Nr. 2. Celje, 28. Januarja. 1883. Kmetski prijatel. per JSaumtfreunb. Izhaja vsako drugo in e^terto nedeljo v mesca, in košta i Rokopisi ae nazaj n« pošiljajo. nefraakm .. .a pisma ae ne a poštnino vred sa celo leto I pld. 50 krajcarjev, za pol I sprejemajo. leta 80 krajcarjev. I Za oznanila s« plara za navadno vcrato 6 kr. Denar za naročilo kmetskega prijatelja prosimo pošiljati t gosposke ulice številka (Herrengasse Nr. 6.) Dajte Begu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Ni davno , kar amo svarili avoje prijatelje v nekem članku pred volkovi v ovčji koži, kteri ao is sebičnosti zvolili si kmeta, da jim nevedoč pomaga doseči njihove vmazane namene; opirajo se pri tem na svojo veljavo, ktero imajo samo tam še, kjer jih ne poznajo tako, kakor pri naa. Ti ljudje, kteri so ae overgli kmetom za voditelje in se silijo povsod naptej, — imenujejo se toraj pervaki, — imajo vedno nar sladkejše besede pri rokah, prilizujejo ae vam na vae mogoče načine, obetajo vam hribe in doline, če vaa potrebujejo. Takrat ate verli kmetje, brihlni kmetje, umni kmetje, junaki narodovi i. t d. Za vašim berbtom pa se obnašajo ti hinavci vse drugače. Majhen izgled naj vam resnico tega dokaže. Naš presvitli cesar dal je 23. maja 1873 Avstrijanskim narodom pravico, da sodijo najhujše zločine (hudodelnike) sami. Za spodnjo Štajersko je sodnija v Celji, kamor pridejo šestkrat na leto porotniki iz ljudstva izbrani, da storijo svojo dolžnost in sodijo po svoji vesti. Tu sedijo voiak zraven mestjana, mestjan i zraven kmeta brez razločka stanu, da sodijo po prisegi po svoji nar boljši vednosti in natanjko po svoji vesti. Vse politične prelombe, vsa hudodelstva, rop, umor, vboj, goljufija, tatvina L t. d. in vse prelombe storjene po časnikih imajo soditi ti porotniki, in ni hQo do sedaj še nikoli slišati, da bi bili sodili porotniki oziroma na svojo stranko. Naii spodnjo Štajerski porotniki opravičili so, bodi si Nemci ali Slovenci zaupanje cesaijevo, ko jim je dal oblast soditi čez svojega bližnjega, vedno prav očividno, pokazali so, da so vredni biti sodniki, kakor jim je dovolil naš presvitli cesar. Kar do sedaj $<6 leien, roenn fie — (Sud) bringenb nötbig baben; ba feib ibr braoe Bauern, aufgetlärte Bauern, gefcheibte Bauern, §elben ber Nation u. f. ro. hinter Queren Süden aber — ba benimmt fid) biefe falfdje 3JJen-fd)enforte ganj anber«. Gin tleine« Beifpiel möge bie« beroeifen. Unfer Äaifet bat unterm 23. iJtai 1873 ben Böltern Cefterreid)« ba« tfiedjt eingeräumt über bie fd)roerften Betbredjer f e I b ft ju rieten, jüt Unterfteiermart ift e« ber @erid)t«bof für Giüi, roo fedjSmal be« 3abre« bie au« bem Bolte au«ge!often @efd)roorenen jufammenfommen um ibr SRidjtcram! auSjuüben. Hbelige, Solbaten, Bürger unb Bauern ftben ba nebeneinanber obne Uuterfd)ieb be« Stange« unb Stanbe«, um unter ibrent Gibe nach beftem Siffen unb ©eroiffen ju urtbeilen. Stile poiitifd)en ®erbrechen, Staub, JJlorb, Betrug, Siebftabl u. f. to. foroie alle buref) bie 3< bienen, roelche« unfer gütige »aifer in ben ®eredjtig= teitifmn feiner Bölter gelegt hat, al« er ihnen ba« Stecht ertheilte, über ihre Hiitbürger ju ©ericht ju ft|en. Sa« teinem ehrbaren ffienfdjien in ben Sinn getommen ift, ba* nagen bie Beroaten ju behaupten, baß nämlich unfere ©rfdjroorenen nicht roie ehrliche poštenemu človeku ni prišlo na misel, to jeli so trobiti po svetu pervaki; da namreč naši porotniki ne sodijo po svoji vednosti in svoji vesti temveč, da sodijo pristransko. Ti ljudje se po slovenskih časnikih vam prilizujejo, po nemških pa vaš običaj skrunijo, in hočejo, da bi se vzela spodnjim Štajercem oblast, soditi čez njihove sodeželane. Zares mora vsacega jeza pop&sti, kteri vidi in razumi, kako hinavsko ravnajo ti ljudje na dve strani. Ali morda ni sramota spodnjem Štajercem, če bilo bi res, kar nam očitajo, da nismo pošteni, ter si hočejo pridobiti na ta način sodnijo zase na Kranjsko. Nam se smilijo tisti ljudje, kteri se pervakom dajo voditi, kakor bi bili slepi, da jim lušine še niso odpadle iz oči. Spoštujemo in čas-stimo Kranjsko ljudstvo, pa naši prijatelji na Kranjskem naj sodijo sami. Kaj bi oni rekli, ie bi začelo nekoliko priklateiev trobiti po svetu, da niso dovolj pošteni za porotnike, ter naj bi sodili Štajerci čez Kranjce? Prebivalci lepe spodnje Štajerske niso samo na svojo domačo deželo ponosni , kakor Kranjci in Korošci na njihovo, tudi njihova čast in poštenje jim je ljuba, in gotovo govorimo vsacemu naših kmetov iz serca, če zaver-nemo hinavsko ravnanje pervakov. Kakor pa pervaki hočejo podkopati pošteno ime porotnikom spodnjo Štajerskim, tako pa sčujejo posebno v njihovih v nemškem jeziku tiskanih časnikih proti naši c. k. gosposki, in proti tistim c. k. uradnikom, kteri zaničujejo ravnanje teh ljudi, akoravno bi jim moglo prinesti vsaj za pervi čas koristi. V nemško in slovensko pisanih pervaških časnikih beremo vsaki dan opravljanje in natolcevanje uradnikov , okrajne , šolske in občinske gosposke ; in ti pervaki, ki vedno trobijo, kako zvesti so cesarju, I kako dobri deržavljani da so , ravno ti hočejo namestnikom našega cesarja, njegovim uradnikom kratiti čut in poštenje: in ravno te namestnike cesarjeve mora vsak pošten deržavljan čislati. Kam pa bo prišla deržava Avstrijanska, že se bo vzelo ljudstvu čestitanje gosposke, strah pred vlado, in zaupanje na uradnike P Če je vlada po naši volji ali ne, dal nam jo je naš cesar, toraj moramo jo častitati in ubogati jo. Pervaki pa že vedo, zakaj se prilizujejo, ali šuntajo, ali obrekujejo. Zdaj so se spravili nad visoke uradnike, ker bi radi dobili zase te dobre službe, ali pa za njihove ljubljence, kteri so zvezani ž njimi, ter trobijo i njimi v isti rog; radi dali bi te dobre službe ljudem, kteri so odvisni od njih, in niso tako nepristranski, kakor SDIännet nad) bcftcm ffiiffen unb ©croiff.-n urtheilen, fonbern bafi fie patUjeiijch finb 1 fflährenb biefe Seute in ben flouenifdjen 3eitungen Gud) SBeihraud) ftreuen, fdjimpfen fie i« ifjren beutjdjcn 3eitungen iiber Gueren ehrlichen Gharacter, unb moden Ijaben, bag man in geroiffen RäUeii bem unterfteirifd|en Solfe ba« iRedjt entjieljen fod übet feine angesagten sDlitbürger ju urteilen ! 