kto XV. - št. 34 (4188)
TRST, nedelja 8. februarja 1959
Cena 30 lir
MINISTER	GAETANO
posebni statut...
Ob IV. zasedanju mešanega odbora
J
86 za®ne v Beogra-u zasedanje mešane-t nje lnqc°lbora za izvaja-, ttonsii^ e2a statuta lon-■ t>o i. '*=a sporazuma. Ved-šttrju °®.enjamo v zadnjih razum ■ londonski spo-smo -11?. njegove priloge, 'tiariov 1^eni nenehno po-Barkmi’da italijanski VeQtio sporazuma še So ratificiral, čeprav tš a veš kot štiri le-; Ua ar Je bila ratihka-’ skemI2vrsena v jugoslovan-
iltia v tehla,m5?tu- ^aja-
• kaza],, ?tlh Pa so po-
’ Vfncp"’ da za nas Slc> ! v Dan* daliji ratifikacija Nnis2™ent’b obeh držav 8tven»	sporazuma	bi-
ta m Vazncsti. Zaradi te-• Etaviti0ran?0 Ponovno po-'I * Rim,,	tev°' ria vlada
čimprej po-
■ !® bprv>e . vem°, ali bodo I % tajskem zasedaniu '' fe	razPravljali,	ker
®abi odiJ,ZS0Vor’ da je J za r Pristojen sa-
'^vanVma9anje in P°u
r ** Sp	0	vprašanjih,
kg0srni,ana^a7° na zaščito Pine „ ’ naročLnostne sku-|jk)tsra P°dročju pod ita-,aHs)fce uPravo in itali-|«K „a Narodnostne skupi-|?icfoa»tfr0dr°Č7w P°d jugo-«orthn0	upravo» in	da
n<h>ai °r. Pruv tako obrav-ni<1, fr .?ozbe in vpraša-l^eznihl1*1 Podložijo po-Vhih Pripadniki zaton v uarodnostnih sku-^heon3J,edu izvajanja po-te?o ?tatuta». Toda prav
i« besedila sledi tudi,
.	„P°'eg določb po-
Jjttitg ^statuta v okvir !:uPin *	. narodnostnih
^ttani di tako važno % . ■]e’ kot je ratifika-
?V&’ daraZUma- Spričo dejali danes tudi vsi
fe bit?g0''1 tEki’ da ne Posebnih ovir za
,potem lahko ?°sta vioV.novič upanje, da » ln parlament 'tbela ratifikacijo po-
«la.
^ta
li	pa	bo	odbor
»adu razpravljal o j?izrini asanjih, katera rešej^ Zasedanju niso
Ssko) °Sledamo tretje hn!4 odhrv asedanje meša->t6 Ta in njegove re-«tuUSotovif tlmo najprej st b‘1 n»:1 da je odbor
.v vi. priporočiti italiian-
ti^stvu'’, da izdn zakon
“ W
I ttaj. i bila morala od
ur* 1pw,s slovenskim uč-
\ K?k°ni.
Italijanska u‘ia morala od
C »reci Zasfidanja, ki je , yec kot. šestimi te ** iviP .priporočilo do L^Žai Slti‘ Kot vbmo, itiS le HSt to n’ zgodilo. H ,Rilski °bstaja diskri-I«	Za.k°nski načrt
fes, bbdpj. šolstvo, ki ga Vv*tn •Se nekdanji t« v«(t0 Minister Rossi, spi-^rt J?a: kJe se sedaj »la?*1 i*»n aja in ali je K?*kl ,h Cen bodisi po
Cj	bodisi se*
»ik,e In,* alco ni znano, ° ko11 diskri‘ u., .določilo tega SoTer>° ali spre-kot^;Jstvo Je le, da lie^bio f,. tiri leta zaman Hh ®ba d uvedbo določil St..°dstavka c po-!^» ebo j uta- v katerem ibji^lasii .b°do ilalijan-'brez odlaganja hit e Dr/,? l'*e tiste za-tak, pise- hi bi bili St^acii0 da bi stalna fiC;la, teh šol bila
določb s prejš'
H ,krjai °ebami,» katere v »K-^atu^-d drugim, da <Oaterinpb1 Jamči pouk vrt HJn jeziku v I Jib in ’ osnovnih, i *>o • MziiJt strokovnih šo-
?Vte°stair,eniu odboru
"
!fcr'08t»i«Tu oaooru ne kot jt°rej nič dru-;n da priporočilo o Nasedanja glede.
»JtJ}?v®n»kih šolah anski vladi pa
kciičn priP°ročilo V klin?0 pr„,i° vendarle iz-v X?1 t^darJamo zlasti
ker Je btl° !t ‘J ZasM. Poročilu zad-
dahje^a reCen0, da
potekalo v
duhu velike prisrčnosti in medsebojnega razumevanja ter v skladu z ozračjem, ki vlada v odnosih med obema državama. Tudi zaradi takega razumevanja in ozračja se ne bi smelo zgoditi, da italijanska vlada priporočil mešanega odbora ne upošteva ter jih ne izvaja.
Iz omenjenega poročila sledi tudi, da je bilo načeto vprašanje izvajanja člena 5, ki določa, da se bodo mogli pripadniki ju-goslov. narodnostne skupine svobodno posluževati svojega jezika v osebnih in uradnih odnosih z u-nro.vrdmi in sodnimi oblastmi. Ta čl. vsebuje tudi druge predpise o uporabi slovenščine kot je razvidno iz besedila, ki ga objavljamo tudi v angleščini na tej strani našega dnevnika. Iz poročila sledi, da je bilo na zahtevo italijanske delegacije vprašanje dvojezičnosti odloženo na jutrišnje zasedanje. Zaradi tega sklepamo, da bo med glavnimi točkami dnevnega reda tudi izvajanje člena 5 posebnega statuta. To sgfepamo tudi iz gonje, ki se že več tednov pojavlja v šovinističnem in fašističnem tisku ter iz resolucij, ki jih do tega vprašanja zavzemajo razne šovinistične organizacije v Trstu. O tem smo v našem dnevniku ze pisali. Dodajamo le, da se je pojavila prejšnji teden nova resolucija, ki je bila sprejeta na podlagi poročila samega predsednika tržaške Katoliške akcije, kar je še prav posebno obsodbe vredno. Ta katoliški mož je namreč dejal, da pravice Slovencev že v zadostni meri ščiti u-siava, čeprav predobro ve, da vsebujeta zakona o kazenskem in civilnem postopku dva fašistična protislovenska paragrafa, ki določata celo kazen za tiste, ki bi govorili na sodišču v slovenščini, če obvladajo italijanščino. Istega dne je nekaj podobnega sprejelo tudi neko katoliško kulturno društvo. Znano dnevno glasilo v svojem predvčerajšnjem poročilu o beograjskem zasedanju pa prav nič ne skriva svojega negativnega stališča glede izvajanja člena 5. ter izraža svojo «zaskrb-ljenosU zaradi istočasne vladne krize v Rimu, kot da ne bi bila dolžnost tudi tiste vlade, ki opravlja red-t.e posle, izvajati kateri koli mednarodni sporazum. Tuka.išnji šovinistični krogi so torej v obilni meri poskrbeli, da se beograjsko zasedanje ne bi vršilo v duhu prisrčnosti in medsebojnega razumevanja. Izražamo upanje, da člani italijanske delegacije takim in podobnim šovinističnim hujskačem ne bodo nasedali.
Pri tem pa moramo dodati, da je za izvajanje člena 5 v najtesnejši zvezi določba člena c, ki predpisuje enakopravnost glede vstopanja javne in u-pravne službe, kjer morajo biti Slovenci pravično <tair) zastopani. Ne more biti namreč zajamčena u-poraba slovenščine v javnih uradih, če tl uradi ne razpolagajo s potrebnim številom slovenskega urad-ništva. Sicer pa smo mnenja, da bi tukajšnje oblasti lahko že zdavnaj začele z izvajanjem statuta zlasti glede dvojezičnosti nu-ptsov, saj bi vladni komisar lahko že zdavnaj izdal odlok o izvajanju veljavnosti na pr. člena 5 m ga s tem uzakonil, ne glede ria ratifikacijo, kot ie storil glede izvajanja člena 6 memoranduma o soglasju.
Kot na vsakem zasedanju bo tudi na prihodnjem mešani odbor reševal razne pritožbe. Ni nam znano, koliko je bilo tokrat predloženih takih pritožb,
vemo le, da so bili slovenski šolniki preko svoje organizacije prisiljeni pritožiti se proti tistemu znamenitemu nismu, s katerim so bili ^opozorjeni*, da so lani v oktobru potekla štiri leta za predlaganje potrebnih dokumentov. Kot se naši čitate-l.ii še prav dobro spominjajo, je bila italijanska vlada dolžna za pridobivanje potrebnih dokumentov poskrbeti «v okviru obstoječih zakonov za vse razumne ukrene*. Tega še do danes ni storila, in s tem dejansko kršila člen 4 odstavek c posebnega statuta. Mnenja smo, da ne bo moglo biti prav nobenih težav, da bi mešani odbor to tudi ugotovil. Hkrati bi moral cdbor ugotoviti tudi kršitev določbe, ki jo vsebuje isti člen, ki določa enakopravnost slovenskih šolnikov glede njihovega položaja, ker jim je ministrstvo pred meseci sporočilo, da ne morejo biti vpisani niti v sezname prehodnega staleža.
Končno naj še ugotovimo, kar smo povedali o zaključku zadnjega rimskega zasedanja mešanega odbora, ko smo poudarili, da z njegovimi rezultati nismo bili zadovoljni. Prav zares se ne bi smelo zgoditi, da bi bili prisiljeni podobno nezadovoljstvo izraziti tudi po beograjskem zasedanju letos. Nepojmljivo je, da v Rimu ne bi imeli za svojo dolžnost izpolniti ne samo predpisanih določb mednarodnega sporazuma, kakršen je londonski memorandum, temveč tudi vseh svečanih izjav izrečenih po podpisu, ki jih tudi danes ponovno navajamo.
Zunanji minister je 12. oktobra 1954 v poslanski zbornici s posebnim poudarkom izjavil: *Dosled-no bomo spoštovali posebni statut. To je naša dolžnost, ki nam jo narekuje globoko prepričanje, da morajo biti nacionalne manjšine zaščitene. Toda to je tudi naša korist, kajti samo z doslednim izvajanjem statuta lahko upravičeno pričakujemo, da se bo ravnalo enako v coni B v prid Italijanom.>
Tedanji predsednik vlade pa je samo nekaj tednov pozneje, ko je obiskal Trst, dejal: «Sloven-cem, ki so ostali na tej strani demarkacijske črte lahko zajamčimo, da bo vlada ne le izpolnila obveze londonskega sporazuma, temveč bo poskrbela, da se preteklost pokoplje in u-stvari ozračje prisrčnega političnega, gospodarskega in socialnega sodelovanja.*
S. R.
4. Etnički karakter i nesmetani kulturni- razvitak jugoslovenske etničke grupe na području pod italijanskem upravom kao i italijanske etničke grupe na području pod jugoslovenskom upravom biče zaštičeni.
4. The ethnic character and the unhampered cul-tural development of the Yugosla.v ethnic group in the Italian administered area and of the Italian ethnic group i!n the Yugoslav administered area shall be safeguarded.
