Posamezna iievtfka 1 bin.
Poitnina pavSallrana.
Štev. 7.
V Ljubljani, v torek 6. februarja 1923.
Leto I.
& P -
Ä#«
NABOSHO RAM KALNI DNEVNIK
izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti•Ljubljana1'. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se ie do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor» Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Reparacije
in Poruhrje.
, Franclji gre neizpodbitno zasluga, tfa je z energičnim nastopom v Poruhrju Premaknila reparacijsko vprašanje % Btrtve točke.
Kontinentalno časopisje obeh struj, Sermanofilske in frankoiilske, se sicer medsebojno prepira in skuša z raznimi argumenti gospodarske in politične prirode braniti in napadati akcijo Francije, toda tendence tudi v tem slučaju ni moglo prikriti.
V nemškem časopisju se trdovratno Vzdržuje stalni refren stare pesmi: Francija goji imperijalistične nakane, »jej ne gre samo za gospodarsko eksploatacijo Poruhrja, marveč za popolno mučenje Nemčije. Znano je, da je velik ößl nemškega časopisja v kapitalističnih rokah. Te strune javnega mnenja Ubirajo mogočni predsedniki raznih koncernov; predstaviteljem kapitala je bilo mnogo na tem ležeče, da se javno mnenje Evrope sistematično uverava o ne-Biožnosti plačvanja reparacij. Ta sijajno zasnovana propaganda je rodila lepe uspehe. V Angliji so se jeli oglaševati autoritatvni finančniki z dokazi, da Nemčiji res ni mogoče plačevati. Tako si ie mogoče tolmačiti nastop Bradbu-ryjev v reparacijskl komisiji in serija Člankov, v käterih je Lloyd George obraziagaj gospodarske nesmiselnosti, hirajoče iz versajlske pogodbe.
Vsa znamenja torej kažejo, da je z okupacijo Poruhrja prešlo reparacijsko ^Prašanje v odločilno fazo. Nemčiji se-pj ne preostane noben izhod, kajti lasno je, da se bo morala končnoveljav-odločiti za konkreten odgovor. Ali — nli? Strogo vojaški značaj okupacije Poruhrja je pridobil Nemčiji navideznih Empatij, ni pa v niti najmanjši meri ^manjšal pravne upravičenosti Francije 00 Produktivnih garancij. Dolžnost na-tekuje Nemčiji dosledno izpolnitev vseh Pogojev, ki vključujejo obnovo poruše-Pohrajin. Francija je investirala v ovo severnih departmanov okoli 90 ujard, misleč, da ji /bo Nemčija z rednu Plačevanjem pomagala iz deficitov, Vfere ie zabredla proti svoji volji. Ta OKolnost je Francijo prisilila z vso nujnostjo, da se je oklenila sankcij, in ka-or izgleda, je^ m sile, ki bi jo mogla od-rniti od zacrtane poti, zlasti še radi te-mi, ker je ämensko-angleSka nevtral-aost neobvezno pritrdla g. Poiacareju.
Sedaj, ko je najkompliciranejše in-«ustrijsko področje kontinenta izpreme-nieno v vojaško taborišče, nastane vprašanje: ali je Francija sigurna svoje zma-Se v tej gospodarski borbi in da-ll jo zadovoljujejo dosedanji nspehi te akd-Jkjsah, ki zmore trezno in brez pred-»Okov presoditi dejanjski položaj v upiranem ozemlju, mora priti do lojnega zaključka, da je francoski opti-slede predvidene rentabilnosti n raJQo tako neosnovan, kakor in đZ* do®išliija o zlomljenem nava-žp	Se ie tega sredstva zavedal
na	j® v zbornici odgovoril
kaj z, evno vprašanje, češ, »da je ne-«J malega boljše kot nič.« Spričo brzo Franr.- feakclje po vsej Nemčiji je
trJho^M* dokler i0 vodi miseh ha je ^ Nemčijo prisiliti k spoštovanju mi-
obvezn p.°£od?e 50 52 izvirajočih
VWh nränv1^	apatij
morala prej ali slej nositi posledice svojega dejanja. Neki vseučliškj pro. t^or v Monakovem je postavil tezo-*8eseda revanša je Iranoskega iz~ in je bila do včeraj nemškemu bi-tuja; ta beseda je po zaslugi fran-
Joku nestrPriost'; sedai P°stala last celega nemškega naroda...« odgov^3 Paljevina stoji, kakor se je na neomJ^ mestih vedno povdarjalo, , V te" 110 Ila stališču mirovnih pogodb, demok 3bupiii borbi med reakcijo in edSn - n10 so mirovne pogodbe še ne	za evropski mir. Nikdo
po,- ,? apodiitiično, da je revizija teh da5r ™,-^Sti pa v določbah gospo-ma t2k,P ‘ ne2a značaja - popolno-oztia SÜCe!la' ^eahio življenje se ne bodo z™ mrtVe, irke- Prišel bo čas, ko ho SDo	in premaganci prišli
obzirnostmi3’ da pohlep in brez-POlitiki rZZ morel° biti gonilne sile v Povojne Evrope, Dokler so v
Nemčiji mogoče »Hakenkreuzler«-orga-nizacije in na Madžarskem »probujajoči se Madžari«, torej udruženja, ki stremijo za vzpostavitvijo bivših monarhij, tako dolgo je potrebno, da se zmagovalci opirajo na svoje naravne pravice. — Nemčija dolguje Srbiji obnovitvene stroške, zajamčene v določilih versajlske pogodbe.
Trenutno je stanje reparacjskega problema tako, da se bo v termnih In oblikah plačevanja še mnogo razpravljalo, nikakor in pod nobenim pogojem pa ne sme priti do tega, da bi Nemčija s svojim manevriranjem prevarila opustošeno Evropo. Popuščanje je še dopustno, odpuščanje pa je izključeno
Zopet atentat na bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega.
ATENTATOR VRGEL BOMBO v GLEDALIŠČU. — NOBENIH ČLOVEŠKIH
ŽRTEV.
Sofija, 5. febr. (K) Snoči se je vršila v tukajšnjem Narodnem gledališču slavnostna' predstava v proslavo 65ietnice obstoja gledališča. Predstavi je prisostvoval tudi ministrski predsednik Stambolijski. V njegovo ložo, v kateri so bili tudi nekateri drugi ministri, ie nekdo vrgel bombo, ki se je razpočila. Žrtev ni bilo in tudi povzročena stvarna škoda ni velika. Identiteta napadalca je bila ugotovljena. Predstava se je mogla nadaljevati.
Beograd, 5. febr. (Z) Tukajšnje bolgarsko poslaništvo objavlja: Snoči ob 10. je bila vržena bomba proti ministrskemu predsedniku Stambolijskemu, ki je prisostvoval slavnostni predstavi povodom 65. obletnice ustanovitve Narodnega gledališča. Z njim so bili v loži tudi ministri Bakalov, Obov in Ja-nev. Bomba ni padla v ložo, ampak ie eksplodirala v zraku. Ministri so pravočasno zapustili ložo. Človeških žrtev ni bilo. Ime napadalca je znano in policija ga zasleduje. Vsled atentata se mir in red ni kršil. Povsod je vse mirno.
Za mir Evrope.
VAŽNA RJAVA FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. FRANCIJA MORA DOBITI ODŠKODNINO.
Pariz, 5. febr. (K) Pri pojedini udruženja republikanskih novinarjev je podal ministrski predsednik Poincare pregled o razvoju dogodkov, ki so dovedli do zasedbe Poruhrja. Naglašal je, da je bila Francija po večletni potrpežljivosti spričo slabe volje Nemčije prisiljena poseči napram Nemčiji po politiki prisilnih odredb. Francija, je dejal ministrski predsednik, hoče imeti le odškodnino za svoje porušene pokrajine in noče biti več izpostavljena napadom, — več ne iščemo ne v Poruhrju in ne v Porenju. Ako bo, potrebno, se bomo
odločili še za dopolnilne gospodarske ukrepe, toda popustili ne bomo. Lojalnih predlogov ne bomo odklonili, ako nam jih Nemčija stavi, toda proučili jih bomo, ne da bi umaknili svoje pogoje, brez kakršnihkoli obljub in ne da bi opustili zastavščine, ki jih zahtevamo. To kar hočemo, je pripravljenost, in sicer trajna. Gre za mir Evrope. In ta mir, od katerega ne zahtevamo niti kvadratnega centimetra zemlje, v kateri iščemo le vojno odškodnino in svojo varnost, smo odločeni zgraditi na podlagi, ki se ne da porušiti.
Lausannska mirovna konferenca.
KONEC LAUSANNSKE KONFERENCE
Lausanne, 5. febr. (K) Ker se je poskus posredovanja Bomparda pri predsedniku turške delegacije Ismet paši izjalovil, so načelniki delegacij na mirovni konferenci ugotovili, da ni mogoče nadaljevati pogajanj. Zaradi tega so sklenili zapustiti Lausanno. Angleška delegacija je že odpotovala.
Pariz, 5. febr. (K) Večina pariških listov meni, da zadnji dogodki na lausannski mirovni konferenci nikakor ne pomenjajo neposrednje nevarnosti v Orijentu.
Lausanne, 5. febr. (K) Na včerajšnji popoldanski seji so predsedniki zavezniških delegacij predložili Turkom sledeče predloge:	Kapitulacije:
Ustane pri francoskih predlogih, po ka-
terih se mora pred uvedbo sodnijskega postopanja obvestiti konzul one države, čije podanik se sodno zasleduje. Reparacije: Kompenziranje po zaveznikih zahtevane reparacijske vsote 12 milijonov turških funtov v zlatu s turškim zlatim depojem v istem znesku v Nemčiji in Avstriji, ki je bil izročen zaveznikom. Ta predlog se sprejme, pač pa se odklanjajo zavezniki, da bi Grčija plačala Turčiji vojno odškodnino. Mosui: Zavezniki se strinjajo s turškimi predlogi (direktna ureditev med Turčijo in Anglijo)« Gospodarske klavzule: Zavezniki vztrajajo na svojem stališču, toda s pridržkom nadaljnih gospodarskih pogajanj tekom šestih mescev.
Katastrofalen potres v Tihem oceanu.
Dunaj, 5. febr. (K) Potresni aparati tukajšnje meteorološke opazovalnice so zaznamovali dne 3. t. m. katastrofalen potres, čigar središče je najbrže na Kitajskem. Prvi sunek so čutili na Dunaju ob 17h 13' 18” srednjeevropskega časa. Največ ja oscilacija je znašala na Dunaju en milimeter. Ognjišče potresa je bilo oddaljeno približno 8400 kilometrov.
NewYork,5. febr. (K) Močan potres je povzročil na SandwiSkih otokih velika opustošenja. Hkrati je morje na-rastlo in poplavilo obalo. Porušilo je mostove in hiše. Dve mesti sta popolnoma porušeni. Število žrtev še ni znano. Vse zveze s Samoo so prekinjene. V Kaliforniji deluje ognjenik Lassen.
STROSSM A V ER JEV A PROSLAVA.
Zagreb, 5. febr. (Z) V soboto zvečer je Ljudsko vseučilišče priredilo slavnostno predavanje povodom stoletnice rojstva škofa Josipa Jur ja Strossmayerja. Predaval je predsednik Ljudskega vseučilišča univerzitetni Profesor dr. Julije Golik. Predavanju je Prisostvovalo veliko število občinstva, med njimi tudi zastopniki oblastev.
Včeraj ob 10.30 dopoldne se je vr-ia v proslavo stoletnice Velikega vla-akaUpJo 1PŽ/ Strossmayerja svečana rh ™/.f\ katro so priredili krajevni r50!;0^’ hlastni odbor Narod-
Cimić, armijski poveljnik general Tu-caković, ^topnik! civilnih in vojaških oblastev itd. Oder je bil lepo okrašen v sredini se je aahaialo med, zelenjem
in draperijamf oprsje Strossmayerjevo. Slavnostni govor je imel pesrk Lujo Vojnovič, ki je slikal Življenje in delovanje velikega narodnjaka in človekoljuba. Večkrat so poslušalci z odobravanjem in ploskanjem prekinili govornika. Slavnost se je končala ah dveh popoldne.
DINARSKA ŠPEKULACIJA V TRSTU.
Beograd, 5. febr. (Z) Kakor se doznava, se bavi finančno ministrstvo s konkurzom tržaške tvrdke Hacker & Co., ki se je bavila * izvozom dinarjev. Finančno ministrstvo ima v rokah seznam onih bank, ki so faiie s to tvrdko v zvezi. Proti njim se bo strogo postopalo, ako se izkaže, da so poslovale z dinarji potom te tržaške tvrdke.
GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLOVENIJO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA
ulica št. u i nadstropje.
Volitve v Pokojninski zavod v Ljubljani.
ZMAGA »ZDRUŽENIH SLUŽBODAJALCEV« IN »ZDRUŽENIH ZASEBNIH NAMEŠČENCEV«. - POLOM MLADINSKIH LIST.