6« muß einem roirtlich fSorn erfaffen, roenn man ba« flechte Soppelfpiel M' «"b Oirftetjt, roel-dje« biefe Seute fpielen. Obet ift e« nidjt ein ©djimpf, bet un« Unterfteirern jugefügt roirb , roenn man un« Unehrenljaftigteit oorroirjt, bamit auf biefe SBcife bie ©erid)t«barteit für un« nad) Jttain oerlegt roirb? Un« baue« namentlich jener lljeil oe« frainifdjen Bolfež, bet fid) oon ben Betonten blinb-ling« leiten lägt, unb bent bie Schuppen immer noch nicht oon ben äugen gefaden ftnti, mit achten unb ehren ba« ganje trainifdje Solf aufrichtig, aber unfete greunbe im Srainerlanbe mögen felbft urtheilen; roa« roürben fte roohl fagen, roenn einige bahetge-laufene Seilte auf einmal in ber fficlt hetumfchteien möchten, Tie feien jur Slu«übung bet Siechte bet ®e-fdjroorenen nicht ehrlich genug, unb bie Steirer muffen übet bie Rrainer ju @crid)t fitjen ? Sie »erooljnet llnterfteietinatf« finb nicht nut auf ihr fdjöne« fteiri-fdjež $eimathlanb fo ftolj, roie bie Srainer unb Kärntner auf'« ihrige, fonbern Tie haben roie jene auch Gl)« im Seihe, unb roir fpted|en geroig unfeten beften Bauern au« bet Seele, roenn roir in ihrem Slamen ba« falföe Iteiben mit Gnttüftung jiitücf-roeifen. So roie bie 9ßetoaten ba« Slnfeljen bet ©e> fchrootenen in Unterfteiermart au« fchlechten Slbficf)ten untergraben moden, ebenfo h«0en fie befonber« in ihren beutfdjgefd)riebenen 3eitungen gegen unfete t.f.Be« hötben unb jene f (. Beamten, roeldje bem Iteiben biefet Seute trojbem, bag ihnen baöurd) für eine futje 3£it oiedeidjt Stuften gefdjafftn roütbe, mit Berachtung ju fchauen. 3n ben beutfd) unb flooenifd) gefd)riebenen Sßeroafenblättern tann man faft lag für Jag Betleumbungen übet Beamte, Bejitl«-, Sdjul- unb ®emeinbebehörben lefen; unb bie, bie immer fdjreien, bag nut fte allein reich«treu unb taiferireu finb, finb e«, bie bie Stelloertreter unfete« Raifer«, feine Beamten in bem Slnfehen, roelche« ihnen non jebem faifertreuen Staatsbürger gejodt roetben mug, ju beeinträchtigen fuchen. ffioljin foll e« abet mit Defterreid) tommen, roenn bem Bolfe bie gebührenbe Achtung füt bie Behörben, bet Sie-fpecl not bet Slegietung, ba« Betttauen in bie Beamten geraubt roitb ? Ob bie Slegierung«fotm nad) unterem SBunfdje ift obet nidjt, fie mug al« oon Seinet SHajeftät bem Raifet ringefeftt geachtet unb tefpectitt roerben, unb mit iht auch bie Behörben unb Beamten. Sie $ erraten fd)meicheln, heften unb netleumben nie ohne @tunb. 3hn Betleumbungen hoher Beamte gelten ben Stellen, bie fte füt ftcf) unb ihre @ünftlinge erjagen möchten, bamit felbft bie roiihtigften Sßoften bei un« mit Seuten befett roürben, bie mit ihnen oetbunben finb, in ba«-ftibe ©om flogen, utit Seuten, bte nicht unpattheiifih je naie sedajno sodništvo. Pervakom bilo bi go- ! tovo všeč, če bi imeli nar boljše, in nar važnejše I službe po spodnjem Štajerskem, Koroškem in Krasjskem njihovi pomočniki, kteri bi bili odvisni od pervakov v Ljubljani. V prihodnjem „narodnem domu" v Ljubljani bila bi potem naša vlada 1 in gorje vsakemu , kteri bi ne delal pervakom po volji. Napravljali bi vsacemu nar hujše sitnosti, in nar večjo škodo. Mislite si pristranske sodnike, pristranske uradnike po davkarijah, pristranske uradnike pri okrajnih glavarstvih ! kmet, mestjan, in vsi prebivalci morali bi tiho molčati, ziniti bi no smel nikdo besedice, če ne bi se maščevali nad njim pervaki na ta ali oni način. Pred vlado pervakov se bomo na spodnjem Štajerskem že dobro vedili obvarovati, če bi to le tudi Kranjci storili; verli Korošci so že poslali Ljubljanske pervake „rakom žvižgat in ribam pet." Pisali smo danes zopet o ravnanji osrečevalcev naroda in o njihovih namenih. Sami veste da ta gotovo ni vaš prijatelj , kteri si išče sam sebi dobička, kterega ravnanje vodi samo želja vladati drage. Kdor ravna zoper poštene namestnike cesarjeve, je sovražnik sedajnega dci-favnega reda, ta ravno tako ni vaš prijatelj kakor tisti, kteri dela zoper vero in njene poštene služabnike duhovne, ker postavo in vero moramo čislati čez vze. Narod, kteri ne spoštuje ne vere ne postave, gre v pogub. Toraj dajte Bogu, kar jo Božjega, in cesarju, kar je cesarjeva. ftnb, roie e« unfet gegenwärtig functionirenber SRid)ter> ftonb ift. 3)a« roäre ihnen freilich refljt, roenn lauter §elfer«helfer auf ben einflufjreubften Soften in Untet' fteiermarf, »tain unb Kirnten ftt)en mosten, bie oon ben Kematen in Saibad) abbänden mürben! 3m fünftigtn „9)arobni bom" in fiaibad) märe bann bie eigentliche (Regierung für un«! Unb roehe bannieben, ber ben bort bettfd)enben $eroaten nicht ju fflillen märe! Sie tonnten jeben bie gröfjten llnannebmlidjj-feiten, ben grö|teu Schabtn bereiten. 3J!an bente fich nur einen parteilichen ifiicbterftanb, parteiifche Steuerbcamte, parteiliche Seamte ber Sej:rf«haupt> mannjehaften! Set Sauer unb Sürger unb alte Se-roobner müßten brao ftilte fein, fonft roürbe ihn auf ber einen ober ber anbeten Seite bie SRadje ber Set" oafen treffen! Sor bet ©efafjr einet Seroateiiberr-fchaft müffen unb metben mit un« in llnterfteiermart roenigften« ju bemahten miffen, mögen e« unfere greunbe in Rrain auch 'l)un< bie roaicren Härntnet thun e« ohnehin! So (jnben mit heute roieber einmal ron bem Ireiben bet Solf«beglücfet unb ihren 3i'l«" geichtie» ben. 3bt roetbet e« jugeben, bag bet nicht teuer f^reunb fein tann, ber nut nach ©eroiun füt fich ftrebl, unb ben eitle ©etrfcbfudjt in alten feinen §anb> lungen leitet. ®et gegen bie SteUoertreter be« ffaijet« arbeitet, ift ein geinb bet Drbnung im Staate, et ift ebenfo> roenig Guer Jyreunb, al« etroa jener, bei gegen bie {Religion unb ihre §üter arbeitet, benn @efet) unb (Religion müffen bie hbchfte Sichtung genießen, ba« Sott, roeldje« ba« eine unb anbete nicht achtet, gebt unb mufj feinem Untergänge entgegengehen. — ®arum gebet ®ott roo« @otte« unb bem Satfet roa« be« Äaifet« ift. Germ ne podere drevesa. Slovenska zemlja postala je pravo torišče, j kjer se scer ne bojuje vojništvo se sovragom; a bojuje se občinstvo leto in dan, da si prihrani pravice na domačinskih tleh, katere šiloma ugrab-ljajo ljuti in derzni sovražniki javnega miru in poštenega človeškega razvoja. Krasno novoletno jutro je serce razveselilo obraz narave, a Zemljanom ni nič kaj dobrega naklonilo — in tudi nam ni posebne radosti naznanilo ; kajti uverjeni smo bili itak, da imamo do popolne zmage še precej rabato stezo. Pa kako lepo in ugodno vreme pridne delavce le k marlivem delovanju spodbuja, tako nas ! nauduševajo že pervi dnevi v novem letu k previdnem , umnem , zmernem in mirnem postopanju ' proti neprijateljem našega blagonosnega podjetja, ki obeta obilen sad tam, kjer pod preperelem utež- j njem zdihuje in medli kmetovalec slovenskega rodu. — Ne mislite, da hočem s temi versticami koga dražiti, podpihovati, ali zaničevati, ne ! — razkriti hočem le tiste temne resnice , katere poz- nati je potreba vsacemu , ki ljubi svoj obstanek, ki ljubi svoj stan. — Ker se zaničljivo rogoviljenje roti vsem dobrim tudi v pričetem letu nadaljuje, očemo okuženo in smrtonosno podravBko sapo s tem očistiti, da naravnost povemo, kje je korenina, ki je razpihnila razpor med domačini, ki je uzrok, da nismo in tudi nesmemo biti jednakih misli z ljudmi, katerih geslo se po širnih slovenskih tleh trobi: uniriti prijateljsko vez z bližnim vrlim