*
(c) kindergarten, primary, secondary and Professional school teaching in the mother tongue shall be accorded to both groups. Such schools shall be main-tained ih ali localities in the Italian administered
*
Such schools shall enjoy eouality of treatment with cther schools of the same type in the area administered, re?pectively, by Italy and Yugoslavia as regards provision of textbooks,. buildings and other material means, the number and posjtion of teachers
and the rečognition of diplomas. The Italian and Yu-goslav authorities shall endeavour to ensure that the teaching in such schools will be performed by teachers of the same mother tongue as the pupils.
The Italiian and Yugoslav authorities will prompt-ly introduce whatever legal preseriptions may be ne-cessary so that the permanent organisation of such schools will be regulated in accordance with the fo-regoing provisionsi	*
5. Mcmbers of the Yugoslav ethnic group in the area administered by Italy and members of the Italian ethnic group in the area administered by Yugo-slavia shall be free to use their language in their personal and official relations with the administrative and ju-dicial authorities of the two areas. They shall have the right to receive from the authorities a reply in the same language; in verbal replies, either directly or thrcugh an interpreter; in cor-respondence, a translation of the replies at least is to be provided by the authorities,,
Public documents concerning members of these etnic groups, including court sent.ences, shall be accompanied by a translation in the appropriate language. The same shall apply to official announ-cements, puhlic proclamations and publications.
In the area under Italian administration inserip-tions on public institutions and the names of localities and streets shall be in the language of the Yugoslav ethnic group as well as in the language of the administering authority in those eleetoral districts of the Commune of Trieste and in those other communes where the members of that ethnic group constitute a significant element (at least one quarter) of the population; in those communes in the area under Yugoslav administration where the members of the Italian ethnic group are a significant element (at least one quarter) of the population such inseriptions and names shall be in Italian as well as in the language of the administering autho-rity.
Fotografija nekaterih določb člena 4 in določb člena 5 posebnega statuta iz «Siužbenega lista* FLRJ št. 6 od 27. oktobra 1954 o katerih bo jutri začel razpravljati mešani jugoslovansko-italijanski odbor v Beogradu.
(c) obema grupama pružiče se nastava na mater-njem jeziku u dečjim vrtičima, osnovnim, srednjim i stručnim školama. Takve škole održavače se u svim mestima područja pod italijanskom upravom gde ima *
Te škole uživače jednakost u postupku sa ostalim školama istog tipa, na području koje se na lazi pod upravom Italije odnosno Jugoslavije, u pogledu obe-zbedenja udžbenika, zgrada i ostalih materij alnih sredstava, broja i položaja nastavnika, kao i priznavanja diploma, Italijanske i jugoslovenske vlasti predu-zimače potrebno kako bi se obesbedilo da nastavu u tim školama vrše nastavnici koji imaju isti maternji jezik kao i učenici.
Italijanske i jugoslovenske vlasti doneče bez. odlaganja sve one zakonske propise koji bi mogli biti bužm tako da bi stalna organizacija tih škola bila re-gulisana saobrazno sa prethodnim odredbama.
5 Pripadnici jugoslovenske etničke grupe na području pod italijanskom upravom i pripadnici italijanske etničke grupe na području pod jugoslovenskom upravom moči če slobodno da se služe svojim jezikom u ličnim i službenim odnosima sa Upravnim i suaskim vlastima oba područja. Oni če imati pravo da od vlasti primaju odgovore na istom jeziku; kod usmenih odgovora, bilo neposredno ili putem tumača; u prepisci, vlasti' treba da obezbede bar prevod odgovora
Javne isprave koje se odnose na pripadnike ovih etničkih grupa, uključujuči i sudske presude, biče pro-pračene prevodom na odgovarajučem jeziku. Isto če važiti i za službena obaveštenja, javne proglase i publikacije.
U onim izbornim jedinicoma Trščanske opštine i u onim ostalim opštinama na području pod italijanskem upravom u kojima pripadnici jugoslovenske etničke grupe sačinjavaju značajan deo (najmanje jednu četvrtinu) stanovništva, natpisi na javnim ustanovama i imena mesta i ulica biče na jeziku jugoslovenske etničke grupe kao i na jeziku vlasti. ko j a vrši upravu, a u onim opštinama na području pod jugoslovenskom upravom u kojima pripadnici italijanske etničke grupe sačinjavaju značajan deo (najmanje jednu četvrtinu) stanovništva, ti natpisi i imena biče na italijanskom jeziku kao i na jeziku vlasti koja vrši upravu.
Dullesovi razgovori z Adenauerjem v Bonnu Selwyn Lloyd o bližnjem potovanju v Moskvo
V Angliji pričakujejo kot prvi rezultat Mac Millanovega obiska v Moskvi
razširitev trgovine s Sovjetsko zvezo
Dobri	n
V ODNOSIH MED MOSKVO IN WASHlNOTONOM
BONN, 7. — Ameriški državni tajnik John Foster l £ko vprašanje, baje sprejeli I govorili o «svobodnih voli-
Dulles je prišel danes opoldne z letalom iz Pariza v Bonn. Na letališču ga je sprejel kancler Adenauer, ki je med drugim izjavil: «Naravno je, da se zahodni državniki želijo sestati, ne da bi se razgovarjali o načelih, ker so ta nesprejemljiva, pač pa o metodah, ki jih morajo skupno sprejeti v odnosih do nasprotnika.* Dulles je med drugim
odgovoril: «V preteklosti sem večkrat imel razgovore z Adenauerjem o težavnih zadevah. Toda težave so bile vedno premagane.*
Ob 16. url sta imela Foster Dulles in Adenauer prvi razgovor ob navzočnosti zunanjega ministra von Brentana. Dullesu je vodstvo nemške liberalne stranke poslalo tudi osnutek mirovne pogodbe za Nemčijo.
Govorili so najprej o Ber-linu, nato pa o celotnem nemškem vprašanju in o zahodnem odgovoru na sovjetsko noto in prav tako tudi o možnosti konference štirih s Sovjetsko zvezo Nemški predstavnik je izjavil, da niso še nič sklenili glede morebitne konference zahodnih zunanjih ministrov, predvsem kar se tiče datuma te konference. Razgovo-
ri se bodo nadaljevali jutri zjutraj. Dulles bo odpotoval
jz Bonna po kosilu.
Na zahtevo, naj bi pojasnil svoje besede v zvezi a konferenco zahodnih zunanjih ministrov, je predstavnik izjavil, da se je govorilo, da je bil že določen dan take kcnference. O tem ni bilo še nič sklenjenega, toda to ne pomeni, da se ne bodo sporazumeli jutri. Na vprašanje ali se mu zdi mogoče, da bo Dulles obiskal Berlin, je predstavnik odgovoril, da v sedanjem trenutku to ni mogoče. Po jutrišnjih razgovorih bo načelnik tiskovnega urada za-hodnonemške vlade von Ek-kardt imel tiskov,no Konferenco.
Kakor javljajo iz Washing-tona, so pri razgovorih šti-ristranske komisije strokovnjakov, ki obravnava nem-
francoski predlog, naj bi se z Moskvo sporazumeli o dnevu in kraju konference zunanjih ministrov. Do včeraj je kazalo, da mislijo predlagati v svojem odgovoru konferenco, ki naj bi bila proti koncu aprila ali prve dni maja v Ženevi. Francija je vztrajala pri svojem stališču, trdeč da bi dali vtis, da so popustili pred sovjetskim ultimatom, ki določa rok 27. maja za ureditev berlinskega vprašanja, če bi sami določili datum konference.
Domnevajo, da bo odbor danes dokončno pripravil prvi osnutek odgovora na sovjetsko noto. Prve dni prihodnjega tedna ga bodo predložili svetu NATO v Parizu.
Ameriški predstavnik je nocoj izjavil, da so st danes izmenjali poglede na splošno, kar bodo nadaljevali jutri zjutraj. Danes niso govorili niti o tem, ali naj bi predstavnike Vzhodne Nemčije priznali kot »sovjetske agente# v zvezi z Berlinom. Prav tako niso
tvah» in tudi ne o ((gibčnosti# pri pogajanjih z Moskvo.
Predstavnik je izjavil da so zahodne države pripravljene pogajati se z Moskvo o vseh vprašanjih, ki se tičejo Berlina in Nemčije, in tudi o evropski varnosti. Vprašanje razorožitve pa je preobširno, da bi lahko o njem govorili na prihodnji konferenci o Nemčiji.
Na koncu je predstavnik
izjavil, da ni bil še določen datum za konferenco, ki bi jo predlagali v svojem odgovoru. Na splošno pa domnevajo, da bo ta konferenca pred 27. majem.
V Londonu je predstavnik Foreign Officea zanikal, da bi bila nasprotja med ZDA in Veliko Britanijo glede ukrepov v primeru blokade Berlina. Pripomnil je, da gleoe tega še trajajo razgovori v VVashingtonu in da niso bili sprejeti še nobeni sklepi.
Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je na ženskem zborovanju konserva-
(Nadaljevanje na 3. strani)
.
v svetu
februarja odpotoval terni uraden obisk
ALI VES
— da se da s hipnozo &>
veka pripraviti tudi 80 ga, da izvrši umor. Stajp| angleš-kih psihologov, ki * vodi prof. Hans Eysen*,j‘ je dolgo ukvarjala *
vprašanjem in dolgo čas*■ obvladovala teza, da se V re s hipnozo človeka Prlf viti do n,arsi«esa, tod* do tega, da bi storil de)affl* ki bi se upiralo njegovi® , snovnim načelom o tem, J se sme in kaj se ne s®* pa se v hipnotičnem trs elementu «odvzame P0!*1^ kaj je dovoljeno in kaj je možno, da ga Pr'PraTl., do tega, da izvrši tudi u*wM
*	*	*	.	,	3n
— da so Kitajci hudo jektivni». Pred fcratfcšr® ^
bila na Kitajskem albi
trgovinska delegacijo. ct so o njej na široko ™ lifco pisali. Hkrati je P* * Kitajskem tudi jugoslo ska trgovinska delen Kitajski tisk ni tega z® žil niti z vrstico. Pred F kim je bil na obisku * diji vzhodnonemški Pre ^ Grotemohl in pekinški je o tem obisku PraV ji na veliko pisal, lstočas ^ bi! v Indiji na obisku ^ jugoslovanski predsedniki ^ da kitajski časopisi niso ga zabeležili niti z vrt
* * # 7ahoJt
— da imajo v z,s»
Nemčiji čudno logiko. ^ hodnonemški obrambni ^ nister Strauss je reke; ^ bi bilo nesmiselno b*ti da bi združena Evrop8 gla kdaj postati žrtev vtj čije, ker da ima nemi*8 ^ ska zalog samo za neltH |,! in da si bo šele čez ve mogla nabrati zalog z* jj, kaj tednov. Čeprav 8® j Hitlerjeve zamisli 0 * p vojni« kmalu po vodi, J f di res, da bi z atomski ^ rožjem ne bilo potrebo bi vojna trajala leta s'1 ne,
* * #	lff
— da je gospa ShirleV ,. rabito iz Nevo Yorka v "(j njih treh letih *vze^a> \f 700 različnih zdravil, P .#j prav ni bila nikoli ^j Seveda je gospa Afot zdravila «jemala» v ^ namene kot bolnik. Us ,(r na je namreč pri neke™ ^ macevtskem podjetju
ra vsako zdravilo Pre'~ fi ti, preden ga pošljejo oj met, toda ne zaradi z ^ nosti zdravil, pač Pa okusa,
* * *	•.	Brs,|,
— da je gospa Don*
iz Londona zahtevala ® j(i jega moža odškodnino, f da je v času sodn« ® jJii nave za razporoko *v ji za 12 kilogramov. Sod | ni dal prav.
