NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednico NT Milena Brečko Poklic ŠT. 42 ■ LETO 52 - CEUE, 23.10.1997 - CENA 280 SIT 'Ljubim te, Tamagoči ^stičen izdelek pisanih barv otroke poneumlja ali pa je dokaz, da otroci nekaj pogrešajo? Pravo obnorelost šele pričakujemo. Stran 9. Leta jeze in skrbi ^Terčič manipulira z dokumenti,'' trdita Irma Svečak in Branko Bezenšek, denacionalizacijska upravičenca Linhartove 18 v Celju, kjer Ladislav Perčič nadaljuje z gladovno stavko - Vroča tema na straneh 23 in 25. Bosta Emova leva oživela? o tem so odločali celjski svetniki. Stran 6. Direictor tatov in pijancev Dodatni zapleti v Bohorju. Stran 7. Vroč icostanj v parlamentu Kaj o denacionalizacijskih spremembah pravijo poslanci s Celjskega? Tema tedna na sU*ani 24. Skozi šivankino uho v pokalnih košarkarskih tekmovanjih so ostali samo še Laščani. Stran 16. Trava med najstniki Sti'an31. F Potopis po Celjskem Plodovi, takšni in drugačni, so bogato obdarili celjsko področje. Jesen kbogata s sadjem, zelenjavo, vinom,.,, hkratipajepolna dogodkov, ki vplivajo na naš vsakdan, O vseh jesensko obarvanih, aktualno parlamentarnih in pretepaško ogorčenih dogajanjih pišemo na straneh Novega ^dnika. Za fin dom Do nedelje bo na razstaviščih Celjskega sejma gostoval sejem Domofin. Stran 2. Iz hribov nad Dubrovnikom ^ nekoč najlepše dele jadranske obale se vračajo turisti. Stran 34. V Petici še reportaže, ugankarstvo, '^^sveti, avtomobilizem, glasba, humor... Za pomoč... .. prosi največje laško podjetje - Posojilo za razvoj drobnega gospodarstva spet buri duhove. SU'an 2. 2 DOGODKI Največje laško podjetje prosi za pomoč Posojila za razvoj drobnega gospodarstva zopet burijo duhove v Lašicem - Bo občina prisluhnila obrtnikom in spremenila pogoje vračanja posojil? Včeraj naj bi laški svetniki razpravljali o pobudi Obrtne zbornice Laško, naj občina spremeni pogoje vračanja posojil, ki jih je v letih 1992 in 1993 ponudil obrtnikom in podjetnikom takratni občinski izvršni svet. Mnogi obrtniki so namreč že pred letom ali še več pričeli opozarjati, da najetih posojil ne morejo redno odplače- vati, saj so zneski zaradi izredno visokih obresti, ki so veljale v času po prejemu posojila, vrtoglavo narasU. Ker obrtniki sami zase niso mogli niče- sar doseči pri občinskem vodstvu, so letos spomladi za pomoč prosili obrtno zbornico in nato z združenimi močmi predlagali, naj jim občina preračuna ob- veznosti na devizno klavzulo. Po nekaj manj kot šestih mesecih so še vedno brez jasnega odgovora. V Laškem se obrtniki in občinsko vods- tvo ne razumejo najbolje. Tako je mogoče razbrati iz številnih obtožb, ki so jih doslej izrekli na račun drug drugega, da nekaj zares ni v redu, pa je mogoče zaključiti tudi iz dejstva, da so se župan Peter Hrastelj, predsednik občinskega sveta Matevž Kolar in predsednik odbo- ra za gospodarski razvoj Janez Krajnc šele po petih mesecih odzvali na prošnjo obrtne zbornice in se 9. oktobra sestali z njenim vodstvom ter nekaterimi obrtniki posojilojemalci. Obrtna zbornica je na- mreč že sredi maja predlagala občini, naj prouči možnost preračuna posojil v de- vizno klavzulo, saj bo le tako ohranjena njihova realna vrednost in le tako bodo posojila dosegla svoj namen, to je pospe- šiti razvoj drobnega gospodarstva v obči- ni. Zaradi visoke inflacije, na kateri je bila izračunana revalorizacija posojil, so se namreč mnogi obrtniki znašli v katastro- falnem finančnem stanju. »Če bi mi danes ponudili posojilo pod takšnimi pogoji kot leta 1992, bi dejal, da je zelo ugodno,« pravi Andrej Klezin, podjetnik iz Laškega. »Danes so namreč razmere povsem drugačne kot so bile pred petimi oziroma štirimi leti, ko je mesečna inflacija dosegla tudi do 15 od- stotkov. In prav to je vse nas, ki smo najeli občinska posojila z obrestno mero R-i-5%, dotolklo. Na odplačilo posojila smo na- mreč dobili enoletni moratorij, vendar takrat nihče ni dojel oziroma smo bili o tem premalo obveščeni, da moratorij ne velja na obračunavanje obresti.« Kaj to konkretno pomeni, pojasnjuje Klezin s številkami. Leta 1992 je najel posojilo v vrednosti 3,6 milijona tolarjev. Po prete- ku moratorija se je znesek zaradi revalo- rizacije in obresti povišal na 5,2 milijona, preden je odplačal prvi obrok pa na blizu 6 milijonov tolarjev. Po skoraj štirih letih rednega poravnavanja vseh obveznosti je občini še vedno dolžan 3,3 milijona tolar- jev. Če bi občina preračunala obveznosti na devizno klavzulo, bi ji Andrej Klezin danes dolgoval le še 20 tisoč nemških mark oziroma 1,9 milijona tolarjev. Matek je vedel župan, predsednik občinskega sveta in predsednik odbora za gospodarski razvoj so predlog o preračunu obveznosti kredi- tojemalcev na devizno klavzulo podprli, strinjali so se tudi s pripravo aneksov k podpisanim pogodbam o najemu posojil, temeljitejšo razpravo in dokončno odloči- tev pa so prepustili članom odbora za gospodarski razvoj in občinskim svetni- kom. Svet je zasedal včeraj pozno po- poldne, člani odbora pa so se sestali v ponedeljek in razprava na seji je bila vse prej kot prijetna. Čeprav je predsednik Obrtne zbornice Laško Štefan Grosar že na začetku poudaril, da se obrtniki nika- kor nočejo izogniti svojim obveznostim do občine, ampak si želijo le nekoliko bolj »človeške« pogoje odplačevanja, in da bi se občina, če je s posojila zares želela pospešiti razvoj obrti in podjetniš- tva, morala odpovedati denarju, ki se na račun visokih obresti v preteklosti steka sedaj v njen proračun, je naletel na nas- protovanje in številne pomisleke večine prisotnih. Občinsko vodstvo namreč ni- kakor ne more oprostiti obrtnikom in predstavnikom zbornice, da so že pred časom označili posojila za oderuška in da tako menijo tudi danes. »Na žalost se obrtniki tega niso zavedali takrat, ko so posojila najeli. Za vse pasti pa je zagotovo vedel takratni predsednik izvršnega sveta Roman Matek, saj je 5 milijonov tolarjev, ki jih je najel tudi sam, kmalu odplačal v enkratnem znesku,« je očitke zavrnil Grosar. Člani odbora so tudi očitali, da marsikateri obrtnik ni porabil posojila za tiste namene, ki jih je navedel v pogodbi in da nekateri, ki obrokov ne odplačujejo redno ali pa so jih prenehali odplačevati, kažejo navzven dokaj visok življenjski standard, vendar jih je Grosar označil kot klasične obtožbe proti obrtnikom. Manj denarja za občinske programe Ker bi bil preračun obveznosti posoji- lojemalcev na devizno klavzulo krivičen do vseh tistih, ki so posojila predčasno odplačali, poleg Romana Matka so to storili še trije posamezniki in tri podjet- ja, ki so dolg povrnila iz stečajne mase - gre za Bor Laško, Elektrokovinar in KOG, je obrtna zbornica predlagala, naj jim občina preveč plačane zneske vrne. Za kolikšne vsote gre, občinsko vodstvo še ne ve natančno, saj so strokovne službe do ponedeljka izračunale le, da bi nekomu, ki je najel za 5 milijonov tolar- jev posojila in ga je kmalu po izteku moratorija izplačal, občina morala vrniti 560 tisoč tolarjev. Denar bi bilo seveda treba zagotoviti v občinskem proračunu, v katerega bi se, so še izračunali v strokovnih službah, v primeru, če bi občina sprejela predlog o preračunu ob- veznosti posojilojemalcev na devizno klavzulo, vsako leto nateklo za približno 3,5 milijona tolarjev manj iz naslova vračanja posojil. To pomeni, da bi imela občina manj denarja za izvedbo občin- skih programov, ki so že sicer precej okrnjeni. Prav to pa je tudi eden od temeljnih razlogov za pomisleke, ali sprejeti predlog obrtne zbornice in spre- meniti pogoje za dodeljena posojila ter nato za vsakega posojilojemalca posebej narediti preračun obveznosti in v skladu s tem z vsakim skleniti še ustrezne anek- se k pogodbi o najemu posojila. Ne pomagajo niti očitki obrtnikov, da je občina doslej naredila bore malo za nji- hov razvoj, saj jim v preteklih letih razen posojil, ki pa so mnoge zavrli v razvoju, ni ponudila ničesar drugega, niti opozo- rila, da občinski funkcionarji podcenjuje moč obrtnikov, ki skupaj predstavljajo največje podjetje v občini z več kot 800 zaposlenimi ter s petimi milijardami to- larjev bruto prometa in 350 milijoni tolarjev čistega dobička v letu 1996. JANJA INTIHAR. Občina Laško je v letih 1992 in 1993 razdelila za blizu 2,7 milijona mark posojil, denar zanje pa je zbrala s pro- dajo občinskih obveznic. Najemniki posojil so večinoma obrtniki, nekaj je tudi podjetij, od katerih pa so kar tri v preteklih letih šla v stečaj. Zaradi ne- plačevanja obveznosti je občina že pred časom sprožila sodni postopek proti devetim obrtnikom, vložiti pa na- merava še 14 izvršilnih predlogov za vse tiste, ki dolgujejo več kot eno anui- teto. Po zadnjih podatkih znašajo ne- plačane obveznosti posojilojemalcev blizu 29 milijonov tolarjev, brez za- mudnih obresti. Štefan Grosar, predsednik Območne obrtne zbornice Laško: »Z lastnim pri- merom lahko dokažem, kako malo je občina pripravljena narediti za obrtni- ke. Februarja letos sem skupaj s tremi družabniki ustanovil podjetje Kovinar in v njem zaposlil 25 delavcev propadle- ga podjetja Elkov. Proizvodne prostore, ki jih je kupila pivovarna, sem najel in ne vem, kaj bo čez pet let, ko pogodba poteče. Občina nima obrtne cone, ka- mor bi se lahko preselili. Bom torej moral oditi v katero od sosednjih občin ali pa firmo preprosto zapreti?« Za fin dom Do nedelje na razstaviščih Celjskega sejmo mednQr(]| specializirani sejem Domofin '97 Na razstaviščih Celjskega sejma bo do vključno nede- lje na ogled 1. mednarodni specializirani sejem za za- ključna dela v gradbeništvu in renoviranje, ki ga pri- pravlja mešano podjetje Ces- po. Za Cespo, sejemsko hišo v lasti miinchenskega sej- ma, Obrtne zbornice Slove- nije in Celjskega sejma, je po uspešni Flori Domofin '97 druga sejemska priredi- tev, za obiskovalce pa jo je včeraj slovesno odprl pred- sednik OZS Miha Grah. Vodja sejemskega projekta Breda Obrez Preskar je z od- zivom razstavljavcev zadovolj- na, čeprav je seveda prvi se- jem vselej le osnova, na kateri velja razvijati in dograjevati tudi vsebinski koncept prire- ditve. »Sejem Domofin '97 je namenjen projektantom, izva- jalcem gradbenih del, proizva- jalcem gradbenih materialov, investitorjem, gradbenim inš- pektorjem, upravnikom zgradb in podobno, zagotovo pa ga bodo veseli vsi tisti, ki gradijo ali obnavljajo hiše ozi- roma stanovanja,« je povedala in dodala, da letos testirajo termin ob koncu oktobra, za Domofin pa je v rezervi še spomladanski termin. Odpiralni čas Domofina je za obiskovalce med 10. in 19. uro, zadnji sejemski dan, v nedeljo, pa do 18. ure. Vstop- nice za odrasle so po 500, za dijake, študente, upokojence ter skupine nad 20 oseb pa po 400 tolarjev. Na skupno 5.500 kvadrat- nih metrih razstavišč v dvora- nah D, C in Cl se predstavlja 135 razstavljavcev iz 11 držav, kar je glede na to, da so pro- gram in tudi termin določili šele letošnjo pomlad, lepa šte- vilka. Tri četrtine razstavljav- cev je iz Slovenije, neposredni razstavljavci so še iz Nemčije, Italije, Avstrije, Češke i^, ske, preko zastopstev pj Celju predstavljajo tudi,, zvajalci iz Švice, Izraela, | ske. Nizozemske ter Belgi, —^ Na Domofinu bo vse jemske dni za obiskom energetsko svetovanje, v trtek in petek med lo. i„ ter 15. in 18. uro pa j gradbeno svetovanje. Daj nje obsejemske stroko, prireditve so v znaniei gradbenega vzdrževanja prenove objektov, jutri pj bodo zvrstili posveti na t« varčevalnih ukrepov učinkovito izrabo ener; pri zasnovi, projektiranju! izvedbi strojnih instalacij predstavitev uporabe teio membran v gradbeništvu Na sejmu so predstavili tudi nekatere novosti s j dročja zaključnih del v beništvu in renoviranja, oi niti velja okna v kombini les-aluminij, hitrbtekočaJ ta, pritrjevalno tehniko lasi nih plošč, novosti v pom toplotnih črpalk, novo gena cijo strešnih kritin, brezšh hidroizolacijo ravnih strehj teras, nove izolacijske fasad materiale, silikonske barv( podobno. Domofin '97 spremlja i žen program obsejena strokovnih prireditev, san stoj no pa se bodo predse Ijali tudi dijaki Šolskega« tra Celje in Srednje lesan šole Maribor, zato organi torji na sejmišču pričakuj tudi organizirane obiske larjev. ■IVANA STAMEli Foto: GREGOR KAl Organizatorji pričakujejo, da bo Domofin '97 v Celje privabil veliko tistih, ki so tihpred vselitvijo v novi dom, prav tako pa je sejem namenjen tudi vsem, ki se lotevajo prenove svojih stanovanj ozirom^ SNOPIČ DOGODKI 3 ^ Bistrica občina? gistrici ob Sotli, ki spa- občino Podčetrtek, si ! samostojno občino. s približno 1500 Lalci menijo, da bi ta- ' 1 demografsko ogro- jP območje pridobili več i3vljenko iz japonske bese- t^mago, ki pomeni jajce in 'Hke besede watch, ki po- fiiura. Čas pa je zares gonil- ^ila v življenju Tamagočija, i^od časa odvisno njegovo *'je, počutje, razpoloženje 'Udi tisti čas, ko nastopi nei- jibna smrt. Vsa norost te ^čke pa se pokaže potem, tamagoči začne posegati v *"vni (dnevni in tudi nočni) njegovega lastnika. Da ^Zadeva je zares zelo zelo K. 'dniagoci se rodi ^^niagoči je simpatični ve- •^sk, ki potuje milijone svet- '[''h let sirom po svetu, na- *^2ato, da bi se pred vašimi liizlegel iz majhnega jajč- je zgodbica o prisrčnem ^ 'Z domišljijskega sveta, o ^'fonskem hišnem Ijub- 'S^^, ki živi v -plastičnem ^ in bi brez človekove po- j|'^sti in skrbi sploh ne mo- Preživeti na tem svetu«, pi- reklamnem sporočilu ne- ? našega spretnega prodaj- ^ Zastopnika. prihaja Tamagoči z dru- planeta, je za začetek tre- Posebnim gumbkom us- medplanetarno časovno , pO. Ko začne teči naš čas, C pritiskom na ustrezni U J na ekranu igračke poja- •^Pajoče jajce. Po nekaj mi- nutah poroda nastopi rojstvo. Zvalil se je Tamagoči, ki tako kot vsak novorojenček, začne neusmiljeno opozarjati nase. Piskati začne na vse pretege, da bi se lastnik začel nemudo- ma ukvarjati z njim: ga nahra- niti, se z njim igrati, skrbeti za njegov nemoten telesni, čus- tveni in intelektualni razvoj. Toda ta mala simpatična spaka ima kar štiri srca in za njeno popolno zadovoljstvo je treba zapolniti vsa štiri. Če tako rav- naš, bo zrasla v krepkega, pa- metnega in srečnega življenj- skega sopotnika, če pa srca zanemarjaš, te čakajo same skrbi in nevšečnosti. Lahko se ti zgodi, da te Tamagoči ne bo imel več rad, svojo jezo nad tabo pa bo stresal tako, da bo neusmiljeno piskal, ti kazal ne- prijazen obraz in potem jasno pokazal, kaj mu manjka. Razvoj Tamagočijevo telesno težo je treba sproti preverjati, da se izogneš zaskrbljujočemu huj- šanju in hiranju bitja, ki mu je življenjska doba odmerjena drugače, kot človeku. En dan na Zemlji je za Tamagočija približno leto dni, torej je že po dvanajstih dneh naš vesolj ček star dvanajst let in pričakovati je pubertetniške težave. No, s temi nam je malček prizanesel, le njegova vedoželjnost in po- treba po redu ter disciplini pri- de na dan v vsej svoji piskajoči vnemi, če nas vsakdanje ob- veznosti preveč okupirajo in potem pozabimo nanj. Pri prehrani je treba paziti, da se Tamagoči ne prenaje, sicer pa zna tudi sam zavračati hrano s tem, ko se grdo na- kremži. Vse njegove potrebe je mogoče redno preverjati s pri- tiskanjem na gumbke in z odči- tavanjem simbolov, ko se pri- kažejo na ekranu. Če naš prija- telj ne potrebuje ničesar, pa je še vedno tečen, ga je treba primerno kaznovati. Smrt in novo rojstvo Tudi Tamagoči ni nesmrten. Potem ko se razveseliš njego- vega rojstva in trepetaš za nje- govo zdravje in skrbiš za nje- govo počutje, pride dan, ko se je treba posloviti. Smrt lahko nastopi predčasno, ko mu ob hudo načetem zdravju nisi po- nudil odrešilne injekcije, ali pa umre naravne smrti, nekako po dobrih tridesetih dneh. V očeh presunj enega lastnika ali skrbnika se začno nabirati sol- ze, ko se na ekranu pojavi po- doba angelčka ali duhca, takoj za tem pa smrtna glava ali križ, vse je odvisno od programa. Takrat se je pač treba sprijazni- ti z dejstvom, da se je Goči (takšno je njegovo skrajšano ime) vrnil na svoj domači pla- net. Toda naš vesoljček ima tudi to čudovito lastnost, da ga s posebno operacijo lahko obudimo k novemu življenju. Spet je tu utripajoče jajce in novorojeno bitje, novi Tama- goči za naslednjih mesec dni veselja, jeze in skrbi. Zares zad- njo reinkarnacijo živalce pa je mogoče doseči s preprosto za- menjavo baterije. Tamagoči že v vsalci trafilci Igračka se je pri nas pojavila z letošnjim poletjem, ko jo je bilo mogoče kupiti v redkih trgovinah in ko smo o njej v glavnem prebirali v dnevnem in revijalnem tisku ter se ob branju posmihali norim Ameri- čanom, ki so, (tako je pisalo) stali v dolgih vrstah pred pro- dajalnami in čakali, da se do- kopljejo do novega hišnega ljubljenčka. V mnogih ameriš- kih šolah so učitelji uvedli celo kratke odmore, da so lahko učenci nahranili svoje živalce ali jih kako drugače zadovoljili. Podobna mrzlica je ob rojstvu igračke zajela tudi Japonce, ki pa so se do danes že toliko ohladili in streznili, da so v šolah prepovadali prinašanje Tamagočija k pouku. Pravi predmet spotike je igračka po- stala pri sosedih Italijanih, kjer je o njej modroval celo parla- ment, ko je stranka Zelenih zahtevala prepoved Tamagoči- jev z obrazložitvijo, da igračka kvarno vpliva na otrokovo psi- ho. Populacija, ki sirom po sve- tu hrepeni po tej igrači, je v glavnem stara od osem do osemnajst let, omrežila pa je tudi že odrasle. Tako so v sla- bem letu po vsem svetu proda- li kar 13 milijonov primerkov, do konca leta pa naj bi se to število povzpelo na 25 milijo- nov. Na Celjskem je prodaja v porastu, pravo kupovalno mrzlico pa je pričakovati v prazničnem decembru. Tama- gočija je v Celju, naprimer, mo- goče kupiti domala na vsakem oddelku igrač v blagovnicah, prav tako ga ponujajo v trafi- kah. Cena pa je zelo različna, od 2.990 tolarjev pa do 7 tisoča- kov in je odvisna od programa, ki ga igračka vsebuje, od obli- ke, predvsem pa od tega, ali gre za original ali za ponare- dek. Vzgojni pripomocelc ali drugačna ljubezen? Pojav te nove otroške igrače je laično in zlasti strokovno javnost precej razburkal v oce- nah, ali gre za primerno so- dobno igračo, ki v otroku pre- buja in krepi občutek odgo- vornosti za »nekoga«, četudi je to računalniška živalca, ali pa gre pri tem za še en potrošniš- ki izdelek, ki otroke zgolj po- neumlja in jih kot takšen od- vrača od resničnih ter otiplji- vih vrednot in radosti. Te se v vsakdanjih medčloveških od- nosih merijo z nasmehom na obrazu, s stiskom roke, z be- sedo tolažbe, z dotiki ljubezni, dejanji pozornosti ali z robč- kom, ko je treba nekomu obri- sati solzo z obraza. Je torej pojav Tamagočija odraz čus- tvene zmede novodobnega človeka, ki si mora umisHti kos pisane piskajoče plastike, da bi lahko ljubil, se razdajal? Upajmo, da še ni tako hudo. Zato je najbolje, če Tamagočija sprejmemo kot novega dru- žinskega člana zgolj zato, ker tudi pri sosedih nenehno pi- ska, pa zato, da se bo naš otrok navadil skrbeti za žival- co, če mu imamo nekega dne namen kupiti pravega kužka, muco ali ptička. Nenazadnje pa tudi zato, da bomo bomo najkasneje ob letu dni spet spoznali, da smo nasedli še eni modni muhi in pa podjet- nemu Japoncu, ki se je malce poglobil v čustvene potrebe naših otrok, ki nas še kako potrebujejo in prevečkrat po- grešajo. Tamagoči pa je vedno pri roki. MARJELA AGREŽ Gorniki želijo obnavljati »Natančni podatki o obiskanosti Savinjskih Alp bodo znani šele v začetku prihodnjega leta, ko bodo posamez- na društva oddala obrazce za statistične podatke,« je dejal vodja gospodarske komisije pri PZS Danilo Zbrizej in strnil nekaj glavnih ugotovitev. »Drugi del sezone je bil boljši. Julija je ponagajalo vreme, avgusta in septembra pa je bilo veliko ljudi v gorah in tudi Savinjske Alpe niso izjema,« pravi Zbrizej. »Ena letošnjih značilnosd je začetek projekta ekološke sanacije postojank, toda v prvi fazi so bili predvideni samo ogledi. Avstrijci bodo do konca leta pripravili natančno analizo in se nato odločili o konkretni vsebini programa, ki bo trajal do konca tisočletja.« Na PZS imajo tudi pobudo gorniškega kluba iz Luč za obnovitev stare Kocbekove koče na Molički planini. Nad idejo iz ekonomskih razlogov niso preveč navdušeni: stara koča je že dlje časa zaprta, sedanji Kocbekov dom na pol ure hoda oddaljeni Korošici pa od leta 1990 dalje postopno obnavljajo. Možnosri, da bi ugodih Lučanom tako niso prav velike, dokončna odločitev pa bo znana v naslednjih mese- cih. Ž.Z. Čarobna igralnica v soboto so za svoje najmlajše obiskovalce v Centru Interspar odprii otroško igralnico K'nex, v kateri so malčkom za igro na voljo konstrukcijski sistemi te blagovne znamke. Otroška igralnica K'nex bo odprta do 5. novembra, v njej pa so ob konstrukcijskih sistemih, ki so otrokom na voljo za igro, razstavljeni tudi modeli. Malčke v igralnici pa vsak dan med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro zabava tudi čarovnik Grega. IS, Foto: GK 10 NASI KRAJI IN UUDJE An|i so se uresničile želje Dobrodelna akcija je uspešno zaključena in starša sta hvaležna vsem o Anji Hudobreznik iz An- draža nad Polzelo, ki boleha za hudo mišično boleznijo in je pred kratkim dopolnila de- vet let, smo že pisali, in sicer takrat, ko so na Centru za socialno delo v Žalcu odprli zanjo poseben žiro račun, na Polzeli pa so pripravili tudi dobrodelni koncert. Anja je imela namreč tri želje. Prva je bila za deklice njenih let povsem normalna, to je last- na sobica, drugi dve pa sta bili hišno dvigalo in rehabili- tacija v Izoli. Za deveti rojstni dan so se ji želje uresničile in ga spremeni- le v doslej najlepši rojstni dan. Hudobreznikovi stanujejo v nadstropju hiše in stopnice so bile za Anjo nepremostljiva ovira. Z zbranim denarjem so lahko kupili hidravlično dviga- lo, ki je stalo z gradnjo jaška vred milijon tolarjev in pol. Os- talo je še dovolj denarja za nakup videorekorderja in dik- tafona, s pomočjo katerega lahko Anja ustvarja svoje pe- smice in zgodbice ter računal- nik. Elektronika Velenje je Anji namesto denarja podarila barvni televizor, sicer pa je naj- več, tristo tisoč tolarjev, prispe- val humanitarni zavod. VID iz Kranja, sledita pa mu žalska občina in polzelska osnovna šola. V akciji je prispevalo mnogo podjetij, zasebnih pod- jetnikov in posameznikov. Hu- dobreznikovi so hvaležni tudi vsem anonimnim darovalcem, pa tudi sorodnikom in prijate- ljem, ki Anjo marsikdaj zastonj peljejo kamor je treba, najpo- gosteje v Ljubljano. Društvo mišično obolelih Slovenije je Anji z mamo omogočilo reha- bilitacijo v Izoli in s tem deklici izpolnilo tudi tretjo željo. Hudobreznikovi so minuli konec tedna ob zaključku do- brodelne akcije pripravili slo- vesnost, s katero so se želeli zahvaliti vsem darovalcem, ki jih je preko sto in vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspe- hu akcije. mtmmmmmmm t. tavčar Starša Milena in Franc z Anjo v dvigalu. Srečanje najstarejših Polzelanov Praznovanje krajevnega praznika minulo nedeljo so na Polzeli zaključili s pred- stavitvijo Malteškega viteš- kega reda in slovenske bol- niške pomoči pri sv. maši in s srečanjem najstarejših Polzelanov, starih osemde- set in več let. Zbrane je pozdravil pred- sednik sveta KS Polzela in od nedavnega tudi vitez Malteš- kega viteškega reda Stanko Novak. Vsem skupaj je zaže- lel obilo zdravja in še vrsto let, gostom pa prijetno počut- je. Nekaj pesmi je zapel Kvin- tet Lastovka, za veselo razpo- loženje pa so poskrbeli tudi sami gostje, ki so o srečanju povedali: Franc Dobrave: »Takšna srečanja so zares nekaj prijet- nega. Tudi če smo že bolj v letih, se radi poveselimo, še posebej pa pogovorimo s svojimi vrstniki. Čeprav je mladost že daleč, so spomini nanjo še živi in najlepši.« Marija Šturbej: »Lepo je, da smo tudi najstarejši kdaj v središču pozornosti krajevne skupnosti. Kar precej nas je in zelo radi smo prišli. Seveda naše zabave niso tako bučne, kot pri mladih, zato pa nam ni nič manj lepo. Hvaležni smo vsem, ki so se za to srečanje trudili.« Anton Melanšek: »Star sem 84 let in še kar dobrega zdrav- ja, če računam, da sem si po- kojnino zaslužil kot pismono- ša, se pravi v vročini, mrazu, dežju in snegu. Tole druženje pa je seveda nekaj zelo lepe- ga«. Slavka Cimperman: »Kljub temu, da sem že kar krepko zakoračila v deveto desetlet- je, rada hodim v družbo. Tudi tole srečanje je nekaj, česar ne bi hotela zamuditi. Mislim, da so takega mnenja vsi, ki so tukaj in, da bi se vsi želeli zahvaliti za izkazano pozor- nost mlajših sokrajanov.« t. tavčar Franc Dobrave Marija Šturbej Anton Melanšek Slavka Cimperman Prvq obletnica Lions kluba Celje 26. oktobra lani je Celje dobilo svoj prvi Lions klub, ki danes šteje 29 članov. Njegov prvi predsednik je bil Ernest Zvar. Lions klub Celje je v času svojega obstoja zbral 17.000 DEM za celjsko bolnišnico, omo- gočil celoletno štipendijo za glasbeno šolanje flavtistki Petri Rom, prispeval 1000 DEM Vla- du Skaletu za izdajo kompaktne plošče in obdaril za novo leto otroke na otroškem oddelku celjske bolnišnice. V goste je sprejel mlado Japonko Haruko Miuro iz Okazakija, članica kluba Tina Gril pa se je udeležila Youth_ campa na Japonskem. Lions klub Celje je sodeloval tudi pri organizaciji razstave za slepe in slabovidne v Škofji Loki, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje. Na obisk pa so sprejeli svoje kolege iz avstrijskega Barn- bacha. Člani Lions kluba Celje, bodo svečko na torti za prvi rojstni dan upihnili to soboto v Modri dvorani Celjanke, izkupiček od vstop- nine in tihe dražbe likovnih del pa bodo namenili slepim in slabovidnim. D. M. Vasica kapela obnovljena Vrbenčani so minulo nedeljo popoldan pripravili slovesi ob ponovni blagoslovitvi vaške kapele, ki stoji v središču« Posvečena je Mariji kraljici sv. rožnega venca. Obnavljalisj tri leta, sedaj pa je vasi v okras in ponos. Kapelo je blagost pater Viktor Arh iz Žalca. Slovesnost je sovpadala s prazno njem krajevnega praznika. T. TAVi »Sončnice« iz Celja so praznovale Minila so že 4 leta od takrat, ko je bila v okviru Inštituta Antona Trstenjaka tudi v ustanovljena prva skupina starih za samopomoč. Nadeli so si ime »Sončnice« in deluje)' domačem okolju, torej so tako imenovana zunanja skupina. V skupini, ki se redno dobiva vsako sredo popoldne v prostorih patronažnega varst^' celjskem zdravstvenem domu, je 13 žensk in moški Sonček. Srečanja so pestra in zanin^' pojejo, izmenjujejo izkušnje, telovadijo in še in še. Družijo se tudi z ostalimi skupina^' Sloveniji. Še posebej prisrčen odnos imajo s skupino Solzice iz Raven na Koroškem, ki so j''^ rojstni dan tudi obiskale in skupaj z njimi praznovale. »Praznovanje je bilo uspešno, imel'^ se lepo, obujali spomine, skratka zelo prijeten popoldan in večer. Za pomoč pri iz^. praznovanja se zahvaljujemo vsem, ki so nam s svojimi izdelki to omogočili,« pravi vodita'! skupine Anica Kremžar. SNOPIČ DOGODKI 11 Več ameriških turistov v Sloveniji Letos Slovenija prvič na turistični borzi na Floridi "teden se bo Slovenija '^pojavila na kakšni turi- Jjj borzi zunaj meja stare Lg. Center za promocijo Ijpa Slovenije bo od 23. ^5 tega meseca sodeloval prestižni ameriški borzi L\ne industrije ATM jjerican Travel Market) v .