Včeraj, dne 5. t. m. se je vršil skru-tinij glasov, oddanih pri volitvah delegatov v Pokojninski zavod. Rezultati so sledeči:
SlužbodaJalcL I. (denarni zavodi) in V. (vsi ostali poklici) kategorija —-(v II., III. in IV. je bila vložena le po ena lista, ki velja kot vnaprej izvoljena) — s 17 delegati, od katerih je samo par mladinov.
Združeni službodajalc! (v I. in V. kategoriji)	2005 glasov.
Mladinske liste (v L in V. kategoriji)
530 glasov. Izvoljeni delegati:
Združenih službodajalcev	9
Mladinskih list	2
Volilno
Beograd, 5. febr. (B) »Vreme« poroča iz Skoplja, da se je včeraj vršilo tamkaj zborovanje Narodne radikalne stranke, na katerem so razpravljali o kandidaturah za skopljansko okrožje. Za srezkega kandidata v Skop-Iju je bil soglasno izvoljen tamošnji odvetnik Bora Milovanovič. Izvoljenih je bilo še 50 delegatov za okrožno konferenco, ki je sklicana za 11. februarja in ki bo določila nosilca kandidatne liste v okrožju Skoplje.
Sarajevo, 5. febr. (B) V Bugojnu je bila včeraj konferenca Narodne radikalne stranke za travniško okrožje, na kateri so se določili kandidati za volitev v narodno skupščina Za nosilca liste v tem okrožju sta bila predlagana dva kandidata, in sicer predsednik beograjske občine Dobra Mitrovič in bivši poslanec dr. Milan Pečanac.
RAZCEPLJENOST PRI MUSLIMANIH
Beograd, 5. febr. (Z) Pristaši Maglajliča, pa tudi dr. Spaha razvijajo živahno agitacijo za volitve, toda s to razliko, da računajo Spahovci na večji uspeh. Pristaši »Naše Pravde« se ne strinjajo s kandidati dr. Spahe in nameravajo nastopiti pri volitvah samostojno. V piščanskem okrožju bo kandidiral Djafer Kulenovič. V Banjiluki bo nastopil s svojo listo razen Maglajliča in dr. Spahe tudi Agfan, ki je znan iz ba-njaluške afere. Njegov uspeh je pa zelo
Nameščenci vseh petih kategorij (denarni zavodi, trgovina in špedicija, rudarstvo in kovinarstvo, ostala industrija in obrt, vsi drugi poklici).
Zdr. zas. nameščenci 4257 glasov. Laži - »Strokovne in nadstrankarske liste«	1931 glasov.
Izvoljeni delegati:
Združenih zas. nameščencev 19 »Strok, in nadstrankarskih list« 9
Zmagala je v svobodnih volitvah poštenost nad korupcijo. V Pokojninskem zavodu Je odslej garantirano pravično in nepristransko gospodarstvo edinole v korist zavarovancev in nameščencev.
gibanje.
Pri glasovanju je bil izvoljen Mitrovič, ki je torej postavljen za nosilca radikalne liste v travniškem okrožju.
Beograd, 5. febr. (B) Današnja »Tribuna« poroča iz Varvarina, da je bil včeraj na sijajno uspelem shoda* kateremu je prisostvovalo nad 3000 ljudi iz temniškega okraja, soglasno izvoljen za nosilca kandidatne liste radikalne stranke v moravskem volilnem okrožju Velja Popovič, za srezkega kandidata pa Dragoljub Radojevič. Za namestnika je določen Marko Gjor-gjevič.
Kru ševa c, 5. febr. (B) Včeraj je bilo tukaj dobro obiskano zborovanje radikal, volilcev kruševaškega okrožja. Za nosilca kandidatne liste je bil soglasno izvoljen Boža Jeličič, industrf-jec iz Brusa.
problematičen. Tako bodo muslimani nastopili pri volitvah s štirimi kandidatnimi listami, od katerh utegne imeti največ uspeha ona dr. Spaha.
KANDIDATNA LISTA HIŠNIH NAJEMNIKOV.
Beograd, 5. febr. (B) Sodišče fe danes potrdilo kandidatno listo hišnih najemnikov za Beograd. Nosilec liste je odvetnik Sveta Grebenac, kandidat za oba sreza pa krojač Milan Martinovi«!
Krvavi Radičevi volilni shodi.
Z a g r e b, 5. febr. (Z) Včeraj je priredila Radičeva stranka več volilnih shodov, na katerih je prišlo do krvavih spopadov in do stvarne poškodbe.
Zagreb, 5. febr. (Z) Današnji Radičev »Hrvat« prinaša obširna poročila iz Kostajnice o spopadih na shodu hrvatske republikanske seljačke stranke, kjer pa Stjepan Radič ni bil navzoč, ker je bil na zborovanju v Pletemici. Zastopala sta ga Predavec in Čaldare-vič. Iz Kostajnice in Dvora je prišlo okoli tisoč Radičevih pristašev ter okoli tritisoč pravoslavnih kmetov, dvati-soč ljudi iz Bosne in okoli osemsto iz Hrvatske, na čelu jim demokratski voditelji Tadič, Ralič in drugi Njihovi pristaši so prišli s puškami, revolverji in noži Vzklikali so: »Živio kralj Aleksander, živio Pašič!« Napadli so eno hišo in jo popolnoma razbili Nato so poškodovali še 32 drugih poslopij, nakar so šli čez unski most v Bosansko Kostaj-nico. Medtem so imeli pristaši hrvatske republikanske seljačke stranke kratko zborovanje in nato sejo zaupnikov, ki se je vršila v popolnem redu in miru. Kmalu potem so se pravoslavni kmetje zopet povrnili v Kostajnice, toda brez svojih voditeljev. Napadli niso nikogar in ničesar, ampak so samo vzklikali. — »Hrvat« poroča nadalje iz Osijeka o napadu jugoslovenskih nacijonalistov na Meščansko tiskarno, kjer se tiska »Hrvatski List«. Nacijonalisti so vdrli v prostore, kjer se nahajajo stroji potegnili so revolverje in pozvali stavce, naj takoj zapuste prostore, sicer bodo začeli streljati Toda še predno so se mogli stavci odstraniti, so nacijonalisti jeli streljati, vendar niso nikogar zadeli Nato so vrgli v tiskarno bombe in takoj pobegnili. Bombe so se razpočile in so porušile zid. Tiskarnar je vedel, da se pripravlja napad na njegovo podjetje. In je zato prosti obiastva zaščite, Ta so ,
tudi res postavila ob vhodu v tiskan» enega stražnika. Toda nacijonalisti so vseeno vdrli v tiskarno. — List poroča nadalje iz Crikvenice, da je prišlo na včerajšnjem shodu hrvatske republikanske seljačke stranke, ki mu je predsedoval dr. Maček, do krvavih dogodkov. Culi so se streli in eksplodiranje ročnih granat. Zastopnik vlade je takoj razpustil shod in se odstranil. Takoj potem so se znova slišali streli in detonacije bomb. Vrženih je bilo šest granat. Ranjenih je bilo okrog 15 oseb, od katerih se ena, Šuveljak, bori s smrtjo.
Zagreb, 5. febr. (Z) »Riječ« poroča iz Crikvenice, da se je tamkaj včeraj vršilo zborovanje Radičevcev. Iz Zagreba je prišel Radičev zastopnik dr. Basariček. Na shod so prišli v velikem številu tudi tukajšnji nacijonalisti ki so vzklikali kralju. Na vzklike »Živio kralj« so Radičevci odgovarjali »Dol z njim!«, nakar se je razvil pretep, tekom katerega je bilo 12 oseb ranjenih, med njimi šest težko. Shod je bil razpuščen.
Današnje prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: »Prodana nevesta«. Red E. Kino Matica: »Človek iz celice 19« Kino Tivoli: »V burj In ledu«.
Kino Ideal: »Ljubimka grofa V arene«
V	Mariboru:
Narodno gledišče: »Traviata«. R. Ö,
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor pri kolodvoru.
Zahtevajte v vseh javnih lohal
JUTRANJE NOVOSTI I
Btfjm'at
>JUTRANJE NOVOŠtl.«
A,
Rtay. ft
ar'‘
Resna beseda Primorcem v Jugoslaviji.
Se nekaj dragih stvari moram položiti svojim dragam rojakom na srce. Prva je skoroda malce čudna, marsikdo bi se utegnil celo nasmehniti, ali nikar-te, ker je prokleto resno in daleč segajo-<äh posledic.
Primorci smo dali Jugoslaviji veliko Število kulturnih delavcev, podjetnih trgovcev, obrtnikov, rokodelcev. Vsi ti naj le vzdržujejo stike s svojo primorsko domačijo, ker ne morejo vedeti ne ure ne dneva, kdaj jih utegne usoda poklicati nazaj na staro mesto.
AH prav veliko je takih Primorcev, ki bi morali v svojem in narodovem interesu poiskati še neke posebne vrste stik s primorskim ljudstvom. In zdaj sem pri tisti kočljivi stvari!
Naše ljudstvo ni izgubilo le velikega števila kulturnih in narodnih delavcev, mnogo brez sleherne sile in potrebe, marveč izgubilo je obenem veliko mladih mož, ki so sposobni, da si ustvarijo rodbino in dajo narodu zdrav, krepek, za bodoče naloge uspsobljen naraščaj. Ti naši fantje tavajo po Jugoslaviji več-alimanj kakor izgubljene ovce, marsikje jih niti ne vidijo radi, ker so marsikomu v napotje, nič kaj se ne morejo prav udomačiti, in mnogi kar ne morejo najti družice po svoji misli in srcu.
Ali teh toliko ne obžalujem, oni si bodo znali pomagati in ne bodo izgubljeni za narodi
Toda doma v Julijski Benečiji so ostala naša vrla dekleta, od katerih je mnogo dobro vzgojenih in izobraženih gospodičen iz dobrih in uglednih narodnih hiš. Mnoge so bile med vojno vzgojene v Trstu, Ljubljani, Novem mestu, Gradcu, Dunaju in drugod. Mnoge so poleg tega lepe in celo petične v lirah. Ali: »te-leta teko in mi ž njimi«, je kaj rad rekel naš pokojni Šime Rutar, in tako je pri naših dekletih tudi, a: »njega od nikoder ni!« ki je prav za njo ustvarjen, ki bi jo osrečil in si ustvaril Krečen slovenski dom, on lazi in leze po Jugoslaviji za negotovimi cilji, naše vrlo slovensko dekle doma pa čaka in hira v pričakovanju njega, ki ga od nikoder ni. Namreč: njega, vrlega in dobrega Slovenca, ker njena duša je kristalno Čisto narodna in hrepeni po drugu svojega življenja, ki je nje vreden Slovenec ali Jugosloven ali Slovan sploh, le — Italijan nel Toda na dvajset tako sposobnih kandidatinj za ustvarjenje dobre slovenske rodbine je morda pol enega kandidata, ki je komaj za silo, a še ta se kuja in najraje fantuje. — »Zarjavek devica« pa ne mara ostati nobena, če je le mogoče ne! In le prepogosto se dogaja, da se prismuka do našega vrlega, narodnega dekleta laški lačenberger, ali kak oficirček, ki mu diši tako sveže slovensko lice in še bolj slovenske lire — in marsikako dekle pade v nastavljeno past, pa če je prej stokrat priseglo: Laha pa ne, če ostanem tudi stara devica! Jaz sam sem videl skoro v vseh večjih krajih v Soški dolini veliko število zares brhkih, lepih, prav zelo izobraženih deklet, ki so kipele v svojem mladem narodnem navdušenju, od kraja v kraj so letele širit slovensko pesem in slovensko besedo na odra, a po
IL
»Besedi« so Ü plesale z vsakim prpro-stim fantom tako veselo in zadovollno, kakor da z vsakim skokom utrjujejo odporno silo našega naroda proti laškim kovarstvom in naklepom. In če si govo-voril ž njo o možitvi, ti je odgovorila: »Laha pa ne, drugih ni, torej ostanem samica!« —- In kako resignirano, kako udano v »božjo voljo« ti je rekla take težke besede! Eno leto pozneje sem čul: ta in ta je poročila Laha! Ali čul sem tudi: ta... je po poroki začela tuliti kakor obsedena: »kaj sem naredila, kaj sem naredila.. 1« Slovensko srce ji je — počilo!
Primorski fantje v Jugoslaviji 1 Tje pojdite in osrečite sebe, njo, njeno rodbino, rešite narodu marskatere tisočake v lirah in mati Jugoslavija bo z vami zadovoljna za toliko dobro delo. Ako pa ne storite tako, potem pa naj nihče ne obsoja preveč ona naša dekleta, ki često s težkim srcem gredo za Lahom in so za naš narod — izgubljena. Čedalje več je takih slučajev! Eto — hude socijalne krize v prehodni dobi našega suženjstva!