* * *
— da ima trgovec o mo Fenaroli iz Mon** «1 gotovo največjo menit svetu. Gre za menico v ^ sku 500 milijard ne^j f mark, ki jo je podedo ^ svojem očetu. Vendar 1 ^ ( da je njena prednost ^ njeni posebnosti, kap
je izdana v času str\ f nemške inflacije P ^ prvi svetovni vojni. seveda ni bila izterjano- . ga je en meter 30 cm ' Jt lepljena s 120 kolki *	^
nosti od 50 do 200 mark.
— da je *72* Sdstotk«* f gleških državljanov zabjJj( * gre Mac Millan na 0 g Moskvo. Kot je zn?nv Mac Millan odpotoval . ,t skvo 21. tega meseca, r keti o »umestnosti 8	,, j1! mestnosti« tega P°*°v8j), A*
72 odstotkov anketiran ^ gležev potovanje 0 j( f
16 odst. anketirancev pl
izrazilo proti. 12 odst. p. ve, ali je prav, da » ne.
* * *	j,
— da »snežni ««** dejansko obstaja,	tjf sovjetski časopis * afi,\. skaja Pravdaš, ki
so prebivalci Ka! vt dan pred začetkom Vr ^ topne vojne	te	(
«snežnega moža«, * ji ‘ pa takoj izpustili. S f čudno bitje, ki le “ ke in noge kot ob«« vek, bilo je nizko 1 no kot 14- ali J5-I«**1’ „|i J
in je hodilo zravnano ^
po pseh štirih. Y«t .»I moškega spola in	fi'
zelo gosto in kratk sivosinje barve.
* * * _ ni t#|I
— da se Amer!«8 sovjetskega	»®yrf napredka. »Amer«* „ ( j
j* Jč
darska ustanova«, dljska ustanova 1 značaja, je v nekem ^ poročilu zapisala. . f . Sovjeti prehiteli	I
dustrijski	proizvod	^ g*
1982, Vzrok	naj bi «	3} ,
da vlagajo	v SZ 0	tr.
4o odst. nacionaln** tfr, dohodka v investicij • p. vložijo v iste nam* ^ ričani komaj 15 ntLl atotkov. Drugi v*r®K v v, bil v tem, da ima)« (fef. veliko podjetij, ki * o|n0 „1 darsko zastarela*. ” jifjj\ Je, da na to ‘z*° t)**«) vpliva tudi ogrom« r ki ga ZDA dajejo » namene.	j
, • * • ftff — da si	britanska	fOj,
ta Margareta želi. rj 1 Henrikom Saški*11' kom biušepa kralja Emanuela. Vendar jf. ne gre za kako n« t fj zensko zgodbo, P®~ ^ r | ker bi rada, da slikar napravil P«
Aktualni
portreti
CLEL1A GARIBALDI Je pred dnevi umrla v Capreri. Bila je stara 92 let. Clelia je bila zadnja hči Giuseppa Garibaldija. Bila je prava hči svojega očeta: ko je uvidela, da se ji bliža konec, je svoji vnukinji naročila, naj bo njen pogreb brez vsakih svečanosti in skrajno skromen
PERON bivši diktator, ki se je bil zatekel v Dominikansko republiko, je baje prispel v pristanišče Bilbao na jahti sMojineaus, na kateri se vije dominikanska zastava, in ki je priplula neposredno iz Cludad Trujilla. Posadka noče nič povedati, kdo je na krovu
RICHARD NIXON podpredsednik ZDA se je ponesrečil. Ko Je stopil iz hiše na poledenelo cesto, Je tako nerodno padel, da si Je zlomil dve rebri. Kljub temu Nlson noče v posteljo, češ da bo minilo tudi brez posebnega zdravljenja
AVGUSTA DANILOVA je bila med ustanovitelji ljubljanske Drame. Pretekli petek so v foyeru ljubljanske Drame na proslavi 40-letnice delovanja te slovenske kulturne ustanove odkrili njen doprsni kip, ki ga Je izdelal slovenski kipar Boris Kalin
ROZA DANGUBIC Je ena izmed petih Jugoslovanskih atomistov, ki so jim francoski
zdravniki v pariški bolnišnici aPierre Cunea rešili življenje z vcepit-vijo tujega mozga V kratkem bodo mogli odpotovati v domovino, sedaj že smejo na sprehod in tudi v mesto
Sede
Mac Millan
pojde v Moskvo
V sredo so v Londonu u-radno javili, da bo Mac Millan 21. I
v. Sovjetsko zvezo. Kakor je znano, se je o tem -obisku dolgo govorilo. Predsednik britanske vlade je bil povabljen v Moskvo, še ko je sovjetska delegaciia obiskala London. Vabilo so pozneje ponovili še Mac Millunu, ki je medtem sledil Edenu. Sedaj se je Mac Millan odločil in sam predlagal, naj bi o-bisk bil še ta mesec. To pa se je nedvomno zgodilo zaradi tega, ker hoče britanska vlada pokazati nekoliko samostojnosti v suoji politiki pred ZDA in na nemško zadevo nekoliko drugače gleda kakor ostale države. Pullesu se sicer pripisuje, da ima v glavi nekaj novih predlogov in načrtov, ki naj bi nemško in berlinsko zadevo spravili iz sedanje nevarne faze toda v Washingtonu to venomer zanikujejo, morda tudi zaradi tega, da pomirijo zlasti De Gaulla in Adenauerja, ki sta ustvarila skupno fronto proti morebitnim koncesijam Londona in Washingto-na. Zaradi vsega tega se je Dulles nenadoma odločil in odpotoval na nujne razgovore v London, Pariz in Bonn. V Londonu in Parizu je že 0-pravil. Kakor običajno, se zatrjuje, da je prišlo «do popolnega soglasja«, zlasti kar se tiče Berlina in Nemčije. Vendar pa poudarjajo v političnih krogih, da obstajajo še vedno nesoglasja uglede taktike». Z Mac Millanom se je Dulles predvsem pogovarjal o njegovem obisku v Moskvi. V poučenih krogih se je govorilo, da je bil Dullesov namen sploh preprečiti Mac MUlanovo potovanje. Ker pa mu to ni uspelo, se je moral pač z njim sporazun,eti, kakšno taktiko naj Mac Millan zavzame v Moskvi. Toda Mac Millanu ne gre samo za politična vprašanja. Gre mu tudi za morebitno okrepitev trgovinskih odnosov med obema državama. Po Mikojano-vem obisku v ZDA so številni ameriški poslovni krogi pokazali veliko zanimanje za razširitev medsebojne trgovine in pritiskajo na vlado, naj ukine razne omejitve. Do. ne bi ZDA Anglije p.ehitele, so v angleških gospodarskih krogih močno pritiskali na vlado, naj stori nekaj, kar bo Anglijo obvarovalo pred morebitno gospodarsko škodo, če se ZDA in SZ sporazumejo o povečanju trgovine. Tudi to je povzročilo skrbi pri Dullesu, ki se boji, da se An-' gleži ne bodo preveč ozirali na prepoved izvoza «strateških surovin« v SZ in da se bodo sporazumeli na škodo ZDA.
Pred parlamentom je Mac Millan izjavil, da bodo razgovori s sovjetskimi voditelji omogočili boljši vpogled v gledišča obeh strani, in je dodal, da osebni stiki sami ob sebi še ne rešujejo odprtih mednarodnih vprašanj. So pa obdobja, ko lahko mnogo prispevajo k rešitvi. «Moj glavni namen bo, je dodal Mac Millan, da razbijem nekatera nepravilna pojmovanja in postavim nekatere temelje za boljše razumevanje.« Ves britanski tisk, ne glede na politično opredelitev, je pozdravil Mac Milla-novo odločitev in poudarja, da bo obisk prispeval k popustitvi mednarodne napetosti. Tisk poudarja tudi, da pomeni Mac Millanov sklep dejanje neodvisnosti pred ZDA in da vrača Angliji vlogo posredovalca za pomirjeni«.
Iz Londona je Dulles od-
Foster Dulles je na potovanju po Evropi. Potuje iz prestolnice v prestolnico, da bi se srečal s svojimi kolegi iz zahodne Evrope in se temeljiteje pomenil o raznih zadevah zahodnega zavezništva. Na sliki ga vidimo v pogovoru s francoskim zunanjim ministrom
Nerešena
med Parizom in Washingto-nom glede Nemčije. S tem v zvezi zaseda v Washingtonu odbor štirih, ki pripravlja zahodni odgovor na zadnjo sovjetsko noto, s katero moskovska vlada predlaga sklenitev mirovne pogodbe za Nemčijo. Zatrjuje se, da bo nota kmalu poslana v Moskvo, na vsak način mnogo pred Mac Millanovim odhodom v sovjetsko prestolnico. Vse kaže, da se Dulles m mogel do kraja sporazumeti 2 De Gaullom. Glavno besedo ima seveda sedaj Adenauer, s katerim je Dulles začel včeraj razgovore v Bonnu. Adenauer pa ponovno poudarja, da ni govora o kaki federaciji obeh Nemčij ali pa o kakih neposrednih razgovorih. Venomer vonavlja svoj refren o «svobodnih volitvah«. No, kar se teh volitev tiče, je Hruščev v svojem zaktjučnem govoru na kongresu KP SZ v Moskvi izjavil, da bi bila sovjetska vlada pripravljena privoliti v take volitve, če se seveda o tem sporazumeta obe nemški vlad brez vmešavanja a-li pritiska od zunaj. Ameriški senator Humphrep je izjavil, da so te izjave zelo pomembne in da je potrebno jih skrbno proučiti.
Po obisku v Moskvi bo Mac Millan poročal v Bonnu, Parizu in Washingtonu o svojih razgovorih, med katerimi bo vsekakor diskutiral tudi zahodni odgovor na sovjetsko noto. Tedaj te bo videlo, kako stoji zadeva. Na vsak način je treba pričakovati vsaj delne rezultate za nadaljnje izboljšanje ozračja, ki bo prispevalo k novemu zbližanju, kakor je .c temu prispeval tudi Mikojanov o-bisk v ZDA. Zato imenujejo Mac Millana sedaj kar «zahodnega Mikojana« Želeti je, naj bi obiska obeh Mikojanov obrodila dober plod.
Hruščev povabil Eisenhowcrja v SZ
Med zaključnim govorom na kongresu KP SZ v Moskvi je predsednik sovjetske vlade Hruščev povabil predsednika ZDA, naj obišče Moskvo. V Washingtonu izjavljajo, da je to storil na neobičajen način. In res je Hru-
šel v Pariz, kjer se je e De Jčav takoU. rekel: aCt'. bi se Gaullom razgovarjal o mot•	predsednik ZDA odločil pri•
nosti sklicanja konference	ti v našo deželo, bi naletel
med Vzhodom in Zahodom,	na topel sprejem naše v.ade
Govorili pa s0 tudi o De	in sovjetskega ljudstva. Lahr
Gaullovi zahtevi za ustanovi-	ko ga bodo spremljale osebe,
tev direktorija treh v atlaht-	ki jih bo izbral, in vsi bodo
skem zavezništvu Prav tako	dobrodošli. Naj si ogleda
si je Dulles prizadeval, da	zemljevid Sovjetske zveze in
odstrani številno nasprotja	naj sam izbere področja, ki
jih želi obiskati Ta obisk bo nedvomno koristen za obe deželi. Postavljamo ta predlog, ne da bi vztrajali pri recipročnosti.» Zatem je Hruščev zameril Eisenhotverju, ker je nedavno izjavil, da ni
govora o obisku Hruščeva v ZDA; pri tem je ostro napadel predsednika, podpredsednika Niiona in Dullesa, da sejejo paniko v svetu.