sosedom — Nemcem — in postaviti nedosegliv stolp, v kojem naj bi kraljevala gola sebičnost sč sestrico neumetnostjo. — Nesrečne peticije, ki so razplamtile mirno okolišče slovenskih posestnikov, so stoprv uzrok, s katerimi so pervaški narodnjaki hoteli udreti v vladarsko dvorano, da bi si osvojili kermilo srečno jadrajoče barke — in tem nezrelim in kratkovidnim kapitanom naj bi se potem vklanjali tudi drugi skušeni in izvedeni narodi. A to ne gre! Temn vpreti se, bilo je nravno potrebno vsim, katerim je srečna bodočnost mile naše očetnjave resnobna misel. — Se ve da kriči ta drhal s prilisljivo besedico — , ravno- p ravnost" —; a to so le limance, iz katerih domovinski tiček brez izgube živ — pisanega perja ne uide; to je prosjaiki jež, ki bi rad izgnal pravega lastnika iz priljubljenega mu stanovališča. — Ravnopravnost je uvedena v vsih uradih, kjer je neogibno potrebna - in ravnopravnost v äolah je dandanes vsepovsod v veijej meri nego kedaj; Bog! — d', bi le mladež srednjih in višjih šol so jezikoslovja le pridno poprijela; vsaj bode potem lehko koristila deržavi in narodu — in to brez hudobnega prepira. — Če ae pa v tem obziru stvar le enostransko — pervaško smatra, da bi se naj slovenščina v pervi versti učila, potem zagazimo daleč od pota napredajoče omike — in mladež iz te zmešane dobe govorila nam bode namesto hvaležnosti le prekletstvo na našo gomilo. — Za ljudstvo pa, ki hoče pogledati nekoliko po svetu , po življenji in viditi mnogo kaj, za tiste, ki si bodo morali kje drugod kruha služiti; verle na e sinove, katerim bode povelje stopiti v vojaški stan ; za te domačine pa je ljudska šola, v kojej naj bi se učenci v smislu obstoječih postavnih uka-ov na podlagi materinščine urili v nemščini, brez katere ni mogoče napredka v nobenem stanu! — To resnice preinačiti in ovreči vam — podravski junaki — vendar ni mogoče P! 1 — Poznamo verle in občespoštovane Slovence, ki se pa ne bojijo kar naravnost povedati, da naš jezik ni še nikakor tako razvit, kal cor bi bilo potreba. Ni jih sram očitno spoznati, kar jim ni in jim ne more biti na sramoto. — Kako bi mogel pameten človek zahtevati, da naj bode naš jezik tako razvit, kakor je — nemški P A vendar je tako! — Le berite sami „Gospodarjeve" baharije; tam je črno na belem 1 — Toda na nespametne, hudobne ljudi pa nam se ni ozirati; njim ne bodemo nikoli zadostili, ker ne vejo, da je spoznanje slabosti perva stopinja do zboljšanja. — Kdor toraj taji uboštvo sloveaskega jezika, ta nam razodeva — le povejmo naravnost — svoje lastno uboštvo ! — Zategadelj pravicoljubni, odkritoser ni Slovenci blago mislijo, poprijeti se z živim imetjem tistega, ki v nevednosti jako srečen stopa v potu svojega obraza za plugom, ki srečen poleg vsega svojega truda in terpljenja, svojih skrbi, slabih letin in težkih davkov molčeč poslušati mora domače prepire. 8 tem živeti nam je vroča želja — „ut prisca gens mortalis." — K m e t s k i sin. Program Solnograikih kmetov. Večkrat že smo omenili, kako važno je zedi-nenje kmetov. Po vs;h časnikb bere se : Pomagajte si sami sebi! samo ne eden slovenski (boljše per-vaški)list ne zine ne besedice o napravi kmetskih društev, in zakaj ne P Uzrok temu je očividen, nočejo, da bi kmetje premišljevali sami o svojem stanji, ker spoznali bi, da jim ni treba dvomljive pomoči pervaških širokoustnikov in bahačev, in spoznali bi, da jim ti ljudje napravljajo le škodo, ne pa koristi. Če bi se zdramili naši kmetje, ter napravili kmetsko društvo , bi se brigali sami za svoje potrebe, in bilo bi pervaškega veličanstva naglo konec. Tako igrali so pred kratkim v Celji kmetom pravo šaloigro (komedijo); v resnici razjeziti so mora vsak pošten človek, viditi, kako prederzno norijo ti ljudje kmeto. Poslanca Štajerskih kmetskih občin baron Gödel in doktor Voš-njak oba sedita v deržavnem zboru na desni strani. Ko so v svojem času glasovali o novem gruntnem davku, je glasoval baron Gödel proti povikšanji davkov kmetom, ktere zastopati mu je čast. Doktor Vošnjak pa mislil je drugače, glasoval je, naj sc davki povikšajo Štajerskim kmetom . in hasnil ali koristil je s svojim glasovanjem Kranjski in Čežki deželi. Privoščimo sicer posebno Kranjcem to srečo, pa vendar mislimo, da do sedaj sedi gospod doktor Vošnjak v deržavnem zboru , da bi se potezal za prid Štajerskih kmetov , kteri so ga volili za svojega zastopnika, ie pa v škodo Šta-jercom in v prid Kranjcom. Po tem takem misliti mora vsak razumen človek, da so spodnjo - Štajerski narodni voditelji povedali gospodu doktor Voš-njaku odkritoserčno, kar mu gre. Nikakor ne! Živijo! Slava! Živijo! kričali so mu. in vsi nazoči kričali so za temi osrečniki naroda iz celega gerla Pri tem zboru bilo je nekoliko kmetov na-zočih, in ne bomo se motili, če pravimo, da so napravili to komedijo zarad kmetov. Kako so se vendar ti žlahtni narodovi prijatelji pozneje za herbtom poštenih kmetov posinehovali I Lejte kmetje! tako se godi z vami! Če bi imeli kmetsko društvo, ktero bi samo skerbelo za kmete, takih komedij bi pervaki ne mogli z vami početi. Pa zadosti o tem, naznaniti vam hočemo danes program Solnograških kmetov, da böte vidili, za kaj skerl ijo ti kmetje. Desetega decembra 1882 zbrali so se Solno-graški kmetje, ter zvolili komite (to je poštene može, kteri imajo nalogo doveršiti, kako namenjeno reč), da bi se posvetoval o pravilih in namenih Solnograškega kmetskega društva, v ta komitč voljeni so bili gospod Kirchmair urednik („Linzer Sonntagsblatt-a") in dvanajst kmetov iz bližnjih občin mesta Solnograda. Po dve uri terpečem pretresovanji in tehtanji sklenili so društvena pravila in siedet i program : 1. Soluograško kmetsko društvo zastopa prid kmetov na Solnograškem, brez da bi bilo to v škodo ! drugim stanovom bodisi po mestih, ali po kmetih. 2. Solnograško kmetsko društvo je popolnoma neodvisno, od kogar koli, toraj more v resnici delati v prid svojega stanu. 3. Solnograško kmetsko društvo želi, da ostane deržavna vera, vera keršanska, prostost vere pa naj se ohrani vsaeemu. 4. Solnograško' kmetijsko društvo ne more spoznati, da bi se bilo polajšalo po novi vojni postavi kmetom vojaštvo, in želi, da bi služili v Tojace vzeti mladenči, kteri se «kažejo, da znajo dobro brati, pisati in računiti namesto tri leta, samo dve leti pri stalni Tojni, in da bi se mladenči četer: ega reda ne klicali več v mirnih časih t reservu. 5. Solnograško kmetsko društvo opominja poslance skerbeti, da spolne vlada želje društva. 6. Solnograško kmetijsko društvo se derži sicer sedajne šolske postave, tirja pak, da bi so oprostili otroci po kmetih osmo leto od šolovanja, in da bi se dala pravica šolskim nadzornikom po kmetih, oprostiti otroke revnih starišev od šolovanja čez šest let in pol, če znajo dobro brati, pisati in računiti. 