Z UREDNIKOVE MIZE Tokrat beseda o solidarnosti, o človeški pomoči nesrečnim. Kot že tolikokrat, se bo gotovo velika večina naših bralcev odločila za pomoč nesrečnim bratom v Črnogorskem Primorju. Pravimo: Kdor hitro da, dvakrat da. Številka žiro računa Rdečega križa Slovenije, ki zbira denarne prispevke: 50101-678-51579 za pomoč prizadetim v Črnogorskem Primorju Predsednik republike Josip Broz Tito si ogleduje porušen del jadranske magistrale pri mestu Kamenara Tanjugfoto TRAGEDIJA V ČRNOGORSKEM PMMORJU Nedelja, 15. aprila 1979 ob sedmi uri, 19 minut in 41 sekund. V Črnogorskem primorju se je nedeljsko jutro, sicer polno sonca in topline, začelo drugače, kot prejšnji dnevi in nedelje. Žalostno! Začelo je bobneti in hiše so se sesedale. .Vsa lepota se je v trenutku spremenila v tragedijo, v žalosten pogled na velike kupe kamenja, podrte hiše, razpokane ceste, zvite železnice, uničene hotele... Ljudje so stali sredi vsega in kar niso mogli verjeti, kaj se resnično dogaja. Strokovnjaki pravijo, da je to potres najmočnejše stopnje v zadnjih dolgih letih pri nas. Akcija za pomoč je takoj stekla po vsej Jugoslaviji. Kako je s tem na celjskem območju pišemo na 7. strani. TONE VRABL MESO DAJEJO -MESA NIMAJO Celjske Mesnine opravljajo svojo dejavnost v povsem neustreznih sanitarnih pogojih, ugotavljajo v šmarski občini in pristavljajo, da je v občini razen tega tudi zelo slaba preskrba z mesom, četudi je šmarska občina eden največjih dobaviteljev živine za to delovno organizacijo. V Šmarju pri Jelšah upravičeno menijo - takšno pa je tudi stališče Izvršnega sveta - da bodo morale celjske Mesnine v prihodnje nekoliko bolj razmisliti o Kvaliteti preskrbe in seveda tudi o odgovornejšem obnašanju do območja, od koder dobivajo velik del surovin. Smarčani tudi menijo, da bodo v nasprotnem primeru morali poiskati druge, boljše, zanje ustreznejše rešitve in s tem v zvezi postavljajo tudi rok za ureditev teh vprašanj: do 15. maja bodo Mesnine morale položiti pred občane natančen načrt naložb v maloprodajno mrežo in ureditev razmer V CELJSKI SKUPŠČINI KRITIKA NA PRESKRBO Delegati so sprejeli odlok o varstvu zraka Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so na zadnji seji med drugim obravnavali tudi gradivo o samoupravnem in družbenoekonomskem položaju krajevnih skupnosti v občini Celje. Pri tem so soglašali z osnovnimi usmeritvami, oceno, predlogi in stališči predloženega gradiva ter menili, da bi morali v krajevnih skupnostih graditi svojo nadaljnjo družbenopolitično aktivnost na temelju vprašanja, kakšen je dejanski samoupravni položaj občana, kako znotraj krajevne skupnosti zadovoljujejo različne interese in kako uspešno uresničujejo svojo samoupravno in delegatsko vlogo tudi zunaj nje. Delegati zbora krajevnih skupnosti so med drugim menili, da bi morali občani samo preveriti možnosti za nadaljnje preoblikovanje nekaterih krajevnih skupnosti kljub dejstvu, da gradivo nakazuje potrebe po preoblikovanju krajevnih skupnosti Vojnik, Center, Pod gradom. Dolgo polje in Aljažev hrib. In dalje, da bi morali v občini temeljito spregovoriti o sistemu financiranja krajevnih skupnosti, ki zaenkrat še ne deluje tako, kot bi krajevne skupnosti želele. V nadaljevanju seje skupščine so delegati obravnavali tudi stanje preskrbe v občini Celje. V zborih so delegati ob tem izrekli ostro kritiko celjskim trgovcem, ki da nimajo pravega odnosa do potrošnikov in se ob tem tudi malo brigajo za to, da bi bila preskrba boljša. Delegati so zato podprli misel, da bi morali v Celju odpirati lokale trgovskih organizacij, ki so sicer konkurenčne celjskim in da bi moral ta prizadevanja podpreti tudi izvršni svet. Kajti le tako, so menili delegati, se bodo trgovci zamislili nad svojo ponudbo in jo morda v bodoče izboljšali. Zanimiva razprava v zboru krajevnih skupnosti se je razvila še ob predloženem odloku o varstvu zraka. Delegati so sicer besedilo odloka v celoti podprli, vključno z amandmajem izvršnega sveta, ki govori o tem, da so organizacije združenega dela in skupnosti, katerih obrati ali naprave onesnažujejo zrak; dolžne izdelati intervencijski načrt za primer izrednih ukrepov. Ob tem pa so menili, da bi morali do konca leta izdelati podroben kataster prav teh organizacij združenega dela in skupnosti. Delegati so izrekli še bojazen, da odloka ne bodo upoštevali vsi tisti, ki bi ga sicer morali. Kajti onesnaži-tve v zadnjih letih so pokazale, da imajo nekatere organizacije združenega dela le preveč površen odnos do ekoloških vprašanj. Na seji skupščine so delegati živahno razpravljali tudi o dodeljevanju stanovanj delavcem širšega družbenega interesa. Ob tem pa so zahtevali na eni prihodnjih sej skupščine tudi podrobnejši pregled razdelitve stanovanj, zgrajenih s solidarnostno zbranimi sredstvi delovnih organizacij. DAMJANA STAMEJCIC STRANS VSO SKRB CEUSKEMU STAREMUGRADU STRAN 7 ČRNA ČRNOGORSKA NEDELJA IN Ml! STRAN8 SAMOVOLJA NIZA ORUŽBO STRAN9 PIROTEHNIČNA ZGODBA OB TIRIH STRAN 12-13 DOLG Z BRADO RAZBURJA VITANJČANE Člani Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje so se minule dni srečali z dvema pomembnima vprašanjema. Prvo razpravo so namenili oceni poslovanja gospodarstva v občini v minulem letu. Svoje ugotovitve so posredovali tudi zboru združenega dela, ki je tem vprašanjem posvetil ločeno sejo pred dvema dnevoma. Pomembna pa je bila tudi razprava o uresničevanju družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v občini, pomembna tembolj, ker se v Gornji Savinjski dolini še vedno srečujejo z nekaterimi perečimi kadrovskimi vprašanji. Zato ni naključje, če so po razpravi sprejeli nekatere pomembne zaključke. Tako že prvi opozarja na migracijske tokove in na težnjo, da bi se naj delavci, ki zdaj odhajajo na delo v druge občine, v čim večji meri zaposlili doma. Tudi zato. ker v občini manjkajo delavci nekaterih profilov, ker jih skratka potrebujejo zaradi boljšega izvrševanja sprejetih nalog. Stara je nadalje pobuda, da naj bi v delo vključili čim več kreativnega kadra, ga primerno nagradili in seveda od njega zahtevali tudi ustrezne rezultate dela. Zahteva, da morajo v občini bolj odločno odpirati mesta za kadre z višjo in visoko izobrazbo je več kot utemeljena. Pa ne gre samo za to, tudi za pogoje, da bodo ti kadri prišl; na tà mesta in na njih ostali. V občini ugotavljajo prehajanje kadrov širokih poklicev iz ene stroke v druge. To je slabo. Zato so temu pojavu napovedali boj. Pomembna je odločitev o dajanju štipendij zlasti kadrom za turistično smer. K temu jih sili splošno stanje na tem področju. Turizem bi lahko v dolini pomenil več, če bi imeli tudi več sposobnih ljudi v tej panogi. Silijo jih tudi ambicije v kmečkem turizmu. Nekoč so na tem področju vodili, zdaj pa zapažajo že rahlo zaostajanje in zato prehitevanje drugih območij na tem gospodarskem področju. Zaključki pomembne razprave pa se nanašajo tudi na štipendijsko politiko, na poklicno usmerjanje, na izobraževanje ob delu itd. MB VSE O KADRIH V MOZIRJU 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 y SPOMIN FRANJA MALGAJA IN SREČKA PUNCERJA Medobčinski odbor Zveze borcev - prostovoljcev za severno mejo 1918/19 je pripravil žalni svečanosti v spomin 60-letnice junaške smrti Franja Malgaja in Srečka Puncerja, ki bo 26. aprila ob 15. uri ob Puncerje-vem grobu na pokopališču v Braslovčah in 14. maja ob 15. uri ob Malga-jevem grobu na pokopališču v Šentjurju. Pri obeh žalnih svečanostih bodo sodelovale tudi krajevne družbeno politične organizacije in šolska mladina. E.M. CELJSKA SZDL PRED KONFERENCO H KOLEKTIVNEMU VODENJU Območni odbori vir predlogov, kritik in želja v prihodnjih dneh bodo v celjski občini v krajevnih skupnostih v javni razpravi nova pravila o organiziranosti socialistične zveze. Začel se bo sklepni del priprav na volilno sejo občinske konference SZDL, ki se bo predvidoma sestala v začetku junija. Nova pravila o organiziranosti celjske SZDL bodo upoštevala pomembne spremembe v našem političnem sistemu in v doseženih rezultatih preobrazbe množične in frontne socialistične zveze. Največ sprememb bodo deležna pravila o organizira nosti krajevnih organizacij SZDL. Pravila naj bi jasneje opredelila vlogo in pomen območnih odborov SZDL, delo sekcij in koordinacijskih odborov, v Celju pa tudi predlagajo za krajevne konference dveletni mandat. To pomeni, da bi v SZDL, v krajevnih skupnostih hitreje po-družbljali vodenje političnega življenja, več kadrov bi se izmenjalo v vodstvu fronte, pa tudi delo krajevne konference bi postalo bolj razgibano. V vodstvih krajevnih konferenc SZDL naj bi, tako kot tudi v predsedstvu OK SZDL Celje, uvedli funkcijo predsedujočega skladno s Titovo pobudo o kolektivnem vodenju. Največ razmišljanj bo v javni razpravi o novih pravilih o organiziranosti SZDL, ta akcija pa bo potekala sočasno s pripravljanjem novih statutov KS, namenili delu in organiziranosti območnih odborov SZDL ter vlogi sekcij. Območni odbori SZDL v pretekli mandatni dobi še niso povsem zaživeli. Marsikje ostajajo le na papirju in se v celem mandatu še niso niti enkrat sestali. Z nedavnimi volitvami krajevnih konferenc SZDL so območni odbori dobili nova vodstva, tako da ima odslej naprej frontna SZDL v vsaki celjski krajevni skupnosti frontne odbore po vseh stalnih območjih krajevne skupnosti. Razprava o pravilih je tudi priložnost za temeljit razmislek o vsebini, delu, metodah in oblikah delovanja območnih odborov SZDL. Nekateri še vedno ne razumejo, kaj lahko ti odbori spremenijo v političnem in samoupravnem delu po stalnih območjih. Analiza o ustavni preobrazbi krajevnih skupnosti v celjski občini ugotavlja, da delegacije stalnih območij, ki delegirajo v svet skupščine KS, ne delajo dobro, če pa delegati oblikujejo stališča za sejo sveta, pa ti ne izražajo širše razprave na območju. Prav odbori SZDL po stalnih območjih KS pa bi morali spodbuditi širšo razpravo med občani o različnih družbenih vprašanjih, predlogih in odločitvah, ki jih naj bi sprejemale delegacije ali pa samoupravni organi krajevnih skupnosti. Območni odbori lahko torej mnogo prispevajo k nadaljnjemu po-družbljanju politike in k resničnemu uveljavljanju SZDL kot množične, ljudske organizacije. Območni odbori morajo postati vir predlogov, kritik, želja in pobud za delo političnih, samoupravnih in delegatskih organov v KS in v občini. Omogočajo naj najbolj demokratično razpravo o posameznih družbenih vprašanjih in spodbujajo njihove hitrejše rešitve. Tehtne opredelitve zaslužijo tudi sekcije. Že v dosedanjih pravilih o organiziranosti SZDL v celjski občini so sekcije imele svoje mesto. Z volilnimi konferencami so jih ustanovili v vseh krajev nih organizacijah SZDL i celjski občini. V pravilih b morali čim bolj natančnej» opredeliti vlogo sekcij v de mokratizaciji političnegj življenja v KS. Pomembn; pa je odtočitev, da bodo \ novih pravilih predvidel ustanovitev sekcij tudi pr; občinski konferenci SZDL Razprava o pravilih o orga. niziranosti celjske sociali, stične zveze predstavlja sa-mo del aktivnosti v pripra-vah na volilno sejo občinske konference. Osrednji dej vsebinskih priprav bo namenjen kritični oceni, kakšno vlogo ima frontna SZDL v celjskem družbeno-gospo-darskem življenju in kako je v minulem mandatnem obdobju spodbujala in usmerjala določene rešitve. Kakšna je resnična preobrazba socialistične zveze in kako se v njej izražajo raznovrstni interesi občanov in delavacev? Zanimiva bo tudi ocena o aktivnosti fronte pri preobrazbi družbenogospodarskega življenja v občini, pri pripravi in sprjemanju planov, pri uveljavljanju ustavne koncepcije KS, pri spodbujanju kulturnega utripa, pri uresničevanju nalog na področju kmetijstva in pri preosno- vi usmerjenega izobraževanja. Že v dosedanjih vsebinskih pripravah na sejo občinske konference SZDL pa je bilo nemalokrat naglašeno, da ne more biti temeljite preobrazbe SZDL brez učinkovitejšega dela v krajevnih konferencah SZDL. J. V. SEJA KONFERENCE ZK V LAŠKEM RAZMERE SO RESNE' Kritična obravnava gospodarstva v občini Osrednja točka dnevnega reda seje konference ZK v občini Laško je bila - vroča tema. Stanje na področju gopodarstva v tej občini pogojuje ta zaostren pristop pri obravnavi gospodarskih gibanj v minulem letu. Na rešetu niso bili samo TOZD, ki so izkazali izgubo, marveč malone vse delovne sredine, ki so poslovale na robu rentabilnosti. Težko je v kratkem poročilu nanizati vzroke in posledice za gospodarske razmere v občini, ki so bile razgrnjene v več kot tri ure trajajoči razpravi. Navajali so neuresničene sklepe, sprejete pred le tom dni, dejstvo, da je sicer visoko konjunkturo izničila rast cen in življenjskih stroškov, da je laška občina v mnogih gospodarskih kazalcih pod ravnjo občin v regiji in v republiki, da so bili osebni dohodki nad rastjo produktivnosti, da je v občini značilna še vedno eksten-zivnost proizvodnje, da so izredno pereči kadrovski problemi v proizvodnji, da je na eni strani zahtevkov za in vesticije veliko in znesejo visoko vsoto, da pa ni atraktivnih programov in da je možnost lastne udeležbe izredno majhna. Ugotavljali so, da gospodarski rezultati minulega leta ne dajejo možnosti za razvoj v letošnjem in niti prihodnjem letu, da je struktura proizvodnje šibka, da so zunanji vplivi v tej občini usodnejši kot v drugih občinah (?). Na široko so razpravljali o kadrovskih problemih, o preskromnem izkoriščanju in pridobivanju znanja za boljšo proizvodnjo. V razpravi so le redki pokazali vse karte, torej tudi lastne slabosti. Bilo je veliko govora o zunanjih vplivih, zato ni čudno, da je bilo na seji rečeno med drugim tudi to, da se je treba izogibati oportunizma, jadikovanja, da problemov ni mogoče razrešiti in se tako vnaprej odrekati odgovornosti. Zveza komunistov se bo v prihodnjih dneh in tednih morala temeljito lotiti razreševanja izredno resnega položaja, predvsem pa v občini ustvariti »mobilno klimo« ob zavesti, da je največ odvisno od delovnih ljudi samih, predvsem pa od odločnosti in enotnosti političnih sil v občini. JURE KRASOVEC SAMO VSTOPU 11 TV SPOREDOV POKOJNIKOVO VOLILO v sklad sklad sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice je v svoji oporoki del zapuščine namenil pokojni FRANČIŠEK GLASIĆ, kolar, rojen 19. 8. 1894. Pokojnik je do svoje smrti 17. 11. 3 živel v celjskem Domu upokojencev v Jurčičevi ulic Na zapuščinski razpravi, ki je bila letos 17. januarja na Temeljnem sodišču v Celju, so ugotovili, da je pokojni Frančišek Glasič za modernizacijo celjske bolnišnice volil v svoji oporoki 100.000 dinarjev. To je do sedaj največji prispevek posameznika, ki ga je po pokojnikovi želji pred kratkim uresničil njegov nečak Avgust Arnič iz Ljubljane, ki je v blagajno sklada osebno prinesel pokojnikov denar v gotovini. MITJA UMNIK CELJE VSE PO NAČRTU Osnovna šola Frana Rosa prva za celodnevno delo v programu drugega samoprispevka v celjski občini ima pomembno mesto zlasti vzgoja in izobraževanje, ali z drugimi besedami gradnja novih in rešitev nekaterih drugih prostorskih vprašanj pri osnovnih in glasbeni šoli. Od osemnajstih nalog v programu drugega samoprispevka jih pet odpade na šolstvo: osnovna šola Nova vas-Golovec, prizidek osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji, glasbena šola in dve telovadnici pri osnovnih šolah Prve Celjske čete v Celju in na Frankolovem. »Moram reči, da so potrebe osnovnega šolstva v pro gramu drugega samoprispevka realno ocenjene. Naša interesna skupnost je v pripravah na posamezna dela zaradi objektivnih razlogov nekoliko kasnila. Tako se je kot problem pojavil tudi prizidek osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji. Slo je za variantni rešitvi, zlasti glede na predvideno izgradnjo nove stanovanjske soseske Hudinja. Zdaj je problem rešen. V pripravi jé idejni načrt za izgradnjo prizidka z družbenim centrom po prvotni zasnovi, se pravi, da gre za prizidek šoli s kulturnim in družbenim centrom,« je poudaril tajnik Občinske izobraževalne skupnosti Marijan Turičnik. Drugi objekt v tem programu je osnovna šola Nova vas-Golovec. Šola se bo poimenovala po pisatelju Franu Rošu. Dela so se že pričela, in če bodo držali dogovori, bi naj bila nared do novega šolskega leta, se pravi do letošnje jeseni. To bo tudi prva osnovna šola v Celju, ki bo v celoti uveljavila celodnevni pouk, navzlic nekaterim kadrovskim težavam, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja stanovanj. Priprave za gradnjo obeh telovadnic na Frankolovem ter pri osošoli Prve Celjske čete so v teku, prav tako je pripravljena lokacijska dokumentacija. V obeh primerih gredo vsa dela po načrtu. Žal, še zdaj ni padla odločitev, kako z glasbeno šolo, ali z adaptacijo na stari lokaciji ali z gradnjo nove ob Ulici 29. novembra. »Menim, da bi morali lokacijski problem reševati skupaj z vlogo glasbene šole, zlasti z vidika usmerjenga izobraževanja. Celje namreč potrebuje srednjo glasbeno šolo, in zdaj je napočil trenutek, da to vprašanje rešimo v okviru programa drugega samoprispevka. Moramo s časom naprej in zato je korak od nižje do srednje glasbene šole več kot nujen,« je spet dejal Marijan Turičnik. »In kaj ob koncu drugega samoprispevka? Kakšne naloge vas čakajo potem?« »Dejstvo je, da najbolj zaostajamo pri uresničevanju odločitev, ki smo jih sprejeli pred leti. To pa je razvijanje celodnevne šole. Čeprav ne kaže prehitevati z odločitvami, menim, da se bomo morali v naslednjem obdobju lotiti zlasti močnejšega uveljavljanja celodnevne šole. Postopoma gre ta pot na osnovni šoli v Storah, kot rečeno, bo nova osnovna šola Frana Roša prva, ki bo lahko uresničila celodnevni program. Zdaj pa bo treba še oceniti vsa prostorska in kadrovska vprašanja pri drugih šolah in se odločiti za pot, ki smo jo že potrdili-Vsako šolo bomo ocenili in se dogovorili, katere prostore še potrebuje in kako je s kadri zaradi uveljavitve celodnevne šole. Zdaj je najbliže temu načrtu četrta osnovna šola ob Dečkovi cesti. V okviru te naloge smo pristopili tudi k prostorskemu planira; nju, da bomo jasno ugotovili - kaj, kje in koliko sredstev bi morali še združevati, da bi rešili to osnovno vprašanje, se pravi celodnevno šolo v občini kot celoti. Celodnevna šola ne prenese improvizacije. Improvizacija je siromašenje programa. Naša pot nas vodi v drugo smer, v takšno, ki bo prinesla zaželene in dogovorjene rezultate.« M. BOŽiC PREMIERA V SLG PRIHODNJI TEDEN Bolezen v ansamblu je preprečila jutrišnjo premiero . dramskega dela anonimnega angleškega avtorja z naslovom Arden iz Fevershama v režiji zagrebškega režiserja Dina Radojeviča. Premiera bo v oetek nrihnrfnii tpHpn VILI VIĐALI Da je doma s Koroške, ga le še tu in tam izda naglas, sicer pa pravi Vili Vidali, da se je v Savinjsko tako zelo vživel, da se počuti pristnega Savinj-čana. Doma je iz Prevalj, družino pa si je ustvaril v Šempetru v Savinjski dolini. Dolga leta je delal v-Kovinotehni, potem pa si je delo našel v velenjski Nami. To je bilo pred sedmimi leti. Sedaj že vse od začetka dela v žalski Na mi, kjer je oddelkovodja na športnem oddelku. To mu tudi povsem ustreza, saj je Vili rojen športnik. Se kot mladenič, ko je živel na Koroškem, je bil član republiške smučarske reprezentance in dosegal najvišja mesta v Sloveniji. Pravi, da je bila takrat smučarija nekaj čisto drugega kot danes. Ni bilo takšne tekme v tem, kdo bo imel boljšo opremo in jo razkazoval na belih poljanah. Sicer pa, čas gre naprej in marsikdo se je naučil smučanja tudi po zaslugi takšnega razkazovanja. Je pa res, da zadnje čase tudi tovrstnih muh ni več toliko in ljudje se vse bolj navdušujejo za turno smuko in teke na smučeh. Spoznali so namreč prednosti tega športa. Škoda le, da je tako drag. Vili je še danes dober smučar. Ze šest let zmaguje na občinskih sindikalnih prvenstvih, je pa tudi član reprezentance žalske Name, ki zaenkrat v celotni sestavljeni organizaciji združenega dela še nima prave konkurence. V žalski Nami je predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov. Gre za izjemno delovno osnovno organizacijo v žalski občini. Brez dvoma je to tudi Vilijeva zasluga. Sindikat že zdavnaj ni organizacija, ki skrbi le za nakup ozimnice in za prirejanje izletov, pravi Vili. Dela je zadnje čase čez vrh glave in to tudi potrjuje mesto in vlogo naših sindikatov. Prav sedaj namenjajo tudi v žalski Nami precej pozornosti javni razpravi o preobrazbi vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, tu so priprave za javno razpravo o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, in še bi lahko govorili. Vili pravi, da se zaveda odgovornosti, ki stoje pred sindikalisti v tem letu pri pripravi in sprejemanju planov nosilcev planiranja. Nami je Vili predan iz vsega srca. Vesel je, ko vidi, da je žalska veleblagovnica iz meseca v mesec bolje obiskana in sodi med najuspešnejše v vsej delovni organizaciji. Predvsem po zaslugi dobre založenosti in dostojnega odnosa prodajalcev do kupcev. Prav temu dvojemu namenjajo v Žalcu posebno pozornost K vsemu temu pa je tr.-'ba dodati še razne druge oblike za čim tenejše stike s potrošniki. Mislimo na mnoge akcijske prodaje, organiziranje razstav, modnih revij in zabavnih prireditev. In tako se vrti Vilijevo življenje. Predan človek na delovnem mestu je, prizadevni sindikalni delavec, še kup drugih obveznosti ima, vseeno pa ne pozablja za stalni stik z naravo, ki, tako pravi, človeka drži pokonci in mu daje novih moči. Ob koncu tedna gre v planine ali pa se odloči za lov. Potem je tu spet ponedeljek in z njim vred kup novih obveznosti in nalog. JANEZ VEDENIK OBRAZI št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 KONJIŠKA ZK O ZAKLJUČNIH RAČUNIH USPEŠNA AKCIJA Gospodarjenje še ni dovolj v zavesti delavcev Učinkovito gospodarjenje še ni prišlo v pravšnji meri v zavest delavcev - to je ugotovitev s seje občinske konference ZK v Slovenskih Konjicah, ki je razpravljala o akciji zaključnih računov v združenem delu za leto 1978. Konjiški komunisti so ocenili samo akcijo za zelo uspešno. Dobre so bile že priprave nanjo in enotnost ZK ter sindikatov. Strokovne službe v večini temeljnih organizacij združenega dela so pravočasno pripravile tudi ustrezno gradivo za delavce. Zal so bile najbolj obsežne razprave v tistih tozdih, ki so dobro gospodarili, čeprav naj bi bilo obratno. Se kako potrebna bi bila poglobljena razprava prav pri tistih toz dih, ki se za lansko leto ne morejo pohvaliti s sijajnimi rezultati gospodarjenja, ali pri tistih, katerih gospodarski rezultati se nevarno približujejo meji rentabilnosti poslovanja oziroma celo izgubam. Bili so tudi primeri odklonov s strani poslovodnih organov, vendar so bili v razpravi preseženi in premagani. Razprava je pokazala, da v petih konjiških tozdih osebni dohodki niso rastli v skladu s produktivnostjo, neskladen porast osebnih dohodkov pa so opazili še v mnogih delovnih skupnostih skupnih služb. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je na seji konjiške občinske organizacije ZK posebej opozoril na vsebinsko plat obravnave zaključnih računov. Ni namreč vsepovsod v tozdih z dobrimi rezultati gospodarjenja tudi enako dobro razvito samoupravljanje. Ponekod, kjer so celo zelo dobri rezultati gospodarjenja, so na primer samoupravni odnosi zelo zrahljani. Prav zato je treba ocene ob zaključnih računih upoštevati tudi in še zlasti s te plati, torej celoviteje. Predvsem pa bi bilo po-.trebno temeljiteje razpravljati o spoštovanju, doseganju in izvajanju dogovorjenih in sprejetih načrtov. Razprava ob zaključku poslovanja letošnjega prvega trome-sečja v združenem delu bo prav sedaj imenitna priložnost za takšno celovitost. FRANJO MAROSEK DELOVNO PRI ŠMIGLOVI ZIDANICI Mladi iz vse žalske občine, predvsem pa iz osnovnih organizacij v delovnih organizacijah, so se prejšnjo soboto zbrali pri Smiglovi zidanici, kjer so urejali nasipe ob cesti, ki vodi h kraju, kjer je bila pred 41. leti prva konferenca KPS in kjer bo letos tudi osrednja občinska proslava ob prazniku dela. Med približno petdesetimi udeleženci letošnje prve lokalne delovne akcije je bilo tudi precej tistih, ki bodo letos sodelovali na zveznih delovnih akcijah in na delovni akciji v pobrateni očini Kruševac. J. V. - T. T. KS ŠENTJUR CENTER IN OKOLICA V KORAK S ČASOM Živahno v uličnih in vaških odborih v Ulici Dušana Kvedra, v prenovljenem bloku v Šentjurju so nedavno tega uredili prostore, v katerih zdaj delata tajnika dveh krajevnih skupnosti, in sicer za krajevno skupnost Sentjur-center in okolica. Prav gotovo je pridobitev teh prostorov predpogoj za dobro delo le-teh. In prav z dobrim in živahnim delom v zadnjem obdobju se lahko pohvalita obe krajevni skupnosti. Se pred kratkim krajevna skupnost okolica sploh ni imela svojih stalnih prostorov, krajevna skupnost center pa se je selila iz enega v drug prostor, kar je otežkočalo redno delo tudi krajanom te skupnosti. Z novimi prostori sta ti dve krajevni skupnosti pridobili tudi primeren prostor za večje in manjše seje, na katerih se zdaj krajani redno dogovarjajo o svojem delu. Posebej velja povedati, da ima zdaj krajevna skupnost center 11 uličnih odborov in to ne samo na papirju, kajti le-ti so dejansko tudi dobro zaživeli, kar se zlasti v tem času odraža pri ureditvi stanovanjskega okoliša. O vsaki akciji najprej razpravlja ulični odbor in o svojem sklepu seznani svet krajevne skupnosti, ki ga sestavljajo predsedniki ali pa člani uličnih odborov. Táko sinhronizira-no delo je v zadnjem obdobju pripeljalo do številnih akcij in Šentjur dobiva novo, lepšo podobo. Celotna soseska treh ulic na Pešnici II je zdaj že urejena, za letos pa imajo v programu še ureditev javne razsvetljave okrog blokov v strogem centru Šentjurja. Svoje delo v prihodnje so koncem marca opredelili tudi z novosprejetim statutom krajevne skupnosti. V mesecu marcu pa sta obe krajevni skupnosti, torej center in okolica, letos prvič skupaj slavili svoj krajevni praznik, in sicer 8. marec, kot spomin na ogorčene borbe z nemškim okupatorjem leta 1945 in v spomin vseh padlih v tej bitki. Posameznikom in organizacijam so ob tej priložnosti za njihove posebne zasluge pri razvoju krajevne skupnosti, podelili priznanja. Pomudjmo se z nekaj vrsticami še v krajevni skupnosti okolica, ki je zaradi svoje specifičnosti, saj ji pravijo kar obroč Šentjurja, razdeljena na 5 vaških skupnosti. Krajani so se v samoupravno odločanje zavestno vključili, kar je razvidno iz njihovih vse večjih teženj po hitrejšem razvoju okolice kot celote. Znano je namreč, da je ta krajevna skupnost zaradi svoje geografske porazdeljenosti nastopala v gospodarskem in družbenopolitičnem razvoju dokaj neenotno. Zaradi preteklih teženj po hitrejšem razvoju samega Šentjurja, je.razvoj te krajevne skupnosti tekel počasneje. Prav gotovo je temu vzrok tudi struktura prebivalcev, ki je še do nedavnega bilo v večji meri kmečko. Z uvedbo krajevnega samoprispevka so se stvari v marsičem obrnile na bolje. MATEJA PODJED KOMUNISTI CELJA O PLANIRANJU Predlog, da naj funkcijo sekretarja sprejme Aleš lic Uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega planiranja nedvomno sodi med najpomembnejše naloge Zveze komunistov, so na torkovi seji poudarili člani občinske konference Zveze komunistov v Celju. Kajti prav sistem družbenega planiranja predstavlja temeljni instrument, preko katerega delavci resnično uveljavljajo sistem samoupravnega združenega dela, uveljavljajo pa ga tako v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in vseh ostalih družbenopolitičnih skupnostih. Jasno pa je, da pri tej pomembni in v svojem bistvu razredni nalogi ne gre poenostavljati vloge subjektivnih sil ampak zahtevati, da odigrajo vodilno vlogo povsod tam. kjer se uveljavlja položaj delovnega človeka kot nosilca celotnega sistema ustvarjanja in delitve dohodka. Na seji konference so komunisti zato pou darili, da je sprejemanje planskih dokumentov izredno pomembna in odgovorna naloga še posebej zato, ker lahko preko sistema družbenega planiranja delavci zagotavljajo kvalitetno obvladovanje dohodkovnih odnosov, družbene reprodukcije in vseh drugih odnosov, ki iz tega izhajajo. Poleg tega pa je Celje občina, v kateri je še mnogo problemov in neuresničenih interesov delovnih ljudi in občanov. Vsi nosilci samoupravnega in družbenega planiranja morajo zato z vso odgovornostjo pristopiti k delu in dejansko zagotoviti, da bo sprejet srednjeročni plan predstavljal najširši dogovor delovnih ljudi in občanov Celja za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Na torkovi seji konference so celjski komunisti med drugim podprli predloge predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o kandidiranju