(Nadaljevanje na 8. strani)
tem mestu s mo se morali zadnje čase večkrat ukvarjati z izbruhi šovinizma in z načrtno protislovensko gonjo, ki jo vodijo predvsem misovci (spomnimo se le interpelacij in vpraša-sanj njihovega poslanca Gefterja - Won-dricha v parlamentu) in ki se ji pridružujejo tudi nekatere druge stranke že zato, da ne bi bile ezadnje v razre dtt». Žal je v Trstu namreč še vedno nekoliko tistega ozračja, spričo katerega mnogi mislijo, da niso dovolj zaslužni, če se ne derejo na pse grlo o sslovenski nevarnosti> in podobnem.
Toda spričo vsega tega hrupa raznih organizacij, ki se ne morejo sprijazniti s te<m, da so preživele, bi se motil vsakdo, ki bi mislil, da imajo ti ljudje za seboj široke plasti javnega mnenja. Preveč je namreč nerešenih res življenjskih vprašanj v našem mestu, ki. pritegujejo nase pozornost prebivalstva t* povzročajo v njem hude skrbi.
Poglejmo le na položaj v pristanišču in v ladjedelniški industriji, ki sta z ostalimi pomožnimi industrijami stržen tržaškega gospodarstva. Lani je pristaniški promet upadel kar za 700.000 ton, to je za 17.7 odstotka v primerjavi s predlanskim letom. Pristaniški promet v letošnjem -januarju pa se je v primerjavi z istim lanskim mesecem skrčil za nad 50 odstotkov!
Posledice krize v ladjedelniški industriji so tudi porazne. Res je, da v ladjedelnici Sv. Marka sedaj še ni hudo, toda kaj bo že čez nekaj mesecev? Vsekakor je podjetje CRDA opustilo ladjedelnico Sv. Roka v Miljah, ki je že toliko let životarila, ker niso poskrbeli za naročila in za obnovitev njenih naprav. Stalna negotovost in kriza v ladjedelnici Sv. Justa sta že nekaj običajnega, pri čemer je treba morda pripisati velik del odgovornosti gospodarju samemu, toda kaj naj bi rekli o ladjedelnici Felszegg v Miljah. Zadnja leta je ta ladjedelnica stalno napredovala, število njenih delavcev se je skoraj po-
trojilo, naročil ji ni primanjkovalo in priznati je tudi treba, da si je njeno vodstvo vedno prizadevalo, da jih najde, kjerkoli je bilo mogoče. Sedaj pa hoče tudi ta ladjedelnica odpustiti 280 delavcev, ker so brodarji odpovedali gradnjo ene ladje zaradi krize pomorskih prevozov in brodnik.
Te krize ne more nihče zanikati in njene posledice na ladjedelnisko industrijo so pač nujne. Prav tako je res, da vpliva na padec pristaniškega prometa tudi delna preusmeritev avstrijske zunanje trgovine, ker kupuje sedaj manj premoga v ZDA in več v Sovjetski zvezi. Ker pa sta, kot smo v začetku poudarili, pristaniški promet in ladjedelništvo stebra tržaškega gospodarstva, se njuna kriza odraža na vsem gospodarskem področju.
Ob tem so nekateri krogi predlagali, da se je treba vdati dejstvom in pospeševati industrijo drugih panog, ki niso tako tesno povezane s pomorstvom. Toda doslej so vsi poskusi v tej smeri (na pr. industrijsko pristanišče) pokazali zelo pičle rezultate, ker je Trst preveč obrobno mesto, če bi šlo v ladjedelništvu in pomorstvu pretežno za zasebno pobudo, bi morda res ne bilo drugega izhoda, kot čakati na boljše čase glede morskih prevozov in brodnin. Toda večina tržaške ladjedelniške industrije in plovnih družb je v rokah IRI, to je ustanove, ki je imela celo za časa fašizma nalogo, da posega v gospodarstvo in 'rešuje industrijska podjetja. Čemu naj ne bi ta ustanova sedaj tudi mimo ekonomskega računa storila svojo dolžnost in okrepila svoje obrate v Trstu. Naše mesto to lahko zahteva in terja pri tem lahko tudi kakšne privilegije, kajti v sedanjem položaju je njegov obstoj odvisen predvsem od pomorstva in njemu sorodnih industrij. Podobna ugotovitev in zahteva veljata tudi za pristanišče, ki ga mora podpreti država.
s. c.
OB IZIDU	KNJIGE	SPOMINOV IV»
Cinično prikazovanje zakrknjenca o nacističnem množičnem ubijanju
Rudolf Hoess je v poljskem zaporu pred smrtno obsodbo napisal spomine, v katerih opisuje, kako so v Oswiecimu umorili nad dva milijona in pol Zidov in antifašistov
Založba Deutsche Verlags Anstald iz Stuttgarta je objavila knjigo spominov bivšega poveljnika taborišča v Oswiecimu (Auschwitzu) Rudolfa Hoessa, ki ga je poljsko sodišče obsodilo na smrt in ki so ga 16. aprila 1947 obesili.
Zgodba o Hoessovi aretaciji je precej zapletena. V marcu 1946 je angleška vojaška policija na nekem kmečkem posestvu v Flens-burgu blizu danske meje a-retirala bivšega podčastnika nemške nacistične mornarice Franza Langa. Lang je prišel v zadnjih dneh vojne z rednimi potnimi dokumenti v šolo vojne mornarice na otoku Sylt. Tu so ga u-jeli Angleži in ga skupno z drugimi priprli za več mesecev v ujetniško taborišče. Na izpraševanju je ponižno dejal, da je po poklicu kmet in da je postal podčastnik po sili, ker so ga poslali na poseben in hiter tečaj, ko se je vojna že bližala koncu. Zaradi tega so ga kmalu poslali delat na neko kmečko posestvo.
Vojaški policiji ni skoraj leto dni uspelo odkriti sledov za nekaterimi najbolj kompromitiranimi oficirji SS, ki so se »specializirali* v vodenju koncentracijskih taborišč in v množičnem u-ničevanju 2idoy in antina-
cistov. Na koncu vojne jim je namreč Himmler pustil popolnoma proste roke in jim izročil nove vojaške dokumente, ki so jih označevali za podoficirje ali navadne vojake. Tako so na primer odkrili na Danskem nekatere izmed največjih zločincev, ki so «postali» navadni kaplarji. Med zločinci, ki jih še niso našli, je bil predvsem Obersturm-bannfuehrer Rudolf Hoess, ki so ga splošno imenovali «Oswiecimski krvnik«. Njega so obtoževali, da je v plinskih celicah v taborišču Oswiecimu umoril dva milijona in pol antifašistov ii. Zidov, ki so jih deportirali tja iz vse Evrope. Tu so u-morili tudi v.o 9000 oseb na dan.
V začetku marca 1946 so imeli Angleži že v rokah dokaz, da sta poveljnik taborišča v Oswiecimu in podoficir Lang ista oseba. Nekaj agentov je namreč več mesecev zasledova’o Hoes-sove svojce, pri čemer so ugotovili, da je neki Hoes-sov svak večkrat obiskal posestvo, na katerem je bil Lang zaposlen. Ko so bili popolnoma gotovi, so Langa, to je resničnega Hoessa, aretirali. Mož pri tem ni utegnil ali ni hotel uporabiti ampule strupa, ki so ga pred koncem vojne raz-
R<
U
ežiser I.uigi Squaržina )e napisal in postavil na oder rimskega gledališča «Vallc» svoje najnovejse de-> «Rotiiagnola«, ki prikazuje »huda leta« v Italiji med 1910 in 1945. Delo je protifašistično m pioti-miMtaristično navdahnjeno. Zato rimskim novim in starim fašistom ni povšeči Na premieri v petek zvečer je več skupin pobalinov med predstavo začelo razgrajati in predstavo prekinilo. Na sliki vidimo Squarzinu in nekaj igralcev med vajo za premiero
delili vsem najbolj kompromitiranim poveljnikom SS.
Hoessa so najprej dali na razpolago mednarodnemu sodišču v Nuernbergu, kjer je služil kot priča v procesih proti visokim nacističnim funkcionarjem in v tako imenovanem »procesu I. G. Farben«. 25. maja 1946 so ga izročili poljskim oblastem, ki so ga 10 mesecev kasneje obsodile na smrt. V teh desetih mesecih zasliševanj je Hoess natančno izpovedal, kako so ese-sovci množično uničevali internirance
Jetniški zdravnik in javni tožilec sta mu naročila, naj napiše tudi svoje spomipe, kar bi bilo koristno za obravnavo. Hoess je napisal r've vrsti spominov: spomine o nekaterih najvišjih o-sebnostih SS, kot na pr. o Himmlerju, Pohlu itd., ter 117 str.ni lastnega življenjepisa.
Ta življenjepis je torej sedaj izšel pod naslovom »Poveljnik v Oswiecimu» in iz njega se jasno vidi miselnost in duševni razvoj zvestega nacista. Čudno pri vsem tem je, da hoče na vse načine dokazati, da je bil vedno popolnoma normalen ter da je vedno zavestno »opravljal službo v taborišču v Oswiecimu». Tako je na primer umor desettisočev sovjetskih oficirjev zanj le logična posledica totalne vojne prot* komunizmu.
Hoess tudi piše, da je moral ukazati usmrtiti več tisoč ciganov samo zato. da bi »napravili prostor drugim internirancem, čeprav so bili ti cigani simpatični in zelo uslužni ljudje«. Tudi nad 2 milijona 2idov so poslali v plinske celice, ker je prišel takšen ukaz od zgoraj. Hoess pa je bil samo navaden člen v »verigi velikega stroja pokorščine nacizmu«, to je, storil je samo svojo vojaško dolžnost.
Takšen je bil pač izgovor vseh nemških zločincev in Hoaes mirno in topo pripoveduje v svojih spominih o groznih zločinih, ki se njemu zdijo nekaj popolnoma naravnega. 2e nekaj kratkih odlomkov nam pove, kako so ljudje te vrfte popolnoma otopeli za vsako čustvo in moralni čut. Tako pravi Hoess med drugim;
Uničevalni načrt smo izvajali v Oswiecimu takole: 2ide, ki so bili namenjeni za uničenje, smo vodili po možnosti čimbolj mirno v krematorije. V slačilnici so jim drugi *etniki, ki smo jih uporabljali v »posebnih enotah« rekli, da morajo iti na razkuževanje in kopanje, da morajo v redu spraviti oblačila in si dobro zapomniti, kam jih denejo, teko da bi jih po dez;nfekciji ta-| koj našli. Ko so se 2idje
slekli, so stopili v plinske celice, ki so bile opremljene s prhami in vodovodnimi cevmi, tako da so vzbujale vtis kopalnic. Najprej so vstopile matere z otroki, nato možje. Vse je potekalo mirno, ker so možje iz Son-derkommande vse tiste, ki so morda kaj slutili, kmalu pomirili. Ti jetniki iz Son-derkommande so osta’.i skupno z enim vojakom SS do zadnjega v prostoru,
Nato so izpustili skozi odprtine v stropu plin v celice. Tisti, ki so bili najbliže cevem, ki so spuščale plin, so umrli takoj in teh je bila dobra tretjina. Drugi so začeli kriliti z rokami, se zvijati, kričati in sopsti. Njihovi kriki so se kmalu spremenili v smrtni boj in čez nekaj minut so bili vsi mrtvi. Vse pa je bilo tudi odvisno od suhega ali vlažnega vremena in od kakovosti plina. Najprej so podlegli bolniki in starčki, najdlje pa so vzdržali zdravi možje. Vse pa je trajalo od 5 do 10 minut.