Med Italijo in Jugoslavijo pride, ker mora priti do urejenih trgovskih odno-šajev. Jugosloveni bodo veliko kupovali v Italiji in narobe Italijani v Jugoslaviji. Vi Primorci v Jugoslaviji, ki ste trgovci, obrtniki, tudi uradniki, morete veliko pripomoči, da se ta medsebojna trgovina spravi v velikem delu v naše roke. Kar bo Jugoslavija kupovala v Italiji, naj kupuje le pri naših ljudeh. Ako jih še ni, si jih ustvarimo! Tako bodo rastle naše tvrdke po Italiji, posebno v Trstu, Gorici, Vidmu. Nekaj ’e že narejeno v tem zmislu, le doslednosti in vztrajnosti bo treba! Pa sistema! Vas Primorcev naloga je, da ustvarite za tako trgovino tako solidne predpogoje, da bo vspeh zajamčen!
Kajpada boste mnogokrat potrebovali državno ali vladino pomoč. Cesto bo država tista, ki bo veliko kupovala, in od vlade so zavisni pogoji za naš izvoz v Italijo. Zato bodite toliko pametni, da sl sami ne zapirate vrat in ne uganjate politike: z glavo skozi zid! Opozicija je pogosto lepa in koristna reč, ali potrebno ravno nit da moramo mi Primorci po kostanj v žerjavico. Saj dosežemo lahko svoje lepe cilje na ta način, da pomagamo tudi ml ustvariti v državi veliko, močno, zdravo, vseskozi pošteno državno stranko, ki bo v ugodnem položaju, da nam bo vsestranski pomagala.
Narodna radikalna stranka nam hoče pomagati! Le čitajte knjižico, ki jo je izdal »Akijski odbor NRS za Slovenijo«. Tam so odstavki prav za nas Primorce. Nimamo nikakega vzroka, da tamošnja zagotovila niso iskreno mišljena. Ako bomo po letih videli, da so nas varali, porečemo pa svoj primorski: ad-dio mta bella, non si rivederemo piu! Ali ako se bomo znali dobro postaviti in nam bodo pomagali še drugi dobri prijatelji širom velike Jugoslavije, tedaj bomo v srečnem položaju, da zanesemo v NRS tako živo in idealno zanimanje za vse velike naše cilje, da bo naša primorska duša pomirjeno pričakovala tudi — dejanj!	G N.
NESOGLASJA MED DEMOKRATI.
Beograd, 5. febr. (Z) Na zborovanju demokratskih volilcev za mesto Beograd je bil določen kot sreski kandidat v Beogradu direktor »Epohe«. Ta sklep pa je izzval veliko nevoljo pri glavnem odbora demokratske stranke.
ki pravijo, da se je direktor »Epohe« oddaljil od demokratov in da je treba za bodoče volitve v narodno skupščino postaviti drugega kandidata. Ako se sprejme ta predlog glavnega odbora, bo protistranka nastopila pri volitvah s samostojno kandidatno listo.
Politične
NAŠA KRALJEVINA.
= Demokratski kandidati. Na pokra-iinski konferenci demokratske stranke, kf se je vršila v Splitu, je bil določen za nosilca kandidatne liste demokratske stranke za južno Dalmacijo dr. Prvislav Grlsogo-no, za severno Dalmacijo dr. Ivo Krstelj. Predsednik narodne skupščine dr. Edo Lu-kinič je odpotoval v svoj volilni okraj. Postavljen je za nosilca demokratske liste v Karlovcu. Dr. Lukinlč se povrne v Beograd 12. t. m.
== Prepovedan bolgarski list V naši državi je prepovedan bolgarski list »Zapadno Eho«, ki izhaja v Sofiji in je organ emigrantov tz caribrodskega in boljšlgrad-skega okraja.
ČEŠKOSLOVAŠKA,
*= Češka Hndska stranka In državni dualizem v češkoslovaški republiki. Zanimivo je zvedeti, kakšno stališče zavzema Češka ljudska (Hdoä) stranka, ki stoji, kakor znano, na katoliški podlagi, napram zahtevam Slovaške ljudske stranke, ki jo vodi Andrej Hlindka, v zadevi državoprav-nega razmerja slovaškega ozemlja napram češkemu. Hlinka je postavil zahtevo, da naj bo omenjeno razmerje dualistično približno tako, kakor Je bilo med Avstrijo in Ogrsko. Nasproti tej zahtevi je odločno nastopil senator Češke ljudske stranke dr. Krupka v organu te stranke »Lidovč listy«. Predvsem apelira na patriotizem znanega borca za koristi svojega naroda Hlinke in ga spominja na vse težkoče ,k! so Izvirale iz duallstičnega razmerja Avstro-Ogrske in ki bi nastale tudi v češkosovaški republiki. Tako razmerje bi pomenilo ogroženje mlade in upapolne države. Nadalje ga opozarja, da bi dualizem škodoval v ogromni meri Slovakom samim. Slovaki so namreč vsled madžarskega pritiska gospodarsko in kulturno zelo šibki, kar bi izrabili na Slovaškem se nahajajoči madžarski in židovski elementi v nemalo škodo Slovakov in republike. Češka ljudska stranka stoji na stališču, da bo vselej podpirala opravičene
Samovolja
Včeraj so se pokazali voditelj! ljubljanskih nacijonalistov v pravi luči. Poslali so na Bleiweisovo cesto dva delegata, ing, Kranjca in Stanka Žnidaršiča, ki sta vpričo vladnega svetnika dr. Svetka napovedala g. namestniku Hribarju neizprosen boj z vsemi »zakonitimi sredstvi«, ako bi se še drznil nastopati proti nacionalističnim organzaci-jam. Ton, ki si ga je dovolila ta mlada gospoda proti državnemu funkcijonarju, je razviden iz poziva združenih naci-jonalističnih organizacij, priobčenega na dragem mestu.
Mi smo naše stališče o celjski zadevi zavzeli brez vsakih ovinkov, zato še ne plašimo tudi z ozirom na ta žalosten pojav izraziti svojega odkritega mnenja. G. namestnik se, kolikor ga poznamo, teh groženj gotovo ni ustrašil. Zato jamči njegova preteklost. Mož se ni uklonil niti takrat, ko je — da se poslužimo srbske prislovice — nosil »glavo v torbi« in trpel največja preganjanja v času, ko se marsikateremu teh mladih gospodov niti sanjalo ni o nacijonalni svobodi.
Uverjeni smo, da g. namestnik, ki je deloval skupno s sivolasim ministrskim predsednikom Pašičem v dobi najhujše nacijonalne reakcije za naše ujedinjenje, ne bo krenil od začrtane poti. Toliko avtoritete je na Bleiweisovi cesti še vedno na razpolago, da se bo mogla paralizirati korajža teh »omladincev«, ki so si postavili ustvaritev države v državi za cilj svojega hotenja. Ravno-tako je treba obžalovati, da se vprizar-jajo z Izvestne strani taki incidenti, ki škodujejo ugledu države in avtoritete sploh. Če je tako početje »konstruktivno«, potem je najboljše, da zaide 99 odstotkov vseh državljanov med »defe-tiste«.
novosti.
Želje Slovakov po samoupravi, toda pred vsem je potrebno, da se Slovaki gospodarsko in kulturno okrepijo, da morejo svojo samoupravo izrabiti v s v o i o korist. Zlasti je treba počakati, da izgine veliko število slovaških renegatov (ir.adžaronov).
FRANCIJA.
— V Alzaciji prepovedani nemški listi. Poleg doslej v Alzaciji prepovedanih iistov »Berliner Tageblatt«, »Berliner Lokalanzeiger«, »Ulk«, »Vosslsche Zeitung«, »Deutsche Allg. Zeitung«, »Frankfurter Zeitung«, »Illustriert. Blatt«, »Saarbrücker Zeitung«, »Basler Nationalzeitung« in »Basler Nachrichten« je bil poštni debit na podlagi odloka generalnega komisarja odtegnjen tudi listu »Kölnische Volkszeitung«. Švicarski isti komentirajo nepovoljno dejstvo, da Je francoska oblast zabranila tudi objektivne švicarske liste.
ITALIJA.
*= Nemiri v Tripolisu. Po poročilih italijanskih listov se je v Tripolisu dvignilo zoper Italijane domače prebivalstvo. Močnim oddelkom italijanske vojske se je posrečilo potisniti vstaše proti jugu. Vstaši razpolagajo le z majhnimi množinami orožja in so baje imeli velike izgube. Nadalino prodiranje v notranjost zemlje se vrši vsled slabega vremena le z velikimi napori.
LITVANSKA.
= Novi kabinet. Nova koalicijska vlada Litvanske je sestavljena sledeče: Jahnls Pauluks (nadstrank.), min. predsednik in prometni minister: S. Meierovics (kmetska zveza), zunanje zadeve. Njegov sotrudnik je F. Zeeleus (levič. socijalist); P. Bergis (centr. demokrat), notranje zadeve; E. Bauers (demokr. centr.), poljedelstvo; P- Gai-lits (kmet. zveza), - prosveta; I. Duzens (kmet zveza), dež. obrana; W. Holzmans (dem- socijalist), pravosodje; K. Lorenzs (lev. socijalit), javna dela; A. Buschewics (lev. soc.), finance- Nova vlada je sestavljena iz vseh strank in uživa simpatije vsega prebivalstva.
Tekoči računi.
»Hlapci in plačanct«
Olavno glasilo slovenske klerikalne stranke si dovoljuje imenovati zavedne ju-goslovenske državljane — hlapce In plačance ter jih psuje z izrazi, ki nikakor niso v zvezi z božjo zapovedjo krščanske ljubezni in dostojnosti. »Slovenec« je gotovo že pozabil na ono črno dobo klerikalnega denuncijantstva. ko je njegova avstrijsko-habsburško stranka osredotočila svoje delovanje za osvobojenje v neštevilnih de-nuncijacijah, katere žrtve so bili naši zavedni ljudje, ki danes s preziranjem obsojajo protidržavno in protinarodno agitacijo SLS. Mogoče pa pričakuje »Slovenec«, da mu postrežemo z dejstvi Iz črne dobe?... Ce želi, mu ustrežemo!
NI vse zlato
kar se sveti in kar piše ljubljansko »Jutro« še od daleč ni vse resnica! Strankarska strast ne sme biti v nobenem slučaju merilo za presojevanje nasprotnika, temmanj, ako je nasprotnik zvest načelom pravičnosti in poštenosti, brez katerih je vsako politično delo praznoslovje in zavestno varanje javnosti. Fanatizem še nikdar ni imel trajnih uspehov, laž pa še celo ne. Nedeljsko »Jutro« je priobčilo med drugimi neresnicami zlagano trditev, češ da se zdi našemu dnevniku ogorčenje narodnega občinstva frivono. »Demokratski« list pa računa z naivnostjo svojih bralcev, ker bi sicer ne pisal vedoma laži. Ravno tako je laž, da je naš dnevnik imenoval nacijonal-no mladino »elemente«, izraz, ki ga rabi »Jutro« za inferijozne eksistence. Mi spoštujemo mladino, prežeto nacijonalne in državne zavesti, odklanjamo pa z isto odločnostjo nasilne metode, ki jih hočejo uveljaviti demokratski voditelji s pomočjo v »Or-juni« organiziranih demokratskih matadorjev.
MADŽARSKA.
«= Poincare za razveljavljenje Karoly-
jevega procesa. Kakor doznavajo praški listi, je Poincare, bivši prijatelj grofa Karo-lyia, zaprosil veleposlaniško konferenco, da intervenira pri madžarski vladi radi razveljavljenja procesa proti Karolyju, ker je naperjen proti določbam trianonske mirovne pogodbe.
Kako piše „Slovenec“
Poljski general Haller je dal inter* viev pariškemu listu »La Croix«, glav* nemu glasilu francoskih katoličanov.
»Slovenec« je v št. 21 priobčil o tem uvodni članek pod naslovom: »Radikalci in njegovi reptili.« Generala Hal-lera zmerja »Slovenec«, da je reakcijo-nar, reakcijonar prav v vseh ozirih: v socijalnem, v ustavnem in v narodnem. Znak reakcijonarstva je to, da general Haller »jemlje kot ščit... katol. vero«.
Kadar se je očitalo »Slovencu«, da je reakcijonaren list, in slovenski ljudski stranki, da je reakcijonarna stranka, ker poudarja katoliško načelo, je bil »Slovenec« silno razburjen. List »La Croix« je »Slovenec« vedno hvalil kot najodličnejše francosko glasilo. Sedaj je pa ta list postal reakcijonaren, poljske katoliške stranke so skrajno reak-'cijonarne, a to ravno radi katoliškega ščita!
