največo gospodarsko modrost.
(Dalje pri h.)
2j0 metr. stotov Cevlon pUmt. nize vrste po 'tri. Hi do gl. —, uli lini Cjy!on ve'ja ol gl 90 .1<> gl rjo. — Sladkor — vsaki dan slabsn kupčija, prodiilo ke je 4000 vreč sladkorja po gl. 22 do gl 2G'1S. — Sadje — malo obrajtano, le pomeraričti in limoni so dragi in stanejo gl. 3 do gl. 10 - Rožiči gl, 5 do gl T\„ fig- v vencih gl. 10 do gl. 11.—, mandlji gl. 85 do gl. 8'J.—, opuša gl. 11 do gl. 14, cvebe navadne gl. 10 do gl. 11.- Eleme gl 13 do gl. 24.-, Sultanina gl. 13 do gl. IU. — Olje — malo posla. — Jedilno stane gl. 43 do gl. 48 namizno gl. 70 do gl. 87.—, bombažno dobro gl. 35 — Petrolje — stalno na gl. 93i4, a malo prodaje. — Domači pridelki. — Fižol gl. 7 do gl. 12 —, maslo naravno od gl. 80 do gl. 94.— po kakovosti. — Špeh — domači s certifikatom gl. 5S do gl. Cl. — Mast — angleška cl. 55 do gl 56 —, vp<?štatiska s certifikatom el. 62 do gl.G3. — Žito — PS^nica rusk* gl. 9'[t, nger-ska gl. 10,, do gl. 10.70, koruza albaneška gl. #&:>.— Žito bo draŽe, ker ga malo dohaja. — Les — malo kupčije, cene šibke. — Seno — v dobrem obrajtu, prodaja se dobro konjsko po gl. l.i'0 do gl. 1.80, najboljše celo po gl. 2. -siari cent,
Borsuo poročilo.
Borsa mlahova, kurzi pri vsem tem precej stanovitni.
Praktik anta
iz dobre hišo, kije dovršil vsaj spodnje srednjo šole, ter je slovenščine i nemščino zmožen, išče slovenska tvrdka v Trstu.
Ponndhri pod P S 5 posto re-stante v Trstu.	3—2
Dunajska II o r s a
dne //. julija
Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 35	kr. j
Enotni drž. dolg v srebru 81	» 45	»
Zlata renta......102	» 90	»
57, avst. renta .... 95	■ 70	»
Delnice narodne banke . . 851	» —	»
Kreditne delnice .... 299	• 80	•
l.ondon 10 lir sterlin . . 121	» 85	»
Napoleon ....... 9	» 07	»
C. kr. cekini...... 5	» 76	»
100 državnih mark ... 59	» 55 »
Za poletje
oddaje se v najem
v SENOŽEČAH poleg Divače
lepa hiša, pripravna za dve ali tri družine, z 10 sobami, kuhinjo, kl-tjo itd., s pohištvom ali prazna.
Več ?e poizvo od eosp. €!• II. Angeli Jtl, mirodijnicu, na lesnem trgu v Trstu.	2—3
Listnica upravniltva. G. A. M. na Grahovem plačali ste do 15. novembra t. I.
Tržno poročilo.
Kara — Trg je bil jako miren, cene zarad tega manj trdne. Prodalo se je 700 vreč kava Rio po gl. 49 do gld. 65.—, 200 Santos po gl. 58 do gl. 62.—, 200 Java pogl. 65 do gl. 68.—,
Poslano.*)
Prečastni tasti!
Naznanjam Vam, da se dozdaj še nisem zopet oženi]. Da bi pa svoja deca pri sebi imel uŽivaje očinsko radost, da bi se zopet omladil in okrepčal po tolikem udarcu in žalosti, kojimi me je Bog obiskal, odvzimši mi tako brzo preljubljeno ženo, mislim se zopet poročiti z dobro in vrlo žensko.
Prosim Vas, ne bodite užaljeni radi tega, saj svoje rajnee vse življenje ne pozabim. Zahvaljujem se Vam, dragi tasti, presrčno za vse dobrote, obetajoč Vam, da bodem Vas vedno spoštoval in častil.
Odličnim spoštovanjem beležim Vaš zet Szmolen, c. k. puškar 44. infant. polka.
V	Budapešti, 8. julija 1884.
Izjava.