„(lu na Floridi. fponaključju. Letošnja lu- jjjjna sezona je namreč po- yla, da so bili obiski indivi- ijjnih gostov iz ZDA v Slove- jjvporastu, precej pa se je ifjfalo zanimanje ameriških jjnizatorjev potovanj za na- državo in bi jo radi vključili v svoje programe. Lani je Slove- nijo obiskalo skoraj 14 tisoč državljanov ZDA, ki so prispe- vali 35.270 turističnih nočitev, letošnji rezultat pa je 19 odstot- kov povečan obisk, kar je vse- kakor spodbudno. Center za promocijo turizma Slovenije bi se že prej vključil v to borzno obliko dela v ZDA, vendar to zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče. Zdaj hoče Slove- nijo dobro predstaviti in še bolj povečati zanimanje zanjo na ameriškem turističnem trgu. Letos bo na ATM, borza za splošno javnost ni odprta, so- delovalo okoli 250 razstavljav- cev, organizator Reed Exhibi- tion Companies pa pričakuje okoU 3500 obiskovalcev, pred- stavnikov potovalnih uradov iz vseh ZDA. Slovenskega nasto- pa na Floridi se bosta poleg Centra za promocijo turizma udeležili tudi dve največji slo- venski potovalni agenciji Kom- pas Turizem, ki že ima na Flori- di svoje predstavništvo in Kompas Hollidays, agencija Slovenia Travel iz New Yorka, pa tudi ameriško-slovenski agenciji Kollander ter Travel- Max iz Clevelanda. Omenjene agencije bodo predstavile Slovenijo in njene znamenitosti kot skrbno pri- pravljena krožna potovanja oziroma njene dele v okviru večjih potovalnih poti po Evropi. Ob tem se postavlja zanimivo vprašanje, kako se lahko celjsko območje vključi v take programe, čeprav je jasno, da je vsa Slovenija z geografskega vidika le majhna regija, toda po vsebinskem bi lahko bila zelo zanimiva. V Slovenijo največ prihajajo tisti Američani, ki so večinoma po- tomci slovenskih izseljencev in poslovneži. Toda na Centru prav ugotavljajo,'da je Sloveni- ja ravno zaradi svoje geograf- ske majhnosti, a izredne zgoš- čenosti naravnih in kulturoz- godovinskih lepot, lahko zani- miva tudi za širši segment ameriške turistične javnosti. Lepa, urejena in čista Med nagrajenci akcije Turistične zveze Slovenije tudi mesta, kraji, zdravilišča, šoli in avtokamp s Celjskega v akciji Turistične zveze tovenije (pod pokroviteljs- m ministrstva za okolje) so limed tri najlepša v državi brani tudi eno mesto, štrije aji, tri zdravilišča ter po ena novna in srednja šola ter lokamp s Celjskega. f konkurenci krajev s pre- jJnim turizmom so zmaga- iSovenske Konjice, drugi so i Velenje (večja mesta), totrtek (izrazito turistič- kraji). Laško (manjša zdra- Ka) in osnovna šola Mo- lje ter tretji Gornji Grad zetniški kraji). Atomske to- lice (večja zdravilišča, sku- ijs Podčetrtkom tudi v ka- goriji večjih zdravlišč s kra- i. Šentanel nad Mozirjem iribovski kraji), Prebold (avtokampi tretje kategorije) in Gimnazija Celje (srednje šole). Namen tradicionalne turi- stično-ekološke akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista je izboljšati kakovost življenja, urejanje in varovanje okolja, ohranjanje domačnosti in go- stoljublja, obogatitev turistične ponudbe ter promocija naše dežele. Letos so bili ob rekord- ni udeležbi doseženi najboljši rezultati, zaključek s podelitvi- jo priznanj pa bo novembra v Mariboru, ki je zmagal med večjimi mesti. Na prvi stopnji je tekmovanje potekalo v okviru občin, nato v 16 regijah, naj- boljši pa so se vključili v za- ključni del. Ocenjevali so od aprila do sredine meseca, ko- misija pa je vsak kraj obiskala in ocenila po dvakrat. V novi turistični sezoni lahko Slovenija po mnenju strokov- njakov doseže za približno de- setino več gostov in nočitev ter še za malenkost večji devizni priliv. V ospredju programa so predvsem večja kakovost turi- stične ponudbe, zmerne cene, daljša glavna sezona in boljše zasednost zmogljivosti. V pri- pravi sta tudi akciji Vsak dan v letu naj bo turistični dan in Dobrodošli doma. TZS je ob razglasitvi rezulta- tov skupaj z zavodom za šols- tvo predstavila osnutek učne- ga načrta turistične vzgoje, ki naj bi v šolskem letu 2000/ 2001 postala eden izbirnih predmetov v 8. in 9.razredu. Turizem kot izbirni predmet naj bi bil dobrodošel pred- vsem na 150 šolah, kjer že zdaj uspešno delujejo turistični podmladki. Naslednje leto bo leto špor- ta v turizmu, prireditev pa naj bi bilo že okrog 10.000. Pouk bi obsegal 70 ur, v kate- rih bi učenci sprejeli in razu- meh turistično dejavnost kot bistveni del gospodarske in ne- gospodarske dejavnosti. Us- merjen bo h kritičnemu raz- mišljanju o turizmu v Sloveniji in njenim razvojnim možno- stim v kraju in širši okolici, kjer šola deluje. ■■■■■■K ŽEUKOZULE Video odkrivanje mest Pred letom dni so učenci iz avstrijskega Špitala ob Dravi pričeli izvajati projekt, ime- novan »Skupaj odkrivamo partnerska mesta«, pri čemer so raziskovali zgodovino le- teh, kot eno partnerskih mest pa so izbrali tudi Celje. To mesto je pomenilo za razi- skovalce iz Špitala še poseben izziv, saj so bili celjski grofje potem, ko so prevzeli Orten- burško posest, skoraj 30 let gos- podarji Špitala. Rezultate leto dni trajajočega projekta so učenci iz Špitala predstavili na interkulturnem srečanju medi- jev, ki se je pričelo v ponedeljek, zaključilo pa danes, v četrtek. Vrhunec celotne prireditve je predstavljala včerajšnja video- konferenca, v sklopu katere so se organizatorji Špitala nepo- sredno povezali z vsemi štirimi partnerskimi mesti - ob San Vitu/Pordenonu iz Italije ter nemškem Lohnu, tudi s Celjem. Ob celjski mestni občini so se v projekt vključili dijaki Sred- nje ekonomske šole ter poslov- na enota Telekoma Celje, kate- re ekipa je poskrbela za nepo- sreden tehnični prenos video- konference, ki je bila včeraj zvečer v knjižnici Srednje eko- nomske šole v Celju. Prenos so izvedli v knjižnici Srednje eko- nomske šole v Celju, program pa je povezovala Greta Senič. N.-M. SEDLAR Banka Celje predstavlja uporabo bankomatov V mesecu oktobru, ki velja za mesec varčevanja, bo Ban- ka Celje v petek, 24. oktobra, v svojih ekspoziturah, kjer so bankomati, praktično prika- zala uporabo storitev na ban- komatu in na ta način stori- tve na bankomatu še bolj približala svojim komiten- tom. Prikaz bo verjetno še pose- bej zanimiv za stranke, ki ban- komat že uporabljajo, ga pa doslej niso uporabljale za pla- čevanje položnic ali polog go- tovine na tekoči račun. Banč- nik bo v petek tem strankam ponudil možnost, da jim poka- že kako se omenjena storitev opravi na bankomatu. Banka Celje žeh s tem na vljuden in nevsiljiv način poka- zati občanom, kako preprosta je uporaba bankomatov. Sicer je to stalna naloga bančnikov, vendar običajno ni toliko časa, da bi stranki to storitev tudi praktično predstavih. Če bo odziv na akcijo dober, bo ban- ka s takšnim načinom pred- stavljanja bančnih storitev na- daljevala še ob drugih prilož- nostih. Banka Celje bo v ponede- ljek, 27. oktobra, odprla prenovljene in razširjene prostore agencije v Mozir- ju. V tem kraju je banka začela poslovati pred dve- ma letoma, v obnovljenih prostorih pa bodo stran- kam lahko ponudili več za- sebnosti pri odobravanju posojil in pri zahtevnejših razgovorih. Enote, kjer ima banka ban- komate, so v Celju v ekspozitu- rah Vodnikova, Prešernova in v Celjski mestni hranilnici, v os- talih krajih pa v ekspoziturah v Žalcu, Laškem, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šentjurju ter Šmarju pri Jelšah. Z upora- bo bankomatov pa bodo ko- mitente seznanili tudi v vseh ostalih enotah. IJB Zbirko poklonili mestu Kovinotehna d.d. Celje je ne samo uspešno trgovsko podjetje temveč se vključuje tudi v športno in kulturno življenje mesta z okolici pre- ko sponzorstev. Na športnem področju s po- močjo Kovinotehne uspešno de- luje košarkarski klub Kovinoteh- na Savinjska Polzela. Na kultur- nem področju je najbolj pomem- ben projekt Keleia, pod okrilje katerega spadajo tudi Celjski mednarodni slikarski tedni, ki prav v tem času praznujejo svojo deseto obletnico obstoja. Celjski mednarodni slikar- ski tedni so nastali na željo Kovinotehne, da del svojega dobička usmeri tudi v nakup umetniških stvaritev. V dese- tih letih se je v različnih krajih Slovenije, predvsem pa v Pira- nu, zvrstilo veliko slikarskih simpozijev. Na ta način so us- tvarjalci iz vsega sveta poma- gali soustvarjati zbirko mo- derne umetnosti, prvo na slo- venskih tleh, katere del je vsa- ko leto predstavljen na razsta- vah doma in v tujini. Zbirko, katere soustvarjalec je bila to- rej tudi Kovinotehna, so pred dnevi predali v upravljanje mestu Celje. IJB Lučke pridobitve Lučki župan Mirko Zamernik pravi,da imajo v občini toliko dela, da še spodobnih otvoritev novih infrastrukturnih izboljšav ne morejo pripraviti. Kljub temu so v nedeljo slovesno odprli 1,6 kilometra obnovljene ceste proti Snežni jami, prihodnjo nedeljo bodo odprli nadaljevanje ceste proti Raduhi, nato pa jih čaka še odprtje prenovljene ceste v Krnici. Jubilejna gasilska vajo v hribih Prejšnji četrtek je bila na Rihtarjevi kmetiji na Plešivcu deseta jubilejna gasilska vaja, ki so se je udeležili velenjski in slovenjegraški gasilci, organiziral pa jo je Gasilski muzej Valenci iz Velenja. Petinosemdeset gasilcev je reševalo gospodarsko poslopje, žago, hišo in staro kmečko poslopje. Na domnevno pogorišče so prispeli iz Velenja v 25 minutah in se prepričali, da so kos zahtevnim intervencijam v hribovitih in odročnih predelih. K.L, Foto: L.O. 12 NASI KRAJI IN UUDJE Poudarek na delu z mladimi Osnovni moto Mira Terbovca, ki je od letošnjega avgusta dalje na čelu Gasil- ske zveze Celje, ki združuje gasilska društva Mestne občine Celje ter občin Štore in Vojnik, je, da je treba delati z mladimi, ki bodo nasledili starejše. v mesecu požarne varnosti, oktobru, ko je gasilska dejavnost še večja kot sicer, ima Miro Terbovc veliko dela. Ob redni zaposlitvi obiskuje prostovoljna gasilska društva in se spoznava z ljudmi, ki druš- tva vodijo in v njih delajo. Miro Terbovc je po stažu sicer kratko obdobje zapisan gasilski organizaciji, s katero aktivno so- deluje od leta 1989, ko je bil član Izvršne- ga sveta Skupščine občine Celje, zadol- žen za obrambo in gasilstvo. Ima gasilski čin višjega gasilskega častnika organiza- cijske smeri. Na občnem zboru, ki je bil po dveh letih, se je takoj lotil dela, kot da bi hotel čim prej nadoknaditi tisto, kar je celjsko gasilstvo v zadnjem obdobju zamudilo. »Nalog imamo toliko, da nekateri me- nijo, da jih je preveč,« je začel pripovedo- vati o Gasilski zvezi Celje, katere prvi mož je za obdobje najmanj štirih let. »Računalnik je zamenjal dosedanji pisal- ni stroj, to pa je tudi simboličen premik v delu naše organizacije. Naslednja naloga bo vzpostavitev baze podatkov s ka- drovsko evidenco in evidenco material- no tehničnih sredstev. Pričeli smo pri osnovi, torej tam, kjer bi morali začeti že pred leti.« Kakšne bodo prve naloge v letu 98? Vse bomo delali na osnovi nove kate- gorizacije društev, županom in svetni- kom treh občin pa bomo predstavih potrebe prostovoljnega gasilstva, s ka- terim lahko zagotovimo požarno var- nost v lokalni skupnosti. Poseben pou- darek pa bo pri delu z mladimi. Da bo zamenjava čim bolj uspešna, je treba z njimi začeti pravočasno strokovno de- lah. Veliko kritičnih besed je bilo v zad- njih letih izrečenih na račun sodelova- nja in odnosa med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci. To sodelovanje je v Celju dobro, ni pa nobenega razloga, da ne bi bilo še boljše. Menim, da ni prav, da nismo vsi skupaj vključeni v enotno gasilsko zvezo Celje! Sam si bom prizadeval za združitev, saj je tudi financiranje iz ene vreče, iz občin- skega proračuna. Opravljamo enake na- loge, to je zagotavljanje požarne varnosti v lokalni skupnosti. Država je dala Javnemu zavodu za požarno, tehnično in reševalno službo naloge oziroma zadolžitev, ki pa jo tudi financira, to je reševanje na avtocesti, obeh tunelih, magistralnih cestah in os- talih cestah v primeru prometnih in osta- lih nesreč ter ob primerih izlitja nevarnih snovi v naravnem in drugem okolju. Za vse ostale naloge, ki jih opravljajo po- klicni gasilci, tudi v drugih občinah in širše, pa to financira le Mestna občina Celje. Če je kdaj prihajalo do spora med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci je samo zaradi nepravočasnega alarmira- nja. Ste direktor regijske Uprave za obrambo Celje, v katere sestavi je tudi regijski center za obveščanje. Z novim letom bo nov način alarmiranja. Kak- šen? V letu 98 bosta v veljavi le dve telefon- ski številki, ki bosta v pomoč občanom: 113-policija in 112, ki bo zagotovila do- segljivost gasilcev, zdravstvene reševal- ne službe, veterinarske službe, reševanj z gora, jamarskih klicev, klicev potaplja- čev in klicev v primeru nesreč ali havarij v naravnem in drugem okolju. Regijski center deluje 24 ur in 365 dni v letu, torej je zagotovljena stalna dosegljivost, loci- ran pa je v zgradbi Mestne občine Celje, Trg Celjskih knezov 9. Pokriva območje 23 občin Zahodne Štajerske regije in sicer pet mozirskih občin, tri velenjske in celjske, žalsko, dve laški, šentjursko, pet šmarskih in tri konjiške občine. Zagotav- lja obveščanje in alarmiranje 156 prosto- voljnih gasilskih društev. Novi znaki za alarmiranje, ki bodo začeh veljati 1. januarja 98, so: OPOZORILO: enoličen dvominutni zvok siren; PREPLAH: zavijajoč enominuten zvok sirene in PRENEHANJE NEVARNOSTI: enoličen polminuten zvok sirene! Preizkus sirene bo vsako prvo soboto v mesecu in to enoličen polminuten zvok sirene. Ste podpredsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje in tako najbližje informaciji o financiranju požarne varnosti? Viri financiranja bodo v glavnem isti, kot so bili: občinski proračun, požarna taksa, lastna sredstva prostovoljnih ga- silskih društev in ostala sredstva. Med- tem ko so doslej v občinah Vojnik in Štore ves denar namenili za delo prosto- voljnih gasilskih društev, pa v Mestni občini Celje delijo sredstva na poklicne gasilce in za dejavnost enajstih PGD ob- čine Celje. Sredstev je premalo in jih bo treba v prihodnjih dveh letih zagotoviti občutno več. Vsa društva imajo svoje domove, ki jih je treba vzdrževati in obnavljati. Vzdrževati je treba gasilsko in osebno opremo. Skoraj vsi avtomobili so starejši od sedem let, kasko zavaro- vanja ni več! V Celju bo osrednja gasilska prire- ditev v mesecu požarne varnosti v petek, 24. oktobra. Na obisku bodo gasilci iz pobratenega mesta Varaž- din, ki jih bo sprejel tudi župan Mest- ne občine Celje Jože Zimšek, ogledali si bodo Etol, popoldan pa na Babnem veliko prikazno vajo, v kateri bodo sodelovala PGD Gasilske zveze Celje. Po vaji bo pregled gasilskih vozil in opreme ter ekipe. Za gasilce celjske zveze pripravlja tradicionalni spre- jem župan Jože Zimšek. Gasilstvo je neločljivo povezano s humanitarno dejavnostjo... Prostovoljni gasilec je človek velikega, širokega in dobrega srca, ki je vedno in v vsakem trenutku pripravljen pomagati bližnjemu v nesreči ali kako drugače. V gasilstvu ne poznamo slovenskega pre- govora: če je meni crknila koza, naj še sosedu! Na vaseh so gasilci skupaj s kulturnimi društvi gonilna sila družab- nega življenja. Žal sta oba velika reveža, tako kultura kot gasilstvo. Kljub težkim časom pa sem vseeno optimist in to mi bo tudi vodilo pri delu v obdobju, ko vodim Gasilsko zvezo Celje. Vrtiljak polk in valčkov v Tremar jih Klub prijateljev Vrtiljaka polk in valčkov, ki ga vodi Stane Krajnc in v katerem je preko 300 članov, je na Lu- keževo nedeljo pripravil v Tremarjih pri gostišču Draksler Vrtiljak polk in valčkov. Po enajsti maši na Lukeže- vo nedeljo so ljudje namesto domov, odšli v gostišče Drak- sler. Vreme je bilo imenitno sončno in toplo, tako da so lahko posedli za mize po- stavljene kar na nekoč izred- no prometni magistralni cesti Celje-Laško. Koncert se je začel točno opoldne, nasto- pili pa so Šaleški odmev z Vinske Gore, Trio Pogladič, harmonikarji Jure Lešek s Tremarij, Petra Zalokar z Ri- fengozda in Pranja Marguč iz Loč pri Poljčanah ter humori- stična skupina Pit mi daj z Vrha nad Laškim, ki jo vodi Janja Kajtna. O kraju in zani- mivostih sta pripovedovala Franc Draksler in župnik Šte- fan Balažic. Franc Draksler je predstavil dve zanimivi pla- ninski poti na Šmohor in po Žerdonerjevi poti na Stopnik ter opozoril na opero Rado- vana Gobca, ki jo je napisal med službovanjem v Laš- kem, Tremarski dukat. Lepa Lukeževa nedelja se je s šte- vilnimi nagradnimi igrami, plesom in vsem, kar sodi zra- ven, končala šele v poznih večernih urah. In domačini, ki se jih je zbralo kot že dolgo ne ali morda celo niko- h toliko, so naglas povedali, da si želijo še več takšnih Lukeževih nedelj. T.VRABL V SPOMIN Anton Cepin Ob številnem spremstvu prijateljev in znancev je pred nekaj dnevi na celj- skem pokopališča spokoj- no legel k zadnjemu počit- ku Anton Cepin iz Ceste v Lokrovec 44 v Celju. Rodil se je 9. januarja 1912 v Lesičnem. Po osnov- ni šoli se je pri mojstru Strniši učil mizarskega po- klica in je leta 1930 z odli- ko opravil pomočniški iz- pit. Med 2. svetovno vojno je bil prisilno izseljen v Šle- zijo. Tudi tam je delal v svojem poklicu in se po končani vojni srečno vrnil v Celje, kjer je kmalu opra- vil mojstrski izpit. Na Hu- dinji si je opremil svojo mizarsko delavnico in se usmeril v izdelavo kuhinj- skih omaric ter sobnega pohištva. Ko si je v letu 1954 na Lavi postavil novo hišo, si je v njej opremil veliko in svetlo mizarsko delavnico in nadaljeval z mizarsko obrtjo. V bližini hiše si je postavil tudi če- belnjak in v njega naselil deset panjev čebel. Zaradi vse večje ponud- be cenejšega industrijsko izdelanega kuhinjskega in sobnega pohištva, se je preusmeril na izdelavo stavbnega pohištva. Nje- govi kvalitetni izdelki niso bili poznani samo v Celju in njegovi okolici, saj je svoje izdelke prodajal tudi v sosednjo Hrvaško, največ v Split in Dubrovnik, pa tudi v Srbijo. Mlade fante, ki so se pri njem izučili mojstrskega poklica, je vzgajal v pridne in poštene delavce. Ko je bil še poln življenj- ske moči in načrtov o pri- hodnosti, se ga je oklenila bolezen, ki maje počasi, a vztrajno upočasnila ko- rak, zato se je moral inva- lidsko upokojiti že pred 60. letom starosti. Ob svo- jem trdem delu, ki se je pričelo v zgodnjih jutra- njih urah in večkrat kon- čalo pozno ponoči, je našel tudi čas za oskrbo svojih čebel. V posebno veselje in uteho so mu postale po prezgodnji invalidski upokojitvi. Dokler so mu življenjske moči dopušča- le je lepo in z ljubeznijo skrbel zanje. Že v začetku čebelarje- nja se je včlanil v Čebelar- sko družino Henrika Pe- ternela v Celju, kjer je bil zelo dejaven. Večkrat je bil izvoljen v upravne or- gane čebelarske družine, delal je na področju zdravstvenega varstva če- bel in tehnologiji napred- nega čebelarjenja. Sodelo- val je pri izgradnji druš- tvenega čebelnjaka v Za- gradu, za katerega je iz- delal vsa vrata in okna Z ostalimi čebelarji je po- magal pri urejanju okoli- ce čebelnjaka in sajenja medovitih rastlin. Za svoje prizadevno de- lo v čebelarski organizaci- ji je od Čebelarske zveze Slovenije prejel bronasto in srebrno odličje Antona Janše. Anton Cepin je bil člo- vek mirnega in blagega značaja, a kljub temu je bil v življenju kakor tudi pri svojem delu dosleden in strog do samega sebe, kar je uspešno prenašal tudi na ljudi okoli sebe. Bilje zelo veren. V molitvi se je obračal k Bogu v veselju in zahvalo, v žalo- sti in trenutkih trpljenja pa s prošnjo in v tolažbo. Prijatelji in znanci, po- sebno čebelarji, ga bomo ohranili v spoštljivem spominu. Zavedamo se, da z njegovo smrtjo nismo izgubili samo prijatelja, ampak tudi vzornega če- belarja. ALBIN KOSTREVC Zbiranje papirja v šolah Skupina, ki vodi v Celju projekt Otroci za pravilno ravnanje z odpadki, je že ob koncu preteklega šolskega leta pripravila akcijo zbira- nja odpadnega papirja po celjskih osnovnih šolah. Na akcijo se je odzvala samo polovica vseh osnovnih šol v mestni občini Celje. Skupaj so nabrali za skoraj 34 ton papirja. Največ papirja so zbrali učenci osnovne šole Frana Krajnca iz Polul, ki so si s skoraj 24 tonami prislužili tudi glavno nagrado akcije - osebni računalnik 586. Raču- nalnik bodo marljivi Polulčani dobili prihodnji mesec na po- sebni slovesnosti. Pridni zbi- ralci papirja so bili še na os- novnih šolah Frana Roša, na IV. osnovni šoli, na osnov šolah Lava in Hudinja ter II. osnovni šoli v Celju.- novni šoli Vojnik in Štore tudi zbirali papir, vendar posebnem dogovoru z D' som. Tudi v tem šolskem ' poteka akcija zbiranja odp nega papirja po šolah, P tako so že zagotovljena t finančna sredstva za nagra v samo organizacijo p3 vključene Mestna občina Ije, Dinos in Javne napr^ Organizatorji upajo, da sc v akcijo zbiranja p3| vključilo še več osnovnih Šole, ki želijo sodelovati, za podrobne informacije kličejo na telefonsko štew 483-721, Meto Sirca. 3 Popravek razpisa, ki je bil objavljen v Novem tedniku št. 41, dne 16.10.1997 OBČINA ŠTORE Cesta 14. divizije 15, 3220 Štore objavlja razpis za zbiranje ponudb za prodajo gradbenih parcel v Štorah I. Predmet prodaje Predmet prodaje so gradbene parcele v velikosti: II. Rok trajanja za zbiranje ponudb je 15 dni od objave tega razpisa. Ponudba se odda na Občini Štore, Cesta 14. divizije 15, 3220 Štore, po pošti ali osebno. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti zainteresirani, ki bodo ponudbi predložiti dokazilo o 10% varščini za resnost ponudbe. Varščina se nakaže na žiro račun: 50700- 630-10110, Občina Štore. Varščino bomo uspelim ponudnikom vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa brezobrestno vrnili v roku 5 dni od zaključka oddaje. Ponudniki bodo v roku 8 dni obveščeni o izboru uspeiih ponudb in bodo hkrati povabljeni k sklenitvi pogodbe. Pogodba se sklene najkasneje do 30.11.1997, kupnina pa plača v roku 5 dni po sklenitvi pogodbe. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 771-041 ali 771-469, gospa Tončka Križnik. Občina Štore.] rsNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Plinozirskimi pravljičarji |,j.g pravljic v mozirski j^jiici so med otroci vse Ij priljubljene in cenje-| letošnji program, s kate-l J, bodo obiskali večje kra- VZgornji Savinjski dolini; ' obeta, da bodo pravlji-; Jji v svoje vrste pritegnili najmlajših. 1^1(0 so se mozirski prav-ll .^^j-ji že odpravili na obisk ' 'KekČevo deželo, v torek ^jih je v knjižnici v okviru ^jjna koroških Slovencev v fjgrnji Savinjski dolini obi- |ala otroška pesnica in jim jebirala svoje pesmi. 1^53 prihodnja srečanja se jodo začela ob 16. uri. Zad- jjj torek v oktobru bo prav- jjjarje obiskal lovec, ki bo s ^1,0 prinesel pravljico Peter volk, naslednji torek pa se najmlajši podali na vjoiio, kjer si bodo v tam- [jijnjem kulturnem domu riedali lutkovno predstavo jjeia kapica v izvedbi lut- kovnega gledališča Fru-Fru. i;er bodo v Rdeči kapici spoznali hudobnega volka, -.do naslednji torek, s po- močjo pravljice O dobrem „lkii spoznali, da v gozdu ;:vi)0 tudi dobri in nežni vol- tovi. Sredi novembra bo fravljičarje v Gornjem Gra- Su obiskala Jana Stržinar, ki to otroke popeljala v ma- nični svet čarovnic, škratov D pravljičnih bitij ter opozo- ila na skrb za čisto okolje. V torek, 25. novembra, odo otroci izdelovali ježke, prvem decembrskem dru- |nju pa bo pravljičarje v ileriji Mozirje obiskala pija Štefan, ki bo poskrbela b prijetno druženje cele družine. Druga decembrska iiefanja bodo popestrili z božičnimi pesmicami in zgodbicami, otroke bo v De- lavskem domu Nazarje obi- U čarovnik Marko, v zad- njem druženju letos, 23. de- cembra, pa bodo otroci kra- sili božično in novoletno ^revo ter poskrbeli tudi za pogostitev. US Nismo bedaki Zaradi treh kilometrov novega asfalta ne bomo razpisali referenduma za samoprispevek, pravi predsednik krajevne skupnosti Rimske Toplice Vodstvo krajevne skupno- sti Rimske Toplice je pred enim mesecem sprejelo sklep, da ne bo razpisalo refe- renduma za izvedbo samo- prispevka, s katerim bi skupaj z ostalimi krajevnimi skup- nostmi v občini Laško zbirali denar za izgradnjo in preno- vo šolskih zgradb ter za iz- gradnjo doma za ostarele, po- lovico prispevka pa bi porabi- li za svoje razvojne potrebe. Odločitev Rimljanov je do- končna in je kljub pritiskom in nenehnemu prepričevanju občinskega vodstva, naj si vendarle premislijo, ne name- ravajo spremeniti. Zakaj tako, smo vprašali predsednika sveta krajevne skupnosti Draga Zupana. »Svet vsake krajevne skup- nosti ima zakonsko pravico, da se odloči o tem, ah bo razpisal referendum ali ne. Mi smo se odločili, da ga ne bo- mo, razlog pa je zelo pre- prost. Izračunali smo, da bi v petih letih zbrali le 20 milijo- nov tolarjev, kar vsekakor ni dovolj za pripravo takšnega programa, s katerim bi lahko ljudi prepričali, naj glasujejo za samoprispevek. Doseda- nje izkušnje v drugih sloven- skih krajih so pokazale, da tudi referendumi z dobrimi in privlačnimi programi le s te- žavo uspejo. Če bi dejali na- šim krajanom, naj rečejo >da<, saj bodo s tem krajevni skup- nosti omogočili nove tri kilo- metre asfaltiranih cest, bi nas gotovo imeli za bedake.« Mar skupni program ni dovolj privlačen za Rimske Toplice? Nova osnovna šola v Debru in dom starejših občanov v Laškem nas ne zanimata. Preveč imamo lastnih proble- mov in če se bomo odločili za samoprispevek, kar naj bi se zgodilo že prihodnje leto, ga bomo v celoti razpisali le za svoje potrebe. Še pred nekaj meseci je vodstvo laške občine raz- mišljalo o tem, da bi dom starejših občanov zgradili v Rimskih Toplicah. Je vaš ne potemtakem posledica uža- Ijenosti, ker so si premislili, ali morda celo nekoliko izsi- ljujete? Nikakor ne gre za izsiljeva- nje, tudi ne za kakršnokoli zoperstavljanje laški občini, saj so z naše strani zadeve jasne in čiste. Tudi če bi kra- jevni samoprispevek uspel, bi bile Rimske Toplice čez pet let popolnoma enake kot da- nes. Res pa je, da bi referen- dum razpisali, če občina ne bi spremenila svoje odločitve o lokaciji doma za starejše. Na dom smo namreč resno raču- nali in vsestransko podpirali zamisel o izgradnji, saj bi se s tem v kraju odprlo nekaj dra- gocenih delovnih mest. Kaj pa če krajani razmiš- ljajo drugače kot krajevno vodstvo in bi referendum za samoprispevek vendarle us- pel? Tudi v občinskem svetu so nam očitali, češ da kratimo ljudem možnost demokratič- nega odločanja in da ne more osemčlanski krajevni svet od- ločati v imenu dva tisoč kraja- nov. Če bi razmišljali na tak- šen način, potem tudi triind- vajset občinskih svetnikov ne bi smelo odločati v imenu vseh prebivalcev laške obči- ne. Poudariti moram, da tako kot vodstvo krajevne skup- nosti razmišlja tudi večina krajanov in nas tudi vsestran- sko podpira. ■■: JANJA INTIHAR Vseslovensko srečanje AA uspelo Minuli vikend so na Golteh ustanovili tudi otroško Al-ateen skupino •dvodnevnega vsesloven- '^fga kongresa skupnosti Wimnih alkoholikov Wnije in družinskih sku- "•^ Al-anon na Golteh se je "•eležilo sto članov, ki so se '? izjemno delovnih sreča- lotili trinajstih tem. ,^aj omenimo vsaj tiste, ki vzbudili največjo pozor- Moja pripravljenost ver- ^^i. Prevzemanje odgovorno- l''' Nadomestne zasvojeno- l''' Otroci niso naša last - pu- jim odrasti. Moj odnos i^asprotnega spola. Ovire odkritosti do sebe. Učimo ^svobodno živeti. Kaj bi radi .