Za »Slovenca« so torej skrajni re akcijonarji voditelji poljskega naro: nega bloka, kakor: Škof Teodorović, škof Sapieha, prelat Adamski, prelat Albrecht, prelat Godlevski, prelat Luto-slavski! Možje, ki so organizirali poljsko delavstvo in kmečki narod v najtežjih razmerah pod rusko in prasko vlado, so nasprotniki delavstva in kmetstva. Katoličanstvo je zanje samo ščit, s katerim se bore proti pravoslavju in unijatstvu! Toda poljski narodni blok. ima svoje največje postojanke ravno na Poznanjskem in po zahodnih delih' ruske Poljske, torej tam, kjer sploh ni nobenih Rusov in Ukrajincev, pravoslavnih in unijatov, skoraj nič pa nima tal po vzhodni Galiciji in po vzhodnih' delih ruske Poljske. Torej tudi ne more imeti nobene borbe z Rusi in z Ukrajinci.
Interesantno je samo, da smatra »Slovenec« v tem članku katoliško vero. za znak vsega reakcijonarstva in da piše na isti način, kakor je včasih na primer proti njemu pisal »Slovenski Narod«. Ako bi ta članek čitali v »Na-preju« ali kakšnem drugem socialističnem ali liberalnem listu, bi se ne čudili.
Človek res ne more razumeti, kako Je tako protikatoliški članek mogel priti v katoliškega »Slovenca«. Toda en dogodek nam razloži vse: »članek ni zrastel na zelniku »Slovenčevega« uredništva. Bil je serviran od dunajske ukrajinske agenture Petruševiča, s katero je »Slovenec« v zvezi. Ti »Ukrajinci« so vsaj tako hudi protiklerikalcJ, kakor Radič, Njihov ideal je: Svobodna ukrajinska republika brez pana in brez popa.« Vendar pa je med njimi in med »Slovencem« neka duševna vez. Gališko ukrajinsko gibanje je bilo ustvarjeno z Dunaja in iz Berlina. Imelo je popolnoma nemško orijentacijo. S svetovno vojno je obenem z nemškimi načrti propadel tudi načrt ukrajinske države od Sana do Dona pod nemškim protektoratom in s hohenzollernskim princem na čelu. Po vojni so ti nemški agentje morali zbežati iz dežele. Kakor hrvatski frankovci imajo tudi oni svoje odbore v tujin!, zlasti je znani ukrajinski odbor pod Petruševičem na Dunaju, ki rad obsiplje resna uredništva s svojimi informacijami. V Galiciji sami nima ta odbor nobenega vpliva več In tuja uredništva ne sprejemajo njegovfli informacij Samo v glasila na slovenske ali hrvatske ljudske stranke se mu še posreči spraviti kakšno stvar. Med nago ljudsko stranko in temi »Ukrajinci« obstoji še vedno neka idejna vez — spomin na propalo orijentacijo in nezadovoljnost z novim razvojem stvari.
Iz prosuetnega življenji.
LJUBLJANSKA OPERA.
»Nižava.« Klavirski virtuoz svetovnega Imena, Hans Richterjev in Franc Lizstov učenec Eugen d’ Albert je napisal poleg pesmi In klavirskih skladb tudi več opernih del. Opere »Rubin«, »Ohismonda« In »Gernot« niso mogle prodreti, »Improvizator« in »Tragaldabas« ste propadli po zaslugi svojih slabih libretov. Pač pa je mala, pa neizrečeno fino instrlmentirana glasbena veseloigra »Odpotovanje« doživela uspeh, ki Je zvest ostal tudi glasbeni drami »Kajn* in enodejanki »Flauto solo«. Muzikalna drama »Nižava« je dosegla Izreden uspeh. D’ Albert šteje k redkim skladateljem, ki so po Wagnerju posneli, kar se po Wagnerju edino posneti da, namreč stil, stil v najširšem pomenu besede: popolno enotnost vsebini in obliki. Na »Nižavo« je porabil prikladen orkestralen stil, ki tvori stalno Ilustracijo dogodkov po Guimeru Lotharjeve realistične drame. Neposredno Je d’ Albert epigon ustvarjanja Italijanskih verlstov, muzik resničnega občutja in doživetja. Zato se je »Nižava« publiki povsod priljubila in ji je kot Puccinijevim operam usojeno še dolgo življenje. Zahteva pa za dostojno in učinkovito izvajanje sposobnega dirigenta, dobro zastavljenega in zmožnega orkestra, pa tudi dobrih pevskih in morda še več Igralskih moči. Delo je pri zadnji predstavi sijajno dirigiral g. kapelnik Matačič, o čigar zmožnostih smo se že pri »Jenufl« dovolj natančno prepričali-Q. Matačič je — dasi še mlad — dirigent, Id dobro pozna ustroj modernega orkestra in Izvabi iz njega dinamične efekte, da poslušalcu zastala sapa. Brezhibno in mimcl-jozno naštudiran orkestralni part je pričal o resni pripravi, obenem pa o pravilnem glasbenem shvatanju dela. Orkester zasluži poleg svojega ognjevitega, sila temperamentnega dirigenta odkritosrčno pohvalo-Težko in naporno nalogo je rešil naravnost jj&stnp. Škoda, da so o zasedbi glavnih
vlog, od katerih je odvisen popoln uspeh »Nižave«, ne moremo Izraziti preveč laskavo. Edini g. Sovilski je kot Pedro zadovoljil Nikakor pa ne g. Cvejič kot Sebast-Jano, pa tudi ne g. Kattnerjeva kot Marta. Tl dve vlogi zahtevate orjaških glasov in prvovrstnih igralcev. G. Cvejič ima močan, g. Kattnerjeva v višini celo prijeten glas, toda njiju Igra Je preenollčna, brez poglobitve, mnogo premalo premišljena. Njiju petje ne ogreje in ne gane. Njiju kretnje niso naravne, so narejene, jezik nerazumljiv. Priznamo, da je pri g. Cvejiču po dosedanjih nastopih opažati napredek: priden je in se morda še razvije. G. Kattnerjevl pa dela težkoče jezik. — Med ostalimi solisti ni bi! napačen g. Banovec v vlogi pastirja Nanda in g. Zupanu se je dobro podala vloga starega Tomasa. Čudili smo se pogumnemu nastopu gdč- Korenjakove v vlogi naivne Nurl, pa tudi g. Matačičevi (Pe-pa), g. Ribičevi (Antonija) in gdč. Sfiligojev! (Rozalija), ki so prav prijetno s svojo nagajivostjo poživile dejanje. — G. Pugelj (Moruccio) ni ravno slab, ampak do popolnosti je še daleč, daleč. Zbor se v »Nižavi «ne more pritoževati, da ima preveč posla. Kar ga pa ima, ga je opravil z zanimanjem in se je potrudil. Scenerija je bila vseskozi posrečena, režija pa prav zadovoljiva. Vkljub temu, da se nam zdi zelo pametno in umestno, da so glavne vloge dvojno naštudirane in zasedene, si vendar upamo pripomniti, da vlogi Sebastjana in Marte — če ne pozabimo Vukalovlča in Nodgartove — ne bi mogle biti bolje zasedene kot z g. Levarjem in z gdč. Zikovo. — Vsekakor pa smo vodstvu opere hvaležni, da nam je poleg Janačkov« »Jenufe« nudilo z d’ Albertovo »Nižavo« najlepšo predstavo v sezoni.	—o—
— Carmen. Skoro preveč se je v reper-tolr zasidrala. Pa je vendar publika ni sita. Dirigira io letos s temperamentom južne brvi g. kapelnik Matačič. V vlogi Escamila je na praznik zvečer prvič nastopil novi baritonist g. Balaban z znamenitim uspehom. Micaela g. Kattnerjeve ne ogreje, g. Re-wiczeva kot Carmen oddaleč ne doseže
g. Thierryjeve. Orkester in zbor dobra, publika zelo hvaležna.	—o—
— Triptihon. Na redke čase pride na vrsto Puccinijev duhovit »Triptihon«. Toliko lirične štimunge in iskrenega občutja kot jo vsebuje »Sestra Angelica« bi v vsi operni' literaturi zaman iskali. Kot kontrast pa je Glanni Schichl, sijajna glasbena veseloigra, v kateri smo mogli posebno igralski talent g. Levarja z užitkom občudovati
—0—
— Prodana nevesta. Danes poje v »Prodani nevesti« vlogo Marinke prvič gospodična Zikova ter vlogo Vaška prvič g. Bratuž. Predstava se vrši za red E.
— Ljubljanska »Glasbena Matica« v Ptuju. Prošlo nedeljo 4. t m. je pevski zbor ljubljanske »Glasbene Matice« izletel v Ptuj in priredil tam ob pol šestih popoldne krasno uspeli koncert. Na kolodvoru v Ptuju )e mnogoštevilna množica Ptujčanov pričakovala pri popoldanskem vlaku ljubljanske pevke in pevce in jih ob prihodu burno pozdravljala. Predsednik ptujskega pevskega društva, okrajni glavar dr. Pirkmajer, je došiece imenom tega društva in drugih lokalnih kulturnih organizacij v navdušenin besedah najprisrčneje pozdravil, nakar je ptujski župan g. Lozinšek Izrekel došlemu pevskemu zboru prijazno dobrodošlico ime-rom mesta Ptuj. Obema se je predsednik pevskega zbora g. Prunk v kratkih besedan zahvalil za prijazne pozdrave In prisrčni sprejem. — Koncert se ie vršil v veliki dvorani Društvenega doma, ki je bila do zadnjega kotička natlačeno polna. Splošna sodba je bila, da ta velika dvorana od njenega obstoja sem ni še bila tako polno zasedena. Več sto ljudi, ki bi bili radi PosetlH koncert, ni našlo več prostora. Pevski zbor »Glasbene Matice« je pod spretnim vodstvom svojega koncertnega mojstra, g. Mateja Hubada, z navadno preciznostjo in toploto izvajal lep program jugoslovanskih umetnih In narodnih pesmi Po koncu koncerta, ko udeleženci ob dolgotrajnem burnem ploskanju kar niso hoteli zapustiti dvorane, je pevski zbor dodal še samoniklo Mokranjčevo skladbo »Kosar«, Solistirui go sod Mili Bo-
hinjcev! je bil poklonjen krasen šopek cvetlic, zborovodji Hubadu bogata košara cvetlic, izmed katerih je več steklenic pristnega haložana molelo svoje vitke vratove, pevskemu zboru pa okusen lovorjev venec z narodnimi trakovi z napisom: »Pevskemu zboru ljubljanske »Glasbene Matice« o priliki njegovega nastopa v Ptuju 4. febr. 1923. Pevsko društvo.« — Po koncertu so Ptujsko pevsko društvo in ptujske dame povabile ljubljanske pevce in pevke na bogato in okusno prirejeno čajanko, pri kateri so ljubeznive ptujske gospe in gospodične same stregle gostom. Pri čajanki, katere se je udeležilo poleg komandanta mesta, župana, okrajnega glavarja itd. še mnogo odličnih ptujčanov, je predsednik ptujskega pevskega društva pozdravil v prisrčnih besedah goste In se zahvalil ljubljanskim pevcem In pevkam ter njihovemu vodji Hubadu za izredni umetniški užitek, nakar so se vrstile razne napitnice, na katere se je v toplih besedah zahvalil predsednik zbora, na katerega poziv so ljubljanski gostje vskliknili navdušene živio-klice na starodavno zgodovinsko mesto Ptuj, na Ptujsko Pevsko društvo in njega predsednika g. dr. Pirkmajerja in na požrtvovalne ljubeznive ptujske dame. Prehitro je prišel čas odhoda ljubljanskega zbora, prepričani pa smo, da ostane ta nad vse in v vsakem oziru krasno uspeli večer vsem udeležencem, Ptujčanom a tudi Matičarjem v kaj prijetnem spominu.
— Šentjakobski gledališki oder. (K uprizoritvi »Starih grehov«, veseloigre \ treh dejanjih. Spisal dr. I. Stolba. Poslovenil Fr. Govekar. Režiral g. Bučar.) Nedeljska uprizoritev te literarno povprečno dobre veseloigre je bila jako zadovoljiva. Igralci so s svojo harmonično igro rešili komad pred dolgočasnostjo. Režija v rokah g. Bučarja je biia dobra. Odlikovali so se zlasti g. Karus, Bučar in g. Podreberšek. Ljubka je bila v svoji vlogi gdč. Petričeva. Malo manj neprijetne osornosti bi bilo zadostovalo gdč. Hamovi. Toda v celoti je bila uprizoritev nad navadnim diletantskim nivojem. Publika se je radostno zabvalje-
oro w*J**ll ujEiiftfc,
— E. Adamič: Pet ženskih dvospevov
(zborov) s spremljevanjem klavirja. Založilo in izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Cena partituri 16 dinarjev. Dobiva se pri društvu in v knijgarnah. Ker je vsako pomnoževauje prepovedano, so pri društvu po nizki ceni na razpolago litografirani glasovi (sopran in alt). Izdajo toplo priporočamo!