7. Solnograško kmetsko društvo se derži, da obstane šolski nazor v smislu sedajne šolske postave. 8. Solnograško kmetsko društvo tirja, da se vpelje osebni dohodni davek in davek za borzo in fizdavost, da bi plačali tudi tisti nekoliko deržavi, teri so bili dosedaj oziroma delavskega stanu davkov prosti. 9. Solnograško kmetsko društvo želi, da bi se ne smelo prodajati kmetom zavoljo dolgov vsega premoženja, da se jim pusti vsaj toliko, da niso pregnani iz svoje hiše. 10. Solnograško kmetsko društvo tirja, da se popravi pravdarski red, da se pravde končajo hitreje in z manjšimi strošl-i, da bi se sodilo brez- lačilno , da bi se pomanjšala nepotrebna pisarija, tera kmetom mnogo stroškov dela, da bi se vpeljala razsodnijstva, da bi se pomanjšala plačila za koleke (štempeljne) posebno za gruntno premoženje, in bi se vstanovila tarifa advokatom, 11. Solnograško kmetsko društvo tirja, da naj se spolnuje ostro poseljska postave od leta 1882 po celem Solnograškem izjemši glavnega mesta, da se pride malopridnosti in potepanji poslov okom. 12. Solnograško kmetsko društvo tirja, da naj se naglo odpravi nevarnost za premoženje in vlačugarstvo po kmetih. 13. Solnograško kmetsko društvo hoče, da naj se barantija od hiše do hiše zmanjša kolikor mogoče, da se ne škodujejo pošteni obertniki in kupci. 14. Solnograško kmetsko društvo želi, da smejo občine pri ženitvah ugovarjati, da bi se revščina vsaj nekoliko pomanjšala. 15. Solnograško kmetsko društvo tirja, naj se bolje gleda, da se ne pokvari živež, in naj se tisti kaznujejo ostro, kteri kvarijo jedilne stvari. 16. Solnograško kmetsko društvo tirja, da naj se porasumi Avstrija z Nemčijo o dacu, in da naj se varuje vrednost domače živine, žita, moke, mesa itd. proti Ameriki, Ruski in Rumun-ski, in da naj se napravi pogodba z Nemčijo o živinski kugi. 17. Solnograško kmetsko društvo sposna, da je kmetovalcem za svoje obstanje potreba, da se pridobijo nižje tarife pri železnicah. 18. Solnograško kmetsko društvo tirja, naj se pomnožijo poslanci kmetskih občin v deželni in v deržavni zbor, in vpeljanje direktnih volitev z skrivnim glasovanjem, tako da bi se volilo v vsakem okrajnem glavarstvu posebej. 19. Solnograško kmetsko društvo misli, da se pomaga kmetom nar bolj, če se napravijo dobre šole, v kterih se goji dobro višja omika n. p. za učitelje. 20. Solnograško kmetsko društvo zahteva, naj bi se voherniki in goljuii kaznovali ostreje, in naj se odpravi prevelika usmiljenost in vljudnost s hudodelniki. — Prihodnje hočomo govoriti več o kmetskih društvih , danes povemo vam samo še to, da je na gornjem in srednjem Štajerskem več kmetskih društev ; samo pravega moža treba je dobiti, da se v resnici potrudi izveršiti to nalogo, in gotovo ne bo trud brez vspeha, in vse se lahko doseže. Veliko kmetov nam bi sicer reklo, to je vse prav lepo, kar sklepajo ti kmetje, ali ne dosežejo ničesar s tem. Na to moramo odgovoriti: Pervaki vzeli so vam že ves pogom, le poskusite in vidili böte, da vaša zahtevanja ne bedo zastonj , naše ministerstvo hoče in želi sre e in blagostanja vsim deržavljanom, zapeljano pa je po poslancih , kteri ne mislijo na prid svojih voiilcev, kteri imajo vsa druga namena, kakor koristiti tistim , kteri so jim dali čast, biti zastopniki celih občin, če se pa vi zdramite in odkritoserčno poveste svoje želje, svoja zahtevanja , bo go*ovo ministerstvo čestitalo izreke Btoterih ja morda tisočerih kmetskih prebi-bivalcev bolj, kakar besede enega samega, o kte-rem bo potem vidilo, da dela željami svojih voiilcev naravnost nasproti. Dopisi. Ljubljana, 21. januarja 1883. Gotovo vas bo zanimalo slišati, nekoliko o ljudskem zboru, kteri je bil 26. grudna pret. 1. v gostilni gosp. Taučar-ja. Gospodje Zeleznikar, Škerbinec, Šturrn, Kune, Tuma in Regli, govorili so marsiktero dobro besedo o stanju malega obertništva in rokodelstva. Na posled bile so sklenjene sledeče resolucije: I.) Resolucija: Ker po novi obrtniški noveli, katero je slav. državni zbor sprejel ali potrdil, nij nikakor vstreženo ljubljanskim, oziroma kranjskim malim obrtnikom in delavcem, sklene dne 26. decembra 1882 v Ljubljani zborujoči ljudski shod slavnemu deržavoemu zboru na Dunaji priporočati, naj se k sprejeti obrtniški postavi sledeči dostavek napravi: 1.) Slavna c. kr. vlada se odpove izdelavi različnih obrtniških del v javnih humanitarnih, učilnih, kaznilnih ali korekcijlskih napravah, katere si je pridržala v cesarskem patentu od 20. decembra 1859. leta in katere se tudi ravno sprejeti obrtniški postavi ni odpovedala (oddelek V, črka i). 2) Kaznjenci kakor tudi jetniki » posilnih delavnicah naj se vporabljajo le za taka dela, po katerih se lokalnemu meščanskemu obrtu škodi ne dela ni ne konkurira. 3). V povzdigo obrtništva naj se napravijo sa-mostalne, od kupčijskih popolno ločene obrtniške zbornice z močjo izpeljave sklepov svoj'h, katerih višja inštanca naj bodu ministerstvo; potem s pravico si voliti svojega poslanca v postavo dajavni državni zbor in tudi v deželni zbor. 2.) Resolucija: Gledč moraličnega in fizičnega propada rokodelcev, tovarniških delavcev in rudokopov naj se delavni čas na 10 ur dnevnega dela postavno upelje. Delo ob nedeljah in prazdnikih pa popolnoma odpravi. Iz Savinske doline 1. januarja 1883. Naša Savinska dolina je zares lep kos zemlje. Ljubi Bog nam je dal tukaj krasno zemljo, in tisti kmetje, kteri jo obdelujejo pridno in razumno, dobijo od nje dovolji pridelkov. In hvala Bogu so naši kmetje brihtne in prebisane glave, kter hočejo iti naprej, kakor napeljava časi le redko se dobijo še taki, kteri migajo z ramami, in pravijo: Moj ded in moj oče delala sta tako, in jaz ne bom delal drugače O ne! ljudje znajo dobro, da nobena reč na svetu ne stoji pri miru, da hiti vse naprej, da so se naredile pri obdeljevani pola, pri živinski reji, in pri gojin sadnih dreves mnoge dobre poskušnje in skušnje, ktere napeljavajo kmetovalca ravnati vse drugače, kakor delal je njegov oče. Dokaz, da naši kmetje niso maloserčni in zabitih glav, je sajenje hmelja pri nas. Pred nekimi peti leti začeli so kmetje to rastlino saditi in gojiti pri nas, in dandanes je prav malo kmetov tukaj, da bi ne bili posadili del svojega polja s hmeljem. Hmelj umno gojiti je gotovo boljše, kakor posejati celo polje z žitom, — menimo tu, da naj kmetje ne nasadijo preveč pola s hmeljem, ker če pride slaba letina, bi ne imeli živeti od česa, če si ne pridelajo ttTdi žita in drugih za živlenje potrebnih pridelkov. O tem ste Vi že enkrat gorovili v svojem listu. Kar mora veseliti vsacega, ki gleda na tukajšne razmere, je tudi napredek v živnoreji in snaženje živine. Resnično veselje je iti na tukajšne živinske seime. Pred nekoliko let prignali so ljudje svoje krave, teleta in vole