°^edali staršem, Ljubezen ^l^upnost Anonimnih alko- l^likov deluje s svojimi sku- ^'^^nii AA danes že v devetih ,?i'h v Sloveniji. Najprej so ' ^Pine AA ustanovili v Ljub- ljani leta 1989, kjer jih je tudi največ. Bistveno za delovanje AA v Sloveniji je, da so vsak dan v tednu in tudi v soboto ter nedeljo srečanja AA sku- pin, ki se jih lahko udeleži vsak, ki misli, da ima težave zaradi alkohola, ali da celo že ve, kako je postal od alkohola odvisen in zasvojen. Na širšem celjskem ob- močju pa skupine AA deluje- jo v Celju, na Ljubnem in v Velenju. Najprej so izkušnje, moč in upanje ter v skladu z duhovnim programom 12 ko- rakov za premagovanje odvi- snosti in kakovostno ter zdra- vo osebno in družinsko živ- ljenje začeli izmenjavati pred petimi leti v Celju. Danes de- lujeta v Celju dve skupini AA, ki se sestajata ob torkih od 19. do 21. ure v domu upokojen- cev na Jurčičevi 6 in v zdravs- tvenem domu na Gregorčiče- vi 5 od 18. do 20. ure v preda- valnici v kletnih prostorih. Vsak čas pa bo začela v Celju delovati tudi tretja skupina AA in sicer ob sredah v Zavo- du za zdravstveno varstvo na Ipavčevi ulici. Na Ljubnem ima skupina AA srečanja ob petkih v kul- turnem domu ob 20.uri, v Ve- lenju pa ob ponedeljkih ob 18.30 uri v domu upokojencev. AA-jevci so prepričani, da daje njihov program 12 kora- kov in 12 izročil ter stalna povezanost v skupini AA iz- jemno velike možnosti za premagovanje bolezni alko- holne odvisnosti in zasvoje- nosti. V bistvu gre za skupin- sko zdravljenje in ustavljanje alkoholne bolezni, ki ga AA- jevci dosežejo s formulo za življenje, ki vsebuje nek po- jasnjen duhovni vidik. Učinkovitost AA lahko oce- njujemo po neverjetni rasti članstva, ki - ustanovljen leta 1935 - šteje sedaj več milijonov članov, moških in žensk, po vsem svetu. Celo uradna medi- cina gleda na to kot na čudež. MMHHMHHHBHBli UM Učenci o ekoloških problemih Prejšnji petek so v Velenju zaključili izobraževalni projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, ki sta ga organizirala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in ERICo Vele- nje. Sodelovalo je približno 700 sedmošolcev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, svoja spoznanja o ekoloških posledicah v domačem okolju pa bodo predstavih na okrogli mizi, ki bo v začetku decembra. KL NA DANAŠNJI DAN 24. OKTOBER 1658 - Rodil se je slovenski zdravnik Marko Gerbec - Marcus Gerbezius, eden iz- med ustanoviteljev Academie Operosorum in prvega zdrav- niškega društva na Sloven- skem (1712), neutrudni bo- jevnik proti umazaniji, alko- holizmu, nevednosti in vraže- verju. S knjigami je skušal po- magati zdravnikom, ukvarjal se je tudi z veterino (umrl leta 1718). 1882 - Rodil se je madžar- ski skladatelj operet Emme- rich Kalman, avtor Kneginje čardaša in Grofice Marice (umrl leta 1953). 1932 - V Ljubljani je umrl slovenski pisatelj Fran Milčin- ski. Pisal je predvsem humo- ristična in mladinska dela (ro- man Ptički brez gnezda). Pod humoristične in satirične pod- listke se je podpisoval kot Fri- dolin Žolna (rojen leta 1867). 25. OKTOBER 1825 - Na Dunaju se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss mlajši, mojster opere- te in kralj dunajskega valčka (Na lepi modri Donavi, Pripo- vedke iz Dunajskega gozda) (umrl leta 1899). 1838 - V Parizu se je rodil francoski skladatelj Georges Bizet. Svetovno slavo si je pri- dobil z op-ero Carmen, ki je še danes eno najbolj priljublje- nih in najpogosteje izvajanih opernih del (umrl leta 1875). 1881 - Rodil se je franco- sko-španski slikar Pablo Pi- casso, eden največjih umetni- kov 20. stoletja. Bil je pobud- nik in začetnik mnogih slikar- skih smeri, ki so pomenile revolucijo v moderni slikarski umetnosti (umrl leta 1973). 26. OKTOBER 1685 - Rodil se je italijanski skladatelj in čembalist Dome- nico Scarlatti. S svojo virtuoz- no, ornamentalno bogato čembahstično tehniko je vpli- val na številne skladatelje, zlasti v Španiji in Angliji (umrl leta 1757). 1850 - Rodil se je slovenski slikar zgodnjega realizma Ja- nez Šubic, eden najpomem- bnejših cerkvenih slikarjev 19. stoletja na naših tleh (umrl leta 1889). 1889 - Rodil se je slovenski mladinski pesnik in pisatelj Karel Širok, ki je s tophno in umetniško prepričljivostjo pi- sal predvsem mladinske pe- smi (Jutro, Polžja hišica) in prozo (črtica Slepi slavčki) (ustreljen v Dragi pri Begu- njah leta 1942). 27. OKTOBER 1728 - Rodil se je angleški pomorščak in raziskovalec James Cook, odkril je vzhod- no obalo Avstralije in številne otoke v Južnem Pacifiku; prvi je objadral obalo Aljaske in prvi napravil pot okrog Zem- lje od zahoda proti vzhodu (1772 do 1775). Na tem poto- vanju je opravil mnoga od- kritja in raziskovanja. Ko se je mudil na Havajskem otočju, so ga domačini ubili (umrl leta 1779). 1883 - Rodil se je slovenski pisatelj Ivan Pregelj, po začet- nih poskusih v liriki (Roman- tika) se je usmeril v pripoved- ništvo: romani (Tolminci, Ple- banus Joannes, Bogovec Jer- nej), novele in povesti (Mat- kova Tina, Otroci sonca), več krajših dramskih tekstov (Azazel) (umrl leta 1960). 28. OKTOBER 1428 - Po kroniki samosta- na v Jurkloštru je bila na ta dan umorjena grofica Veroni- ka Deseniška, žena celjskega grofa Friderika II. 1466 (1469?) - Rodil se je Nizozemec Erazem Rotter- damski, znameniti humanist (Hvalnica norosti). Kot tek- stovni kritik, izdajatelj (Cerk- veni očetje. Novi testament) in gramatik je utrl pot moder- ni filologiji; napadal je zlorabe v katoliški cerkvi, vendar je odklonil Luthrovo reformaci- jo (umrl leta 1536). 1874 - V Ključarevcih nad Ormožem se je rodil duhov- nik in slovenski pisatelj Ksa- ver Meško. V svojih delih (zbirka črtic Ob tihih večerih in roman Na Poljani) je naj- večkrat razmišljal o mladosti, o ponižanih in trpečih ter o umetnosti (umrl leta 1964). 1914 - Rodil se je ameriški mikrobiolog Jonas Edvvard Salk, profesor medicinske fa- kultete v Pittsburghu in direk- tor laboratorija za raziskova- nje virusov. Leta 1954 je od- kril cepivo proti otroški para- lizi - poliomelitis, kar štejejo med največje medicinske do- sežke tega stoletja. 29. OKTOBER 1762 - Rodil se je francoski pesnik (Jambi) Andre Che- nier, goreč privrženec franco- ske revolucije (umrl leta 1794). 1882 - Rodil se je francoski pisatelj (Amfitrion 38, Norica iz Chaillota) in diplomat Jean GiraudouK, ki je obudil antič- no tragedijo (Trojanske vojne ne bo) in v njej obravnaval moderne probleme (umrl leta 1944). 1888 - V Mariboru se je rodil slovenski pesnik, pripo- vednik in dramatik Stanko Majcen, v dramah (Prekop, Kasija, Apokalipsa) in pesmih (Zemlja) prešel od slovenske moderne prek futurizma v; ekspresionizem (umrl leta . 1970). 30. OKTOBER 1821 - Rodil se je ruski pi- satelj Fjodor Mihajlovič Do- stojevski, eden največjih pisa- teljev 19. stoletja. Njegova de- la. Bratje Karamazovi, Zločin in kazen. Zapiski iz mrtvega doma, pomenijo vrh smeri psihološkega realizma (umrl leta 1881). 1895 - Rodil se je nemški zdravnik in bakteriolog Ger- hard Domagk, ki je leta 1932 odkril zdravilnost sulfonami- dov, raziskoval kemoterapijo raka in tuberkuloze, leta 1939 dobil Nobelovo nagrado (umrl leta 1964). 1910 - Umrl je švicarski zdravnik in človekoljub He- nry Dunant, ustanovitelj Mednarodnega Rdečega kri- ža in Nobelov nagrajenec za mir leta 1901 (rojen leta 1828). 14 ŠPORT Neuspeh po devetih letih Kegljavke celjskega Miroleksa so na svetovnem pokalu zasedle 5. mesto »Cilj je uvrstitev v finale. Verjamemo, da ga bomo iz- polnili, potem pa se lahko pogovarjamo tudi o kakšni kolajni,« je pred odhodom v Augsburg, kjer so se zbrale najboljše evropske kegljaš- ke ekipe, pripovedoval tre- ner Miroteksa Lado Gobec. Toda razpletlo se je druga- če. Poškodba hrbtenice Mari- ke Kardinar ni obetala nič do- brega, nastopa pa vendarle ni preprečila. Ampak vzroki za (samo) 5. mesto tičijo drugje. »Uvrstitev tik za štiri najboljša moštva v Evropi ni neuspeh. Vedeti moramo, da je vrh vse širši, uvrstitev v finale pa je že pravi podvig. Toda mi smo ga načrtovan in zaradi neizpolni- tve cilja smo malce razočara- ni, nikakor pa to ni tragedijaj^ Sreča nam ni bila naklonje- na,« je pripovedoval Gobec, ki je tekmovanje v Nemčiji izkoristil tudi za nove stike in sestanke z vodilnimi osebami svetovnega kegljaškega špor- ta in izdelovalci kegljišč, kajti Celje se pospešeno pripravlja na svetovno prvenstvo pri- hodnje leto. »Edina ki je povsem zado- voljila v Augsburgu je Marta Zupane (448). Malce več sem pričakoval od Kardinarjeve (443), Šeškove (426) in Peta- kove (440), vendar je slednja nastopala pod hudim priti- skom, ker je pač lovila nas- protnice. Grobelnikovi (412) se pozna 18-mesečna odsot- nost, medtem ko je Ljuba Tkalčič razočarala. Začela je zelo obetavno, saj je po polo- vici svojega nastopa podrla 221 kegljev, potem pa v drugi polovici samo 176,« je pripo- vedoval celjski trener. Ključen je bil torej spodrsljaj Tkalčiče- ve, zaradi katerega so se predstavnice Miroteksa pre- več oddaljile od nasprotnic, se kasneje še vrnile, a ob kon- cu so se morale zadovoljiti z uvrstitvijo tik za četverico fi- nalistk. Po letu 1988 so Celjanke prvič ostale izven finala. Iz omenjenih devetih zapored- nih finalnih obračunov so sa- mo dvakrat prišle brez meda- lje in upoštevajoč uspehe v minulih devetih letih so to- krat prvič zaostale za cilji. Ključno je bilo tudi pomanj- kanje športne sreče, rezultat iz predtekmovanja (2566) pa bi v finalu prinesel srebro. Madžarski Ferencvaroš je na- mreč slavil z 2648 podrtimi keglji, drugo mesto pa je pri- padlo praški Slaviji, ki je v zaključnem boju podrla le 2565 kegljev. Sašo Krogel j no jbol jsi v Prilipah pri Brežicah je bilo državno prvenstvo v stadionskem motokrosu. V razredu do 250 ccm in v superfinalu je zmago odnesel Konjičan Sašo Kragelj, ki je pred tem slavil tudi v klasičnem motokrosu. Rezultati - do 80 ccm: 1. Tadej Korošak (PT Sitar Kamnik), 3. Gorazd Oprešnik (AMD Slovenske Konjice) - do 125 ccm: 1. Sebastijan Kern (Petrol Proton) - do 250 ccm: 1. Sašo Kragelj (AMD Slovenske Konjice) - Superfinale: 1. Sašo Kragelj (AMD Slovenske Konjice). Po končanem prvenstvu je bila še mednarodna pozivna dirka, kjer sta se pomerila slovenski in hrvaški prvak Sašo Kragelj in Nenad Sipka, ponovno pa je zmaga pripradla Konjičanu. ŠPORTNIK MESECA ZA ŠPORTNIKA LETA Rokomet in icošarica Že iz naslova je razvidno, kateri športniki, športnice in klubi so bili tokrat v ospredju. Najbolj prepričljiva je bila po vašem mnenju ekipa RK Celje Pivovarna Laško (21), daleč za njo pa sta KK Kovinotehna Savinjska Polzela (9) in KK Pivovarna Laško (5). Pri športnikih je zanesljivo zmagala Iztok Puc (17), njegov klubski kolega Uroš Šerbec (10) je za njim, ostali pa precej zadaj. Med športnicami ste tokrat največ glasov namenili Simoni Jurše (12), sledita pa Vanja Doler (9) in Katarina Srebotnik (8). Slednja je ponovno med nominirankami saj je zmagala na mladinskem teniškem turnirju v Osaki na Japonskem, pridru- žil se ji bo še Matjaž Tovornik, ki je odločil finalno tekmo pokalnega košarkarskega turnirja v Treh lilijah, kjer je KK Pivovarna Laško zmagala in si priigrala našo nominacijo ter vstop na zaključni turnir za slovenski pokal. Dopisnice pošljete na naslov našega uredništva najkasneje do ponedeljka, ob koncu oktobrskega ciklusa pa bomo spet izžrebali nekoga, ki bo prejel športno trenerko - darilo ured- ništva Novega tednika. ^ Srebotnikovi turnir v Osoki Velenjčanka Katarina Srebotnik je zmagovalka teniškega turnirja Wor]d super junior Tennis v Osaki na Japonskem. V slovenskem finalu je premagala Mariborčanko Tino Pisnik z 2:1 (1:6, 6:1, 6:0) in se tako utrdila na 2. mestu svetovne mladinske računalniške lestvice ITF. Srebotnikova je pred tem v polfinalu ugnala Slovakinjo Sebovo, v igri dvojic pa je v paru s Hrvatico Kostaničevo izpadla v polfinalu. Foto: LOJZE OJSTERŠEK Slavili Vizjak, Urbas in Spoljar 78 tekmovalcev se je v Celju pomerilo na drugi pregledni tekmi najboljših slovenskih mladih drsalcev. Pri dečkih v kategoriji A je zmago odnesel Celjan Blaž Vizjak, v končni razvrstitvi po kratkem in prostem programu med mladinci pa sta dvojno zmago za domači klub dosegla Urbas in Špoljar. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 25.10. Nogomet 3SNL, 10. krog - Zreče: Unior-Odrand, Šoštanj Us- njar-Goričanka, Maribor: Ko- vinar-Dravinja (vse ob 15,30). Košarka LA SKL (M), 7. krog - Laš- ka PIL-Maribor Ovni (19), Polzela: KSP-Krka (19,30). LB SKL (M), 4. krog - Slo- venske Konjice: Comet-Ilirija (19 Hrastnik: Hrastnik- Kempolast (20). L SKL (Ž), 7. krog - Celje: Ingrad Celje-BTC Sežana (18). 2. SKL (M), 4. krog - Mari- bor: Maribor-Rogla Atras, Polzela: Plima Prebold-Celje, Slivnica: Slivnica-Elektra. Rokomet L liga (M), 6. krog - Celje: CPL-Slovan (18,30), Velenje: Gorenje-Prule 67 (19). 1. liga (Ž), 8. krog - Mari- bor: Bella Viola-Juteks, Pi- ran: M-Degro-Vegrad. Hokej Jadranski pokal, 3. krog - Ljubljana: Slavija Jata-Ce- Ije NEPEUA, 26.10. Nogomet L SNL, 13. krog - Maribor: Maribor Teatanic-Protonavto Publikum (16), Velenje: Ru- dar-Potrošnik (13,30). 2. SNL, 12. kro^ - Zagorje: Zagorje-Šentjur, Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno-Drava (obe ob 13.30). Košarka L A SKL (M), 8. krog - Po- stojna: Postojna-PIL, Ljublja- na: Slovan-KSP PANORAMA NOGOMET 1.SNL IL krog: SCT Olimpija-PA Publikum 1:1 (0:1) Goršek 29, Rudar-SET Vevče 2:0 (0:0) Breznik 88-llm, Gajser 90. 12. krog: PA Publikum-Mura 0:0, SCT Olimpija-Rudar 2:1 (2:1) Caushllari 20. Vrstni red: Primorje 23, Maribor Teatanic 22, Mura 21, HIT Go- rica 20, SGT Olimpija 18, Pro- tonavto Publikum 16, Rudar, Korotan in Potrošnik 13, SET Vevče 7. 2. SNL IL krog: Šentjur-Dravo- grad 1:1 (1:1) Štor 28, Alumi- nij-Esotech Šmartno 2:1 (0:0) Grobelšek 88-llm. Vrstni red: Triglav TeleTV 28, Koper 26, BST Domžale 22, Železni- čar 21, Aluminij 17, Elan 16, Dravograd 14, Nafta, Šentjur in Rudar 13, Jadran Šepič 12, Drava, Esotech Šmartno, Go- riške opekarne in Zagorje 9, Factor Črnuče 8. 3. SNL vzhod 9. krog: Črenšovci-Unior 3:0 (2:0), Dravinja-Usnjar 3:1 (1:0). Vrstni red: Pohorje 22, Bakovci in Črenšovci 19, Odranci 18, Goričanka 15, Unior 14, Dravinja 13, Kungo- ta 11, Paloma in Usnjar 10, Pobrežje 9, Turnišče 6, Variš 5, Kovinar 4. KOŠARKA 1. A liga (M) 6. krog: Krško-KSP 65:105 (27:42) Šamanič 18, Cizej in Horvat 15, Rituper 11, Petra- novič 10, Kobale in Jagodnik 9, Kadič 6, Rovšnik in Rovšnik •4, Jekhn 3, Čmer 2, Udrih 1. Idrija-PIL 69:96 (36:42) Lisica in Tovornik 29, Bečirovič 13, Kune 7, Jurak 6, Dončič in Dragšič 4, Goljovič 3. Vrstni red: PIL 12, Union Olimpija 11, KSP, Postojna, Idrija in Slo- van 10, Helios 9, Krka in Mari- bor Ovni 8, Krško in Kraški Zidar 7, MB Branik 6. Pokal Slovenije (M) 1/4 finale: Comet-Maribor Ovni 65:69 (34:33) Novak 24, Ravnihar 11, Kožar 9, Železni- kar 10, Lušenc 8, Jesenek 2, Keblič 1. PIL-Kraški Zidar 92:67 (45:32) Lisica 23, Kune 14, Goljovič 13, Bečirovič 7, Jurak, Tilinger in Dragšič 6, Tovornik 5, Čop, Šoštarič in Kazaferovič 4. Krka-KSP 104:90 (54:51) Šamanič 22, Je- klin 17, Kobale 14, Cizej in Horvat 12, Rituper 7, Jagod- nik 5, Petranovič 1. Finale v Laškem: PIL-Maribor Ovni 71:70 (36:40) Goljovič 22, Lisi- ca 14, Tovornik 13, Bečirovič 10, Dončič 8, Jurak 4. 1. SKL (Ž) 5. krog: Ingrad Celje-Odeja Marmor 82:55 (42:30) Grobel- nik 22, Polutnik in Gern^ Jurše 14, A. Vodopivec 8 leger in Ramšak 2. 6. j Ježica-Ingrad Celje ■ (49:39). Vrstni red: Ježij Maribor 11, Ingrad Celj, BTC Terminal Sežana 9, in Odeja Marmor 8, Jezic in Pomurje 7. 2. SKL (M)-vzhoil 3. krog: Celje-Maribor gla Atras-Kamnik c (40:30), Elektra-Plima , bold 98:73 (50:40). \^ red: Plima Prebold in El 4, Rogla Atras, Kamnik, | in Maribor 3, Bistrica in SI ca 2. ROKOMET 1. A liga (M) 3. krog: Gorenje-Prei 21:21 (13:12) Cvetko in Sa cu 5, Krejan 4, Sovič 3, Ojs šek, Plaskan, Himčenko Rozman 1. 5. krcg KrJl GPL 25:24 (12:13) Pungart in Puc 6, Vugrinec 5, Lika- 3, Tomšič in Šafarič 2. G( nje-Sevnica 24:19 (12:15)1 skan 6, Sovič, Bedekovif Rozman 4, Himčenko 3, me 2, Tamše 1. Vrstni i Krško 9, Andor in CPL 8,; van 6, Prevent (-1) in Gon 5, Prule (-1), Trebnje inšl Ijica 4, Sevnica in Delma AFP Dobova 1. 1. liga (Ž) 7. krog: Juteks-Krim Ele 23:35 (11:15) Volk 7, Rand V. Dolar 4, Kline 3, Deri Zidar in T. Dolar 1, R( Olimpija-Vegrad 34:7 (2 Nojinovič in Krajnc 3, Ibi 1. Vrstni red: Krim Electa! Robit Olimpija 12, Juteks 11 Bella Viola in M-Degro (-1 8,Burja, Kočevje (-1) in Izola (-1), Ajdovščina (-1) in Vegra 2. ODBOJKA 1. A liga (M) 4. krog: Kamnik-Šošt Topolšica 3:0 (15:13, 15 15:12). Vrstni red: Fužinar Pomgrad 8, Salonit 6 Gra( Kamnik, Krka, Šoštanj-Top šica in Olimpija 2. 1. B liga (Ž) 4. krog: Meltal-Gosti ŠtormanO:3 (5:15, 5:15,0:1 Kajuh Šoštanj-Nova Gor 3:1 (15:9, 15:12, 12:15, 17:1 Vrstni red: Marsel Ptuj in bor 8, Gostišča Štorman, š tvid in Kajuh 4, Prevalje Meltal 2, Nova Gorica 0. • HOKEJ ^ Jadranski pokal 2. krog: Celje-Mladost (3:2, 2:0, 2:1) Ostrožnik2,^'J dženovič, Rojšek, Kolar, 2^ lek in Bulatovič 1. Vrstni r«j! Celje 4, Slavija Jata (-1), ^\ Casino Kr. Gora in MedveŠ^^' 2, Mladost (-1) 0. V Celju zo Evropski pokol H Drsalni klub Celje bo v sodelovanju z Mestno občino ilj Drsalno zvezo Slovenije od 13. do 16. novembra pripravi' eno do tekem odmevnega Evropskega pokala. Na tekmovanju pričakujejo okoli 250 drsalcev iz več k"' 40 klubov iz 17 evropskih držav in Bližnjega vzhoda. Celjsl^' organizatorji so v zadnjih treh letih pokal že organizirali- zaključku tekmovanja bo, kot zahtevajo mednarodna p^^' vila, še drsalna revija z nastopom zmagovalcev v posam^^i nih kategorijah. ŠPORT 15 Nuklearni naboj d& Pivovarna Laško senzacionalno s 24:25 izgubila v Krškem - Gorenje gladko do H zmage, Žalčanke pregorele venstva smo zapisali, da bo aka izgubljena točka Celja- IV pomenila veliko senzaci- tokrat pa so izgubili obe. raz prvakov bo zanimanje domači rokomet povečal.. [taboru Celjanov za neus- he krivijo nikogar, tamveč zavedajo, da je vzroke za pričakovan poraz potrebno tati v domačih vrstah. Roko- ftašem Krškega čestitajo k nagi, publika v dvorani v Le- ovcu je bila objektivna, kar 'tfi težko dejali za sojenje. K "lu dodajmo odsotnost kar 6 'šl^odovanih igralcev, slabo 'C v končnici, izredno moti- '2ne domače rokometaše in "zaik se popolni. Izguba ^Ui usodna, čeprav je CPL 'lestvici zdaj šele na 3. mestu, 'ninenju uprave bo za to ^top do igre v domačem ''^nstvu zdaj resnejši in od- Nši. Težava celjskega klu- Me ta trenutek predvsem piko število reprezentantov ^ 13 v treh selekcijah), ki se pO na posameznih tekmah pripravah poškodujejo, ta- '^3 klub nanje ne more raču- v evropskem tekmovanju, ^ihaja nekdaj veliki derbi s ^3nom. Trener Ljubljanča- °|Kasim Kamenica bo v hah "'ovec poskušal vse, da izko- risti nastali položaj sebi v prid. V tem krogu je že ugnal sicer slabo AFP Dot30vo, toda z nek- danjim »Celjanom« Josipom Šojatom na klopi. Gorenje je proti Sevnici ob polčasu izgubljalo za 3, v tem delu sta se poškodovala Saftes- cu in vratar Senica. Nadaljeva- nje je prineslo boljšo igro do- mačih in lepo serijo 5:0 ob koncu, kar je zadostovalo za novi točki. Prule, ki v soboto gostujejo v Rdeči dvorani, so dobile drugi derbi proti Treb- njem, zato v Velenje prihajajo po novi par. Store slabosti Rokometašicam žalskega Juteksa kljub zavzeti igri ni uspelo presenečnje. Proti pr- vakinjam z Galjevice so bile enakovredne le v začetku, po- tem pa so Krimovke razhko sebi v prid le povečevale do končnih 35:23. Ponovno so domače zapravile preveč žog v protinapadih in na račun tehničnih napak, premalo so streljale z razdalje. Vegradu je v Ljubljani proti R. Ohmpiji že kazalo na potop, saj so do odmora le dvakrat zatresle mrežo vratarke Škpe- Ije. Domače so drugi del odi- grale z rezervno postavo in prejele še 5 zadetkov (34:7). PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Sonjo Zidar so Krimovke uspele zadržati. Kdo je na slabšem? Prvo in drugoligaši s Celjskega v nezavidljivem položaju Protonavtu Publikumu in Rudarju v elitni konkurenci ne gre najbolje, podobno pa velja tudi za Šentjur in Eso- tech Šmartno v 11. SNL. V zadnjem krogu so vsi sku- paj od 12 možnih osvojili le dve točki, kar je na nek na- čin tudi slika dogajanj in težav v posameznih kolekti- vih. mmmsmmmmmmm Najmanj zablod je očitno pri Protonavtu Publikumu, ki pa se ubada s trenutno rezul- tatsko krizo. V zadnjih štirih srečanjih so Celjani zabeležili štiri remije, kar je neuspeh. In pred njimi je štajerski derbi v Ljudskem vrtu, kjer jih bo pričakal Maribor Teatanic, ki je petkrat zapored zmagal. Vijoličasti se zavedajo, da ne morejo zmagovati v nedo- gled, kajti spodrsljaj bo prišel slej ko prej. Seveda pa bi bil za Mariborčane spodrsljaj že re- mi pred svojimi navijači, kar pa rumeno-modrim prinaša spet samo točko in stik z vrhom bo spet oddaljen. Ob jezeru trenutno razmiš- ljajo o trikotniku Rudar-SET Vevče-Potrošnik Beltinci. Mi- nuli teden se je namreč raz- pletlo presenetljivo. Behinča- ni so najprej presenetili vodil- no Primorje v Ajdovščini, na- to pa pred svojim občinstvom klonili z zadnjeuvrščenimi Vevčani. Slednji so ostali praznih rok v Velenju, k Ru- darju pa prihaja nepredvidlji- vi Potrošnik. Milošu Šoškiču se spet trese stolček... V Šentjurju so po odhodu Janija Žilnika ambicije po- vsem drugačne kot pred za- četkom sezone. Izmed izku- šenih igralcev so v ekipi ostali samo vratar Šribar, zanesljivi Pašalič, ki se ubada s poškod- bami, koristni Kidrič, Kačič- nik, ki je v odlični formi, Šo- štar in Ahčan, ki igrata spre- menljivo in poškodovani Ro- mih. Vsi našteti z mladimi vred se trudijo, žal pa to ne velja za nekatere vodilne mo- že, med katerimi so tudi tak- šni, ki so še pred dobrim le- tom precej obljubljali, storili pa, žal, zelo malo. Esotech Šmartno je poglav- je zase. Dokler v Šmartnem ob Paki ne bodo izkoristili danih pogojev, se bodo borili za obstanek v drugoligaški konkurenci. V svojih vrstah imajo že po tradiciji precej dobrih nogometašev, ki ned- vomno znajo igrati, zakaj pa ni pričakovanih rezultatov, je drugo vprašanje, na katerega hdtid morali najti odi^ovor. T.L. NA KRATKO Banska Bystrica: Na kadet- skem pokalu Slovaške v kara- teju je ekipa Žalca v postavi Blaž in Janko Skok ter Rok Pader osvojila 2. mesto. Anja Pešec (ŠD Petrovče) je bila v kategoriji do 55 kg med posa- meznicami tretja. Žalec: Prijateljsko nogo- metno srečanje v spomin na Franca Šarlaha so dobili Vete- rani Slovenije, ki so s 3:1 (2:0) premagali slovenske pevce za- bavne glasbe. Za veterane sta zadela Semič 2 in Omladič 1, pri pevcih je bil uspešen Klun. Graifenburg: Na zaključ- nem tekmovanju za avstrijski tekaški pokal so se izkazali mladi tekmovalci MTS Gore- nje. Mihael Štefl je bil v kate- goriji do 14 let tretji, Katarina Žagavec je pri mladinkah os- vojila drugo mesto, enako tudi Boris Podpečan pri mladincih. Rogla: Zmagovalca kole- sarskega vzpona na Roglo sta v konkurenci 250 kolesarjev postala Celjana Simona Žab- jek in Grega Tekavc. Velenje: Na regijskem pr- venstvu v smučarskih skokih so izvrstne rezultate dosegli tekmovalci domačega ska- kalnega kluba. Pri dečkih do 15 let je na 55 m skakalnici slavil Marko Perše pred Mar- celom Klemenčičem in An- drejem Podlipnikom, na 80 m napravi je bil pri mladincih do 16 let najboljši Tahi Globačnik pred Urošem Kočnikom, do 18 let je zmagal Marko Zorko, pri članih pa Jure Jerman. Ljubljana: Na sobotnem odprtem državnem prvens- tvu v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra je nastopilo 60 strelcev iz 17 ekip. Rezultati posamezno: 3. Andrej Brunšek (Rečica) 545 krogov, 4. Slavko Frece (Celje) 543, 5. Peter Tkalec 536, 6. Vinko Lavrinc 529 (oba Rečica). Ekipno: 1. SD Dušan Poženel Rečica 1610, 5. SD Celje 1417. V nedeljo se je pričelo tekmovanje v državni ligi. SD Rečica je premagala SD Heroj Marok, SD Sloven- ske Konjice pa je premegalo SD Celje. Novo mesto: Državno lo- kostrelsko prvenstvo v disci- phni 3D je tekmovalcem TVD Partizana iz Polzele prineslo 3 zlate in eno srebrno medaljo. Prvaki so postali Jožica Emer- šič (članice). Roman Zupane (veterani compound) in Sašo Emeršič (mladinci com- pound), Grega Emeršič je bil v tej kategoriji drugi. Prvaki Velenjčani in Trebanjci 32. kros za pokal Dela je na progo ob Škalskem je- zeru privabil preko tisoč tekmovalcev. Rezultati so bili v skladu z napovedmi. Organizatorji tekmovanja AK Velenje so se poleg uspe- le prireditve ob koncu vese- lili tudi zmage v najmočnejši skupini A (večje občine), Trebnje pa so se najbolj iz- kazale med manjšimi obči- nami. Rezultati ekipno - Skupi- na A: 1. Velenje, 4. Šentjur, 9. Šmarje pri Ješah. Skupina B: 1. Trebnje, 3. Žalec. Med posamezniki so zmage od- nesli Dominika Gačnar (Ža- lec) pri mlajših pionirkah A, Jožica Hozjan (Velenje) pri starejših pionirkah A, Nata- ša Oset (Šentjur) pri st. pio- nirkah B in Boštjan Buč (Ve- lenje) pri mlajših mladincih. 16 ŠPORT Laščani skozi šivankino uito Edini predstavniki s Celjskega v nadaljevanju pokalnih košarkarskih tekmovanj PIL je edina košarkarska ekipa z našega območja, ki se je ta vikend okitila z uspe- hom. Polzelani so klonili s Krko, Comet z Ovni, Ingrad pa z Jezico. PIL in KSP bosta v nadaljevanju DP igrala proti istim nasprotnikom. Košarkarji so po skupinah igrah četrtfinala v pokalu. Pi- vovarji, ki so gostili eno od skupin, so najprej ugnali Kraš- kega Zidarja, v nedeljskem fi- nalu pa proti mariborskim Ov- nom le za las ušli porazu. PIL za infarkt, Comet prekratek Po zaslugi prisebnega Tovor- nika, ki je zadel 4 sekunde pred iztekom, so se Laščani uvrstili na finalni turnir (11. in 12. aprila prihodnje leto). Laščani so že bili v izgubljenem položaju. 2 minuti pred koncem sta Lisica in Goljovič zgrešila proste mete, Šporar pa je s 5 točkami Ovne odlepil na 66:61. 55 sekund pred koncem so gostje vodili že za 7 točk, nakar je Goljoviču in To- vorniku uspel protinapad, sled- nji je zadel tudi 3 proste mete, Mariborčani so dva zapravili in »Digl« je zapečatil usodo varo- vancev Ivana Sunare, ki je po končani tekmi razbrcal inventar okoli svoje klopi. V tej skupini konjiškemu Cometu kljub pomoči Jureta Zdovca ni uspelo preseneče- nje z morebitno zmago nad kasnejšimi finalisti. Čeprav so v prvem delu vodih že s 7 točkami, so kasnje popustih in Ovni so ušli na -i-8. Cometu je uspelo še izenačenje na 58, toda Mariborčani so bili le premočan nasprotnik. Kmalu revansa Kovinotehna Sav. Polzela je nepričakovano obtičala v če- trtfinalu. Presenetila iih ie do- mača Krka. Ekipi sta se več- krat izmenjali v vodstvu, zad- nje poskuse Polzelanov, da bi izenačili, pa so košarkarji Krke znali obrniti sebi v prid in se s kasnejšo zmago proti MB Bra- niku uvrstili v finale pokala, kjer sta poleg PIL še Union Olimpija in Helios Domžale. Naključje je hotelo, da bosta PIL in KSP že v soboto igrala z istima nasprotnikoma, kot v pokalu. Pivovarji bodo lahko dokazali, da so imeli na poka- lu le slab dan in da so objektiv- no veliko boljši nasprotnik, Polzelani pa bi morali v doma- či dvorani Novomeščane do- besedno povozifi, da bi si po- vrnili samozaupanje. Še vec dela Od gostovanja Ingrada pri prvakinjah z Jezice čudeža ni bilo pričakovati. Mnogi so se sicer nadejali, da imajo Celjan- ke s Sergejem Ravnikarjem protiorožje za Jezico, ki pa je objektivno še premočna. Poraz s 15 točkami ni previsok, dol- goročnejše delo s priznanim strategom, ki je Ljubljančanke poprej vodil kar 11 let, pa bi v prihodnje lahko prineslo več razburijivosti v derbijih. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Pivovarji so si v končnici za infarkt s košem Tovornika le izborili nastop na finalnem pokalnem turnirju. PIL po podaljšku, KSP^' klonila z belgijskim prvalto, V 5. krogu Evropskega po- kala je Pivovarna Laško v Opavi na Češkem po podaljš- ku odpravila domači ICEC s 86:83 [77:77, 39:29), Kovi- notehna SP pa na Polzeli izgubila s Charleroijem s 73:82 (39:38). Razburijivo je bilo na obeh parketih. Laščani so večji del tekme lovili sicer zadnjeuvrš- čene domačine. Po zaslugi vi- sokih centrov Okača (214 cm) in Trnke (217) so jih ujeli šele v 34. minufi pri 60:59 in imeli zadnji napad za zmago, a ga niso izkoristili. Kljub uvodne- mu zaostanku v podaljšku so bili Pivovarji zbranejši - spet je levji delež prispeval Tovor. in na koncu slavili. Strel, vornik 36, Lisica 18, Goljd Z dvema zmagama so realno bhžje 4. mestu v ni, ki še vodi v četnfinale Polzelani so se pojo živci kakšnih tisoč gje, Polčas so dobili le za t,, vodili tudi v nadaljevanju. to pa v končnici popusti meti od daleč niso mogij preprečiti zmage goJ Strelci: Šamanič 22, Jagoj^ 19, Horvat 11. Z novim zom so možnosti za 2. v skupini manjše. Para 6.1 ga: KSP-Den Bosch, Wrocla PIL. Spet hokejske zmagi V hokejskem klubu Celje optimisti na začetku sezone m Celjski hokejski delavci so pred novo sezono pošteno zavihali rokave, zagnanost pa je že obrodila prve sado- ve, saj je Celje v novousta- novljenem Jadranskem po- kalu dobilo tekmi prvega in drugega kroga, ko je prema- galo Maribor v gosteh (4:1) in hrvaško Mladost doma (7:3). Vodstvu kluba je uspelo animirati igralce, ki so v pre- teklosti že oblekh rumeno- modri dres. Rojšek, Žolek, Ostrožnik, Mrdjenovič, Kolar, Milidragovič, Bulatovič in Gr- čar kot predstavniki starejše generacije, ter mlada garnitu- ra na čelu s Samcem tvorijo ekipo, ki jo vodi Boris Pajič in je že pokazala zobe. Vsi celj- ski hokejisti igrajo dobesi no zastonj in so odločeni četi pisati novejšo zgodo\T tega športa v mestu ob Sa nji. Osrednjo prireditev ob: letnici kluba, 24 ur hokeja, z redkimi pomočniki izpeli Sandi Sendelbah, Boris ft in Miran Skale. Slednji je le tehnični vodja kluba, ki je pred podpisom nove spi zorske pogodbe, prihodnji den pa naj bi sklical skupščino kolektiva, v kai rem so rezultati zaenkrat ozadju. »Hokej je v Slovei zašel v globoko krizo. Na primarna naloga je postat klub na trdne temelje ini zagotovifi lepšo prihodnos pravi predsednik kluba R» Samec. Tu smo, da zmagujemo Aleš Pipan je v tej sezoni najuspešnejši trener na domačih košarkarskih parketih. Kakšno je njegovo videnje uspehov Pivovar- ne Laško in položaja kluiba takoj po končani pokalni tekmi z ZM Ovni in uvrstitvi na finalni turnir? Očitno je, da so Ovni za vaše moštvo silno neugodni. Zdaj prihaja še prvenstvena tek- ma z njimi. Vedeli smo, da so Mariborčani dobra ekipa z odličnimi posamezniki. Tekmo smo odi- grali slabše, misleč, da bomo z lahkoto opra- vili, kar pa ni bilo res. Priznam, da smo imeli na koncu srečo. Pokazali pa smo novo kvali- teto, da se do zadnje sekunde ne predamo, kar se nam je obrestovalo. Na srečanje v prvenstvu se bomo pripravili, kot na vsako drugo. V domačih tekmovanjih v novi sezoni še niste izgubili, v Evropskem pokalu pa ne gre vse po načrtih. Kako bi primerjali domača in evropska tekmovanja, so igralci bolj motivi- rani za domače tekme? Menim, da so moji košarkarji enako motivi- rani za tekmovanje na obeh frontah. Dva evropska spodrsljaja pred domačim občins- tvom nas zdaj tepeta. Do konca tekmovanja bomo skušali to popraviti, imam pa občutek, da v Evropi lažje igramo na gostovanjih, kot doma. V državnem prvenstvu imate serijo 6 zmag. V začetku novembra boste v Ljubljani igrali z Unionom Olimpijo. Bi lahko prvaki padli tudi proti vam, kot se je to zgoo'' Polzelani? ., Olimpija je še vedno naše najboljše moš' in z njo se ne obremenjujemo. Mi bon^" tekmo odigrali povsem normalno in sk^ pokazati, kaj znamo. ,, Letos je v dvorani Tri Lilije manj g'^j cev, kot lani. Kaj je po vašem vzrok za to Ne vem, kdo bi lahko bil kriv za to. Za^ naj raziščejo tisti, ki so zanjo odgovorni, n^' smo tukaj zato, da zmagujemo. PRIMOŽ SP' Aleš Pipan KULTURA 17 Herman lisjak je postal športnik peje, višje, močneje je naslov letošnje razstave o športu, ki so jo minuli teden odprli v Hermanovem brlogu jjermanovem brlogu, ^gpi slovenskem otroš- muzeju, ki deluje kot l^lek celjskega Muzeja ujje zgodovine, so minu- j^rtek odprli že tretjo ob- razstavo, namenjeno jjlajšim obiskovalcem jgja, ki jih je, predvsem ^slugi rezultatov dela p\ne ekipe muzeja, jidan več. P3 bo male obiskovalce ^ten lisjaček Herman letos jI skozi zgodovino in vrste fia, smo se odločili, ker so j mali obiskovalci dosti- ppraševali o tem področ- ji pa, ker podobne razsta- V Sloveniji, kjer nimamo športnega muzeja, še ni ),«je povedala vodja vse- skega dela projekta An- ja Rihter. Tudi zato so jskemu muzeju pri pripra- razstave ob fakulteti za (t in številnih posamezni- priskočili na pomoč v de- li drugih slovenskih mu- :h. sebinsko je razstava, ki jo pripravili Bronica Go- ranc Zakonjšek in Mari- 'očivavšek sestavljena iz 1 delov; v prvem je pred- Ijen šport skozi zgodovi- pri čemer so poudarjena najpomembnejša zgodo- vinska obdobja, v drugem pa so predstavljeni razni ekspo- nati, športne discipline in družabne igre. »Obdobje, s katerim smo pričeli, je anti- ka, saj so v Grčiji zagovarjali združitev kulture telesa in duha, tam pa so nastale tudi olimpijske igre, ki so se raz- vile v najpomembnejšo sve- tovno športno prireditev. Sle- di srednji vek; čas, v katerem so bila najpomembnejša športna aktivnost viteške igre oziroma usposabljanje za boj za višje sloje, širše množice pa so se v tistem času zabavale predvsem z balinanjem in streljanjem z lokom. Kot tretje obdobje pa je predstavljen novejši čas in novi športi; predvsem zato, ker smo želeli poudariti množičnost športa, za kate- rega je v zgodovini vselej ve- ljalo, da se z njim ukvarjajo bogati, danes pa je to dejav- nost, ki kot način življenja zajema vse plasti prebivals- tva,« je povedala Počivavško- va. Ob predstavitvi športnih iger in eksponatov so na og- led tudi razvedrilne igre, vsak obiskovalec igre dobi tudi kartonček, kamor vpiše rezultate, ki jih doseže ob poizkušanju nekaterih šport- nih disciplin, razstavi ob pot pa so ob številnih plakatih Hermana Lisjaka v vlogi športnika izdali tudi časovni trak in pa igralne karte, na katerih je Hermana Lisjaka upodobila Jelka Recihman. JINA M. SEDLAR Serija fotografij 'celjski galeriji Hodnik ^tavlja svoje fotografije ^ Leben. Mlajša avtorica ^flja je absolventka na 'kemiji za likovno umet- || v Ljubljani na smeri 'l^ovanje vizualnih ko- '"'kacij, omenjena raz- pa je njena prva samo- '■^^ predstavitev, galeriji je razstavljenih več- ^^^vilo fotografij, na katerih J^zlične osebe, ki so foto- ''fane bodisi samostojno ah ^^u. Fotografije tvorijo vse- ^l^o celoto, oziroma prika- zgodbo o odnosih med Ji^eznimi osebami. V Pozicijah so figure na Sem mestu in pri tem ni |,'°fa še za kakšne druge ki bi eventualno dopol- ni' sporočilo, ki ga je želela ,^^aviti Lebenova. Temati- ^tero vnaša v svoja dela, je ,"o erotična in se navezuje .homoseksualnost ter pro- .^le svojega telesa za denar. '^^ gre za temi. ki nista prav pogosto v ospredju javno- sti, hkrati pa sta vendarle pri- sotni in zanimivo si je ogledati, kako jih je mogoče interpreti- rati skozi avtorsko zastavljeno fotografijo. Fotografinja je imela pri tem seveda različne možnosti in odločila se je za režirano postavitev modelov v prostor, pri čemer tudi osebe na foto- grafijah niso pravi predstavni- ki skupin, ki bi ju naj pred- stavljali, torej niso prostitutke ah homoseksualci. To seveda ni moteče, saj ne gre za repor- tažno fotografijo, pri kateri so potrebne originalne lokacije, kot tudi osebe, ki so na foto- grafijah. Lebanovi je bil glavni namen narediti serijo portre- tov in fotografij figur, pri če- mer je erotična komponenta sicer pomembna, vendar pa ne edina, prisoten je tudi hu- mor, različnost pri fotografi- ranju posameznih oseb in kvaliteta tehnične izvedbe. BORIS GORUPIČ Sodobni ples z Lukašcikom v Plesnem forumu Celje pripravljajo za november tečaj sodobnega plesa, ki ga bo vodil Celjan Jure Lukaščik, diplomant Akademije za eksperimentalni ples iz Salzbur- ga. V Plesnem forumu Celje sprejemajo prijave za tečaj, ki bo v veliki dvorani CID, do konca oktobra, Jure Lukaščik pa si je delo z mladimi zamislil v spoznavanju sodobnega plesa kot obliki spoznavanja lastnih telesnih zmogljivosti, uskla- jenosti gibanja in ritma, obvladovanju in razvijanju plesnih motivov ter vzpodbujanju ustvarjalnih potencialov. IS Med vojaškimi uniformami v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer je na ogled razstava »Oj ta vojaški boben«, bo obiskovalce v svet raznolike zbirke vojaških uniform danes, v četrtek ob sedemnjastih, popeljal Janez J. Švajcner. Žurčeic na travci »v regiji se mora počasi spremeniti mnenje, da smo muzeji zaprašeni. Želimo bi- ti simpatični in prisrčni,« je bila za otroško razstavo Jaz pa grem na zeleno travco... iztočnica Darje Pirkmajer, direktorice Pokrajinskega muzeja Celje. Zanimivo razstavo herbari- jev, risb in literarnih del so včeraj odprli v razstavišču Firšt v Logarski dolini in bo na ogled vsaj do konca leta. Mentorstvo je prevzela os- novna šola Blaža Arniča iz Luč, ki je k sodelovanju pova- bila še podružnično šolo iz Solčave. Posebnost razstave so tudi unikatni izdelki učen- cev omenjenih šol v obliki vabil. »Odziv je bil zelo dober, saj smo dobili kar 120 risb in 66 literarnih prispevkov. Za otroška dela na temo travni- ka smo odločili iz zelo pre- prostega razloga. Travnik je otrokom zelo blizu, a v sebi tudi skriva zametke muzejev. Posušene bilke in herbariji so prav tako muzejska dragoce- nost, enako velja za živali. Hkrati so se naučili, da so rastline krhke in da sta pri shranjevanju primerkov po- trebni nenehna pozornost ter drobni popravki,« pravi Pirk- majerjeva. »Otroška razstava Jaz pa grem na zeleno travco... v razstavišču Firšt je prvi mu- zejski žurček. Med letom bo- mo na različnih lokacijah po- skušali narediti še dva ah tri. Zadnji, previdoma četrti bo žur v Pokrajinskem muzeju, s katerim so na začetku letoš- njega poletja že poskušali predstaviti na nekoliko dru- gačen način. Skratka, želimo biti odprti.« Ž.Z. ZAPISOVANJA Vredno poskusa Prav zgrozil sem se, ko sem brskal po predalčkih svojega računalnika in iz njega vlekel vse tiste tekste, v katerih je bila vsaj omenjena problema- tika v zvezi s Slovenskim na- cionalnim kulturnim progra- mom, ki ga kljub zavidljivi starosti države še vedno nima- mo. Hja, si predstavljate, da je bilo na to temo samo v mojem računalnika spravlje- nih več kot dvajset besedil. In, če upoštevate dejstvo, da sem le eden izmed mnogih, recimo stotih, ki se je na Slovenskem s to temo medijsko ukvarjal, potem lahko izračunate, da je bilo tekstov, ki so se skušali dotakniti pereče teme, več kot dvatisoč. Kar pomeni, da če ima leto 365 dni. da je bilo domala vsak dan mogoče bra- ti nekaj o odsotnosti Sloven- skega nacionalnega kulturne- ga programa. Pa se ni nič premaknilo. In spet seštevek in pomen tega; prvič, da so bih slovenski ministri za kul- turo popolnoma nesposobni in, da niso uspeli realizirati tistega, kar je bilo ob njiho- vem prihodu na Ministrstvo primarnega pomena in je - resnici na ljubo - še danes; drugič, da so vse vlade, ki smo jih preživeli, bile tako zelo ne- zainteresirane za področje kulture, da se jim o pričujoči problematiki ni niti ljubilo razpravljati; in tretjič, da so vse institucije, ki delujejo na polju tukajšnje kulture naklo- njene ohranjanju »statusa quo« in, da se bojijo določenih sprememb. Ja, vse troje lahko drži, čeprav menim, da sta odločilna drugi in tretji raz- log. Ministri enostavno niso imeli podpore ne v vladi, ne pri institucijah, ki slovensko kulturo združujejo, institucio- nalna mreža pa bi se ob dolo- čenih spremembah utegnila sesuti. Obstaja pa še en raz- log. Četrti razlog, ki na videz ni tako zelo odločujoč, je pa prav zanimiv: odsotnost jav- nega mnenja in neupošteva- nje le tega pri odgovornih služ- bah. Konkretno, nezanimanje vlade za pobude iz vrst javno- sti. Pri toliko tekstih in seveda predlogih se je težko izogniti odgovoru in odgovornosti ozi- roma drugače; da bi se izognil odgovoru, ki ga terja javnost, je treba biti najbrž zelo debe- lokožen in sploh brez vsakega posluha za kulturo. Ja, to pa združuje deloma vse tri zadnje točke oziroma razloge. Druga- če si enostavno ne morem predstavljati, da nekdo, ki ima moč, ki ima'sredstva, ki ima znanje, ignorira pobude, ki vse po vrsti pač niso neum- ne in bebave ter nesmiselne. Ja, biti minister za kulturo na Slovenskem je izredno tež- ko in odgovorno delo. Razu- mem. In se strinjam. Toda strinjam se tudi s tem, da je to hkrati najbolj neodgovorno ministrsko mesto. Zakaj? Pre- prosto; ker je zanimanje jav- nosti za kulturo izredno majh- no, ker je zanimanje vlade za kulturo izredno majhno in ker je zanimanje za spremembe s strani slovenskih kulturnih in- stitucij zelo majhno. Pa vendar vzbuja zaupanje dogodek, ki se ima pripetiti 24. in 25. oktobra; razprava v poosamosvojitveni Sloveniji. In upajmo korak naprej k ti- stemu, kar čakamo že šest let: nacionalni kulturni program. Ja, v razmerah, kakršne vla- dajo in v kakršnih ustvarja- mo, velik dosežek. In vredno pozornosti. Upajmo, da ne bo ostalo le pri tem. Piše: TADEJ ČATER Premiera s Haasom v Zavodu za kulturne pri- reditve Celje so z odzivom občinstva na letošnji pro- gram koncertnega abon- maja v veliki dvorani Na- rodnega doma zelo zado- voljni. Prvi v nizu šestih abonmaj- skih koncertov je bil v torek zvečer, ko je pianist Hinko Haas na novem koncertnem klavirju Yamaha preigraval dela Mozarta, Srebotnjaka, Debussyija ter Brahmsa. Tudi naslednjih pet kon- certov se bo v veliki dvorani Narodnega doma zvrstilo ob torkih oziroma sredah ob 19.30 uri, v Zavodu za kultur- ne prireditve Celje pa so le- tos občinstvu ponudili re- snično vrhunske glasbene dogodke. Decembra bodo nastopili Matej Šare (oboa), Svava Bernhardsdottir (vio- la), Igor Škerjanec (violon- čelo) in Hannfried Lučke (čembalo), sredi februarja bo v Celju gostoval pianist Dimitris Sgouros, marca pa kontrabasist Zoran Marko- vič in pianist Erwin Krop- fitsch. Zadnjo tretjino abon- majske koncertne ponudbe v mestu ob Savinji bosta obli- kovala v aprilu flavtistka Ire- na Grafenauer in klarinetist Mate Bekavac, v maju pa bo koncert Slovenske filhar- monije pod vodstvom Mar- ka Letonje in s solistoma Primožem Novšakom (violi- na) in Andrejem Petračem (violončelo). ■■■■■■■■■■■■HM IS 18 KULTURA Na pragu visoke glasbene šole Kmalu študij instrumentalne pedagogike v Velenju Glasbena šola Frana Kom- na Koželjskega Velenje, v ka- teri letos poučujejo približno 900 učencev na osnovni in srednji stopnji, bo predvido- ma v naslednjem šolskem le- tu razširila pedagoško dejav- nost še na visokošolski študij instrumentalne pedagogike, ki bo pod okriljem maribor- ske univerze. V Mariboru so prejšnji teden podpisali pismo o dobri name- ri v sodelovanju med maribor- sko pedagoško fakulteto, sred- njo glasbeno šolo Frana Kom- na Koželjskega in mestno obči- no Velenje. Podpisniki so potr- dili skupen interes pri razvoju študija instrumentalne peda- gogike pod okriljem Pedagoš- ke fakultete Univerze v Mari- boru, ki ga bodo že v prihod- njem šolskem letu izvajali v novem prizidku velenjske glas- bene šole. Objekt je primeren za izvajanje visokošolskega glasbenega izobraževanja na vseh instrumentih. Oddelek in- strumentalne pedagogike v Ve- lenju bo v Sloveniji zapolnil vehko vrzel na področju vzga- janja učiteljev za glasbene šole. Mariborska pedagoška fakul- teta ima splošni oddelek za pedagogiko, nima pa posebne- ga oddelka za instrumentalno pedagogiko, ki bi bil namenjen tudi vzgajanju učiteljev in ne samo vzgajanju umetnikov. -Velenjski visokošolski odde- lek bo zapolnil tudi vrzeli pri poučevanju posameznih instru- mentov, denimo harmonike. V Sloveniji doslej namreč ni bilo mogoče opraviti visoke šole za harmoniko. V Glasbeni šoli Fra- na Koruna Koželjskega predvi- devajo, da bodo imeli v novem šolskem letu približno 30 red- nih študentov in približno tohko študentov ob delu, najverjetne- je pa bo največje zanimanje prav za študij harmonike. Na visoki stopnji bodo poučevali tudi vse ostale instrumente, saj imajo dobre domače strokov- njake in obenem možnost so- delovanja s priznanimi strokov- njaki, ki delujejo v tujini. ^^MMHH K.L, Foto: L.O. Rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak, dekan pedagoške fakultete dr. Franc Rozman, ravnatelj velenjske Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega mag. Ivan Marin in velenjski župan Srečko Meh so prejšnji teden podpisali pismo o nameri o ustanovitvi visokošolskega oddelka instrumentalne pedagogike v Velenju. TRIDESETA LETA NA CELJSKEM »Sudija lopove, sudija p...« Nogometna igra je v mestu ob Savinji že pred drugo svetovno vojno privabljala šte- vilno občinstvo, ki je tekme, podobno kot tudi še danes, spremljala s precejšno mero čustvenega naboja. Pogosto se je tudi zgodilo, da so morali zaradi pregretih navijaških in igralskih strasti tekme predčasno zaključiti. Še posebno vroče je bilo vsakokrat na Skalni kleti, kjer je domo- val nemški klub Atletik ali na »delavskem« Olimpu, kjer so se poleg nogometnih sprošča- le še nacionalne strasti. Tako je bilo tudi 28. septembra 1930 na Skalni kleti. Da bo »spo- pad« med Atletikom in Olimpom tekma »viso- kega tveganja« so že pred tekmo pokazali navijači, ki so s huronskim navijanjem kazali, na čigavi strani je večina. Pri tem so izstopali predvsem Gaberčani. Kako je tekma potekala in se tudi končala lahko preberemo v zanimi- vem in precej pristranskem poročilu komen- tatorja takratne Nove dobe. »...Sodil je g. Stoklas. Začetni udarec so imeli Atletiki, ki so že v 2. minuti dosegli vodstvo. Borba se je razvijala na obeh poljih, toda le s pozitivnimi uspehi Atletikov, ki so napravili v 12. in 34. minuti drugi in tretji gol. V drugem polčasu je bila v 12. minuti diktirana enajstme- trovka proti Olimpu, ki je bila zaigrana v levi drog. V 15. minuti so povišali Atletiki svoj score na štiri gole, v 25. minuti pa je dosegel Olimp svoj sigurni častni gol iz enajstmetrovke. Sodnik je s svojo slabo presojo oviral obe moštvi v igri in je bila vsaka lepša akcija vsled tega izključena. Sodnikovo postopanje je številno publiko tako ogorčilo, da je s hrupnimi protesti preskočila ograjo in vdrla na igrišče. Policija je le z največjim naporom preprečila, da razburjeni gledalci niso s sodnikom fizično obračunali. Demonstracije pro- ti sodniku so se ponavljale še dobro uro na cesti. Najbolj je občinstvo razburila sodnikova odloči- tev, da je tekmo odpiskal cele četrt ure pred določenim časom.« BRANKO GOROPEVŠEK Slike Jožeta FoHina | Prejšnji teden so v Razstav- nem salonu zdravilišča v Ro- gaški Slatini odprli razstavo slik Jožeta Foltina. Slikar še uvršča v generacijo rojeno sredi štiridesetih let, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pa je študiral likovno pedago- giko. Sodeloval je na mnogih ex-temporih, dobil za svoja dela tudi več nagrad, je član Društva likovnih umetnikov Maribor ter mentor likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Motive in vzpodbudo za svoje slike Foltin išče v narav- nem okolju in slika prizore, ki so mu še posebej blizu. S tem se pridružuje mnogim drugim likovnikom, ki najdejo snov za upodabljanje v naravi, vendar pri Fortinovih slikah ni vedno povsem razvidno, za katere motive natančno gre, saj je njegov slog slikanja z močnimi poudarki abstrakcije. S tem. ko se odmika od realističnega preslikavanja, daje prednost predvsem različnim linijam in ploskvam, ki se med sabo pre- pletajo na način, pri katerem gre tako za improvizacijo in spontane reakcije slikarja, kot tudi za organiziran pristop, saj so kompozicije zgrajene z uravnoteženimi masami, ki učinkujejo skladno, hkrati pa tudi dovolj dinamično. Pri iz- boru barv ni opaziti, da bi si slikar postavljal kakšne izrazi- te omejitve, saj je v slikah mo- goče opaziti širok razpon ko- lorita, podobno, kot je mogoče široko paleto različnih barv najti tudi v naravi. A kot pri preoblikovanju določen form, ki jih povzema v svojih likov- nih delih, je tudi pri barvni zasnovi razvidno, da v določe- ni meri bolj sledi ohlapnejše- mu prenosu barvne skale v slike, kot pa da bi natančno nanesel takšne barve, kot so na določenem mestu v naravi. Takšni odmiki pa so pravza- prav tudi del slikarjevega od- nosa do slikanja in tudi pome- nijo del poti do tega, da obliku- je svojstven in izviren likovni izraz, ki je razviden tudi v sli- kah, ki jih je naredil Jože Fajtin. BORIS GORUPIČ PRTREDTTVR GIEDAIIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri ob 19.30 za izven uprizorili Ukročeno trmoglavko. V Domu kulture v Velenju bo jutri ob 19.30 za beli abon- ma in v soboto ob 19.30 za rumeni abonma Amatersko gledališče Velenje predstavilo komedijo Naši trije angeli, v režiji Renata Jenčka. KONCERTI V Kulturnem centru Laško bo drevi ob 19.30 koncert Moš- kega pevskega zbora Koor 72 iz Landgraafa na Nizozem- skem. Jutri ob 19.30 pa bo slav- nostni koncert godbe na pihala Laško ob 135 letnici delovanja. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob 20. uri koncert Moškega pev- skega zbora PD Dobrna, pod vodstvom Emila Lenarčiča. Tea-Ter v Celju bo v soboto zvečer pripravil koncert Pa- ganini banda iz Zagreba. V razstavišču Firšt v Logar- ski dolini si lahko ogledate otroško razstavo z naslovom Jaz pa grem na zeleno travco... V Muzeju novejše zgodo- vine v Celju je na ogled raz- stava z naslovom Hitreje, viš- je, močneje. V knjižnici Šentjur raz- stavlja grafična dela in risbe Rafael Kosec. V Osrednji knjižnici Celje je do 10. decembra na ogled razstava starih razglednic in fotografij iz zbirke Marjana Marinška - Pozdrav iz Kozje- ga na Štajerskem. V knjižnici Gimnazije Ce- ^ je razstava likovnih del Aleša Hofmana. V prostorih galerije Zavo- da za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju je na og- led razstava likovnih del Dura Mlinarca, akademskega sli- karja iz Zagreba. V Ipavčevi hiši, Hmezad banki in upravni zgradbi Al- posa v Šentjurju je do 6. no- vembra na ogled mednarod- na razstava likovnih del otrok do petnajstega leta. V galeriji Keleia je odprta pregledna razstava Celjskih mednarodnih slikarskih ted- nov od leta 1988-1997. V Laškem dvorcu razstavlja akademski kipar Ferenc Kiraly. V Zdravilišču Laško so v mesecu oktobru na ogled olja Amine Kolarič. V pritličju Stare grofije na Muzejskem trgu so na ogled dela arhuekta Aladarja' mira Baranyaia. V Muzeju novejše z. vine v Celju je na o^\^^ stava Oj, ta vojaški bobei|' predstavlja vojaške unik iz zasebne zbirke. ' V razstavišču Stara gr^j Pokrajinskega muzeja ogled razstava Slovensi^ etnografskega muzeja [j mačena svetloba, ki prii^^^^ etnološki pogled na svetiij pripomočke zanje. V galeriji sodobne ^ nosti je na ogled razstava parskih del Vojka Štuhca Maribora. V razstavišču Lapidj Pokrajinskega muzeja je konca leta na ogled razstj Libojske keramike. V avli hotela Dobrna bj v soboto ob 17.30 odprli[ stavo del slikarke Irene Po nec iz Maribora. V poslovnih prostorih| Splošne banke Velenje je konca oktobra na ogledi karska razstava Jožeta Svi ne. V avli Splošne bolnišni Celje je do 20. oktobra ogled razstava z naslovi Življenje in delo prof. Frat Puncerja. V gostišču Mihec v Cel do konca oktobra razsta\ Štefan Vrbanič. V menjalnici Ekopool 15. novembra razstavlja d na steklu Jaglenka Merki Lfibaii.. . OSTALO V restavraciji Nova vas Celju bo v soboto družab: srečanje samih in osamljeni V cerkvi Sv. Duha v No vasi pri Celju bo v nedeljoi 8., 10. in 18. uri recital Sloi šek med nami. KINO Union od 23. do 29.10.1 16., 18. in 20. uri ameriških Bean-fižolček, ob 22. uri| ameriški film Krik; Mi Union od 23. do 29.10 oh\ uri ameriški film Krik; Mett pol od 23. do 29.10. ob H 18.30 in 21. uri ameriški fl Brez obraza. Ista predsti bo v soboto, 25.10., ob 10.! v matineji in ob 23.30 zi\ nočnjake. \ Kino Žalec 24. ob 18." 25. ob 20. in 22. uri ter 26.1 ob 18. uri ameriški film Le« prekletih. 24. in 26.10. ob^ uri ameriški film Teorija te, 30.10. ob 20. uri pa an^^J ki film Portret dame. Kino Dobrna 25. ob 1^ 26. ob 17. uri ameriški I'' Show girls. Mojcej po nizozemsko v Kulturnem centru Laško bo danes, v četrtek, 23. o''' bra, skupni koncert moškega pevskega zbora Lašk" moškega pevskega zbora Koor 72 iz Nizozemske. Obisk nizozemskih pevcev sodi v okvir njihovega jubil^i' ga potovanja po Sloveniji, s katerim želijo še bolje spo^" našo deželo, njen jezik in kulturo. Največja ljubezen 2" Koor 72 iz najbolj južne nizozemske province Limburg' deluje že četrt stoletja, je namreč prav glasba slovenji" območja. Pri tem sta jim najbolj pomembna glasba in besedila so bolj drugotnega pomena. Ker zbor nima dobrih prevodov, pogosto prihaja do nenavadnih interpre^J^ vendar bo kljub temu gotovo zanimivo prisluhniti, kako 2^ pesem Rož, Podjuna, Žila ali pa Mojcej - na nizozemski Koncert se bo pričel ob 19.30. rSNOPIČ KULTURA 19 Filme predajajo trači o ljubicah! Podjetje Cenex iz Vojnil posredovali inštančnemu jrganu v ministrstvu za oko- lje in prostor, Perčiču pa pri- poročil, naj preneha z gladov- no stavko ter svoje zahteve rešuje po pravnih poteh, ki so mu na voljo. Odziv občine v poslovnem lokalu v Lin- hartovi 18, za del katerega ima Perčič s sklepom .Stano- vskega sklada občine Celje pravico uporabe, ga je obiskal predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset, minuli petek pa tudi 'eljski župan Jože Zimšek. Oba sta mu svetovala, naj preneha z gladovno stavko, ^^j tako škoduje svojemu zdravju. Perčič pa pravi, da je pozornosti vredna županova '^i^va, v kateri mu je priznal, se včasih stvari vendarle premaknejo tudi zaradi tak- skrajnih oblik protesta je gladovna stavka. Zimšek je še povedal, da je ^"■fič trdno prepričan v svoj Prav in ga je bilo nemogoče Nričati, da so po zagotovi- '•^ upravne enote postopek ^°dili zakonito. »Gladovno |'avko je pripravljen prekiniti trdnem zagotovilu oziro- (časovnem jamstvu za reši- njegovih zahtev, tega pa' ^ Seveda ne moremo dati,« J^i Zimšek in dodaja, da mu ^'na lahko v okviru svojih ^.°^nosti pomaga le z zagoto- vijo ustreznega najemnega ''Osjovnega prostora. Posredovanje ombudsmana j^^^dislav Perčič pravi, da se °d vseh posredovanj najbolj ^Veselil telefonskega klica uslužbenke v Uradu varuha človekovih pravic Iva Bizjaka. V uradu so z njegovimi zah- tevami seznanjeni, po zagoto- vilih uslužbenke, ki je Perčiču telefonirala, pa naj bi ji pristojni v strokovnih službah celjske občine zagotovili, da bo Perčič le prišel do ustreznega najem- nega poslovnega prostora. Strankino vprašanje ministru Drugi dan Perčičeve gla- dovne stavke, v torek, 14. ok- tobra, je vodja poslanske sku- pine ZLSD v državnem zboru Miran Potrč na pravosodne- ga ministra Tomaža Maruši- ča naslovil javno vprašanje. V njem je med drugim zapi- sal: »Ne glede na dejstvo, da formalno vaše ministrstvo ni nujno drugostopenjski organ za nadzor nad reševanjem konkretne denacionalizacij- ske odločbe (za Linhartovo 18 v Celju, op.n.), se obrača- mo na vas. Menimo namreč, da v vašem ministrstvu, glede na to da spremljate izvajanje zakona, najbolje poznate tudi njegovo vsebino in lahko oce- nite, kdo bi nam moral dati ustrezne informacije. Prepri- čani smo namreč, da je mogo- če in nujno v okviru pristojnih resorjev vlade ugotoviti, kdo lahko takoj ugotovi dejansko stanje, po potrebi naredi do- ločene korake in zagotovi, da bo postopek izpeljan zakoni- to ter vzpostavi tudi potreben kontakt z gospodom Ladisla- vom Perčičem za ustrezno re- šitev navedenega vprašanja. V skladu z gornjim vas vljudno prosimo, da nam čim- prej sporočite, kako ste se med resorji v vladi dogovorili za potrebno ukrepanje in kak- šne so ocene pristojnega dru- gostopenjskega resornega or- gana o zakonitosti spornega denacionalizacijskega postop- ka za stanovanjsko zgradbo Linhartova 18 v Celju.