-- Nove glasbene izdale. V založbi Zvezne knjigarne v Ljubljani je izšlo 10 moških in mešanih zborov Emila Adamiča na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je založilo istega skladatelja 5 ženskih dvospevov na besedila Cvetka Golarja »Iz bosanskega perivoja«. — V založbi Zveze učit. društev v Trstu je Izšla po zunanji opremi naravnost elegantna zbirka moških in mešanih zborov »Prvi plameni«. Uredil Jo je izredno delavni pevovodja g. Srečko Kumar. — Vse tri izdaje pomenijo obogatenje slovenske zborovske literature in zaslužijo naše toplo priporočilo. Zaradi svoje lepe In raznovrstne vsebine bodo pevskim zborom res dobrodošle. K podrobni oceni se še povrnemo.
— Zveza slov. pevskih zborov je zalo» žila litografirane partiture dveh moških in enega mešanega zbora Emila Adamiča. Včlanjeni zbori jih dobe brezplačno v toliko izvodih, za kolikor svojih članov so vplačali lansko leto Zvezino članarino. V Zvezi je dosedaj včlanjenih 34 zborov.
— Spomenik Smetani namerava napraviti mesto Litomvšl ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Spomenik bo izdelal profesor Šturfas.
— Posojilo akademiji znanosti v Beogradu. Finančno ministrstvo je obljubilo akademiji znanosti v Beogradu preskrbeti posojilo, da si bo mogla zgraditi akademija svojo palačo.
— Razdelitev vojvodinskih arhivov. V nekaj dneh se sestanejo v Subotici delegati naše države, Rumuniie in Madžarske, da i»* vedejo razdelitev arhivov, ki se nanašalo. JI.
felicV« T,
»JUTRANJE NOVOST!.«
•trsa &
Dnevne novosti.
— Naša kraljica obolela. Kraljica Marija Je obolela za angino in ne sme po nasvetu zdravnikov zapustiti sobe.
— Odhod ministra Zupaniča v Beograd. V nedeljo popoldne se je odpeljal g. minister dr. Niko Zupanič v Beograd.
— Odlikovanje. Na predlog ministra dr. Zupaniča je Ni- Veličanstvo kralj Aleksander odlikoval dr. Janeza Vavpotiča, višjega okrajnega zdravnika v Novem mestu z redom Sv. Save IV. stopnje.
— Seja mariborskega občinskega sveta, ki bi se Imela vršiti sinoči v svrho glasovanja o kritju izdatkov v proračunu za leto 1923, se ni vršila.
— Za ravnatelja državne realne gimnazije v Kočevju je imenovan g. prof. Anton Burgar, dosedaj vodja tega zavoda. Vsi krogi brez razlike narodnosti in političnega prepričanja v Kočevju so to imenovanje pozdravili z odkritim zadovoljstvom.
— Iz železniške službe. Za pomožnega ravnatelja pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu je bil imenovan g. Dimi-ter Jovanovič.
— Sestanek somišljenikov NRS. Danes se vrši na Jesenicah v hotelu »Triglav« sestanek somišljenikov NRS. Somišljeniki se vabijo tem potom, naj se tega sestanka v obilnem številu udeleže.
— Okrajna konferenca Narodne radikalne stranke se vrši dne 11. t. m. ob 10. nrl dopoldne v prostorih Okrajnega tajništva v Kočevju. Konference se udeleže vse organizacije v okraju, devet po številu, za-npntkl z vabilom iz še neorganiziranih občin ter en delegat Akcijskega odbora iz Ljubljane. Na dnevnem redu je poleg drugih vprašanj tudi vprašanje kandidatov za narodno skupščino. O konferenci in njenih zaključkih nam je obljubljeno daljše poročilo.
— Glavni volilni odbor Narodne radikalne stranke za Maribor in za levi in desni breg se nahaja Vrazova ul. 3, Maribor.
— Deputacija nacljonalističnlh organizacij pri g. namestniku. Prejeli smo in objavljamo: Cenjeno urednfštvof Prosimo Vas najvljudneje, da blagovolite spodaj stoječo izjavo priobčiti v Vašem cenj. listu. Obračamo se na Vas Iz tega vzroka, ker je zadeva aktualna, naš list pa izide šele v soboto. Za protlusluge vedno na razpolago. S kolegijalnim pozdravom Uredništvo »Or-june«. — Z ozirom na dogodke preteklih dni jn na objavljeni poziv g. pokrajinskega namestnika od 2. febr. 1923, Nam. št. 131, se je zglasila pri g. pokrajinskem namest-nfcu deputacija nacijonallstičnih organizacij »Orjune«, Udruženja jugoslovenskih četnikov In Narodne odbrane, ki mu je prebrala sledečo spomenico: Gospod namestnik! Pri bajamo kot zastopniki »Orjune«, Udruženja jugoslovenskih četnikov in Narodne odbrane. Ker je glavni in edini cilj teh organiza clj dobrobit in sreča nacije in države, prihajamo, da Vas poslednjikrat najbolj resno svarimo in vabimo, da prenehate z Vašim Političnim početjem, ki ga opazujemo že nad ®no ieto. To početje kulminira v najbolj izrazitem Izrabljanju Vaše službene pozicije. Ono Vas je dovedlo v zaslepljeni politični strasti tako daleč, da z nogami teptate jjkled države in nacije, da pozabljate na s^oje dostojanstvo in na svojo preteklost, I* sklepate zveze z dednimi sovražniki na-, ža naroda in da njih prepotenco podpira ter jih pri tem ščitite z bajoneti naše na «ionalne armade proti onim osebam, ki so bajoneti uničili tega sovražnika in Katerim se Vi sami morate zahvaliti, da ste -a tem vi. !-8m položaju. Vaše početje je pres®E‘° že skrajno mejo naše potrpežijivo-w ,£erno Vam poslednjikrat, da prene-iimn’ yedIt«. da se Vaših groženj ne bo-da se bomo proti Vam borili z ki nam stoi,i° P° zakonu na
Ä Ä\ed£e- da ,mate Proti seb* str-jene vrs‘e VSeh nacionalno, državno in po-
slt»n? efe ki so pripravljeni z naj-ajnejšimi zakonitimi sredstvi doseči svoj ■h Svarimo Vas poslednjikrat In odklanja-
PoLj,sako*	pred javnostjo za
U^’edlc%če bi tudi to svarno ostalo brez-^Pešno. Ljubljana, dne 5. februarja 1923 urjuna«; Inž. Ferdo Kranjec. Udruženje fijkoslovenskih četnikov: Atanasije Pist[e arodna odbrana: Stanko Žnideršič. — Na_'
® stališče napram teroristično-strankarske-ie »• lzrabljanju nacijonallstičnih organizacij Hkr a.z\idn0 iz naših ponovnih izjav ob prl-b *adni!h Izgredov v Celju. Siejkoprej se stan*„T01-111 proti vsakemu nasilju, ker za-uamo načelo, da živimo v pravni narod-
niti nr^!’ katerc viada ,e ,n bo znala brati tudI Ms,voiih državlianov, pa če bi bili vprašanin kai SeIe' kadar bi bili v kSncS	in nar°dnl interesi celo-
vencev “aroda Srbov, Hrvatov in Slo-
ontuZr ^TöseBtev ministrstva za sociialno
ÄhWVs1 0dde,k, ministrstva zaToS
s® Drespim t* !tat^tičnlra uradom vred so ^evn fuP dosedanjih prostorov v Nata-Na ta način je delovanje slopjj/mmslrstva koncentrirano v enem po-
prehrano Beograda. Mestna ob-presifik. naPrav«a potrebne korake, da se Pren»o5»* z zadostno količino moke in s tem ^«Preči naraščanje cen.
Žen]e~Ufi?Pnr krivice Pr°M učiteljem. Udru-svete. da*« e7 zaProsilo ministrstvo pro-nlkov učiteif £vi mešano komisijo iz zastop-prosvete. ki s».ga udruženja in ministrstva *e zgodile učite] iP^elSče	kavice, ki so
Čelnik v Kočevju Sr“*?,5ndl1rai1 j« Postajena-fidvard Repovš. ’ rwdent drž- železnic g. disciplinarna oblast sr*avno, mavdništvo in ^ga suma težkih deiikwe?uieta radl n«i-
'kižbl, med njimi tudi mt^ne" pregreška v
______	__ stPr®ttopil Predsed-
S^Josip Šeško. Izstopa je ^veda^tSK
m, — H klerikalcem htViae Narodno socijalne
Ustanove za vbokošolce. Ministr«*,™ je odobrilo izplačilo ustanov ^ ^bruar.
ußfe _ Podoficirske šole se uvrstijo med tokovne šole v kraljevini.
«t^j. "T Nagrada državnim šumarjem. Minf-Pocjni, imue in rude je predložil kralju v ♦ Srhiii1 t 0 imenovanju 16 podšumarjev Jtnda *a * bnenovanje se izvrši kot na-?*tneirržtvHi^marie’ kl s0 z nevarnostjo varovali in oskrbovali dr-W«dove v Juim Sr5ijL
za ktmüngent. ki pride na vrslo z 0dr®di umeriški konzulat
:a S^Mglede sestavlianja pro-ObK ey: ¥aia meseca bodo kon-voiayui ^pogebne formularje z vpra-
meno odgovoriti ameriškim konznlatom svojega področja. Komisarijat bo nato odločal, komu se podeli vizum. Prednost bodo imeli pred vsem oni, ki potujejo k svojim sorodnikom in ki so ameriški državljani. Vsakdo, komur se bo dovolil vizum, bo od konzulata obveščen, da pride osebno ponj. Ta način izdajanja bo stopil v veljavo začetkom meseca maja.
— Ukinitev vizuma za inozemce, ki potujejo v Ameriko, Avstralijo in Palestino.
Italijanska vlada je sklenila, da se odpravijo vizumi na potni list onim inozemcem, ki se žele ukrcati v kaki italijanski luki. Potniki morajo predložiti potrdilo dotične paroplovne družbe. S tem sklepom hoče Italija povzdigniti promet v pristaniščih, posebno pa v Trstu.
— Začasna zatvoritev poštnega urada. Pošta pri Sv. Bolfenku poleg Središča je začasno prenehala poslovati.
— Igralna banka na Bledu? »Neues Wiener Journal« je prejel iz Ljubljane sledečo brzojavko: V početku letošnje‘tujske sezone se bo na Bledu ustanovila igralna (hazardna) banka. Podružnica te igralne banke bo poslovala v Rog. Slatini.
— Pravoslavna cerkev v Splitu. V Splitu se je ustanovil poseben odbor, ki bo zbiral prispevke za zgradbo pravoslavne cerkve.
— Prihod novih ruskih beguncev. V
Kotoru se je v preteklem tednu izkrcalo 1200 ruskih beguncev. Po večini so vojni invalidi, ki so zbežali pred kemalistl iz Carigrada. Nastanjeni bodo v vojašnici pri Herceg-Novi, deloma pa tudi v Pančevu.
— Zima v južni Srbili. V okolici Bitolja vlada velikanski mraz. Temperatura znaša 20—25 stopinj pod ničlo.
— Za most čez Moravo pri Glogovcu je odobrilo ministrstvo saobraćaja kredit 300.000 dinarjev.
— Mariborske vesti. Radi nesrečne ljubezni se je predvčerajšnjem poizkusila zastrupiti v gostilni Orovič službujoča natakarica Marija Freitag. Najela si je v gostilni »Maribor« sobo z izgovorom, da se hoče naspati. Tu se je zastrupila z lizolom. Avto rešilnega oddelka Jo je odpeljal v bolnišnico. — Razne tatvine. Vinskemu trgovcu I. Echel je bil ukraden vinski sod, držeč 800 litrov, vreden 4500 K. Storilec je še prej ukradel dvokolnico, na kateri je sod prepeljal. Sod ima vžgano štev. 335 In ime Fokter. Katarini Rušnik v Dravski ulici je neznan zlikovec ukradel površnik in moške čevlje v skupni vrednosti 3000 K. — Neprevidno ravnanje z orožjem. Alojzij Mlakar, uslužben pri glavni carinarnici v Mariboru, je razkazoval svojemu prijatelju novo pi-štolo-repetirko ter pri tem obstrelil svojo gospodinjo Marijo Mesarič v koleno. Ne-prevldnež se bo zagovarjal pred sodiščem.
— Radi nepravilnih deklaracij pri izvozu svinj mesarja Kirbiša je naložila mariborska carinama južni železnici globo 26.000 dinarjev.
-- Neznano kam je odšel trinajstletni Poljšak Vinko iz Ljubljane. Deček je razposajen in nagnjen k tatvini.
— Beg slaboumnega. Iz javne bolnice v Ljubljani je pobegnil 37 let stari Uršič Anton iz Martinjaka.
— Tatvine. Lujizi Acceto v Ljubljani je bilo ukradenega nekaj perila v vrednosti 6000 kron. — Stavbinskemu mojstru Matku Curk je nekdo ukradel 1500 kron vredno naklo. — V Ločni je bilo ukradeno Francetu Zagorc precej obleke in istotam obleka tudi Alojziju Peršina. Skupna škoda znaša 18.520 kron.