umazane na prodaj, večkrat visel je na ubogi živini dve leti star gnoj, ali morda že več. Tega pa že dolgo več ne vidimo, naši kmetje snažijo živino s štrigeljem in kertačo, ker znano jim je, da je snažnost polovica življena. Tudi v konjski reji zapazimo velik napredek. Kako slabe konje so imeli naši kmetje poprej, in kako krasno imajo sedaj! Tako se godi vsacemu, ki ljubi napredek, to mu prinese blagoslov in denarja v hišo. Letošna letina je bila prav dobra, posebno veliko sadja smo imeli,. in več stotin vozov šlo ga na Nemško, od kodar so ga prišli kupovat. Nova kupčija nam so zaklanje svinje. Prodajamo jih na Tirolsko in gorno Štajersko. Šmarje, 21. januarja. Kakor je obče znano, je naš okraj eden nar bolj naseljenih v celi Avstiji, toraj je tudi naravno, da je tam, kjer stanuje več kmetov na kupu pri enakih kmetijskih razmerah tudi več revežev med njimi, kakor tam kjer je malo ljudi, in si morejo pridobiti še iz zemlje svojega živeža, saj se ve, da menimo povsod enak prostor. Žalibog resnično je, da gre blagostanje kmetov pn nas in v Rogatskem okraji rakovo pot. Le malo kmetskih hiš je nezadolženih. Večina naših kmetov prisiljeni so bili že več let denaija jemati na posodo na svoja posestva, prišli so večidel vohernikom v roke, in vedue slabe letine, malo slabega vina po goricah zadolževale so jih plačati obresti. Tako so se dolgovi množili, davkov bilo jo vedno več plačevati, in na ta način je jelo mnogo ljudi, kteri so videli, da bo z njihovim posestvom kmalu konec, pijančevati, da bi se znebili mučnih skerbi, in pekoče žalosti vsaj za nekoliko ur, drugi del kmetov začel pa se je pravdati; vedno slabeje okoliščine napravile so jih jezne in nezadovoljne, toraj so se začeli tožiti, ter so se zakopali vedno globokeje v dolgove, dokler so bili primorani prodati sledni del svojega posestva, od kterega so prodali že popred deloma njive in travnike. Pn takih razmerah ni se čuditi, če je nevarnost na kmetih vedno večja, če se množijo tatvino dan na dan. Žalostno sliko naših razmer smo tu Vam podali, da pa ostanemo pri resnici, moramo tudi reči, da je še dober del naših kmetov na terdnih nogah; — pa ti si pomagajo lahko sami sebi, — mi moramo gledati na tiste, kteri nimajo nič, ali živijo po beraško, kterih otroci so zapuščeni, in ki nimajo denarja, de bi jih redno odgojili. Potegniti se moramo za tiste kmete, kteri nas srečujejo po potih in cestah našega okraja, z vpadlim obličejem, na kterim se že večidel bere lakota. Zemlja toraj mnogo prebivalcev našega okraja ni mogla rediti, če pomislime to, bomo pomagali prav malo ali pa čisto nič ubogim kajžaijem, če bi jim pridgovali, kako morajo gospodariti. Britkosti življenja so vžili že dovolj, in mi, ki živimo v boljših razmerah ne bomo jih .šomoštrovali." Mislimo pa,da bi ae najdla sredstva in pota, po kterih bi se moglo pomagati ubožanim seljakom našega okraja zopet na noge, in jih pripraviti vsaj do nekoliko premoženja, Po slabih in nerodovitnih krajih na Tirolskem in na Kranjskem, v prehudo naseljenih krajih na gornjo in spodnjo Av8trijanskem, na Češkem in Moravskem in po drugih deželah, kjer kmeta grunt ne more rediti, pomagaji si družine, cele vasi, ja cele občine, da delajo različne stvari, ktere nosijo na prodaj, in si prislužijo s tim toliko denaija, da morejo pošteno človeško živeti. Taka dela se imenujejo domača obertnija. Pridni in delavni Kranjci narejajo čevlje, slamnike, žreblje, sita in sto drugih reči za svojo vsakdanjo potrebo, in njihova dela se prevaževajo stotine mil daleč po raznih deželah, ja gredo večkrat čez morje v ptuje kraje. Korošci delajo puške in orožje vsake baže, različne lesene in železne stvari. Čehi delajo Spice i. t d. Kar pa je povsod drugod mogoče, izveršiti moglo bi se tudi pri nas, — če bi le hotli. Kmetske otroke izgojiti bi morali k domači obertniji. Napravile bi se iz perva pri nas v Šmarji in v Rogatecu obertnijske šole z dobrim učiteljem. Zvediti, ktere stvari bi se nar ložje delale ne bilo teško. Za danes naj bo s tem nasvetom dovolj, govoriti čem pozneje več o tem, in veselilo me bo če se moj nasvet iz perva poterdi, in poznej, če so potegnemo krepko vsi Šmarčanje za to reč, tudf izverši. Gospodarske stvari! (Delovanje konjerejcev meseca januarja.) Tisti posestniki žrebcev za pomnožiti pleme, ktšri jih hočejo pripeljati k licenciranji, morajo naznaniti jih pri okrajnih glavarstvih, da se morejo zaznamiti komisijni kraji licenciranja. O obdeleževanji licenciranja veljajo postave, ktere imajo spolniti žrebci, ki dobijo deržavno podporo. Meseca januaija ne smete siliti k dslu kobil, ktere so žrebne. Trebuh kobilni je ta čas tako širok, da se zaderguze napnejo preveč na trebuh, če vlači kobila teška bremena , ali pa vozove; raje tepejo tako budo kobili na trebuh, da poškodujejo maternico in mlado žrebe v maternici, in kobila poverže večidel preraco. Pa če tudi kobila ne pov.-rže prerano, ji je v tem času teško d«lo škodljivo, žrebe je že veliko in potrebuje mnogo hrane, da se mu kosti napravijo in mast, ktera mu je za življenje potrebna. Toraj potrebuje mladič celo hrano, ktero kobila vživa v brejem stanu, da se čversto zredi v maternem trebuhu. Meseca januaija je pa večidel hudi mraz, in kobila potrebuje veliko gorkote, ktero dobiva iz prave piče. Veliko hrane pa v tem stanju ne more zavžiti, ker napolnjena maternica ne dopusti prostora, da bi se napolnil popolnoma lačni trebuh , če je kobila preveč sita, teši jo trebuh na persi, pljuča, jetra in serce , in obotavlja se delovanji teh del živinskega trupla. To delovanje pa je potrebno vsaki živali, če silite toraj delati kobilo v tem stanu teška delu, pokvarite si kobilo, in dobite slaba žrebeta. — Breje kobile, ktere so že blizo časa ne smejo uprezati se nikoli r teške vozove 6 do 8 mescev pred porodom, vpreči se smejo v prav lahke vozove, nar boljše pa je, jih goniti na sprevod , da se malo iztečejo. Stanja za breje kobile pa se brez stroškov napravijo, če posestnik breje kobile pusti stati na prostoru samo brejo kobilo, kjer sta stala popred dva konja, in vsak konjerejeo mora gledati v tem mesecu, da se konjski hlev, kjer so morda breje kobile, vsak dan dobro prezrači, da se odpravijo iz hleva hudi in nezdravi sopari. To pa se narložje napravi, če se izzračijo hlevi popolnoma v tem času, ko se peljajo kobile na sprevod in je hlev prazen , ali pa naj se stelja potrese nekoliko z gipsom, naj se napravijo tudi leseni žlebi čez streho , kteri prinašajo čisti in zdravi zrak, bati se pri tem ni treba mraza. Čistiti hleve s sopari haiicilovimi in karbolovimi (en del halicila ali karbola in deset delov vode), ktere se vlije na vročo opeko da se razsopari je prav priporočati. Konjsko opravo čistiti, da hlapcu sicer dela, pa vesel bo, če bo vidil, kako lepo