Pol ure kasneje so odprli vrata in spravili v pogon naprave za prezračevanje. Takoj so začeli odnašati trupla, na katerih niso opazili nobenih sprememb niti ran. Mrličem so odvzeli zlate zo-
be in jih ostrigli. Nato so jih odnesli v gornje nadstropje, kjer so že bile prižgane peči krematorija V is„o peč so lahko strpali tudi tri trupla. Sežiganje je trajalo povprečno 20 minut, pač po velikosti trupel. Krematorija št. 1 in 2 sta lahko sežgala v 24 urah 2000 mrličev, krematorija št. 3 in 4 pa 1500 mrličev, toda kolikor vem, nismo tega števila nikoli dosegli, pepel je padal med sežiganjem skozi rešetke, nakar so ga odnašali in stiskali ter ga vozili s kamioni k Visli in ga metali vanjo, kjer se je takoj raztopil in izginil.
Na prejšnjih zasliševanjih sem omenil, da je bilo poslanih v Oswiecim dva milijona in pol 2idov, da bi jih tam uničili. To število mi je omenil E:chmann, o njem pa ga je obvestil moj predstojnik Gluecks malo pred obkolitvijo Berlina. IOichmann ali vsaj njegov namestnik Guenther sta e-dina imela v rokah dokumentacijo o številu likvidiranih oseb. Mi v Oswieci-mu smo namreč morali po vsaki veliki «operaciji« po predpisih poveljstva sežgati vse dokumente, ki so se nanašali na število umorjenih oseb.
Te tlni so bili sedeži Krščanske demokracije močno zasedeni. Na sliki sedež glavnega vodstva stranke v Rimu po nekem sestanku
tZid spominogt
|S&S»J *
jas« > *> *«3 •SaP f*9w m <%»«?**«
IZDAJALSKO
SRCE
EDGAR	ALLA
Resnica! — Nervozen — Oi sem bil nervozen, še Sem’ toda zakaj bi me «i za blazneža? Bolezen
iih1Z0Str-iIa mo)e čute — mi
v. ““'čila in jih otopela.
J se mi ie izostril čut
« . a' . Slišal sem vse na
m na zemlji. Slišal
v tud| hudiča v peklu.
p 1. ‘vorei. ali sem blazen? roslu’ '
kak SSJte in vicleli boste,
pametno in mirno vam Dom j.
Nemi
'zpovedal vso zgodbo.
ogoce je reči, kako . se tega spomnil, toda,
•lil SSm na to nekoč P°mi" , me je preganjalo noč
bila Razl°Sa ni bilo. Ni ser! 0 m°ia Strast. Starca imel rad. Nikoli mi ni uja^storil- Nikdar me ni -i* ..' Za njegovo zlato se
Pikoli
nisem niti zmenil. Mi-
’ ^a ie bil vzrok nje-‘ j ,0 ok°I Eno je bilo poti n° očesu jastreba — sve-nomodr° s tan!co raren0...
arkoli me je - pogledal.
Je poledenela kri, in ta-Poč Sam i>omaiem — čisto v ,.aai — pričel premišlje-^ L da bi ubil strica in C-Mza vedno iznebil tega
sem Ju smo- Pravite, da do ?. ei1- Blazneži ne ve-1». ni.^esar. Toda morali bi kaketi- Morali bi videti, vidn *>ame*'no — kako pre-janie«," s kakšnim pretvar-loi .J? sem pričel svoje de-Piii ol* nisem bil tako
temZen s starim kakor v •ein Pos^et*niem tednu, ko sem S? ubil. *n vsak° noč
, ° °I' polnoči povlekel ch t J13 njeSovib vratih — ko . t'ko *n Počasi. In (j So bila odpahnjena vra-Criiv. ,aem skozi odprtino Z?ohl v sobo svetilko, tjtoHn° ovito, da ni iz nje be j n'^ žarek svetlost- . Potem sem prerinil Ob .J^Prtino svojo glavo,
deli &?e^aR bi se, če bi vi-Pter- ',ako spretno sem jo e«si *	’	Rom‘kal	sem	se	po-
Pe v. zel° zelo počasi, da tf.v 1 Prebudil starca. Po-VM sem eno uro, da oj. , Prerinil glavo skozi
v‘del	vrata>	^a	bi ga
Ijl. jj'a,kako leži v poste-
Pež
ali bi bil blaz-
tako pameten? In poko '.^bi, sem odstrl svetil-
S ko
je bila moja gla-
to’ r\jrezno — zelo oprez-lil(0^str' sem jo samo to-žate', a je prodrl en sam oko oll! osvetlil jastrebovo doUji sem delal sedem Počj n°Čl — vedno opol-Vooj. toda oko je bilo ho ? zaprto, in vsako ju-!t0pil Je vzšel dan, sem •ob0 ■ bPKnmno v njegovo •Pal 'f, 88 vprašal, kako je
^Vidite, bil je človek
spanja in ni niti
VSai^‘“ na to, da prihajam
hi^_ n°č točno opolnoči v CSOVO
•nislii
smo
bol
'■ral
sobo gledat kako
j noč sem bil mno-
1 Previden, ko sem
bri ^ vrata. Kazalci na kot	N minute hitreje
jo z- Nikoli pred to noč-•Voje l8em občutil silneje •ti. j- 'hoči m bistroumno-ČUtek°mai sem obrzdal ob-»»Ulim zmagoslavja. Ce pota . "*> da S P m nHnirnl uro.
‘>h
slutil
o mojih skriv-
ne ob15.111.613*1. Smejal sem
js SA tej misli. Morda me Pia oal- ker se je nenado-kot o rnil v postelji, ka-k'P«te 8 se je ustrašil. Zdaj Jaj ^Pomislil;, da sem zbe-*obi ; l°da ne! V njegovi Pri , bil gost mrak (za-“II v? okence, ker se je d| ttle0,n‘'cev). Vedel sem, vfatj ae more videti med Ni(a’ k> sem jih še dalje ^‘odpiral.
Sem glavo skozi od-Odst*? ,e Pripravljal, da l*lcemrl svetilko, ko sem s Pa Udaril po pločevini «U 8vVet'lki. starec je sko-'Hd0 . Postelji in kriknil: Je?»
miren, nisem de-
• Vso uro sem bi j* *n nisem slišal, Pa 8eL Se vedno je se-t. Postelji in prisluško-n° tako, kakor sera delni	noči	in noči,
Poslušal mrtvaške zidu,
j	Sem	slišal	počasen
lih Vet*e* sem, da je smrtnega strahu.
 Vzdih bolečine ali
°h, ne! — bil je a du-ZVok' ki prihaja iz zvok začudenja. S, ky° n°č. Prav opol-JSal kjndje	spali, jo
i V',	p	,*ti	zvok	lz moje
j, boznkel sem, da ga do-3 •t»j- ll1. Vedel sem, kaj v je l. občutil in žal mi j s,lil J 'L čeprav sem se ie i, srcu. Vedel sem, S b^U1en' odkar je sU-jtrpji ^ ‘ahek šum in se
k
a, ved Postelji. Strah ga . tli., o bolj prevzemal.
•e
k hi 'v J® opogumiti, to-v breVu(’Kel- Sam sebi
UUh^hlku
si
“Nič ni, le veter ali bežeča cvr-Sku-
V ^li	HU <
l»f *Pcvm	,ovo Je	c'
b *e i. 8 krili!« Sk
tJhig e otresti strahu, n le8a S* zaman, kajti b,{rtu jc zagrnila s svo-**"C0. Tega se je . * tePrav ni niti vi-
del niti slišal, toda občutil je prisotnost moje glave v sobi.
Ko sem dalj časa čakal, ne da bi slišal, da je legel, sem se odločil, da bom majčkeno, čisto majčkeno odstrl svetilko. In odstrl sem jo — ne morete si predstavljati, kako neopazno — tako, da je en sam žarek, tenak kot pajčevina, osvetlil jastrebovo oko. Bilo je odprto — izbuljeno — in postal sem besen, ko sem ) ga gledal. Videl sem ga popolnoma jasno — dolgočasno plavo oko s tanko mreno — kri v žilah mi je zle-denela. Ničesar nisem videl razen očesa. Niti obraza niti stričevega telesa. O-sredotočil sem žarek nagonsko točno na tisto prekleto mesto.
In ali vam nisem že dejal, da ste v zmoti, ker me proglašate za blazneža? Pravim vam — v ušesa mi je prodrl globok, nagel zvok, kakor da bi bila ura zamotana v bombaž. Poznal sem zelo dobro ta zvok. To je
— sem jim dejal — Kriknil sem v snu. Starec je šel v vas, sem pripomnil. Svoje nočne obiskovalce sem vodil skozi hišne prostore. Zahteval sem, naj dobro preiščejo hišo. Ob koncu sem jih pripeljal tudi v njegovo sobo. Pokazal sem jim njegove dragocenosti, nedotaknjene, ohranjene. V svojem entuziazmu sem jim prinesel tudi stole v sobo. Dejal sem jim, naj si tukaj odpočijejo, medtem ko sem sam z občutkom popolnega zmagoslavja sedel na stol točno nad mestom, kjer sem skril žrtev.
Policisti so bili zadovoljni. Moje vedenjg jih je prepričalo. Počutil sem se lagodno. Sedli so in medtem ko sem veselo odgovarjal, sem pripovedoval o družinskih zadevah. Toda za boga, čutil sem, da pričenjam bledeti in zaželel sem si, da bi odšli. Bolela me je glava in pričelo mi je šumeti v ušesih. Se vedno so sedeli in brbljali. Šumenje
BREZ PRESTANKA	OD	MESTA	DO	MESTA,
Edgar Allan Poe
bilo bitje starčevega srca.
Toda še vedno sem ostal < tniren. Komaj da sem dihal. Držal sem nepremično svetilko. Poslušal sem, kako dolgo bom vzdržal ob pogledu na osvetljeno oko. Peklensko bitje srca je bi- ■ lo vedno močneje. Postajalo je hitreje in hitreje, vsak trenutek vedno bolj glasno. Starčev strah je moral biti velikanski. Udarjalo je vedno glasneje, vsak trenutek glasneje. Ali me razumete? Dejal sem vam, da sem nervozen — res sem. V grozljivi tišini stare hiše me je ta nenavadni zvok vznemirjal. Vendar sem ostal milen in počakal še nekaj mi- ; nut. Toda razbijanje srca .le bilo vedno glasneje in glasneje. Mislil sem, da se bo srce razletelo, In potem me je prevzel strah — ta zvok bodo slišali tudi sosedje! Starčeva ura je napočila! Z glasnim vriskom senj na široko odstrl svetilko in planil v sobo. Zakričal je — toda samo en- * krat. Hipoma je bil na tleh in vrgel sem težko posteljo nanj. Potem sem se veselo smejal, ker sem vedel, da je vse končano. Srce pa je bilo še mnogo minut. Toda to me ni motilo, izven zidov ga ne bodo slišali. Frenehalo je. Starec je bil mrtev. Odmaknil sem posteljo in pogledal mrtvo truplo. Da, bil je mrtev, mrtev kakor kamen. Položil
go držal na tem mestu. Bitje je prenehalo. Niegovo oko me ne bo več vznemirjalo.