Podpisani naznanuje vsem svojim prijateljem, znancem, kupcem in sploh celemu p. n. slovenskemu občinstvu, da on ni podpisal vkljub vsemu pritisku od nasprotne strani protesta zoper svečanost blagoslovljenja zastave »bralnega in podpornega društva v Gorici«, ter se sploh nikdar in v nobeni zadevi vedel kot nasprotnik Slovencev. V dokaz navedenega zastavlja svojo častno besedo.
V	Gorici, dne 8. julija 1884.
Jurij Može, trgovec z laketnim blagom v 3—2	RaŠtelu v Gorici.
G. lc. priviligirano društvo
Alojzija Nlayer-jeva
ttr£ovina piva v STE-LENICAII v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se Sest mesečna obsto jnost tega piva.	13-24
S4M
U«lanovlj«no 1747.
Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
[5zsE£ESHzsaras!52SESESzsa!
Drogerija
Girolama Hirsch-a i
"Via Ghega nasproti »Lune» Zaloga
romanskega žveplja I. vrste.
Lug «Fenice» za perice po 20 kr. kilo. Barve, mlete z oljem in vodo. kakor tudi, barvo suho-flno mlete I vrst«.
Zidarski čopiči št. 8 po fr. 2 — jeden ; firnež za kočije angleške fabrike Harland & sin v Londonu, konjski fluid od dr. Kwizda itd.	10-10
iE525Z525252525Z5iL5Z5Z525Zn5Z5Z5;
Mlatilnice
SLAMOREZNICE
h	in 3~6 H
ŽITOČISTILNE STROJE £
oddaja po strogo fabriški ceni J^j
J. C. Demšar^ jfj
Železniki (Eisnern-Oberkraio). ![U
Šr
Glasoviti želodčni likćr MA TC0VICH.
Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. O« A* niatcovichu v Kninu (Dalmacija). Zalose v TRSTU v lekarnah Jeroniti in Serravallo, v ZADRU pri Antonu ZariĆu, u ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiću, kder se prodaja in odpošilja
Jtf po 70 kr. sklenica "iMf
Zavitek in porto na račun na« ročnika.	13—24
▼
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(19)
Prodajejo se v vseH glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Oorict, v Trstu vlekami E. Zanetti i O. B. Rotiš, O. B. Faraboschi in M. Ratasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvanenih posnetkov, s katerimi sa zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Popolno Ozdravljenje
1	IN u HITU O
vseh bolezni na Siveih, epileptlčnih
IN SKRIVNIH
po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma oidravil.	9—25
Dr. prof. A. MALASPINA
ud mnogih učenih društev
100, FAUBOURG S. ANTOINE 100,
PAHIS. Posvetuje in zdravi ss pismenim potem.
• Albert® Samassa"
c. k. dvorni zvonar
mmm strojev in gasilnega orodja
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnlce izvrstne sestave za občine, za gosilnu društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrstne ikropilnlo« kakor
drugo orodje in pripomočki zoper požare.	3—12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
Sesatte \w ozodje i?o3ovo3e.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, meliovi iz konopnina in gumija itd. po najnižjih cenaii. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
33 svetinj
iN
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per comneroio «d Induatria.
versamentTin contanti
Banconote: 3'V/o annuo interes«® verso preavviso di 4 giornl
3'/»» » » » » «8» 31/«»» » • » m 30»
Per le lettere di versamento attualraente In circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierd a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni:
3 % •mni»Interesse verso preavviso dl 30 giornl
3 7« • » » M » » 3 meti 3'/s» » n » » »6»
Banco Giro:
Banconote a1/*9/« sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Vlenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco »pese.
Acquisti e Vendite
di Valori, divise e incasso coupons '/»V®
Antecipazioni
sopra Warrants in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra K«/© provvigione per 3 mesi. » effettl 6% interesse annuo sino 1* importo di 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883	{64)—
immMsmmmsmmm*
Brez te varstvene znamke, postavno Zavarovane, ima seto zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper jirotin ter revmatiiem, trganje fo udih, bolečine v Križi ter žiteih, oteklino, otrpnele vde in hite itd., malo Saša če se rabi, pa mine po-volnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo ucvetu zoper (V»r»tr. znamk« j trganje po dr Maliču* s zraven stoječim znamenjenem; 1 steklenica 50 Ar.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steki. 56 kr Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—19
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke 111 bezgavne otekline 1 stekl. C0 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za oh rani en je zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 0 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le Jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše ?e tako] v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja
namofitneni trgu v Ljubljani.
Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.