pleme se je porodilo, toraj pozor na hlapce. P. Z. (Deželni praznik v G r a d e c u.) Perve dni mesesca junija praznoval se bo v Gradecu deželni praznik v spomin 600 letnega zedinenja Štajerske z deželami Habsburške cesarske rodovine, kakor je sklenil deželni zboi v neki seji pretečenega leta. Pervega junija bo praznični zbor, in govoril bo pri tem zboru ud zgodovinskega društva. V gledišči bo posebna igra za ta praznik, na gradskem dvorišči bo seienada, in bo tudi „capfenstrajh" z vojaško godbo. Druzega junija, glavni dan praznikov, bo igrala vojaška godba „tagreveille*, potem bo praznična Božja služba, kteri sledili bodo sprejem deputacij v gradu, odpor razstave omikozgodovinskih stvari v obertnijski dvorani (Industriehalle) morebiti zvezno streljanje na deželnem strelišči. Upa se, da bo prišel tudi cesar obiskat ta praznik, če se to vresniči, se bo imenovan program nekoliko pre-naredil. (Oddaja gozdnih mladik in gozdnega semena.) Spomladi leta 1883 oddajale se bodo v deržavnih sadnih vertih v Premstätten-u Celji, Bruk-ti in Liezen-i ravno tako, kakor poprej-šna leta mladike, da bi se nasadile po gozdih. Revnim posestnikom jih bodo dajali zastonj, brez-plačilno, če le dokažejo, da jih hočejo resnično posaditi. Tudi semena smrekovega, mecesnovega in borovčevega dobijo z ravno takim pogojem zastonj. Bogatim gozdnim posestnikom prodajale se bodo mladike in semena za svoj kup, kakor dolgo jih kaj bo. Vprašanja po dotičnejih določbah, kako se bo oddaja godila, in oglasila, da se bo kupilo toliko ali toliko, morajo poslati se c. k. deželnemu gozdnemu nadzorniku (k. k. Landesforstinspektor) v Gradec ali pa gozdnim komisarjem (forstcommissšr) r Maribor in Judorgrav (Judenburg) slednič do lo. febjuaija 1883. Naznani se še posebno, da se prošnjam za brezplačni prejem morajo doložiti poterdila dotičnih občin, da je prosilec resnično brez premoženja. Razsodbe došlih oglasil izposlale se bodo do konca februarja 1883. (Strašiti ne pomaga nič!) Kakor beremo po časnikih, napravilo je pritožbo 35 narvel-javnejših obertnikov za špirit, in živinskih kupče-valcev pri Dunajskem občinskem zboru in magistratu proti načerti novega teržnega reda. V ti pritožbi pnvijo, da se pritožijo večidel oni, ki dovaževajo toliko živine na Dunajski terg, kolikor je je na Dunaju potreba, ni jim prav , da bi se pa vpeljali obligatni teržni agenti in mesna blagajnica (kasa), to bi jih nadlegovalo in sega v privatne pravice. Toraj veliko kupčevalcev ne bo gonilo več živine na Dunajski terg. Tisti, ki so se podpisali to pritožbo, in doganjajo polovico živine na Dunajski terg, naredili so s tem strašljiv strelaj, in mislijo si, da jim bo to pomagalo Bog ve koliko. Če se vpeljejo na Dunajski terg že davno zaželjene redne razmere, terdijo ti liferanti, bo to zaderževalo marsikoga do-ganjati živine na ta terg, tako terjenje pa je v resnici smešno. Ti gospodje morajo pitati živino pod vsakim pogojem, da spravijo v prid žlempo in enake odpadke iz njihcvih fabrik. Kaj pa bodo počeli s pitanimi voli, če jih ne bodo gonili na Dunajski terg ? Morda jih bodo sami pojedli ? Želimo jim dober tek, pa si bodo gotovo grozno želodec pokvarili. Razne stvari! (Naš kronprinc) mislil je potovati z gospo kronprincesinjo na Gerško. Visok gospod pa se je premislil drugače, opusti potovanje, ter misli podariti stroške, kolikor bi ga bilo stalo to potovanje, tistim, ki so bili poškodovani po povodnjih. Tisočera hvala se mu bo vedla za to dobro delo. (C. k. d e ž e 1 o b r a m b a.) Kakor je znano imajo na Ogerskem že dolgo med deželobrambo (honved) konjike. Naša deželobramba obstoji do sedaj samo iz pešcev, deželobranski minister pa namerja vpeljati tudi pri nas deželobranske drago-narje, kteri so bili do sedaj samo na papirji. (Solnograško kmetsko društvo) imelo bo pustni pondelek pervi občni ali generalni zbor. Udje tega društva morejo postati vsi, kteri imajo gruntno posestvo, izjemši advokatov, žlaht-nikov, duhovnov in vradnikov. (N a L a š k e m) se množi iredentiško kričanje proti Avstriji dan na dan. Pred kratkim v Firenzc poklicani rekruti kričali so norcem enako po ulicah: Zivio Oberdank! pogine naj Avstrija! Laške gosposke so to vpitje dokončale s tem, da so dale zapreti tiste, kteri so naj bolj kričali. (Od drevesa ubit) Gruntarski sin France Hren iz Letuša bil je pri obdelovanji lesa v gozdu Kokorja od odžaganega drevesa veržen na tla, in na glavi tako močno ranjen, da je na mesto umeri. (Krajna železnica iz Polčanj ali Ponkve na Rogatec.) Obertnijski minister dovolil je concesjonarju Graške konjske železnice gospodu Bernardu Kollmanu, da sme začeti tehnična preddela za krajno železnico iz Polčanj ali Ponkve čez Sauerbrunn na terg Rogatec za 6 mescev. (K sme rti obsojena.) V Ljubljani sta bila 22 let star kajžarsk sin Anton Bezlac in 36 let star gruntarsk sin Janez Pavčič obsojena k smerti na vislicah, ker sta umorila žendarja Janeza Lengarja. (Naši ž en d ar j i.) Čuje se povsod le en glas o teh izverstuih deržavnih služabnikih; povsod se častito spoznajo in pohvalijo njihova velikanska dela. Imajo tak red, tako poštenost, tako neu-trudljivi so v spolnjevanji svojih dolžnosti, da gotovo na celem svetu pri takih napravah ne moremo dobiti boljših ljudi. Škoda , da se morajo truditi malo preveč, ker s« posamezne postaje promajhine in jih je tudi premalo. (Na Č e š k e m) je nacijonalni prepir še veliko hujše, kakor pri nas, kjer ga sicer močno umetno redijo. V Praškem predmestji .Weinberge" je sklenil občinski zastop izverstiti učitelje nemške in češke, kteri otroke te občine izverstno podtičujejo s tem, da se jim da višja plača. Češki učitelji jezni, da se je dala čast tudi nemškim, pritožili so se o tem pri občinskem svetu (Gemeinderath)! Nislimo, da jim bo ta vendar povedal, kar jim gre 1 (I z Š e n t j u r j a n. S.) poroča se , da se je po svoji volji razrušilo društvo kronprinc Rudolfovo za sadjerejo, ktero se je vstanovilo pred kratkim. Škoda 1 (R o p.) Tesarja Matija Mlinaija napadel je Jaka Stalleger taberhar (dnevnik) na mostu proti .Gallenhojeh' z namenom obropati ga, in mu je vzel ves njegov denar 3 gold. in 30 krajcarjev. (K rajna zeleznica medSpielfeldom in Radgono.) Ker napenjajo Ogri vse svoje moči napraviti sekundarno železnico od Gyanafalve (Jennersdorf) do Oelsnitz-e že tekoče leto, in bi ta železnica Štajerskim kmetovalcem po krajih Radgona in Murek škodovala ',oliko, da bi se ne mogli več merili z sosednimi Ogerskimi kmetovalci, zahtevajo Štajerci, da bi so že trasirana krajna železnica med Spielfeldom in Radgono ročno napravila. Južno železnico so prosili pred kratkim povedati, kako misli podpirati te želje. Sklenili so nadalje poslati prošnje za to železnico Štajerskemu deželnemu odboru in deželnemu železničnemu komitčju, ki ravno zboruje. S posestniki, po kterih posestvih mora železnica iti, začeli so se že pogojevati o prodaji posestev. (Avstrijanski poslanec v Parizu) graf Wimpfen usmertil se je samega sebe. Pravijo, da ni bil pri zdravi pameti. (Novi živino zdravnik.) Za c. k. okrajno glavarstvo Slovengradec imenovan je bil živinski zdravnik diplomirani Janez Munda v Slo-venemgradcu. (V doljnem Dravburgu) bili voljeni so gospod Franc SchrStter župan, P. Zweimüller in B. Bernardi občinska sodnika. (Učitelji v Gradec u) napravili bodo letošni predpust .učiteljski večer.