Sergeja Kraigherja za člana predsedstva CK ZKJ in Alojza Gojčiča za člana predsedstva CK ZKS. Obenem pa so dali celotno podporo predlogu komiteja, naj bi odgovorno funkcijo sekretarja občinskega komiteja ZKS v Celju v bodoče sprejel Aleš lic, dosedanji izvršni sekretar, zadolžen za spremljanje uresničevanja družbenoekonomskih odnosov. Stane Se-ničar, dosedanji sekretar komiteja pa bo v bodoče opravljal delo direktorja celjskih Zlatarn. O predlogu konference za novega sekretarja bodo v naslednjih dneh razpravljale tudi vse osnovne organizacije zveze komunistov v Celju. Na seji občinske konference ZKS so člani tudi soglasno podprli predlog, da bodo namenili polovico poslovnega sklada občinske konference v pomoč potresno prizadetim krajem v Crni gori. DAMJANA STAMEJCIC SVET IN Ml PIŠE IVAN SENIČAR 15 O, NAFTA, NAFTA! Poraba energije v svetu nenehno raste. Vse več je strojev, tovarn, letal in avtomobilov, vse več je ljudi in vsak jo črpa in uporablja po svoje. Energetski viri kakor da nas ne dohajajo. Vodna sila, premog, plin in -seveda nafta. Atomske centrale bodo zapolnile v svetu marsikatero potrebo, vendar pa se s tem ne zmanjšuje pomen starih virov. Potrebno bo izkoriščati tudi sončno energijo in najbrž najti še nove vire. Potrebe po energiji in s tem po nafti so za večino držav v svetu življenjsko nujne. Računajo, da bo svet leta 1985 potreboval na desetine milijonov ton sodčkov surove nafte dnevno. Strokovnjaki močno dvomijo, da jih bodo proizvajalci uspeli načrpati take količine. Računa se, da porabijo Združene države Amerike dnevno do 19 milijonov sodčkov (en sodček drži 159 litrov), dežele Zahodne Evrope nekaj manj kot 14 milijonov sodčkov in dežele Vzhodne Evrope nekaj več kot 12 milijonov. Taka poraba postavlja seveda v težak položaj vse tiste države, ki morajo vso ali večji del nafte uvažati; nesprotno pa v ugoden položaj tiste, ki jim nafta teče iz domače zemlje ali peska. Proizvajalke nafte so to tekočino, ki poganja velik del sveta, podražile tako, da je cena skočila od 3 dolarjev pred letom 1973 na 11,6 dolarja za sodček dve leti potem. Pred kratkim pa od 13,3 na 14,5 dolarja za sodček. To so dogovorjene podražitve. Poleg tega pa smo priča še divjim dvigom cen ali celo preprodaji pod roko. V takih primerih doseže cena sodčka tudi dvakratno ceno. Zaradi tega je razumljivo zatrjevanje držav uvoznic nafte, da bodo skušale omejiti svoj uvoz. Mednarodna organizacija za energijo je že sporočila, da bodo zahodne razvite dežele - razen Francije - sporazumno omejile potrošnjo nafte za pet odstotkov. Podobno razmišljajo po vsem svetu. Naj ob tem ponovim že znane podatke. V Jugoslaviji je bilo ob novem letu okoli 2,2 milijona osebnih avtomobilov, mnogi kupci pa čakajo na nove. Leta 1978 smo pri nas proizvedli 251.705 osebnih avtomobilov, uvozili smo jih 34.500, registriranih (ná novo) pa je bilo okoli 230.000. O. nafta! V KOTIČKU EVROPE Irska republika (70.280 kv. km in nekaj nad 3 milijone prebivalcev) je res na robu Evrope, vendar je svojstvena dežela. Irske izseljence iz prejšnjega in prvih desetletij tega stoletja srečate povsod po svetu - tako kot Slovence. Bitke med Irci in Angleži so trajale kar 700 let, in spori med njimi še niso končani. Irska seje sicer osamosvojila leta 1921, britanski parlament pa je priznal to republiko šele 1949. leta s tem, da si je zadržal oblast nad šestimi severozahodnimi irskimi okrožji. Irska tega seveda ni priznala. Do pred leti je bila Irska le lepa kmečka dežela, navezana na Britanijo v vseh pogledih. Leta 1973 pa je stopila v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in se od takrat izredno razvila. Zdaj ima eno od najvišjih stopenj gospodarske rasti med članicami EGS, in sicer 5-odstotno ali še več. Sjen izvoz hitro narašča. Pri tem pa ima tudi nekaj razvojnih problemov, na primer visoko stopnjo brezposelnosti, saj ima največji porast prebivalstva v EGS. Jugoslavija je navezala diplomatske stike z Irsko pred letoma. Stiki med našima deželama so sicer bili že prej, toda to jih je še pospešilo. Irski zunanji minister je aprila lani obiskal Jugoslavijo, pred dnevi pa je bil tam na uradnem in prijateljskem obisku naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Njegov obisk je bil zelo uspešen in tako smo še z eno deželo poglobili naše sodelovanje in tudi medsebojno razumevanje. Oba ministra in njuni sodelavci so razpravljali o stikih med obema deželama in ugotovili, da so dobri, a da jih je treba še razširiti in popestriti tako v gospodarstvu, kulturi, turizmu in na drugih področjih. Ob razpravi o mednarodnih problemih, ki se jih je v zadnjem času nabralo posebno veliko, pa sta ministra ugotovila podobnost ali enakost stališč. Poudarila sta jugoslovansko-irsko sodelovanje v OZN, v dejavnosti konference o evropski varnosti in sodelovanju, pa tudi pri urejanju naših odnosov z EGS; Irska bo namreč z julijem letos postala predsedujoči v tej organizaciji. Irci so še posebej poudarili, da cenijo dejavnost neuvrščene Jugoslavije v Evropi in v svetu. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 ZBORNIČNI OBISK v KONJIŠKEM KONUSU VEČ POVEZOVANJA! Pogovor o paketu Konusovih novih naložb Na torkovem delovnem pogovoru med delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo je vodil predsednik Andrej Verbič, in vodilnimi predstavniki Konjiškega Konusa, je tekla beseda predvsem o preusmeritvi usnjarske proizvodnje v Slovenskih Konjicah, o uresničevanju sanacijskega programa in o paketu Konusovih usmeritev v nekatere nove naložbe. Dejstvo je, da največji Konusov izgubaš - usnjarna, od letošnjega oktobra dalje v Slovenskih Konjicah ne bo več obstojala. 2e do sedaj se je temu primerno število njenih delavcev skrčilo od 230 zaposlenih na 110. Skladno z ukinitvijo usnjarske proizvodnje v Slovenskih Konjicah, pa se bo proizvodnja, zlasti telečjega usnja, prenesla in specializirala v Konu-sovem tozdu v Ljutomeru, kjer bodo zgradili tudi manjšo tovarno za predelavo usnja, ki naj bi začela proizvajati že v letošnjem septembru. Konusova temeljna organizacija združenega dela v Lenartu se bo združila z zreškim Uniorjem, izvedeni pa so že bili vsi potrebni referendumi v obeh kolektivih. Kakšnih 80 delavcev iz tega tozda se bo ob priključitvi priučevalo tri mesece na posebnem tečaju. Za novo naložbo gre tudi v tozdu Majšperk, kjer bo v bodoče tekla zaokrožena proizvodnja hišne obutve, predvsem za potrebe domačega trga. V Ločah pa bodo proizvajali nekatera zaščitna sredstva v poslovnem sodelovanju z zagrebškim Rizom ter uvedli manjši novi proiz vodni program za potrebe čevljarjev. Trenutno Konus potrebuje še zadnja soglasja Ljubljanske banke temeljne banke v Celju, katere izvršilni odbor bo zasedal v teh dneh. Soglasje inštituta Ljubljanske banke za kredite pa že ima. Glede na nove pogoje in zaostritev pri uvozu opreme za devizna sredstva seveda lahko priijakujemo določene težave, prav tako je odkup licence za provine tudi po svoje otežkočen. No, v Konusu upajo, da bodo za svojo ambiciozno usmeritev vendarle dobili vso potrebno podporo in soglasje. Končno njihov paket usmeritev v nove naložbe, preosnovo proizvodnje in uresničitev zadnje faze sanacijskega programa njihovega usnjarstva podpira tudi slovenska Gospodarska zbornica. Na pogovoru v torek je bila močno poudarjena potreba po večjem povezovanju in usklajevanju proizvajalcev usnja s predelovalci, zlasti čevljarji. To bi nedvomno pospešilo hitrejše uresničevanje novih naložb, tudi Konusovih. Za takšno sodelovanje je še posebej zainteresiran tržiški Peko, pa tudi ostali slovenski čevljarji kot sta Alpina in Planika. Največjemu med njimi, Peku, namreč vseskozi primanjkuje domačih surovin, nadaljnja usmeritev usnjarskih proizvajalcev kot na primer Konusa v izvoz, pa bi ga v oskrbi z domačim usnjem spravila še v večjo zadrego. V bitki za devize in izvoz bo treba torej še več sodelovanja in povezovanja, pa tudi več solidarnostnega zdru- ' ževanja sredstev, znanja in skupnega odločanja o usmeritvah v nove naložbe v vsej usnjarsko-predelovalni panogi našega gospodarstva. Ob dejstvu, da v Slovenskih Konjicah ukinjajo us-njarno, so še posebno težo dobila vprašanja čistejšega okolja. Pri tem se na splošno kaže povezati z domačimi proizvajalci. Tako se zreški Unior odloča za proizvodnjo čistilnih naprav za manjša mesta in urbane sredine. Konus naj bi se pri uresničevanju ekoloških obveznosti po mnenju Andreja Verbiča bolj povezal z njim. Na pogovoru so ponovno oživili idejo o večjem povezovanju s Ko-strojem, pri čemer bi lahko izkoristili znanje in izkušnje usnjarskih strokovnjakov Konusa. MITJA UMNIK POMEMBEN JE ODLOK Nista še minili dve leti, kar smo v tedniku objavili sliko, zelo podobno tej in pod njo zapisali: »Golovec 77«. Razlika je bila morda le v tem, da je tedaj bilo na posnetku še prav dobro videti napisne opozorilne table, na katerih je zelo strogo besedilo prepovedovalo kakršno-koli odlaganje smeti, zemlje in drugih materialov in sicer po občinskem odloku tem in tem. Nadležne napisne table so sedaj preprosto zasuli. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko odgovornih oseb je bilo po strogem občinskem odloku tem in tem za kršitve kaznovanih. Stavimo, da nobena? B. S. SLATINSKI STEKLARJI RAZDVOJENOST V DOMAČI HIŠI Steklarska šola poudarja veljavo šolske skupnosti Vprašanje, na kakšno pot naj se poda slatinska steklarska šola, ki v dobršni meri vzgaja kadre za slovenske steklarne, je v Rogaški Slatini v zraku že kar šola obstaja. Gotovo je le to, da bi po nekakšni logiki morala zaživeti življenje skupnosti slatinskih steklarjev, četudi je izrazito izobraževalna ustanova, ki pa vendarle temelji na ozki povezanosti s steklarno, ki ji tudi daje kadre za izobraževanje. Prepreke so več ali manj premostljive, saj jim je najtežje razrešiti statifsna vprašanja šole kot izobraževalne organizacije, torej vprašanja nerešenega financiranja praktičnega pouka. A to bržkone ne bi smel biti problem, ki bi ga moral razrešiti samoupravni sporazum o združevanju sredstev vseh slovenskih (in menda tudi jugoslovanskih steklarn) delovnih organizacij te vrste, ki iz te šole črpajo svoje kadre. Razumljivo je, da financiranje steklarske šole ni le stvar slatinskih steklarjev. Del preprek bi seveda rešila tudi dolgo nameravana -in logična posledica samoupravnih procesov - združi tev, ki bi pri smotrni delitvi dela zagotovila boljše delovne in ekonomske pogoje in s tem tudi rezultate. Kolektiv poleg tega pestijo še stare, nepresežene težave: pomanjkanje kadrov, neurejeno vprašanje financiranja praktičnega pouka in že večkrat nameravana, toda ne izvršena prenova šole. Steklarski šolniki sicer pričakujejo, da bodo del teh težav uspeli odpraviti že letos s pridobitvijo dveh strokovnjakov, ki bosta predavala steklarskemu naraščaju, še več pozornosti pa bodo posvetili delovanju šolske skupnosti, ki naj poslej uspešno bije boj z razmeroma slabimi učnimi uspehi, ki pa so odraz stanja, v kakrš- !! nega je šola zabredla. Končno je pomembno tudi to, da bodo letos začeli z izobraževanjem odraslih za povsem ozke steklarske profi- ' le, ki jih slovenske steklarne -krepko potrebujejo. Nekoliko manj obetavna je ugotovitev, da zaposleni v šoli za takšno izobraževanje menda . ne kažejo posebnega zanimanja, bi pa bilo še kako potrebno. Končno pa je to tudi stvar vseh slovenskih in ne'^. le slatinskih steklarjev. Do- ' govarjanje in ne le stopica-nje na mestu bi torej bilo več kot umestno. MILENKO STRASEK USPOSABLJANJE ZA STROKOVNO KADROVSKO DEJA mST Namen tega sestavka je v kratkem obrisu prikazati pomembnost strokovne usposobljenosti in idejne usmerjenosti strokovnih kadrov, ki so v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih poklicno angažirani pri opravljanju strokovnih del in nalog na področju kadrovske funkcije. Ni potrebno posebej poudarjati, da je kvaliteta in učinkovitost opravljanja vsake dejavnosti odvisna predvsem od usposobljenosti kadrov v najširšem smislu in da je to še posebej pomembno pri opravljanju del in nalog na vseh področjih kadrovske funkcije, ki se v delovnih in socialnih okoljih najbolj poglobljeno in najceloviteje ukvarja s kadri in ustvarjanju pogojev za njihov celovit poklicni in osebnostni razvoj. Ta dejavnost je izrednega pomena med drugim tudi zato ker je namenjena ljudem z vsemi njihovimi potrebami in interesi ter njihovo občutljivostjo za eventuelne napake, ki imajo direktne posledice na njihovo počutje in razvoj. Od kadrovskih delavcev in njihove kvalitete ter učinkovitosti dela je v pomembni meri odvisna učinkovitost Samoupravne kadrovske funkcije kot dejavnosti, preko katere se uresničujejo družbena načela in cilji kadrovske politike v delovni in samoupravni praksi. Pomembnost strokovnega dela na področju kadrovske funkcije je opredeljena tudi v posebnem poglavju Družbenega dogovora o kadrovski politiki v celjski občini. Osrednja pozornost je tu namenjena pogojem, ki jih morajo izpolnjevati kadrovski delavci in organiziranosti kadrovske strokovne dejavnosti v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Nadalje je v družbenem dogovoru opredeljena obveza, da bodo podpisniki zagotovili tako kadrovsko zasedbo v kadrovskih službah, da bo na vsakih 150-200 zaposlenih na področju strokovne kadrovske dejavnosti zaposlen en strokovni delavec, usposobljen za strokovna dela s področja ka drovske funkcije. Za uspešno delovanje kadrovskih služb pa seveda ni pomemlj-no samo število strokovnih delavcev, ampak predvsem usposobljenost za opravljanje zahtevnih in kompleksnih kadrovskih nalog, V zadnjih letih smo tudi v SR Sloveniji intenzivneje pričeli z izobraževanjem in usposabljanjem strokovnih kadrovskih delavcev. Izobraževanje za interdisciplinarno strokovno kadrovsko dejavnost izvajajo: Visoka šola za organizacijo dela v Kranju, Višja šola za socialno delo v Ljubljani in Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani in druge višje in visoke šole, ki izobražujejo za tiste profile poklicev, ki so neobhodni za organizirano in kvalitetno strokovno delo na področju kadrovske funkcije (pravniki, psihologi, organizatorji rekreacije, ekonomisti in drugi). Strokovni kadri, ki se v združenem delu poklicno ukvarjajo s kadrovsko dejavnostjo, so v celjski občini združeni v Društvu kadrovskih delavcev, ki organizira strokovne seminarje, posvete in druge oblike usposabljanja za kadrovsko dejavnost. V društvu je danes vključenih 155 kadrovskih delavcev, to je velika večina kadrov, ki se v združenem delu poklicno ukvarjajo s kadrovsko dejavnostjo. Od skupaj 155 članov društva, jih ima 13 visoko, 59 višjo, 51 srednjo in 32 nižjo strokovno izobrazbo. Samo ti podatki pa že dovolj zgovorno kažejo, da bo potrebno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v kadrovskih službah bistveno izboljšati in že intenzivneje nadaljevati s funkcionalnim izobraževanjem ter usposabljanjem kadrovskih delavcev. Samo tako bo delež te sicer mlade stroke v združenem delu pomembnejši in s tem dosežen večji napredek pri skrbi za poklicni in osebnostni razvoj kadrov kot najpomembnejšega činitelja za hitrejšo družbeno ekonomsko in kulturno preobrazbo. JANEZ KAPUN IZGUBE V TOVARNI TRAKTORJEV DREZ VIJAKOV NE GRE Sprejeli so več ukrepov za izboljšanja poslovanja Glede na to, da je temeljna organizacija združenega dela Tovarna traktorjev v Štorski železarni zaključila poslovno leto 1978 s 24 milijoni dinarjev izgube, so delavci nemudoma izdelali sanacijski program in se dogovorili o ukrepih za izboljšanje poslovanja. Ti predvidevajo več načinov in poti, kako letos bolje poslovati, predvsem pa jasno nakazujejo akcije in ukrepe v temeljni organizaciji, delovni organizaciji kot celoti in tudi akcije in ukrepe izven delov .le organizacije. Gre namreč za to, da je izguba v tovarni traktorjev dejansko izraz pogojev, v katerih temeljna organizacija kot finalist določene proizvodnje objektivno posluje. Tovarna traktorjev namreč fi-nalizira svoje končne izdelke s proizvodi osemdeset in več kooperantov širom Jugoslavije. Te kooperantske organizacije pa niso vedno zanesljivi dobavitelji potrebnih izdelkov, celo nasprotno. Mnoge med njimi dobavljajo potrebne traktorske dele z velikimi zamudami, deli so pogosto slabe kvalitete in ob tem zelo dragi. Vse to pa povzroča, da proizvodnja traktorjev ne more steči v obsegu, kot jo planirajo, zastoji v proizvodnji so pogosti in seveda vplivajo na končni poslovni rezultat tozda. Samo kratka ponazoritev: v lanskem letu je montažni trak v tovarni traktorjev stal kar 450 ur zaradi pomanjkanja potrebnih delov. Zaradi tega pa je ta tozd izdelal v vsem letu le 4100 traktorjev namesto planiranih 5400. Izguba v tovarni traktorjev se je povečala tudi zaradi drugih vzrokov. Med drugim zaradi neizplačanih izvoznih premij. Tovarna traktorjev je namreč kar velik izvoznik in zato prejema ustrezne izvozne premije. A te vse prepočasi dotekajo, o čemer priča podatek, da so v lanskem letu zabeležili kar za 2 milijona in 800.000 dinarjev neplačanih premij, kar je izgubo še povečalo. Mnogo preglavic je delavcem tovarne traktorjev povzročilo plačevanje kurzne razlike za kredit, ki ga pravzaprav niti niso dobili. Ljubljanska banka je namreč kreditirala izgradnjo tovarne traktorjev z dinarskim, ne pa deviznim kreditom. V te namene je najela devizni kredit pri zahodno-nemški banki ter ga odstopila Narodni banki. Kljub temu pa morajo v tovarni traktorjev poleg normalnih obresti plačevati tudi kurzne razlike, pa čeprav deviznega kredita niso dobili. Te kurz- re razlike pa so v lanskem le i u znesle za šest in pol milijonov dinarjev. Delavci v štorski tovarni traktorjev ugotavljajo, da bi lahko okrog 10 odstotkov izgub odstranili s tem, ko bi v lastni temeljni organizaciji napeli vse sile, izboljšali organizacijo dela in poostrili disciplino. A to ne morejo storiti vse dotlej, ko bodo delavci res polno zaposleni, k^ti normalno je, da zastoji v proizvodnji rušijo tako organizacijo dela, kot delovno disciplino. Kljub temu pa so se vsi zaposleni v tovarni traktorjev zavzeli za to, da bi uresničili sprejete smernice sanacijskega programa. Prve korake s tem v zvezi so že storili, saj so s Fiatom, ki je najbližji poslovni partner tovarne traktorjev, že našli skupni jezik pri urejanju bodočih ekonomskih odnosov. Sedaj jim preostaja še urejanje odnosov s kooperanti, pri čemer bodo pomagale tudi vse družbenopolitične organizacije in širša družbena skupnost. Ob tem pa se zavedajo, da je edina pot tesno povezana z urejanjem do; hodkovnih odnosov, ki naj bi v bodoče regulirali zapletena razmerja med tovarno traktorjev in njenimi kooperanti. DAMJANA STAMEJCIC št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE VSO SKRB STAREMU GRADU Odslej delegatska konferenca - Rudolf Pibrovec, častni član Ob koncu prejšnjega tedna, v četrtek, 12. aprila, je bil redni občni zbor celjskega Turističnega društva. Skoraj odveč je, če zapišemo, da je uspel tudi ta delovni obračun. Uspel v celoti ne samo zaradi izredne ocene uspešnega dela v minulih treh letih, marveč tudi zaradi razgrnitve problemov, s katerimi se ukvarja in srečuje to društvo. To pa so vprašanja, ki se vselej in povsod nanašajo na Celje, na lepo mesto, njegovo urejenost, čistočo in še kaj. Ko je o dejavnosti društva v zadnjih treh letih govoril predsednik Marjan Ašič, je áe predvsem opozoril na prizadevanja za reševanje ekoloških vprašanj v mestu in občini. Svoje pravo mesto so našli tudi napori za uresničevanje načel prostorskega plana. To je za Celje, kot staro mesto, še posebej aktualno in odgovorno. Društvo je nadalje podpiralo vsa prizadevanja za utemeljene turistične investicije. Največ pozornosti in tudi lastnih sredstev pa je namenilo sanaciji Starega gradu. Društvo je v tem času odštelo za ta dela okoli 300.000 dinarjev lastnih sredstev. Bilo je tudi pobudnik za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sanacijo Starega gradu. 2al, ta prizadevanja vsaj v prvem poskusu niso uspela. Toda, nikjer ne piše, da bi ne mogla v drugem. Med pomebne uspehe pretekle dobe prav gotovo sodi ureditev novih prostorov na Tomšičevem trgu številka sedem. Tu so v društveni mali galeriji polno zaživele tudi likovne razstave. In čeprav gre zdaj že dobro leto samo za turistično društvo, akcije, ki zadevajo olepšavo mesta, niso bile potisnjene ob stran. Celjsko turistično društvo je tudi zdaj močna vest komunalnega in drugega urejanja Celja. To je tista organizacija, ki neprestano opozarja na slabe strani in daje priznanja dobrim rešitvam. Zato ni naključje, če so tudi na občnem zboru obsodili počasnost urejevanja Tomšičevega in Slomškovega trga. »Nismo zadovoljni s stanjem in deli na treh trgih,« je med drugim ugotovil predsednik Marjan Ašič. Celjsko turistično društvo se je tudi v minulem obdobju močno uveljavilo z delom svojih številnih komisij, tako za komunalna vprašanja, za urejanje okolja in podobno. Plodna je bila bera na področju prireditev. V zadnjih treh letih je društvo pripravilo 35 najrazličnejših prireditev, med katerimi so najbolj uspele lanske poletne prireditve. V številu članov ni bilo bistvenih premikov. Vsega skupaj jih je 849, toda žal med njimi zelo malo mladih. Kaže, da društvena dejavnost ni prilagojena interesom mladih. Sicer pa je to vprašanje, ki bi ga kazalo posebej proučiti. Med letošnjimi nalogami vsekakor izstopa skrb za sanacijo Starega gradu. V ko rak stopajo akcije za najboljšo izvedbo Hortikulture 80. Tu ima društvo posebne obveznosti. Kot novost v letošnjem delovnem načrtu bo izvedba turističnega tedna na začetku tako imenovane glavne sezone. Gre za prireditve v nadomestilo poletnih, ki jih bo poslej pripravljala na novo ustanovljena poklicna ustanova. Celjsko turistično društvo pa bo s turističnim tednom razgibalo čas ob vstopu v glavno poletno sezono. In potem še vrsta drugih, več ali manj tradicionalnih obveznosti, kot so turistična in vzgojna predavanja, ocenjevanje okolja in cvetlic, ocenjevanje ureditev v krajevnih skupnostih, izleti, druge prireditve, propaganda in še in še. V tem tudi obveznosti do družbene samozaščite in akcije »Nič nas ne sme presenetiti.« Po besedah podpredsednika Zorana Vudlerja so v mestu ob Savinji več kot pereč problem nočitvene zmogljivosti. Ne gre za to, da bi za vsako ceno gradili nove. Najprej je treba modernizirati stare in potem iti korak naprej. Kako Celje potrebuje nove in ustreznejše prenočitvene kapacitete, potrjuje podatek, da je imelo mesto pred vojno s svojimi tri sto ležišči okoli 20.000 nočitev na leto, zdaj pa jih doseže s 190 posteljami kar trikrat več. In ne gre samo za hotelske zmogljivosti, gre tudi za ustreznejšo kompletno turistično ponudbo. Ta pa je do sti več, kot samo postelja in hrana. Je tudi trgovina, gostinstvo kot celota, obrt, komunala in še in še. Tudi kulturni spomeniki, njihova dostopnost in podobno. In tako je tekla beseda na občnem zboru. Tudi o čiščenju ulic, o smetiščih, ki jih je vse polno, zlasti velika so tista v okolici Podgorja in še kje. Tudi o tem, da je postal Meškov studenec ob Partizanski cesti javna pralnica avtomobilov. V tej zvezi se je uveljavil predlog, da bi naj društvo ta predel uredilo, vsaj tako, kot je bil urejen pred vojno. Občni zbor je sprejel tudi predlog sprememoe pravil. Kot novi društveni organ so potrdili delegatsko letno konferenco, ki bo zasedala tedaj, ko ne bo občnega zbora. V njej bo 56 delegatov. Pri volitvah sta predsednik Marjan Ašič in podpredsednik Zoran Vudler dobila ponovno zaupnico. Sicer pa je v društvenih organih precej novih imen. Konec je imel slavnostno obeležje. Tedaj so namreč za častnega člana društva proglasili Fudolfa Pibrovca in mu tudi tako izrekli priznanje za njegovo tridesetletno delo v celjskem turističnem društvu. Naj ne ostane skrivnost, da je predsednik Marjan Ašič v svojem poročilu pohvalno ocenil tudi pisanje Novega tednika in Radia Celje o delu turističnega društva. Vsekakor lepo javno družbeno priznanje. M. B02IC Celjski Stari grad si zares zasluži največjo pozornost, ne samo zaradi prihodnje hortikulturne akcije, marveč tudi zaradi dejstva, da je najbolj obiskana izletniška točka. Vsako leto grajske razvaline obišče najmanj po 120.000 ljudi. Zato ni naključje, če je Turistično društvo v močni akciji, da skupaj z vsemi zainteresiranimi in pristojnimi reši to vprašanje. Zato je bilo društvo pred dnevi tudi pobudnik širšega razgovora, na katerem je tekla beseda o akciji, ki jo je treba zastaviti, da bo sanacija Starega gradu opravljena v celoti in v čim krajšem času. Prav tako, da bo asfaltiran še preostali del ceste, da bo urejen parkirni prostor, zatem manjša muzejska zbirka na gradu in še kaj. Pobuda je torej tu in skrb za ureditev Starega gradu naj postane skrb Celja kot takega. To ne more in ni le naloga društva oziroma Zavoda za spomeniško varstvo. HORTIKULTURA 80 TO JE NALOGA VSEH! Velika in manjša dela vsepovsod Ni kaj reči, akcija je v polnem teku. V njej ima Občinska komunalna skupnost pomembno mesto in velike naloge. Ne gre samo za tistih več kot 400 črnih točk, marveč še predvsem za druga dela. Rekonstrukcija mestnega peš križišča bo končana avgusta letos. Pri delih nastopajo precejšnje težave. Tudi v tem, da gre za pretežni del ročnih del, da nastajajo težave tudi zaradi nediscipliniranega parkiranja osebnih vozil itd. Gradbišče je parkirišče. Navzlic temu sprejemljivemu opravičilu, javnost ni zadovoljna s poteki del. Slomškov trg bodo predvidoma pričeli tlakovati v za-•^etku maja, medtem, ko naj bi Tomšičev trg prišel na Vrsto konec maja. Za ureditev spodnjega dela Stanetove in Prešernove ulice so načrti naročeni. Izdelani bodo julija letos. Z deli bi lahko pričeli jeseni. Vendar je ta začetek zaradi Pomanjkanja denarja vprašljiv. Ureditev Mestnega parka Poteka po načrtu. Vse kaže, da bo tako imenovana interna otvoritev za letošnji dan •mladosti. Seveda pa bodo jeleni letos in spomladi prihodnje leto z deli nadaljevali. Na Savinjskem nabrežju ^enkrat niso predvidena Večja dela. Predvsem zaradi skorajšnje položitve glavnega kanalskega zbiralnika. Občinska komunalna skup-■^ost pa je uredila postavitev ^ekaj novih klopi, košev za ^fïieti in zamenjavo luči na '^Plavarskem mostu. Dela pri ureditvi mestnih vpadnic potekajo. Nekatera so že končana. Problem je nastal zaradi postavitve drevoreda ob Dečkovi cesti. Ob robu pločnika je namreč več komunalnih vodov. Na vsak način pa je posaditev dreves na tem območju planirana. Tudi Sončni park je postal gradbišče. Zdaj navažajo material za izravnavo platoja. Kaže, da bo letos izravnan na površini okoli 10.000 kvadratnih metrov in da bi v poletnih mesecih že lahko pričeli s prvimi komunalnimi deli. Sicer pa je znano, da bodo dela za ureditev Sončnega parka trajala še nekaj let in da bo do prihodnjega leta šele nakazan, kakšen bo oziroma naj bi bil. V sanaciji »črnih točk« zavzema zdaj glavno mesto zamenjava parkovnih klopi ter delno urejanje zelenic. Tu imajo in bodo imele glavno besedo krajevne skupnosti in hišni sveti. Na sploh pa se pri teh in drugih delih, pri urejevanju zelenic, parkov in nasadov pojavlja kot problem pomanjkanje humusa. Potrebovali bi ga okoli deset tisoč kubičnih metrov, na voljo pa ga bo le polovica. Zato bo treba z zemljo več kot varčevati! Akcija torej teče, toda ali smo v njen voz vpreženi vsi? Tudi organizacije združenega dela, tudi hišni sveti... MB FERIAL NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Sodelovanje med jugoslovanskim turističnim gospodarstvom in Zagrebškim velesejmom dobiva nove oblike in novo vsebino. V času od 20. do 27. aprila bodo na Zagrebškem velesejmu mednarodni dnevi turizma, znani pod imenom Ferial. To bo manifestacija jugoslovanskega tur ;tičnega gospodarstva, ki jo bo spremljalo več aktualnih rireditev, sicer pa vsekakor stična točka ponudbe in iskanja turističnih uslug, prikaz sredstev in opreme za turizem in prav tako za gostinstvo. FERIAL bo zajel šest samostojnih razstavnih enot. Na površini okoli 40.000 kvadratnih metrov, v šestih paviljonih ter na odprtem prostoru, bo prikazal: počitek in dopust, prehrano, hotelsko in gostinsko opremo, opremo za kampiranje, salon nautike in interdise, ali tisto poglavje, ki dobiva tudi s pomočjo elektronike vse večji prostor v turističnem in zabavnem življenju. Zato bo v tem paviljonu moč videti audio-video aparate, opremo za ozvočenje, glasbene avtomate in še in še. FERIAL bodo spremljale še druge prireditve, strokovna posvetovanja, poslovni razgovori in podobno. Na vsak način pomembna predstavitev našega turizma doma in v tujini. DOPUST ALI TURISTIČNO POTOVANJE NA KREDIT Morda boste porekli, da ste dandanes lahko brez skrbi na letovanju, saj sodobni način življenja to tudi zahteva. Tekoči račun in druge ugodnosti Ljubljanske banke - Splošne banke Celje kot vemo niso več novost, a tu je poleg vprašanj KAM in KAKO NA DOPUST ali LETOVANJE (na kateri boste morali odgovoriti in se odločiti kar sami) še eno vprašanje. To je: ali smo tekom leta prihranili dovolj denarja za letovanje ali ne. Morda ste ga potrošili preveč za najrazličnejše nakupe, gradnje ali adaptacije in menite, da se bo zaradi tega potrebno odpovedati zasluženemu dopustu. Ne bodite črnogledi! Tudi na vas misli Ljubljanska banka - Splošna banka Celje, saj vam nudi kredite za dopuste in letovanja po domovini In kakšni so pogoji? Kredit lahko pridobite z mesečnim varčevanjem ali z enkratnim vplačilom depozita. Vplačati morate najmanj tri enake mesečne vloge ali vezati depozit za dobo najmanj treh mesecev. Znesek kredita znaša na podlagi mesečnega varčevanja 200% od privarčevanega zneska. Najnižji znesek je 1000 din, najvišji pa 10.000 din. Obrestna mera za kredit je 11% letno, LB pa obračunava od namenske hranilne vloge oziroma vezanega depozita obresti po 7,5% obrestni meri. Rok za odplačilo kredita je največ 12 mesecev. Ljubljanska banka -Splošna banka Celje izplača kredit virmansko ob predložitvi predračuna ali računa. ŠE JE ČAS ZA NAMENSKO VARČEVANJE in za pridobitev kredita za vaš dopust ali turistično potovanje, ki bo kmalu tu, zato ni nič preurejena misel nanj. Za namensko varčevanje ali za vezavo depozita in sklenitev pogodbe z Ljubljansko banko - Splošno banko Celje pa je ravno pravšnji čas. Ob možnostih, ki vam jih nudimo, dovolite, da vam že sedaj zaželimo tudi kar najbolj prijeten letni oddih ali ugodno turistično potovanje. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 ZRVS CELJE DOSLEDNO K NALOGAM Zahteven program občinske konference Med stalne in najpomembnejše naloge delovanja zveze rezervnih vojaških starešin celjske občine sodi strokovno in idejnopo-litično izpopolnjevanje njenih članov. Če k temu dodamo še delovni program aktiva komunistov, ki so v zadnjih letih občutno pomnožili vrste v tej vojaški organizaciji, pomeni skupek obveznosti do pomembnih družbenih nalog, veliko odgovornost in polno mero doslednosti, da bi te naloge bile tudi opravljene. Program dela občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin celjske občine za letošnje leto v svoji osnovi izhaja iz temeljnih določil zveznega in republiškega statuta ZRVS, vsebuje pa vse polno opravil in nalog, ki zahtevajo določeno pozornost v mejah specifičnih razmer in potreb v občinskem merilu. Na območju celjske občine deluje 25 krajevnih organizacij in 2 aktiva v krajevnih skupnostih ter sekcija upokojenih vojaških starešin, ki delujejo samostojno. V delo so seveda vključeni tudi zdravniki in organizacija ZRVS UJV Celje. OK ZRVS ima več komisij in si cer za splošno vojaško usposabljanje in idejnopolitično izobraževanje, komisijo za družbeno dejavnost, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komisijo za organizacijske in kadrovske dejavnosti, komisijo za informativno propagandno dejavnost, za tekmovanje, šport, rekreacijo in komemoracije, svet aktivov ZK, krajevne organizacije in aktive ZRVS po vseh krajevnih skupnostih celjske občine, krajevno organizacijo pri UJV Celje in celjski bolnišnici brez terena krajevnih skupnosti, ter sekcijo upokojenih vojaških starešin. Praktično se skozi vse leto odvijajo številna predavanja in seminarji z reševanji raznih taktičnih in topografskih nalog. Rezervni vojaški starešine dobro poznajo vsakoletne taktično orientacijske patrolne pohode z reševanjem številnih strokovnih nalog. Letos bo potrebno opraviti tudi redne izpite iz vojaške in politične teorije iz splošnega in strokovnega programa. Nesmiselno bi bilo na tem mestu naštevati vse naloge in opravila iz sprejetega programa. Pomembno je povedati to, da je program dela rezervnih vojaških starešin v celjski občini naravnan v popolnosti v temeljito izobraževanje in v številne družbene aktivnosti. Rezervni starešine niso koristni razvoju naše družbe le po svoji strokovni plati. Mnogi so v službah in tako neposredno sodelujejo v samoupravnem procesu. Tudi tisti, ki so aktivni v krajevnih skupnostih ali pa so že upokojeni. Vsepovsod najdemo člane ZRVS, posebno veliko jih je med aktivisti SZDL. Številna predavanja o samoupravnem položaju, o notranje in zunanjepolitičnih razmerah in druga, pomagajo širiti obzorje pri družbenem delu rezervnih vojaških starešin. Zíto ostaja ta organizacija vitalna, močno vpeta v vse aktualnosti bistvenih tokov družbenega razvoja in zato njen program dela ne sloni le na ozkih strokovnih osnovah, ampak služi širšim družbenim potrebam. Brez doslednega izvajanja seveda ni pravega učinka. Tega se rezervni starešine dobro zavedajo in že letošnja prva predavanjá v krajevnih skupnostih kažejo po udeležbi, da bodo naloge dobro opravljene, saj je odziv dokaj ugoden, drago MEDVED STANE TURK - ŠESTDESETLETNIK V soboto bo dopolnil šestdeset let Stane Turk, znan družbenopolitični delavec in prvoborec iz Celja. Jubilant je zlasti znan med borci, saj je predsednik borčevske organizacije »Dušana Kraigherja« v Celju, zelo dolgo pa je bil kot strokovnjak za promet aktiven v društvu šoferjev in avtomehanikov ter v AMZ »Slavko Slander«. Stane Turk je doma s Studenca pri Blokah na Notranjskem. Vsa družina Turkovih je bila že od leta 1941 vključena v OF. Leta 1942 so Staneta in njegova brata Italijani internirali v Italijo. Po kapitulaciji Italije se je Stane vrnil in s še tremi brati odšel v partizane. Njegov oče je bil med odposlanci slovenskega naroda na Kočevskem zboru. Po vojni je Stane Turk opravljal odgovorne dolžnosti v okrajih Cerknica, Rakek in v Skofji Loki. Od leta 1947 je v Celju, kjer je do upokojitve služboval na oddelku za notranje zadeve. V Celju je vsa leta deloval v družbenopolitičnih organizacijah. Leta 1949 je bil proglašen za udarnika pri odstranjevanju ruševin. Za svoje delo v društvih av-to-moto zveze je dobil več priznanj, med njimi tudi zvezno. Za svoje zasluge med vojno in v povojni graditvi je bil večkrat od likovan. Med drugim je nosilec ordena dela z zlatim vencem. Stane Turk je tudi vzoren družinski oče. Z ženo Emo imata dva sina; starejši Stane je diplomiran strojni inženir, mlajši Igor pa je absolvent strojništva. Oba z ženo, kot tudi sinova, so družbeno aktivni, med občani priljubljeni in spoštovani. Stane je med drugim za politično delo v krajevni skupnosti center dobil tudi priznanje OF. Edino, kar Stanetu Turku v življenju ni dobro služilo, je zdravje. To je tudi razlog, da ob številnih družbenih zadolžitvah po vojni ni uspel dokončati kakšne višje šole, čeravno si je to nad vse želel. Uspešno pa je opravil šolo, ki ji pravimo življenje in delo. Se na mnoga leta. J. KRASOVEC GORNJI GRAD -JOŽE TRATNIK 80 ' LET v sredini marca je v krogu svojih slavil osemdeseti življenjski jubilej Jože Tratnik, upokojeni šolski upravitelj. Rodil se je v Gornjem gradu. O njegovi življenjski poti bi lahko veliko napisali. Ljudje v dolini ga dobro poznajo in cenijo, on pa med drugim odlično pozna zgodovino Gornjega grada. Želel si je, da bi postal učitelj. Ta želja se mu je izpolnila. V prvi svetovni vojni, ko se je šolal v Celju, je moral kot mlad fant na fronto. Tu je doživljal vse strahote vojne. Komaj se je umirila vojna vihra, je stopil med borce-prostovoljce za severno mejo. Postal je Maistrov borec. Po prvi svetovni vojni se je posvetil učiteljskemu poklicu. Dolga leta je bil šolski upravitelj v Gornjem gradu, zraven pa je sodeloval pri raznih društvih. Ko je prišla druga svetovna vojna, ga je okupator kot zavednega Slovenca z družino vred pregnal v Srbijo. Po vojni se je vrnil domov. Našel je izropano domačijo. Lotil se je dela doma in nadaljeval učiteljsko službo vse do upokojitve. Vsa ta leta se je udejstvoval na prosvetnem področju, zavzeto pa je sodeloval tudi pri gradnji planinskega doma na Menini planini. V času po upokojitvi pa je aktiven tudi v Društvu upokojencev, kjer vodi vse posle. Za požrtvovalno delo je sprejel priznanji Občinske kulturne skupnosti ter Planinske zveze Slovenije. Ob 80-letnici mu iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja in sreče. J02E REMSAK CELJE OD KOD NOVI KADRI? Nekaj vprašanj usmerjeiiega izobraževanja Pri Občinski izobraževalni skupnosti Celje je pred kratkim mesto strokovnega svetovalca za usmerjeno izobraževanje zasedel prof., Franc Erjavec. Ne po naključju, saj gre za delovno področje, ki dobiva v zdajšnjem času vse večji pomen. »Čeprav smo se lotili nekaterih novih nalog, gre v bistvu za nadaljevanje dela, ki ga je zač' koordinacijski odbor za us -ìrjanje vpisa. Že lani je Skupnost za zaposlovanje pričela z zbiranjem podatkov namer učencev, kam po osnovni šoli in zlasti še z zbiranjem podatkov potreb delovnih organizacij. Tako imamo zdaj na razpolago podatke za dve leti,« je dejal prof. Franc Erjavec. Podatki, ki so jih zbrali pri Občinski izobraževalni skupnosti se sestojijo iz dveh delov. Tu so namere učencev, absolventov letošnjih osmih razredov osnovnih šol, kam po šoli in tudi potrebe, ki jih izkazujejo delovne organizacije. Natančnost teh podatkov je vprašljiva, navzlic temu pa dajejo zadostno sliko o stanju in seveda problematiki. Namere učencev, kam po osnovni šoli, so le delno odraz želja učencev, na vsak način pa tudi odsev teženj njihovih staršev, okolja, v katerem živijo učenci in ne nazadnje tudi bližine šol, ki omogočajo nadaljnje izobraževanje itd. Tudi kar tiče delovnih organizacij, so podatki o potrebah delno vprašljivi. Zanimivo je, da delovne organizacije potrebujejo več delavcev iz poklicnih šol in manj tehnikov. Razkorak med obema profiloma je zelo velik. Ta razlika tudi govori, da gre v mnogih primerih za ek-stenzivnost gospodarstva. »Sicer pa je očitno, da so potrebe celjskega gospodarstva po novih delavcih neprimerno večje, kot je dejanska velikost populacije v Celju in regiji. Otroci iz celjskih osnovnih šol zapolnjujejo komaj eno tretjino potreb celjskega gospodarstva, vse ostale potrebe krijejo iz širše regije. Toda, tu ni več tolikšnega zaledja. Po vsem tem je očitno, da potrebe gospodarstva po kadrih niso usklajene z dejanskimi možnostmi,« je poudaril prof. Franc Erjavec. »In kaj zdaj, po delu, ki ste ga opravili?« »Na izobraževsdni skupnosti smo pripravili načrt nadaljnjega dela. Najprej bo treba opraviti širšo raziskovalno nalogo, ki bo zajela vsa vprašanja usmerjanja kadrov, hkrati tudi potrebe po kadrih, usmeritev gospodarstva itd. Ta raziskava nam bo odprla tudi pota za boljšo oziroma realno izdelavo srednjeročnega programa. Ne glede na to obveznost se zavzemamo, da dobijo vprašanja usmerjenega izobraževanja čim širši odmev v javnosti. Prav tako, da bi tudi gospodarstvo začelo bolj razmišljati o pridobivanju kadrov. Dalje bi morali takoj pristopiti h konceptu dokončnega organiziranja srednjih šol. Trenutna organiziranost srednjih šol v Celju ne ustreza bodočemu usmerjenemu izobraževanju. Tretja naloga je v zagotovitvi prostorov za poklicne šole. MB ZRVS V SLOVENSKIH KONJICAH BOUŠE OBVEŠČANJE Naloge komisije za informativno-propagandno področje Komisija za informativno-propagandno delo pri občinski konferenci ZRVS Slovenske Konjice je razpravljala o delu in nalogah. Osnovna ugotovitev: premajhna učinkovitost pri obveščanju. Organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin v konjiški občini opravljajo obširno delo pri lastnem usposabljanju, pri usposabljanju prebivalstva za SLO in družbeno samozaščito in še na nekaterih drugih področjih, vendar je o tem delu v sredstvih množičnega obveščanja kaj malo napisanega. Prav tako vse osnovne organizacije ZRVS v občini aktivno sodelujejo z osnovnimi šolami pri • organiziranju in izvedbi obrambnih dni, pri pomoči obrambnim krožkom itd. Za delo v prihodnje so se dogovorili, da komisija za in- formativno-propagandno delo bolj pokriva področja vseh osnovnih organizacij ZRVS, prav tako so za dobro obveščanje bolj zadolžene tudi same osnovne organizacije. Tudi člani občinske komisije bi lahko več objavljali, tako v lokalnih sredstvih obveščanja, kot v republi ških strokovnih revijah in časopisih Naša obramba, TV-15 in Vestnik ZRVS. Glede »notranjega obveščanja« v organizaciji ZRVS so se ogrevali za dve delovni inačici: ali izdajati lastno glasilo, ali pa se vsebinsko vključiti v občinsko glasilo, ki naj bi po načrtih DPO in skupščine občine Slovenske Konjice zagledalo luč sveta še v maju. Končno so se odločili za racionalnejšo drugo inačico, za vsebinsko informativno povezavo z občinskim glasilom. Prav tako se bo informativna komisija ZRVS aktivno vključila v akcijo »Našo obrambo v vsako hišo«. Do sedaj so to revijo naročili za vse člane ZRVS v občini, pa tudi mnoge družine. Upamo lahko, da bo aktivnejše delo komisije za infor-mativno-propagandno delo pri občinski ZRVS Slovenske Konjice pomembneje prispevalo k obveščanju javnosti o delu te družbene organizacije. FRANJO MAROSEK PRIZADEVNI MLADINCI V 2ALCU PA NIČ Mladinska dejavnost v Žalcu je zelo slaba Kovačeva kobila je zmeraj bosa, pravi pregovor in to drži tudi v žalskem primeru. Zanimivo je namreč, da sodijo osnovne organizacije ZSMS iz žalske občine med najbolj aktivne v Sloveniji, kar se med drugim odraža tudi v vsakoletnih akcijah Naš klub, ko posamezne osnovne organizacije osvajajo najvišja mesta v republiki, pa tudi v mnogih drugih uspehih. Prav zanimivo pa je, da osnovna or-g^anizacija v samem mestu v Žalcu nikakor ne more zaživeti. Kaj o tem pravijo Žal- čani sami? ZORAN ZALOKAR:« O sami dejavnosti osnovne organizacije ne vem mnogo. Tako kot verjetno ne večina mladih Žalčanov. Ne vem, zakaj med mladini ni pravega zanimanja za delo. Ce sem popolnoma odkrit mednje sodim tudi sam. Nihče nas ni znal vzpodbuditi za delo, nihče ni nikogar kdaj koli >yOvprašal za mnenje in tako je vse skupaj skoncentrirano na posedanje v gostinskih lokalih.« MILAN BOMBEK: »Zadnje čase je osnovna organiza cija pripravila nekaj akcij, vendar med mladimi zanje ni bilo čutiti posebnega navdušenja. Sam delam v osnovni organizaciji, zdi pa se mi, da nihče več nima pravega veselja do dela, še posebej zato, ker se z vsem skupaj ubada le kakšnih dvajset mladincev in to v mestu, kjer je mladih nekaj sto. Treba bo sestaviti primeren program dela, ki bo zanimiv za vse.« ŠERIF PADŽIĆ: »Doma sem iz Tuzle, v Žalcu pa delam že več kot leto dni. Ne veste, kako osamljeni se počutimo mladi iz drugih repu blik. Vsi se čutimo zapostavljene in ničesar drugega nimamo kot delo, potem ko je ura štirinajst pa ne vemo več, kaj bi. Z največjim veseljem bi se vključili v delo osnovne organizacije, vendar ne vem, komu naj to povem, kam naj se obrnem. Nihče me tudi ni nikdar vprašal, če se želim vključiti v delo. SAŠO PUR: »Predvsem bi morali v Žalcu mladi zastaviti boljši program dela, ki bi bil zanimiv za vse mlade. Ce bi to storili, potem bi bilo problemov, ki se sedaj porajajo in vsi tarnajo, da nihče noče delati. Mislim, da bi lahko prav vsem v Žalcu služili za vzgled mladinci iz Vrbja. Ce oni zmorejo takšne stvari, potem bi jih lahko tudi mi v Žalcu. JANEZ VEDENIK ' Slike: TONE TAVCAR št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 iS. APRIL 1979 OB f 19"'" NJ^UAIIU/II! Vsestranska pomoč s celjskega območja Treslo in podiralo se je Skopje. Tresla in podirala se je Banjaluka. Treslo in podiralo se je Kozjansko. Treslo in podiralo se je Tolminsko^ Še prej se je treslo in podiralo v Makarski. Zdaj je zaropotalo v Crni gori, v Črnogorskem primorju, enem izmed najlepših biserov naše domovine. Zaropotalo je tako, kot še pri nas nikdar doslej. Tresle so se skale in padale. Ljudje so v trenutku v komaj rojenem jutru tiste aprilske nedelje, ko smo pisali petnajstega, ostali pod milim nebom. Ostali v enem oblačilu, brez hrane, brez strehe, s solzami v očeh, strahom v srcih, s trepetom telesa, kaj še bo. Njihovi domovi so se zaradi višje sile, imenovane tudi elementarna nesreča, v trenutku zrušili kot kupček kart. Vse je postalo kup razmetanosti, neurejenosti in bolečine. Pa nismo dolgo oklevali oziroma sploh nismo. Vest o strašni tragediji se je kot blisk razširila po vsej domovini, ki je v trenutku pokazala vso svojo moč v enotnosti in takojšnji pomoči prizadetim. Kljub nedelji, kljub času za vikend in počitek, so se po posameznih mestih, krajih in zaselkih začeli zbirati ljudje in hitro sprejemati odločitve, kako bodo pomagali prizadetim v Crni gori. Tako je bilo tudi na širšem celjskem območju, kjer so se vsi štabi za civilno zaščito sestali že v nedeljskih popoldanskih urah, do konkretnih akcij pa je prišlo v jutranjih urah ponedeljka. Zdaj so povsod pripravljeni, da v vsakem trenutku pomagajo, kar bodo pač ljudje v tistem nesrečnem koncu Jugoslavije potrebovali. Znova je prišla do izraza polna pripravljenost vseh naših ljudi, da pomagajo na najboljši možni način tistim, ki jih kaj prizadene, če se znajdejo nesrečni. Hitra pomoč je najbolj učinkovita. In znova smo dokazali, da znamo hitro ukrepati, hitro in učinkovito pomagati. S to pomočjo pa bomo dosegli, da si bodo tudi prizadeti črnogorski prebivalci hitreje opomogli in lažje vključili v rojevanje novega. Sam tovariš Tito se je aktivno vključil v odpravljanje posledic nastalih v potresu. Sodelavci ga sproti seznanjajo, kako poteka akcija. In ravno v tem je naša največja moč ter garancija, da bomo prebrodili nastale težave. Za današnjo številko Novega tednika pa smo pripravili reportažo iz vseh občin celjskega območja ter preko nje poskušali prikazati, kako so se naši občani in delovni ljudje vključili v solidarnostno akcijo z brati v Crni gori. TONE VRABL CELJE: Takojšnja akcija posameznikov in delovnih organizacij v Celju je ob potresu znova dokazala, kako izredno solidarni znajo biti delovni ljudje Celja v prvem trenutku, tedaj, ko je hitra in učinkovita pomoč najbolj potrebna. Hitrost in učinkovitost sta zagotovila Sv-ît za LO, varnost in družbeno samozaščito ter Občinski štab civilne Zaščite s sestankom v nedeljo popoldne in v ponedeljek zjutraj, ko so se akcijskega razgovora udeležili tudi predstavniki nekaterih večjih delovnih organizacij. Delovne organizacije kot Kovinotehna, Tkanina, TVO Skofja vas, Kovinotehna T in Slovenijašport so prispevale 200 odej, 10 šotorov, 50 spal-fiih vreč, 50 zložljivih postelj }n več kompletnih plinskih kuhalnikov. Tovarna EMO je Poslala kot pomoč prizadetim vagon emajlirane posode v tako imenovanih družinskih kompletih. Zdravstveni center Celje je ^gotovil 300 kompletov krvne plazme, istočasno pa Je pripravil dve zdravstveni ekipi: kirurško (dr. Rado Pi-[ih - vodja ekipe, dr. Vlado Meštrovič, dr. Zlatko Tkalec. Tone Pere, Zorica Suli-8oj, Zdenka Filipič, Ludvik Stopar, Bernarda Hrastnik) in epidemiološko (dr. Vladimir Majer - vodja ekipe, san. tehnik Andrej Peterka, Robert Razboršek, Marija Ro-zenštajn). Za pomoč v Črni gori pa so pripravile svoje strokovnjake tudi druge delovne organizacije kot Razvojni center, Ingrad, Komunala TOZD Vodovod, Nivo, Železarna Store in Cinkarna. Pomagali bodo pri ocenjevanju stanja objektov in pri vodoinstalaterskih ter električarskih delih. Izletnik in Prevozništvo sta poskrbela za prevoz ljudi in materiala na Brnik. Zdravstveni center je ponudil tudi dodatno epidemiološko ekipo. Seveda pa bo pomembna tudi finančna pomoč tako posameznikov kot delovnih organizacij. Zbiranje te pomoči je prevzel občinski sindikalni svet Celje in v ta namen odprl žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva. Številka ZIRO RAČUNA je 50700-849-570. Občinski sindikalni svet je pozval delovne kolektive, da iz skladov nakažejo kot prvo pomoč zneske od 10.000 do 100.000 dinarjev. Temeljna izobraževalna skupnost pa je na šolah organizirala individualno zbiranje pomoči s tem, da bi vsak učenec pri speval deset dinarjev. Izredno pohvalno je, da so se v številnih kolektivih že pred pozivom, torej v ponedeljek navsezgodaj, odločili za takojšen prispevek. Tako so dijaki Ekonomskega šolskega centra sklenili takoj zbrati vsak po deset dinarjev, člani profesorskega zbora pa po sto. Gostinsko podjetje je ponudilo 30.000 dinarjev, za večjo vsoto so se takoj odločili tudi v Zlatarnah Celje, kjer pa so delavci takoj dali pobudo tudi za individualni prispevek v višini sto dinarjev. Veliko je bilo občanov, ki so spraševali, če bo potrebna kri. Pripravljeni so bili takoj odhite-ti na transfuzijsko postajo. Solidarnost in bratstvo jugoslovanskih narodov sta se znova ob tej hudi katastrofi neizmerno potrdila. M. SENICAR LAŠKO: Tudi štab civilne zaščite v občini Laško se je sestal že v nedeljo. Na osnovi poziva republiškega štaba so na seji pretehtali možnosti za nuđenje pomoči prizadetim v Črnogorskem primorju. Sestavili so seznam avtomobilskih stanovanjskih prikolic, ustreznih šotorov, odej in podobnih pripomočkov, ki so na voljo v občini. Hkrati so republiškemu štabu sporočili, da lahko pošljejo posebej izurjeno ekipo za reševalne akcije ob elementarnih nesrečah. J. K. MOZIRJE: Vest o katastrofalnem potresu je udarila. Tudi med ljudi v Gornji Savinjski dolini. In čeprav so bile nedeljske popoldanske ure, so se kaj kmalu, brez posebnih pozivov, takoj zbrali člani občinskega štaba civilne zaščite, izvršnega sveta, občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij. Zdaj ni bilo časa za oklevanje. Na površje je spet stopila stara znanka - solidarnost. Tako so tudi v Mozirju, že v nedeljo proti večeru, na poziv republiškega štaba, kaj hitro ponudili pomoč. Ni šlo za veliko, zato pa za takšno, ki dosti pomeni, ker prihaja od srca in spoznanja, da je treba pomagati. Tako so sporočili, da dajejo na razpolago večje število dek, šotorov in podobne opreme, ki jo prizadeti ljudje na potresnem območju najbolj potrebujejo. 2al, pomoči v obliki strojev za odstranjevanje ruševin in za podobna dela niso mogli dati na razpolago, ker jih nimajo. Vse to, kar so ponudili in še več, čaka. Caka pripravljeno za tiste, ki bodo to pomoč iz Gornje Savinjske doline, iz mozirske občine, potrebovali. MB SLOVENSKE KONJICE: Tudi konjiški občinski štab za civilno zaščito se je v skladu s prvimi navodili republiškega štaba sestal na svoji prvi seji v nedeljo zvečer ob 20. uri. Ponovno so naredili podroben pregled nad materialnimi sredstvi, ki bi jih ob potrebi lahko poslali na potresno območje Črnogorskega primorja. Ugotovili so, da imajo v pripravljenosti 15-člansko ekipo komunalcev in ostalih delavcev, ki so ob elementarnih nesrečah, kot so potresi in podobno, najbolj in najprej potrebni. Prav tako so vzpostavili stalno zvezo z republiškim štabom za civilno zaščito, od katerega so pričakovali predvsem usmerjevalnih navodil in pobud za nuđenje pomoči ljudem in krajem bratske republike Crne gore. UM ŠENTJUR: 2e v nedeljo zvečer, ponovno pa v ponedeljek zjutraj so se v Šentjurju zbrali na izredni seji člani šentjurskega Izvršnega sveta sku paj z občinskim štabom za civilno zaščito, da bi se čimprej dogovorili kako in na kak način bodo pomagali ljudem v Črnogorskem primorju, ki so ostali brez strehe nad glavo. Tako so sprejeli sklep, da morajo vse delovne organizacije v občini takoj eviden tirati možno opremo in material, ki ga lahko odpošljejo na potresno območje. Iz lastnih izkušenj pa vedo, da je tem ljudem potrebna predvsem topla odeja, spalne vreče, počitniške prikolice, sanitetni material in podobno. Akcija, ki jo vodi občinski štab za civilno zaščito in šentjurski Izvršni svet, je v polnem teku. V najkrajšem možnem roku pa morajo vse delovne organizacije opredeliti finančna sredstva, ki jih bodo nakazale na žiro račun republiškega štaba za civilno zaščito. MP ŠMARJE PRI JELŠAH Črnogorskemu primorju, ki ga je zadela velika naravna katastrofa, bodo pomagali tudi v šmarski občini, kjer so se že v nedeljo zvečer sestali na pobudo republiškega štaba za civilno zaščito. Pred tem so v Šmarju pri Jelšah že imeli v rokah ustrezne podatke, kaj lahko potresnemu območju v tem predelu Jadrana nudijo. Odločili so se, da bodo takoj poslali ogroženim dvesto odej, osemdeset spalnih vreč, dvajset šotorov, deset prikolic, ponudili pa bodo tudi posebne pakete za enoteden sko prehrano za sto družin. Zdravilišče Rogaška Slatina se je akciji pridružilo s ponudbo, da takoj pošljejo av-tovlak z mineralno vodo, poleg tega pa so pripravljeni urediti v enem izmed hotelov prebivališče za ljudi, ki so ostali brez strehe, dokler se položaj ne uredi. Glede na to, da ima šmar-ska občina z odpravljanjem posledic potresa precejšnje izkušnje, bodo po vsej verjetnosti poslali v Crnogorsko primorje tudi posebno ekipo vodovodnih inštalaterjev ter ekipo za čiščenje ruševin, če bodo to seveda narekovale potrebe. V ponedeljek se je na izredni seji sestal tudi šmarski izvršni svet, ki se -je izrekel za takojšnjo finančno pomoč ogroženim: Črnogorskemu primorju bodo dodelili 300.000 dinarjev. Kot so nam povedali v Šmarju pri Jelšah pa s tem akcija seveda še ni končana, saj razmišljajo tudi o drugih možnostih pomoči, da bi kar najhitreje bile posledice katastrofalnega potresa odpravljene. MST VELENJE: Jože Melanšek: »Občinski štab za civilno zaščito v velenjski občini je bil mobiliziran v nedeljo ob 16,30 in se je prvič sestal uro kasneje ter začel delati v skladu z navodili Republiškega štaba za civilno zaščito.« Emil Cirar, načelnik občinskega štaba CZ v velenjski občini: »Takoj smo pristopili k delu in se pogovorili glede opreme, ekip za reševanje in ekip za odpravo posledic. O pomoči so v ponedeljek zjutraj na seji skupščine razpravljali tudi delegati vseh treh zborov ter se med drugim tudi odločili za denarno pomoč. Seveda pa imamo pripravljeno tudi ostalo in bomo takoj ukrepali, ko bomo za to dobili navodilo.« TV ŽALEC: v Žalcu se je sestal občinski štab civilne zaščite že v nedeljo popoldne ter sklenil, da pošlje v Crnogorsko primorje precejšnje število šotorov in spalnih vreč, iz občinskega proračuna pa so nesrečnim prebivalcem že nakazali 100.000 dinarjev. Občinski štab civilne zaščite v razširjenem sestavu se je sestal tudi v ponedeljek dopoldne ter sprejel sklep, da v občini takoj pričnejo z akcijo, s katero bi vsi delavci, kmetje, upokojenci in obrtniki namenili enodnevni zaslužek področju, ki ga je prizadel potres. Skupaj bi tako zbrali več kot dva in pol milijona dinarjev. Seveda to ne bo edina oblika pomoči, ki prihaja iz žalske občine. O nadaljnjih akcijah se bodo dogovorili z republiškim štabom. So pa vseeno naročili tudi delovni ekipi žalskega komunalnega podjetja, ki dela v Titogradu, naj takoj krene na potresno področje in naj se vključi v akcijo pomoči. J. V. FRANC VRBNJAK, sekretar aktiva ZK delavcev pri občinski konferenci ZKS v Celju: »Komunisti smo se zbrali na seji v ponedeljek dopoldne ter najprej počastili z minuto molka vse žrtve, ki so izgubile življenje v hudi elementarni nesreči v Crni go-ri.Odločili smo se, da bomo v naši občini delali eno prosto soboto in denar namenili kot našo pomoč za čim hitrejšo odpravo težkih posledic.