« Odgovora na to javno vpra- šanje do torka, ko smo zaklju- čih našo redakcijo, še ni bilo. .MMHl: IVANA. STAMEJČIČ, Jesenski vetric v laseh Pred kratkim je v jedilnici osnovne šole na Polzeli za- živela razstava z naslovom Jesenski vetrič v laseh. Kdor se ob razstavi ustavi, dobi občutek topline in bogastvo barv ga pomiri. Razstava je nastala v sklopu širšega ekološkega projekta in je le uvod v serijo razstav, v katerih bodo učenci oddelkov podaljšanega bivanja, skupaj z učiteljicami Nušo, Angeliko, Matejo in Majdo, segali po raz- ličnih materialih, jih spoznava- li, primerjali, se z njimi igrali ter se sproščali, ko bodo iz teh materialov nastajali najrazlič- nejši uporabni izdelki. Vzrok za nastanek omenje- nega projekta je v samem na- činu našega življenja, ki ponu- ja vse manj možnosti in prilož- nosti, da bi človek lahko sledil svojemu naravnemu ritmu. V ritmu, ki ga živimo, se izme- njavajo aktivnost in počitek, napetosti in sprostitev, obre- menitve in olajšanja. Na drugi strani pa razmeroma malo ve- mo o tem. kako se lahko, kljub zunanjim obremenilnim činiteljem, obvarujemo stresa in kako ga je mogoče »prede- lati« in obvladati. Ob snovanju projekta in po- stavljanju razstave so se učenci in učiteljice krasno zabavali in se obenem zavedali, da so zna- li da prosti čas koristno izrabiti, ob tem pa razvijali ustvarjal- nost in obHkovali pozitiven od- nos do narave. Razstava bo na ogled še do konca meseca. M.A. Slika z razstave na OŠ Polzela. Šludenl je kralj; a le, če lo ve z Rokom Steinerjem, vodjo Študentskega servisa Celje, o dejavnostih, ki študentom lajšajo življenje Začetek novega študijskega leta pri- naša aktivnejše delo tudi za člane štu- dentskih servisov, katerih osnovna na- loga je posredovanje različnih prilož- nostnih zaposlitev in izplačil študen- tom, ki se skušajo skozi vse dražje življenje med študijem prebiti tako, da sami zaslužijo kakšen tolar. O tem, kakšno vlogo in pomen lahko ima študentski servis za celjske študente, smo se pogovarjali z Rokom Steinerjem, vodjo Študentskega servisa Celje, ki delu- je v sklopu Kluba študentov celjske regije. Kakšna je razlika med klubom štu- dentov in študentskim servisom? Klub študentov celjske regije, ki je bil ustanovljen leta 1995. deluje kot druš- tvo, ki skrbi za organizacijo koncertov in drugih prireditev in dejavnosti, ki naj bi študente čim bolj združevale. Člani klu- ba vsako leto na skupščini izvolijo nove- ga predsednika, ta pa izbere ekipo sode- lavcev, nekakšnih »ministrov«, zadolže- nih za pokrivanje posameznih področij. Študentski servis pa je gospodarska de- javnost kluba, v okviru katerega se uk- varjamo predvsem s posredovanjem del študentom, izplačevanjem honorarjev ter iskanjem raznih ugodnosti in popu- stov, ob čemer je glavni cilj zastopati interese študentov in jim olajšati pred- vsem socialno plat življenja. Kako pa je z izplačevanjem zaslužka študentom, ki so si delo našli s pomoč- jo študentskega servisa? Pri posredovanju izplačil sodelujemo z Banko Celje, SKB Banko ter Novo Ljubljansko Banko, z vsemi pa smo se dogovorili za čim bolj preprost postopek pri odpiranju študentskega tekočega ra- čuna. Sicer pa študentom izplačujemo 20% zaslužka vnaprej. Naj*pogostejša težava je, da v podjetjih honorarjev za opravljeno delo marsikdaj ne izplačujejo ob dogovorjenem datumu ali pa skušajo kar pozabiti plačati. V takih primerih kot posrednik med pod- jetjem-delodajalcem in študentom, kate- rega interese ščitimo, podjetje najprej opozorimo in se skušamo dogovoriti po mirni poti. Ponavadi kar gre; v primeru pa, da podjetje dolžnega zneska še ved- no ne izplača, sprožimo pravdni posto- pek, v katerem je trenutno sedem podje- tij. Vsi študenti, ki delajo preko našega servisa, pa so zavarovani za primer ne- sreče pri delu invalidnosti, telesne okva- re ali smrii, če se študent poškoduje med delom. Ob posredovanju del ter izplačeva- nju honorarjev nudi študentski servis celjskim študentom še kar nekaj dru- gih ugodnosti, pri čemer prednjačijo razni popusti. Trudimo se predvsem, da bi študen- tom ponudili popolno informacijo; tako v zvezi s posredovanjem del, inštrukcij in številnih pravic, ki jih imajo, vendar jih dostikrat ne uveljavljajo preprosto zato, ker zanje ne vedo. Člani našega kluba, ki jih je že 4000, v približno sto celjskih trgovinah in pod- jetjih uveljavljajo od pet do petindvajset odstotkov popusta, kar se marsikomu. kar pozna. Še vedno pa veljajo tudi popusti za vse redne avtobusne linije Izletnika v Ljubljano in Maribor, študenti lahko po nižji ceni kupujejo vstopnice za kino, popust pa lahko uveljavljajo tudi pri vseh vrstah rekreacije, ki jih ponujajo na Golovcu. Kljub dejavnostih in aktivnostih klu- ba študentov in drugih organizacij in posameznikov pa se zdi, da Celje nika- kor ne more zaživeti v študentskem duhu... Menim, da vlada v tem mestu nekak- šna apatija; da klima v Celju za študente ni ravno najbolj primerna. Tega bi se morali zavedati predvsem na občini in kaj storiti za to, da bi bodoči umski potencial, ki sedaj veselo uhaja v Ljublja- no, Maribor ali v tujino, zadržali v Celju. Skratka, ljudje se morajo začeti zavedati, da ne moreš delati samo zase. Osnovni problem študentov v Celju je, da se med sabo ne znamo povezati; vsak hodi v svojo smer in vsi imajo probleme. Šele, ko bomo stopili skupaj in ko se bodo tega, da študenti nismo nikakršni klošar- ji, ki iščejo samo alkohol ali kakšno underground sceno, temveč potrebuje- mo samo malo podpore in primeren prostor, kjer bi se lahko srečevali, začeh zavedati tudi v vladnih garniturah, bodo Celju omogočeni pogoji za to, da zaživi kot mesto prihodnosti; v duhu kulture in mladih. MMMMMHMHM NINA M. SEDLAR O trženju Veniše postajajo tudi mini kongre- sni center in tako so bile v soboto prizorišče srečanja kateder za trže- nje ljubljanske in mariborske eko- nomske fakultete. Med izmenjavo mnenj so izoblikova- li skupno pobudo za ustanovitev aka- demske sekcije v okviru DMS, ki naj bi tesneje povezala vse visokošolske uči- telje trženja v Sloveniji. Ž.Z. Jubilej gasilcev v Laški vasi v Laški vasi v občini Što- re imajo že petnajst let ga- silsko društvo. Jubilej so proslavili s pokazno vajo gašenja športnega igrišča in vleko vode po ceveh v dolžini skoraj tisoč metrov. Pri vaji so sodelovala druš- tva občine Štore, Prožinska vas. Štore in Svetina ter so- sednje društvo Teharje. Ga- silci v Laški vasi se lahko pohvalijo s številnimi tekmo- valnimi uspehi, kjer posebej prednjači ženska desetina, ki se je uvrstila na državno tek- movanje za memorial Matev- ža Haceta.' V Laški vasi ni hiše, kjer ne bi bila vsaj dva družinska člana v gasilskem društvu. Žal za svoje delo ni- majo ustreznih prostorov, ta- ko da opremo spravljajo na različnih krajih. Gasilci v Laš- ki vasi upajo, da bodo v pri- hodnje deležni večje pomoči občine, kot so je bili doslej. TV Tajnice pod stresom Prejšnji konec tedna je bil na Dobrni strokovni semi- nar o delu tajnice in njenem zdravju, ki ga je podjetje Odin d.o.o. namenilo vsem, ki bi želeli izboljšati svoje delovno mesto in tako pre- prečevati poklicne bolezni. Na seminarju, predavalo je pet strokovnjakov z različnih področij medicine, so udele- ženke izpostavile predvsem problem neergonomsko obli- kovanega delovnega mesta. Poudarile so tudi, da tajnice in poslovne sekretarke ravno tako kot menedžerji pogosto in intenzivno doživljajo stre- se. Kajpada je bila doslej večja pozornost usmerjena v stre- sne situacije menedžerjev in ne njihovih tajnic. KL 24 TEMA TEDNA Vroč kostanj v parlamentu Poslanci državnega zbora so sprejeli novelo zakona o denacionalizaciji - Spremembe ne posegajo resneje v veljavni zakon Poslanci državnega zbora so se pred enim tednom spo- padli z eno od trenutno naj- bolj vročih političnih tem v Sloveniji, ki se ji reče dena- cionalizacija. Po burni raz- pravi in prepiranju so kon- čali drugo obravnavo dopol- nil k noveli zakona o dena- cionalizaciji, ki jih je po dolgem koalicijskem uskla- jevanju oblikovala vlada. Dopolnila so sprejeli in če bodo tudi pri tretjem bra- nju, ki ga predvidevajo šele konec novembra, obveljale za zdaj sprejete spremembe zakona, potem kakšnih ko- renitejših posegov v veljav- ni zakon o denacionalizaciji ni pričakovati. Koalicija liberalnih demo- kratov in slovenske ljudske stranke je namreč ob podpori krščanskih in socialnih demo- kratov zavrnila vse predloge, ki bi bistveno posegli v leta 1991 sprejet zakon o denacio- nalizaciji. Zato se potem, ko bo denacionalizacijski zakon končno sprejet in če bodo ob- veljala za sedaj sprejeta dopol- nila, pri popravljanju krivic povojnih zaplemb in podržav- ljanja premoženja ter pri »po- pravljanju« krivic pri izvaja- nju zakona, obetajo le nekoli- ko zmanjšane pravice pri vra- čanju premoženja v naravi, v postopkih bi bolj upoštevali zmanjšanje ali zvečanje vred- nosti denacionaliziranega pre- moženja, uveljaviti bi bilo mo- goče obveznosti, zaradi kate- rih so bile nekoč na premože- nje vpisane hipoteke, mogoče bi bile revizije denacionaliza- cijskih postopkov, najemniki stanovanj in poslovnih prosto- rov pa bi dobih nekaj dodat- nih pravic. V parlamentu je bilo naj- bolj vroče okoli določila o vračanju zemljišč in gozdov. Pravice denacionalizacijskih upravičencev, še zlasti če gre za gozdove in zemljišča v zaokroženih celotah, so se namreč nekoliko zmanjšale, v zameno za površine, ki ne morejo biti vrnjene v naravi, pa bi upravičenci dobili ob- veznice odškodninskega skla- da. Kmetijska zemljišča in gozdovi v kompleksih pa se lahko vračajo v last in posest upravičencem, ki se ukvarja- jo s kmetijsko dejavnostjo, pravnim osebam, ki so bile ob uveljavitvi zakona o dena- cionalizaciji registrirane za opravljanje kmetijske ali goz- darske dejavnosti in članom agrarnih skupnosti. Poslanci so izglasovali še dopolnilo, da se premoženje fevdalnega iz- vora ne vrača, razen če so upravičenci Cerkev in druge verske skupnosti, njihove us- tanove ali redovi. Naj spom- nimo, da gre pri vračanju pre- moženja Cerkvi za okrog 28.000 hektarjev gozdov (od tega 17 tisoč na Gorenjskem, blizu 8.200 v Zgornji Savinj- ski dolini in okrog 1.500 v Posavju), ki jih zahteva ljub- ljanska nadškofija in se jim ne namerava odpovedati. Vec plačevanja na obeh straneh v drugi obravnavi spre- memb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji je bilo spre- jetih tudi nekaj dopolnil, ki so pomembna zlasti za najemni- ke denacionaliziranih prosto- rov. Denacionalizacijski upra- vičenec stanovalcu ali poslov- nežu ne bo smel odpovedati najemnega razmerja, dokler mu ne bo povrnil nujnih in koristnih vlaganj, če presegajo vrednost okoli 5.000 dolarjev, prav tako pa tudi najemnina ne bo smela biti višja od tistih v primerljivih stavbah brez dodatnih vlaganj. To dopolni- lo je še kako pomembno za nekaj tisoč družin, ki so se brez svoje krivde znašle v de- nacionaliziranih stanovanjih ter za najemnike poslovnih prostorov v stavbah, ki so predmet vračanja, saj so zad- njih nekaj let, prepuščeni mi- losti in nemilosti nekdanjih lastnikov, preživljali prave kalvarije. Nepremičnina, katere vred- nost se je zaradi novih vlaganj povečala za več kot 30 odstot- kov, se po izbiri upravičenca lahko tudi ne vrne. Upraviče- nec se lahko odloči za vračilo ali pa za solastniški delež. Enako velja tudi za bistveno zmanjšano vrednost nepre- mičnine. To pomeni, da bodo stranke v denacionalizacij- skem postopku odslej tudi vsi, ki uveljavljajo vlaganja. Uve- ljaviti bo mogoče tudi obvez- nosti, zaradi katerih so bile nekoč na premoženje, ki je predmet vračanja, vpisane hi- poteke, če je bila nepremični- na vrnjena tujcu... Če bodo obveljale za zdaj sprejete spremembe, bodo potem, ko bo zakon dokončno sprejet, možne revizije denacionaliza- cijskih postopkov, če niso bile upoštevane prejete odškodni- ne za podržavljeno premože- nje ali če je bila nepravilno izdana odločba o državljans- tvu. Tako popravljen zakon o de- nacionalizaciji se mnogim zdi slab, saj, kot pravijo nekateri, ne prinaša nič novega, po- pravki velikih krivic pa da so nepomembni. Počakati bo tre- ba do tretje obravnave in mor- da se bo do takrat še kaj spre- menilo. Poslanska mnenja In kaj o za zdaj sprejetih spremembah zakona in o raz- pravi v parlamentu menijo po- slanci s širšega celjskega ob- močja? Razmišljanja in stališ- ča so si dokaj podobna, a ven- darle nekoliko različna. Mirko Zamernik, župan občine Luče, poslanec SDS: »V naši stranki se mnenje glede denacionalizacije ni spreme- nilo: kar je bilo ukradeno, naj se vrne. To stališče je vseskozi enako in pri tem ni kaj dosti filozofirati. Je pa tako, da ima- mo v občini in v stranki dosti drugih stvari, s katerimi se ukvarjamo. Pri denacionaliza- ciji se lomijo kopja koalicije in zna se zgoditi, da bo koalicija na tem izpitu padla. Cela vla- da se ukvarja s tem, ko bi bilo vendarle kaj bolj pametnega za početi, saj obstajajo tudi druge stvari, ki so bolj po- membne. Vzemimo samopf, račun, ki bi ga morali spre,p že pred pol leta; bojim se,r nam bodo nekatere stvari, ra no zaradi denacionalizaci ušle.« Dr.Franc Zagožen, posj nec SLS: »Denacionalizaci ^ je zelo zahteven projekt,; bi moral biti zaključen i pred lastninskim preobilic; vanjem podjetij. Dogaja j nam ravno obratno, saj sir, z denacionalizacijo šele r tretjini poti. Spremembe;, dopolnitve so postopek p stavile v bistveno drugače položaj, kot je v veljavne: zakonu. V stranki zastopan stališče, da naj bo spremer toliko, kot jih je možnih skladu z ustavo in odločir mi ustavnega sodišča. Ust jeni so vsi členi, z izjemo^ i ki spreminja 27.člen veljavi nega zakona. Nekaterim sj jemlje pravica do vrnitve naravi, kar je osnovno načelo zakona o denacionalizaciji ki je zapisano v 2.členu. Pri' čakujemo, da bo do tretjf obravnave usklajen tudi sporni 8.člen. Če bomo v dr- žavnem zboru preglasovani bo sledil ustavni spor. Meni' mo, da država ni pravna, ne izvaja zakonov.« Jože Zimšek, župan Mes' ne občine Celje, poslane^ LDS: »Spremembe zakona denacionalizaciji so bile spr^' jete v drugi obravnavi, samP^ računam, da bi usklajeno b^' sedilo v tretjem branju drža^j ni zbor spet lahko obravnav^' in dokončno sprejel na n"' vembrskem zasedanju. Velita" usklajevanj znotraj koalic'r so terjale te spremembe in nek način je bil to tudi pr^'^' kusni kamen trdnosti koalic')' LDS in SLS. Menim, da so'^ usklajevanja in pogajanja r^' snično dokaz trdnosti koali'^' je in da bo vzdržala še marsi- kaj. Spremembe v drug^!^ branju so bile sprejete z no, čeprav ne tudi vsemi & sovi koalicijskih poslanc^^ Sam pa menim, da je najP Mirko Zamernik dr. Franc Zagožen Jože Zimšek Bojan Kontič Jurij Malovrh Anton Delak VROČA TEMA 25 , pejša sprememba odlo- se razen nekaj izjem ''ačajo gozdovi v velikih *leksih. Prepričan sem, '''spremembe zakona nuj- j je bil zakon v začetni ' gveč enostavno sprejet, jg vrsto anomalij, njegovo 'Lje pa povzroča nekate- Jve krivice.« ion Delak, poslanec De- Žalca: »V tem trenut- lahko povem samo to, da , stranka še nima obliko- M staUšča. Razlog je pre- ^j, Čakamo na čistopis ki je bil v minulem potrjen v državnem stvari so se med spre- ^0 in obravnavo zapleta- j,jlo je cel kup sprememb -opraviči vam povem, da jtine vem več, kaj je bilo fjeto in kaj ni bilo spreje- Ko bomo imeli v rokah lopis sklepov, bomo obli- ,3li stališče in usmeritve za jaljnje delo ter sprejeli [epe. Pred samim spreje- im zakonodaje sem zago- jal mnenje, da gozdov ne emo vrniti Cerkvi. Sodeč številnih zgodovinskih vi- sobili načini, po katerih je tev prišla do premoženja, orazlični, zato vračilu pre- iženja in predvsem gozdov kvi nasprotujem.« arij Malovrh, župan obči- Šentjur, poslanec SKD: 10 na poti v Evropsko uni- Tam je lastnina sveta, ne- ikljiva zadeva. Naš odnos lastnine, ki je bila nekoč zeta, je še vedno približ- lakšen, kot je bil pred leti. Mo je eden od razlogov, iDvenija še ni bila spreje- fNato ter druge evropske legracije. Prej ko bomo sto- 1 korak k rešitvi, kot jo na- izujejo evropski in ameriški igovorniki, prej nas bodo Eaali kot sodobno, demo- Mično in enakopravno de- k ki spoštuje takšna 'rapska merila. Sojan Kontič, poslajiec ^SDiz Velenja: »Res je, da je ■nacionalizacija zgolj posle- nacionalizacije, izvede- ■Po drugi svetovni vojni. je tudi, da je prav, da 'pravimo krivice, vendar ne '■lačin, ki povzroča nove 'J'ice. Najbolj očitno se to '^^ v primeru najemnikov v '"acionaliziranih poslovnih J^torih in stanovanjih, ■'^ietje zakona v drugi |'^vnavi predstavlja zgolj ■pomembne popravke kri- se že ves čas veljavno- ^^danjega zakona dogajajo J'riajemnikom in sam po- 'f^^ še dodatno zbirokrati- 'f^- Za razliko od naše ''le države se nihče v Evro- J'odločil za vračanje celot- *^ premoženja, kar bo po- .'^rio pomenilo strošek za ^^0. višji od celoletnega J^^i^una države. To je več, za štiridesetletno delo J^ljani dobili v obliki cer- ^^^ov. Najpomembnejša ^^■^emba zakona, ki je v .^''eduri, je ta, da se ne vra- ji ^ernlja in gozdovi v kom- ^^^^ posameznim upravi- u^' ki sploh niso naši i^^^')ani. Žal pa ostajajo ,^)eni vsi privilegiji Cerk- ^0 dobila v naravi ali z ^^°diiino vrnjene vse goz- ^^Se vedno ostaja upanje, ^^.^0 do tretje obravnave J spremenilo,«_________________^.^ Leta jeze in skrbi Irma Svecak in Branko Bezenšek, denacionalizacijska upravičenca Linhartove 18 v Celju, prepričana v pravilnost postopkov - »Perčič manipulira z dokumenti,« trdita »Zdaj nama je s sestro re- snično vsega dovolj. Svojo plat zgodbe bova povedala tudi midva, pa naj ljudje sa- mi presodijo, za kaj gre v našem primeru,« je takoj za vljudnim pozdravom, brez dlake na jeziku, konec mi- nulega tedna dejal Branko Bezenšek. V uredništvo se je oglasil, ker sta s sestro Irmo Svečak prepričana, da je dovolj blate- nja njunih imen in prikazova- nja zgolj ene plati medalje v primeru denacionalizacije po- slovno-stanovanjske hiše Lin- hartova 18 v Celju. Zgodba, ki jo slikata Sveča- kova in Bezenšek, se seveda v precejšnji meri razlikuje od tiste, ki nam jo je predlani, pa na kratko spet v prejšnjem tednu, prikazal Ladislav Per- čič, črkoslikar iz Celja, ki da- nes (v torek) že deveti dan gladovno stavka, prepričan, da bo le tako dosegel svoj prav in preprečil nezakonito vračanje premoženja. Obema zgodbama je skupno le to, da se zadnjih pet let vleče dena- cionalizacijski postopek za hišo, ki je bila pred desetletji do polovice v lasti družine Viljemine Bezenšek, do polo- vice pa njene sestre Ane Rauch. »Hiša ni stara 300 let, iz cenilnih zapisnikov izhaja, da je bila zgrajena v sedem- desetih letih prejšnjega sto- letja in nikoli ni bila rušena,« opozarjata Bezenšek in Sve- čakova na neresničnost trdi- tve, ki jo je javnosti posredo- val Perčič. »Nic, kar je bilo prodanega, se ne vrača!« Tudi Svečakova in Bezenšek sta v zadnjih šestih letih zbra- la zajetno mapo dokumentov - imata večino tistih, ki jih je na naših časopisnih straneh os- vetlil že Ladislav Perčič, zra- ven pa še nekaj dodatnih. Kar takoj na začetku pogo- vora sta v en glas zatrdila, da v postopku vračanja premože- nja Linhartove 18 ni bilo vr- njenega nič, kar je bilo s strani družine Bezenšek v začetku sedemdesetih let prodano celjski občini. »Zakon o dena-^ cionalizaciji je bil sprejet in s* sestro sva vložila zahtevek za vrnitev premoženja, ki je bilo naši družini odvzeto po voj- ni,« pravi Bezenšek in pojas- njuje, da je z zaplenjenim pre- moženjem pokojne tete Ane Rauch še eno leto po vojni upravljal njegov oče, Bezenš- kovim pa je bila njihova polo- vica hiše nacionalizirana leta 1958. »Ob nacionalizaciji je bil del prostorov v hiši, manjši del pa še ob očetovi naknad- ni pritožbi, izvzet in ti pro- stori so predmet kupoprodaj- ne pogodbe v letu 1973. Zdaj sta v njih odvetniški pisarni in Stanovanjski sklad občine Celje dobiva, za razliko od naju, zanje mesečno najem- nino,« pojasnjujeta in doda- jata, da sama te sreče, da bi jima najemniki plačevali na- jemnino, pač nimata. »Na- jemnino, dober tisočak me- sečno, plačuje le starejša gospa za svoje majhno stano- vanje, prav tako poravnava svoje obveznosti tudi najem- nica frizerskega salona,« pri- poveduje Bezenšek, ki je svoj del pritličnih poslovnih prostorov odstopil sinovo- ma, od njiju pa najemnine seveda ne pričakuje. »Dvojnega datuma smrti ni!« Bezenšek in Svečakova ima- ta tudi pojasnilo za »dvojni« datum smrti svoje tete Ane Rauch. »Kateri datum je pravi, niti sam ne vem in težko bi se ga ugotovilo,« pravi Bezenšek in s tem odslikuje razmere v povojnih tednih in mesecih. »Z enim prvih transportov smo bih leta 1941 izgnani v Srbijo, kjer smo oče, mati, sestra Irma in jaz vojno preži- veli, umrla pa nam je mlajša, takrat 9-mesečna sestrica. Domov, v Celje, smo se vrnili v začetku avgusta 1945, na- tančnega datuma pa se re- snično ne spominjam. Tudi tega, kdaj so usmrtili teto Ano ne vem, vem pa, da je bila 30. maja 1945 še živa, saj je tega dne poravnala račun za po- greb svojega moža. maja pa nam je tudi poslala zadnji pa- ket v Srbijo.« Bezenšek je za- radi pravice do dedovanja na celjskem sodišču zahteval do- ločitev datuma smrti za svojo teto, tam pa so mu skladno s predpisi, da naj bi od pogreša- nosti do razglasitve smrti pre- teklo 12 mesecev, določili za datum smrti 10. maf 1946. »Na ta datum sem se pritožil, saj je bila teta konec maja 1945 za- nesljivo še živa, na sodišču so moji pritožbi ob upoštevanju pisnih dokazil ugodili in raz- sodili, da je Ana Rauch veljala za pogrešano od 1. avgusta 1945.« »Od denacionalizacije samo stroški!« Na prvi pogled so še vehko bolj kot Branka Bezenška dol- gotrajni postopki in vsi zapleti prizadeli njegovo sestro Irmo Svečak. Prav ona je predlani, ko smo o denacionalizaciji Linhartove 18 prvič pisali, brata prepričala, da nima smi- sla pojasnjevati še druge plati zgodbe. »Kaj bi časopisom dvigovali naklado,« se je hu- dovala. Danes pa ima tudi ona vse- ga dovolj. »Od poletja sem se slabo počutim, prej zdrava, zdaj redno obiskujem zdrav- nika kardiologa. Z denaciona- lizacijo sem imela doslej sa- mo stroške, sama pa še vedno živim v 25 kvadratnih metrov veliki blokovski garsonjeri in ne vem, kje se skriva vse "silno premoženje, ki sem ga dobila vrnjenega.« nam kaže polož- nice, iz katerih je moč razbra- ti, da je leta 1994 dvakrat plačala po 35 tisočakov takse iz sklepa o dedovanju, za to leto tudi 11.128 tolarjev dav- ka od premoženja ter v letu 1995 še 278.260 tolarjev dav- ka na dediščino in darila. Ker sta z bratom »vrnjeno« pre- moženje delila na pol, je imel enake stroške seveda tudi Branko Bezenšek. »Zaradi re- vizije postopka za leto 1996 nisem plačala 4.334 tolarjev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pa se mi je davčni urad preprosto »usedel« na pokojnino in mi tako skupaj s tisočakom stroškov za prisilno izterjavo zarubil 5.334 tolarjev,« se jezi Svečakova in dodaja, kako včasih celo pomisli, da je bila nacionalizacija na nek način bolj »poštena« kot je zdaj de- nacionalizacija. »Ko so vzeli, si dobil odločbo in pika. Zdaj, ko vračajo, pa se zadeve vle- čejo in nihče ne postavi pike na i. Edino, kar imam zaen- krat od denacionalizacije, so stroški.« »Če si iz pravega testa, ne placuješ najemnine!« Ko sta si z bratom delila »vrnjeno« premoženje, sta se Svečakova in Bezenšek odloči- la, da je pročelni del pritličnih poslovnih prostorov in dvo- riščni zgornje etaže v sestrini lasti, bratu pa pripadajo dvo- riščni pritlični poslovni pro- stori in del pročelne gornje etaže. Najemne odnose z La- dislavom Perčičem, ki je imel v Linhartovi 18 dolga leta svoj poslovni prostor, je tako ureja- la Svečakova. »Perčič pove, da najemne pogodbe ni podpisal zaradi dviga najemnine, ne pove pa, da je že maja 1994 nehal plačevati najemnino za po- slovne prostore. Niti toliko pošten ni bil, da bi najemni- no plačeval vsaj občini,« ka- že Svečakova razsodbo so- dišča o odpovedi najemnega razmerja, po kateri je bil Per- čič najkasneje do 17. avgusta 1995 dolžan izprazniti po- slovne prostore. »Ko je jeseni 1995 po sklepu sodišča sledi- la prisilna izpraznitev pro- storov, se je bivši najemnik Perčič že po nekaj mesecih spet vselil v del lokala, pa vse do danes ni plačal niti tolarja najemnine,« pri tem pa si z zapisnikom Stano- vanjskega sklada občine Ce- lje, da je pritlični 57,53 kva- dratnih metrov velik poslov- ni prostor ocenjen s 166 toč- kami in da bi letos julija na- jemnina zanj znašala 51.491 tolarja, ne more kaj veliko pomagati. »Od kod mu dokumenti?« Bezenšek in Svečakova se na Perčiča jezita tudi zato, ker sta prepričana, da kljub njego- vi trdni veri v črke zakona, le- teh sam prav nič ne spoštuje. »Javnosti je obelodanil vr- sto dokumentov, za katere se sprašujeva, kako je sploh pri- šel do njih. Kdo mu jih je dal? Še bolj pa, zakaj s podatki iz teh dokumentov zavaja jav- nost in z njimi manipulira? In nenazadnje bi rada tudi od- govor, koliko dodatnih stroš- kov je bilo zaradi njegovih posredovanj v postopku de- nacionalizacije. Koliko stane- jo dodatne sodne cenitve, ki so kljub novim izvedencem pokazale iste rezultate, in ko- likšen bo račun še za vse dru- go, kar bo treba poravnati. Kdo bo vse to plačal,« se spra- šujeta Bezenšek in Svečako- va. Ob tem opozarjata še na dejstvo, da Perčič kot najem- nik ni bil stranka v postopku, zato je njegovo posedovanje dokumentov še toliko bolj vprašljivo. Z današnjim prispevkom sta prikazani obe plati de- nacionalizacijske zgodbe Linhartove 18. Verjamemo, da je povzeto le za vrh lede- ne gore podatkov, dejstev oziroma komentarjev, ki se jih je zbralo zadnja leta. Vendar njih razreševanje sodi v druge, za to pristojne institucije - na straneh No- vega tednika bomo še na- prej novinarsko spremljali le gladovno stavko Ladisla- va Perčiča ter poročali o končni denacionalizacijski odločbi za Linhartovo 18. Kot smo zapisali že v prejš- nji številki, so namreč v Upravni enoti Celje pritož- bo Ladislava Perčiča na zadnjo odločbo posredovali pristojni instanci, ministrs- tvu za okolje in prostor, ki lahko znova zahteva revizi- jo postopka. Bezenšek ob koncu še do- daja, da se je nehal spraševa- ti, zakaj Ladislav Perčič vse to počne. »Poznava se preko 30 let, nikoli se nisva sprla, prej bi rekel, da sva prijate- ljevala. Verjamem, da hišo v Linhartovi 18 dobro pozna, zato ne morem doumeti, za- kaj tako prilagaja posamezna dejstva. Na kratko, ne razu- mem ga, morda pa bom od- govor dobil na sodišču, saj ga zdaj resnično nameravam to- žiti!« IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Branko Bezenšek zahtevo Stanovanjskega sklada občine Ce- lje, da bi moral najkasneje do 12. septembra izprazniti pritlični poslovni prostor na dvoriščni strani Linhartove 18, v katerem sije lokal uredil njegov sin, prostor v izmeri okoli 33 kvadratnih metrov pa je v lasti Mestne občine Celje, komenti- ra takole: »V ureditev poslovnega prostora sva s sinom vložila precej denarja in predstavnike občine sem opozoril, da sva upravičena do povračila vloženega denarja. Če bi se o tem dogovorili, bi prostor izpraznili. Ker pa se nismo, naj me kar tožijo.« 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE I. SNOPIČ MALI OGUSI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE r$NOPič MALI OGUSI - INFORMACIJE 29 30 INIORMACIJE rsNOPIČ 31 Trava med najstniki lj(,isti PP Celje so minuli petek jvili kontrolo v nekaterih gostin- loicalih v Celju, da bi stopili na osebam, ki kršijo zakonske do- ' omamiUh. v popoldanskem času so preverili olico gostinskega lokala na Trubarjevi lšofirati<«, pravi Karel. »E, kaj to. Moja je bila včeraj pri frizerju in je celo >penzijo( porabila za trajno, čeprav je po naravi skodrana,« pove Lojz. »Moja je šele zabita! Poglejta. zdaj ko se odpravlja v toplice, si je kupila tri zavitke kondomov, čeprav sploh penisa nima...« 36 GLASBA Ko zapoje Vili, vrbe jokajo HHK ))RQd bi bil s teboj(( - drugi album najpopularnejšega slovenskega pevca Vilija Resniko J Ko je Vili Resnik leta 1995 zapustil skupino Pop Design (Tomaž Košmrlj še vedno trdi, da je skupina odpustila Vilija) je večina »poznavalcev« slovenske glasbene scene obema akterjema tega, takrat tudi medijsko precej izpostavljenega dogodka, napovedala neslaven konec kariere. Prav je imel, kot že nekajkrat prej, le »outsider« Ali En, ki je takrat izdal svoje strahove, da bo z delitvijo tega enoceličnega (vsaj na zunaj je bilo tako videti) podalpskega glasbenega fenomena slovenska »leva« scena namesto očiščenja na koncu »boga- tejša« kar za dva takšna enoceličarja. Tako se je tudi zgodilo. Pop Design so z novim pev- cem sicer stopih korak nazaj in na hitro posneh cel kup klonov skladb iz svojih zgodnejših ob- dobij, kar pa najzvestejših fa- nov te skupine sploh ni motilo - mesto odpadlih je celo zased- la četica novih. Vili je v tem tranzicijskem obdobju ravnal bolj pametno. Okoli sebe je zbral nekaj najboljših avtorjev in aranžerjev domačega popa in v začetku leta 1996 posnel soliden album »Zdaj živim«, z njega pa nanizal nekaj uspe- šnic: istoimensko »Zdaj ži- vim«, »Ker veš, da te ljubim«, »Kot ptica« in »Iščem te«. Letos je Resnika pod svoje okrilje vzela kranjska založba Panika, ki je z njim podpisala triletno več milijonov tolarjev težko pogodbo, s katero sta, kot kaže, zaenkrat zadovoljni obe strani. Resnikov najnovejši izdelek, kaseta in kompaktna plošča »Rad bi bil s teboj«, se zaenkrat odlično prodaja, za kar je poleg pesmi samih za- služna dobro zastavljena me- dijska podpora Paničarjev. Slednji so se projekta, v katere- ga so vložili tudi precej lastne- ga kapitala in znanja, lotili skrajno resno in skozi celo po- letje, ko je v ljubljanskem stu- diu Metro nastajal že omenjeni album, slovenske medije bom- bardirali z novicami, povezani- mi z Resnikom. Skrb za konč- no zvočno podobo albuma je tudi tokrat prevzel Sašo Fajon, ki se je kot avtor glasbe podpi- sal tudi pod štiri skladbe. Agro- popovec Aleš Klinar je poleg naslovne teme albuma skupaj s svojo sopotnico Anjo Rupel še avtor pesmi »Ne čakaj več«. Ostale štiri skladbe, med njimi je tudi balada »Ko vrbe jokajo«, za katero je Vili na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca prejel nagrado za naj- boljšo interpretacijo, pa je na- pisal Matjaž Vlašič, nekdanji Resnikov soborec v skupini Pop design. Poleg naštetih je pri nastajanju Resnikovega drugega LP sodelovalo še cel kup znanih osebkov z naše glasbene scene (Bor Zuljan, Ja- ni Hace, Sandra Zupane, Janez Zmazek, Meta Močnik, Aleš Koren....), ki so dali svoj pečat temu pop izdelku, ki se na trenutke spogleduje z mehkim rockom in countryem. Vilijeva najmočnejša stran so še vedno balade, za že omenjeno »Ko vrbe jokajo« pa je pod taktirko režiserja Izidorja Fariča pred nedavnim nastal tudi videos- pot. ■■■■■■■■■■■■iai sš Poletje je minilo z Rafom Rafael Zupane - Raf je pred časom izdal kaseto in CD z naslovom Poletje v letu 1997. O tem, zakaj se je odločil za takšen naslov, čeprav se no- bena skladba ne imenuje po poletju, in o vseh drugih za- nimivih temah smo se pogo- varjali z njim. »Želel sem dati malo druga- čen naslov in ne znova po kakšni pesmi, tako kot pri pr- vem albumu. Predstavljal sem si, da bo nekdo kupil to kaseto ali CD in se z glasbo spomnil poletja, mogoče bo kdo v tem času doživel kaj lepega in mu bo kakšna moja pesem ostala v spominu.« Se je tebi v minulem polet- ju zgodilo kaj posebnega, kar ti bo zares ostalo v spo- minu, verjetno poleg izdaje druge kasete in kompaktne plošče? »Nič posebnega. Zelo delov- no sem preživel poletje, tako da ni bilo časa za druge zade- ve. Končali smo tudi snema- nje novega video spota. V bis- tvu delam brez prestanka.« s kakšno ekipo delaš? »To so moji >frendi< iz Rogaš- ke Slatine, kjer živim, sicer pa prihajam iz Kozjega.« Zanimivo je, da si v Celju posnel video spot. »Za skladbo Izbrana sva sem v video spotu želel prika- zati utrip življenja na ulici, zato sem se odločil za Celje, ker je lepo urejeno in mi je zelo všeč. Počutim se deloma kot Celjan, ker sem tukaj obi- skoval srednjo šolo. Prvi del video spota smo posneli v cen- tru mesta in pri spomeniku Marijino znamenje, drugi del pa v zdravilišču v parku v Rogaški Slatini, kot kontrast temu.« Skladba Izbrana sva je bila že na prvem albumu. Zakaj si se odločil uvrstiti to sklad- bo tudi na drugi album? »Ta skladba mi je s prvega albuma najbolj pri srcu in mi- slim, da ni bila dovolj promo- virana, zato sem se odločil, da jo uvrstim tudi na drugi al- bum in posnamem videos- pot.« Za katere skladbe s tega albuma bo še posnel videos- pot? »Snemanje videospotov je zelo drago. Pri snemanju te- ga videospota mi je priskočil na pomoč sponzor, za naprej pa ne vem. Nekaj bom po- snel, samo ne vem kdaj in za katero pesem. Najverjetneje bo to pozimi in za tisto pe- sem, ki bo poslušalcem naj- bolj všeč.« Na tem albumu si avtor besedil, glasbe in aranžma- jev, skratka lahko rečemo. da si vse naredil sam. Koli- ko časa je nastajal tale pro- jekt? »Nekaj je starejših skladb, nekaj sem jih sproti naredil. Snemal sem pol leta. Za vsako pesem sem se posebej pri- pravljal. Zbiral sem med več skladbami in tako še sam ne vem, če je bil izbor pravilen, saj imam precej skladb in je težko izbrati prave.« Imaš kakšne posebne na- črte, želje? »Vse želje, cilje sem podre- dil glasbi, s tem da moram povedat, da mi je glasba še vedno hobi. Zaposlen sem kot trener v fitness centru in to delo mi je zelo všeč, ker naredim veliko za svoje zdravje in pomagam ljudem. Ne bi želel postati profesina- lec, rad bi to nekako kombini- ral in se posvetil tudi svoji družini.« SIMONA BRGLEZ Dva izmed devetih Vitezov Glasbena skupina Vitezi polk in valčkov je bila ustanov- ljena pred tremi leti, sestavlja pa jo devet imenitnih glasbeni- kov, med katerimi sta tudi Bo- ris Terglav in Mirko Polutnik. Boris je bil lani vodja zani- mive glasbene četice (pred njim je bil to Viki Ašič kot prvi), letos to delo opravlja Mirko Polutnik, ki je vsestran- sko zaposlen. Najprej v Cin- karni, nato doma, je pa tudi predsednik Turističnega druš- tva Vojnik in vodja Celjskega instrumentalnega kvinteta. Pod Mirkovo komando so Vi- tezi (ob omenjenih treh še igrajo Tone Videč, Vili Ogra- jenšek, Oto Rom, Franci Ze- me, Pavle Knez in Ludvik Kos) tudi letos večkrat uspešno na- stopili, med drugim v Vitanju (Holcerija), Šempetru v Sa- vinjski dolini na koncertu za obnovo dvorane, v Šentruper- tu na 200. vrtiljaku polk in valčkov in na kožuhanju ter na koncertu Francija Zemeta v Vojniku. Največji uspeh pa so dosegli, ko so v studiu Mira Klinca v Libojah posneli skladbi Savinjska dolina in Od Celja do Žalca. V zidanici Bo- risa Terglava v Martjakih so posneli spot, ki bo prikazan v televizijski oddaji Po domače. V glasbeni oddaji Radia Celje Domačih 5 so bili tedenski zmagovalci, samo dva glasova pa sta jim zmanjkala, da bi se uvrstili med pet najbolj pri- ljubljenih melodij v letu 1997 na Radiu Celje. Vsi vitezi so tudi avtorji melo- dij in so jih skupaj v več kot tridesetih letih ukvarjanja z do- mačo zabavno glasbo napisali preko 800. Po vseh teh in prejš- njih uspehih je vesel nasmeh na licih obeh glasbenikov povsem upravičen! T.VRABL Boris Terglav (levo) in Mirko Polutnik. >iTICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS '12. oktobra je glasbeni svet zgubil še enega izmed zad- jjjh velikih kantavtorjev. V le- jlsici nesreči je v starosti 53 f, umrl JOHN DENVER. av Številnih uspešnic, ki so v ^(jemdesetih osvajale najviš- ^ mesta na ameriških lestvi- - pri nas poznamo pred- fsem njegovo »Take Me Ho- je Country Roads«. Prejšnji torek so ameriški junkerji GREEN DAY objavili ivoj peti album »Nimrod« in anj tudi s strani glasbenih (ritikov, ki so »raztrgali« nji- iova prejšnja dva LP izdelka iDookie« in »Insomniac«, po- ieli precej pohvalnih ocen. Pr- ,'jsingle, na katerega je založ- )a Reprise uvrstila drvečo mes rockabillya in punka, kladbo »Hitchi' a Ride«, je že velik hit na obeh straneh At- lantika, po prvih odzivih so- deč pa se bo odlično prodajal tudi album. SPICE GILRS so svoj prvi pravi koncert prejšnji teden v Istanbulu med izvajanjem skladbe »Naked« začinile s prozornimi oblačili, skozi ka- tere se je videlo skoraj vse. Mladi Turki so, ob pogledu na tudi sicer nič kaj skrite čare britanske dekliške peterice, od navdušenja skoraj zrušili 2 in pol milijona dolarjev vred- no odrsko postavitev, po ka- teri je vozil tudi čisto pravi »vlak smrti«. Popularni ameriški ročk za- sedbi FOO FIGHTERS se je namesto odpadlega Pata Smeara pridružil kitarist Franz Stahl, nekdanji član washingtonskega punk ben- da Scream. Že skoraj pozabljena kon- traverzna irska pevka SINEAD OCONNOR bo spet šokirala katoliško javnost. 31- letna Sinead bo tokrat v nizko proračunskem filmu »The Butcher Boy« odigrala vlogo Device Marije, ki se pojavi v mladoletnikovih halucinaci- jah in ga pošlje na morilski pohod. 0'Connorjeva je kato- liško cerkev prvič razjezila že leta 1990, ko je v TV showu »Saturday Night Live« ob kri- čanju slogana »Fight The Real Enemy« raztrgala sliko pape- ža Janeza Pavla II. Največja hrvaška založba Croatia records je v začetku tega meseca založila tretji sa- mostojni izdelek tudi pri nas zelo popularne ALKE VUICE. LP »Alkatraz« prinaša devet »etno-poprock« kreacij, ki jih je Alka posnela z ekipo izku- šenih hrvaških glasbenikov. V torek, 28. oktobra, bodo v ljubljanski Festivalni dvorani »žagali« angleški novometalci PARADISE LOST, katerih po- besneli in že kar strah vzbuja- joč nastop smo lahko na sonč- ni strani Alp spremljali že dva- krat - leta 1992 in 1994. Neuničljivi praoče heavy- metala 0ZZY OSBOURNE se je po zaključeni ameriški tur- neji Ozzfest, na kateri so po- leg njega igrale še nekatere znane metal zasedbe (Pante- ra, Marilyn Manson, Black Sabbath....), končno le lotil tudi urejanja zbirke svojih največjih hitov, ki jih bo Epic na trgovinske police menda spravil še pred decembrom. Kompilacija bo nosila naslov »The OZZman Cometh«, na njej pa bo najbrž tudi nekaj skladb iz zlatih časov kultnih Black Sabbath, ki bodo še pred koncem letošnjega leta spet zaigrali skupaj v original- ni zasedbi (Osbourne, Ward, lommi, Butler). Skoraj pet let po svoji zadnji veliki uspešnici »Ordinary World« in dve leti po komer- cialno precej neuspešnem al- bumu »Thank You«, ki je bil zapolnjen le s priredbami že pozabljenih uspešnic, se na sceno z novim albumom »Me- dazzalan« spet vračajo DURAN DURAN - poleg U2 edini preživeli velik bend iz obdobja »krasnega novega po- pa«. Pevec Simon LeBon, kla- viaturistNick Rhodes in kitarist Warren Cacurullo so tokrat po- sneli odličen album, ki poleg uspešnice »Electric Barbarella« prinaša še enajst pop mojstro- vin, vse pa odlikuje odlična produkcija in moderen zvok. Sir PAUL McCARTNEV se je v svoji skoraj štiri desetletja dol- gi glasbeni karieri povzpel na vrh večine svetovnih lestvic, ko- nec prejšnjega meseca pa je s svojim najnovejšim albumom »Standing Stone« zavzel še prvo mesto najbolje prodajanih plošč klasične glasbe. 75-minut- na simfonija »Standing Stone« ni prvi McCartneyev poizkus komponiranja klasične glasbe, saj je že leta 1991 objavil svoj umotvor »Liverpool Oratorio«. Legendarni funk basist in pevec RICK »Super Freak« JAMES se po devetletnem di- skografskem premoru spet vrača na glasbeno sceno. To- krat z albumom »Urban Rap- sody«, za katerega je večino skladb napisal v zadnjih dveh letih, ki jih je preživel v zapo- ru zaradi ponesrečenega po- skusa posilstva, ki se ga je lotil pod vplivom drog. Ljubljanska založba Corona je pred nedavnim objavila če- trh album ALENKE GODEC. Gre za kompaktno ploščo »Čas celi vse rane«, na kateri je Alenka odpela deset z jazzom in soulom obarvanih pop skladb, pod katere so se pod- pisali Primož Grašič (produ- cent, avtor, kitarist), Blaž Jur- jevič, Matjaž Zupan, Jani Hace, Damjana Golavšek, Igor Po- točnik, Janez Bončina - Benč in pa seveda Alenka Godec, ki je tokrat prvič prispevala ne- kaj besedil. Ob dvajseti obletnici delova- nja gorenjskega kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA bosta še pred koncem tega meseca na CD formatu ponovno izšla njegova albuma »Moj žulj« in »Ideje izpod odeje«. Na trgo- vinskih policah pa že lahko najdete ponatis albuma »Brez zavor« nekdanjega Andreje- vega kantavtorskega rivala TOMAŽA DOMICEUA. STANE ŠPEGEL Zaradi zamedcov gripe, ki se je tako kot lani 60.000 Slovencev lotila tudi Micka Jaggerja, so morali THE ROLUNG STONES odpovedati nastop v MTV showu »Live From The 10 Spot«. Namesto ostarelih velikanov je vskočil Abrahamovec David Bovvie. DOMINIK KOZARIČ prav te dni v studiu Metro končuje snemanje svoje nove plošče, ki bo izšla v začetku prihodnjega meseca. Na njej se bo znašlo deset skladb, vse pa so njegovo avtorsko delo. Za sodobne aranžmaje in dober zvok bo tudi tokrat poskrbel Sašo Fajon. 20 VROČIH RC VRTIUAK POLK IN VALČKOV TUJE LESTVICE 38 IZ OTROŠKEGA SVETA Raziskovali smo reko Savinjo Za ta projekt so nas navdu- šile učiteljice tretjih razredov Irena Krajnc, Andreja Cvefler, Nadja Robnik in Ema Kuhar. Prvi dan smo naredili dober načrt, nato pa že naslednji dan odšli na naravoslovni dan ob reko Savinjo in si jo pogle- dah od blizu. Najprej smo do- ločili tok reke, povedali vzpe- tine na levem in desnem bre- gu Savinje in opazovali rastli- ne ob njej. Vzeh smo vzorec vode pri kanalizaciji in vzorec vode v reki. V šoli smo mikro- skopirali in ugotovili, kako je Savinja umazana. Ob reki nas je pričakal ribič in nam povedal veliko o ri- bah. Zelo smo bili navdušeni. ker je ulovil klena, vendar ga je moral žal izpustiti, ker je bil premajhen. Tretji dan smo šh na ekskurzijo v prelepo Lo- garsko dolino. Ustavih smo se pri skali Igli in Presihajočem studencu. Po ogledu filma v Plesnikovem domu nas je vo- dič popeljal po gozdni učni poti. Tam smo videli gozdar- sko bajto, skorjevko, oglar- sko kopo, drčo, mravljišče, past za lubadarje, brin, ki je zrasel v drevo, balvane, hu- dourniške vršaje in izvir Črne. Našli smo tudi kosti gamsov na živalskem pokopališču. Nato smo šli k mogočnemu slapu Rinka in na Orlovo gnezdo. Naslednje dni našega pro- jekta smo ustvarjali v razre- du. Naučili smo se pesmice, pisaU računske zgodbice in uganke, poskušali z rimami, delali z glino relief, slikali, se naučili igrico in naredili pla- kat, s katerim smo opozorili na čistilno akcijo za reko Savi- njo. Skratka, imeli smo se le- po in se veliko naučili. Na koncu smo vsi trije razredi naredili skupno razstavo na šoli in predstavitev za starše. Oglejte si tudi vi lepote Lo- garske dohne, kakor smo jih doživeh mi v tem tednu. Ne bo vam žal. Učenci 3. razredov III. OŠ Celje Takole so projekt o Savinji tretješolci predstavili staršem. Hodila sem iz zgodbe v zgodbo Nekega oblačnega dne ni- sem vedela, kaj bi počela. Ze- lo sem se dolgočasila. Usedla sem se v naslonjač in s pohce za knjige vzela najdebelejšo knjigo z naslovom 20 najlep- ših zgodb. Kamin je toplo grel in jaz sem se vedno bolj utapljala v knjigi. Iznenada pa sem se znašla v čudoviti pokrajini, kakršno mi je opisoval* zgod- ba Princ, začaran v zver. Obr- nila sem se in pred sabo zagle- dala prelep gozd, sebe pa vso v čipkah. Tedaj sem se šele zavedala, da sem princesa, ki mora odrešiti princa. Zgodbo sem vedela že na pamet in to je bila edina rešitev. Stekla sem proti gradu, ker se je za- čel delati mrak, tedaj pa je pred mene skočila grozna po- stava. Vsa v dlakah, iz ust pa sta ji gledala dva bela zoba. Pošast je bila podobna volkod- laku. Hotela sem zakričati, te- daj pa sem slišala klic: »Tin- ka!« Klic sošolke Mateje. Iska- la me je, ker je prišla k meni na obisk, mene pa od nikoder. Pred naslonjačem je zagledala odprto knjigo, v kateri sem bila jaz. Prehstala je do na- slednje zgodbe Hudobni dino- zavri in okoli mene se je zače- lo vse vrtinčiti, vedno hitreje in hitreje. Iznenada pa sem se znašla na mehkem mahu. Le- žala sem in gledala v nebo. Vse se mi je zdelo čudno, kajti na nebu je bil Matejin obraz. Čudno sva se gledali in molča- li, dokler ni zmotil tihote trušč. Prestrašeno sem se obr- nila in zakričala: »Na pomoč! Dinozavri!« Tedaj je Mateja prestrašeno trznila in rekla: »Saj to si ti, Tinka!« Začela sem teči in teči, nisem se sme- la zaustaviti, ker takrat bi bilo po meni. Upala sem, da mi bo Mateja lahko pomagala. In res. Zaslišala sem čarobne be- sede: »Hočem, da pridem iz te knjige ven.« Hitro sem jih iz- govorila in znašla sem se spet v naslonjaču. Pred mano je stala Mateja in me bledo gle- dala. Vzela sem knjigo iz nje- nih rok in prebrala naslovno stran. Na njej je pisalo: Zakle- ta knjiga. Prestrašeno sem jo vrgla v ogenj. Takrat sem šele spoznala, da to ni bila knjiga 20 najlepših zgodb. TINKA HARI, 6. b OŠ Polzela Spomini na prvi šolslcidan Kolikor se spominjam, je bil zame vstop v prvi razred veliko pričakovanje. Vsi so pripovedovali, da bom sedaj hodil v veliko šolo in da se bo potrebno resno učiti. Mi- slim, da vsega skupaj nisem dobro razumel. Že prvi dan sem spoznal veliko prijateljev in tudi učiteljica mi je bila všeč. Učna snov ni bila pretežka, saj smo jo spoznavali tudi z igro. Matematiko sem imel najraje. Znal sem že seštevati in odšte- vati. Že v mali šoli sva z mami- co vedno prištevala aU odšteva- la jabolka. V prvem razredu sem se vpisal tudi k šahov- skem in planinskem krožku. Bilo je še veliko lepih ur, ki me spominjajo na leto, ko sem obiskoval prvi razred. DOMEN JAGER, 4. a OŠ Štore Moj najljubši predmet Všeč mi je slovenski jezik, ker se ob snovi veliko pogo- varjamo. (Gašper, Anže, Da- vor, Nika) Ker se v prostem času ve- liko ukvarjam s športom, mi je blizu športna vzgoja. (Marko) Športna vzgoja mi je všeč, ker se ni treba učiti, v pro- stem času pa se tudi veliko ukvarjam s športom. (Gaš- per) Učiteljica je super, saj se z nami pri uri slovenskega je- zika tudi poheca. (Tina) Rad pišem razburljive zgodbe pri slovenskem jezi- ku. (Rok) Angleščino se rada učim, ker jo žeUm čimbolje znati. Učenje mi ne dela težav. (Katja) Všeč mi je športna vzgoja, ker se sprostim in tudi v pro- stem času se ukvarjam s športom. Ker pišem pesmi in kratke zgodbice z veseljem obiskujem literarni krožek in mi je všeč slovenski jezik. Pa tudi učiteljica je kul. (Metka) Učenci 6. razreda, OŠ Šempeter v Savinjski dolini Jaz pa grem na zeleno travco... Tako se imenuje risbica Mateje Robnik, ki je hkrati vabilo na razstavo otroških likovnih del učencev OŠ Blaža Arniča v Lučah in podružnične šole v Solčavi, kije od včeraj (sreda) na ogled v razstavišču Firšt v Logarski dolini. Velika Žlica Rad bi že segel do zgornje police, rad bi pogledal k sosedu čez plot. Rad bi že vrgel kamen čez reko, rad bi brcnil s sredine na gol. Rad bi že jedel z žlico veliko, ^ še posebej seveda sladoled in sladico. AUOŠA ANZELC 6 OŠ Polže,; Na Kreti Napočil je dan, ko smo se odpravili n'a letališče Brnik. Zraven sta šli še teta in sestrič- na Sanja. Ko je bil čas za polet, so se odprla vrata letala. Malo me je bilo strah, čeprav sem se že peljala z letalom. Pred vzle- tom smo se pripasali. Pilot je vključil motorje in začeli smo se premikati. Naenkrat je letalo pospešilo in dvignili smo se v zrak. Ko sem pogledala skozi okno, je bil čudovit razgled. Najprej so bile spodaj hiše, po- lja, reke, jezera, ko pa smo bili še dovolj visoko, smo leteli nad oblaki. Pristah smo na letahšču He- raklion, v glavnem mestu Kre- te. Utrujeni smo se z avtobu- som odpeljali v Malio, pred naš apartma. Morje je bilo či- sto blizu, saj sem zaspala ob poslušanju valov. Ko smo se zjutraj zbudili, smo se napotili na plažo. Voda je bila kristalno čista, pa še dolgo phtva. Obala je bila iz same mivke, že malo vroča od sonca. Marsikaj zanimivega smo počeh. Sposodili smo si avto in z njim prevozili tisoč kilome- trov po Kreti. Odpeljali smo se na Way, kjer smo si poiskali senco pod naravnimi palmami. Odšli smo tudi na Matalo, kjer je voda izdolbla luknje v skal- nati gori. V tiste luknje so ne- koč pokopavali ljudi. Ogledali smo si jamo, v kateri je bil rojen Zeus. Z ladjo smo šli na najjužnejši otok v Evropi, na Crissi. Tam je podnebje, po- dobno afriškemu. Nič čudne- ga, saj je Afrika oddaljena le 270 kilometrov. Na Crissiju je bila mivka čisto bela, samo grmičevje in ničesar drugega. Na južni strani je bila le ravni- na in pogled na Afriko. Voda je bila kristalno čista in dno je bilo čisto belo. V Maliji, kjer smo bivali bilo morje večkrat razburi« in valovi so bili tako visoki, so te lahko kar potegnili' sabo v svoje globine, mi smo se metali nanje in preskakovali. Zadnji večer smo šli vgrj restavracijo, kjer so plej grške plese. Povabili so i medse in me naučili nekaj t rakov. Ugotovila sem, da; Grki zelo gostoljubni. Naslednje popoldne st se z letališča Heraklion vrn domov. Bila sem zelo zasf: na in sem prespala ves pol; Na Brnik smo prispeli ob i rih zjutraj. Zame je bilo to potovari; čudovito, nepozabno in r- ponovljivo. MARIJA VILČ,7. OŠ Polzei: Ah,tapelel€!l Petek je bil zadnji dan pt čitnic. Uživala sem v proster času, na prijetno toplem soi- cu. Z bratom Francijem svasf igrala. Prišla je stara mama in naju vprašala, če greva z njot Grušče. Ker sva vedela, da J« Grušče na hribu, kjer imaj« stara mama, teta in stric po; čitniško hišico, sva se takoi| primerno oblekla in obula.di bi šla zraven. Z avtom sta nas čakala tet« Ivanka in stric Sreto in skupJ; smo se odpeljali na zelem hrib. Tu je namreč gozd, kje' raste mnogo gob. Zato sva s stricem odšla v gozd in nabra- la nekaj lisičk, gobanov nisva našla. Potem sem odžl^ k stari mami in ji pomagala okopati vrtnine in dišeče cve- tice. Po končanem napornei" delu pa naju je teta Ivanl^^ povabila na zasluženo kosil" V hladni senci pod drevesci smo si svoje lačne želod^l^' napolnili z zelenjavno en"' lončnico. Posodo sva s tet" skupaj pomili. Nato smo od^'' na sprehod do bližnjega 5^' dovnjaka. Tukaj smo se jedli zrelih sliv in breskev. Og ledali smo si bogato oblož^j vinograd in si odpočili v hl^'' ni senci pod drevesom. čer nas je avto z dobrim šof^' jem srečno pripeljal nazaj mov. Ah, ta petek! Ta super da' se je prehitro iztekel. ^ MARIJA GOLE^ OŠ DraiTill POTOPIS 39 Na križišču Sredozemlja Malta - otočje sonca in zgodovine - Domačini so po srcu Italijani, Angleži pa le po navadah Lernur večina ljudi pravi fgpiosto Malta, je dejansko [otje, ki ga sestavljajo trije ijjeljeni otroki: največji - lalta, Gozo in najmanjši Co- jino. Obstoj obeh manjših jtokov je pred obiskom Mal- j navadno večini turistom ,eznan. Še sreča, pravijo jnogi Maltežani, še posebej j3 prebivalci Goza, zelo pri- Ij^ni ljudje. Ni jim mar za jutri, pravijo, naj raje vse ^ane, kot je ali kot je bilo. Otočju Malta - zibelki Medi- [erana - večkrat pravijo otočje jonca in zgodovine. Razlogov ja tako poimenovanje pa je i^ečin med bivanjem na Malti jih človek kar hitro spozna. Zgodovina Malte ji je bila na oek način usojena zaradi njene naravne pristaniške in strateške lege. Pristanišča so nudila zato- fišče morskim flotam. Otočje 33 križišču Sredozemlja je mogočalo kolonialnim silam ikoraj popolno kontrolo nad )lovbo v nemirnem morju. Za- 0 ni čudno, da je skozi stoletja lenehno predstavljalo neznan- ko privlačno ozemlje za vojaš- :e sile. Kontrola nad Malto je ila predpogoj za prevlado v jredozemlju in tega so se v Eeklosti dobro zavedali. Zgo- ina priča, da ni bilo vladarja lozemlja, ki ne bi vladal tudi Malti. Spisek kolonizatorjev je iemu primerno dolg: Feničani, Rimljani, Bizantinci, Normani, Kastijci, vitezi Malteškega rodu in nenazadnje Britanci. Podobno impresiven je spi- sek pomembnih ljudi, ki so obiskali Malto v preteklosti: od Odiseja, apostola Pavla, do ^oleona, admirala Nelsona, M. Zato ni iz trte zvit nasvet, je treba pri spoznavanju Malte začeti pri njeni zgodovi- ni- In le-te je na otoku toliko, da se na vsakem koraku sreču- i^nio z njo in pri tem uživamo. Malteški vitezi Red Sv. Janeza Jeruzalem- %a je najstarejši viteški red, ga je leta 1048 ustanovila ^•^upina pobožnih italijanskih 'fgovcev iz Amalfija. Njihova prvotna in edina naloga je bila Poskrbeti za nego in zaščito J'se večjega števila romarjev, J' so obiskovali Sveti grob v ^uzalemu. Ko so po prvi kri- ^rski vojni, leta 1099, križarji ^Pet iztrgali Jeruzalem iz mu- ^''nianskih rok, so vitezi prev- ^^li tudi vojaško vlogo. Ker P^Pež ni priznaval viteškega '^da, tudi niso imeli stalnega Oporišča, kajti sovražniki so "■^ Vedno znova preganjali. V |adnji križarski vojni, leta ^^1, so bih vitezi pri Akri '^[emagani in zato so zatočišče ^'^3li sprva na Cipru, nato pa ^°leta 1310 zasedh Rodos. Tu !