* Cisti donesek tega večera dal se bo v blag namen. Nekteri gospodje učitelji bodo imeli govore, potem bo se pelo, in konča se večer s plesom. (Za poravnanje reke Mure) od Gradeča do Ogerske meje naj bi dala deržava od leta 1883 do 1894 vsako leto 23.100 goldinaijev. Tako se želi, če pa bodo dovolili Čehi nam Štajercem ta denar, je drugo vprašanje. (Grozni požar.) V mestu severne Amerike z imenom Milwankee je pogorela oijaško velika gostilna (botel) Sto šest in osemdeset ljudi je zgorelo. Najemnika te gostilne sumijo, da je zažgal, toraj so ga že zaperli. (U 8 t r e 1 j e n) bil ji pred kratkim v Pragi nek zapert zavoljo nevbogljivosti. Ustavil se je namreč k oknu svoje izbice, zasramoval je stražnega vojaka, kteri ga je opominjal, naj bo miren. Na to pa je pljval na vojaka, kteri razserjen pomeri nanj, in ga ustreli. (V Avstraliji) delajo železnico, ktera bo šla od enega konca do druzega tega dela sveta. Železnica bo dolga 1000 angleških mil. (V e 1 i k p o ž ar.) V mestu Berdičav na Ruskem naredili so lesen circus, kjer so igrali umetni jezdici. Pred nekimi 14 dnevi pa je nastal tam velik požar, celo leseno poslopje je do tal pogorelo, in zgorelo je 300 ljudi, Ruska nerodnost je občje znana tndi tukaj so vrata za silo zabili z žreblji. V resnici grozovito ! (Jezuitska cerkev v L v o v u) (Lemberg) bila je pred kratkem zaperta, brez da bi se bilo to popred naznanilo. Čudne reči so se toraj razširjale o tem, rekli so, da je bil v zakristiji nekdo umorjen, in »e mora za to cerkev vnovič blagosloviti. Čez nekoliko dni pa so jo zopet odperli. (Nove davkarske postave.) Finančni mjnister predložil je deržavnemu zboru nove davkarske postave, da bi jih poterdil, ktere bi deržavi zopet nekoliko milijonov donašale. Ker te postave male obertnike, in tiste kmete , kteri delajo doma različne dela, posebno teško zadenejo , vpirajo se nemško liberalni poslanci poterditvi teh postav. Poslanci kmetov na spodnjem štajerskem in Kranjskem še niso povedali, kako mislijo tem, ker tudi Čehi do sedaj se niso govorili; pervi poslanci pa imajo le redko svoje mnenje. Davkarska predloga, ktera bo postava, če se poterdi v deržavnem zboru, pa ima to dobro, da bodo prisiljeni tudi veliki kapitalisti odpreti svoje svoje mošnje, in plačati od svojega bogastva davke, kteri so v razmeri z drugimi še vedno premali. Koroški poslanci trudijo se pridobiti svoji po povodnjih tako grozno poškodovali deželi deržavne pomoči. Mislimo pa, da je trud zastonj, ker Čehi potrebujejo deržavni denar za kaj druzega. (F r a n c o z i s o b i 1 i i n b o d o nemirno in nezadovoljno ljudstvo.) Imeli so že iz različnih rodov kralje in cesarje na prestolu, pa so jih odstavili. Sedaj imajo že tretjikrat .republiko« to je samovlado ljudstveno brez kralja ali cesaija. Narod voli si kakor pri nas poslance, kteri si potem volijo postavodajalni zbor in predsednika, naj višjo oblast na Francoskem. Sedaj pa to nekim zopet ni prav. Po smerti Gambettovi hočejo nekteri zopet kralja, drugi pa cesarja iz Napoleonove rodovine, toraj grozi Francoski deržavi zopet nemir. Sreča Francoski deržavi je, da večidelj deržavljanov hoče imeti mir. Dvomiti pa ni, da bo prej ali pozneje tam grozna zmešnjava. (Stanje na Turškem) je dan na dan slabeje. Nedavno rsizperlo se je nekoliko stotin vojakov blizo Sultanove palače zavoljo nekoliko zaver-ženih žensk, in jeli ao se pretepati, tako da je ob- ležalo več mertvih vojakov na mestu. Cel spolk (regiment) moral je priti , da je končal tepež. Iz tega se vidi, kako spoštujejo turški vojaci svojega naj višjega gospoda Sultana. Govori se tudi, da so poskušali že tečkrat Sultana umoriti. (Dela z a p e r t i h.) Kakor je znano vsacemu primorani so vsi jetniki, kteri so zaperti več let, naučiti se kakega rokodelstva. Eden se nauči čev-Ijarstra, drugi mizarije, tretji tkanja itd. Očividno je tudi, da morajo delati ti kaznovani veliko bolji kup, kakor drugi rokodelci, toraj škodujejo poštenim rokodelcem in mojstrom po mestih in na kmetih. Par dobrih in lepih čevljev velja pri poštenem čevljarju 6 goldinarjev, in ne more jih dati boljši kup, če ne pride v nič, v zapornici pa se debijo za 4 goldinarje. Da bi s" to odpravilo, nasvetoval je nemški poslanec Lienbadier vladi, da bi se po kaz-novalnicah delale samo take reči, ktere so za reveže, ali pa za deržavo, da bi se ne škodovalo rokodelcem. Tudi Štajerski poslanec Heilsberg se je za to reč dobro potegnil. (Grozna nesreča.) Kakor je znano nar ' več tistih Nemcev, kteri hočejo zapustiti. Evropo, in si iskati nove domovine uni kraj morja v novem svetu, odjadra iz Hamburga ali Bremen-a. Pred kratkim se je odpeljala Demšna barka „Cimbria" proii Ameriki v kteri bilo je čez 400 ljudi. Med potom raenkrat nastala je nenavadno gosta megla, toraj je zapovedal kapitan ladije prav previdno in počasno voditi jo. Kmalu pa so zapazili na nemški barki, drugo ktera je jadrala z nar večjo naglostjo in močjo ravno proti neinški. Nemški kapitan je zapovedal mahoma uslaviti barko pa prepozno je, jadrala proti njim trešila je v nemško ladijo s tako močjo, da so se ji razrušili tramovi, in je bilo morje v curkih v nesrečno barko. Bila je ta Angleška barka .Sultan", kakor se je zvedllo pozneje. Kako grozno moralo je to biti, po noči, pri gosti megli v sredi širokega morja 436 ljudi na barki, ktera se mora potopiti vsaki čas! Kapitan častnici (oficirji) in mornarji na nemški ladiji ravnali so vsi prav pogumno, nobeden pri grozni nesreči ni zgubil glave in pognma, prizadevali so se rešiti, kar je bilo mogoče. Zalibog. da rešilni čolni niso mogli sprejeti vseh potnikov, ker barka je tonila strašno naglo, v desetih minutah vtonilo je vse v morje. Častniki pometali so že popred vse v morje, kar je bilo lesenega na barki, klopi, in vse kar so mogli od-tergati, da bi se nesrečneži, kteri so se potopili z barko, vsaj nekoliko časa mogli deržati nad vodo, ker mislili so za gotovo, da bo angleška barka vse mogoče skusila, rešiti vsaj toliko ljudi, kolikor bi bilo še mogoče. Pa grozno so se prerajiali! Angleška barka jadrala je naprej, kakor bi se ne bilo zgodilo nič, pustivši nesrečneže grozni osodi. Ker so bili rešilni čolni preveč napolnjeni, vtonila je večina