« V barski luki je po potresu nastal požar. Tanjugfoto 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 JUBILEJ KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA Koncert ¥ жпатопЈи praznika, tudi kakovostno s 732. nastopom je slavil Komorni moški zbor 30-let-nico svojega obstoja v petek, 6. aprila v Narodnem domu pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta SZDL Celje. Dvorana je bila ob slavnostni priliki primerno dekorirana, praznično vzdušje je vladalo med poslušalci, ki so zasedli vse sedeže. Prihiteli so številni prijatelji zbora, predstavniki družbenopolitičnih in kulturnih organizacij, da dajo priznanje zboru, ki je v treh desetletjih ponesel sloves Celja po domovini in daleč preko njenih meja. Prišli so, da uživajo ob poslušanju pesmi, ki jih je Komorni zbor posredoval svojim poslušalcem ob raznih prilikah, koncertih, proslavah, marsikdaj v skoraj dovršeni izdelano-sti. Mladi dirigent Vid Marčen se je s tem zborom prvič predstavil v javnosti na samostojnem koncertu, kar že samo po sebi pomeni odgovorno nalogo. Pripraviti je bilo treba program, ki bi bil dostojen uglednega zbora ter ga naštudirati do najvišje možne kakovosti. Ob vsem tem je poleg starejših, izkušenih pevcev, še nekaj mlajših, ki jih je treba vpeti, jih vključiti v harmonično. enotno barvno celoto, kar pa zahteva dokaj časa. Torej cel kup problemov, ki tarejo dirigenta. Vid Marčen je nalogo dobro opravil. Pri sestavljanju programa ga je vodila misel, prikazati zmogljivosti zbora v različnih smereh, tako v renesansi kot v umetni partizanski in narodni pesmi. Mimo tega je bila želja upoštevati vsaj deloma sodobno ustvarjalnost, zlasti pa tiste komponiste, s katerimi je zbor že vrsto let v prijateljskih stikih, tako npr. Petra Liparja, Slavka Mihel-čiča, Pavla Sivica in Rada Si-monitija. Medtem ko je uvodna Pa-lestrinova »Ave regina« še kazala znake nervoze in nesigurnosti, pa je že naslednja, Gallusova peteroglasna »As-cendit deus« izpričala kvalitete zbora: točne vstope, lepo barvane tenorje, lahno izpete fraze in mogočni zaključni »Aleluja«. Tudi »Bon jour« Orlanda di Lassa je bil prav dober, dinamično diferenciran, morda nekoliko preveč romantičen. Zelo dobro je zvenel Mo-kranjčev Njest svjat« z začetnimi globokimi basi, z občutnim naraščanjem v sredi ni in s pojemajočim zaključkom do izpetega pianissima. V skupini sodobnikov je bila odlična Liparjeva »Odločitev« s preciznimi akcenti, plastično podana in z jasno dikcijo. Prvi del programa je zaključila Ipavčeva »Domovini« s solo-duom Ivana Gro-blerja in Staneta Bizjaka. Dru9i del je bil namenjen najprej trem sodobnikom: Jakob Jež »Verzi«, Pavla Sivica »Zimski počitek« in Danila Svare »Lepo je v vi-gred«. Skladbe so težke ter zahtevajo mnogo vaj in potrpljenja. Vse so bile solidno naštudirane, morda je bila izvedba nekoliko prehitra. Ob koncu so bile priredbe narodnih: makedonska, ruska, srbska in slovenska. Učinkovita »Bratci veseli« v priredbi Ubalda Vrabca je z živim ritmom in z dobrimi akcenti zaključila program. Številne čestitke, mnogo cvetja in aplavza so dvignili razpoloženje v dvorani. Zbor se je oddolžil s tremi dodatki, zadnji je bil »Lucipeter ban«. Komorni moški zbor je izpolnil pričakovanja in s tem dopolnil 30 let svojega izredno plodnega delovanja. Nastopilo je 35 pevcev, med nji mi vrsta mladih, svežih glasov. Seveda ni vse zglajeno. Važno je, da poje zbor muzikalno, fraze so dobro izdelane, intenzivnost izvajanja je dokajšna, polifono tkivo je plastično dodelano. Dikcija je dobra, vokalizacija tudi, le mestoma se pojavi kak oster vokal. Očitno je, da pevci obvladajo tehniko dihanja, da sistematično gojijo glasovno tehniko ter so učinki mestoma zelo lepi, npr. v polglasnem petju. Basi so polno-številni, izdatni, toda ne še povsem enotno barvani. Tenorji so lahki in mehki, le ponekod izstopajo posamezni glasovi. Nedvomno bo dirigent s sistematičnim delom odpravil določene pomanjkljivosti ter bodo »ko-moraši« sposobni uspešno tekmovati z najboljšimi. Solisti Stane Bizjak, Ivan Gro-bler, Leopold Pere in Franci Satler so svojo nalogo lepo opravili ter prispevali svoj delež k uspelemu večeru. Z izbranimi besedami je napovedovala in povezovala program Bogdana Grobelni-kova. Od uvodnih besed do kraja je bil lep koncert, poln prazničnega vzdušja, krona 30-letnega kulturnega po-slanstva. ^^^^^^^ ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKESA MUZEJA V CEUU POLZ PREGANJA KROJAČE Ker krojači navadno niso dokončali obleke ob pravem času, so bili večkrat priljubljena snov za poslika-vanje panjskih končnic. Sličica prikazuje dogodek, ki se je pripetil v krojaški delavnici. Krojači so ravno šivali hlače, ko je v delavnico vdrl polž. Prikazan je kot prava zverina, saj je visok skoraj tako kot krojači. Ko so krojači opazili neljubega gosta, so se pognali v beg. Delavnica je nakazana z vrati in šestimi okni. Tlak je narejen iz plošč. V tem prostoru stoji na desni strani miza. Eden med krojači je pravkar hotel nekaj rezati, zato drži v rokah škarje. Drugi nosi v rokah hlače, tretji pa drži klobuk. Krojač, ki je najbližji polžu se ravno pripravlja, da bo zbežal, vendar ga pri tem ovira delovna miza. Med okni so obešeni kosi še neuporabljenega blaga. Pred mizo leže hlače, ki so enemu od krojačev padle na tla. Slikar s to sličico smeši krojače, ki so se tako ustrašili polža, da so zbežali. V strahu pred zverino so pograbili vsak svoje stvari ter pozabili na neizgotovljeno obleko, ki leži na tleh. Polž naj bi bil kljub svoji poča-.snosti še vedno hitrejši kot krojači. Končnica je bila naslikana leta 1868. VLADIMIR SLIBAR KOMENTAR SAMOVOLJA NIZA V DRUŽBO! Ob vsakdanjem praktičnem delu, kjer samoupravni odnosi kažejo svojo pravo podobo kot zrcalni odsev naših dogovorov, odločitev in našega ravnanja, je na kulturnem področju vse polno razpok. Velikokrat se nam zdi, da hočemo nekaj določenega, ravnamo pa napak in povsem v škodo tistega, kar smo hoteli. V žalski občini smo ob zadnji manifestaciji Naša beseda na Polzeli, kjer so se predstavile s svojimi deli skupine z obsežnimi dramskimi teksti, čuli nemalo kritik ha nove kulturne domove. To iz ust gledaliških amaterjev, ki so si te kulturne hrame najbolj želeli in v njih videli velik del boljših pogojev za svoje sicer ljubiteljsko delo. Na Vranskem je lep nov kulturni dom. Toda oder je ves odet v tapison, tudi odrska tla, ki so povrhu vsega še betonska, v tapison so oblečene stene in menda tudi strop. Režiserji pravijo, da jih je strah (pa tudi ne morejo) pritrditi kuliso na odrska tla. Neakustičnost je poglavje zase. Vzemimo za primer tudi nov kulturni (družbeni, vaški) dom v Letušu. Pri ureditvi zunanjosti se jim je tako mudilo z marmorjem, da so pozabili na garderobe ob odru in na dimnik ter gretje. Skoraj neverjetno se mimobežnemu opazovalcu zdi, da je lahko priča takšnim »pogruntavščinam« v tem času, ko vendar ni treba skopariti s strokovnimi silami in bi zadostovalo ustrezno postavljeno vprašanje na pravem mestu in ob pravem času. Ne! Veliko takih domov po naši ljubi Sloveniji ima v svoji končni podobi takšne »lepotne«, pa tudi funkcionalne napake, ki so sad trdoglavosti, nerazgledanosti, samovolje! Nov kulturni dom bodo gradili tudi v Žalcu. Menda so si za vzor vzeli tistega v Krškem. Gledališki strokovnjaki so ga že ocenili kot izredno neprimernega. Ali ni velika škoda spreminjati domove, ki stanejo težke milijone, v navadne konferenčne dvorane. Poznamo pa tudi drug primer: podi učno srečanje gledaliških skupin, ki bo letos prihodnji teden v Ločah, bi naj bilo na predlog področnega združenja v novem kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah. To je pomembna kulturna prireditev in tudi za posamezne skupine bi bilo priznanje, če bi lahko nastopile na primernem odru. Pa so se v dogovorih pričela trenja in to na osnovi zahtev predstavnikov ZKO Šmarje, ki se najprej niso strinjali s časovnim razporedom, niti s stroški, ki seveda nastanejo s tako prireditvijo, nazadnje pa jim je za izgovor služilo celo občinstvo, češ, kje ga vzeti za šest večerov? Kakorkoli že, takšno prireditev bi morali pograbiti z obema rokama. Že zaradi tega, da bi ravno to občinstvo (ki ga radi kar naprej podcenjujejo in si dovolimo govoriti v njegovem imenu) privabljali cel teden v njihov dom, v hišo njihovih žuljev in znoja. Saj dramska dejavnost v šmarski občini milo rečeno dremlje. Kaj je primernejšega za obujanje, izzivanje, za drega-nje iz nedejavnosti, kot takšna manifestacija in nenazadnje tudi čast, da neko občinsko središče spozna najboljše dosežke na amaterskem dramskem področju celega območja! Konjiški občini ni težko, niti izpod časti, da že tretje leto zapored gosti tiste, ki so se ljubiteljsko, pa vendar zavestno in odgovorno lotili plemenitega dela. Naj ta primer služi v razmislek vsem, ki s svojo ležernostjo, svojevoljo in mentaliteto linije najmanjšega odpora, sadijo cvetke v tej družbi, ki ji ne morejo biti ravno v okras. DRAGO MEDVED OBMOČNA NAŠA BESEDA 79 V CELJU IN GLEDALIŠKE SKUPINE V LOČAH NAŠA BESEDA 79: SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE NEDELJA, 22. aprila ob 18.00: Otvoritev, nato Plesno gledališče Celje: Triptih. PONEDELJEK, 23. aprila ob 9.00: OS Šempeter: Skrjančki polja cvet... OS Žalec: Hokus pokus z Rdečo Kapico in druge težave z gledališčem. Ob 12.00: Gimnazija Celje: Ograjeni pašniki življenja. Mladinski klub Celje: Odlomek iz Kavkaškega kroga s kredo Berta Brechta. Zdravstveni šolski center Celje: Kaj je ostalo. Ob 18.00: Mladinsko gledališče Radeče: Iz roda v rod duh išče pot. Dijaški domovi Celje: Groteska naša vsakdanja. Ljubljanska banka Celje: Rdeči cvet. PIONIRSKI DOM: Ob 16.00: I. osnovna šola Celje: Prodajamo za gumbe. OS Šmartno v Rož ni dolini: Krtačka zobačka. TOREK, 23. aprila ob 12.00: SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE: OS Veljka Vlahoviča Celje: Cicibano-vo okno v svet. Plesno gledališče Celje (najmlajši): Crka do črke. OS Petrov-če: Prva ljubezen. PIONIRSKI DOM: Ob 16.00: Oder Majde iz Pliberka: Hiša tete Barbare. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE: Ob 18.00: Mladinska skupina Šentjur pri Celju: Ura za pesnika. Pedagoški šolski center Celje: Internat. Pedagoški šolski center: Enka razred. OS Veljka Vlahoviča: Misel v zelenem (Lorca) in solistični nastop Iris Saver-nikove (balet). GLEDALIŠKE SKUPINE: KULTURNI DOM V LOČAH PRI POLJČANAH PONEDELJEK, 23. aprila: vse predstave ob 19.00: KUD Šmartno ob Paki: Musical za dobro jutro. TOREK, 24. aprila: KUD Svoboda Polzela: Metež. SREDA, 25. aprila: Mladinska skupina Vrbje: Ščuke pa ni. ČETRTEK, 26. aprila: KUD Zarja Trnovlje: Svejk v drugi svetovni vojni. PETEK, 27. aprila: KUD Marjan Rap Loče: Skupno stanovanje - predstava bo v kulturnem domu v SLOVENSKIH KONJICAH! SOBOTA, 28. aprila: AG Žele-zar Celje-Store: Arzen in stare čipke. Zaključek srečanja. V programu srečanja gledaliških skupin bosta nastopili tudi dve skupini iz programa Naša beseda in sicer OŠ Petrovce: Hodi de bodi ali dve vedri vode in mladinska skupina iz Rečice ob Savinji s komedijo Kaj se je zgodilo v družini Savič. KVARTET TONETA JAÑSE JAZZ JE IZRAZNOST Tone Janša je pionir jazz kulture pri nas Tone Janša bi moral s svojim Jazz Quartetom nastopiti v. Celju že v začetku februarja, pa je bil koncert zaradi objektivnih težav preložen. Takrat je bil tudi gost v studiu Radia Celje, kjer se je pogovarjal z glasbenim urednikom Franč-kom Pungerčičem. - Nastop Jazz kvarteta Toneta Janše bo verjetno prvi koncert tovrstne glasbe v Celju. Kako se počutiš pred nastopom, ko ne poznaš publike, ki te posluša in kako poskušaš vzpostaviti stik s poslušalci? »Veseli me, da bomo prav mi tisti, ki bomo z našim nastopom začeli ustvarjati nekako zaledje za jazz tudi na celjskem področju. Prepričan sem namreč, da je povsod določen krog ljudi, ki jih jazz zanima, nimajo pa priložnosti, da bi ga slišali v živo. S tem nočem reči, da v Celju ni ljubiteljev in poznavalcev jazza, saj je Celje dalo več odličnih glasbenikov. Ne bojim se, da ne bi mogel vzpostaviti stika s poslušalci. Dobra glasba je tista, ki najhitreje premosti razlike in izbriše predsodke.« - Ocene tvojega glasbenega delovanja so izredno ugodne, saj te prištevajo med vodilne jazz glasbenike v Jugoslaviji. Kljub klasični zasedbi kvarteta, pa je jazz, ki ga igrate sodoben, napredno usmerjen...? »Res je. Kritiki pravijo, da sem s svojo glasbo »korak naprej« in to me postavlja v položaj pionirja na slovenski jazz sceni. Težava pa je v tem, da publika pri nas nima svoje jazz tradicije in da je izredno težko premagati odnos do novosti. Naša zasedba je klasična in zaenkrat še ne mislimo na elektronske pripomočke, čeprav so ti pri določeni populaciji priljubljeni. Dokler bom fizično zmogel bom ostal kar pri ta kem načinu Igranja, ki ga gojim zdaj.« - Jazz ima sorazmerno ozek krog poslušalcev, ki so toliko bolj navezani nanj. Kaj tebi pomeni biti glasbenik? »Glasba in s tem tudi jazz je komuniciranje. Namesto da bi govoril, igram. In nekateri vedo kaj hočem povedati s svojim igranjem. Razumejo moj jezik izražanja. To pa je tudi cilj mojega igranja. Da začutim odziv, sodelovanje tistih, ki jim igram. Kvartet v katerem igram, je tisto kar v glasbi počenjam s srcem in mi je dejansko hobi ali konjiček. Redno sem namreč zaposlen v Plesnem orkestru RTV Ljubljana kjer igram saksofon.« - Ko si že omenil, da si zaposlen na RTV Ljubljana, bi prosim razložil zakaj so tvoje plošče izšle pri drugih produkcijah in ne pri produkciji v lastni hiši? »To me vsi sprašujejo. Ce bi rekel, da je to stvar samo enega človeka, bi povedal premalo. Zato naj rečem samo, da nismo našli skupnega jezika. Verjetno so bili nekateri mnenja, da plošče s posnetki jazza ne bi šle v promet, ker to pač ni komercialna glasba. No za svojo prvo ploščo lahko trdim, da j^ našla svoje kupce in s ten^ dokazala, da je tudi pri nas precej zanimanja za tovrstno glasbo.« Koncert kvarteta Toneta Janše bo v ponedeljek v dvorani Narodnega doma. Saksofonist Tone Janša med nastopom. (Foto: Janez Klamenčič) št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 DOPOLDANSKI IN POPOLDANSKI PRAZNIK PIROTEHNIČNA ZGODBA OB TIRIH Uspešna premiera jugoslovanskega filma Dvoboj za južno progo ob prazniku železničarjev. Dvakratni navdušeni pozdrav ustvarjalcem filma, dopoldne še prisrčna slovesnost v unionski dvorani Vsem tistim, ki že sedmo leto pripravljamo osrednjo slovensko filmsko manifestacijo teden domaČega filma je najbolj toplo pri srcu, ko čujemo uvodno melodijo iz filma Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Urban Koder. In večkrat v letu, ko se to zgodi, lepše je. Ne samo zaradi te melodije, ampak zaradi dejstva, da je spet film več na našem platnu, spet priložnost več za spoznavanje novega otroka jugoslovanskega filma. Železničarji so za svoj praznik v tem svečanem, »proslavljajočem« delu izbrali »pravi tir«. Omogočili so svojim delavcem in vsem drugim občanom ogled filmov (v enem tednu), ki so nas po vsebinski plati kakorkoli vezali na železne tire, na to prastaro železno cesto, ki si v sedanjiku skuša utirati hitrejše in sodobnejše proge svojega in seveda tudi skupnega družbenega razvoja. Svečana premiera je bila v petek. Najprej dopoldne, ko so se v unionski dvorani zbrali železničarji in prejeli za svoje deset in dvajsetletno delo priznanja. Sledila je projekcija jugoslovanskega filma Dvoboj za južno progo, ki se prvič jugoslovanski javnosti predstavil v Pu-Iju. Medtem, ko je v dvorani tekel filmski trak po velikih projekcijskih kolutih, je pristalo na mariborskem letališču letalo z dvema gostoma iz Beograda. Z režiserjem filma Zdravkom Velimirovi-čem (pred leti smo videli ob TDF njegov film Derviš in smrt) in igralcem, dobrim znancem velikih in malih ekranov, Dra-gomirjem Bojaničem Gidro. Prvič je bil v Celju s pokojnim režiserjem Torijem Jankovečem ob premieri filma Rdeča zemlja. Po prihodu sta ujela še toliko časa, da sta uspela priti v dvorano ob koncu filma, kjer so ju železničarji iskreno in toplo pozdravili. Gidra je potem celo pomagal deliti priznanja... Bil je skratka prisrčen prizor in celotno vzdušje (v dvorani so bili tudi osnovnošolci s po-lulske šole) je bilo tako, kakršnega ne doživimo pogosto. Zvečer je bila še ena predstavitev filma, za vse. Spet topel sprejem režiserja Zdravka Velimiroviča, ki je gledalcem v polni meri postregel s številnim in pogostim grmenjem ob progi. Gidra je znal spet biti resen, pa navihan in sploh tak, kakršnega poznamo v številnih filmskih in televizijskih delih. Predstavnik železničarjev celjskega Železniškega vozišča Ivan Zelenšek je oba gosta po filmski projekciji pozdravil in jima izročil simbolična darila. Železničarji so izjavili, da si podobnih kulturnih prireditev še želijo in bi bilo dobro razmisliti o načrtih sodelovanja s Tednom domačega filma že za prihodnje leto. LETOŠNJA DRUGA PREMIERA Dvoboj za južno progo je letošnja druga premiera TDF. Prva je bila ob kulturnem prazniku slovenskega naroda, ko smo videli enega najboljših domačih filmov Trenutek in sta Celje obiskala reži ser Stole Jankovič in igralec Velimir Živoj ino vič - Bata. Tako skuša TDF uresničevati zamisel, naj ne bi bile svečane premiere jugoslovanskih filmov samo v mesecu novembru. Odlična zamisel sodelovanja železničarjev s stalno kulturno manifestacijo v Celju, ki presega celo republiške meje, je vredna vse podpore. Gre za očiten primer sodelovanja med takoimenova-nim Gospodarstvom in kulturo, ki v mnogih primerih ostaja zgolj na kratkotrajnih stikih, ob priložnostih različnih jubilejev itd. Omenjeni primer je drugačen. Delavci na železnici v vseh tozdih in tudi v TTG imajo težko delo. Njihov vsakdanji delavnik je vezan na mnoge odgovorne službe, opravila, ki ne vprašajo za čas, vremenske razmere in trenutno počutje delavca. Vsak človek potrebuje sprostitev, tudi duhovno bogatitev, zabavo. Vse to zajema v svoji vsebini kultura. Reakcije železničarjev ob minulem »Tednu filmov na tirih« so več kot očitne. Željni takšnih in podobnih prireditev, so pripravljeni po načrtni in samoupravni poti v dolgotrajnejše sodelovanje. Tudi to je uspeh kulturne akcije. CELJSKI MUZEJ IN STARI GRAD_ Zdravko Velimirovič in Dragomir Bo-janič - Gidra sta si naslednji dan po premieri ogledala Pokrajinski muzej. Bila sta navdušena nad tolikšno zapuščino in mogočnostjo zgodovinskih dogodkov na območju nekdanje Claudie Celeie in poznejšega srednjevaškega Celja mogočnih Celjskih grofov. Zato ju je pot vodila tudi na Stari grad, kjer sta naravnost ostrmela nad monumental-nostjo zidov, ki so v svoji sivini, pa tudi razžrtosti, skrivali prenekatero skrivnost preteklosti. Grad je bil posebno všeč režiserju, saj pripravlja film iz srednjeveških časov, pa ne more najti-ustreznega mesta za snemanje. Celjski grad ga je pričel pritegovati zaradi svoje markantne pojave, pa tudi zaradi tega, ker je dostopen z vsemi sodobnimi prometnimi sredstvi. SLOVO OBLJUBE Celje sta gosta zapustila z najlepšimi vtisi. Ne samo zaradi spoznanja, da je to mesto, ki se širi in razvija, ki na zunaj, po fasadah oznanja svoj razvojni razcvet, ampak zaradi spoznanja, da ljudje v tem mestu vendarle skušajo z vso vztrajnostjo, zmožnostmi in sposobnostmi spajati bogato dediščino pret-klosti s klicem in dolžnostjo sedanjosti. Pomemben člen v tej verigi prizadevanj je tudi dobra in zavestna volja celjskih železničarjev, ki s trdim delom na tirih povezujejo svoje žulje v smiselno celoto kulturnega, človeka vrednega življenja. Zato sta ob slovesu na ljubljanskem Brniku morala obljubiti, da se še vrneta svoje novo delo preverjat v Celje. V imenu železničarjev celjskega železniškega vozlišča jv. ZJ.avk« Veli miroviča in igralca Bojaniča - Gidro pozdravil Ivan Zelenšek. Beograjska gosta sta obiskala tudi studio Radia Celje in se zanimala za radijsko delo Trenutek sproščenosti na celjskem Starem gradu 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 V CELJSKI VOJAŠNICI NOVI MLADI VOJAKI Slovesnost na dvorišču vojašnice ob začeticu pouica »Pozivamo vas na svečanost u povodu svečanog početka obuke vojnika koja se održava dana 16. 4. 1979 godine, sa početkom u 8 časova u krugu kasarne »Jože Menih Rajko«. Drugarski pozdrav!« Takoj ob tem vabilu, ki smo ga z veseljem prejeli v redakciji, je treba povedati, da je to ena izmed novih oblik, kako vrata vojašnic še bolj odpreti in približati »začasne« občane Celja mlade vojake iz vse Jugoslavije civilnemu prebivalstvu. Prej je bilo v navadi, da so v vojašnicah pripravljali svečanosti samo ob izreki svečane zaobljube, zdaj pa so se odločili, da pripravijo svečanost tudi ob začetku vojaškega pouka mladih fantov, ki so pred dnevi prišli v Celje in oblekli vojaško uniformo. V naslednjih mesecih bodo poskušali dobiti čimveč znanja, da se bodo lahko učinkovito in hitro uprli morebitnemu sovražniku. Bilo je v ponedeljek zjutraj na dvorišču vojašnice »Jože Menih Hajko«. Jutro se je kapalo v soncu in okrasna drevesa so začela dobivati prve svetlo zelene lističe. Fantje so stali v dolgih ravnih vrstah, ob njih pa stareši ne, njihovi novi učitelji. Zbrali so se tudi mladinci celjskih šol pa predstavniki družbenopoličnih organizacij, zveze borcev in drugi, vsi pa v želji, da prisostvujejo začetku vojaškega pouka nove skupine mladih fantov. Sledil je mimohod zastave, strumen korak vojakov in seveda spoštljiv pozdrav zastavi. V imenu komande vojašnice je vse vojake in goste pozdravil Dragan Radulovič. Zal je moral tokratni uvod začeti z žalostnima novicama in takoj zatem so vojaki, starešine in gostje z minuto molka počastili spomin na umrlega revolucionarja Dju- ra Pucarja in se poklonili vsem žrtvam, ki so izgubile življenje v hudi nesreči - potresu v Crni gori. Dragan Radulovič: »Dragi mladi vojaki, danes začenjate s poukom, v katerem se boste usposobili za takojšen in učinkovit odgovor na morebitni napad svražnika. Prvi del pouka bo trajal sedem mesecev in bo imel tri faze. V prvi bo splošni pouk, v drugi pouk specializiranih predmetov in v tretjem delu kombinacija obeh. 2ehmo, da se dobro izučite v vojaških zadevah, da pridobite na telesni pripravljenosti in splošnem znanju ter da si okrepite moralnopolitično zavest. Vse komponente skupaj predstavljajo dobrega vojaka in dobrega državljana Titove Jugoslavije, ki je vedno pripravljen ukrepati tako, da brani težko pribo-jeno med zadnjo vojno. Celje je mesto, ki že vrsto let izredno uspešno sodeluje pripadniki JLA in mi z njimi. Vrata sodelovanja so nam povsod odprta! Plodno je sodelovanje z delovnimi organizacijami, mladino, občani v krajevnih skupnostih in zaselkih. Na vas je naloga, da to sodelovanje nadaljujete in seveda dodate tudi svoje za še večjo krepitev prepo-trebnega sodelovanja. Želim vam prijetno bivanje v mestu, ki ga boste v naslednjih mesecih lahko dodobra spoznali, kot tudi njegovo lepo okolico.« Iz vseh grl prisotnih vojakov je zadonel gromek »hvala«. V imenu celjskih družbenopolitičnih organizacij in občanov je vojake pozdravil podpredsednik Občinskega sveta ZSS v Celju Albin Co-celj: »Želim vam v imenu vseh občanov Celja in družbenopolitičnih organizacij ter zlasti mladine prijetno bivanje med nami ter da bi v vojašnici resnično pridobili veliko znanja za varovanje miru. Zlasti pa nadaljujte že dobro ,uhojeno' s odelovanje z mladimi v naši občini.« Po uradnem delu so starejši vojaki »novincem« kar na dvorišču razkazali nekaj orožja in drugih predmetov, s katerimi se bodo v naslednjih mesecih do podrobnosti seznanili v učilnicah in na poligonu. Najprej bo sledilo obdobje »prilagovanja«, nato kar kmalu svečana zaprisega, potem pa bo šlo seveda najbolj zares. Mladim fantom smo obljubili, da jih bomo kmalu obiskali in se potem kaj več pogovorili, kako so se vživeli v novo okolje, m ed občane Celja in okolice. kako napredujejo pri vojaškem pouku, kako sodelujejo s starešinami. Prepričani smo, da bo vse najboljše. Tako, kot je bilo pri vseh prejšnjih generacijah, ki so del svojega življenja tudi preživele v Celju in to tistega življenja, ki je izredno pomemben iz dveh razlogov: prvič, da v vojaški uniformi nadaljujejo tradicije Titove vojske in drugič, da se resnično usposobijo tako, da vedno in povsod pa v vsakem trenutku branijo naš mir in našo zemljo. TEKST IN FOTO: TONE VRABL Takoj po uradnem aeiu so se fantje, ki nosijo vojaške uniforme nekaj več kot deset dni, začeli spoznavati s tistim, kar bodo podrobneje spoznali v naslednjih mesecih. Skupina posluša in si ogleduje, kaj predstavljajo »veze« in njene naprave. Starejši vojaki so bili dobri razlagalci, to pa pomeni, da so pouk dobro opravili. vi pozdrav zastavi, pod katero se bodo mladi fantje, zdaj vojaki pripravljali, da esničijo globoko Titovo misel: »Više znoja u miru, manje krvi u ratu!« PRODAJALEC, POTROŠNIK, REKLAMACIJE ODNOS, KI TO VEDNO NI! Kaj storiti, da bi tudi na tem področju prišlo do potrebnega reda? Velikokrat se zgodi, da potrošnik nekaj kupi in doma opazi, da je »tisto« z napako, poškodovano ali kako drugače ne ustreza tistemu, kot bi moralo. Začne se dolga pot, kako tisti predmet zamenjati in dobiti ustreznega. Redkokdaj je pot »imenovana reklamacija« takoj uspešna, zlasti pa še tam, kjer bi jo morali takoj in prvi rešiti. Ob vsem tem pa je zanimivo, da se morebitne napake kasneje le odpravijo, samo izgubiti moraš nekaj časa več, kot bi ga sicer, če bi ti ugodil takoj tisti, ki je celotno stvar »zakuhal«. Stane Gaberšek je načelnik občinskega inšpektorata v Celju: »Pismeno evidentiranih imamo več kot sto pritožb občanov, ki niso bili zadovoljni s kupljenim predmetom pa so kasneje iskali nadomestilo, zamenjavo in podobno. Ko smo opravili analizo teh pritožb smo ugotovili, za katere primere najpogosteje gre. Na prvem mestu je kupljeno blago, ki je neustrezne kvalitete. Kupujejo blago po nepravilni ceni. Prodajalci so odklonili prodajo blaga, ki je sicer bilo v zalogi. Rok dobave je bil daljši, kot je> bilo dogovorjeno. Prodajalci odrekajo potrošnikom pravice, ki jim gredo, če ima proizvod napako. Zabeležili smo primere, ko prodajalci niso hoteli obravnavati reklamacij in pripomb, če pa so jih pa niso bili ti ukrepi po predpisih in običajih, ki pri nas veljajo. Stranke se pritožujejo, ker ni bilo vrstnega reda pri prodaji blaga, zlasti deficitarnega. Čakalna doba za storitve je bila predolga in storitve so bile nekvalitetno opravljene. Pritožbe so tudi na cene, ki niso ustrezale opravljenim storitvam. So tudi primeri neustreznih obresti za predplačila. Odnos prodajalcev ali upravljalcev storitev do potrošnika je bil brezbrižen ali drugače neprimeren. So še druge nepravilnosti, zaradi katerih občani iščejo svoje pravice, vendar zgoraj omenjeni primeri prevladujejo.« Koliko pritožb je upravičenih, utemeljenih? »Ko smo te preimere analizirali smo ugotovili, da je kar 85% pritožb upravičenih!« Obravnavate vsako pritožbo? »Vsako pa čeprav nam to.vzame veliko časa.« Za čim strmite? »Strmimo za dvojim: da ima potrošnik možnosti reklamirati »neizprav- no« kupljene predmete in da vsi, ki so to dolžni, tudi zamenjajo, uredijo in sploh storijo vse, da bo potrošnik zadovoljen. Reklamacije je treba upoštevati in reševati! Vse delovne organizacije morajo imeti v svojih samoupravnih aktih zapisano, kako bodo reševale morebitne reklamacije, za katere najdcdjši pritožni rok je 15 dni.« Kje vidite rešitev, da bi morebitne primere reklamacij hitreje reševali? »V drugih večjih mestih imajo to možnost, da kupci ob morebitni napaki pri kupljenem blagu ali drugi nepravilnosti pokličejo dežurnega inšpektorja. Žal nas je v Celju premalo, da bi imeli zlasti v kritičnih dneh (to so še posebej sobote) dežurno službo. Zdaj smo pripravili osnutek teksta, ki bi ga naj sprejeli tudi potrošniški sveti ter bi ga obesili v vse trgovine in storitvene delavnice na vidno mesto. Primerek takšnega teksta tudi objavljamo.« Leon Mokotar: »Od 1. januarja letos dalje morajo vse trgovine imeti tri knjige in to knjigo reklamacij, knjigo pritožb in pripomb in knjigo, kamor se vpisujejo tisti predmeti, ki jih ni pa bi morali biti.« Ivan Gaberšek, inšpektor: »Imamo tudi primere prodaje blaga brez ' potrebnih spremnih listin. Lani smo imeli tri prijave zaradi turističnega prebu-kiranja, letos jih pričakujemo še več. Potrošnik ima pravico, da kupi recimo 0,75 m blaga ali 7 dkg salame, pa se prodajalci temu upirajo. Pojavlja se tudi izredno slabo pakiranje mleka v plastičnih vrečkah, kjer so korita s temi vrečkami pravi bazeni. Imamo pojave, da se opušča proizvodnja izdelkov za katere predpis toč no določa surovinski sestav (recimo hrenovke, kranjske itd.). Vse to je sicer po izgledu isto, žal pa ne odgovarja »vsebina«. Kje so še problemi? »Poseben problem je še vedno samopostrežni način prodaje kruha. Predpis pravi, da mora okoli kruha biti vsaj papirnat trak pa še tega ni. Prihaja do otipavanja in to ni prav. Stranke si celo same režejo kruh! Poleg tega smo pri kruhu za različne vrste kruha, vendar ne na škodo osnovnih vrst, ki jih včasih ni zaradi drugih. Posebno poglavje predstavlja sadje in zelenjava. Oboje je hitro pokvarljivo, prav zato pa bi morali poskrbeti, da bo prodaja takšna, da oboje ne bo prodano poškodovano, gnilo, obtol-čeno... Žal pri nas še vedno nimamo specializiranih prodajaln za sadje in zelenjavo. Kjer to prodajajo so klasične trgovine, kjer je poleg sadja in zelenjave največ drugih artiklov, tudi pijače.« Celjska tržnica? »Lani smo imeli nekaj težav s pogodbenimi prodajalci, zlasti je šlo za slabši odnos do kupca. Lahko rečemo, da smo zelo zainteresirani za njihovo sodelovanje v Celju, saj nam marsikaj izboljšajo, žal pa je pri tem treba paziti tudi na vse ostalo, kar zahtevajo tako predpisi, kot tudi običaji. Celotna stvar se je na naše in seveda potrošnikovo veselje letos že izboljšala.« Kaj bi rekli ob koncu? »Mi smo zainteresirani, da pomagamo ljudem v njihovih težavah, ki jih doživljajo ob različnih nakupih. Problem je, ker prihaja do največjih zapletov pri nakupu dragocenejšega blaga, kot pohištva, različnih ' strojev, sploh tehničnih predmetov. Vendar pa v naši službi trdimo, da bi število pritožb bilo manjše, če bi bili bolj elastični tisti, pri katerih je do nastalih težav prišlo. Tako pa se zgodi, da prizadeta stranka najprej gre do prodajalca, ta jo napoti k poslovodji, ta pa nima časa ali najde kakšen drug izgovor. Ko pa dobimo vse skupaj mi v roke se da vse lepo urediti po isti poti, samo en člen je več.