° ostali dobrih dvesto let, od J°der so jih leta 1526 pregnali ^i"ki. Vitezi so ponovno iskah ■^^očišče in takrat se jih je J^i^ilil Karel V. in jim ponudil '^'no pribežališče na Mahi. ^ileški red so sestavljali Vi- ^' Pravice, običajni duhovni- ki in vojaški pomočniki. Nji- hov najvidnejši voditelj je bil Veliki mojster de la Vallette, po katerem se danes tudi ime- nuje glavno mesto Malte. Vite- zi Pravice so morali biti ple- miškega, katoliškega rodu in priložiti so morali tudi dokaze o »čistosti« svojega porekla po materini in očetovi strani, tudi za več generacij nazaj. Veliki mojster je užival položaj in privilegije samostojnega vla- darja. Vodil je štiri ločene vla- dajoče svete. Viteški red še danes obstaja pod škotskim Velikim gospo- dom Andrewom Bertiem s se- dežem v Rimu in poslaniš- tvom v Valletti. Vitezi se uk- varjajo z bolniško nego in do- brodelno pomočjo po vsem svetu. Ali veste, da imamo tu- di Slovenci svojega malteške- ga vheza? Gozo - otok miru in sproščenosti Vožnja z Malte na sosednji otok Gozo traja le trideset mi- nut, a časovni in prostorski skok, ki ga s to vožnjo naredi- mo, je veliko večji, naravnost ogromen. Znajdemo se v pre- teklosti, daleč od hitenja in hrupa modernega življenja. Vstopimo v svet miru, vedrine in čistoče Medtem ko so bili Maltežani skozi vso zgodovino v kontak- tu z ostalim svetom in živeli praktično od trgovine, je Gozo povsem drugačen otok. To je otok kmetov in ribičev, pre- prostih delovnih in prijaznih ljudi. Težak in neusmiljen boj z morjem in nerodovitno zem- ljo je prebivalcem zaznamoval značaj. Da ne bi izgubljali ali puščali še tisto malo zemlje vnemar, so razvili terasasto kmetijstvo do popolnosti. Žal tak način obdelovanja zemlje največkrat skoraj onemogoča uporabo kmetijske mehaniza- cije. Vse do današnjih dni in tudi še zdaj mora večina dela na poljih biti opravljena z mo- tiko in grabljami. Voz, ki ga vleče osel, pa je še zmeraj najbolj učinkovito kmetijsko prevozno sredstvo, čeprav ne- kaj mehanizacije že uporab- ljajo. Še bolj presenetljiv pa je rezultat tega težkega dela: obi- skovalec na Gozu najde celo več zelenih polj, cvetočih plantaž in divjih rož kot na Malti. Prav zaradi težkih življenj- skih pogojev je veliko otoča- nov emigriralo; največ v Av- stralijo, ZDA in Kanado. Po- dobno kot Slovenci tudi pre- bivalci Goza v tujini niso iz- gubili nacionalne identitete in mnogi se vračajo nazaj, da bi s svojim denarjem pripo- mogli k razvoju in ugledu oto- ka. Comino - daleč od ponorelega sveta Comino je najmanjši od treh otokov v otočju Malte. Velik je 2,5 kvadratna kilometra. Na njem živi le peščica stalnih prebivalcev, imajo policijsko postajo z enim policistom in enim duhovnikom. Na otoku ni nobenih avtomobilov in tu- ristom je poleti na voljo le en sam »prestižen« hotel - Comi- no, kamor se gostje radi vrača- jo. Za obisk Comina, ki mu nekateri pravijo tudi dragulj, si je treba rezervirati vsaj en dan. In nikakor ne smete po- zabiti kopalk! Turisti, ki se ukvarjajo z vodnimi športi, mu pravijo preprosto - para- diž. Comino se namreč pona- ša s Plavo laguno, kjer dopust- niki preživljajo čas ob plava- nju, deskanju na vodi ali pre- prosto sanjarijo na soncu. Edi- ni »hrup«, ki ga obdaja, je brenčanje čebel, pomešan s šumenjem valov kristalno či- stega morja. Prebivalstvo in kultura Maltežani so veseli, skromni in gostoljubni ljudje, ki imajo vse značilnosti ljudstev, ki živi- jo na področju, kjer se je križa- lo več kulturnih tokov. Čeprav so dolgo živeli pod Britanci, se jih je njihov vpliv le bežno dotaknil. Sami radi pravijo," da so po srcu Italijani, Angleži pa le po navadah. Tako vozijo po levi, navadili so se nositi dežni- ke in govoriti o vremenu, če- prav je nebo skoraj zmeraj ja- sno. Mestne gospe pravijo, da sovražijo čaj, pa se mu od petih popoldan skoraj nikoli ne odrečejo. Ti preprosti ljudje so odpra- vili sicilsko krvno maščeva- nje, zločin zaradi časti, odkla- njajo pa kontrolo rojstev in ločitev. Po zunanjosti so tipič- ni Sredozemci: srednje viso- ki, temnopohi in temnooki, s črnimi skodranimi lasmi, po prepričanju pa ostajajo kon- zervativna družba in od žen- ske se še vedno pričakuje, da je predvsem žena in mati. Hkrati je arabski in italijan- ski vpliv močno izražen v jezi- ku, ki je v osnovi arabski, v besednjaku pa ima veliko itali- janskih sposojenk. Stare tradicije so se ohranile v folklornih praznikih, kot sta cerkvena procesija ob prazniku svetega Gregorja ah karneval. Tu nastopajo maske, ki obujajo spomine na nekdanje boje. Na Malti pomenita kultura in vera skoraj isto. Večina prebivalcev je katolikov in čeprav njen vpliv bledi, je cerkve še vedno močna sila, ki igra pomembno vlogo v življenju ljudi. Verska praznovanja - feste Ena tipičnih lastnosti je, da ima vsaka vas svojo cerkev, ki je po svoji velikosti in veličastno- sti v velikem nesorazmerju s preprostimi vaškimi hišami. Te hladne in temačne baročne cerkve, ki dominirajo nad po- krajino, pa so v notranjosti izredno bogate, še posebej med »festami«, ko so okrašene z ogromnimi lestenci in rožami. »Festas« ali pravilno »festi« so višek vaškega in družinske- ga življenja, v zadnjih dvesto letih so se iz preprostih vaških zabav v čast svetnika patrona razvili prav ekstravagantni spektakli. Že nekaj dni prej na otoku odmevajo eksplozije, ki napovedujejo bližajoče se praznovanje. Cerkev in ulice so okrašene z zastavami in žarni- cami, postavljeni pa so tudi odri in stojnice. Navadno je v soboto zvečer glavni ognjemet, v nedeljo pa je po ulicah para- da s kipom svetnika patrona, spremljajo pa jo tudi pihalna godba, petarde in cerkveni zvonovi. Po paradi se ljudje zberejo v barih, kjer poklepeta- jo ob pristni nacionalni hrani in pijači. Med jedrni sta to naj- bolj pogosto »timpano«, pita narejena iz makaronov, sira in jajc in »pastizzi«, okusna siro- va pašteta. Med veliko izbiro piv in tipičnih južnoevropskih vin pa se posebej izplača po- skusiti »kinnie«, njihovo nacio- nalno osvežilno pijačo. Malta pa ni znana samo po soncu, morju in prijaznosti, ampak tudi po kakovostnih vinih, česar gosti ponavadi ne pričakujejo. Naj jih omenim nekaj: Special Reserve White, Pallazzo Verdala Rose, Char- donnay, Merlot Noir... Tako kot je Malta znana po malteškem vinu, je malteška kuhinja ena izmed atrakcij tu- ristov. Teži predvsem na kmečkih tradicijah in ribolo- vu. Poleg rib je še posebnost malteške kuhinje priprava zaj- cev na različne načine. Malta je torej prava zgodovin- ska zakladnica sredi Mediteran- skega morja s prijaznimi in go- stoljubnimi ljudmi in idilično pokrajino, ki ponuja obilo špor- ta, zabave, počitka ali pa tudi aktivne počitnice, saj na Maki deluje največja mednarodna šo- la za tečaje tujih jezikov Če jo boste kdaj obiskali, pa svojim najbližjim prinesite ročno izdelane čipke ali posli- kano pihano steklo iz Mdine. Zagotovo jim bo všeč. MATJAŽ KNEZ Versko praznovanje festa na ulicah Malte. Ena od otoških znamenitosti je cerkev v Mosti, ki ima tretjo največjo kupolo na svetu. Starinski avtobusi te poceni prepeljejo na vse strani. 40 ZA AVTOMOBILISTE Chrysler in Evropa Ameriški Chrysler v Evropi pravzaprav nima svoje tovarne, če izvzamemo tako imenovani projekt Eurostar v Gradcu, kjer izdelujejo tako voyagerja kot te- renska vozila svoje tovarne Jeep. Kljub temu pa je Chrysler na evropskih trgih dokaj uspe- šen, saj ocenjuje, da bo svojo letošnjo prodajo povečal celo za 20 odstotkov na skupaj 130 tisoč avtomobilov. Nasploh so pri tej tovarni glede svoje evropske prodaje kar opti- mistični, saj menijo, da se bo v naslednjih letih povečala po 20- odstotni stopnji, cilj pa naj bi bila letna prodaja 250 tisoč avtomobi- lov. V primerjavi s svojima ameriš- kima konkurentoma, torej veli- kim General Motorsom in nekaj mlajšim Fordom, je sedanji tržni delež Chryslerja na evropskih tr- gih komaj 0,7-odstoten, kar je bolj ali manj zanemarljivo. Pa vendar Chrysler ne namerava graditi svo- jih tovarn na evropskih tleh, saj je znano, da imata General Motors s svojim Oplom in Ford z evropski- ma podružnicama (v Veliki Brita- niji in v Nemčiji) prav v zadnjih ietik veliko težav.. -_______......_ Vollcsvragen in njegove delnice Nemški Volkswagen (VVV), ki združuje poleg same tovarne VW še Audi, Škodo in Seat in je v zadnjih letih »splezal« iz rdečih številk, naj bi v prihodnjih letih izdal šest milijonov novih delnic. Že novembra naj bi bili na voljo dve transi (ena za domače in tuje vlagatelje, druga za sedanje delničarje) v nominalni vrednosti 150 milijonov nemških mark. To je sicer znano že od septembra, ko je VW sporočil, da bi rad svoj kapital povečal za 300 milijonov mark na 2,1 milijarde mark. Zanimiva je bila takojšnja reakcija borze: tam so se delnice VW nekoliko pocenile, saj so se delničarji ustrašili, da se bo vrednost delnic s temi posli preveč zmanjšala. Sicer pa pri VW pravijo, da bodo s tem denarjem začeli graditi nove tovarne tako v Latinski Ameriki kot tudi Aziji. Medtem pa se tovarna pripravlja na dejanski začetek prodaje novega golfa, ki naj bi po napovedih k nam pripeljal januarja ali februarja. Na sliki: novi VW golf. Skodin prodajno-servisni center v prostorih Avto moto društva Šlander ob Ljubljanski cesti v Celju so pred nedavnim odprli Škodin prodajno-servisni cen- ter. AMD Šlander je tako postal področni zastopnik za prodajo in servisiranje čeških avtomobilov, ki gredo v Sloveniji dokaj dobro v promet. Investicija je bila vredna 26 milijonov tolarjev, v centru pa bodo poleg prodaje novih vozil in servisa organizi- rali tudi prodajo škod po sistemu staro za novo. Peugeot gre v Brazilijo Tako kot velika večina dru- gih avtomobilskih tovarn, si tudi koncert PSA, ki ga sestav- ljata Citroen in Peugeot, priza- deva izboljšati prodajo svojih avtomobilov v Južni Ameriki. Mnenja o pomembnosti te- ga trga se sicer nekoliko razli- kujejo, toda preprosto dejstvo je, da predstavlja velik poten- cial, ki pa ga je treba še razviti. Torej ni posebej čudno, če se v Južno Ameriko oziroma v Bra- zilijo, ki šteje za najpomem- bnejši in najperspektivnejši avtomobilski trg na tej celini, odpravlja tudi Peugeot. Tako naj bi v brazilski zvez- ni državi Rio de Janeiro zgra- dili tovarno, v kateri bi letno izdelali nekako 100 tisoč avto- mobilov. Projekt je vreden približno 600 milijonov dolar- jev, del denarja pa naj bi pris- pevali tudi Brazilci. V novi to- varni naj bi, upoštevaje pove- zavo Peugeota in Citroena, na- stajali tako peugeoti kot tudi citroeni. Peugeot se odpravlja v Južno Ameriko tudi v skladu s svojim globalnim načrtom, po katerem želi zmanjšati od- visnost od domačega in za- hodnoevropskega trga, kjer sedaj proda 75 odstotkov vseh svojih avtomobilov. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na proda avtomobilov. Prodanih je bilo 15 vozil. Organizatorji so izdali 44 korripi' kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev. ^'^i PČTICA ZA AVTOMOBILISTE 41 September 97: precej slabše kot lani .gnski avtomobilski v zadnjih mesecih ■3 ali povedano nekoli- lugače - posel je bistve- lifoninejši, kot bi si tr- , veleli. Tako je bilo tu- .pteinbra, ko so prvič ^(firali 3631 osebnih av- jljjlov oziroma za 14, 7 jil^a manj kot septem- i^eni, da je bil septem- po januarju in avgustu 1 najskromnejši letošnji ^ in komaj kaj boljši od 5irofainega avgusta. Sicer jvletošnjih devetih mese- skupaj registrirali 49.502 ijiaavtomobila, kar je bilo 2 odstotka bolje kot lani. verjetno torej je, da Ite številke (61 tisoč avto- ijlov) ne bo mogoče prese- icelo doseči. Največ avto- mobilov je avgusta prodal Re- nauU in sicer 839, kar je bilo za skoraj dvajset odstotkov manj kot lani septembra. Volksvvagen je prodal 392 av- tomobilov ali za 34 odstotkov manj, medtem ko je Fiat za svoje avtomobile našel 304 kupce oziroma za 1,9 odstot- ka manj. Med japonskimi avtomobil- skimi tovarnami izstopata predvsem dve: Suzuki, ki se mu je septembra posrečilo prodati 101 avtomobil, kar je bilo sicer za 36 odstotkov manj kot septembra lani, in pa Honda. Slednja je avgusta pro- dala 75 avtomobilov ali za 7,1 odstotka več kot v enakem lanskem mesecu. Med južnokorejskimi avto- mobilskimi tovarnami je v os- predju Hyundai, vendar je nje- gov septembrski rezultat bis- tveno slabši od lanskega. Tako so prodali 132 avtomobilov, lani septembra pa 427. Lestvi- ca najbolje prodajanih avto- mobilov pa ostaja že dolge mesece bolj ali manj nespre- menjena. V septembru so bili na prvih treh mestih samo re- naulti: prvi clio (338), sledil mu je tvvingo (278) in na tret- jem mestu megane (174). Honda civic, eden bolje prodajanih avtomobilov v Sloveniji. Lada Avto in jesenske novosti Lada Avto, uradni predstav- nik ruske tovarne pri nas, je v okviru akcije »Lada ma vas rada« od 13. oktobra do 15. novembra pripravil nekaj za- nimivih novosti. Tako vsem sedanjim lastni- kom lad ponuja brezplačne pre- ventivne preglede avtomobilov, nekatere rezervne dele, posebej za starejša vozila, ponuja po nižjih cenah ipd. Kupci nove lade samare dobijo komplet li- tih platišč autec, kupcem teren- ske lade nive pa za doplačilo ponujajo nakup vitla z elektro- motorjem znanega ameriškega izdelovalca Ramsey za 186 ozi- roma 220 tisoč tolarjev. {OveSuzukija InMarutija Uclyog ponski Suzuki in indij- tovarna Maruti Udyog lujeta že dolga leta, saj je uti 800 nekdanja izve- ta suzukija alto. Indijska rna s svojim programom iduje skoraj 80 odstot- indijskega avtomobil- a trga, letno pa naredijo JO tisoč avtomobilov. m nedavnim pa je prišlo pra med obema partner- B, saj je indijska vlada, ki je iiski lastnik Marutija, sama mvala izvršnega direktorja žbe - brez soglasja Suzukija. onska tovarna je sicer pred bvnim predlagala, naj indij- Ivlada zmanjša svoj delež v futiju v korist Suzukija, v »eno pa bi dobili svež denar nove investicije. Vse kaže, da ^akšnega dogovora ni prišlo. Dogovor Volvo-Renault o reciklaži Avtomobilske tovarne se v zadnjih letih kar na veliko ukvarjajo s tako imenovano reciklažo, torej neškodljivo predelavo oziroma uničenjem odsluženih avtomobilov. Pri vsem tem gre seveda za dokaj zahtevno tehnološko opravilo, pa tudi velik posel, ki zahteva veliko različnih organizacijskih prijemov. Vse to je nedvomno razlog za podpis posebnega sporazu- ma med francoskim Renaul- tom in švedskim Volvom. Tako bo švedska avtomobilska to- varna skrbela za reciklažo od- služenih renaultov na Šved- skem, Finskem, Norveškem in Danskem, medtem, ko bo Re- nault odstranjeval stare volvoje v Franciji, Španiji, na Portugal- skem, v Belgiji in Luxemburgu. Vsaj za francosko tovarno to sicer ni prvi podoben dogovor. Tako so se aprila 1995 z britan- skim Roverjem dogovorili, da bo ta skrbel za reciklažo re- naultov v Franciji, medtem, ko bo podobno delo z roverji Re- nauh opravljal na francoskem prostoru. Sicer pa že od leta 1994 velja dogovor Renaulta, BMW in Fiata, ki so postavili temelje tako imenovane evropske reciklažne mreže. Vsi trije partnerji vsak v svoji, torej domači državi, skrbijo za reciklažo avtomobilov drugih dveh avtomobilskih tovarn. Na sliki: volvo S40. Američani stisicajo Južno Korejo o težavah, ki jih ima Kia, sicer po velikosti tretja avto- mobilska tovarna iz Južne Koreje, smo že nekaj pisali. Sedaj pa se je v določenih težavah znašla vsa južnoko- rejska avtomobilska indu- strija, saj so se nanjo »spravi- le« ZDA. Američani namreč trdijo, da je južnokorejski av- tomobilski trg tako rekoč hermetično zaprt in grozijo s povračilnimi ukrepi. Južna Koreja je namreč lani na ameriškem trgu prodala kar 200 tisoč svojih avtomobi- lov, če pa bi se zgodilo, da bi Američani res ukrepali, kot napovedujejo, bi bila to velika katastrofa za južnokorejske avtomobilske tovarne. Očitek o zaprtosti tega trga je upravi- čen, kajti predlani je bil ob domači prodaji 1,4 milijona avtomobilov le 0,8 odstotka tujih, kar je bilo seveda zane- marljivo. Nič bolje ni letos. Tako naj bi v Južni Koreji prodali 1,7 milijona osebnih avtomobilov, vendar samo kakšnih devet tisoč tujih, to- rej tudi ameriških. Američani se ob tem malo zmenijo za trditve Južnokorejcev, ki pra- vijo, da imajo sami vehko te- žav in da so tuji avtomobili za Južnokorejce preprosto pre- dragi. 42 KULTURABIVANJA Kozmetična renovacija Pomanjkanje denarja je lahko boleča realnost, s ka- tero se mora soočiti marsi- katera mlada družina, ko je treba opremiti stanovanje ali novo hišo. Nobena umetnost ni lepo opremiti stanovanja, če ima nekdo za to obilico sredstev. Z malo okusa in nekoliko strokovne pomoči bomo da- nes na trgu lahko kupili sko- raj vse, kar si omislimo. Po- vsem nekaj drugega pa je, če morate z zelo malo ustva- riti veliko. Vendar ni razloga za slabo voljo! Tudi z malo denarja se da doseči prese- netljive rezultate. Kako se torej lotimo poceni «kozme- tične« renovacije? Barva Barva je med najcenejšimi elementi, ki drastično spre- menijo zaznavo prostora. Vse preredko jo uporabljamo v ta namen in premalo se poglobi- mo v učinke, ki jih barve pri- nesejo s seboj. Ali veste, da je tudi med belimi vsaj 20 različ- nih odtenkov? Od variacij hladne snežno bele, do pobite bele, pa vse do toplih, celo rumenkasto-belih tonov. Včasih zadostuje neka druga barva samo že na eni izmed sten, da se spremeni občute- nje prostora. Brezkarakterna predsoba, na primer, se bo v hipu spremenila v dramati- čen in eleganten prostor ob univerzalni uporabi cafe-au- lait barve (= barva bele kave), z dodatkom splošne in ak- centne razsvetljave in nekaj novih modnih dodatkov, kot so: ogledala, cvetlični aranž- mani, nekaj slik v živih kom- plementarnih barvah in pisa- no preprogo. Temnejši bo od- tenek, bolj bo dramatičen prostor. Zaradi vizualne uni- formnosti je v majhnem pro- storu pametno, da uporabite za strop isto barvo ali nekaj za nekaj odtenkov svetlejšo. Da se bojite temne barve? V predsobi si jo lahko brez na- daljnjega privoščite, saj v njej ne potrebujete obilice dnevne svetlobe, učinek pa bo spek- takularen. Svetloba Gotovo se vam je že zgodi- lo, da ste v določenem pro- storu postali nemirni in ne- strpni, v nekem drugem pa bi lahko preživeli celo večnost... Koliko je prostorov ali še hu- je, gostinskih in komercialnih objektov, ki so postali žrtve napačne razsvetljave! Svetlo- ba skupaj z barvo ustvarja in spreminja ambient. Toplina, domačnost, ugodje, so bese- de, ki jih definira uporaba svetlobe. Ob uporabi akcent- ne svetlobe na pravilnih me- stih bomo razvrednotili ma- lodušno vzdušje, ki ga ustvari splošna svetloba. Dodatna namizna svetilka ali dve vam ne bosta izpraznili žepov, na- redili pa bosta veliko razliko. Majhni reflektorji nad umet- niško zbirko bodo v vsakem času obdržali fokus gledalca. Naredite poizkus: v temnem prostoru prestavljajte eno ali dve namizni svetilki na različ- na mesta in višine in presene- čeni boste nad učinki. Zakrivanje Ni vsaka stara omara umetnina in ni vsak star stol vrednost. To je res. Pa ven- dar to še ne pomeni, da pre- živetega pohištva ne more- mo več uporabiti. Staro otroško mizico, ki jo je vaš otrok že zdavnaj prerasel, boste, na primer, lahko na mah spremenili v nizko mizo kot podaljšek sedežni garni- turi - če jo boste prekrili s prtom do tal. S tem ste prido- bili idealno točko za namiz- no svetilko in še kakšen drug okrasni predmet. So vaše sedežne garniture dotrajane in stoli staromodni? Preoblecite, prevlecite, stolom pa nataknite na naslonjala »srajčke« in na sedežni del »dolga krila« iz bogatega blaga. Tudi stare omare in kre- dence, ki vam že res gredo na živce, niso kar za v smeti. Če le premorete malo umetniške žilice in domišljije, poskusite vsaj z drugo barvo. Če pa ste res prepričani v svoje risarske sposobnosti, potem si lahko privoščite tudi kakšen motiv na steno. Majhni prostori se popolnoma spremenijo ob uporabi takšne metode. Iz starega dolgočasnega eno- barvnega predalnika lahko ustvarite pravo malo umet- nino. Piše: DARJA HUGHES, dipl. designer PREHRANAZAZDRAVJ Voda - osnova za življen| človeško telo vsebuje prib- ližno 70 odstotkov vode. Je sestavni del krvi, prebavnih sokov in telesnih celic. S krv- jo vred kroži po telesu in prinaša posameznim orga- nom hranilne snovi in odna- ša to, kar organizem kot neu- porabno izloči. Regulira tudi telesno temperaturo. Vodo dovajamo telesu s hrano in pijačo. Odrasel človek jo po- trebuje dnevno okrog 2 do 3 litre. Pomanjkanje vode v te- lesu povzroča utrujenost, zgoščeno kri, razpadanje be- ljakovin. Kar 70 odstotkov pitnih voda v Sloveniji je oporečnih, neka- tere pravzaprav sploh niso pit- ne, še več je neuporabnih za pitje in prehrano dojenčkov. Voda danes hitro kroži iz kana- lizacije, industrijskih odplak v reke ter se vrne v kozarec za pitje. Prevelika količina nitra- tov in nitritov, lahko povzroči slabokrvnost, bolezni ledvic, raka... Prevelike vsebnosti in- sekticidov, mineralnih gnojil in nekaterih industrijskih strupov so še usodnejše. Nekateri od strupov se kopičijo v telesu, kjer ostajajo lahko zelo dolgo. Zato kakovostno mineralno in namizno vodo polnijo v stekle- nice in plastenke. Zahtevnejši odrasli segajo po kakovostni mineralni vodi. To je voda, ki vsebuje vsaj 1000 mg v htm raztopljenih trdnih snovi ali 250 mg CO, v litru alipai prehransko fiziološke učii Podrobneje klasificiramo neralno vodo glede na prf dujočo vsebnost posamez mineralov. Merila za čiši oziroma onesnaženost sol za mineralno vodo v« strožja kot za druge vode. proizvodnji mineralne vodj dovoljeno uporabljati keHJ lij. Mineralna voda je najpn nejša, če jo pijemo ohlaj' (okrog 12 stopinj Celzij^li večini je CO2 v mineralni^^ prijeten, rahlo dražeč, p'^ šuje izločanje prebavnih so*' povečuje apetit. Nekatere draži, ga ne prenašajo ini"* raje negazirano vodo. Min^ no vodo je mogoče me^^^ belim suhim in polsuhii" nom, ne pa z rdečim, ki 2^ CO2 pa tudi bikarbonataSP meni barvo. Za tistega, k'^^ kakovost, ne pride v P"^' mešanje kakovostnega vii^^ ti mešanje kakovostne ^ ralne vode. K boljšemu počutju, večj'' ševni in telesni zmoglji^^^ normalizaciji krvnega tlal^^ seveda ne pripomore sani", je kakovostne naravne ^ ralne vode, ampak tudi z^^' klima, odmik od stresU' okolja, normalni ritem, us' na prehrana itd.. . SIMONA RUCI^ dipl. ing. živ- pETICA 43 MEDEUSKO KOSILO '.lnriČja juha z zelenjavi, j(vašena svinjska pečenka, rezančna jclobasa, kruhov 0ičnik, melancane pc ^0ško, zapečen por, zelena v solati atomski štrukelj jscancja juha z lelenjavo ,febujemo: 20 dag piš- jjga mesa, 2 korenčka, fl( zelene, porovo stebel- jleno papriko, 1 paradiž- 15 dag cvetače, pol sko- ■e graha, sol, poper, pare- drobnjak, 2 žlici nariba- isira. jprava: zelenjavo očisti- in operemo. Korenček in 50 naribamo, por nareže- na koleščke, papriko in ilo na drobno narežemo, dižnik olupimo in nareže- grah posebej skuhamo. i pripravljeno zelenjavo o kuhat v vrelo osoljeno i, dodamo meso in kuha- jo mehkega. Kuhano me- arežemo na kocke in po- lnega s sirom, poprom in njakom damo v juho in asno še odcejen grah. Ta- iostrežemo. rašena svinjska pečenka irebujemo: 1,20 kg pu- Kvinjskega mesa, sol, 2 folja, 2 žlici sesekljane iiile, 3 stroke sesekljanega II, smetanov podmet iz 1 fole smetane in 1 žlice Y ma: 2 dl rdečega vina, 10 na listke narezane čebu- Smijan, rožmarin, lovorov ižetraj, majaron, žajbljev iStolčene brinjeve jagode, fte. '"prava: mesu odstrani- kožice in žile in ga položi- ' v porcelanasto skledo, lijemo ga s kvašo, ki mora prekriti in ga pokritega 'lavimo za 3 dni v hladil- Vsak dan meso obrnemo, ■''uporabo meso osušimo, '''•Ho, okrog in okrog ope- v vročem olju in preloži- ^ drugo ponev. Na preo- olju spražimo čebulo, in prilijemo precejeno '^t) in ko zavre, dodamo ^''•n ga dušimo do mehke- •^ed dušenjem meso obra- J"' prilijemo smetanov l^et in po okusu dodamo ''istrsko omako in gorči- Kvaša: v vino damo čebulo, dišave in po potrebi prilijemo vodo. Rezančna klobasa Potrebujemo: omletno te- sto iz 1/2 1 mleka, soli, 2 jajc, 25 dag moke; maščobo za pečenje. Nadev: 12 dag drobnih re- zancev, 2 jajci, 4 žhce kisle smetane, peteršilj, 2 žlici na- rezane pečenke ali kakega drugega mesa, 2 žlici pečen- kinega soka. Priprava: iz mleka, jajc, soli in moke vtepemo gladko testo. Omlete se lažje pečejo, če testo nekaj časa počiva. Omlete na- ložimo na vlažen prtiček tako, da slonijo druga na drugi in tiste dele, kjer se dotikajo, na- mažemo z jajcem, da pri reza- nju ne odstopajo. Nadev razgr- nemo po omletah, zavijemo, klobaso rahlo zavijemo še v prtiček in jo na koncih zaveže- mo z vrvico. Klobaso kuhamo v osoljenem kropu 30 do 35 minut. Malo ohlajeno klobaso narežemo na rezine. Nadev: rezance kuhamo v osoljenem kropu eno minu- to, jih odcedimo in stresemo v skledo. Pomešamo jih z jajčno smetano, mesom, pe- teršiljem in pečenkinim so- kom. Kruhov ponvicnik Potrebujemo: 6 dag maš- čobe, 3 jajca, 20 dag namoče- nega in ožetega belega kruha, peteršilj, ščep muškatovega oreška, 3 žlice kisle smetane, sol, 1 žlica moke. Priprava: med vmešano maščobo dodajamo posamez- no rumenjake, nato zameša- mo kruh, sol, smetano, peter- šilj, orešek in s snegom belja- kov moko. Testo razgrnemo v namazan pekač za dober prst debelo in pečemo pri 180 sto- pinjah 30 minut. Pečen pon- vicnik narežemo na rombe ali kvadrate. Melancane po tržaško Potrebujemo: 50 dag ma- lancan, 40 dag paradižnikov, sol, 4 stroke sesekljanega če- sna, sesekljan peteršilj, 2 žlici olja, poper, 2 žlici kisle smeta- ne. Priprava: malancane olupi- mo, narežemo na kocke, oso- hmo, čez pol ure jih splakne- mo z vodo in odcedimo. Para- dižnike olupimo, prerežemo, odstranimo seme in nareže- mo. Na olju spražimo česen, do- damo melancane, paradižnik, sol in pokrito dušimo. Zame- šamo smetano, poper in med mehke melancane še peteršilj. Zapečen por Potrebujemo: 50 dag pora, sol, 1 žlico masla, 5 dag nari- banega sira. Priprava: očiščen por nare- žemo in kuhamo v osoljenem kropu 25 minut, ga odcedi- mo, le 2 žlici vode pustimo. Por potresemo s sirom, po- prom, pokapljamo z maslom in ga še nekaj trenutkov duši- mo. Zelena v solati Potrebujemo: 1/2 kg go- moljev zelene, sol, poper, ol- je, kis. Za okras: rdečo in zeleno papriko, v trdo kuhano jajce. Priprava: gomolje zelene operemo, skuhamo v osolje- nem kropu do mehkega. Ma- lo ohlajeno zeleno olupimo, narežemo na rezine, jih po- tresemo s poprom, pokaplja- mo z oljem in kisom. Solato bolj stresamo kot mešamo. Ko se je prepojila z marinado, jo damo na krožnik in okrasi- mo s tanko narezanimi rezan- ci paprike in krhlji trdo kuha- nega jajca. Atomski štrukelj Potrebujemo: za testo: 10 dag masla, 4 jajca, 15 dag sladkorja, vanilijev sladkor, li- monina lupinica, 40 dag pret- lačene skute, 15 dag moke, pol pecilnega praška. Nadev: 1 kg očiščenih in na- ribanih jabolk, cimet, 7 dag sladkorja, 10 dag rozin. Priprava: med vmešano maslo dodajamo posamezno jajca in izmenjaje sladkor, na- to zamešamo skuto, limonino lupinico, vanilijev sladkor in moko pomešano s pecilnim praškom. Testo damo v nama- zan pekač za prst visoko in po vrhu naravnamo jabolka, po- mešana s cimetom, sladkor- jem in rozinami. Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah Celzi- ja. Piše: sestra VENDELINA KAJ JE SHEN 01 Za kakovost življenja že vrabci na strehi čivka- jo, da ljudje s sedanjim na- činom življenja (preveč skr- bimo, preveč delamo, smo preveč napeti, prevečkrat nas je strah, smo žalostni, zmedeni, nenehno razmiš- ljamo o vseh mogočih prob- lemih, premalo se veselimo, nismo sproščeni, mirni in zadovoljni, skoraj vsak iz- med nas ima kakšno bole- zen) nismo zadovoljni. Radi bi življenje spremenili, a ni- mamo znanja, kako to stori- ti. Te spremembe ne more- mo doseči, pa čeprav znamo zrecitirati vse knjige sveta na pamet. Vsak zna izgovoriti frazo »Ne skrbi, bodi srečen«. Kdo pa res ne skrbi in je srečen? Kdo zmore to znano frazo pre- topiti v akcijo, v življenje? Vsak želi biti zdrav in brez problemov. Kako pa bi to re- snično dosegel? Kje tiči vzrok vseh naših problemov in težav? Vsak dobro ve, da truplo ni bolno, da nima problemov z medsebojnimi odnosi, nima finančnih, poslovnih proble- mov...V čem pa je bistvena razlika med živim človekom in truplom? Mrtev in živ člo- vek imata oba dve roki in no- gi, oba imata pljuča, glasilke, jezik, oba imata želodec, srce, možgane. Zakaj živ človek lahko pleše, hodi, se pogovar- ja, mrtev pa ne? Zakaj živ člo- vek lahko je in pije, mrtev pa ne? Zakaj živ človek lahko mi- sli, mrtev pa ne? Prav gotovo že poznate odgovor: živ člo- vek ima energijo, mrtev pa ne. Torej je bistvena razlika med truplom in živim telesom v energiji. Energija je torej tista, zaradi katere imamo življenje in smo dejavni. Zakaj imajo nekateri ljudje bolj kvalitetno življenje od drugih? Najprej odgovorimo na vprašanje, od kod prihaja živ- ljenje. Ali res prihaja iz teles? Ali pa morda prihaja iz veso- lja? Vsak dobro ve, da ko se otrok rodi, mora zadihati, si- cer ni živ, čeprav ima vse orga- ne. Kaj pa je dihanje? Prihaja zrak, ki ga vdihavamo iz naših teles ali iz vesolja? Torej živ- ljenje prihaja iz vesolja, od izvira življenja, na valovih, ki nosijo življenjsko sporočilo. Naša telesa so povezana z izvi- rom življenja preko naše duše. Glede na to, kakšna je naša povezava z virom življenja, je odvisna kvaliteta našega živ- ljenja. Če je naša povezava slaba, [mamo probleme, smo bolni. Če je naša zveza dobra, imamo zdravo, srečno, zado- voljno življenje. Če torej želi- mo doseči bolj kvalitetno živ- ljenje, se moramo naučiti po- zicije, preko katere se lahko kvalitetno povežemo z virom življenja. Kje se lahko naučimo dobre pozicije? Mojstrica Aiping Wang je razvila leta 1992 metodo, imenovana Shen Qi (supe- raktivna energija), s katero se lahko naučite dobre pozi- cije, preko katere imate kva- litetno povezavo z virom življenja. Ko dosežete kvali- tetno povezavo, bolezni in vsi drugi problemi dan za dnem avtomatično izginja- jo. Leta 1996 je mojstrica Ai- ping Wang svoje znanje pre- nesla na nekatere svoje učen- ce v Ameriki in Sloveniji. Tako trenutno delujejo šole Shen Qija v Ameriki (10 šol), v Slo- veniji (10 šol, ki jih vodijo inštruktorji) in na Hrvaškem (ena šola, ki jo vodi Wango- va). Ena izmed desetih šol Shen Qija poteka tudi v Celju, v dvorani KS Dečkovo naselje, Šaranovičeva 2a, telefon (063) 452-632. Če želite poslušati velemoj- strico Aiping Wang, ste vab- ljeni na njeno predavanje v petek, 31. oktobra, ob 13. uri v dvorani KS Dečkovo nase- lje. LEA ZGONIK CESTNIK MEDČLOVEŠKI ODNOSI Ne kritizirajte drugih - pa tudi sebe ne! Verjamem, da vam je ta naslov vzbudil zanimanje, saj ljudje ob tem pogosto reagirajo češ, kaj pa naj sto- rim potem oz. kaj mi pa sploh ostane, če neham kriti- zirati. Če nehamo kritizirati druge in sebe, moramo seveda po- četi nekaj drugega. Menim, da se nasploh kritizira zato, ker ljudje ne vedo, kako in zakaj sploh delujemo v psiho- loškem smislu. Ko se rodimo, s tistim trenutkom pričnemo tešiti svoje temeljne psihološ- ke potrebe (mamice že vedo po joku dojenčka, kaj hoče) in sploh nimamo druge izbi- re, kot da celo življenje teši- mo temeljne psihološke po- trebe po pripadnosti oz. lju- bezni, po pomembnosti oz. spoštovanju, po zabavi in ve- selju ter po svobodi, neodvi- snosti. Vsi ljudje na svetu imamo te iste potrebe, ki jih moramo zadovoljevati vsak dan po malem, da smo zadovoljni. In to počnemo na zelo različne načine, kot ste verjetno že ugotovili, saj se po tem razli- kujemo. Kaj pomeni ljubezen vam in kaj vašemu partnerju, pri- jatelju, znancu? Kdaj se poču- tite zares pomembne, uve- ljavljene vi, kdaj na primer vaš šef ali vaš sosed? Kdaj se počutite svobodne vi, kdaj pa vaš najstnik in njegov prija- telj? Kdaj se zabavate vi in kako, kdaj sosedje, starši, malčki? Predstave o tem ima- mo zelo različne, zato jih tudi različno realiziramo. Enake pa imamo osnovne potrebe. Od zadovoljevanja teh osnov- nih potreb izvira energija oz. motivacija, da se vedemo in ravnamo, kot se, v najbolj- šem upanju, da bomo uspe- šno poteših potrebe. Enim us- peva bolj, drugim manj, ne- katerim pa sploh ne. Kaj pa se dogaja, ko koga kritizirate? Ali menite, da mu tako izkazujete, da ga spreje- mate in spoštujete, da je za- baven in ga ne omejujete, ko rečete: tako si me razočaral, od tebe pa res nisem tega pričakovala, če boš še enkrat storila kaj takega, bom... pa kako si lahko tako neumen... kar prosil je, da ga naderem... sploh nimaš pojma o tem...? Pomislite, kako ste se vi po- čutili, ko ste bili deležni kriti- ke. Vam je bilo prijetno ali ste bili na trnih in ste komaj čaka- li, da mine? Kako prijetno pa dene, kadar pričakuješ kriti- ko, pa je ni! S koliko energije potem popraviš ali izboljšaš tisto, kar veš, da lahko! Prepričana sem, da je veliki večini neprijetno v situaciji, ko so kritizirani, zato, ker nas kritika frustrira, saj takrat ni- mamo zadovoljenih naših te- meljnih psiholoških potreb. Res pa je, da je že tako zakore- ninjena v naši miselnosti, da ne znamo komunicirati brez nje. Vprašanja namesto kritike Ključ rešitve je torej v tem, da se človek spremeni takrat, ko sam oceni, da je boljše, če ravna in misli drugače. Zato namesto kritike uporabljajte raje vprašanja, da drugi sami ocenijo svoje vedenje in rav- nanje. Sprašujte jih po tem, kaj si res želijo (vsi želijo biti srečni, uspešni, zabavni, svo- bodni...) in naj ocenijo, če s svojim vedenjem lahko to do- bijo. Ko spregledamo, da se- daj počnemo nekaj drugega, kar si zares želimo (se prepi- ramo, radi pa bi dobre odno- se), je več možnosti, da se spremenimo. Imejte čut za druge in zase, to je namreč ena izmed oblik vedenja uspešnih ljudi. Če naredite napako, ne sekirajte se tako, da dobite rano na želodcu ali glavobol in ne bo- dite tako samokritični! Takrat se poskusite spomniti, da je motiti se človeško. Potem pa raje speljite misH v smer vprašanja, kaj lahko storite, da to popravite oz., kako lah- ko drugič ravnate učinkovi- tejše. Ob takšnem razmišlja- nju se boste zagotovo bolje počutili in kar je pomembno, učinkovitejše in uspešneje boste vozili po svoji bolj ali manj zapleteni življenjski po- ti. Pa srečno pot! MARJANA BOŽIČ-ROBIDA, dipl. psih. BIO KOLEDAR MARJANA BOŽIČ-ROBIDA, dipl. psih. PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA Miklošičeva 1, Celje, tel.: 482-520 44 ZA RAZVEDRILO pETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 FEUTON - ROMAN Naši gostitelji so bili bolje situirana družina, oče je bil tehnolog v bližnji jedrski elek- trarni, mati pa je bila, zanimi- vo, hrvaškega porekla, a se je rodila v tujini in hrvaškega jezika ni nikoli znala. Oče je užival ob dnevu našega priho- da prvi dan pokoja, zaradi te- ga je bilo v hiši malce bolj slovesno. Po klasičnem an- gleškem zajtrku so prihajali na mizo razni kolački, mi pa smo gostiteljema skuhali turško kavo, ki je v Angliji ne poznajo in se jima je zdela nadvse oku- sna pa predvsem močna. Nas- ploh smo se na celotnem po- tovanju precej pogovarjali z ljudmi različnih slojev, ta, sicer malce tehnokratsko usmerje- na gostitelja, pa sta nama zna- la osvetliti gibanja v britanski družbi, kar drugi morda niso bili sposobni. Obred, imenovan anglešici zajtric Naslednje jutro smo se na- menili proti londonski obvoz- nici, ki je nekakšen cestni križ za vso Anglijo. Peljali smo se mimo Readinga, Bristola in nato prečkali ustje reke Se- veru čez veličasten most, ki je bližnjica na poti med Anglijo in Walesom. Vožnjo smo na- daljevali mimo Nevvporta pro- ti severu do Abergavennyja, kjer smo prespali v velikan- skem družinskem penzionu, ki ga je vodil upokojeni an- gleški par. Vstajati nismo na- vajeni zgodaj in v jedilnico iz prejšnjega stoletja smo prišli ob devetih. Kljub izdatni ve- čerji smo bili zjutraj lačni in smo veselo uživali angleški zajtrk od začetka do konca. Na vprašanja lastnika, ki nam je stregel, če bomo še to in ono, smo pritrjevali. Seveda je tekla beseda tudi - o čem dru- gem, če ne o vojni v Jugoslavi- ji. Možakar je zmajeval z gla- vo, opazil sem tudi, da mojim resničnim navedbam ne verja- me, zato sem mu pač začel pripovedovati, kar je verjel. Ne morem si kaj, da ne bi opisal obreda, ki se imenuje angleški zajtrk. Na začetku se gost okrepča s kozarcem po- marančnega soka. Nato se na- daljuje s koruznimi kosmiči ah ovsenimi, pomešanimi s sad- jem in oreščki in hladnim mle- kom. Sledi glavna jed, ki jo sestavlja jajce na oko, dve ope- čeni klobasici, rezina opečene slanine in rezina paradižnika. Na mizi so zavojčki masla in opečen toast. Zraven se poda skodelica čaja ali instant kave. Z zajtrkom smo že skoraj zaključili, ko je prišel naš go- stitelj resen k mizi in nam zabrusil v formalni anglešči- ni: »Our guest are expected to leave until ten o'clock« (»Pri- čakujemo, da naši gostje odi- dejo do desetih.«), Opraviče- val sem se, da nisem vedel. Pri odhodu smo mu pozabili vrniti ključ od vhodnih vrat in prinesel sem ga čez eno uro. Zariplemu obrazu so debele presenečene oči delale prav smešno družbo, ko sem mu ključ izročil brez besed. Jezik iksov in ipsilonov Pot nas je vodila skozi wa- leško višavje po ozkih dolini- cah in planotah, posejanih z ovcami, dokler niso travniki izginili v gosti megli. Hiše so grajene izključno s kamenjem in krite s skrilom, ki ga v Wale- su zares ne manjka. V vaških gostilnah govorijo skoraj iz- ključno valežansko, ki sem ga poimenoval jezik iksov in ipsi- lonov; teh črk in dvojnih sogla- snikov v njihovem jeziku na- mreč kar mrgoli. Za en dan smo se ustavili v Centru za alternativno tehno- logijo pri Machynlethu. Tukaj želijo obiskovalcu prikazati, kako se lahko energija prido- biva na alternativen način, ka- ko se jo da z minimalnimi finančnimi vložki varčevafi, prikazujejo pridelavo bio vrt- nin, prirejajo tečaje o samo- gradnji energetskih hiš. V cen- tru ima svoje mesto tudi knji- garna s specializirano ponud- bo s tega področja. Center se financira delno sam z vstopni- no, tečaji, izdajo periodike, delno pa jim pomaga vlada, ki nekatere predstavitve financi- ra, da so za večinoma domače obiskovalce brezplačne. Red- no je v centru zaposlenih okoli trideset strokovnjakov iz raz- hčnih področij, prostovoljci so le študentje od vsepovsod. Eden vodilnih v centru se je pohvalil, da imajo študentska mesta zasedena skoraj že za leto vnaprej, četudi potrebuje- jo za delovanje kar precej pridnih rok. Zanimivosti, vrednih ogle- da, je v Walesu obilo. Ena od njih so gradovi, ki jih je zgra- dil normanski kralj Edvard I., da bi z njimi končno zatrl uporne Kelte. Valežani ironič- no povedo, da sedaj služijo od turizma z gradovi, i^j njihovi predniki gradjij'^' jega kralja, za svoje Ijenje. Pravi magnet j nekaj ozkotirnih vlakoy' popeljejo po višavju, nj, nost skozi ovčje črede in tavljajo na majhnih postai, i ličnimi starinskimi okrep i valnicami. , Ladja, ki pocoki zamudnike v nekaj dneh potepanja i Walesu smo se znašli vH( headu, mestu na skrajj severozahodnem koncu žele, od koder so ladijskei vezave do Dublina. ČezliJ morje vozijo nekoliko pc snejši klasični trajekti (4li trajekti hidrogliserji (2,; Cena za oboje je enaka,?! nja s počasnejšo ladjo vsekakor doživetje pose; vrste. Nekaj časa smo p:; veli v igralnici za otroke, c v »igralnici za večje otroi to je v pubu, kjer nas dobro voljo spravljala živ; ska tradicionalna glasba.] go smo opazovali velik: vrični lok nad morjem. Po la nam jo je Irska za m došlico, ko smo se že pr zevali tej obljubljeni in ti mistični deželi. ^} Irski jezik izhaja iz^ ta 'Q-keltščine'. Kelti i^J je in Britanije so govorih kehščino', predhodnico^ žanščine in bretonščine! hova beseda za 'konja' j^j 'epos*, medtem ko so q.j^ rekli'equos', kar se je v,, ni razvilov'ech',invni^ ni irščini v 'each'. Ljudje se znajdejo na različne načine - prodaja školjk na samopostrežni način. Premišljeval sem, kaj naj storim. Staršem bi ga izročil, če bi upal povedati, kaj sem videl. Lastnici ga nisem smel vrniti, vedela bi, čemu se bil priča. Tudi zapraviti ali razdati ga nisem smel. Znesek je prevelik, postal bi sumljiv. Začeli bi me privijati - učitelj, starši ali kdo drug, morda celo žandarji. Nazadnje bi le moral povedati, od kod imam denar Tega pa nisem maral za nobeno ceno, kajti kriv bi bil za Pižorlovo ponižanje in sramoto. Drejče' in Jožica bi se prej ali slej sramovala matere. Najbolj bal sem se družinske tragedije; samomora ali umora. Od premišljevanja me je začela boleti glava. Ne da bi našel rešitev, sem se odpravil naprej proti Cokalovi domačiji. Skrbelo me je tudi, kaj bo oče rekel, ker me s spahovalnikom ni bilo tako dolgo domov. Nenadoma pa me je preblisnila rešilna misel. Denar sem sklenil shraniti v kak- šnem drevesnem duplu. Ni ga bilo treba dolgo iskati. Našel sem ga v stari lesniki ob robu gozda. Splezal sem na drevo in previdno segel v duplo. Bilo je prazno in ne pregloboko. Skrbno sem zdeval srebrnike in ostale kovance na dno in zdrsnil na tla, si dobro ogledal drevo in njegovo okolico, da ga pozneje ne bi zgrešil in lahkih nog, kot bi odvrgel težko breme, urno stekel do Cokala. Ko sem prišel domov, meje oče oštel, kod sem hodil celo večnost in menil, naj neham sanjariti o hostnih prikaznih, sicer bom v življenju tanko piskal. Očetova pikra pripomba me ni hudo prizadela, kajti pričakoval sem mnogo ostrejše besede. Tudi zaradi denarja si kar naenkrat nisem ničesar več očital. Menil sem, da je usoda kaznovala Pižorlovo za njeno nečedno početje, zaenkrat le z izgubo denarja. Toda zakaj je z istim denarjem nagradila mene? Je bilo to skrivno plačilo za molk? Kdo naj bi vedel? Nehal sem razglabljati o tem in sklenil, da bom denar koristno porabil, toda kakšne mesece pozneje. Zvečer, ko sem sedel na trati pod kuhinjskim oknom in opazoval vzbujanje meseca, zdel se mi je kot tat, ki za vogalom hiše potuhnjeno opazuje, če je pot varna, sem postal pozoren na pogovor med staršema. »Končno sem v Laškem našel delo in stanovanje. Majčkeno je, ampak poleg njega je kar pravšen prostor za delavnico. Dela imam najmanj za leto dni. Z gostilničarjem Fretzejem sva se dogovorila, da bom zanj izdeloval biljarde. Za začetek ima naročil za petnajst komadov.« »Kako to, da je tebi zaupal tolikšno delo? Pazi, da te ne bo opetnajstil!« ga je prekinila mati. »Cenejši sem od ostalih, čeprav imam le ročno orodje. Pa tudi pisarniško pohištvo, ki sem ga napravil za notarja Pislana, je videl in menil, da je zelo natančno in lepo izdelano.« »Kdaj pa se bomo preselili v Laško?« »Jaz bom že drugi teden odšel dol, si uredil delavnico in začel delati. Ob sobotah zvečer bom prihajal sem do konca šolskega leta. Potem se bomo takoj vsi preselili.« Nisem maral več poslušati - dovolj sem slišal. Odplazil sem se izpod okna in odšel na tratnico ter sedel pod staro češnjo z že zrelimi sladkimi sadeži. Naslonjen na deblo sem kot izgublje- nec začel buljiti v mesec in bolj ko sem vanj buljil, bolj je bil podoben Heclovi, le da zelenega klobuka ni imel. Zdelo se mi je, da mi porogljivo namiguje, naj se ne žalostim, saj je vsepovsod dovolj deklin. Zasovražil sem ga. Nič več se mi ni zdel dobrodušen ponočnjak, ki vse vidi in ničesar ne izda, ampak kot star pohotnež. Njegova svetloba je postala omledna in me začela motiti. Sedel sem na nasprotno stran debla in začel razmišljati, kako naj to neprijetno novico povem Ivanki, da je ne bi prehudo prizadelo. Po daljšem neplodnem tuhtanju se mi je oglasil očitek, da sam sebi lažem, ko menim, da bi jo rad obvaroval prevelike žalosti, v resnici pa že vidim prizor, ko ji po dolgem ovinkanju dam razumeti, da se selimo in bo planila v silovit jok in tako zadostila moji želji po potrjevanju. Očitek meje osupnil, zdel se mi je krivičen, saj so se moje misli vedno sukale nad osebno korist. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi sebe poviševal nad druge, v odnosih do Ivanke pa še celo ne. Nasprotno; večkrat se me je polastil občutek manjvrednosti, saj moji starši zdaj še kočarji niso, temveč le borni najemniki stanovanjca pri malo boljšem kočarju. Ob razglabljanju me je kot blisk prešinilo spoznanje, da se najbrž z zmanjšanjem samozavesti povečuje želja po potrjeva- nju. Torej glas iz podzavesti ni bil krivičen. Sklenil sem, da moram pojavnost kvarnega občutka izkoreniniti iz svoje du- ševnosti z dopovedovanjem, da revščina ni sramota, če ji ne botruje lenoba in če nisi lepotec, nisi zato tudi brez druge vrline. Že samo ob tem sklepu se je povrnilo neM samozavesti vame. Začelo me je hladiti. Vstal sem, se pretegnil in pogledal^ nebu. Proti mesecu je plut velik oblak in bolj ko se maje bli bolj je dobival obliko glave divjaka z močnimi, a skuštran prameni las in veliko razmršeno brado ter vedno bolj na U\ odprtimi usti. Ko je priplul do meseca, je v sredino ust zl mesec in v njih popolnoma izginil. Potem je oblak nevei} pravilno zaprl usta, zatem pa se je začela oblika glave I razoblikovati. Nenavaden prizor je bil še najbolj podo obhajilu. Naslednje dni se je razširilo mnenje, da ta pojta pomeni nič dobrega. Preden sem prišel do hišnih vrat, sklenil, da Ivanki še ne bom omenjal ničesar o nameraa selitvi Za večerjo je bila moja najljubša jed - štruklji s preS smetano', a tisti večer mi niso šli v slast. Po tistem večeru so začeli dnevi bežati kot bi jih bičal. Nil prstov obeh rok jih ni bilo več do konca šolskega leta, p nisem vedel, kaj naj Ivanki podarim v spomin nami Gostencah sem videl lepo ogrlico iz rdečih koral, toda kupiti nisem upal, cena je bila previsoka, da trgovec ne bi posumil kod mi denar Bližal se je konec ure iz verouka, ko nas je župnik privij vprašanji iz katekizma. Strahu pa nam njegova vpra^i niso več povzročila, kajti ocene za spričevalo je že vpis redovalnico. Ko je vprašal Marjana, kako se glasi šesta božja zapovt na veliko presenečenje nas vseh jasno in glasno odgovoril »Ne nečistuj!« Župnik je zadovoljno prikimal. »Gospod župnik! Prosim povejte mi, kaj se pravi nečisii ti?« Župnik ga je pogledal, kot da vidi nekaj, kar še ni ^ nikoli in zarenčal: »Seme satanovo, če bi že zdaj vedel, si pekel!« Zmeden je sedel. Marjan - ta bo pravi, mi je prišlo na misel; namazan vsemi žavbami. Njega bom prosil, naj gre v trgovino in ogrlico. Ko smo zatopotali po lesenih stopnicah proti i2^ sem ga dohitel in ogovoril: »Marjan, ali bi hotel namesto " stopiti v Blatnarjevo trgovino in kupiti ogrlico iz rdečih kof »Čemu pa ti bo? So se ti možgani skisali, dajo misliš noS^ se je ponorčeval. »Kisajo se tebi, če tako misliš.« »Aaaha, mi je že brizgnilo! Za tisto tvojo Ivanko bo, kaj Zakaj pa ne greš sam ponjo? Ja, odkod pa imaš nenad toliko denarja? Menda ja nimaš tudi ti kakšno Heclovko? si tat? S kartami ga nisi priigral, saj nimaš pojma o kvH nju.« pgTICA V MODNEM VRTINCU 47 Modni spodrsljaji iz visoke družbe Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK „(1,1 boste rekli, da pretiravam. Ko bi Vendar se bojim, da smo se hote ali j,te znašli sredi sveta, kjer nas z vseh i,j bombardirajo z zahtevami po večni ijosti in lepoti, ko se modno kolesje vrti z i, liitrostjo, ko so liftingi, liposukcije ali celotne »rekonstrukcije« teles postale liolj »in« teme mnogih pogovorov. p,. 1 53 ta evforija okrog izbora tisoč in ene 5 lepotice, kraljice, cvetlice..., žuganje z Jovimi telesnimi merami, češ, le poglejte si, ^ne bi morale biti, če hočete v življenju ^ti, pompozno reklamiranje oblačil vrhun- j blagovnih znamk, za katerimi se sluti fočilo: če kaj imaš, daj nase, da bodo to z istjo opazovali tudi drugi, da si boš prido- ugled in se na družbeni lestvici povzpel... Težnja po večni mladosti načenja živce se te težnje po brezhibnem, glamuroz- n, večno mladem in zato tudi uspešnem, ljudem (tistim, ki so se pustili zvabiti v to množično histerijo), že tako obremenjenim z vsakdanjimi obremenitvami in stresi, počasi načenja živce. Dokaz? Svetovna zdravstvena organizacija je v spi- sek bolezni, ki mučijo sodobnega človeka, uvrstila tudi »Sindrom namišljenih vizualnih pomanjkljivosti.« Žrtve so pogosteje, čeprav ne praviloma, uspešni, premožnejši, slavni, vendar čustveno labilni ljudje, ki želijo izsto- pati tudi po vizualni plati, ki se želijo s pomoč- jo kozmetike, plastičnih ope- racij, ubijalskih shujševalnih diet, oblečeni v vrhunsko mo- do, nenehno dokazovati, pre- senečati... Rezultati takšnih prizade- vanj pa so žal včasih prav klavrni. Ženska pri šestdese- tih vendar ne more imeti po- stave in obraza kot najstnica - tega vtisa ne zna pričarati no- beno tehnično in kemijsko čudo dvajsetega stoletja. Razočaranjem zato pogosto sledi obup in iskanje utehe v hrani, nezadovoljstvo z nako- pičenimi kilogrami se poveča in začaran krog se vrti... Cena ni merilo dobrega okusa Tisti, ki določeno nezado- voljstvo »kompenzirajo« z brezmejnim zapravljanjem za božjastno drage obleke, prav- zaprav naredijo sebi še najmanj škode. Če... Seveda, če v želji biti v kreacijah najbolj emi- nentnih kreatorskih imen kar se da ekstrava- ganten, ne zdrsnejo čez rob dobrega okusa. Rekli boste: no, da jim določena obleka ne pristoji, bi pa tem damam že morali povedati kreatorji oziroma prodajalci sami. Že, že, am- pak oni od prodaje živijo. Zato, dragi moji, na lastne oči se je treba opreti, treba je znati ne le »zapičiti« se v obleko, ki vam je všeč, temveč tudi presoditi, ali vam bo glede na postavo, leta, značaj in še kaj, sploh pristojala. To pa še zdaleč ni vse. Ujemati se mora tudi z detajli, nakitom, modnimi dodatki, ki jih boste zraven nosili. Saj lahko še tako lepa in dragocena obleka v napač- ni družbi detajlov deluje kot najdražji šampa- njec, ki ga ponudimo v plastičnih kozarcih... Da pa ne bomo le v prazno nergali, si oglejmo tri »uvožene« modne oziroma estet- ske spodrsljaje. Dame na fotografijah, ki so bile posnete pred kratkim na neki gala prire- ditvi v sosednji Italiji, imajo kar nekaj skupne- ga. Vse so pribhžno istih let, vse so oziroma so bile nekoč znane, niso ravno najbolj revne, saj imajo oblečene kreacije priznanih modnih oblikovalcev in - vse so »udarile mimo«. Na napakah se učimo, pravimo. In, če smo čisto neposredni, najmanj boleče je, če na tujih. Zato danes za spremembo poglejmo primere neustreznega oblačenja. Da se vam na kakšni večerni prireditvi, ki jih bo v prihod- njih mesecih vse več in kjer bi si zeleh sijati kot še nikoli, ne bodo na skrivaj hahljali... Cassini je ustvaril čudovito zlato čipka- ^ obleko. Njena lastnica - dama iz visoke ^be - pa jo je »dopolnila« s šalom, ki deluje Namizni prt. Neustrezne barve sta tudi torbica in nakit. Si je Gai Mattiolo glamurozno »superman- sko« kreacijo zamislil le za tole damo? Težko verjetno. Tudi črni čevlji ne sodijo k tako izrazito modro rdeči obleki. Kilogrami? Nič hudega, le poudariti jih ne bi bilo treba z bleščečim blazerjem, ki postavo vizualno še razširi. DomaČe modne novosti Ne le v svetovnih modnih prestolnicah, tudi doma se v teh dneh vrstijo modni do- godki, predstavitve novih blagovnih znamk, novih parfumov, novih kolekcij. V Ljubljani sta bili v prvih dneh oktobra dve, zares vredni ogleda. Akademska slikarka in modna kreatorka Mojca Beseničar, ki je dolga leta kreirala otroško modo, se je predstavila v svojo novo blagovno znamko, namenje- no sodobni ženski. Ker se bli- ža čas večernih prireditev in slovesnosti, smo si lahko og- ledali domiselne, nežne in ro- mantične, asimetrične kreaci- je iz svetlečih materialov in osnovo - kot dih lahko, pro- sojno čipko. V petek, 3. oktobra, pa se je v tunelčku Lutkovnega gle- dališča zgodila malce dru- gačna modna predstavitev. Pravzaprav je bil to ob živi glasbeni spremljavi in medli svetlobi svečk, ki so migotale na tleh, bolj mimohod mla- denk v najnovejših oblačilih butika Vodeb iz Židovske uli- ce. Prečiščene linije, slojasto oblačenje, prosojnost, so glavne značilnosti kolekcije Uroša Belantiča, ki bo goto- vo navdušila pretežno mlade kupce. Foto: STANE JERKO Kreacija Mojce Beseničar. Z modne predstavitve Vodebovih oblačil. Inketno nagradno vprašanje oktobra: ^KŠNA »ŠLAMPARIJA« (vprašanje tudi za moške!) VAS ŽENSKAH NAJBOU MOTI? ' prekratka in preozka krila na premočnih nogah; 'odrgnjene in pošvedrane pete na čevljih; bežeče zanke na nogavici; ' okrušen lak na nohtih, površen ali razmazan make up. 48 RUMENA STRAN TRAČNICE Kulturnik Živko Po tistem, ko je Branko Goropevšek ljubiteljskemu lokalnemu »kulturnemu« TV novinarju Živku Beškovniku s težavo razložil razliko med sinopsisi in povzetki v Celjskem zborniku, se je slednji raje lotil kiparjev (na sliki s Francijem Purgom). Ti vsaj delajo kaj bolj oprijemljivega, da o konkretnosti dleta in kladiva niti ne govorimo. To in onostranstvo Iz okolice Rogatca izvira veliko izjemnih ljudi, od pesnika Jožeta Šmita in pisatelja Branka Hofmana do prof dr Antona Stresa in drugih. Medtem ko gospod Stres (kandidat za slovenskega metropolita ter proti svoji volji omenjan kot sloven- ski predsedniški kandidat) poudarja boljše počutje u onostrans- tvu, pa je znani Rogačan Zvonimir BlažunPuba poskrbel za zemeljske užitke. Na odprtju njegovega nočnega Totega bara v mariborskem hotelu Slavija je bilo mogoče občudovati tudi čare ukrajinskih umetnic. Telefonski mrk Bog je najprej sebi brado ustvaril. Tako pravi star slo- venski pregovor, ki ga znajo v praksi najbolje uresničiti naši vrli poslanci. Pred volitvami so polni obljub in lepih besed, po volitvah pa se mimo zava- lijo v svoje poslanske fotelje in pokasirajo svoje poslanske plačice. Le kdo bi se ukvarjal še z volivci. Morda tako raz- mišlja tudi Žalčan, državni poslanec iz vrst Desusa Tone Delak. Gospod poslanec je na- mreč eden redkih, če ne kar edini poslanec državnega zbo- ra s širšega celjskega območja, ki ga ni mogoče priklicati po telefonu. Njegova telefonska številka je namreč po novem nedosegljiva oziroma tajna. Da slučajno domači volivci ne bi motih zasluženega miru po napornih dnevih v prestolnici. Kieje ' drobnogled? Na Šentjurskem marsičesa nimajo, imajo pa velik dalj- nogled na Resevni, od koder je mogoče zreti po domovini. Zlobni jeziki pripominjajo, da je daljnogled potreben za- to, da vidijo, da jim ponekod vendar le gre boljše. Res pa je tudi, da z vrha ni^ treba videti najbolj zoprnih Šentjurčanov ter okoličanov, prisegajo najz- lobnejši. Vseh tistih, ki bi mo- rali pod drobnogled, a se to ne zgodi. (Od)kloiii Sveta varnosti nestalni člani smo pomejnbni v OZN postali, doma, na vasi, pa je vse kot lani, veliki v glavi smo, v resnici mali. A, sedaj imajo tudi ženske mesto, morda le prihaja tudi njihov čas, vse pač dogajati se mora cesto, drugače stvarnosti je le v okras. ________________ ....._ __________________ POPEVKAR BODICE • v ekonomsko-propagand- nem programu nam ponujajo izdelke za mirnejši spanec. Kaj ko bi ponudili še nekaj proti sanjarjenju z odprtimi očmi? • Zadnje seje državnega zbo- ra so bile »kuharski tečaj« za pripravo predvolilnega gola- ža. • Močno dvomim, da bodo »pomladne stranke« pregnale »zimo« iz gospodarstva. • Grafit na tleh pred celjsko gimnazijo: »Na vašem mestu bi se pošteno zamislil« bi bolj sodil na steno parlamenta. • Mnogo takih, ki jim je poli- tika pisana na kožo, povzroča ideološko srbečico med naro- dom. • Krjavelj danes ne bi mogel presekati hudiča na pol, saj bi mu ta pod nos pomolil plavo kuverto. • Mnogo se je govorilo in pi- salo o obletnici denarne osa- mosvojitve. Pa je kdo izraču- nal, koliko denarja je medtem »izhlapelo«? MARJAN BRADAČ AMADEUS POROČA Meso + zelje = segedin Ob vse glasnejšem negodovanju naroda, da je nakupom košarica za enak denar vse manjša, so se prebudili tudi vlade, poslanci in menedžerji. Pravijo, da tudi oni ne dobijo enako velike košarice. Vsi v en glas zahtevajo dodatek za dol vanje stroškov. Ker smo sila udarjeni na povprečnost, narodi sploh ne bo opazil. Vsem skupaj še vedno preostane segedin, k imajo v njem eni več mesa, drugi pa v glavnem zelje. ZANIMIVOSTI Jurček je prerasel vse Čeprav so bili gobarji že malo v strahu, da sušnega obdobja ne bo konec in da z gobami ne bo nič' je vendarle obrnilo na bolje. Posebno obilne bere najbrž ne bo, kljub temu pa imajo nekateri sreiJ oko. Med temi je tudi Franc Drofelnik iz Skornega pri Šmartnem ob Paki, ki je v Logarski dolini jurčka, težkega kar 3 kg. Kot je povedal, je bil ob njem še en večji, pa ga je starost že tako dajala, d^l je pushl v gozdu. Franc je dejal, da takega velikana tudi najstarejši domačini ne pomnijo, o tem,^' ga pospravili v enem obroku ali so ga imeli za večkrat, pa ni povedal nič. T. TAVC' Franc Drofelnik s svojim gobjim velikanom. VITEZI BELEGA MESTA