popotnikov. Zadnji, ki je zapustil barko bil je kapitan, pogreznil se jo v morje. Pri življenji ostali prišli so deloma v Hamburg, pa so ubogi vsi bolni prestane groze. Šest bark jadralo je na mesto nesreče, koliko ljudi so še rešili, do sedaj ni znano, pa najvišje drevo gledalo je še iz vode in dobili so čez deset ur viseti nekoliko nesrečnežev po vervib, in rešili so jih iz groznega stanja. Proti kapitanu angleške barke se je že ustanovila preiskava. (Stara vrana.) Blizo Markircha (pri MQM-hausen-u v Elzaciji) vidil pred nekoliko dnevi nek kmet vrano, ktera je imela na vratu nekaj privezanega , česar kmet ni mogel razločiti. RLdoveden, kaj bi bilo to, kar nosi vrana na vratu, hiti po pnško, pomeri na vrano; puška poči in vrana pade mertva na tla. Ko je pogledal, kaj ima vrana na vratu, vidil je da je bila skupaj zvita plchovina, v kteri je bil denar s podobo Napoleona pervega, in papirček, na kterern so bile zapisane te-Ie besede: Živo vjel sem to vrano , živo zopet jo spustim, naj bi živela še dolgo časa! Frankobrod n. M. leta 1814. Schertlo podobar Hochstrasse Nr. 61. Zopet novi dokaz, kako dolgo vrane živijo. (Koliko zasluži gostilničar pri pivu (biru). V restavraciji na nekem kolodvoru zahteval je popotnik maselc piva. Dobil pa je tako slabega , da ga ni mogel piti in steklenica je bila nenavadno mala. Koliko velja pivo F praša gostilničarja. Dvajset krajcarjev, mu odgovori. Koliko pa zaslužite pri steklu piva? vpraša nadalje popotnik. Dvajset krajcaijev mu zopot ongovori. Kako je to mogoče? ga vpraša. Prav lahko pravi gostilničar; za pet krajcerjev pivo našpricam, za pet krajcerjev je maselc manjši, kakor drugod, pet krajcerjev dobička mi da pivovar od vsacega maselca, in za pet krajcerjev piva mi pusti vsak pivec nespitega. — Tako mora vsak gostilničar na železnici obogateti. (V g a n j k e.) Kteri rokodelec je nar počas-neji P Odgovor: Vervar, ker vse dolgo dela. Kdo se meša v vse? Odgovor: Dimnikar (raufenkerer), ker on praska to, kar ga ne serpi. Smeinica. Kmet toži svojega soseda zaradi razžaljenja časti. Ko stojita pred sodnikom vpraša sodnik toženega : Povejte mi vendar prav po resnici, kje ste se pa vi naučili tako „äinfati" ? Kmet misleč, da mu bo zmanjšal sodnik kazen, če pove golo resnico, odgovori: Samo eno leto sem čital pervaške časopise , in v tem času se nisem naučil druzega iz njih kakor „äinfati.* No prav me veseli, da ste govorili resnico, pravi mu sodnik, pa vendar moram vas obsoditi po postavi šest dni v zapor, če hočete morete rekurirati. Tega pa že ne bom storil, mu odverne kmet, ker vem, da bi mi nič ne pomagalo; ali to pa rečem, da celo svoje življenje ne bom več iskal poduka v pervaškem mačku, naročil si bom rajše .Kmetskega prijatelja* ali „Celjskega lisjaka* kakor ga pervaki imenujejo. Loterijne številke: V Trstu: 6, 85, 42, 66, 59. V Linci: 35, 18, 56, 21, 49. mmmmmmmmmtm ZaMleidendenjur Mrlt Das dcntistischo Etablissement des Dr. J. Hoi8el, pract Arztes in Cilli, bleibt in dieser Saison nur mehr bis zu Beginn des Monates April in Thätigkeit. In demselben werden alle zahnäiitlichen Operationen vergenommen und zahntechnische Arbeiten jeder Art ausgefflhrt. ?o— Mertvaške trag® /'» rf*l «rf «I» ao 0Oitl. se dobijo vsaki čas pri VIKTORU NASKO, gosposke ulice it. 16. F- 0m m m m lan Gnojni gips (TrlžiaJeTr), i ki ima 97°/p kristalizirsnega ivepljenokislega apna, ki je za polja, kterim apna manjka prav dober, in za detclo, za travnike, za hleve nastilati in posipati gnoj, II tudi ga je dobro mc&ati med gnojnico, ta gips prav j, po ceni prodaja l BetriebsleitüM les VordeMler Gyps-Benbanes Post: Mödling, Sttdbahii. f—-;-S Naj boljše zdravilo za govedino živino, kadar jo napenja, prodaja in pošilja okrajni živinski zdravnik J. Schlächter ix Kufktoine na Tirolskem. Samo ena steklenica, ki ne velja več ko 60 kr., zadostuje za večkrat; in se zdravilo da ohraniti yeö let. k " / — u — tfXXXXX XXXXX) tWWMt ttttXM O Naznanilo. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega društva proti požaru (Wechselseitige Brandschaden Versicherungsanstalt) v Gradecu naznanja vsem deležnikom p. i., da so sc začeli plačevati društveni doneski za leto 1883 s per-vim januarjem letošnega let«, in se prejemajo ti doneski vsaki čas pri ravnateljski blagajnici (kasi) v lastni hiši št. 18/20 Sackstrasse v Gradecu, in pri vsih distriktnih (okrajnih) komisarijatih. Naznani se nadalje društvenim udom p. i., kteri bili so zavarovali pervih devet mescev leta 1881 svoja poslopja pri tem društvu, in so ostali zavarovani brez prenehanja pri društvu, oziroma so zavarovani še za leto 1883, da je predlagal oskerbniški svet (Verwaltungsrath) v občnem shodu 20. junija 1882, poverniti pet procentov previšeka leta 1882 pridobljenega pri zavarovanih poslopjih deležnikom nazaj, da se je v občnem shodu ta predlog odobril, in plačajo toraj imenovani deležniki za letos pet procentov (pet od sto) manj. GRADEC mesecu januarja 1883. Ravnateljstvo vzajemnega zavarovalnega društva proti požaru v Gradecu. nnnnnn Za ponatis »e ne plačuje nič. ••• ««o • ** P * • •• • •• Jan. Ratnscfi v Celji gosposke ulice, prodaja 500 pol lepega konceptnega papirja po IT 1 n- •• kr. "M 500 pol uradnega (kancelijskega) papirja IV a a. 4o kr. 100 pol načertanega papirja za pisma IV mm kr. -VG 100 ovitekov (couvert) za pisma it4 kr. I škatljica 144 dobrih jeklenih peres ---• SS kr.-- e»« »«» prodaja po tako niskej ceni le JJJ Janez Hakusch v Celil. **S S*»»»*»»»**»»»«»»»»»»»«»»»»»»»»»»** #»»»»»**•»**«»«#»**»»*»»»#»»»»#*»*## Z dovoljenjem Terbovljske občinske uradnije prodalo bo Terbovljsko premogarsko društvo I. februarja 1.1, ob devetih dopoldne pred družbeno gostilno (restavracijo) 16 vpreženih konj, kterih društvo sedaj ne potrebuje, po javnem dražbanji za gotovi denar. K temu dražbanji vabijo se priljudno mnogi deležniki. Železniški vlaki so prav pripravni, ker pride lokalni vlak iz Celja in mešani vlak iz Tersta in Ljubljane ob pol osmih zjutraj t Terbovlje. . Svinjskih ščetin kupuje v vsaki množini, in jih plačuje nar dražje JANEŽ SAGER v CELJI poštne ulice it. 96. s Stebre brzejava g kolikor jih kdo ima kupuje J. Sima v Celji. Važno za Ne mislite, da gospodinje! j . boljšo R in boljši kup dobite, če jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Tersta kupite, kot pri nas. Mi dva prodajava kavo kilo po goldinaiji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. prodajava prav dobro in lepo dišečo. Tudi _ čaj (Tla.©©) prodajava po stari ceni od 5 goldinaijev m višje, akoravno je davk večji. 5 kilo in več Bkupaj po pošti poiiljava ie «enejii. Walland in Pellö, r CeJJu, na velkem trgu in t poštni ulici. Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Glantichnigg. - ZaloJba in tiak Janez Rikuscli- 7 Oelin.