« Morda pa bo tudi ta sestavek in obljubljeni ukrepi z napisi pripomogli k izboljšavi na tem problematičnem področju, kot so reklamacije. Prav bi bilo, če bi bilo tako. Pravzaprav, moralo bi biti tako! TONE VRABL Tekst, ki naj bi z manjšimi korekturami kaj kmalu zagledal »luč sveta« v naših trgovinah in bil v »opozorilo« prodajalcem in pomoč kupcem. Podoben tekst naj bi visel tudi po vseh storitvenih delavnicah! Opozorilni napis za poslovne enote, ki opravljajo promet blaga na drobno Vsebina: »Potrošniki, če niste zadovoljni z izbiro, ceno in kakovostjo blaga ali s postrežbo, lahko storite naslednje: a) zahtevate, da vašo pripombo oziroma pritožbo obravnavamo in rešimo, skladno s predpisi in običaji, v naši poslovni enoti oziroma organizaciji; b) vpišete pripombo oziroma pritožbo v knjigo pripomb in pritožb, ki je na razpolago; c) sporočite pripombo oziroma pritožbo tržni ali drugi pristojni inšpekciji občinskega inšpektorata občine Celje. To lahko storite pismeno, v času ko ti organi delajo pa tudi osebno ali telefonsko na št. 239-11.« št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 HVALA VSEM! Imela sem srečo, da sem bila letos med tistimi sto kmečkimi ženskami, ki so šle z vami na morje. Zato se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so ta izlet organizirali. Hvala tovarišem novinarjem in harmonikarjema, ki so skrbeli za prijetno razpoloženje med vožnjo in v Rovinju. Sprejmite lepe pozdrave MARIJA KITAK, Donačka gora 18, Rogatec NT Ml JE VŠEČ Tudi jaz sem se razveselila novega romana v Novem tedniku. Pa vendar vam moram povedati že kar na začetku, da sem bila letos prikrajšana že za dve številki časopisa. Prvič . 29. marca. Prosim vas, preverite, kje je napaka. Zdaj, ko objavljate romane, mi je Novi tednik še posebej všeč. Oglašam se vam prvič, čeprav sem naročnica Novega tednika že deset let. Sprejmite v uredništvu lepe pozdrave, še posebej pa tisti, ki so krajšali čas sto kmečkim ženskam na nedavnem izletu na morju. Lani sem bila tudi jaz srečnica in udeleženka te lepe poti. FANIKA TER2AN, Pečovnik 40, Celje UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in opozorilo. Takoj bomo preverili, kje je napaka, da niste dobili dveh številk Novega tednika. KAKO DOLGO ŠE TAKO? Tako se sprašujem, ko imam v mislih dela in naloge Komunalnega podjetja v Šentjurju. Morda se tovariši pri tem kolektivu še spominjate, ko sem v pismu zapisal nekaj besed na račun odlaganja odpadkov na šentjurskem pokopališču, ki je neurejeno in smo obiskovalci grobov vedno pogosteje izpostavljeni neprijetnim vonjavam gorečih odpadkov. V samem zapisu, ki je bil objavljen v tej rubriki Novega tednika v sredini decembra lani, sem vas prosil za odgovor, zakaj je prišlo na sam praznik prvega novembra do gorenja odpadkov v jami za smeti na šentjurskem pokopališču. Prav tako sem takrat predlagal, da bi nabavili kontejner in zato opustili jamo za odpadke, ki bi jo lahko v tem primeru zasuli. Toda, do danes odgovora še ni. Prav tako se lahko prepričamo, da odpadki, seveda novi in na novo zakurjeni pogostokrat gorijo. Vaš molk razumem kot dejstvo, da teh »malenkosti« ne želite izvajati, oziroma se ne čutite dolžne, da bi te neprijetnosti odpravili ali jih preprečili. Želel bi si le, da o tem obvestite javnost in da le-ta potem sama poišče sredstva za odpravo navedenega. Prav tako mislim, da je red, ki bi moral veljati na pokopališču, že globoko »pod zemljo«. Zakaj? Sprašujem se in tako tudi vas, zakaj je vhod na pokopališče vedno odprt tako, da lahko pripeljejo nekateri na pokopališče, seveda nekontrolirano, tudi s težjimi vozili, tovornjaki? Kot se spominjam, so bila vrata pri glavnem vhodu včasih na pol odprta, tako so tudi preprečevala vožnjo avtomobilov brez kontrole na pokopališče. Kdo odgovarja za škodo, če ti tovornjak (ne vemo čigav) odpelje marmornato ploščo, poškoduje s kolesi robove grobov? Na vprašanje je lahko odgovoriti! Tisti, ki odgovarja za urejenost pokopališča in za nastalo škodo je Komunalno podjetje. Toda, ali ima Komunalno podjetje v Šentjurju res toliko denarja na razpolago? Ce je temu tako, potem bo treba še marsikaj narediti pri ureditvi pokopališča. Tudi za to je potreben denar. Morda pa bi bilo treba le napisati: Prosimo, zapirajte vrata, če smatrate, da vhodna vrata, oziroma njihov del, ni treba zaklepati, in da bi bilo za voznike to razumljivo. Toda, menim, da to ne bi bilo dovolj. Želim, da bi o vsem tem resnično razpravljali in se potrudili nekatere reči tudi urediti. BOGDAN PODPLATAN, Ljubljanska 21, Šentjur UREDNIŠTVO: Tudi mi vas prosimo, odgovorne pri Komunalnem podjetju v Šentjurju namreč, da odgovorite na zastavljeno vprašanje. Na staro in novo! Ne dovolite, da bi govoril molk! STANOVALCI SE PRITOŽUJEJO Sprejeli smo kopijo zapisnika skupnega sestanka stanovalcev hišnih svetov: Zidanškova 4, ter Tomšičev trg 16, 17 in 18. Takole so zapisali: »Stanovalci navedenih hišnih svetov so se na skupnem sestanku pritožili zaradi neurejenih razmer na dvorišču njihovih stanovanjskih hiš in zaradi nepravilnega odnosa oddelka za promet pri Občini Celje. Navedeni oddelek nasprotuje stanovalcem dovoz in parkiranje na dvorišču stanovanjske stavbe, v katerihh stanujejo. Pripominjamo, da na funkcionalnem dvorišču Tomšičev trg 16 in na dvorišču Tomšičev trg 17, kar je bilo z mapno kopijo Medobčinske (îleodetske uprave Celje pod številko 0-1/2110 -78 dokazano in predloženo oddelku za promet, lahko parkirajo uslužbenci bližnjih podjetij in ustanov, torej ne-stanovalci, medtem ko stanovalci tu ne smejo parkirati s svojimi vozili. Hišni svet Zidanškova 4 navaja in dokazuje, da nesta-novalci parkirajo pred njihovimi drvarnicami in mnogokrat pred vhodom iz dvoriščne strani v stavbo, tako da stanovalci ne morejo priti ali pa pridejo z veliko težavo do drvarnic. Stanovalci so na sestanku opozorili, kako se urejajo parkirni prostori pri novozgrajenih blokih in v novih stanovanjskih zaselkih. Ob tej primerjavi imajo občutek, kot da v tem delu mesta ne smejo imeti avtomobilov. Stanovalci vseh navedenih stavb zahtevajo, da se problem takoj uredi v korist stanovalcev in lokalov v teh stavbah. Zato se naj stanovalcem izdajo dovolilnice, ki naj veljajo, dokler lastnik av tomobila stanuje v tej stavbi.« Sledijo podpisi! UREDNIŠTVO: Kot smo s kopije razbrali, ste poslali zapisnik tudi pristojni prometni službi Občine Celje. Pričakujemo, da bodo zadevo uredili. Mi pa prosimo, ker smo zadevo že objavili, da nas seznanijo z ukrepi. OPUSTITE TAKŠNE SLIKE! Prosim sprejmite moj opomin in nehajte na zadnji strani Novega tednika objavljati nedostojne slike. Večina Slovencev je moralno na visoki ravni in želi tako tudi ostati. Več naročnikov je zaradi teh slik odpovedalo vaš list. Zato imate škodo. Delo, Večer, Kmečki glas ne prinašajo nagcev, marveč dostojnej-še fotografije. Tako naj bi v prihodnje storil tudi Novi tednik, in radi ga bomo sprejemali. Pozdravlja vas FRANC CERJAK, Rogaška Slatina UREDNIŠTVO: Moramo povedati, da so tisti, ki se zgrozijo nad nekaj razgaljene kože, v manjšini. Večjemu delu so posnetki čednih deklet všeč, zlasti če so za-beljeni z domiselnimi podpisi. Kar zadeva morale, je le-ta zelo raztegljiv pojem. Nek bralec nam je nekoč pisal o tem takole: »Grdobijo vidi, kdor grdo misli!« POGLEJMO RESNICI V OČI Ljudje smo različni. Različna so tudi naša mnenja. Vsakdo ima pravico povedati svoje mnenje. Toda brez osebnosti. Zakaj pri zapisih o cesti skozi Laško postajamo osebni? Nočemo pogledati resnici v oči. Zakaj osebna gledanja mešamo v splošno. Nekdo trdi, da se to ne da narediti, da je napoti hribovje itd. V dvajsetem stoletju ni problem napraviti cesto ob pobočju nekega hribovitega terena. Imamo sodobno tehniko. Imamo tudi to, da v tem stoletju »cvetijo ceste«. Zakaj? Kaj pravijo gospodarske organizacije? Trditev, da ni denarja prehaja v fantazijo in poezijo. Zakaj molčijo? V Tremar j ih ne bi cesta padala navzdol oziroma se dvigovala v klanec, ampak bi presekala vznožje hribovja in nadaljevala vse do prehoda Rečice nad zdraviliščem in nato dalje naprej. Nad Rečico bi bil nadvoz. IDA VUKANIC UREDNIŠTVO: Čeprav smo že pri zadnjem zapisu o laški cesti rekli, da končujemo to splošno razpravo, smo danes vendarle objavili še ta prispevek. Zdaj pa vabimo odgovorne v Laškem, zlasti pa izvršni svet občinske skupščine, da pojasnijo, kako je s cesto skozi Laško, o kateri smo se zadnji čas toliko razpisali. Že v naprej hvala za sodelovanje in odgovor. MOZIRJE: ZA DVA PRAZNIKA v počastitev dneva OF in praznika dela, prvega maja, bo v Gornji Savinjski dolini več proslav in prireditev, osrednja pa bo v četrtek, 26. aprila ob 19. uri v kinodvorani v Mozirju. Celoten program bodo dopolnili tudi s kulturnim nastopom. M. B. NAS KRAJ PREBOLD: EKVADORSKI KRAS v okviru desete obletnice Jamarskega kluba Crni galeb v Preboldu ter 90-letnice organiziranega delovanja slovenskega jamarstva, bo v soboto, 21. t. m. ob 19. uri, v kinodvorani Prebold zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi o poti, delu in življenju članov prve jugoslovanske jamarske odprave v Južno Ameriko, ki so jo preboldski jamarji organizirali decembra lani. Predaval bo dr. prof. France Habe iz Postojne, ki je bil tudi udeleženec te odprave. Vstop bo prost. D. N. LIKOVNI SVET OTROKA V ŠOŠTANJU Kot smo že zapisali so na osnovni šoli Karla destovni-ka Kajuha v Šoštanju odprli enajsto razstavo likovnih del otrok pod geslom »Likovni svet otroka.« Z nekaj sto razstavljenimi deli sodelujejo otroci iz 77 osnovnih šol v naši republiki. Ob tej priložnosti je izšel tudi lep barvni katalog z več barvnimi in črnobelimi reprodukcijami številnih razstavljenih del. Posebna strokovna komisija je ocenila razstavljena dela in nagradila šest šol in likovnih pedagogov. Med šolami, ki so prejele to priznanje, je bila tudi Osnovna šola Prve celjske čete iz Celja in likovni pedagog Neli Kač. V. KOJC O MNOŽIČNI KULTURI V CELJU v okviru dela pete skupine stalnega seminarja CDK je bila minuli teden zanimiva razprava o množični kulturi. Uvodne misli je podal predsednik OK SZDL Celje Jože Folfand, v razpravi, ki je sledila, pa je bilo ugotovljeno, da smo doslej sicer posvečali premalo pozornosti pojavu in sploh pojmovanju množične kulture. Pogovor je bil tudi kot osnova za določene sklepe, ki naj bi v bodoči 'kulturni politiki služili za temelj itejši pristop k reševanju vrste vprašanj s področja pojmovanja množične kulture. Za prihodnji delovni zbor so se člani pete skupine dogovorili, da si bodo ogledali razstavo slovenskega slikarstva v Moderni galeriji pod strokovnim vodstvom. D. M. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE MLADINE V SLO bo 11. maja v Celju. Tako so se odločili na prvi seji medobčinskega štabar ki so ga ustanovili v torek pri Medobčinskem svetu SZDL, ki ga je vodil Janko Ževart. V naslednjih dneh bodo po vseh občinah celjskega območja tudi občinska tekmovanja, medtem ko so šolska že vsa zaključena. Edini, ki so že imeli občinsko tekmovanje, so bili v Slovenskih Konjicah (13. aprila), drugje pa bodo takole: v Šmarju (na Kristan vrhu) in Celju (pri Pečovniku) bo jutri, 20. aprila, v Velenju in Žalcu (Šempeter) v soboto, 21. aprila, v Laškem v ponedeljek, 23. aprila, v Šentjurju v četrtek, 26. aprila in Mozirju v ponedeljek, 14. maja. Najboljše ekipe iz vseh občinskih tekmovanj bodo nastopile na medobčinskem prvenstvu v orientacijskem pohodu, ki je posvečen 30-letnici organizirane vzgoje mladine za SLO. T. VRABL TRŽNICA CELJSKA TRŽNICA je v teh dneh izredno do oro založena in praktično razen limon ne primanjkuje ničesar. Žal so cene še vedno precej visoke in se nikakor ne morejo spustiti za kakšen dinar. Jajčka so po 2-2,50, kajmak po 140, siri vseh vrst po 32 in smetana po 40. Fižol v zrnju je 30, krompir 8, čebula 6-10, češenj 60, korenček 15, paradižnik 60 (zanimivo, pred mesecem in pol je bil po 42!), špinača 60-80, cvetača 40, ohrovt 30, kislo zelje in repa 20 in hren 40-60. Dovolj je tudi solate, poleg majniške pa se je po daljšem času pojavila tudi kristalka iz Splita in Niša. Cena od 30 do 80 pač glede na kvaliteto, dan in uro nakupa. Ponavadi je zjutraj ter ob sobotah in nedeljah vse dražje, vsaj malo. Nekaj je že tudi nove be-rivke po 80 do 100, radič je po 50-70, motovileč 60-80 in regrat, ki počasi pojenja, saj že cveti, po 25 do 50. Šopki rdeče redkvice so od 5 do 10, mladega »luka« in češnja pa po isti ceni. Dovolj je cvetja, kjer lahko kupite narcise celo po 0,50 din komad. ROJSTVA ROJENIH JE BILO: 22 dečkov in 27 deklic POROKE POROČILO SE JE: 8 parov od teh Selič Milan, par-ketar iz Jazbin vrha in Seni-čar Rozalija, kmetovalka iz Ljubljane. Zaveršek Stanislav, orodjar in Žniderič Ju-lijana, bolniška strežnica oba iz Podgorja. Planinšek Franc iz Celja, star 39 let, Jordan Vincenc iz Gotovelj, star 79 let, Pušnik Anton iz Marijine vasi, star 44 let, Jeranko Antonija iz Sodne vasi, stara 67 let, Grantner Maria iz Glama, Geldkirchen, Avstrija, stara 62 let, Kalšek Rozalija iz Celja, stara 76 let. Rebec Marija iz Litije, stara 70 let, Jagrič Florjan iz Celja, star 64 let, Manfreda Franc iz Celja star 59 let, Kresnik Anton iz Smarjete pri Celju, star 63 let, Rustja Avguština iz Celja, stara 85 let. V vsak dom NOVI íbDNlK SPORED OD 19. 4. DO 25.4.1979 Četrtek, 19. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Popoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila. 15,45 Zabavni globus, 16.00 Kronika, 16.15 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO - Slovenščina v javni rabi, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 20.4.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila) 10.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 21. 4.: 8.00 Poročila, 9.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 22. 4.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 23. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 24. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Reportaža, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domače glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 25. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. v ZNAMENJU TREH ŠKOLJK DOLO Z B RAZBURJ VITANJČA Tri ceste, toda vse prašne v Vitanje je mogoče priti najmanj po treh glavnih cestah: iz občinskega središča Slovenskih Konjic preko Stranic, iz Mislinje oziroma Doliča in iz Celja preko Strmca ter Socke. Pa vendar se na nobeni od teh cest ni mogoče izogniti oblakom prahu, ki jih v obilju nudi dobri stari makadam. Ti oblaki prahu so prišH še posebno do izraza pred dnevi, ko je zaradi zaprtega cestnega odseka pri Hudi luknji na cesti Velenje-Slovenj Gradec, obvozna cesta vodila preko Vitanja. Mi smo se v Vitanje pač pripeljali iz celjske smeri, saj smo računali, da bomo glede na obljube še iz lanskega leta, ob cesti že zagledali cestarje in druge delavce, ki naj pripravijo vse potrebno za asfaltiranje slabih dveh kilometrov makadamskega cestišča. Baje so imeli že vse pripravljeno za začetna dela, pa jih je pregnal sneg. No, sedaj snega že lep čas ni več, pa še vedno nič... Na drugem koncu proti Stranicam in naprej proti Slovenskim Konjicam načrtujejo za letos potegniti iz smeri Vitanja kakšna dva kilometra ceste, tu pa je še zahteven prevoljski klanec... Po načrtih zaostaja tudi ta cestni odsek. Pa zakaj toliko govora o cestah, ki vodijo v Vitanje, že kar v tem uvodu? Zato, ker je ob tem največjem problemu kraja, nasmeh Vitanjčanov najbolj grenak. MERXOV DOLG, STAR OSEM LET Se bolj grenak je nasmeh Vitanjčanov, kadar pogovor nanese na preskrbo, na trgovino. Takrat jim pravzaprav nasmeh z obraza tudi popolnoma izgine. Glede trgovine v svojem kraju so skrajno ogorčeni. Nikomur več ne verjamejo. Merx jih z obljubljeno novo samopostrežno trgovino »nateguje« skoraj devet let (da, prav ste prebrali - osem let!). Ob združitvi z vitanjskim samostojnim bivšim trgovskim podjetjem Fužinar so se pogodbeno zavzeli, da bo nova samopostrežna trgovina postavljena, reci in piši, 1. julija 1971. Se vedno je ta stara obljuba mrtva črka na papirju in predmet najbolj ogorčenih razprav Vitanjčanov in okoličanov, ali v okviru SZDL, delegatskih razprav v krajevni skupnosti, ali ob vseh mogočih drugih priložnostih. Predsednica frontne SZDL v Vitanju Lenka Fi-javž nam je povedala, da je bilo enotno izražno mnenje na zadnjem sestanku delegatov krajevne skupnosti takšno: »Ce nas kdo pošteno laže, potem nas Merx nesramno laže. Komu so v tej družbi sploh še ti trgovci odgovorni...« Vsekakor bodo Vitanjčani v kratkem pripravili, tako v SZDL kot v okviru Krajevne skupnosti, ostro razpravo na zboru občanov, svojo vlogo pa misli korenito opraviti tudi potrošniški svet. Res je, da ima Merx v Vitanju štiri manjše trgovske lo-kalčke, od katerih mala sa-mopostrežnica kot za šalo še vedno nosi oba napisa: bivšega Fužinarjevega in Mer-xovega. Da.bo ja vsem jasno, kako se še pri združitvi imena ni nič spremenilo! Samopostrežna trgovinica v nobenem pogledu več ne odgovarja potrebam kraja in ljudem. Na nekaj ubogih kvadratnih metrih tudi ni nikakršne poštene ponudbe. Problemi so celo s kruhom -če je, ga ponavadi dobijo pozno, okrog poldne. POLITIČNA RAZGIBANOST JE Vsebina tega naslova za Vitanjčane drži. Seveda pa to ne pomeni, da pri njihovem političnem in samoupravnem ter delegatskem delu vse teče kot namazano. Tako je še vedno slabo sodelovanje med delegati krajevne skupnosti in tistimi za samoupravne interesne skupnosti. Pri odnosih med vitanjskim združenim delom in KS oziroma krajem se materialne dogovoijene obveznosti izpolnjujejo, škriplje pri tozdu LIO konjiškega LIP, ki se drži ob strani samoupravnega sporazuma za financiranje v KS. Predvsem pa pogrešajo več pristnosti, pa tudi prisrčnosti v teh odnosih. Nekateri v Vitanju so mnenja, da mogoče vodilna struktura vitanjskega združenega dela, ki v glavnem ni »domača«, čustveno ni preveč vezana na kraj. NOVA TOVARNA, VEČ DELAVSKEGA KRUHA Sicer pa se vitanjskemu združenemu delu, kolikor ga pač je, šele letos obeta vzpon. Predvsem je tu izgradnja nove tovarne, kot posledica združitve in »toz-diranja« Tovarne kovinskih izdelkov z zreškim Unior-jem. Na predvideni lokaciji, na Kurnikovem polju ob potoku Jesenica so že merili... Delavski kruh pa dajejo \ Vitanju še Obrtno podjetje Kovinar, Gozdno gospodar stvo Celje, TOZD LIO Vita nje Lip iz Slovenskih Konjic sicer pa se na delo izven kra ja vozi veliko število delav cev, največ v Velenje-Gore nje in REK, pa v Celje, Zrečf in Konjice. VODA, ELEKTRIKA, SAMOPRISPEVEK | 1 Tisti, ki v Celju pijejo vi tanjsko vodo, so najbolj zadovoljni. V Vitanju pa pravijo: čisti računi za čisto vodo! Zavedajo se, da je Celje vs bolj žejno in, da je voá splošna družbena dobrini vendar včasih pomislijo, de morda Celje za svojo vodo Vitanju še kaj dolguje. Brez poštene vodi je še Brezen, na ostalih vitanjskih območjih so vodovode uredili. Velik delež je lani prispevala prva mladinska brigada vitanjske mladine, ki je za kopanje vodovoda in zajetja zasluženo prejela tu(fa lansko občinsko oktobrskq nagrado. I Pred Novim letom je elek-^ trika posvetila na območju^ Doliča, preveč temno je Paki, na Hudinji pa so se krajani že odločili za svoj de-] lež. J Trije samoprispevki so v Vitanju marsikaj spremenili - letos bodo dokončno mora-' li urediti še telovadnico pri šoli in mrliško vežico. Pod rešene zadeve iz referen-, dumskega programa pa lah-^ ko zapišejo urejanje vodovodov, šolstvo, otroški vrtec, bencinska črpalka, asfaltira-, nje ceste do Fužin... Za svojo 100-letnico so slavili gasil-, ci, ki so pred dvema letoma pod streho spravili Gasilski dom. ^ STOLETJA MED GRADOVI vitan, govore tam okoli Vi-^ tanju v narečju, a kaj bi: vsa-^ ka kmetija govori drugače-^ Osamelci nad trgom., ki ko-, nec koncev tudi sam ni v dolini, kaj drugače v preteklo; sti tudi niso mogli. Razpeti med dolino in garanjem niso bogvekaj hodili na sprehode, ohranili so torej svojo govorico. i Danes je seveda povsei^ drugače, a Vitanjčani so too že od davna. Že od neolitika-ko je pračlovek kolovrati' naokoli v borbi za vsakdan]' kruhek s kamnito sekiro, so jo našli v bližini. Tudi l^' sneje, v 12. stoletju, ko ime Vitanje prvič poja^ črno na belem, so Vitanjčai^ Vitanjski motiv, na katerem je še moč opaziti asfalt. Le nekaj metrov vstran je veselja konec... Strmo proti grajskemu hribu se vzpenja nova vitanjska soseska pa tudi sicer je v kraju kar precej novogradenj. S tem pa se širijo tudi komunalni problemi. Mladež je zadovoljna s tem, kar ima, ima pa razmeroma malo. Spomladi, poleti pa tudi še jeseni nekako gre, le v slabem vremenu so prisiljeni, da obsede v razredu. Se kar naprej vztrajali v tej grapi in v rebreh naokoli. Nekaj pozneje, v XIV. stoletju, se je trg razrasel s pridobitvijo trških pravic v nadvse pomembno upravno središče obširnega območja, ki ga je krška škofija dobila iz zapuščine grofice Heme. Na gradovih, kar lepo so se usidrali na strmih pomolih pod nebom nad piščančje majhnimi hišicami ob potoku, so tistihdob prebivali krški •ministeriali, iz katerih se je pozneje razvil rod vitanjskih gospodov, ki so izumrli 1. 1429, toda Vitanjčanom so zapustili svoj grb, tri školjke, ^ jih krajani vneto vnašajo Povsod, kjer je treba, in kjer Se to imenitno vidi. Grb je grb... Hudo neprizanesljiva je bi-Јз zgodovina do Vitanja, 'jornji ali Stari grad je 1201 Porušil potres, v vojni med 1437-1439 pa Jan Vitovec. ^iti potres niti Vitovec nista ^spela svojega dela opraviti konca: Vitanjčani so gradove kar naprej obnavljali. se jim je ustavilo šele v ^dnjih časih, ko raje razmiš-Чајо o čem drugem, kot o gradovih. . Razburljivo zgodovino '^a tudi spodnji grad. In Vendar: o fevdalni preteklosti Vitanja ne bomo izgubljala besede, ker bi porabili cele Pole papirja in zlili na litre vrnila. Pač pa naj povemo še, p si lahko v kapelah ogledate dve sliki, ki jih je napravil slovenjgraški slikar Janez Andrej Strauss in da je veliki zvon v Petrovi cerkvi vlil celjski livar Nikolaj Urban Boset. Med slikarji, ki so poslika vali vitanjske cerkve, zasledimo še Jakoba in Antona Brolla in Janeza Stupa-na pa Janeza Jurija Mersija, slovenjgraškega kiparja. Druga svetovna vojna je vrezala v preprosto živelje-nje Vitanjčanov grobo, trpko žalostno vrzel: jeseni 1941 so Nemci izselili vrsto družin. 10. februarja 1944 so ustrelili deset talcev. Kljub močnemu terorju je večina domačih fantov odšla v partizane, zanje pa je poskrbel predvsem domači zdravnik Stanko Silan, ki je brez strahu borcem pošiljal hrano in seveda tudi sanitetni material. Poslovimo se od vitanjske zgodovine z Antonom Aškercem, ki je tod kaplanoval od 1891-1892. Potrebna bi bila literarno teoretična, zgodovinska študija, da bi ugotovili, kaj se je velikemu epskemu pesniku v Vitanju najbolj vtisnilo v spomin. KOVAŠKA TRADICIJA Ce bi zgoraj, z gradu, nekdo vrgel kamen (pobalinstvo brez primere!), moral bi ga močno zalučati, bi bržkone zadel Kitekovo kovačijo, kjer nabijajo po nakovalu slej ko prej že od grofovskih časov. Tega Slavko Kitek si cer ni dejal, pa domnevamo. Že njegov oče, ki je kovačijo kupil 1919. leta, je bil kovač, toda takrat je tam kovačija že bila. Ena redkih daleč naokoli. Kakor dandanes rastejo bloki kot gobe po dežju, tako izginjajo ti spomeniki slovenske starožitnosti. Nenehno s sliko grajskih ruševin pred seboj in šumenjem potočiča v ušesih (kdaj je strohnelo zadnje kolo, ki je gnalo kovaške mehe?), klepetamo s Slavkom. »Do leta 1941 je oče še delal, ko so ga Nemci zaprli v vitanjsko graščino. Ni prebolel ponižanja, čez štirinajst dni ga je zadela kap,« razpreda grenke spomine Slavko z vnukom v rokah. Ostali so. sami: trije bratje, tri sestre. Pri hiši je bil še pomočnik in fantje so mu pomagali. Ko-vaštvo je zlezlo v kri. Popravljanje plugov, bran, delanje novih, okovanje lesenih vozov, vrtenje okoli štanc in škarij, ki so jih sami naredili pa okoli kladiva na električni pogon, narejenega že pred prvo svetovno vojno... Tako je še danes, tukaj se ni dosti spremenilo. »Razen mene je en kovač še v Doliču, a tudi moja dva brata sta ostala zvesta železu: eden je umetni kovač, drugi pa se ukvarja s kovinsko galanterijo, toda staremu sem najbližji jaz,« modruje Slavko, ki mu menda nikoli ne zmanjka dela. Slikovita kovačija je po svoje tudi znamenitost Vitanja, Slavko ji je vtisnil takšno zunanjo podobo, ki privlačuje. Noga zastane, pogled se obrne k sim Dolom kovaštva, dvoje koles visi pod napuščem, red in čistoča vladata povsod. Toda, kako naprej? Bo ko-vaštvo sploh še zanimivo za koga? Bo Kitekova kovaška domačija zamrla kot ostanek davnega rokodelstva naših prednikov? Kdo ve! Težko je v kratkem času in na skopo odmerjenih straneh, vrsticah, povedati prav vse o Vitanju. Mi smo se in naj nam Vitanjčani ne zamerijo, odločili pač za najvažnejše, pri tem pa seveda nabrali kup novic, ki bodo vendarle še zagledale luč sveta na naših straneh. Četudi marsikaj manjka, so Vitanjčani zadovoljni, smo ugotovili ob našem potepanju po tem prijetnem končku konjiške občine, v katerem sicer tu in tam ugotavljajo, da so - ne sicer po kilometrih - od občinskega središča kar precej oddaljeni. Včasih celo tako, kot da bi šlo za različne zemljepisne dolžine in širine. TEKST IN SLIKE: MITJA UMNIK MILENKO STRASEK Pri Kitkovih: kladivo je vihtel oče, vihte ga sinovi, tudi Slavko. OTO MARINCiC, učitelj telesne vzgoje: »Že pet let čakamo na telovadnico. Letos so zakoličili zemljišče in tako smo nekako pobotani z usodo, potolaženi. Toda kljub temu nam bo še vedno primanjkovalo športnih naprav, radi bi prešli na celodnevno šolo, pogrešamo dokončanje ceste, da bi bili odprti vsaj z ene strani. Neurejena je tudi družbena prehrana, ki bi jo naš kraj še kako potreboval.« VIKTOR JEROMEL, dolgoletni predsednik KS, sedaj predsednik poravnalnega sveta: »Svet smo šele oblikovali, zasedali pa še nismo. Skoda, ker naši delavci, ki se vozijo na delo v Velenje, svojih stanovanjskih problemov ne morejo reševati s posojili svojih OZD. Pet kilometrov izven sedeža delovne organizacije se za stanovanjska posojila možnosti nehajo.« LENKA FIJAVŽ, predsednica krajevne konference SZDL: »Mladine je veliko, zlasti srednješolske. Mislim, da jih izgubljamo takoj, ko gredo iz osnovno-šolskih klopi. Jedro mladih je pridno, delavno, lanska mladinska delovna akcija pa dokaz, da so voljni delati za dobro kraja. Njihov klub je kar v redu, dejavnost pa ne na »slabih potih«. Več možnosti, več volje, več dela. Tako je!« FRANJO MAROŠEK. ravnatelj OS Vitanje: »Naš problem - gre za šolo - je predvsem v tem, da smo razbiti: ena šolska stavba je od druge oddaljena skorajda kilometer. To pogojuje delo. Tudi s prevozi otrok so precejšnje težave. In še to: ko smo hoteli letos začeti z gradnjo telovadnice, smo ugotovili, da vodovod za Celje teče natanko po zemljišču, določenem za telovadnico. Treba ga bo prtaviti.« BEBA KOS, gospodinja: »Menda ga ni Vitanjčana, ki se ne bi pritoževal nad neustrezno trgovsko ponudbo, nad lokalom, kakršnega imamo. Saj, dolga leta že govorimo, kako bodo to rešili, pa se ne premakne z mrtve točke. Dotlej bomo pač prisiljeni hoditi na zahtevnejše nakupe kam drugam.« FRANC MOHORIC, upokojeni poštar: »Kino, seveda, kino imamo, a je izbor filmov slab. Takšen pač, kakršnega premore naš žep, ta pa je plitev in največkrat prazen. Jaz to zadevo nekako rešujem po svoje: ker me film zanima, se odpeljem v Celje. Včasih pa sem jo mahnil kar peš. Veste, tistih nekaj metrov ceste bi tudi že lahko enkrat polili z asfaltom.« JERNEJ KUZMAN, gostilničar: »Kar po vrsti. Najprej trgovina. Potem: premalo kulturnih prireditev. Nato: nujno bomo morali zavreti odseljevanje naših ljudi, mora 300 ljudi mora na dela izven krajevne skupnosti. Delovne organizacije v našem kraju so sicer pripravljene širiti svoje proizvodne zmogljivosti, a ni denarja.