Ce še vedno mislite, da sem blazen, vas -bom prepričal o nasprotnem, ko vam bom povedal, kaj sem vse storil, da bi skril truplo. Noč se je bližala h koncu, delal sem hitro, v tišini. Najprej sem razkosal mrtveca. Odrezal sem glaviv roke in noge.
Nato sem vzdignil tri deske s poda in ga položil med bruna. Nato sem položil deske nazaj, tako pametno in vešče ,da človeško oko — še celo njegovo
— ne bi moglo opaziti,, da se je sploh kaj zgodilo. Nisem imel kaj prati — nobenega madeža ni bilo. Pazi! sem na to. Vse to je odšlo v kannl — ha! ha!...
Ko sem s tem opravil, je bila ura že štiri, toda tema kot opolnoči. Ko je ura odbila štiri, sem zaslišal tr^1' nje na hišnih vratih. Bel sem dol in odprl vrata z lahkim srcem — kajti česa naj bi se zdaj bal? Vstopili so trije moški, predstavili so se dovršeno vljudno
— policisti. Sosedje so p°* noči slišali krik in prideli sumiti. Obvestili so policijo in jo poslali, da bi stvar raziskala.
Zasmejal sem se — kajti česa naj se bojim? Zaželel sem jim dobrodošlico. Krik?
v ušesih je postajalo vedno močnejše.
Brez dvoma, bil sem zelo bled, toda govoril sem še bolj hlastno in z zvišanim glasom. Zvok je postajal vedno glasnejši. To je bil globok, tog, nagel zvok — sličen zvoku ure, zamotane v bombaž. Boril sem se za dih — a vseeno ga policisti niso slišali. Govoril sem še hitreje — še bolj živo; toda zvok je postajal vedno močnejši. Vstajal sem, jim dokazoval, gestikuliral, toda zvok ni prenehal. Zakaj ne gredo? Korakal sem sem in tja po sobi, da bi zadušil zvok — toda ta je postajal vedno glasnejši. Oh. kaj naj storim? Besnel sem, preklinjal — divjal! Odmaknil sem stol, na katerem sem sedel, toda zvok je prihajal odspod in je postajal vedno glasnejši, glasnejši, glasnejši! Policisti pa so se vedno zadovoljno pogovarjali in se smejali. Ali je bilo mogoče, da me niso slišali? Vsemogočni bog! — ne, ne! Slišali so! — Sumili so, vedeli so! Zabavali so se na moj račun! To sem takrat misli in mislim še zdaj. Vse na svetu je boljše kot tista agonija! Vse lahko prenesem, samo tega ne! Nisem mogel več prenašati tega potuhnjenega smeha! Čutil sem, da bom kriknil ali umrl — in zdaj — spet — poslušajte! Glasneje, glasneje, glasneje!...
• Ljudje,* sem kriknil — •prenehajte s tem! Priznam svoje delo! — Vzdignite deske! — Tukaj, tukaj bije skrito srce!*
Spacalova dela v vseh galerijah
Lojze Spacal
v Zidovi 1945»
Polagoma bodo Spacalove slike in grafike visele v vseh velikih galerijah. Tako se za odkup dveh Spa-calovih grafik zanima dunajska »Albertina«, državne zbirka grafike ter obenem najpopolnejša svetovna zbirka na tem področju. •Albertina« se ponaša z o-riginalnimi deli Rembrandta, Goye, Duererja itd.
Na zadnji Biennali, na kateri je Spacal prejel medna-nodno nagrado za grafiko, je državna galerija mednarodne umetnosti v Benetkah odkupila Spacalovo grafiko «Hiša kraškega kamnarja*. Državna galerija v Vidmu je odkupila «Zid spominov«, občinska galerija Bertarelli
■iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA TRGA
Turgenjev in Cervantes Prevod «Gospodične»
v «Kondorju» Iva Andrica
«Očete in sinove» je prevedel Josip Vidmar, «Don Kihota» pa Niko Košir, ki je Cervantesov tekst skrčil - Prevajalec Andričevega romana je Pavle Flere
Kot 22.
r""":	’ knjiga zbir-
\	Ir	Yi	ke Koncior’
i |Ml	S J“-
t	ska knjiga,
'	ie ‘zžel zna*
i	-	j	ni roman
Ivana S. Turgenjeva «Očetje in sinovi«. To klasično delo ruske književnosti smo v prevodu Josipa Vidmarja dobili že zdavnaj pred vojno. Sedanja izdaja, ki je očividno ponatis, pa je namenjena predvsem mladini, kot vsa dela zbirke.
Roman «Očetje in sinovi« velja kot eno najboljših d»l Turgenjeva, čeprav je bil pisatelj ob izidu dela deležen napadov od vseh strani. Predvsem od naprednih krogov, ki so bili nad pisateljevim objektivnim umetniškim prikazovanjem ruske družbe 19. stoletja močno razočarani. Seveda to ne zmanjšuje umetniške moči dela, ki je nesporna. Kajti tako globoko v človeško duševnost je pisatelj prodrl le v romanu «Plemiško gnezdo« in nekaterih krajših novelah. Kompozicija tega romana je preprosta, preprest ie tudi Turgenjeva stil in vseskozi je iz dela čutiti odlike velikega pisatelja. Te pa so predvsem li-ričnost in prodo-en pogled v človekovo duševnost, pisateljevo osebno prizadetost in spoštovanje do človeka in njegovega trpljenja.
Romanu »Očetje in sinovi« je urednica Vera Brnčičeva dodala kratek uvod in opombe, vse v namenu, o-lajšati mladim bralcem razumevanje tega velikega teksta ruske klasične literature.
UH a Jacohson švedska igralka, ki jc |>o«tala poznana po filmu uPlcsala je samo eno poletje«, se vedno bolj pogosto pojavlja v pomembnejših vlogah. Pred kratkim ae je drugič poročila
Kot 24. knjiga iste zbirke pa je izšlo drugo delo iz svetovne klasične knji-ževnosti Cervantesov »Don Kihotis Čeprav sicer velja, da knjige v skrajšani obliki niso najboljše in je tako izdajanje knjig znak neke vrste kulturne komodnosti, če že ne manjvrednosti in da take izdaje pri nas kritiziramo, pa vendar velja, da je sedanja izdaja Don Kihota
v Kondorju vseeno primerna. Posebno če vemo, da je izdaja namenjena mladini in da bi bilo za mlade bralce skoraj preveč, če bi se morali boriti s tako obširno snovjo, kot jo predstavlja ta obširni roman. V nasprotju z drugimi skrajšanimi izdajami je urednik in prevajalec Niko Košir iz vsakega poglavja vzel samo najvažnejše in posamezne odstavke skrčil brez vsakega vmesnega teksta ali kratkega povzetka vsebine izpuščene snovi. Tako je sicer nastal znatno okrnjen roman, ki Pa vendar predstavlja neko zaokroženo celoto in mladim bralcem primerno posreduje celotno delo.
Mladim bralcem bodo prav prišle opombe, pa tudi obširna spremna beseda urednika in prevajalca V njej je prik»zano Cervantesovo življenje, pa tudi celoten značaj in pomen dela. Prevajalec pa je dodal tudi vsebino celotnega Don Kihota.
Pisatelja Iva Andriča, ki sodi prav gotovo med največje sodobne jugoslovanske pisatelje, slovenski bralci dobro poznajo. Sicer smo se z njim seznanili šele po vojni, ko smo dobili njegova glavna romana »Most na Drini« in «Travniško kroniko«. Toda od takrat sodi An-drič pri slovenskih bralcih med najbolj priljubljene jugoslovanske pisatelje. Zdaj pa je Državna založba Slovenije v prevodu Pavla Fle-reta izdala njegov tretji roman »Gospodična«, knjigi pa je dodala še novelo »Zakleto dvorišče«, avtorjev naj-r.ovejši tekst.
Medtem ko se je Andrič | v svojih prejšnjih dveh ro-
manih pokazal kot objektiven opazovalec in opisovalec ter zadržan prikazovalec preteklosti rodne Bosne, pa je v romanu »Gospodična« precej drugačen. Za ta roman ie značilna bolj realistična obdelava snovi, večji interes za družbeno strukturo in za fiziognomijo značajev oseb, ki jih opisuje. Zato nam ta roman prikazuje vse bolj človeško. V njem je manj meditativnosti pisatelja zato pa več splošno človeške atmosfere. Zato se nam roman kaže kot bolj življenjski in tudi bolj blizu mišljenju in čustvovanju sodobnega človeka, pa čeprav je tudi v tem romanu mnogo za Andriča tako značilnega tolmačenja dogajanja z usodo. Res sodijo nekateri kritiki, da »Gospodična« morda po estetski vrednosti ne dosega ostalih dveh Andričevih romanov, je pa zato bolj življenjsko napisano delo in bo morda bralcem bližje. Ima pa seveda vee odlike Andričevega pisanja, žlahtnost pripovedi in monumentalnost še tako majhnih opisov.
Roman «Gospodična» je roman o stari skopulji po rodu iz Sarajeva, ki je svoj nesrečni in žalostni konec doživela v Beogradu. To žensko, ki jo je očetova vzgoja spravila na pot nenaravne grabežljivosti in varčnosti, prikazuje pisatelj v vseh psiholoških finesah in zanimivostih. Seveda pa mu pri tem gre za to, da prikaže tudi družbeno o-
zadje. Zato v romanu opisuje tudi življenje meščanske družbe Bosne v prvih treh desetletjih našega stoletja. Prikaz družbenega okolja in »gospodične« same pa je spretno povezan v zaokrožen, umetniško močan in vseskozi dognan roman, ki bo gotovo naletel na mnogo hvaležnih bralcev.
Novelo «Zakleto dvorišče« je mnogo bolj simbolična. Pisatelj v njej pripoveduje o življenju v veliki carigrajski jetnišnici, pri čemer tvori osredje pripovedi mračna zgodba o mladem Turku Ca-milu. Seveda je tudi ta novela mojstrovina, ki nosi vse značilnosti, vsebinske in stilistične, Andričevega pisa-nia.
SL Rti.
Po 450 letih zopet na odru
Mestno gledališče v Ljubljani je proslavilo 450-letni-co rojstva Marina Držiča, renesančnega dubrovniškega komediografa in prvega moža v jugoslovanski zgodovini, ki mu gre ta visoki literarni naslov, z uprizoritvijo njegove komedije v treh dejanjih «Tripče de Utolče«. Delo, ki ni bilo ohranjeno v celoti, je obnovil hrvatski gledališki strokovnjak dr. Vojmil Rabadan. V slovenščino ga je presadil Janko Moder.
Zgodba o Tripčetu je kaj preprosta; to je zgodba o a-botnem starem skopuhu in pijancu, ki si je zaželel mlado ženo, in o vseh težavah, ki si jih je s tem nakopal in ki ga navsezadnje priti-rajo do popolnega spokorje-nja. Motiv je zelo splošen in malo originalen — kolikor ima sploh smisel govoriti o taki originalnosti v Držiče-vem času, ko se je zlasti vsa komedijska literatura sukala v zelo ozkem krogu bolj ali manj standardnih tem. Mnogo bolj važno je dejstvo, da je Držič tem 'znanim shemam vdihnil pristnega življenja, ukrojil mere svojih oseb po živil, modelih okrog sebe, da jih je trdno postavil na domača tla, jim hkrati z barvito govorico vcepil tudi izvirnega duha ter da je istočasno bil in ostal vseskozi značilen in moderen človek ter pisec svoje dobe, vsaj v mediteranskem merilu. Kajti le na ta način je mogoče, da nam njegovi komedijski prijemi burno-naivne situacije in preproste besedne šale zbujajo iskren smeh še dandanes. In le na ta način je razložljivo, da tudi tisto, kar bi sicer dolgočasilo ali dražilo sodobni okus, sprejemamo požlahtnjeno — z iskreno pieteto do starega mojstra.