— Samomor. Nižji gozdar Štefan Vran-kovič v Stipu je imel 24 letno hčer Olgo, ki je že dolgo trpela na nervoznosti. Kljub pazljivosti starišev se je dekletu posrečilo, da je v noči zbežala na vrt, kjer se je obesila. Drugega dne so stariši našli svojo hčer mrtvo.
— Velika tatvina usnja v beograjskem vojaškem skladišču. Te dni so prišli na sled tatinski družbi, ki je kradla usnje iz vojaškega skladišča v Beogradu. Omenjajo se skladiščnik Pero Drinkovič, upokojeni major Milan Tanaskovič in trgovec Ljuba Sto-sič, ki je ukradeno blago prodajal. Za koliko je država oškodovana se do sedaj še ne ve, zna se samo za »posel« od 800 kg usnja, ki jih je vrli skladiščnik prodal za 130 dinarjev kilogram.
— Berač ubil ženo. V Užicah v Srbiji )e berač Milenko Cvljovlč ubil ženo Maro Vanrovič, ker mu je večkrat kaj ukradla. — v Kragujevcu pa je v prepiru zaklal svojo ženo 60 letni Franc Ocačara.
„., .“1. ^mo,r ruskega polkovnika. V Veliki Kikindi se je sprl ruski polkovnik Osipov z ruskim knezom Dadijenijem, ker ga je baje poslednji naznanil oblastem kot bolj-ševika. Osipov je grozil z umorom, vsled česar je potegnil Dadijeni svoj čerkeski meč in ga zabodel svojemu nasprotniku v prsi. Osipov je ostal na mestu mrtev.
— Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da poviša z dnem 11. februarja vozne cene na vseh svojih progah za 25 odstotkov ter na progi Ljubljana-Blagovica za 20 odstotkov dosedanjega cenika.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
iz Mtazga žioljenja.
— Triglavanskl zbor v Mariboru. Dne
3. februarja se je vršilo v Mariboru zborovanje jugosl. akad. društva »Triglav«. Zborovanja se je udeležilo 140 aktivnih Trigla-vanov in starešin. Predsedoval je predsednik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Toplak, ki je o tvoril popoldansko zborovanje z geslom: »Biti Jugoslovanske krvi, bodi Jugoslovanu ponos.« Po poročilih o delo-h®nJ11 centrale in podružnic je sledila denn ?o«*^pretnembi pravil. Zbor se je spom-e,ana d1» Ivana Tavčarja. Pred-Gradcu kar’-"3^,86 ustanovI Podružnica v Splo&uj Ke JC ^ u z navdušenjem sprejeto. čnVr^ripravamtbraXal predlo*> da se pri*
štvene Wtrice. |w0jno proslavo dr«’ Oöteovi dvoran! ples, klil obiskan.	1
javna odborova seja v sredo, dne 7 t „f ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega'donu." Društvena pisarna daje članom dnevno oq 18. do 20. ure informacije Sv. Petra it 12, pritUčfiO,.5toKt,
Novosti iz Primorske.
— Zveza prosvetnih društev na Goriškem. V Gorici se je dne 25. januarja vršil ustanovni občni zbor »Zveze prosvetnih društev« v Gorici. Občnega zbora so se udeležili številni odposlanci iz vseh krajev Goriške. K ustanovitvi je mnogo pripomoglo akademsko ferijalno društvo »Adrija« v Gorici in solkanska »čitalnica«. Zveza ima namen združiti pod svojim okriljem vsa kulturna društva Goriške, pomagati pri snovanju novih društev z nasveti in gmotnimi sredstvi, prirejati po deželi predavanja in v raznih zadevah posredovati pri političnih oblastih. Po pozdravnih govorih in sprejetju pravil je bila na podlagi temeljite razprave o nalogah in ciljih Zveze sprejeta resolucija sledeče vsebine. Predvsem povdarja, da je v Zvezi mesto za vsakega Slovana Julijske Krajine, neglede na njegovo kulturno prepričanje. Nadalje povdarja, da iz tehničnih razlogov omeji svoje delovanje na ozemlje sedanje Goriške, da pa bode delovala po enotnih smernicah z drugimi organizacijami .posebno z njej sorodno »Prosveto* v Trstu. Izraža se načelo, da je prosveta plemenita stvar, ki mora biti prosta vseh kvarnih vplivov javnega življenja, zato odklanja najmanjši poskus krajevne In strankarske cepitve. Jemlje z obžalovanjem na znanje neprijateljsko zadržanje krajevnega časopisja, ki bodi namenjeno službi celokupnosti gorlških Slovencev. Ustanovitev Zveze je razveseljiv pojav kulturnega napredka na ruševinah tužne Goriške.
— Smrtna kosa. V Badernl je umri pretekli teden župnik Fran Goreč, kl je neumorno in plodonosno deloval za naš narod v Istri. Pokojnik je bil vnet podpornik CM-družbe in je tudi na gospodarskem polju nesebično deloval. Dosegel je visoko starost 76 let. Bodi mu lahko ljubljena domača zemlja.
— Davek za napise v neltalijanskem jeziku. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet sklenil zvišanje davka na napise. Posebni davki se bodo pobirali od napisov v neltalijanskem jeziku. Minlstrsk! svet je nadalje razpravljal o reformi civilnega zakonika In nekaterih drugih zakonikov. Predvsem je naložil varuhu državnin pečatov ministru Oviglia, da izpremenl nekatere državne zakone fn jih spravi v sklad s sedaj v novih pokrajinah veljajočimi avstrijskimi zakoni. Njegov načrt se predloži zbornici v odobritev.
— Italijanske intrige proti našemu delavstvu. Pred kratkem so zatvorili veliki puljski arzenal. Prebivalstvo jugoslovenske narodnosti smatra to za trik Italijanskih oblasti, da ostanejo naši delavci, ki tvorijo večino delavstva v tem arzenalu, brez posla.
— Aretirani uredniki »Lavoratora«. V petek zvečer je prišel v uredništvo komunističnega lista »Lavoratore« v Trstu policijski komisar z 20 orožniki. Dosedaj se ne ve za vzrok in uspeh preiskave, kl je trajala več ur. Aretiranih je bilo šest urednikov, med njimi Slovenec Andrej Martelanc, urednik »Dela«. Aretiranci niso še izpuščeni.
Šolstvo.
š Učni uspehi na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na višji stavbni šoli je bilo prvi semester vpisanih 120 učencev. Izmed teh je padlo z enim nezadostnim 19, z 2 ali več nezadostnima tudi 19 učencev. V prvem oddelku tretjega letnika se izvrši klasifikacija 28. t. m. Hospitant je eden. — Na višji strojni šoli je bilo 102 učencev ln 1 hospi-tant. Iz enega predmeta jih je padlo osem, iz dveh ali več 12 dijakov. — V strojni delovodski šoli, v mizarski mojstrski in kiparski šoli, kakor tudi v elektrotehnični delovodski šoli je znašalo število rednih učencev 66 in 9 hospitantov, od katerih so razen enega vsi izdelali. — Na ženski obrtni šoli za šivanje in vezenje je bilo 91 rednih in 81 izrednih učenk. Z enim nezadostnim je padlo 13 In z dvema ali več nezadostnimi 3 učenke. — Stavbno rokodelsko šolo obiskuje 114 rednih in 5 izrednih učencev, klasifikacija se izvrši 31. marca. Skupno število rednih učencev znaša 493, izrednin pa obiskuje šolo 97. V celoti jih je padlo iz enega predmeta 39 in fz dveh ali več predmetov 35 učencev. Nelzprašanl so bili štirje. Po statistiki je žela najslabše uspehe višja stavbna šola, najboljše uspehe pa so odnesli naši bodoči delovodje, sicer pa je splošni uspeh zadovoljiv.
Narodno zdravstvo.
z Boj proti malariji. Zdravstvena sekcija Društva narodov je pozvala zdravnike raznih držav k šesttedenskemu kurzu, ki se bode vršil v Italiji. Kandidati se bodo spoznali z različnimi metodami pobijanja te bolezni. Naše kandidate bode v kratkem imenovalo ministrstvo narodnega zdravja.
z Nova bolnica v Smederevu. Okrajni odbor v Smederevu je votiral za zidavo nove bolnice pol milijona dinarjev.
z Lesene hiše za bolnice. Ministrstvo za narodno zdravje je naročilo iz Nemčije na račun vojnih reparacij 200 lesenih hiš, ki se bodo uporabile kot bolnice za epidemične bolezni.
Dopisi.
se je vršil v bil jako dobro
cesta
— Proti Narodni radikalni stranki agitira, kot se nam poroča, v Kočevju zlasti neki poduradnik Trb. prem. družbe, in to celo med uradnimi urami. Trdi, da v državi ne bo tako dolgo miru In reda, dokler bo na krmilu »koruptna radikalna klika«. Zlasti ima g. Pašiča na piki Ml se za take komarje ne bi brigali, ako bi slučajno v Ko-čevju ne bilo okoli 1000 delavcev, ki so od razhenih agitatorjev že itak precej zbegam. Ker dobro poznamo brezhibno lojalnost Trboveljske premogokopne družbe nasproti naši državi, zlasti pa njenega g. ravnatelja v Kočevju, ne dvomimo, da bo družba s takimi komarji napravila red in to najbrže jako hitro, ako se pobriga nekoliko za preteklost tega gospoda v Trbovljah, ki še ni pozabljena izza dobe Izbruha vojne.
— Pretep v Stahovici pri Kamniku. Ob priliki voženja »bale« dne 27. januarja v Stahovici so se tamkajšnji fantje tako nasr-kali sladke kapljice, da so se ponoči le po polnoči na cesti pred gostilno »Korelna« stepli in streljali s samokresom. Pri tem je zadobil Alojz Golob iz Zupanienjive na glavi težke poškodbe in si je tudi vsled močnega udarca po glflri pregrizel polovico jezika. — Anton Trobevšek iz Bisterčice p* je bil od krogle iz samokresa zadet v glavo, le k sreči je bil samo lahko poškodovan. — Napadalca Antona In Janeza Preklet iz Stahovice so orožnik* izsledili in vtaknili
Gospodarstvo.
NAŠE ŽELEZNICE IN MORJE.
V poročilu iz ministrskega sveta 30. januarja čitamo med drugim:
»Minister saobračaja je poročal o načrtu glede razširjenja železniške postaje Bakar-Sušak. Z ozirom na veliko važnost, ki jo bo imela bakarska postaja v bodočnosti za naš izvoz in uvoz, se je razpravljalo tudi o modali-tetah, kako organizovati železniški promet in železniško službo na teh postajah. V doglednem času se posebno dvigne izvoz naših rud preko Bakra.«
To poročilce me je živahno spomnilo naše sedanje zveze z Dalmacijo preko Bakra, ki je tako primitivna in nerodna, da je to potovanje naravnost muka. Za potovanje po morju pa je vse še malo več nego v povojih.
Toda kako priti v Bakar?i Iz Ljubljane do Bakra je dalje nego — z Dunaja v Trst. Kako naj torej Bakar tekmuje s Trstom — zlasti ko je ta 14 urna vožnja združena s takimi neprilikami, da morajo vsakogar ostrašiti?
Ako bo v nedoglednem času urejeno razmerje do Italije, bodo parniki iz Trsta vozili tudi v Dalmacijo — in ob sedanjih prometnih razmerah potegne Trst nase ves mednarodni promet- — V Trst bodo ugodne zveze z Monakovega, Prage, z Dunaja in iz Budimpešte.
Vrhutega neskončna malomarnost naših parobrodskih družb. »Lloyd Tri-estino« ima po vseh večjih mestih svoje biroje, ali je vsaj zastopan v prometnih ali turistovskih birojih, — o naših paroplovbah pa ni nikjer sledu.
Dunaj se n. pr. še vedno smatra za nekako izhodišče v Orijent itd.; do tu pridejo ljudje iz vse srednje Evrope ali od severa, a na Dunaju si hočejo oskrbeti prospekte, cenike, vozne listke itd. V dunajskm Verkehrsbiirou so mi pravili, da so se mnogi potniki namenoma hoteli izogniti Trstu in potovati preko Jugoslavije, a niso jim mogli postreči z najprimitivnejšimi podatki, še manj pa z voznim listkom- Verkehrsbüro je trikrat pisal našim paroplovnim družbam, a še odgovora ni dobil. Tudi v Ljubljani so že čutili potrebo, pisati v Bakar in ponuditi svojo službo, pa tudi niso dobili odgovora. Ob taki indolenci pač ne pridemo nikamor naprej! Pa bodo morda tožili, da se vožnje ne izplačujejo!
Kjerkoli bo naše izhodišče na morju, treba je ustvariti tudi v zaledju prometne predpogoje; nekaj modernosti pa bo treba tudi v upravi naših paro-plovnih družb!