« 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 PRIBLIŽEVANJE MLADIM PRIVLAČNOST PESTREGA DELA Med mladimi kmetijci v Slovenskih Konjicah ni nič slučajnega v občini Slovenske Konjice imamo samoupravni sporazum za združevanje sredstev v namene kmetijske proizvodnje. Dogovorili smo se, da bomo združevali dva odstotka od kosmatih osebnih dohodkov za občinski kmetijski sklad. Želimo namreč ohraniti količino pridelane hrane na isti ravni kot je danes. Radi bi tudi ohranili kulturno krajino v težko dostopnih krajih pod Pohorjem. Da bi to dosegli, moramo vzpodbujati kmete, da bodo ostajali doma na kmetiji. Vzpodbude morajo biti denarne narave. Kmet, ki živi in dela v težjih pogojih, mora bolje shajati od tistega, ki živi v ravnini. Le tedaj bo ostal na hribovski kmetiji. Dolinski kmet pa mora imeti isto raven vseh dobrin kakor jih ima delavec. Če tega ne bomo dosegli, bodo kmetje postali delavci. Namesto, da bi hrano proizvajali, jo bodo trošili. Pri kmetijski zadrugi Konjice je bil ustanovljen pred šestimi leti aktiv mladih zadružnikov. Ustanovili smo ga z enim samim namenom. Na kmetiji moramo obdržati mlade naslednike. Da bi to dosegli, je treba kmečko mladino organizirati. V okviru ZSMS delujejo aktivi mladih zadružnikov. Zadružnike vodijo po navadi kmetijski pospeševalci, ali pa drugi ljudje, ki imajo veselje za delo z mladino. Mladi radi prihajajo na sestanke, če vedo, da bodo sestanki zanimivi. Da bi bilo čim bolj živahno, naredimo vsako leto delovni načrt. Tega sestavimo skladno z željami in potrebami. Naše delo poteka vse leto. Pozimi se shajamo dvakrat, poleti pa enkrat mesečno. Tedaj poslušamo predavanja. Po navadi so strokovne narave, del pa je tudi iz družbenopolitičnega področja. Enkrat letno organiziramo gospodinjski tečaj za dekleta in žene. Vsako leto ga organiziramo v drugem kraju. Lani je bil v Ločah, letos pa v Konjicah. Obiskovalo ga je 20 udeleženk. V poletnih mesecih organiziramo traktorsko tekmovanje, razna tekmovanja v košnji, šaljiva tekmovanja v vlečenju vrvi, postavljanju fižolovk in drugem. Tekmujemo med aktivi. Lani smo tekmovali s Slovenjegra-škim aktivom in z mladimi zadružniki iz Polskave. Enkrat letno gremo na strokovno ekskurzijo. Preteklo leto smo bili v tovarni INA v Kutini, kjer smo si ogledali proizvodnjo mineralnih gnojil. Zastavili smo sortni poskus s pšenico na desetih mestih. Posejali smo koruzo in preizkušali razne sorte. Tovarna PINUS nam je dala nekaj herbicidov, ki smo jih preizkusili v koruzi. Lani smo organizirali za praznovanje tridesete obletnice kmetijske zadruge razna tekmovanja in tedaj prikazali stare kmečke običaje. Dekleta in žene so napekle potic in drugih dobrot, da smo jih prodajali lačnim gledalcem. Aktiv ima svojo njivo, na kateri poseje žito, da imamo po žetvi tekmovanje v oranju. Pridelke prodamo, izkupiček pa porabimo za delo aktiva. Vsako leto organiziramo v okviru mladih zadružnikov tudi plesni tečaj pod strokovnim vodstvom mojstra Simončiča. Plesni tečaj ne predstavlja vira dohodkov. Je pa organizirana, kulturna zabava za kakih sto mladih ljudi skozi petnajst nedelj, kolikor traja tak tečaj. Ob raznih pomembnih dogodkih, razpravljamo v aktivu na sestanku. Preteklo leto smo posvetili precej pozornosti desetemu kongresu zveze mladine Slovenije, problemom štipendiranja, kmetijskim zakonom, kreditiranju kmetov in drugim. Naše delo traja nepretrgoma šesto leto. Uspehi pa so se začeli kazati šele letos. Na področnem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo« smo dosegli prvo mesto. Na republiškem tekmovanju smo dosegli tretje mesto. Povedati moramo, da smo tekmovali z ramo ob rami s takimi tekmovalci, ki imajo srednjo šolo ali pa hodijo v srednjo kmetijsko šolo. Naši tekmovalci pa so vsi doma na kmetiji in imajo le poklicno šolo za kmetovalce. V preteklem letu smo tekmovali tudi v slovenskem merilu za naslov najboljši aktiv mladih zadružnikov. DosegU smo drugo mesto v Sloveniji. Za prizadevanja smo dobili tudi zlati znak Mentor ZSMS. Vsa ta priznanja in uspehi nas zavezujejo, da bomo še bolj poprijeli za delo. Letos smo se odločili, da organiziramo šolo samoupravljanja. Bojimo se, da ne bomo kos zastavljeni nalogi. Upamo pa, da bomo do jeseni zmogli izpolniti vse naloge, ki nas čakajo v zvezi s šolo. Za našo dejavnost dobimo vsako leto družbena sredstva iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Letno potrebujemo okroglo 70.000 din za nemoteno delo. S tem kupimo semena, ki jih razdelimo mladincem, gnojila, zaščitna sredstva, plačamo družbenopolitično izobraževanje za enega ali dva člana, ki se udeležita seminarjev, krijemo del stroškov za gospodinjski tečaj. Iskreno upamo, da nam vir sredstev ne bo usahnil. Ce bi namreč ne dobili iz kmetijskega sklada vsaj te vsote, kot smo jo doslej, ne moremo delati po zastavljenem programu. Žal je tako, da vsaka dejavnost nekaj stane. Pa naj bo to gospodarska ali družbenopolitična. Ce za predavanje ne damo nič, pa moramo dati vsaj potnino in dnevnico predavatelju. Upamo tudi, da bodo vse delovne organizacije naše občine prispevale v kmetijski sklad. Doslej so prispevale namreč le nekatere. In to ne najbolj premožne, ampak tiste, kjer vodstvo ve, da je hrana pomembna za vse, ne le za kmetijce. IDA TEPEJ SKRB ZA ŽENE Pri Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice menijo, da bi morali v najkrajšem času ustanoviti aktive kmečkih žena, saj jih v to sili problematika, ki je pogosto zelo resna pa tudi izredno razvejana. Predvsem bi morali kmečko ženo vprašati, kaj pričakuje in kaj si želi od naše družbe in koliko je pripravljena sodelovati v vsej pisani paleti različnih dejavnosti. Žal močno primanjkuje mentorjev, vendar mislijo, da bodo te aktive uspeli ustanoviti v najkrajšem času. NE ČAKAJ NA TUJO KORUZO Čeprav bodo uvozili skoraj milijon ton koruze in polovico takoj razdelili mešalnicam krmil in živinorejcem, drugo polovico pa uskladiščili za rezervo, cena na našem trgu hitro raste. Na blagovni borzi v Novem Sadu je že prekoračila 6 din za kg. Raste tudi cena pšenice. Lansko mehko pšenico, ki je bila ob zadnji žetvi po 2,70 din kg, so v Novem Sadu že plačali po 4,50 din, čeprav je pred nekaj tedni bila še po 3,50 din kg. Druga pomembna novica, povezana s koruzo, je, da se je stalež prašičev v vsej državi zmanjšal od lani do letošnjega januarja z 8,5 na 7,8 milijona glav, kar je za 11%, in goved za 1 % ali za 55.000 glav. V Sloveniji se je število goved v tem času sicer zvečalo za 1%, število prašičev pa zmanjšalo za 9% ali 45.000. Nekateri gospodarstveniki sicer menijo, da to zmanjšanje staleža živine ni veliko, saj so v prejšnjih letih bila nihanja navzdol in navzgor še večja. Gospodarstveniki v nekaterih drugih državah pa pravijo, da jim znižanje ali zvečanje prireje goved in prašičev za 5% od načrtovane že lahko povzroči velike preglavice. Pri 5% presežku pitane živine že kaže, da je mesa preveč, če ga mesarji ne vskladiščijo v hladilnicah. Veliko ponudbo pitancev bi mesarji lahko izkoristili za zniževanje odkupnih cen. Le 5% manj mesa v mesnicah od predvidene porabe pa pri porabnikih lahko naredi vtis hudega pomanjkanja. Nezadovoljni, ko ne najdejo v prvi mesnici takega mesa, kot si ga zaželijo, gredo povprašat še v drugo, tretjo. Tako kaže, ko da bi mesa primanjkovalo še veliko več, kot ga v resnici. Potrošniki se razburjajo. Nazadovanje naše živinoreje zahteva torej hitrejše in učinkovitejše ukrepe od dosedanjih. Živinorejcem pa tudi ne kaže čakati le na ukrepe raznih organov. Tako kot vsakega dobrega gospodarja v kmetijst\'u, industriji ali katerikoli drugi dejavnosti bi jih morale zanimati spremembe na trgu. Kolikor slabša je njihova organiziranost v temeljni zadružni organizaciji ali zadrugi in skupno načrtovanje, toliko bolj morajo sami spremljati razmere na kmetijskem trgu. Ko je goved in prašičev precej manj kot pred letom, koruzi pa še vedno raste cena, bi to kazalo upoštevati tako v poljedelstvu kot živinoreji. Živina bp imela ceno, za njo pa bo potrebno več lastne krme. Število pitanih prašičev je moč precej zvečati že v enem letu, goved pa nikakor ne, četudi bi njihova odkupna cena močno porasla. Pitanja pa ni moč zveče-vati s predragimi krmili. Pridelati bi jih morali kar največ sami in ne s previsokimi stroški. Za setev koruze še ni prepozno. Bo to pomlad zasejana sleherna prazna njiva? Tudi sosedova, če sam ne more. Ali bodo pri tem pomagale kmetijske zadruge in kmetijske zemljiške skupnosti po občinah, kjer se sosedje ne znajo dogovoriti sami? JOŽE PETEK KROMPIR V ZEMLJI Zadnji dnevi lepega vremena so še posebej razveselili kmetovalce, ki so eni prej eni pozneje posadili krompir. Posnetek je iz okolice Braslovč. T. TAVCAR KMETIJSTVO PO SVETU GOVEDO V STEKLENICAH Zarodki živali po želji kupcev Znano je, da smo v preteklosti uvažali kar precej plemenske živine za obogatitev vrst, v zadnjem času pa smo pri tem dosegli lepe uspehe tudi doma. V svetu se z izboljšavami nenehno ukvarjajo, zato najbrž tudi ni presenetljiva vest, da bodo Britanci poslej izvažali govedo kar v - steklenicah. Več kot 60 govejih zarodkov so v minulem mesecu z avionom prepeljali iz Anglije v Novo Zelandijo - dogodek spada že v marčevske dni - v pol metra velikih steklenicah. To je bil hkrati tudi prvi komercialni izvoz te vrste s področja zmrznjenih zarodkov, dobljenih iz za to namenjenih živali. Zarodki tridesetih krav pasme Blond Aquitaine in 37 simentalk so pridobili v kirurškem postopku, ki je trajal dvajset minut. Takoj zatem so jih zamrznili v omenjenih steklenicah z dodatkom gostega azota. Zarodki so namenjeni kraju Pukekavi, kjer so jih odto-pili in presadili v domače fri-zijke skozi majhen urez v govejih bokih. Takšen postopek je seveda plod dolgoletnih raziskovanj zmrzovanja zarodkov in prinaša dolgo vrsto prednosti. Omenimo le, da nekatere države ne dovoljujejo uvoz žive govedi zaradi bojazni, da bi živali prinesle v deželo kakšno bolezen. Se veižnejši je povsem ekonomski faktor: prevoz plemenske govedi (velja za letalski prevoz) na razdalji od Velike Britanije do Nove Zelandije bi veljal kar 84.000 funtov, funt pa je skorajda 40 dinarjev. Prevoz steklenic z zamrznjenimi zarodki je znatno cenejši: le 260 funtov. Takšen transport pa čaka v prihodnosti tudi druge živalske vrste: ovce, svinje, čistokrvne konje in tako dalje. Zazrti v prihodnost, znanstveniki upravičeno pričakujejo, da bo možno proizvajati zarodke celo po želji kupca. IZOBRAŽEVANJE MLADIH Smarska občinska konferenca ZSMS je, med drugim, poskrbela tudi za izobraževanje mladih kmetov. To izobraževanje poteka v okviru mladinskih šol za mlade kmetovalce samoupravljalce, ki jih je organizirala RK ZSMS. V občini imajo v vsaki zadružni enoti oddelek za izobraževanje, ki šteje od 10-20 mladih kmetov in ki se udeležujejo vseh izobraževalnih procesov, ki so jim na voljo. V ta izobraževalni sklop spadajo tudi nekateri že rhinuli kvizi, kot na primer kviz Kaj veš o kmetijstvu? ter tekmovanje - bilo je izredno uspešno - iz znanja o dejavnosti SKOJ in ZSMJ skozi desetletja. V izobraževalni proces seveda velja prišteti še vrsto drugih dejavnosti, ne nazadnje pa tudi različne strokovne ekskurzije. št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 15 OBMOČJE ŽELEZNIČARJI SO PRAZNOVALI priznanja za deset, dvajset in tridesetletno delo železničarji celjskega pro-'metnega vozlišča so lepo počastili svoj praznik, petnajsti april. Počastili so ga v spo-iTiinu na žrtve velike stavke jugoslovanskih železničarjev v aprilu 1920. leta in prav tako v zmagoslavju današnjega dne. Letošnji praznik je bil pomemben tudi zavoljo srebrnega jubileja samoupravljanja na jugoslovanskih železnicah. In prav letos so z novo samoupravno organiziranostjo, z ustanovitvijo šestih železniško-transportnih or ganizacij v Sloveniji in Istri spet približali odločanje neposrednemu delavcu, hkrati pa tudi napravili korak naprej do uporabnika železniških uslug. V počastitev petnajstega aprila so železničarji celjskega vozlišča pripravili več prireditev in proslav, vrsto športnih tekmovanj, nastopov kulturnih skupin in podobno. Med njimi je zaslužila posebno pozornost razstava likovnih del članov ŽPD France Prešeren in Tineta Rožanca iz Ljubljane. Raz stava je dobila slavnostno obeležje tudi zavoljo tridesetletnice dela likovne sekcije ŽPD France Prešeren v Celju. Razstava je v Muzeju revolucije v Celju odprta do 20. t. m. Osrednji dogodek v Celju pa je bila vsekakor glavna proslava s podelitvijo bronastih in srebrnih znakov tistim članom, ki so na železnici deset, oziroma dvajset let. Na proslavi, ki je bila v četrtek, 12. t. m., je o pomenu praznika in današnjih nalog železničarjev spregovoril Josip Juričinec, delegat delavskega sveta Železniškega gospodarstva Ljubljana. Tako so na celjski proslavi podelili 54 bronastih in 60 srebrnih znakov, medtem ko je 21 tistih, ki so sprejeli za tridesetletno delo na železnici zlati znak, dobilo to odličje na osrednji slovenski proslavi v Ljubljani. Ob zaključku celjske proslave so bile še spominske svečanosti pri obeležjih padlih borcev-železničarjev za svobodo, za zakhuček pa je godba na pihala ŽPD France Prešeren imela na peronu celjske postaje promenadni koncert. M. BOŽIC MALA RETROSPEKTIVA U ŠOŠTANJU Pred dnevi so v preddverju Doma kulture v Šoštanju odprli razstavo slikarskih del domačina, upokojenega profesorja Aristida Zornika iz Velenja. Aristid Zornik je predvsem krajinar, ki se je tokrat predstavil z malo retrospektivo svojih del. Razstava bo odprta tudi med prvomajskimi prazniki. V. KOJC RAZUMEVANJE ZA KNEŽEC Hiša na Knežcu, kjer iz slehernega kotička diha ustvarjalno delo obeh velikih sinov naše domovine, Franceta in Borisa Kidriča, je že nekaj časa povsem obnovljena, kar se je zgodilo le ob nesebični pomoči številnih delovnih organizacij, ustanov in posameznikov, ki so omogočili, da je danes ta kulturno zgodovinski spomenik odprt za obiskovalce, ki jih je na tem gričku v neposredni bližini Rogaške Slatine čedalje več. S tem je tudi potrjen osnovni namen organizatorjev obnove in seveda upravičenost akcije. Zavedajoč se tega, je šmarska občinska skupščina pred nedavnim podelila vrsto priznanj vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je ta spomenik danes pred nami takšen, kakršen je: eden najlepših spomeniških objektov te vrste pri nas. Skupščina občine je izre kla priznanje Izvršnemu svetu skupščine SRS, Kulturni skupnosti SRS, Tovarni gli-nice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega, Raziskovalni skupnosti SRS, Kemijskemu institutu Boris Kidrič, Ljubljana, Osnovi šoli Boris Kidrič iz Ajdovščine in Ekonomski fakulteti z istim imenom. Republiškemu odboru ZZB NOV, Zdravilišču Rogaška Slatina, TDO Jelši, Delavski univerzi Boris Kidrič iz Ljubljane, Univerzi Edvarda Kardelja in KOR-SU iz Rogaške Slatine, Republiški konferenci SZDL, Centralnemu komiteju ZKS, Steklarni Boris Kidrič, Mizarstvu iz Rogaške Slatine, GOKOP, Ingradu, prav tako iz Rogaške Slatine, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Stanetu Mrviču, bivšemu ravnatelju muzeja NOB v Celju, Anki Aškerc iz Zavoda za spomeniško varstvo Celje, Francu Drobnetu iz občinske izobraževalne skupnosti v Šmarju, dipl. ing. Pavlu Žavcerju iz Ljubljane, arh. Vlastu Kopaču, Muzeju revolucije iz Celja, Zavodu za spomeniško varstvo v Celju, občinski kulturni skupnosti Šmarje, Hmeza-du TOZD Kmetijstvo Šmarje, mag. Darku Dolinarju iz SAZU, Jošku Lojenu, Martinu Tovorniku in Rozi Tadina iz Šmarja in Rogaške Slatine. Posnetek z osrednje proslave v Celju, na kateri so podelili tudi znake za dolgoletno delo na železnici. Foto: D. MEDVED VVZ Anice Černejeve objavlja licitacijo odpisanega kombija Zastava 430/K, letnik 1974, ki bo dne 24. aprila 1979 v Čopovi 21, za delovne organizacije od 9. do 10. ure. V kolikor ne bo interesentov, imajo možnost odkupa civilno pravne osebe od 10. do 11. ure. PRIPOVED O TONČKI JAZBEC ČUDOVITA KRI 60-krat darovala dragoceno tekočino Med kozjanskimi griči, v Pilštajnu, se je pred 73 leti kot drugi izmed devetih otrok rodila kmečkim staršem hči Tončka. Odraščala je, kot so tisti čas odraščali pač otroci bajtarjev z majhnim imetjem. Njihovo otroštvo je bilo povezano z usodo takratnih majhnih kmetov, ki so morali trdo delati od jutra do večera, da so nahranili mnogoštevilne družine. Zato se tudi otroštva spominja Tončka skozi delo na polju pri premožnejših kmetih ali pesto-vanju mlajših sestra in bratov. A kljub vsemu, ali pa morda prav zato se z veliko ljubeznijo spominja svojega domačega kraja, kamor še danes rada odide. Tako je odraščala in odrasla Tončka. Leta 1929 jo je cerkveni zvon v Olimju pospremil na novo življenjsko pot. Omo-žila se je in upala, da jo čaka zdaj boljše življenje. Nekaj let sta z možem preživela med njima tako ljubo domačo pokrajino. Potem pa se je tudi v tem predelu naše domovine razbesnela vojna vihra. Ustaši niso izbirali in tako je tudi Tončkin dom zagorel, kot cela vas, z velikimi, uničujočimi zublji. Kam zdaj? Tončkin mož je v culo povezal tisto malo, kar je še ostalo pod pogoriščem in odšel branit našo domovino. Po vrnitvi v domači kraj sta se z ženo odločila, da si . pojdeta iskat debelejši kos kruha v dolino, v mesto. Spet sta povezala culo, ni bila težka, in odšla sta iskat delo. Prekrižarila sta Savinjsko dolino in komaj bi se še lahko spomnila vseh tistih kmetov, pri katerih sta dninila, A živeti je bilo treba, že zavoljo treh otrok. Dela sta bila vajena že na domači zemlji, a vendar je bilo včasih preveč tudi za njune pridne roke. In leta so tekla. Iz ruševin se je rojevala nova domovina. Prihajale so tudi nove skrbi, a vendar je družina Jazbec zdaj srečno živela v Celju. Naključje je hotelo, da se je leta 1951 ali 52, Tonč ka se zdaj ne spominja več točno, znašla na oddelku za transfuzijo v celjski bolnišnici. Pravi, da jo je »povabil« znanec, ki je že večkrat dal kri in ji povedal, da jo v bolnišnici nujno potrebujejo. Tončka ni oklevala ne tedaj, ne nikoli pozneje, ko je odhajala darovat kri nekomu, ki ga nikoli v življenju ni poznala, kakor ni poznala tudi usode zaradi katere so ti ljudje potrebovali prav njeno kri. Samo enega prejemnika svoje krvi je poznala, postala sta celo prijatelja, vendar se je zdaj, po tolikih letih ta vez nekako prekinila. Pet let zapovrstjo, je pripovedovala Tončka, je temu človeku priskočila na pomoč v stiski kadarkoli je bilo to potrebno. Z oddelka za transfuzijo so kar prišli ponjo in ji povedali, da ta bolnik spet potrebuje njeno kri. In je šla. Nikoli nejevoljna ali slabe volje. Bila je že davno spoznala, da je to njeno poslanstvo. Odzvala se je mnogim klicem transfuzijske postaje, največkrat pa so kar sami prišli ponjo. Vselej se je vračala s čudovitim občutkom, da je potrebna še drugim, ne samo svoji družini. Tako je družina Jazbec živela skromno in polno življenje. Se s posebno radostjo v srcu se Tončka spominja, kako je odhajala dajat kri bolnim otrokom v nekdanjo otroško bolnico na Golovcu. Kajti otroke ima Tončka še posebno rada. In otroci njo. Tudi danes radi zahajajo k njej v toplo naročje. Enajst jih je »postavila« na noge in nič ji ni težko popaziti še na katerega, medtem ko so njegovi starši na delu. Pred štirimi ali petimi leti je Tončka dala zadnjič kri, da bi nekomu morda rešila življenje. Zdaj tudi sama ni več tako trdnega zdravja, kot je bila še pred leti. A k zdravnikom le redkokdaj zaide. Pravi, da so čakalnice preveč polne. Potem se z radostjo spominja nekajkratnih izletov krvodajalcev in doda, da bi morda tudi danes kam odšla z njimi, če bi jo povabili. S stene sname priznanje, ki ga je dobila za svojo nesebično pomoč in pokaže orume-nolo krvodajalsko izkaznico, ki je izpolnjena do poslednjega kotička. En listič, poln seveda, se je bil kdo ve ob kateri priložnosti odlepil in tako celo Tončka sama ne ve več natančno kolikokrat je darovala kri. 60-krat ali morda več? Včasih, se spominja, so ji vzeli tudi po pol litra krvi hkrati, včasih malo manj, kakor je bilo pač potrebno. Ta čudovita kri. V slehernem izmed nas se pretaka, a le malokdo jo je daroval toliko in tolikokrat kot Tončka Jazbec, ki bo s svojim možem v juliju praznovala zlato poroko. MATEJA PODJED 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 VELENJE ZA VARNOST NA CESTI Uspela problemska konferenca — Pomembni zaključki Prejšnji četrtek so se v Velenju zbrali na problemski konferenci o varnosti cestnega prometa skoraj vsi predstavniki družbenega in političnega življenja v občini, katerih delo je kakor koli povezano s prometom. Po poročilih in analizi stanja prometnih razmer ter nesreč v preteklem letu, so sklenili začeti akcijo, ki naj s preventivno akcijo omeji naraščanje števila prometnih nesreč. Število prometnih nesreč se je lani v primerjavi z 1977. letom v občini nekoliko zmanjšalo, naraslo pa je število nesreč s smrtnim izidom. Lani jih je bilo na velenjskem predelu kar štirinajst. Prometnim nesrečam, ki so jim botrovali neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, nepravilna stran vožnje, vinjenost in druge okoliščine, bi lahko prišteli še veliko število manjših, ki jih Postaja Milice ne evidentira več. Dejstvo, da so kar 80% vseh nesreč povzročili domačini pove, da je v razmeroma preglednem mestu in v okolici bil krivec za nesreče človeški faktor, organizacija odvijanja prometa, slaba prometna kontrola, neurejeno odvijanje prometa ob delovnih izmenah, slabo nadzorstvo nad mlajšimi udeleženci v prometu in drugo. Odločili so se za takojšnje ukrepe. Čeprav je varstvo najmlajših v vrtcih in osnovnih šolah v dokaj dobrih rokah, je treba takoj urediti dostope, prehode, parkirišča v skoraj vse tovrstne ustanove. Postaja Milice bo okrepila nadzorstvo nad prometom, v oddelku za gospodarstvo bodo zaposlili strokovnjaka, ki bo sodeloval pri načrtovanju prometnega režima v občini. Več obveznosti odpade tudi na delovne organizacije. Vse tudi kaže, da so Komunalni obrtni center -KOC - Velenje in drugi vse slabši izvajalci del. O kvaliteti del ni govora, zaostaja pa tudi količinsko vzdrževanje komunalnih objektov v zimskem času, enako pa je stanje tudi zdaj. J02E MIKLAVC ŠENTJURSKI IS V PRID OBČANOM Člani Izvršnega sveta skupščine občine Šentjur so na svoji zadnji seji med drugim tudi ocenili poročilo Občinskega sodišča v Celju za minulo leto ter se dogovorili o organizacijsko strokovnih in vsebinskih pripravah na ustanovitev enote temeljnega sodišča, zemljiške knjige in katastra v Šentjurju. Razprava je bila posebej usmerjena v odprta vprašanja in naloge za pripravo formiranja enote temeljnega sodišča v Šentjurju skupaj z zemljiško knjigo in katastrom. Člani Izvršnega sveta so ocenili, da je smotrno formiranje temeljnega sodišča, ker bi s tem omogočili občanom šentjurske občine, da urejajejo svoje probleme in tudi probleme v domači občini. Ugotavljajo namreč, da jé zemljiško knjižnih prenosov v občini izredno veliko, kar spet potrjuje pravilnost, da se formira zemljiška knjiga. Tako bo občanom v mnogočem olajšana pot do reševanja tovrstnih problemov. MP IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA Te dni v Virštanju delavci celjskega cestnega podjetja urejajejo še zadnje metre preostalega neasfaltiranega dela ceste Virštanj-Polana (do kmeta Amona). S tem bo do prve polovice maja v celoti sklenjena cesta Golobinjek-Lesično, z njo pa bo prvič v zgodovini v glavnem rešen tudi problem cest, če upoštevamo najvažnejšo, cesto Maršala Tita od Bistrice ob Sotli do Lesičnega, kjer prav zdaj urejajo zemeljska dela, ki so znanilec obvoznice mimo tega naselja in priključka na cesto Lesično-Celje. LETOS PRAZNIK V SLIVNICI Nedavno tega so pri skupščini občine Šentjur sprejeli sklep, da bodo letošnji praznik občine slavili v krajevni skupnosti Slivnica. Od zadnjega praznovanja občinskega praznika v tej krajevni skupnosti je namreč poteklo že več kot deset let, razen tega pa je aktivnost v tej krajevni skupnosti že nekaj časa na zavidljivem nivoju. Ob tej priložnosti bodo predali svojemu namenu nov gasilski oz. kulturni dom, ki bo družbenopolitično in kulturno življenje v tem kraju še bolj razgibal. Značilnost letošnjega praznika pa je tudi v tem, da bo povezan s srečanjem ukradenih otrok, ker je občina Šentjur v lanskem letu prevzela obveznost, da bo letošnji gostitelj tega srečanja, ki se sicer odvija vsako leto v eni izmed slovenskih občin. Tako bodo v Slivnici imeli naprej ločeno slavnostno sejo vseh treh zborov, nato pa kulturni program, ki bo" namenjen tudi srečanju ukradenih otrok. V krajevni skupnosti, ki bo letošnji gostitelj praznika, že dela odbor za pripravo, ki bo organizacijsko in tehnično pripravil vse potrebno, da bo praznik šentjurske občine, slavili ga bodo 19. avgusta, izzvenel v delovnem in prazničnem vzdušju. MP ŠPORT V LAŠKI OBČINI SKRB ZA MNOŽIČNOST Športna igrišča v vsako krajevno skupnost Razgovor s predsednikom IO TKS in sekretarjem ZTKO v laški občini Goraz-dom Šetino in Oberžanom je razgrnil trenutno stanje in probleme te občine na področju telesne kulture. »Dediščina iz prejšnjih let je bila skromna,« je pričel razgovor Gorazd Setina, »saj je prispevna stopnja za TKS znašala le 0,23%. S skromnimi sredstvi nismo mogli sanirati težkega materialnega stanja na tem področju niti nismo mogli krepkeje posegati v šolanje strokovnih kadrov. Glede objektov smo na repu v naši republiki. Le 1/2 m^ na prebivalca imamo koristnih površin za telesno vzgojo, šport in rekreacijo, pokritih pa znatno manj - le 0,06 m^. Nič čudnega tedaj, če ob takšnem stanju še nismo prodrli s to dejavnostjo v naše krajevne skupnosti, kar je trenutno naš osnovni smoter. Praktično se naša dejavnost več ali manj odvija le v treh velikih centrih - v Laškem, Rimskih toplicah in Radečah. Imamo le 2 veliki igrišči v Radečah, v Laškem in Rimskih Toplicah pa asfaltna igrišča za male športe. Naš srednjeročni načrt pa prevideva izgradnjo osnovnih objektov za telesno vzgojo v vseh krajevnih skupnostih. Le tako bomo lahko uresničevali množičnost in nudili možnost vsem občanom za to zvrst aktivnosti. Laška občina ima 13 krajevnih skupnosti. Letos so v gradnji objekti v KS Zidani most, Sedraž, Marija Gradec in Vrhovo. Nato načrtujemo gradnjo osnovnih objektov za telesno vzgojo v Rečici pri Laškem, Vrhu in Debru. Leta 1981 bi naj tudi Radeče dobilo sodobno telovadnico. Skratka - naša politika TKS je v: gradnji objektov za telesno kulturo, v hitrejšem šolanju strokovnih kadrov in uresničevanju množičnosti in hkrati razvijanju ustreznih tekmovalnih sistemov.« V razgovor je posegel tudi sekretar TZKO Oberžan, edini v laški občini s profesionalnim stažem v telesni kulturi. »Naša politika v razvoju posameznih panog in iger je usklajena z republiško prioriteto. V ospredju je košarka in atletika, v II. razredu pa rokomet, odbojka in nogomet. Za razvoj vseh še nimamo pogojev. Tudi selekcijsko delo pri nas še ni razvito. Imamo pa lepe uspehe v izvajanju rekreacijskih občinskih lig in turnirjev, kjer iz 24 TOZD in 13-tih drugih organizacij (aktivi ZSMS in društva) nastopa v 9-tih športnih panogah in igrah 2150 udeležencev. Ce k temu prištejemo še razširjeno delo ŠSD, ki štejejo nad 1600 aktivnega članstva, pa razgibano delo 11-tih strelskih družin s preko 800 strelci, treh planinskih društev z odličnim delom mladinskih odsekov in 5-tih TVD Partizan, kjer se navezujejo vse športne aktivnosti, bi bila podoba naših aktivnosti zaključena. Največje uspehe imajo naši športniki v košarki in karate-ju ter strelstvu. Zagnano pa delamo na razvoju smučanja z organizacijo smučarskih tečajev in šol, saj šteje naš občinski in regijski center (tudi Posavje) že 15 učiteljev in vaditeljev smučanja. Sedaj povprečno izšolamo v republiških tečajih po 18 strokovnih kadrov letno, predvsem vodnike SSD, vodnike za košarko, rokomet, smučanje in nogomet. Močno smo deficitarni pri sodniških in organizacijskih kadrih. Prav na tem področju bi pričakovali večjo strokovno pomoč od območne zveze za telesno kulturo v Celju. Do letos so vsi naši strokovni kadri v osnovnih organizacijah delali povsem amatersko. Upamo, da bomo v letošnjem letu prvič lahko pristopili k delnemu nagrajevanju strokovnega dela v društvih. Med uspehe lahko štejemo tudi rast osnovnih organizacij, saj smo v zadnjih štirih letih organizacijsko mrežo razširili od tedanjih 18 na 36 organizacij! Plavanje kljub trem bazenom v občini še ni zaživelo. Uspešno se razvijajo kegljanje (novo kegljišče v Radečah!), odbojka, rokomet, dočim bo treba za atletiko pridobiti osnovne objekte in strokovne kadre. S trenutnim stanjem še nismo zadovoljni, smo pa na najboljši poti hitrejšega napredka.