Delo j® zrežiral Jože Tiran, igrali pa so Fracce Presetnik, Judita Kahnova, Franek Trefalt in drugi Sceno je zasnoval arh. Sveta Jovanovič.
v Milanu pa »Zidove 1945»;
reprodukcije teh dveh danes objavljamo.
Po svoji nedavni razstavi v Milanu skupaj z nekate-mi tržaškimi slikarji ter po razstavi v videmski galeriji «Girasole», ki se je zaključila pred kratkim, je sedaj Spacal povabljen na razstavo 25 slikarskih mojstrov v Arezzo. Vso razstavo bodo nato poslali v Caracas v Venezuelo. Vsak slikar bo razstavil samo 4 o-lja. Spacal bo poslal na razstavo še nerazstavljena o-lja, ki jih trenutno šele končuje. Na njih bo obdelal motive s Krasa in iz Trsta, vendar pa naslovov še ni določil.
•Ugaja mi Spacal in u-gaja mi Trst: to pa je skoraj isto.« Tako piše Raffaele Carrieri v reviji «Epoca» (25. I. 1959) »Ime Spacala je povezano s Trstom; les v katerega vrezuje Spacal, prihaja iz gozdov okrog Trsta. Sižeji ki jih Spacal najraje obdeluje, so. Trst...* »Spacal... sestavlja svoj kra-ški pejsaž, kakor bi delal glasbenik s svojimi notami... V kronikah o zadnji Biennali sem govoril o navzočnosti Spacala kot grafika kot o eni izmed najbolj pristnih privlačnosti italijanskega paviljona v Benetkah; in dejansko je Spacal prejel mednarodno nagrado, prvo nagrado za grafiko.*
Več listov je pisalo o njegovi zadnji razstavi v Vidmu. V tržaškem radiu pa je o njej govoril Arturo Manzano. Ko govori o njegovih lesorezih pravi, da je to povsem nova, povsem svobodna ksilografija, v kateri se zbirajo in iz katere se dvigajo glasovi čiste poezije, s katere je osnaže-na vsaka literarna patina, vsaka moda, vsako preračunano pridruževanje k modernističnim tendencam.
»Kot lesorezec natančne in virtuozne narave, organizirane po izrednem okusu, spremeni Lojze Spacal po uporabi svoje vrezljane lesove v dragocene pološčene plošče, ki dobijo dragocen videz kot v kaki bizantinski pozlatami. Tudi v tem jc dokaz posebnega okusa mnogostranskega umetnika, prežetega s prečiščeno kulturo, fantazijsko občutljivostjo in aristokratskim čutenjem.« Tako je ob videmski razstavi pisal beneški »Gazzettino«.
In malo prej je pisal Gia-como Etna v nekem rimskem listu, da Spacal sicer ni zbudil tiste radovednosti kot Buffet, ki je razstavljal nekaj dni prej v isti galeriji r Rimu (II Torcoliere). »Vendar,« pravi Etna, «je bolj originalen in bolj močan. Medtem ko je francoski slikar preveč pust in trd ter često naravnost arhitektonski, je Tržačan poln toplin« in fantazije.*
WIni orsleT "fine v n! le
ANDORA - BLAŽENA DEŽELA MED FRANCIJO IN ŠPANIJO
Parlament in zapor
sta v isti zgradbi
Ne poznajo davkov in brezposelnosti - Zapor je že dolgo let prazen Kako je s tihotapstvom? - .Mrtvec ne odgovarja, torej je mrtev"
Andora (Republica de Andorra),
republika v Pirenejih nit d Francijo in Španijo. Površina 433 kv. km, preb. 6000. .Neodvisnost Andore izvira od 1. 1278. Danes je pod protektoratom predsednika francoske republike in škofa v Urgelu v Španiji. Glavno mesto je Andorra la Vieja. Prebivalstvo živi v glavnem od živinoreje in tihotapstva med Francijo in Španijo.
Andora je skoraj sama strmina. Seveda se lahko komu v skalah in previsnih stenah zavrti v glavi, pa ga najdejo pod pečinami z razbito glavo. Domačini ga puste na miru in obveste oblast. Do mrtvega gre komisija: duhovnik, predstavnik civilne oblasti in zdravnik. Zdravnik pregleda mrtveca in razjasni obema drugima članoma vzrok smrti. Sedaj pristopi k mrtve-
dori, da domača živina ne popase vse paše, zato prihajajo na pašo črede iz Francije in Španije. Seveda morajo zato An-dorcem plačati najemnino.
Sedaj pa še ne veste, kaj je glavni pridelek Andore. Ne boste uganili, raje kar povem. Tobak. Doma ga kadijo, kaj bo pokadilo nekaj nad 6000 prebivalcev? Tobak prodajajo izven države. Kako je
eni trgovini andorske znamke s španskim napisom, v drugi pa andorske s francoskim napisom. Andora sama svojih znamk ne tiska. Za pošto Andore skrbita Francija in Španija.
Železnice hi. Leta 1904 sta se menili Francija in Španija, da bi naredili skozi državico železnico. Skujali sta se in železnice še danes ni. Edina poštena cesta teče ob potoku Valira iz Španije v prestolnico in je dolga 12 km.
V glavnem mestu, oziroma vasi, je glavna ulica. Nekaj trgovin je tam,
nekaj kavarn, trgovina s fotografskimi potrebščinami, pošta. V glavnem mestu je tudi — C asa de Valls — parlament. Po na-
Zgradba, v kateri eta parlament in kaznilnica
cu duhovnik. Trikrat mu ukaže: «Mrtvec, vstani!* Ker ne dobi odgovora, ga še trikrat vpraša: «Povej mi, mrtvi, kdo te je ubil?» Molk. Mrliči ne odgovarjajo ne pri nas ne v Andori. Tedaj opravi svojo dolžnost, zastopnik civilnih oblasti, ki uradno izjavi: «Ta tukaj ne govori, torej je mrtev!* Za oblast je zadeva končana.
Državljan si Andore in bi si rad nekaj sezidal ali prizidal. Potrebuješ seveda les za zidanje. Ne skrbi. V Andori je dosti gozdov; vsi so last vseh. Obrneš se na oblast in že imaš les.
če govoriš v Andori o vojski, Andorci samo kimajo z glavo in zmigava-jo z rameni: «Da, pa kaj bomo z vojaki? Andora je vendar nevtralna država, ne grozi nobenemu in ne ogroža nikogar! Bodimo kar brez skrbi! Ob vhodu v državo na francoski strani varuje pot v drža-vq šest policistov v francoski uniformi, na južni strani pa sest policistov v španski uniformi!* če sprašujemo: «Pa če bi le kdo vdrl z orožjem v Andoro in se je hotel polastiti?* Počasi in pomilovalno vam bodo raztolmačili: »Predsednik vlade bi takoj opozoril tujo vojsko da mora nemudoma položiti orožje, če ne bi poslušala tega ukaza, bi predsednik vlade takoj poklical pod orožje vse može Andore, naj branijo domovino v nevarnosti.*
Vsak moški v Andori mora imeti doma lovsko I»uško. Nikoli se ne uči z njo streljati, imeti pa jo mora. In če je domovina v nevarnosti, jo mora braniti s puško v roki. I*ta 1942 so Nemci za-sfdli vso Francijo. Prišli so do meje Andore in tam so se lepo ustavili. Vedeli; so, da bi jih sprejeli Andorci z lovskimi pihalniki. Leta 1938 so se tolkli v Španiji beli in rdeči. Marsikdo je pribežal v v*mo pribežališče v Andoro; toda noben tuji vojak ni z orožjem prestopil andorske meje.
Andora je državica v hribih; prav v Pirenejih, nitd Španijo in Francijo. Meja te države so sami hrioi, grebeni in stene.
Glavno mesto republike je Andora la Vieja (10Q0 metrov nad morjem) večja vas s približno 1200 prebivalci. Potem je še pet vas), kjer so župnišča in župne cerkve. Poljedelstvo ne uspeva, pašnikov J« pa toliko v An-
s trgovino s tobakom, ne vem. Eni pravijo, da ga tihotapijo iz države An-doroi, Andorci se pa zaklinjajo in dušajo, da so oni pošteni ljudje in da njih ne briga, če Španci in Francozi kupujejo njih cdlicen tobak in če ga po-kade v Andori ali pa izven Andore. Drži pa, da je v Andori tobak zelo poceni, škatlica dvajset dobrih, prijetnih vonjavih cigaret stane okoli 40 lir.
Vržete pismo v poštni nabiralnik, če ste ga pisali nekomu v Andori, ni treba na pismo prilepiti znamke; če gre pismo čez državne meje, pa morate. V glavnem mestu je pošta; tam prodajajo v
vadi je parlament zaprt. Odpirajo ga s ključem, ki tehta dva in pol kilograma. V tej stavbi pa ni samo parlament, marveč tudi kaznilnica. Vsa kaznilnica pa premore le tri celice. Toda celice so že vse preprežene s pajčevino; že 150 let ni bil nihče v njih zaprt.
V Andori ne tiskajo časopisov. Časopise si je treba prinesti iz inozemstva. Pač pa je v Andori velika radijska postaja. Andora ima namreč za radio čudovito lego. Domačini ga bolj malo poslušajo. Ni gledališča, ni koncertov, nobenih javnih predavanj. Ob sobotah zvečer predvajajo kino v
glavnem mestu in na sedežu župnij.
Otroka pošiljaš v šolo ali pa ne, kakor se ti zdi. V vsej državi je 21 španskih in 16 francoskih o-snovnih šol. Otrok gre lahko že s 5. letom v šolo. Način poučevanja in učni načrti so za nas še zelo, zelo sfarinski. Sploh je tam še vse po starem. Niti bolnišnice ni v tej državi. Kdor je hudo bolan, pa je le malokdo, pač mora v bolnišnico v Španijo ali pa v Francijo.
V Andori ukazuje od ljudstva izvoljeni predsednik, vendar pa imata še besedo v državici škof iz mesta Seo de Urgel in pa predsednik Francije.
Volilno pravico imajo le moški. Ko dopolniš 25 let si polnoleten. Danes volijo vsi polnoletni moški, pa še ni dolgo tega, ko so volili le družinski poglavarji.
Cela republika izvoli 24 poslancev. Vsaka župnija pošlje po štiri zastopnike v Andorro le Vieja. Ti izvolijo predsednika republike. To je syndico, ki nima kake posebne vladne palače in biva, kjer pač biva, kot naši župani.
Parlament, 24 državnih poslancev, zboruje v svoji stavbi v Andorri la Vieji. V isti hiši sta parlament in kaznilnica. V sejni dvorani dolga miza; okoli mize 24 stolov, pravzaprav naslanjačev. Na mizi 24 krožnikov, 24 čaš, 24 nožev, vilic in žlic. Poleg sejne dvorane je kuhinja. Zastopniki andorskega ljudstva so prišli iz dolin in s hribovskih vasi. Daleč je do doma. Med sejo je treba jesti. Sit človek bolj pametno in bolj preudarno ukrepa kot pa lačen.