Tu prihaja jako v poštev zveza Slovenije z morjem, o čemur so se bile zadnje leto rezke časnikarske bitke. Ta zveza ne bo le zveza Slovenije, marveč cele srednje Evrope preko Slovenije. In tu bo treba velikopoteznega načrta, modernega duha in nič ozkosrčnosti! Opozarjamo vlado, da vzame vprašanje te zveze prav resno v pretres in da se odloči za rešitev s širšega vidika brez lokalnih sitnob, upoštevaje resnične potrebe in koristi naše Dolenjske, pa ne vsake krčme, ki bi rada imela zvezo Evropo in z morjem!
O južni železnici smo čitali dvoje važnih mest-
Prvo pravi, da pride z Dunaja v Beograd glavni ravnatelj dr. Fali s svojimi strokovnjaki, da vodi tu predpoga-janja glede prevzetja Južne železnice v državni obrat. — To pa menda ni isto, kar podržavljenje Južne železnice! Ker imamo najnujnejših opravil z drugimi železnicami, upamo, da ne pride do ni-kakih prenagljenih korakov. — Na ljubljanskem obratnem ravnateljstvu je tudi nekaj strokovnjakov, ki bi vladi lahko dobro služili!
Druga vest pravi, da je bila rimska konferenca o Južni železnici, določeni na dan 5. febr., preložena na dan 15. febr. V Beograd pa da pridejo iz Rima eksperti, da tam poskusijo doseči neko principijelno sporazumljenje...
To najbrže ne pomni nič dobrega. Italijani imajo zopet pripravljeno kako past, ki bi jo radi nastavili v Beogradu! Južna železnica je za nas tako važna in posluje tako dobro, da si za sedanje povojne čase ne želimo nikake spremembe. Zato smo uverjeni, da bo naša vlada znala varovati naše vitalne interese, zlasti pa, da ne bo podpirala nikaklh pohlepnih načrtov Italijanov!
Tranzitni promet po Južni železnici skozi naše ozemlje ponehuje. In vzroki? Carinske sitnosti niso zadnje! Potniki Pravijo, da se ognejo, če le morejo. Potovanju skozi našo državo. Ako je to resnica, bo treba korenite remedure, ker škoda je velika!*)
Po izjavi Presbiroja ima naša delegacija za pogajanja o Južni železnici naslednja navodila. Naša vlada bi bila pripravljena prevzeti v najem vse proge na našem ozemlju do konca koncesijske dobe L I960. Plačevala bi družbi
Južne železnice 20 odstotkov prometnega čistega dobička ali letni pavšal 5 miljonov francoskih zlatih frankov.
Ta način je bil dogovorjen na zadnji konferenci v Benetkah. Tudi svota 5 miljonov zlatih francoskih frankov je bila za nas tam določena. Ali dočim more naša država brez slehernega rizika sprejeti take plačilne pogoje, ker so dohodki že zdaj zadostni, imajo ostale države tehtne pomisleke za enako prevzetje svojih prog.
Kakor smo rekli: Smo sicer pripravljeni, ali mudi se nam ne! Imamo drugih skrbi in dela dovolj! AL O.
X Vzpostavitev dela ▼ tvondd vagonov v Brodu. V tvornici vagonov v Brodu je trajal štrajk delavcev več kot 2 meseca. Vsled uspešne intervencije osiješkega delovnega inspektorata so se zastopniki delavstva sporazumeli z delodajalci in so pričeli z delom.
X Nova tovarna v Sloveniji. V Stražišču pri Kranju je pričela te dni obratovati »I. jugoslovenska tovarna rinčlc te kljukic za čevlje«. To je prva in edina tovarna te stroke v naši državi. Podjetnosti lastnika, g. Ivana Prešerna, se imamo zahvaliti, da smo se tudi v tej stroki emancipirali od inozemstva.
X Dobava črne železne pločevine. Pri Ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 16. februarja 1923 ofertal-na licitacija glede dobave 10-000 kg črne železne pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava pralnega mila. Pri Odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 21- februarja t 1. ob 11. uri dopoldne ofer-talna licitacija glede dobave 10.000 kg pralnega müa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice t I Juhljsni interesentom na vpogled.
Borzna poroöüa.
do
do
*) Kakor poročajo listi, je finančni minister že podvzel korake, da se omogoči čim hitrejše carinjenje potniških, zlasti mednarodnih brzovlakov in da se s tem prepreči vsako čakanje na obmejnih kolodvorih. Carinjenje se bo vršilo po možnosti wxteo * yaaoaih (On. umU
Zagreb, 5. febr. Devize. Dunaj 0.145 0.147, Berlin 0.23—0.25, Budimpešta 3.90 4, Bukarešta 47—49, Italija 460—490, London 475—480, London ček 99—101, Pari* 630—645, Praga 300—302, Švica 1910—1925, Varšava 0.32—0.35. Valute. Ameriški dolarji 97—98, avstrijske krone 0.145—0.146, češkoslovaške krone 0—300, italijanske Hrt 455-465.
Beograd, 5. febr. Devize. Bukarešte 45-46, Berlin 0.255—0.27, Dunaj 0.14-0.15, Budimpešta 3.90—4, Sofija 60—63, Soh» 0-125, Pariz 620—625, Praga 280—295, ženeva 1870—1900, Molan 470—4«), New Yor|c 97.50—99. Valute. Francoski franki 615 do 625.
C u r 1 h, 5. febr. Berlin 0.0125, New York 532.25, London 24.79, Pariz 32.80, Milan 2550, Praga 12.65, Budimpešta 0.205, Beograd 5.15, Bukarešta 2.50, Sofija 3.10, Varšava 0.015, Dunaj 0.007425, avstrijske krone 0.0075.
Dunaj, 5. febr. Devize. Beograd 679 do 681, Berlin 1.65—1.75, Budimpešta 2655 do 26.95, London 331.700—332.300, MDaa 3396—3404, New York 71.175—17.325, Parit 4384—4396, Praga 2097-2103, Sofija 40450 do 405.50, Curih 13360—13390. Valute. Ameriški dolarji 70.850—71.150, bolgarski levi 383—387, nemške marke 1.55—1.85, angleški funti 330.900—331.900, francoski franki 4325 do 4355, Italijanske lire 336250-337750, Jugoslovanski dinarji 670—674, romunski leji 329-331, švicarski franki 13370—13330, češkoslovaške krone 2080—2090, madžarske krone 2330—24
Praga, 5. febr. Dunaj 4375, Berite 7.375, Rim 16635, avstrijske krone 4.95, italijanske lire 167, Budimpešta 131, Parte 21635, London 161.50, New York 3455, Gorih 649.75, Beograd 33.50.
Berlin, 5. febr. Dunaj 5855, MDaa 2001996, Pariz 260.347, London 198.003.75, New York 42.14437, Curih 794010, Beograd 41395.
Drobtine.
*	Arheologom pretijo slabi čast »Cor-
riere della Sera« poroča, da je domače prebivalstvo v Egiptu zelo ozlovoljeno nad arheologi, kl stikajo za faraonskimi grobovt Ljudstvo smatra to kot oskrunitev grobov, kl se v Evropi kaznuje, v Egiptu pa nagradi. Nezadovoljstvo se širi In postaja nevarno.
*	Zastrupljeni* z mesom. V kopališču Freienwald v Nemčiji Je obolelo 300 prebivalcev, ki so zaužili slabo konjsko meso. Dva odrasla hi trije otroci so umrli; pri obdukciji so konstatirali, da so umrli na para-tlfusu. Proti mesarjem je uvedena preiskava.
*	Ženski inženjer. V Liverpoolu je te dni pristal parnik »Anchises« iz Avstralije. Ko so prišli na krov reporterji, so zagledali prijetno žensko v modri mornarski uniformi. Zvedeli so, da je dama Drummond, uslužbena na parniku kot tretji strojni inženjer.
*	Zakaj se ljudje streljajo? V Grahovu
se Je ustrelil poljski delavec Vlaho Vujačlč, ker so ga neprestano boleli zobje.
*	Dnevni dohodek cestne železnice v Berlinu. Nedavno je znašal dnevni dohodek cestne železnice v Berlinu 102.7 milijonov mark.
*	Štedenje v Italiji V svrho zmanjšanja državnih izdatkov je italijanska vlada ukinila vse vojaške godbe, razven onih pri karabinjerskih in grenadlrsklh edlnlcah.
*	Od volkov raztrgani Rumunski državni poslanec Petrescu CommenI se je na saneh peljal s svojo soprogo in državnim tajnikom iz Borseca v Sepsi Szentgyörgy. Med vožnjo je napadla potnike tolpa volkov In vse tri žive raztrgala.
VELIKI PUSTNI KORZO »SLAVCEVA MASKERADA« PUSTNA NEDELJA 1I./2.
V VSEH PROSTORIH HOTELA »UNION« V LJUBLJANL
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Leit *Zv«Eae tkkaiass x UnMtaalr
Strani
* JUTRANJE NOVOSTU
---  — • , ---------------------------——.-T..:^-.lr-.,.^. ,:
Emil Oaboriau:
Siki šiev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
»Predno odidem, izročam tu knjiee, listine in zapiske, ki jih potrebuje moj naslednik. Poleg tega vam moram še reči, da zapuščam poleg tristopet-deset frankov v blagajni deficit.«
Deficit! Ta strašna beseda iz ust blagajnika je padla med navzoče kakor bomba. Sicer pa so si njegovo izjavo razlagali na različen način.
»Deficit!« si je rekel detektiv; »da bi še sedaj dvomil o nedolžnosti reveža, bi ga morali imeti za neverjetno podlago; če bi bil kriv, bi bil gotovo že prej vrnil denar.«
Razlaga, ki jo je podal Prosper, je morala zmanjšati resnost slučaja.
» V moji blagajni manjka tritisočpetsto frankov,« je rekel, »vsota se sestavlja takole: Dvatisoč frankov sem si vzel jaz kot predujm na svojo plačo in tisočpetsto frankov sem dal predujma raznim svojim kolegom. Danes je zadnji v mesecu, jutri se izplačajo plače, torej...«
Policijski komisar ga je prekinil.
»Ali ste bili pooblaščeni, jemati po potrebi iz blagajne in dajati predujme?«
»Ne; toda gotovo bi mi bil dal gospod Fauvel dovoljenje, da storim tovarišem uslugo. Kar sem storil jaz, se dogaja povsod; ravnal sem le po vzgledu svojih predhodnikov.«
Bankir je odgovoril s pritrdillno kretnjo.
»Kar se tiče mene osebno,« je nadaljeval blagajnik, »sem imel nekako pravico do tega, kar sem si vzel. V zavodu imam svoje prihranke, nekako petnajsttisoč frankov.«
»Resnica,« je potrdil Fauvel, »gospod Ber-romy ima pri meni najmanj to vsoto.«
Ko je bila opravljena tudi ta postranska stvar, ni Imel policijski komisar ničesar več opraviti; protokol sumarične preiskave je bil končan. Rekel je, da hoče sedaj oditi in ukazal blagajniku, naj mu sledi.
Pri usodnih besedah »Pojdite z menoj!« ki odpirajo takorekoč vrata ječe, prihajajo navadno celo najbolj brezskrbni in najbolj zakrknjeni zločinci mehki ter pretakajo solze in prosijo za milost. Prosper pa ni izgubil ničesar one umetne mirnosti, ki jo je smatral komisar za izredno predrznost. Počasi, tako mirno, kakor da gre na zajuterk, je oblekel površnik, si pogladil lase, si nataknil rokavice in rekel:
»Pripravljen sem, gospod komisar, vas spremiti.«
2e Je vzel komisar svojo ročno torbo ter se poslovil od bankirja s poklonom.
»Pojdimo!«
Odšli so, in bankir je gledal za njimi s topo žalostjo. Komaj je zadržal solze.
»Moj bog,« je mrmral, »ljubše bi mi bilo, da sem bil ukraden na dvojno vsoto, če bi le mogel še spoštovati svojega ubogega Prosperja in ga obdržati pri sebi, kakor prej.«
Fanferlot, ki je vedno prežal, je slišal ta vzdih in ker je bil vedno pripravljen sumničiti ter Je pripisoval tudi drugim toliko lokavosti, kakor je je imel sam, je pripisoval ta vzdih namenu, da prevara njega.
Ostal je zadnji v pisarni, češ, da išče dežnik, ki ga ni imel nikoli, in s preračunjeno počastnostjo je odhajal ter opetovano zatrjeval, da se vrne pogledat, so li dežnik našli.
Pravzaprav bi bila njegova naloga, da odpelje Prosperja; predno pa so odšli, si je v interesu stvari izprosil od komisarja, da sme delati na svojo pest. Po glavi mu je rojilo Prosperjevo pismo, o katerem je vedel, da je v žepu malega Cavaillona. Ko se je bil vrnil v blagajno, je pustil celo vrata nekoliko odprta, da je mogel skozi špranjo opazovati mladega uradnika in ga prijeti pri najmanjši sumljivi kretnji. Nič lažje kot to, bi si kdo mislil, nič lažje, kakor vzeti to pismo. Treba bi bilo samo Cavaillona aretirati, ga ustrašiti, od njega pismo zahtevati ali pa mu ga, če treba, vzeti s silo. Trenutek je tudi detektiv mislil na to.