« K. JUG МШ>1 PIŠEJO POKLICNO USMERJANJE V ŠENTJURJU Na osnovni šoli Šentjur bo letos zaključilo šolanje 91 učencev. Poklicno usmerjanje vodi zelo uspešno tovarišica Nuša Vrečk o. Poklicno usmerjanje je največ namenjeno učencem osmih razredov, z njim pa se seznanjajo tudi učenci šestega in sedmega razreda. Pri tem pomagajo tudi razre-dniki. Učenci osmih razredov so imeli letos več možnosti za spoznavanje različnih poklicev in za pravilno izbiro poklica. Vsi učenci so bili testirani. Dokazali so svojo sposobnost, reševali so ankete o izbiri poklica, imeli so predavanja, kjer so spoznali razne poklice in potrebe po posameznih poklicih v naši šentjurski občini in na celjskem območju. Obiskali so nekatere delovne organizacije v Šentjurju, Celju in Storah. Na šolo je nadalje prihajala poklicna svetovalka, ki je učencem in-staršem svetovala in jim pomagala pri izbiri poklica. Učenci so imeli tudi informativni dan na srednjih in poklicnih šolah. Vpisali pa so se na naslednje šole in si izbrali naslednje poklice: Administrativna šola Žalec 2, Sola za blagovni promet Celje (Sola za prodajalce) 12, SKMC Store - strojni ključavničar 4, orodjar 2 in kovinostrugar 2. Celjska gostinska šola: 1 natakar in 1 kuhar. Vrtnarska šola Medlog 1, Šolski center Boris Kidrič 1 (frizer). Sola za kmetovalce Šentjur 1 itd. _ Za gimnazijo se je odločilo 17 učencev, za Pedagoški šolski center 8, za Ekonomski šolski center 12, za Tehniško šolo 8, za Zdravstveni šolski center 1 in za Tehnično kmetijsko šolo v Mariboru 1. Večina učencev bo tako nadaljevala šolanje, trije učenci se bodo takoj zaposlili, eden pa bo ostal doma na kmetiji. Pri nadaljnjem šolanju in usposabljanju za poklic jim želimo veliko uspehov! ' ANICA ZUPANClC PROMETNA VZGOJA Naša šola, osnovna v Šentjurju, se je prijavila na občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu.« Šolsko tekmovanje smo že izvedli. Tekmovanje je potekalo v treh skupinah. V prvi so tekmovali učenci prvih in drugih razredov. Tekmovalo je 189 učencev, oddali so 313 tehničnih izdelkov, 219 risb in 27 učencev drugega razreda je opravilo izpit za kolo. V drugi skupini so bili učenci tretjih in četrtih razredov. Tekmovalo je 209 učencev, oddali so 59 tehničnih izdelkov, 252 risb in 89 spisov. Izpit za kolo je opravilo 164 učencev. V tretji skupini so bili učenci petih, šestih, sedmih in osmih razredov. Bilo jih je 454, oddali so 50 tehničnih izdelkov, 350 risb, 260 spisov, izpit za kolo pa je opravilo 220 učencev. Na naši šoli je opravilo izpit za kolo kar 411 učencev. Izvedli smo tudi šolsko tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesom na poligonu. Zmagovalci bodo sodelovali na občinskem tekmovanju. MARJETA KRAJNC PIONIRSKI KINO Letos smo v Šentjurju prvič organizirano pristopili k filmski vzgoji. Naša osnovna šola je sklenila pogodbo s celjskim Kino podjetjem za predvajanje filmov. Vseh stroškov za predvajanje filmov sami nismo mogli zbrati, zato nam je s finančnimi sredstvi pomagala Občinska kulturna skupnost Šentjur. V programu imamo sedem filmov, od katerih smo si jih pet že ogledali, dva pa si bomo v naslednjem obdobju. Vsak film si približno ogleda 600 učencev naše šole. Večina ima stalne sedeže, drugi vstopnice sproti kupujejo. O filmih se pozneje pogovarjamo pri pouku in se tako filmsko izobražujemo. Želimo, da bi imeli Pionirski kino tudi v naslednjih letih. Radi bi gledali filme iz naše preteklosti, predvsem na vojno temo, ter iz slovenske in jugoslovanske literature. ALENKA KRISTAN DA BI BILO MANJ PROMETNIH NESREČ Vsak dan se zgodi veliko prometnih nesreč. Mnoge tudi zaradi otrok, ki ne upoštevajo prometnih navodil. Zaradi tega imamo učenci osnovnih šol že vrsto let prometno vzgojo in prometna tekmovanja. Tudi letos smo ga imeli. Tudi na naši Prvi osnovni šoli v Celju. Najprej smo tekmovali v znanju prometnih predpisov in v vožnji s kolesi. Prvo tekmovanje je bilo razredno. Najboljši poznavalci prometnih predpisov so se udeležili medrazre-dnega tekmovanja, kjer smo zopet izbrali najboljše v skupino, ki bo sodelovala na občinskem tekmovanju. Ekipa, ki bo zastopala našo šolo, utrjuje znanje o prometnih predpisih in se vadi v vožnji s kolesom. Ob tednu prometnih tekmovanj smo pripravili tudi razstavo tehničnih, likovnih in literarnih izdelkov ter imeli kulturno prireditev. Mislim, da bi vsi udeleženci v prometu morali poznati in upoštevati prometne predpise, saj bi se tako zmanjšalo število prometnih nesreč in prekrškov. POLONA ŽNUDERL SREČANJE LUTKARJEV Pred dnevi je bilo srečanje mladih lutkarjev žalske občine. Pripravljeno je bilo v okviru »Naše besede.« V torek so bile tri predstave, ki so jih imeli mladi lutkarji iz Petrovč, Braslovč in Griž, v sredo pa iz Polzele, Žalca in Celja. Lutkarji smo dobili priznanja in knjige. Lutkarji iz osnovne šole v Grižah smo zaigrali igrico »Kričavi Petelinček.« Lutkarji si želimo, da bi bilo še več takšnih srečanj. MIRCI PETROVEC št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 17 ALOJZ GOBEC -90 LETNIK 2 Njegov življenjepis je del zgodovine L slovenske šole v Celju Prvo učiteljsko mesto po maturi je dobil na trioddelčni osnovni šoli v Pristavi pri Mestinju, ki jo je vodil zelo izobraženi nadučitelj Franc Zopf. Ta je imel bogato knjižnico in vrsto revij, ki se jih je mladi Alojz Gobec pridno posluževal, hkrati pa se je v veselje svojih predpostavljenih najlepše uveljavil tudi kot učitelj v šoli. 2e prihodnje šolsko leto (1912/13) je bil nameščen na slovenski osnovni šoli v Celju, tako imenovani okoliški šoli, ki jo je tedaj vodil znani voditelj štajerskih učiteljev Armin Gradišnik. Ta je takoj opozoril mladega učitelja, da mora vzgajati dečke razen z dobrim poukom tudi v slovenskem narodnem duhu. Opisal pa mu je tudi težke razmere, kakršne vladajo v mestu proti slovenski šoli in slovenskim učiteljem zaradi privandranih Nemcev in domačih nem-škutarjev, ki na vsak način nasprotujejo napredkom slovenske šole. Mladi Alojz Gobec, kot novi slovenski učitelj, je kmalu osebno doživljal zasra-movanja na celjskih ulicah in tudi fizične napade, ko so ga nahujskani nemški elementi klofutali in brcali. V tisti dobi življenja v stari Avstriji so bili slovenski učitelji literarno in pedagoško zelo razgledani in naročniki slovenskih literarnih revij in knjižnih založb. Vsakdo si je štel v stanovsko dolžnost biti tudi naročnik slovenske pedagoške revije »Popotnika« ter učiteljskega političnega glasila »Učiteljskega tovariša«, seveda pa so brez izjeme sprejemali tudi knjige Slovenske šolske matice, ki jo je bil 1900 leta ustanovil Henrik Schrei ner, ravnatelj mariborskega učiteljišča. Za Alojza Gobca je bila prva učiteljska namestitev v Pristavi v vzgojnem pogledu velikega pomena, saj je dojel v kulturnem okolju preproste podeželske kmečke osnovne šole velikanski pomen tiskane besede za duševni in kulturni razvoj mladega človeka. Prav zaradi tega se je posvetil v svoji učiteljski praksi na osnovni šoli v Celju z vsem srcem propagiranju in širjenju mladinskih listov in mladinske litera ture. Ni ga bilo učiteljskega zborovanja v Celju, da ne bi bil Alojz Gobec s prepričljivo besedo informiral udeležence o vsej medtem izšli literaturi na domačem trgu in o pedagoških delih, ki jih je zasledil v domačem ali tujem tisku itd. Čeprav sam kot kulturnik ali funkcionar ni nastopal v javnosti, je bilo za Alojza Gobca obče znano, da je bil najboljši poverjenik Slovenske šolske matice na Slovenskem. Za svoje prizadevno in požrtvovalno delo poverjenika je prejel leta 1933 od takratne banske uprave v Ljubljani pohvalo in priznanje. Drugo, prav tako intenzivno, pa je bilo prizadevanje Alojza Gobca za zgraditev novega šolskega poslopja celjske okoli-šče šole. Le-ta je imela v svojih početkih zelo neugodne prostorske pogoje, dokler ni nazadnje občina Celje-okolica, ki je bila v slovenskih rokah kupila za šolo poslopje v tedanji Novi ulici 5, poznejši Ra-zlagovi in sedanji Cuprij-ski ulici. Prizadevanjem Slovencev so v tej smeri zelo nasprotovali nem-škutarski krogi v Celju. (Nadaljevanje sledi) PIŠE: PROF. ALBIN PODJAVORŠEK DANES v ŽIVO: SLOVENŠČINA V JAVNI RABI Tudi Novi tednik in Radio Celje se vključujeta v široko zasnovano razpravo Slovenščina v javni rabi. Danes popoldne bo ob 16.30 oddaja v živo, ki bo načela naslednja vprašanja: kaj je namen akcije, kakšen je danes odnos med knjižno slovenščino, jezikom umetnosti, literarne klasike in slovenščino vsakdanjosti, kakšna je vloga izobraževalnih ustanov v prizadevanjih za boljši jezik, vloga sredstev javnega obveščanja (tisk in radio), kakšen je jezik v gospodarstvu in politiki, kaj je to lektor in kdo ga potrebuje, vloga jezika in govora v samoupravni praksi, kaj moramo storiti v celjski občini na osnovi dosedanjih ugotovitev, itd. Oddajo bomo vodili iz dveh studiev in sicer iz stalnega radijskega in improviziranega v Osrednji knjižnici. Oddajo bosta vodila novinarja Damjana Stamejčič in Drago Medved. ORIENTACIJSKI POHOD NA KRISTAN VRHU v počastitev 30. obletnice izobraževalnega procesa mladih za splošni ljudski odpor je bilo včeraj na Kristan vrhu tekmovanje v občinskem merilu v mnogoboju, mladi pa so krenili tudi na orientacijski pohod. Na prireditvi so sodelovale najboljše ekipe osnovnih šol, steklarske šole ter kmečko delavska mladina. Dijaški domovi Celje Delovna skupnost skupnih služb razpisuje opravljanje nalog z delovnega področja vodje računovodstva za nedoločen čas Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju računovodskih nalog; Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: Dijaški domovi Celje, Maistrova 5, 63000 Celje. STE PREBRALI TA TEDEN KAKŠNO KNJIGO? ljubljanska banka Splošna banka Célje Zaupajte nam svoje posebne želje in načrte, saj smo za svoje'prijatelje pripravljeni narediti še marsikaj - tudi v primerih, ko ne gre neposredno za 'denar. ^^ ..-v.,.. ■ ■. . JANKO KAČ: пШШ 8 »Ce boš priden... « Tona je krepkeje stisnil njeno levico, z desnico si je pa ljuto zavihal košate ruse kakor junaški vojskovodja po dobljeni bitki. Zadnja je šla od maše Fidelčka in je zapazila v svoje veliko veselje mladi par, kako stopa složno v živahnem pomenku po poti. Kolikor jije dala duša, je hitela v Kolen-čevo kuhinjo. »Dobro jutro, dobro jutro, Kolenčeva mama!« je hitela že v lopi. Polona je komaj vidno okrenila glavo. Ko je uzrla Fidelčko, se ji je kar potemnil obraz: »Kaj je spet prineslo to marnjevkò v hišo?« Kolenka je namreč spadala med tiste sicer redke ljudi, ki se bolj hudujejo na tistega, ki marnje prenaša, kakor na samega obrekljivca. Fidelčka je videla to senco, zato je še bolj hitela: »Poglejte, poglejte! Semkaj stopite! Kako se vaša mlada sprehajata?« Radovednost je premagala mater Polono, da je stopila na lopni prag, odkoder se je videlo naravnost na pot, po kateri sta šla ženin in nevesta. »Matija! Matija! Brž leti!« je zaklicala možu v sobo, kjer je pil kavo. Nihče ne bi prisodil starim kostem tolike gibčnosti, kakor se je Matija jadrno pokazal v veži. »Kaj pa vendar imate?« Zena mu je s prstom pokazala na stezo. Tako so gledali vsi trije sliko sreče, dokler nista utonila mlada za prvimi hišami spodnje vasi, kamor je spremil Tona svojo izvo-Ijenko. »Saj sem vedel, da se bo vse uletelo. Sedaj še eno celjsko hrasto odluščimo, pa bo vse dobro!« je rekel Matija in oddrsal spet v sobo, da dokonča zajtrk. »Saj jutri tako pojde Tona v Celje, kaj ne, da ono odk-vita, « je omenila Polona. »Odkvita za vedno!« je pritrdil gospodar Matija in srebnil zadnji požirek kave. Ko je prišel Tona domov, je Fidelčka pridno namakala rumeni pšenični hleb v dišečo kavo. Sosedov fant je prinesel prav tedaj s pošte karto, da pridejo drugi dan obiravke. »Dobro! Pa hkratu vse opravim!« je sklenil Tona in stopil k hlapcu v hlev. »Simen, jutri pojdem v Celje s parizarjem po obiravke. Dobro ga namaži in glej, da bo okovanje na komatih tako zlikano, da bi se lahko obril pri njem. Ob šestih naprezi!« Tisto popoldne ni strpelo Tona doma. Vse polje je pregledal, zvečer pa je prijetno utrujen tako mirno zaspal, kakor že ni mogel vse od pusta sem. Tudi pri Kovačevih je bilo tisti dan veselo, saj je Micika prav do poznega večera prepevala. Se celo oče Anza in mati Lena sta odpustila svoj vsakodnevni dremež in se pogovarjala o doti. »Štiri bi ji dala, da ni bilo tega vmes. Kolenc je mislil celo kar na dva tisočaka, « je preudarno puhnil Anza dim iz pipe. » Veš, Anza, preumazani pa tudi ne smemo biti. Tri bo že treba odriniti. Je pa le bogatija v Kolenčevini,« je primaknila Lena. »Da ne bo sramota za otroka. « VIL Svež kakor za deset let pomlajen, je vstal Tona drugo jutro. Mati je skuhala kavo. Simen je pa pravkar porinil parizar izpod kozolca. Sele lani je bil nov, zato se je še vsa sveža lesketala zelena barva koles, opasanih v pestah in po peresih z rdečimi črtami. V taktu so potrkavala kolesa v puščah, znamenje dobrega voza in ponos voznika. Tona je že zajemal iz trebuščate skodele hlastno ogromne kose kruha, ko se je zbudil oče. »Tona!« »Ahm!« je zagodel Tona s polnimi ustmi v skodelo. »Ne škrtaj. Tona, preveč, da si ona ne premisli. Toda tudi ne razmetavaj po nepotrebnem, saj veš, denar je le denar Dandanes počasi curlja k hiši,« je poučeval iz postelje oče sina. Tona je polovil z žlico zadnje drobtine iz kave, poplaknil skodelo, izpil in si obrisal z dlanjo mokre ruse. Snel je zajček s kljuke, še potapljal po levi stran prs, če je denarnica na mestu, pogledal očeta v postelji: »Bom skusil, kolikor se bo dalo. « in stopil v vežo. Ni navada napih ljudi, da bi se veliko poslavljali. Se, če gre sin v daljnji svet, si komaj sežejo v roke s kratkim pozdravom: »No, pa srečno hodi!« Prav tako težka, morda še bolj kakor izobražencu, je tem ljudem ločitev, toda niti mati ne veka za sinom. Polona je stopila na prag. Veselo sta pohrzavali kobilici v vozu in grebli nemirno s kopiti, da je cingljalo okovanje na vpregi in se zajčkalo v soncu. »Pa dobro opravi ono in glej, da boš vsaj dvanajst obi-ravk naložil,« je zaskrbela mati. »Bom,« je prikimal Tona, napravil križ pred konji z bi-čevnikom, da bi srečno vozil, in se zavihtel na voz. »Hi!« je zasukal krepko bič in počil, da je odjeknilo po gmajni. Mati sije obrisala s predpasnikom lice in izginila v vežo. Krmežljavi mitničar grobeljske cesarske mitnice, čevljar Kos, je.pritisnil nos na okence, ko je zdrdral Kolenčev voz po klancu na most. »Spet nič« je zagodel in sedel ozlovoljen na svoj trinožni stolek ter se vdal razmišljanjem. Slabi časi, so se pričeli, odkar je na jesen 1891, prvič za vriskal vlak po dolini. Kakor pušča se je vlekla prazna velika cesta, ki je prej nosila kakor bela reka noč in dan tovore od juga na sever in od severa na jug. Se so stale ponosno ob cesti habate furmanske gostilne, nikjer pa ni bilo parizarskih procesij pred njimi. Mrko so gledali zaprašena okna na cesto kakor stare device, ki so obsedele brez ženinov in jim je preôstal le še prezirljiv pogled na življenje, hiteče mimo njih. Kolesa Kolenčevega parizar ja so prijetno pritrkavala po mastnih oseh med košatimi jablanami in vitkimi hruškami, ki so stale kakor straže ob veliki cesti. Njihove veje so bile tako obložene zorečega sadja, da so se kar šibile na glave voznikov. Vajen je bil Tona tega čudeža najlepše ceste v deželi in je gledal le po polju, kako kaj hmelj obeta. Dve uri se je vozil, ker ni silil kobilic, in presodil letino: -Na šempetrskih prodih je roža ušica. Zalčani jo silijo preveč z močnim gnojem, da bohoti v perje. Petrovče in Leveč ga sadita v mlačine; pa vendar ni riž, da bi rasel v vodi. Pušeljc so naši hmelji proti tem. Le braslovško Poljče, pa Kamenče in oboje Gorč, Parižlje že ne, so pred našimi. Po dva goldinarja je plačeval polzelski Zigan za zgodnjega. Ce ne bo preušiva, če ostane pri tej ceni. Tako je pregledoval Tona polja, sodil in tehtal. Kar zavzel se je ko so se prikazale prve celjske hiše. Spozabišč mu je ušel pogled na znano podstrešno okno pri Balantu, kjer je vedno ostajal z vprego. 'Bista!' je naglo potegnil Tona za vajet, ko sta hoteli živali zaviti pred Balantov hleb. Jezni sta potresavali kobilici glave in zvedavo strigli z ušesi, šeč, kaj je pa tukaj vmes. Pri postaji je zavil Tona na obširno dvorišče z Rebevšku, kjer so obstajali Teharčani, Sentjurčani in vsa Dolenjska. Hlapcu je vrgel vajeti in si otepal z rdečim robcem prah z obleke in zajčjeka ter jo mahnil na rotovž, kjer je bilo v drugem nadstropju okrajno sodišče. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 NIČ NAS NE SME PRESENETITI Planinci PD Prebold so podobno kot v preteklih letih tudi za leto 1979 sprejeli pester in bogat-program dela in izletov. Skrbeli bodo za izobraževanje članstva in sicer od planinske šole za pionirje, do pridobivanja novih kadrov (vodnikov, gorskih stražarjev, inštruktorjev varstva narave). Poseben poudarek bodo tudi letos dali pohodom z obujanjem tradicij NOB in v KS prispevali svoje v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Se naprej bodo skrbeli za vzdrževanje in markiranje poti na svojem območju, posebne pozornosti bo deležen tudi planinski dom pod Reško planino, ki sicer dela upravnemu odboru društva sive lase. Preboldski planinci pa široko zastavljen program dela in izletov ter pohodov -skozi vse leto jih imajo v programu preko 60 - tudi smelo izvajajo. Naj navedemo le nekatere: Pohoda po poteh pohorskega bataljona se je 7. 1. 1979 udeležilo 52 planincev; pohoda krajanov v Marijo Reko v okviru akcije Rekreacijska aktivnost Krajevne skupnosti, katerega je or ganiziralo 14. 1. 1979 PD, se je udeležilo 211 planincev; 11. 2. 1979 se je vkljub snežnemu metežu udeležilo kon-dicijskega pohoda - pripravo za pohod na Stol - na Mrzlico preko Homiča in ob vračanju preko Goljave 20 planincev; samega pohoda na Stol se je 17. 2.1979 udeležilo 107 planincev; 25. 3.1979 se je spominskega pohoda na Porezen udeležilo v povsem zimskih razmerah 36 članov PD Prebold. V domu pod Reško planino sta v mesecu marcu našla sicer skromno streho, vendar zastonj dva seminarja: 10. in 11. 3. so se tam zbrali kandidati za inštruktorje varstva narave, med njimi tudi 6 gorskih stražarjev iz PD Prebold; 24. in 25. 3. pa so se v domu zbrali kandi-datje za gorske stražarje, med njimi tudi 16 preboldskih mladincev in članov PD Prebold. V domu pod Reško planino je vaški svet Marija Reke organiziral praznovanje dneva žena, kateremu je svoje prispevalo tudi PD Prebold s pogostitvijo. Preboldski planinci pa skrbe tudi za svoj podmladek. Tako so po predavanju in prikazu planinske opreme dne 28. 3. 1979 svečano izročili planinske izkaznice 60 pionirjem prvih razredov osnovne šole Slavko Slander Prebold. V nedeljo, 22. 4. 1979 pa organizira PD Prebold področno tekmovanje v planinski orientaciji za področje Celja, Zasavja, Posavja in Dolenjske v kategorijah pionirjev, mladincev in članov. Start bo ob 8. uri pri osnovni šoli v Preboldu. Tekmovanje šteje kot kvalifikacijsko za nastop na reoubhškem nr-venstvu. ANTON AJDiC KJE JE KAJ? Sredi stene notranjega perona celjske železniške postaje visi relief »Savinjske Alpe.« Ze dolga leta koristno in nazorno planinsko-turi-stično informativno sredstvo! Zlasti planincem, ki pripotujejo v Celje, v izhodišče številnih - lokalnih in območnih - planinskih krožnih poti! Žal pa že lep čas sèm ta informativni pano ni več brezhiben in ne v ponos in ugled njegovega lastnika oz. upravljavca. Zakaj? Zato, ker so nalepke, na katerih so oz. so bila napisana imena večjih mest in krajev celjskega turističnega območja, bodisi porumenele bodisi odpadle, skratka - odslužile so, tako da posameznega kraja ni moč več razbrati: REVA, ROJ AN, STO, SO, RANJ itd. Zadeva kliče oskrbnika reliefa, da ostanke nalepk zamenja z novimi, ali pa jih preprosto nadomesti z vpisi ustreznih krajevnih imen. Vrhu tega je orientacija po reliefu možna le podnevi, kajti ponoči relief ni razsvetljen, kar bi sicer lahko bil. Na levi in na desni stranici panoja je namreč videti ostanke električne napeljave. Ce pomislimo, da ponoči gledajo grajske razvaline dol v mesto v siju reflektorjev, bi lahko tudi naš relief ponoči služil svojemu namenu. GUSTAV GROBELNIK Lestvico zabavnih melodij vam poklanja KONUS TOZD BLAGOVNA HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konjicah LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: 1. BITANGA I PRINCESA - BIJELO DUGME 2. ANA - SREBRNA KRILA 3. JA NISAM KOCKAR - SREBRNA KRILA 4. MEXICAN GIRL - SMOKIE 5. BRAKOLOMAC - RANI MRAZ KUPON za lestvico zabavnih melodij Glasujem za pesem ................................. izvajalec .................................................... Ime, priimek, naslov............................... Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA - TOZD TEHNIČNA TRGOVINA Celje. LESTVICA DOMAČIH MELODIJ: 1. KRKA SANJAVA - SLAK 2. po klanCku gor, po KLANC-KU DOL - AVSENIK 3. VENCEK NARODNIH - DOBRI ZNANCI 4. MOJ HOBI - AVSENIK 5. OB KRNSKEM JEZERU - VESELI PLANSARJI KUPON za lestvico domačih melodij Glasujem za pesem ................................. izvajalec .................................................... Ime, priimek, naslov............................... Nagrajenca: Nevenka Pangerl, Žepina 15, Skofja vas Henrik Dobnik, Zavrh 215, Dobrna Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča. _ Združenje šoferjev in avtomehanikov Laško Rimska cesta 2-c (ŠMID), 63270 Laško, razpisuje delovno mesto poklicnega šoferja. Za to delovno mesto je pogoj, da ima C in E kategorijo, ter 2 leti delovnih izkušenj. Prošnje je treba vložiti v 15 dneh od dneva objave razpisa na gornji naslov. Stanovanja ni na razpolago. /Z ZGODOVINE NOB V CELJU (37) , VPLIVI BOJEV DOMA IN NA TUJEM Piše Franjo Fijavž Kakor je bil položaj političnih aktivistov in partizanskih čet na Štajerskem v zadnjih mesecih 1942 in v prvih dveh mesecih 1943. leta nezavidljiv, je vendarle vse pokazalo na skorajšnje izboljšanje prilik v borbi proti okupatorju. Politično delovanje OF je v Ljubljanski pokrajini zavzemalo vse večji razmah. Domobranstvo se je sicer vojaško krepilo, toda Ljubljana je ostala trdnjava OF. Podobno je bilo na podeželju. Le tam, kjer so bile vojaške postojanke Italijanov in »belih«, se je lahko sovražnik čutil dokaj varno. Druge kraje so obvladovali partizani. Sovražnikovi napadi na enote narodnoosvobodilne vojske so se pričeli proti koncu februarja v velikem obsegu. Združene nemške in italijanske sile, vključili so ustaške divizije in čet-niške odrede, so pritiskale partizanske enote od juga in vzhoda, iz raznih področij Bosne. Nemško vojaško poveljstvo je nameravalo potem obkoliti in uničiti partizane v kotlu med Bosansko krajino. Liko, Kordunom in Banijo. Boji so bili hudi, trajali so po več dni skupaj, se za dan, dva utišali in se spet s še večjo silo obnovili. Ta ofenziva se je raztegnila tudi v Slovenijo in je zajela žum-berško področje, torej na Gorjance, ki mejijo na hrvaško ozemlje, na Belo krajino in kraje severno od Kolpe v Gorskem kotorju. Preko 150.000 številna partizanska vojska je takrat zadrževala na Balkanu preko 500.000 nemških italijanskih vojakov, Paveličevih ustašev in domobranov, Mihajloviče-vih četnikov poleg bolgarskih zasedbenih čet v Makedoniji. Partizanske izgube v teh bojih niso bile majhne. Junaštvo je ob silnih naporih pomagalo reševati življenja 4000 ranjencev pri prebijanju in prenosu preko reke Neretve. V spominih partizanov in v zgodovini NOB so opisovani ti boji kot bitka za ranjence. To je bila četrta sovražnikova ofenziva proti narodno osvobodilni vojski. Trajala je do konca aprila 1943. leta. Kot po vsaki sovražnikovi ofenzivi, so se tudi tokrat partizanske enote uredile, zbrale in se čez čas povečale z novimi borci. Visoka moralna zmaga partizanov v teh bojih se je potem prenašala s tiskano besedo in po etru v ostale predele okupirane Jugoslavije. »Tudi beseda je bila orožje« je dal naslov svoji knjigi spominov po vojni avtor Franček Majcen, medvojni politični aktivist in res se je velikokrat in ob težkih prilikah z lepo in pametno besedo pridobilo naše ljudi, da so storili velika dejanja ali vsaj pri tem pomagali. Pri ocenjevanju vojaškega in političnega položaja tedanjih mesecev na Štajerskem je treba imeti pred očmi še posebej dogodke na svetovnih bojiščih. Tiho upanje zavednih ljudi, da bodo tedanji boji za Stalingrad, ki so imeli svoj začetek že v juliju 1942. leta, premaknili bojne uspehe Rdeče armade v korist trpečih evropskih narodov, je bolj tlelo, celo plamtelo. Nemci so se z veliko silo in hitrimi napadi približevali reki Don že proti koncu julija, jo prešli 21. avgusta. Zatem so sledili boji med Donom in Volgo, vse do predmestij Stalingrada, današnjega Volgograda. Nemcem je uspelo v dveh dneh prodreti do mesta. Potem se je fronta ustavila. V strahovitih, večmesečnih bojih je bilo mesto povsem razrušeno. Pred vojno je štelo 450.000 prebivalcev. Pred napadom in med boji je окоИ 180.000 mož in žena neprestano delalo na utrjevanju obrambnega zidovja, pri čiščenju porušenih zgradb, graditvi bunkerjev in vseh ostalih težkih delih. V teh bojih je ruska armada obkolila nemško vojsko in ji 8. januarja predložila predajo. Na Hitlerjevo povelje je nemška -komanda odbila predajo in se zagrizeno borila do 2. februarja, ko se je zatem general von Paulus, komandant 6. armije, predal s celotnim štabom. Poraz Hitlerjevih divizij pred Stalingradom in v zavezniško korist spremenjen vojaški položaj na afriškem bojišču je dajal našim ljudem novih sil in vlival zaupanje in pogum v partizansko zmago. Danes vemo bolje kot tedaj, da brez velikih naporov borbi za svobodo predanih aktivistov, partizanov in njihovih sodelavcev, ne bi bilo uspehov. Člani okrožnih komitejev, četudi je bilo njih delovanje v zimskem času 1942/43 močno okrnjeno in omejeno, so vzdržali na položajih v najo-bupnejših življenjskih pogojih in nemogočih razmerah. Z žrtvami so se prebijali preko zimskih mesecev in potem nadaljevali boj. Ce se povrnemo v mislih v tedanje razmere, je treba povedati, da se je vodstvo Pokrajinskega komiteja KPS za Sev. Slovenijo formiralo v začetku januarja 1942. leta, ko sta bili frontna in partijska organizacija v Mariboru domala uničeni. Delovali so okrožni komiteji za Revirje, Celje, Rog. Slatina in Savinjska dolina. Novi PK je v 1942. letu utrdil in razširil osvobodilno gibanje na po dročju Maribora, Ptuja, Zasavja in na Kozjanskem. Z maloštevilnimi kadri ш bilo težko obvladati vso Štajersko. Političnemu in vojaškemu vodstvu vkljub zalaganju ni uspelo pravočasno podpreti odpor na Štajerskem z borci iz Dolenjske. Že nekajkrat omenjena II. grupa odredov je vsaj delno in v zadnjem času omogočila poživitev partizanske oborožene dejavnosti in podprla politične aktiviste pri njihovem delu. Omeniti je treba izrazito težek in nevaren položaj vodilnih partizanskih kadrov, ki so morali potovati iz kraja v kraj, iz enega področja na drugo, če so hoteli izvrševati postavljene cilje, dajati navodila za delo in urejati mno ge druge naloge. In če pomislimo na postavljene zanke in zasede, ki jim jih je nastavljal (Gestapo s svojimi pomočniki. Tekom mesecev si je Gestapo lahko vsekakor ustvaril sliko in pregled o delovanju osvobodilnega gibanja, najpomembnejših akterjev in njihovih sodelavcev. Potem aretiranih frontov-cev, ki so pod težo udarcev klonili ob zasliševanjih in nekaterih, ki so potem tako daleč padli, da so delali za Gestapo, so že v prvih mesecih 1942. leta vedeli gestapovci kdo vodi osvobodilno gibanje na Štajerskem. Za-Zasledili so najbrž tudi točke in kraje, kjer se sekretar KP Sergej Kraigher s svojimi sodelavci občasno zadržuje. (Dalje prihodnjič) Roza Kamenšek, por. Tadina iz Katarine pri Rog. Slatini je že pred vojno sodelovala v delavskem gibanju. 1938. leta je bila sprejeta v SKOJ. Izučila se je za steklosli-karko. Ko so v začetku okupacije 1941. leta obnovili v steklarni celico KPJ (sekretar Franc Pufler in sekretar OK Celje Tone Grčar), je pričela delovati v odporniškem gibanju. V spominih na vojna leta jo omenjajo Sergej Kraigher, Cvetka Praprotnik, rudar Alojz Lešnik iz Laškega, Sveto Co-porda. Kozje in dr.). V 1942. letu je delovala pri snovanju frontovske mreže okoli Rog. Slatine in pomagala vzdrževati zveze Ivan Luskar-Dušan, nekdaj trgovec v Šentvidu pri Planini, je bil povezan v osvobodilnem gibanju že v jeseni 1941. leta. Njegova dejavnost je postala še posebej pomembna, ko je postala Roza Ceč-Pavla sekretarka okrožnega komiteja KP za Kozjansko na pomlad 1942. leta. V poletju 1942. leta je mnogo postoril za varnost bivanja članov PK KPS za Sev. Slovenijo v okolici Planine. Pomladi 1943. je osnoval okrožni odbor ciklostilno tehniko »Dušan«, vodil jo je Ivan Luskar. Od začetka 1944. do osvoboditve je bila član OK za Kozjansko. št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 POKOMET KRIVAJA IN TRADICIJA ponoven signal pred nevarnostjo v soboto je bil v Športni dvorani Golovec hladen tuš za vse ljubitelje rokometa v Celju. Precej ogreti gledalci domačega moštva, ki so športno in zvesto bodrili gvoje igralce pa so morali ob koncu le priznati zasluzeno zmago gostov, ki so po tradiciji zmagali in dosegli pričakovan rezultat Z5.,Z2, Celjski rokometaši so tokrat napravili le preveč napak, da bi lahko zmagali. Srečanje so pričeli preveč ležerno, neborbeno in slabo. Ko pa sta svoje dodala še nekoliko preveč pristranska sodnika Sever in Obrenovič iz Pančeva, je bilo jasno, da tokrat dne bo z osvojitvijo točk nič. Celjski rokometaši so namreč samo čakali, da jim bosta sodnika v zaključnih akcijah dosojevala prekrške. Ko le-ta nista to storila, gostje pa so vsak takšen neuspel napad Celjanov v protinapadu realizirali, so se izgubili. V napadu ni bilo povezave. Anderluh, Toplak in Ivezič so popolnoma izven forme. Le Vukoje se je trudil, mimo njega pa še Peunik in Božič, ki pa je vse premalo igral, da bi lahko preusmeril potek igre. Naj samo navedemo, da so Celjani v napadu izgubili kar 32 žog. In moštvo ki izgubil toliko žog v napadu, potem ne more zmagati. V celjskem moštvu ne moremo pohvaliti pa nobenega. Trudili so se le Vukoje, ki pa je napravil usodno napako, ko je odgovarjal sodniku in bil v 49 minuti izključen do konca igre. Božič in Peunik. Zadovoljila pa sta delno tudi vratarja Zorko in Tomič, čeravno z kril nista ubranila niti ene žoge. Poraz je boleč, zlasti zaradi tega, ker so Celjani sedaj že osmi in jih zadnji na lestvici lahko močno ugrozijo. Zlasti če bodo še v prihodnje doma »razprodajah točke«. Po srečanju nam je domači trener Slobodan Miškovič dejal: »Zaigrali smo slabo. Ni bilo povezave in tudi sami igralci so kaj čudno pristopili k igri. Pričakovali so, da jim bodo gostje sami od sebe podarili točki. Šola več za vse. Potrebno bo zaigrati mnogo bolje v napadu, če bomo hoteli uspeti proti ekipi kot je Krivaja.« ■V prihodnjem kolu igrajo Celjani v gosteh proti Dubo-čici v Leskovcu. Težko gostovanje in malo možnosti za uspeh. Strelci proti Krivaji pa so bili za Aero., Vukoje 9, Anderluh 4, Božič in Praznik 3, Novšak, Ivezič in Peunik po enega. J. KUZMA Vlado Vukoje se je trudil, toda ob sebi tokrat ni imel soigralcev, ki bi prevzeli na svoja pleča breme težke tekme proti Krivaji. Zato je poraz več kot zaslužen. Čvrsta obramba Krivaje tokrat ni dovolila prodor na črto in tu je iskati vzrok za poraz, (foto: T. Tavčar) OBČINSKI REKORD V STRELJANJU Na lepem strelišču strelske družine »Tone Bostič« v Zidanem mostu je bilo izvedeno prvenstvo občine Laško z zračno puško od 400 možnih. Pri članicah je z veliko prednostjo zmagala Jožica Kožar iz Radeč. Dosegla je zelo dober rezultat 354 krogov, kar je nov občinski rekord. Ob ponovitvi takega rezultata ima lepe možnosti tudi na prvenstvu Slovenije. Med člani je zmagal Roman Matek - Leško s 355 krogi pred Ludvigom Lavrincem - Leško 353 in Dušanom. Gričarjem 353. (Zidani m.) Najboljši pri mladincih je bil Boris Gorišek - Zidani most s 354. Drugo mesto je zasedel Rečičan Damjan Pader 345, tretji pa je bil Andrej Brunšek s 340 krogi. Republiškega prvenstva v Ptuju se bo tako udeležilo močno zastopstvo iz občine Laško. VRVEŽ V VOJNIKU V osnovni šoli »Bratov Dobrotinšek« v Vojniku je bilo izvedeno občinsko prvenstvo osnovnih šol. Na strelišču je bil pravi vrvež, saj je tekmovalo več kot 60 mladih učencev, kar kaže na veliko zanimanje za ta šport. Streljali so z zračno puško od 200 možnih krogov. Doseženi rezultati so še kar zadovoljivi, verjetno pa bi bili znatno boljši, če bi šole razpolagale z boljšimi zračnimi puškami in s strokovno usposobljenimi mentorji. Pri dekletih so zmagale učenke Osnovne šole I. CELJSKE CETE, pred OŠ XIV. Divizije - Dobrna, tretje so bile pionirke iz OŠ Bratov Dobrotinišek - Vojnik itd. Med posameznicami je zmagala Barbara Jager s 158 krogi, pred Ingrid Vreček 152, Metka Gorenšek 144 Bernarda Felicijan 138 itd. Pri pionirjih je ekipno zmagala OŠ XIV. divizije - Dobrna, pred OŠ Štore, OŠ Bratov Dobrotinšek - Vojnik itd. Najboljši posamezniki med pionirji: Jože Horvatič 169, Aleš Poteko 167, Hermes Kompan 165, Dani Koštomaj 143, Peter Horjak 140 itd. IZENAČEN DRŽAVNI REKORD V Postojni je bilo republiško finale dopisne lige, kjer je nastopilo 7 najboljših ekip in deset posameznikov. Tekmovali so z zračno puško od 400 možnih krogov. Svoj dan je imel Celjan Tone Jager, ki je zmagal z vehkim naskokom. Dosegel je odličen rezultat 374 krogov, kar je izenačen jugoslovanski rekord. V ekipi Celja je dobro streljal tudi Ervin Seršen, ki je nastreljal 363 krogov. Žal pa so med ekipami Celjani dosegli šele 4. mesto, ker sta popolnoma zatajila preostala člana ekipe. Upamo, da bodo ta ekipni spodrsljaj Celjani popravili na prvenstvu Slovenije v Ptuju. TONE JAGER MNOŽIČNOST V GIMNASTIKI Pretekli teden je bil na PŠC v znamenju tekmovanja v gimnastiki. Nastopilo je kar 700 udeležencev, kar je svojevrsten rekord v gimnastičnih tekmovanjih. Prvenstvo ŠŠD je organiziral 3. č razred, sodile so bivše dijakinje te šole ob pomoči profesorjev telesne vzgoje, najboljši posamezniki in vrste pa so bili nagrajeni od ŠSD. Zmagovalci - I. letnik^ - 1. b 171.3 , II. letniki-2. a 168.6 in III. letniki - 3. f 167.5 točke. Med posameznicami so bile najboljše: I. letnik - 1. Ostrovrš-nik 36.1 , 2. Trivan 36.0, 3. Žličar 35.8, 4. Brečko 35.5; II. letnik - 1. Host-nik 38.3, 2. Vibihal 37.9, 3. Trbovc 37.7 in 4. Zupan 37.4; III. letnik - 1. An-dročec 39.4 (prvakinja ŠŠD), 2. Hrušovar 36.4, 3.-4. Švar in Škvarč 36.2. Vse kaže, da na nekaterih šolah in ŠŠD gimnastika še ni zamrla. Razveseljivo pa je, da se o pomenu in vrednosti te športne zvrsti še posebaj zavedajo na kadrovski šoli - pedagoškem šolskem centru v Celju. Zato veljajo vse čestitke in priznanje marljivim pedagogom za telesno kulturo in mladini te šole. K.JUG. NOVO NA LETALIŠČU VLEVCU Aeroklub Celje bo letos močno povečal svoj letalski park. Pred nedavnim so dobili novo športno dvosedežno letalo Piper in dve jadralni letali Cirus st. Tako imajo zdaj za jadranje 3 Ciruse st., 3 Blanike-dvosede, 2 Libeli ter po enega Meteorja in Muho. To pa je zaenkrat tudi dovolj za 75 jadralcev, kolikor jih trenutno imajo v klubu. Ravno te dni so pričeli z novim tečajem za jadralce, tako da upajo letos izšolati še 15 jadralcev. Do konca leta pričakujejo v Aeroklubu Celje, da bodo dobili še dve štirisedežni motorni letali Cessna in Tomahawk, kar bi zadostilo trenutnim klubskim potrebam. F. P. PONOVEN ŠTART V NEDELJO V nedeljo se prične zaključni del nogometnega prvenstva Slovenije. Najboljše ekipe se bodo borile za naslov prvaka in prazno mesto v II. zvezni ligi. Celjani in ostali moštvi iz našega območja Unior in Šmartno pa bodo igrali v tolažilni vzhodni skupini. V prvem kolu igra Kladivar doma proti Železničarju, Šmartno v gosteh proti Litiji in Unior doma proti Dravi. Upamo, da bo sedaj več uspeha. ŠTART V OBČINSKI LIGI Te dni so pričeli svoje tekmovanje tudi člani občinske lige v malem nogometu. V prvem spomladanskem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Penal--Grofija 8:3, Galebi-Gaber-je 0:9, Skavti-Železar 1:6, Azuri-Pigal 3:1, Aškerčeva--Pogorje 8:2 in Privatniki--Celeia 2:7. Na lestvici je stanje po 12. kolu naslednje: Gaberje 50 in Penal 22 točk, Aškerčeva 16, Skavti in Azuri 13, Ce-leia in Grofija 12, Privatniki in Železar 9, Galebi 8, Pigal 6 in Podgorje 2 točki. TRI ZMAGE V republiški rokometni ligi ni nič novega. Naše moške ekipe so v preteklem kolu sigurno osvojile točke. Celjani so premagali Maribor 24:11, Šoštanj Veliko Nedeljo 27:17 in Minerva v gosteh Fužinar-ja 30:27. S temi uspehi sta se na vrhu tablice uvrstila Šoštanj in Minerva. Celjani pa so šesti. V prihodnjem kolu igrajo: Brežice-Celje, Ormož--Šoštanj in Minerva-Velika Nedelja. REMI NA DERBIJU Med dekleti je bilo tokrat zanimivo v Šmartnem. Tu je ekipa Savinjske iz Žalca po dramatični igri osvojila točko in dosegla neodločen rezultat 12:12. Vodeče igralke Velenja pa so gladko premagale Radgono v gosteh 26:19. Vodijo igralke Velenja, Maribor je drugi, Savinjska tretja in Šmartno četrto. V prihodnjem kolu igrajo: Velenje: Savinjska in Polana-Šmartno. DVIGALCI ODSTOPILI ZARADI DENARJA Celjski dvigalci uteži pri Partizanu Celje bi morali te dni že opraviti dva nastopa v zapadni zvezni ligi. Žal se niso pomerili v Celju proti Olimpiji, pravtako pa niso gostovali na Reki. Torej šele po drugem kolu so odpovedali tekmovanje in za leto dni odstopili. Obiskali smo jih v telovadnici Partizana. Tu redno vadijo mladi dvigalci pod vodstvo trenerja Jožeta Urankarja. Prisoten je bil tudi predsednik sekcije Jože Gašperlin, ki nam je dejal: »Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo morali letos prepustiti mesto drugim. Na razpolago imamo le nekaj več kot 5000 dinarjev. S temi sredstvi ne bi mogli izpeljati niti polovico tekmovanja, pa je bolje, da smo takoj v začetku javili, da letos ne bomo sodelovali. Nam je seveda zelo žal, kajti že s pomočjo okrog 35.000 dinarjev bi lahko izvedli naš program.« Ob zaključku pa je Jože Gašperlin dejal, da so v zadnjih letih celjski dvigalci prinesli številne medalje z državnih in republiških tekmovanj in se tako čudijo, da Celje nima smisla za njihovo delo in ekipo. JUDO V KONJICAH V Slov. Konjicah so gostovali judoisti Stuttgarta in imeli prijateljske dvoboje s celjskimi in domačimi tekmovalci. Celjani so dosegli rezultat 6:6, medtem ko so domačini zmagali z 5:2. MLADINKE OSME Na Reki je bilo mladinsko državno prvenstvo. Mlada ekipa iz Celja je osvojila s popolnoma mlado in novo ekipo osmo mesto in podrla 1410 kegljev. Celjske keg-Ijavke so bile najboljše slovenske predstavnice. . POVEDLA MAGDA URH Svoje občinsko prvenstvo so pričele tudi najboljše kegljavke Celja. Nastopilo je preko 30 najboljših tekmovalk, kar je lepo število. Najboljših 20 pa se bo v soboto in nedeljo pomerilo za končni naslov na kegljišču v Štorah. V prvih dveh nastopih je največ uspeha imela Magda Urh, ki je edina dosegla rezultat nad 800 kegljev. Med najboljših deset pa se bo uvrstila tudi Eva Ludvig, ki ima samo en nastop in solidni rezultat 386 kegljev. Po dveh nastopih je vrstni red najboljših naslednjih: Urh 832 (409, 423), Marine 762 (379, 383), Gobec 759 (378, 381), Lesjak 752, Podbrežnik 749, Šeško 747, Pečovnik 729, Javeršek (vse Celje) 727, Bač (Kovinote-hna) 711 kegljev. ODLOČITEV V RADEČAH Na občinskem prvenstvu moških, ki je imelo že tri kola pa je v zadnjem nastopu imel najboljši rezultat Urh (Aero) 906 kegljev. Zelo solidni pa so bili -Tomažič 902, Kompan 887, Vanovšek 882, Čagalj 875, Sivka 874 in Cmok 873 keglje. Pred finalom, ki bo v soboto v Celju in nedeljo v Radečah, tu bo padla odločitev o prvaku, je naslednje: Vanovšek 2672, Tomažič 2637, Urh 2599, Zore 2574, Cmok (oba Kovinar) 2552, Sivka 2550, Kompan 2546, Gobec 2522 (vsi Celje), Čagalj (Kovinar) 2514 in Tiso-vec (Celje) 2511. V KOČEVJE ZA DRUGO MESTO V republiški ženski odbojkarski ligi so celjske odboj-karice Golovca odigrale predzadnje kolo. V srečanju proti Viču so gladko zmagale z 3:1. S to zmago so si priborile trenutno drugo mesto, katero pa bodo obdržale le, če bodo v soboto zmagale v Kočevju proti domačinkam. Ljubno pa je v gosteh izgubilo proti Bledu 0:3. Na lestvici so igralke Ljubnega osme in igrajo v zadnjem kolu doma proti Mežici. SOLIDNI REZULTATI V Novi Gorici je bil otvoritveni miting najboljših jugoslovanskih atletov. Med njimi so tekmovali tudi predstavniki Kladivarja in Velenja. Ti so dosegli lepe uspehe. Rok Kopitar je zmagal na 400 metrov z rezultatom 47,4. Mladi Boris Cop pa je preskočil višino 214 cm. Omeniti pa velja uspeh tekmovalca Velenja Režeka, ki je skočil v daljino 749 cm. Tretje mesto je osvojil še Mijač v disku 52,34 in Danica Plajher v teku na 1500 metrov 4:35,8, ter peto mesto Horvat v skoku v daljavo 691 J- KUZMA ŠMARJE NAJBOLJŠE Na področju medobčinske košarkaške zveze Slov. Konjic se je končalo prvenstvo v košarki za pionirje in pionirke. Pri pionirjih je bila najboljša ekipa Šmarja, med tem ko je pri pionirkah moralo odločiti tretje srečanje med Šmarjem in Šentjurjem. Zmagalo je Šmarje z rezultatom 54:24 in tako osvojilo prvo mesto. Vrstni red pionirji - Šmarje 16, Konjice 8, Šentjur 6, Ponikva 4, Podčetrtek 1; pionirke -Šmarje 12, Šentjur 10, Podčetrtek 2, Konjice 1. VINKO POTOČNIK 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 ONESNAŽENOST OZRAČJA V prejšnem tednu so prevladovale izredno visoke koncentracije SO2 - predvsem v torek in sredo, ko so znašale povprečne dnevne, koncentracije 0,95 oz. 0,80 mg/m^ zraka. Izredno kritično je bilo v torek, dne 10/4-1979 v jutranjih urah, ko je prišlo do izredno močnega onesnaženja zraka z SO2. To so najbolj občutili uslužbenci carine, ki imajo svoje prostore v neposredni bližini Cinkarne Celje. Močno povečane koncentracije pa smo zabeležili tudi v samem centru mesta, saj so se koncentracije v 10 min. dvignile na več kot 2,65 mg/m^ zraka. Vzrok za to je bil verjetno v težavah pri doseganju optimalnih tehnoloških pogojev v enem izmed obratov H2SO4 v Cinkarni Celje. Močno povečane koncentracije smo beležili tudi v noči od 11. do 12/4-1979 med 21 in 2 uro zjutraj in v ponedeljek, dne 16/4-1979 med 7 in 9 uro zjutraj, ko so dvourne koncentracije presegale 2,65 mg/m^ zraka. Prognoza: Nobenih bistvenih sprememb. STROKOVNA SLUŽBA ZA VARSTVO ZRAKA NOVA IMENA CEST V RIMSKIH TOPLICAH Krajevna skupnost Rimske Toplice zastavlja akcijo ureditve tega zdraviliško-turi-stičnega kraja. Tako bo še ta mesec končano novo poimenovanje cest, ulic in naselij na območju, ki združuje 19 naselij. Osrednja in najdaljša v kraju je Zdraviliška cesta, na katero se priključujejo in vežejo ulice in naselja, ki so dobila imena po pesniku in nekdanjem krajanu Antonu Aškercu, Primožu Trubarju, Ivanu Cankarju, po krajevnih značilnostih, npr. Toplice, Stare Ogeče ter legendarnih zgodovinskih dogodkih iz NOB. Svet krajevne skupnosti skupaj z ostalimi dejavniki v kraju spodbuja in vodi akcije za lepši videz kraja in ureditev okolja. V krajevni skupnosti Rimske Toplice po zadnjih podatkih živi okrog 2000 prebivalcev. Po številu krajanov se Rimske Toplice tako uvrščajo na tretje do četrto mesto med trinajstimi krajevnimi skupnostmi v laški občini. TONE SKERBEC PRIDOBITEV NA ŠMARSKEM V šmarskem občinskem središču celjski Ingrad že nekaj časa gradi poslopje v neposredni bližini skupščine občine ter trgovskega lokala Jelše, kjer bodo dobili zatočišče šmarsko temeljno sodišče, postaja Milice, zemljiška knjiga in kataster, v njej pa bodo tudi organi Splošnega ljudskega odpora. Stavba, ki naj bi bila predvidoma dokončana, če bodo zagotovljena sredstva v celoti, do pomladi naslednje leto, je bila - po izjavi predstavnikov skupščine občine Šmarje pri Jelšah - nujno potrebna za normalno delo sodišča in postaje Milice, ki sta po potresu delala v docela neprimernih okoliščinah. Doslej so za gradnjo, ki naj bi po predračunu veljala štirideset milijonov, zagotovljena le najnujnejša sredstva, ki bodo zadostovala za dokončanje tretje faze. ŠUNKA KOT INFORMACIJA, DA ŠEFA NI VEČ Oni dan, bil je lep in obsijan od sonca, pravi balzam po dolgotrajnem in sitnem aprilskem deževju, sem sedel v novem Izletnikovem bifeju v Trebčah. Bila je sobota. Parkirni prostor je sameval in v novem gostinskem lokalu ni bilo žive duše, razen dveh tovarišič, ki sta bili tam v službi. Takole v miru sedim in pijem dobro kavico, ko slišim, kako pravi ena tovarišica drugi: »Šefa bom klicala, zaradi šunke, nekaj ga moram vprašati!« In kliče. Prvi poizkus je bil neuspešen. Menda napačna zveza ali kaj. Drugič je že bolje, toda pogovor, ki sem ga povsem nehote moral poslušati po zaslugi sodobne arhitekture, se je rahlo zapletel. Približno takole: . »Šefa prosim!« »No, da, šefa prosim!« »Kako, ni ga več? Ne se hecat! Saj je še bil pred kratkim tu. To ja ni mogoče! Kako, drugam je šel v službo...?« Premor. Nato škrtne v telefonskem aparatu. »Poslušaj, veš, da nimava več šefa«, pravi omenjena tovarišica sodelavki. Saj ni bil tako slab, sta skupaj ugotovili, nam vsem skupaj pa najbrž ni težko ugotoviti, kakšne so samoupravne relacije v takem kolektivu, kjer delavka kliče šefa zaradi šunke, pa ugotovi, da ga pravzaprav nima več. Pa ne zaradi tega, ker ga je zadela kap ali povozil avto, ampak ker je že v službi v drugi delovni organizaciji... N. N. Zborno mesto za odhod na Izlet je na peronu železniške postaje v Celju, v soboto ob 8,15 min. Vrnitev v Celje ob 19,30 min & postankom v Šentjurju. Na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti komisija za kadrovske zadeve in izobraževanje Kazensko poboljševalnega doma za mladoletnike in Zaporov v Celju objavlja za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta: 1. ekonoma in oskrbnika premoženja a) splošni pogoji: - ekonomska, komercialna ali poslovodska šola, - 2 leti delovnih izkušenj, - strokovni izpit. b) posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje, - preizkus znanja iz penologije, - za moške urejena vojaška obveznost, - smisel in veselje za delo s socialno devii-rano in delinkventno mladino. 2. socialnega delavca a) splošni pogoji: - višja šola za socialne delavce, - 2 leti delovnih izkušenj, - strokovni izpit b) posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje, - preizkus znanja iz penologije, - za moške urejena vojaška obveznost, - smisel in veselje za delo s socialno devii-rano in delinkventno mladino. 3. nadzornika praktičnega pouka (učitelja) a) splošni pogoji: - višja izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj, - strokovni izpit. - izpit iz pedћgoške skupine predmetov, - sposobnost organizacije in vodenja. b) posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje, - preizkus znanja iz penologije, - za moške urejena vojaška obveznost, - smisel in veselje za delo s socialno devii-rano in delinkventno mladino. 4. pooblaščeno uradno osebo obsojenk in preiskovank a) splošni pogoji: - srednja penološka ali druga ustrezna srednja šola oz. poklicna šola, - 1 leto delovnih izkušenj, - strokovni izpit b) posebni pogoji: - telesno ih duševno zdravje, - v poštev pridejo samo ženske, - preizkus znanja iz penologije, - ustrezne psihofizične lastnosti, - smisel in veselje za delo s socialno devii-ranimi in delinkventnimi osebami oz. mladino. 5. obratni električar (inštruktor) a) splošni pogoji: - srednja tehniška šola elektro smeri, - 2 leti delovnih izkušenj b) posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje, - preizkus znanja iz penologije, - za moške urejena vojaška obveznost, - smisel in veselje za delo s socialno devii-rano in delinkventno mladino. 6. ključavničar (inštruktor) a) splošni pogoji: - srednja tehniška šola strojne ali druge ustrezne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj s področja strojnega ključavničarstva, b) posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje, - preizkus znanja iz penologije, - za moške urejena vojaška obveznost, - smisel in veselje za delo s socialno devii-rano in delinkventno mladino. 7. tehnolog in kalkulant (inštruktor) a) splošni pogoji: - višja šola tehniške ali organizacijsko proizvodne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj, b) posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje, - preizkus znanja iz penologije, - za moške urejena vojaška obveznost, - smisel in veselje za delo s socialno devii-rano in delinkventno mladino. 8. referent za kadrovske zadeve in Izobraževanje delavcev a) splošni pogoji: - višja šola za organizacijo dela kadrovske smeri ali višja šola za socialne delavce kadrovske smeri, - 2 leti delovnih izkušenj, - strokovni izpit. b) posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje, - za moške urejena vojaška obveznost, - poznavanje ustreznih predpisov s področja kadrovsko socialnih zadev. I. Na delih in nalogah pod zaporedno številko od 1 do 7 se čas opravljanja dolžnosti šteje v zavarovalno dobo s povečanjem (12/16). II. Nastop službe mogoč takoj oz. po dogovoru. III. Stanovanj ni na razpolago. IV. Vsi kandidati morajo biti moralno politično neoporečni ter ne smejo biti sodno kaznovani ali v kazenskem postopku. V. S svojeročno napisanimi prošnjami in z obširno napisanimi življenjepisi ter dokazili o šolski oz. strokovni izobrazbi naj se kandidati osebno zglasijo na razgovor v Kazensko poboljševalni dom za mladoletnike in zapore v Celju, Linhartova 3, kjer bodo dobili še vsa ostala potrebna obvestila. VI. Kandidati, ki ne bodo prišli na osebni razgovor in predložili zahtevanih listin, ne bodo obravnavani. VII. Prijave kandidatov na objavljena dela in naloge sprejemamo 15 dni po objavi. ( iCCCCCOSOOOOOCOOOOOOCOCOSO» PRIPOROČA Opravite spomladanski nakup v SALONU T. Predstavljamo vam ženski spomladanski komplet za 1320 din ženski hlačni kostim za 1981,99 din komplet torbice in čevljev (991,85 in 964,60 din) bluzico iz indijskega platna za toplejše dni (446,55 din) in še vrsto bluzic po 255 din, poleg lepe izbire kril št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 21 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 15 - 19. april 1979 št. 15 - 19. april 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU PO SINGAPUfìU IN INDONEZIJI (1) V OBJEMU ZELENJA Ko sem dokončno zvedel, da bom odpotoval v Singapur in Indonezijo, še nisem mogel verjeti, da je kaj takega res. Sele, ko smo skoraj po petnajsturnem poletu na drugi konec sveta pristali na čudovito urejenem letališču, sem to dojel. Prav je, da v začetku vsaj malce predstavim to mesto, ki je hkrati tudi državica in šteje okrog tri milijone ljudi. Singapur leži na koncu ma-, lezijskega polotoka in je od leta 1970 naprej samostojna država. Čudovita lega med Indijskim oceanom in Pacifikom, med bengalskim zalivom in južnoindijskim morjem mu je tudi omogočila, da danes je to, kar je. To najpomembnejše trgovsko pristanišče v južni in jugovzhodni Aziji in četrto največje na svetu. Trgovina je tisto, kar ga drži pokonci in dovolj pove že podatek, da je tu brezcarinska cona in tako ni nič čudnega, da hodijo v Singapur kupovat na primer japonske izdelke sami Japon ci. Sicer pa je moč v tem Čudovito lepem mestu, kjer vladata izredna čistoča in zelenje kupiti izdelke iz vsega sveta. Skupaj s Hongkon-gom velja za enega najcenejših nakupovalnih centrov na svetu. Sicer pa je že več kot sto let tudi finančno središče jugovzhodne Azije. K vsemu temu je treba dodati še ra zvoj industrije v zadnjem letu in vse to daje slutiti, da ljudje tu ne žive slabo in zares ne žive slabo. Revščine tako rekoč ni. Tudi po zaslugi načrtovanja rojstev. Prebivalci so v glavnem Kitajci, ki jih je nekaj manj kot dva milijona, okrog 300.000 je Malajcev, potem pa še Indijci in nekaj tisoč celo Evropejcev. Uradni jezik je malajščina, vsaj tako pogost kot malajski jezik pa je seveda angleški. Prekleto dolga je bila vožnja v jugovzhodno Azijo. Vmes smo se le za nekaj časa ustavili v Kuvaitu, in nič čudnega ni, da sem po kakšnih desetih urah poleta pred sabo videl le še posteljo in naenkrat me je minilo, da bi takoj po prihodu v Singapur pričel uresničevat svoje načrte. Ti pa so v začetku obsegali seveda tuširanje v hotelu, potem pa hajd v taksi, na krožno vožnjo po mestu in večerno pohajkovanje po ulicah. Ko pa smo v letalu zaslišali obvestilo, da se bomo čez nekaj trenutkov spustili na letališče v Singapuru, me je v hipu minila vsa utrujenost. Srce je vztrpetalo ob pogledu na morje pod sabo in stotine ladij z vsega sveta in nekaj sekund za tem ob čudoviti sliki, ki je ležala pod nami. Palme, reke avtomobilov, stolpnice in že so se videli tudi ljudje. Jatovo letalo je pristalo in izstopili smo. Ura je bila okrog pete popoldne, sonce se je že spuščalo, v nas pa je udarila neznosna vročina in še hujša vlaga. V trenutku smo bili prepoteni, tem bolj, ikôj smo bili pač vsi še zimsko oblečeni. Kmalu pa se je pokazalo, da vročina in vlaga kljub temu nista tako nazno-sni. Klima v Singapuru je vsaj meni, bila izredno všeč in je ni bilo težko prenašati, pa čeprav sem še pred dnevom lovil ravnotežje po naših snega čudovito očiščenih ulicah. fHŠE: JAKEZ VEDENIK PREGOVORNO TOČNI NEMCI Pravijo, da so Nemci točni in natančni kot ure. Ta pregovor potrjuje družina Rudelph iz Westfalije. Štirje otroci so se rodili na isti datum - 13. januarja. Najprej devetletna Susanna, nato sedemletna Melanie, za njima pa še petletni Henning in dveletni Frank. Skrivnost odkriva mati Annelore kot preprosto stvar: - Deset dni manj kot deset mesecev prej se mora zgoditi !- pomladanske Kmet trosi gnoj po njivi, ki jo misli zorati. Pride mimo mestna frajla in si tišči nos, češ, kako neznosno smrdi. Kmet pa: - Nikar ne vihajte nosu. Na tem zraste naš ljubi vsakdanji kruh. - Kakšna sreča, reče frajla, jaz jem samo žemlje! V vrtu cveteta dve roži in razdajata svoj dehteči vonj. Ena zadiši drugi: Me ljubiš? Druga duhteče odvrne: Seveda te ljubim! Potem pa pokličiva čebelico, zaduhtita obe rožici hkrati. - Ali veš, da se tudi v decembru čuti pomlad? - Res. Kje pa? - V porodnišnici.- Pogled na del singapurskega pristanišča, kjer pristajajo ladje z vsega sveta. Singapur je četrto največje trgovsko pristanišče na svetu, sicer pa ljudje v glavnem žive od trgovine. SAMURAJSKI DUH V SODOBNIH JAPONCIH Militarizem je v deželi vzhajajočega sonca še vedno živ, čeravno povojna Japonska prisega na svojo miroljubnost in se javno odpoveduje bojevniški vzgoji. Samurajski bojevniški duh živi dalje med japonskimi gang-sterji, med politiki, poslovni-rñi ljudmi. Vse polno je ljudi, ki se imajo za dediče samurajev. Te ljudi označuje brutalnost, preziranje smrti, stroga disciplina. Zlasti podzemlje japonskih velemest je gojišče bojevniškega samurajskega duha. Kot njihovi vzorniki pred stoletji in pred desetletji, se tudi današnji bojeviteži pustijo tetovirati po vsem telesu, kar ni samo boleča, marveč tudi draga zadeva. Eno takšno tetoviranje stane najmanj 200.000 novih dinarjev. Člani gangsterskih združenj in organizacij so ponosni na svoje prednike, takoi-menovane »Ronine«. Le-ti so bili nekakšni roparski vitezi prejšnjih stoletij, ki so se preživljali z ropanjem in teroriziranjem ljudstva, kadar niso bili zaposleni z boji v številnih vojnah. Nasledniki samurajev so tudi številni poslovni ljudje, ki kot nekakšni »prostozidarji« uporabljajo svoje »bojevniške« zveze tudi v poslovnem svetu, med seboj si pomagajo, skupaj nastopajo na domačem in svetovnem tržišču. To so navadno bivši cesarjevi bojevniki iz druge svetovne vojne. Iz njihovih vrst so se v minuli vojni re-krutirali »kamikaze«, ki so v letalih obloženih z bombami strmoglavili na ameriško pacifiško ladjevje in s svojim samomorilskim pogumom osupnili ves svet. Vsako leto prirejajo v Somi (mesto severno od Tokija) jezdne svečanosti, ob katerih bojevitost udeležencem razburka kri, kot nekoč njihovim silovitim prednikom. Namesto zakrivljenih mečev vihtijo na dirjajočih konjih zastave in grbe svojih družinskih klanov. Njihovi predniki so bili znani po strahotni krvoločnosti, podobni tatarskim in janičarskim jezdecem v naši zgodovini. Bili so s svojimi ostrimi meči sposobni v pasu presekati nasprotnika, ali z enim zamahom obglaviti po tri klečeče ujetnike. Ostrino svojega meča so preiskušali tako, da je prerezal po vodi plavajoči list. Nič čudnega ni, da Japonci verujejo, da v njihovih mečih stanujejo bogovi. Danes jašonski samuraji ne sekajo več glav. Vendar marsikdo plača malo premoženje za »katano«, za samurajski meč, kakršne še danes delajo posebni kovaški mojstri in napravijo največ štiri na leto. Samurajski duh živi tudi med častniki in politiki. Eden takih je tudi japonski zunanji minister Sunao So-noda, ki vsak teden trikrat vadi samurajske borilne veščine. â Seveda je borbeni samu-^ rajski duh povezan z izredni-'' mi telesnimi sposobnostmi in sodi med najbolj naporne" športe na svetu. Dokaz za to je, da je najbojši in najele-gantnejši bo rilec z mečem, Hakiro Wada, star 72 let. Njegovo telo je gibčno, mišice kot strune, gibi hitri kot blisk. Tradicija je na Japonskem trdovratna stvar. Nedvomno jo na pol legalno podpirajo predvsem militaristični krogi, kajti samurajstvo ni samo borilna spretnost, je tudi osvajalni duh, ki se mu je priključila še maščevalna misel zaradi poraza v zadnji vojni Tokijski gangster na našem posnetku ne nosi pisano posli; kanega trikoja. To je gola koža tetovirana z bojevniškimi motivi, rožami in orožjem. SRAMEŽLJIVA HILKE RUTHNER Tridesetletna dunajska igralka in pianistka polni gledališko blagajno večer za večerom. V Burgteatru nastopa v vlogi kot Frančiška, neumna blondinka. Nastopa oblečena samo v lasuljo, do pet segajočih las. Ko so jo oblegali fotografi »moških časopisov«, kot je »Herr«, se je Hilke Ruthner otresala visokih honorarjev z besedami: - Nič ne bo. Bilo bi me sram! NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalee - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejćič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejćič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. ¿din - Celol. naročnina 230 din, polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon! oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.