Toda kaj bi pomagala sila? Ničesar, uspeh bi bil le nepopolen in dvomljiv.
Fanferlot je bil prepričan, da pismo ni bilo za Cavaillona, marveč za tretjo osebo. Ce bi mu storili silo, bi prav lahko navedel drugo ime, drugo osebo in ne one, ki jo je imenoval Prosper »Qypsy«. In celo, če bi bil primoran govoriti, bi se prav lahko zlagal. Ko je vse to preudaril, je sklenU detektiv, da bi bilo otročje, nastopiti s silo, ko je mogoče na drug način priti do tajnosti. Opazovati Cavaillona, plazit se za njim in ga prijeti, ko ne bi mogel več tajiti, mu je bila igrača. Poleg tega pa je bil tak nastop tudi mnogo bolj po značaju uradnika iz Jeruzalemske ceste, ki je bil po naravi rahločuten in molčeč ter se je iz službenih ozirov rad izogibal vsemu, kar je povzročalo hrup in pozornost.
Fanferlotov načrt, je bil napravljen, ko je stopil v vežo. Tu je sprejtno zapletel enega izmed služabnikov v razgovor in po štirih ali petih navidezno površnih vprašanjih je imel zagotovilo, da banka Fauvel ni imela izhoda v Rue de la Victcire in da so mogli nastavljenci prihajati in odhajati edinole skozi velika vrata na cesto de la Provence.
Sedaj ni bila naloga, ki si jo je bil stavil, nič več težavna. Hitro je prekoračil cesto ter se postavil v vežo nasproti glavnemu vhodu v banko. Opazovališče je bilo izborno izbrano; s svojega mesta ni mogel samo vsega opazovati, videti vseh, ki so prihajali in odhajali, marveč je imel tudi razgled na vsa okna in če je stopil na prste, je mogel videti Cavaillona, kako je bil sklonjen čez mizo.
Dolgo je moral čakati v veži. Toda Fanferlot je bil potrpežljiv in že večkrat je prežal dan in noč zaradi mnogo manj vredne stvari
Toda Fanferlot se ni dolgočasil Izračunaval je vrednost svojih opazovanj ter pretehtaval svoje šanse in gradil na podlagi gotovega uspeha svoje bodoče bogastvo.
Končno, po dobri uri je videl detektiv, da je Cavaillon ustal, slekel suknjo ter oblekel drugo za cesto ter vzel klobuk.
»Dobro,« si je mislil, » mladenič gre, pozor!«
Res je stopi! trenutek nato Cavaillon Sez prag banke. Predno pa je stopil na cesto, se je ozrl na desno In levo. Obotavljal se je.
»Ali je morda kaj zapazil?« si Je mislil Fanferlot.
Ne, nezaupljiv ni bil mladi uradnik; samo to ga je skrbelo, da bi ga utegnili pogrešati med tem, ko izvrši niaročilo, in je premišljal, katera pot bi bila najkrajša.
Kmalu se je odločil; šel je po Fauburgu Montmartre gori in zavil v cesto Notre Dame de Lo-rette. Hitro je hodil ter se ni zmenil za godrnjanje mimoidočih, ki jih je suval s komolci; skoraj težko mu je sledil detehtiv.
Ko je dospel v cesto Chaptal, le stopil v hišo št. 39. Komaj pa je storil tri korake v ozki veži, mu je potrkal nekdo na ramo, in ko se je ozrl, je stal Fanferlot pred njim.
Dobro ga je spoznal, tako dobro, da je ves prebledel stopil korak nazaj ter se ozrl k izhodu, kjer bi mogel zbežati
Toda detektiv mu Je prestregel pot, tako da Cavaillon ni mogel nazaj.
»Kaj hočete od mene?« je vprašal in strah ga Je dušil.
Kar je Fanferlota posebno odlikovalo pred njegovimi kolegi, je bila velika obzirnost in pretirana vljudnost. Celo svojim žrtvam nasproti je nastopal brezhibno. Ce je prijemal ljudi in jih ukle-nil. Je storil to vedno z največjo obzirnostjo in pretirano vljudnostjo.
»Ne zamerite mi, ljubi moj gospod, da vas prosim za uslugo, da mi daste majhno pojasnilo.«
»Jaz, poajsnilo?«
»Da, ljubi gospod Eugčne Cavaillon.«
»Saj vas niti ne poznam.«
»To ne bo resnično, danes zjutraj ste me dobro videli. Sploh gre za malenkost, in če mi hočete izkazati čast, da me spremite tu ven, bi bil zelo srečen.«
Bila je ena Izmed onih ulic, kjer se lahko udobno razgovarjamo, ne da bi morali stopiti vsak trenutek s hodnika, in gospodoma Fanferlotu in Cavaillonu se ni bilo treba bati da ju mimoidoči motijo.
»In sedaj najina zadeva, moj ljubi gospod,« je pričel detektiv; »gospod Bertomy vam je danes zjutraj prav spretno vrgel na mizo pisemce.«
Nedoločena slutnja je bila v Cavaillonu že vstala, da gre za pisemce; bil je na to pripravljen.
»Motite se,« je odgovoril in zardel
»Oprostite, ze’o žal ml je, da vam moram ugovarjati, toda jaz vem to prav za gotovo.«
»Zagotavljam vas, da mi Prosper ni dal ničesar.«
»Ne delajte se nevednega, če smem prositi,« je vztrajal Fanferlot. »Prisiljen bi bil, vam dokazati, da so videli štirje nastavljene!, da vam je vrgel s svinčnikom pisano in na drobno zganjeno pisemce.«
Mladi uradnik Je spoznal, da bi bilo nespametno, vztrajali pri izpovedi nasproti človeku, ki je bil tako dobro podučen; zato je izpremenil svoje postopanje.
»No, res je; dobil sem od Prosperja pisemce; ker pa je bilo določeno samo zame, sem ga raz-
Stev. 7/ ^
trgat, ko sem ga prebral, koščke pa sem vrgel V ogenj.«
»Ali res?« Fanferlot se je bal, da bi utegnilo biti to resnično. Toda kako naj to dožene? Prepričan, da se pogosto posreči ravno najbolj debela laž, je rekel na slepo srečo:
»Zopet si usojam pripomniti da to ni resnično^ dal vam je pismo, da ga nesete Gypsy.«
Obupana kretnja Cavaillona je podučila agen» ta, da se ni zmotil; vzdihnil je: »Prisegam vam..« je pričel mladi uradnik.
»Ne prisegajte, ljubi gospod,« ga je prekinil Fanferlot; »vse prisege sveta so brezpomembne. Ne samo, da niste raztrgali pisma, ste šli tudi v to hišo, da oddaste pismo osebi kateri Je namenjeno in imate pismo v žepu.*
»Ne, gotovo ne, moj gospodi...«
Fanferlot je preslišal to tajitev ter nadaljeval z najljubeznivejšim glasom:
»Seveda boste tako prijazni ter mi sporočili vsebino pisma; verjemite mi, brez nujne potrebe.« »Nikdar,« je odgovril Cavaillon.
In ker se mu le zdel trenutek ugoden, je poskusil s krepkim pritiskom oprostiti svojo roko In zbežati.
»Pazite, da vas ne bo bolelo, mladi gospod,« Je rekel; »bodite tako prijazni in dajte mi pismo.« »Nimam pisma.«
»Kakor vam drago. Na ta način me prisilite do neljubih sredstev. Ali veste, kaj se zgodi, če ostanete trdoglavi? Poklicati moram dva mestna stražnika, da vas odpeljeta vsak za eno roko h komisarju in tam vas moram v svojo veliko žalost, Če hočet ali nočete, preiskati Nikar mi ne storite tega; bodite pametni!«
Brez dvoma je bil Cavaillon Prosperju vdati; Sedaj pa mu je bilo jasno, da z bojem ni mogel ničesar doseči in da bi niti ne utegnil uničiti pismo.
Ce izroči pod takimi okoliščinami pismo, to ni izdajstvo; zato se je, jezen nad svojo brezmoč-nostjo. udal.
»Vi ste močnejši; udati se moram,« Je rekel vzel iz svoje listnice usodno pismo in ga dal agenlu.
Fanferlotove roke so se od veselja tresle, ko je razgrnil pismo in po svoji vljudni navadi se je priklonil z odprtim pismom pred Cavaillonom.
»Kaj ne, saj dovolite? Res mi je Žal da ram biti tako nevljuden.« ia začel je brati:
Ljuba Nina!
Ce me ljubiš, ubogaj me takoj, brez obotavljanja in ne pomišljaj niti minute! Ko sprejmeš te vrstice, vzemi vse, prav vse, kar je V hiši tvojega ter si vzemi na drugem koncu Pariza meblovano stanovanje. Ne hodi na cesto; glej, da si kolikor mogoče nevidna. Od tega, da me ubogaš, je morda odvisno moje življenje. Dolže me velike tatvine in me bodo takoj aretirali. Petsto frankov mora biti v miznici pisalne mize. vzemi jih. Svoj naslov daš Cavaillonu, ki naj ti razloži vse drugo. Ne obupaj! Na svidenje!
Prosper.
=. > •	^ y/»ui v?-/»-,i	■"w/v..- .v
Oglasni zavod: J. ZORITinn-ovo
Telefon 231 - - UuhSIana, GiedaBiška uBica 2 - - Telefon 231
Tekoči račun pri Jadranski banki in Trgovski banki lili Poštni čekovni račun štev. 12.866 v Ljubljani / / / / /
anončno in reklamno podjetje
dobavlja OSlSSC za VS6 tu- in inozemske Časooise in revije / Izdaja serij „Stensk h reklamnih načrtov trgovsko-prome'nih središč in kopališč kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev*1 / Svojim abonentom nudi dalekosežen popust na podlagi originalnih ogUasnih cenikov. / Zastopstvo dnevnika „Jugoslavenski LlOVd*' za Slovenim / / /


: Za leto 1923 :
v dveh lično izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovi-r. nah s papirjem. :: Koledaria sta lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroča naj se jih direktno pri
Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani«
Wolfova ulica št 1.
Časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah lično in točno
Zvezna tiskarna in knjigarna
d Ljubljani, Hoifosa ulica 1.
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
Proda se radi zapuščinskih razmer posestvo v Halozah okrog 40 Oralov, obstoječe iz hiše, hleva, gospodarskih poslopij in kleti, 6 oralov njiv,’ 12 oralov travnikov in sado-nosnikov, l1/, orala vinograda, 20 oralov gozda v dobrem stanju primerne za posek drva, stavbe.
SÄ“ Cena 175.O0D- ~ Din. X Topolavec, Ptujskasora.
a	s												
			IIII			■I		lili			1	llllllll^
vtanihuJUTIlillUE I0V0ST1“
bodo dosegli naj več j e uspehe. Upeijali bomo tudi takozvane
:: MALE OGLASE ::
po kolikor mogoče najnižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil.
Belelni Mr
1923.
Doliva se v Zvezal tiskarni
v Ljubljani.
zajamčeno pravi asbest-Skrilj za kritje streh. Ne premoCII Ne pozebeI Proti ognju m viharju popolnoma siguren, Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m* = 12 k*.
Cenik in proraCun poit!«
Fran Koto
ZiroinlcilHostelDor.
„«■■aMiBaaBaMaaaiMtauemiHBHMasaMBiSB
a
š Za leto 1923	Za leto 1923
BELEŽNI KOLEPAR
v dveh oblikah: v mapi na mizi ležeč in odprt na mizi stoječ.
Cena v mapi Din 20,—, stoječa oblika Din 18' . Dobi s* *’
„Zvezni tiskarni In knjigarni“ Ljubljana
Wolfova ulica štev. 1.
BBBaaaaaaaaBBBaBBtt
Staate parcelo
v Sp. Šiški, ob Celovški cesti so naprodaj.
Pojasnila daje Franc Orehek, pos. Sp. Šiška, Nova ul. 247.
m- pozori
Prodasta se v Mariboru v bližini parka d «C hiši z gostilno, s celim inventarjem in koncesijo po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglasni zavod
Ivo SuSnik, Maritor, Slomška ul. 15.
pijmo, račune, kauerte, uizitke
in za trgouino in cbrt potrebne ti^Rcuine izurjaje lične in poceni
Zuezna tiskoma in knjigarna
u Ljubljani, UJclfcua ulica 1,
[tEKU
Ivan Zahotnili
L3UBL3ANA
Dunajska cesta ŠL 45. Tei 379 mestni tesarski mojster Tel 579
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe; ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice; paviljoni verande, lesene ograje L t. <L Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
a a o a a n h
Izšii so sledeči zvezki:
Štev. 1. Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
Izdala in založila
Mm fflia in Mama“
v Ljubljani, Wolfova ul. L
Vsak zvezek stane 3 Din.
V
■ OB
izdala ia tiste »Zvezna	in knjigama« v Ljubljani