Andorci so preprosti, pobožni, zato je po dolinah in gričkih polno cer-
Glavno mesto Andore
kvic. Ur po navadi v stolpih ni. Kaj pa bi z uro v Andori? Saj je sonce. Saj
so petelini. Kaj bi s koledarjem? Ko poženejo prvi telohi veš, da je sredi zime. Ko pokukajo iz zemlje zvončki in trobentice veš, da je pomlad in ko zavlada vsepovsod li-lasti jesenski podlesek in
odpada listje veš, da Je jesen.
Ni časopisov, ni hrupa, ni avtomobilov — saj nimajo kje voziti, ni vojaške obveznosti, ni davkov. Blažena Andora. Zakaj si tako daleč in zakaj dovo-iiš tujcu bivati le največ pol leta na svojih tleh. TONE POPOTNIK
Veliki škandali
okoli bogate dediščine v Franciji
V zadevo je zapletena naj bogatejša ženska Francije Zagonetna smrtna prometna nesreča - Naročila za umor
Afera Lacaze bo v kratkem razčiščena. Takšno je vsaj mnenje preiskovalnega sodnika Battigne in mnogih Francozov potem, ko se je razširila vest, da sta prišla v Pariz gospa Dominique Lacaze in dr. Maurice Lacour, ki imata v ateri eno izmed glavnih vlog.
Novo presenečenje za razvoj te afere pa predstavlja izjava glavne tožiteljice ecall girln Maite, v kateri priznava, da je lagala, ko je zatrjevala da je bil Jean Lacaze tisti, ki je hotel priti v stik z njo, ter da je šla prostovoljno k in-dustrijcu.
Ni seveda dosti ljudi, kj bi tej njeni drugi izjavi verjeli. Šušlja se namreč, da je dobila Maite v zadnjih dneh več grozilnih pisem ter da se je zaradi tega močno prestrašila.
Po poglejmo, kakšna se je zdela vsa zadeva Lacaze, preden je prišlo do zadnjih dogodkov:
Vse, kar se lahko pri «afe-ri Lacaze* za sedaj z gotovostjo trdi je to, da gre brez dvoma za vprašanje razdelit-enega največjih premo-
ženj v Franciji, ali bolje rečeno za določitev, kdo bo e-dini dedič tega ogromnega bogastva. Za dosego tega cilja so se posamezni člani družine Lacaze poslužili vseh rpogočih sredstev — od obtožb izkoriščanja prostitutk, pa celo do pripravljenega u-mora, do katerega ni prišlo. In ker je v zadevo vmešan tudi Jean Paul Guillaume,
GINA LOLI.OBRIGIDA
Y
j* ♦ ♦ * 4	%
4*
m&ji
r
Že pred nekaj leti je bilo govora, da bo Gina I»llobrigi<la prišla v Slovenijo na snemanje nekega koprodukcijskega filma, pa je zadeva obtičala na mrtvi točki. Zdaj pa je že gotovo, da bodo v avgustu in septembru snemali v Sloveniji film aMadame Sanfr-Gene», v katerem bo igrala glavno vlogo Gina Lollobrigida. Poleg nje bodo še drugi prvovrstni in znani igralci, kot Anthonv Quinn, Miekey Kooncy in Peter U-stinov. Film bodo snemali v jugoslovansko - italijansko - ameriški koprodukciji. Z jugoslovanske strani bo soudeleženo podjetje aTriglav-film».
Gina — Madame Sans-Gonc — francoska perica, za katero je norel Napoleon, bo tako prvič obiskala rojstni kraj svojega moža. Milko Škofič je namreč po rodu iz Maribora in po poklicu zdravnik.
Na sliki: Gina se igra s svojim prvorojenekoni Milkom.
bivši francoski padalec in pripadnik francoskih čet generala Massuja v Alžiru, je v tej aferi govora celo n limoni Guillauma, kot nezanesljivega in nevarnega elementa, ki bi lahko na političnem področju škodil vplivu Francije v Alžiru
Pa si oglejmo vso zadevo malo bliže. Predvsem naj vam predstzvimo glavne osebe. Najprej naj omenimo Do-minique Lacaze-Waltvr, bogato vdovo, ki je za sedaj še v Marakešu, čeprav bi se morala že javiti pariškim sodnim oblastem. Ona drži v rokah niti vse zadeve. Ta, danes najbolj bogata ženska v Franciji, je bila okrog leta 1920 sicer zelo lepo- *n inteligentno, a vendar tudi precej ubogo dekle. Imela pa je srečo, da je spoznala nekega kritika in kasnejšega prekupčevalca s slikami, Paula Guillauma, s katerim se je tudi poročila. Njuna hiša je postala zbirališče najbolj slavnih slikarjev in drugih u-metnikov. Ko je leta 1934 Guillaume umrl, je zapustil ženi vrsto dragocenih slik, ki jih cenijo danes na nad 30 milijard lir in ki jih je bogata vdova obljubila francoski državi v dar.
Takoj po smrti moža se je Dominique umaknila na deželo. Začelo se je šušljati, da je Dominique noseča, da pa otrokov oče ni Guillaume, ki je bil že mrtev, cez nekaj mesecev se je zopet govorilo, da je Dominique tudi rodila, toda o otroku ni bilo kasneje ne duha ne sluha. Do-minique se je čez dobro leto pojavila zopet v Parizu, še. lepša in polna oboževalcev. Ni ji bilo zato težko o-m ježiti bogatega mdustrijca Jeana Walterja, s katerim se ;e leta 1941 tudi poročila. Kmalu po poroki je Domini-que posvojila otroka, ki mu je dala ime Jean Paul Guillaume. Za tega otroka, ki je danes že mladenič in glavna oseba v aferi Lacaze, se je zc od vsega začetka govorilo, da je njen pravi sin ter da ga je rodila p0 smrti prvega moža, ko j* bila leto dni na deželi.
Dominique ni poka-ala do otroka nobene ljubezni. Paulu sicer ni manjkalo denarja, manjkala pa mu je ljubezen in tako je zrastel v trmastega, svojeglavega in čudaškega mladeniča, ki je bil t> stalnih sporih z družino. Vedno bolj pogosti prepiri so ga končno pripravili rtu misel, da bi jel k padalcem. To je tudi storil ter po-
stal padalec pod poveljstvom generala Massuja v Alžiru.
Jean Walter je medtem še povečal svoje bogastvo. Z dobro kupčijo je postal lastnik največjih rudnikov v Zelli-dji « Maroku, ki so mu prinašali letno ogromne vsote denarja. Dominique si je. kot prava Parižanka, želela veselega življenja v Parizu, njen mož pa ni bi’ za takšno življenje ter ri je želel samote. Zdolgočasena si je Dominique našla prijatelja v osebi zdravnika Lacourja, ki je bil z izgovorom, da jo mora zdraviti, vedno bolj pogosto v njeni družbi. Dominique je bila 'za zdravnikovo družbo zelo navdušena, dosti manj pa je bil zanj navdušen njen mož, ki se je medtem odrekel tudi vodstvu rudnikov ter je prepustil svoje mesto ženinemu bratu Jeanu Laca-
Prav ta Jean Lacaze, ki je danes eden glavnih obtožencev v tej zadevi, je postal v razmeroma kratki dobi e-na najuglednejših in najbogatejših oseb v Franciji. Zaradi svojega ogromnega bogastva je imel seveda vpliv tudi na razne politične kroge, ki so si ga skušali pridobiti na svojo stran.
Leta 1957 je VVaiter postal žrtev prometne nesreče Pri nesreči sta bila navzoča žena in pa dr. Lacour, ki sta bila tudi edina očividca. Dr. Lacour je spremil Walterja tudi v bolnišnico, toda ta je že med potjo izdihnil. Nekateri še danes šušljajo, da ni bila tista nesreča čisto slučajna ter da sta imela pri vsej zadevi svoje prste vmes tuko Dominique, kot dr. Lacour, ki je postal od tega trenutka dalje njen glavni prijatelj in celo ravnatelj rudnikov v Afriki.
Kar je pri vsej zadevi še bolj čudno pa je to, da je prišlo po smrti Walterja na dan pismo, s katerim zapušča ta vse svoje bogastvo Ženi, medtem ko odreka pravico do dediščine svojemu sinu in hčerki iz prvega zakona.
Dominique je postala tako glavna dedinja vsega bogastva. Z njo bi ga lahko delil samo mladi Paul, ki ga pa že nekaj let ni bilo v Evropi.
Preteklo leto je dobil pariški preiskovalni sodnik Bati-pne v roke izpoved župana Antibesa in bivšega pripadnika degaullističnega odporniškega gibanja Camilla Pagona, v katerem mu ta sporoča, da mu je neki dr. Lacour predlagal pred dobrim Ittom, naj bi umoril Paula Guillauma, češ da gre za nevarnega človeka, ki bi lahko škodil francoskemu vplivu v Alžiriji in prijateljskim zvezam z Marokom. Pagon je na videz pristal na ponudbo, tendar je sklenil, da bo poiskal Paula in ga opozoril na nevarnost. Kot dokaz, da poveri resnico, je Pagon priložil svoji izjavi tudi trt in pol milijona frankov, ki jih ji prejel ud dr. Lacoura kot
predujem za svoje dejanje. V svoji izjavi je Raj/on še povedal, da jt Paula res o-pozoril na nevarnost, ki mu preti in ta mu je svetoval, naj hlini še dalje svojo pripravljenost, da izvrši zločin.
Sodnik Batigne vsej zgodbi r.i preveč verjel. Toda začela ga je zanimati, ko je dobil se o vadbo neke Maite Goge-nt teh, ki pravi, da jo je Jean Lacaze hotel podkupiti, da bi prijavila sodišču svojega prijatelja Paula Guillauma kot izkoriščevalca. Za to prijavo naj bi ji Lacaze ponudil kar 13 milijonov frankov. Sodnik je prosil Maite, naj ti vodila z Lacazom Je naprej pogajanja, kot bi se prav ničesar ne zgodilo. Tako jt prišlo sodišče do registriranih telefonskih pogovorov, ki kažejo, da sta imela Lacaze in mlado dekle res neke kup-iijske posle med seboj. Sodišče je Lacaza na osnovi tega aretiralo — ta pa se je izgovarjal, da ga je njegov ne-čtk hotel samo izkoriščati ter da se je v ta namen po-služil tudi mlade prostitutke.
Sodišče mora sedaj rešiti vrsto vprašan); kdo je Paul, kako je postala Dominique aedinja vsega bogastva, za-kuj je hotel dr. Lacour u-moriti Paula in zakaj te je hotel Lacaze znebiti neljubega nečaka s tem, da ga je hotel spraviti v zapor pod cbtožbo izkoriščanja prostitutk.
8. februarji 18®
GRAFOLOG ODGOVARJA
SREČA V AVGUSTU: Radi priskočite na pO^ saj »Ioni vaš osebni »tik z okolico predvsem na top*®
sočustvovanju do sočloveka. Cesto oproščate naP*J|
drugim; to je sicer lepa lastnost, vendar jo moi
rat«
zmanjšati takrat, ko boste vzgajali svoje otroke. ko zmanjšajte svojo, preveč demonstrativno imp®
zivnost. Pazite, da zaradi površnosti ne prezrete rei
:snil>
I
in za vas koristnih priložnosti. Delo v zaprtih proste rih zmanjšuje življenjsko silo.
VESELA POMLAD; V svojem delovanju ste
zelo
vsestranski; prav ta dejavnost ni v korist, saj so
hote
nja brez trdnih osnov realnosti. Pot do cilja ie:
:mljeW
prelahko in se pogoste odločitve za to ali ono
s®*!
lirljf
razblinijo v nič. Zmanjšajte svojevoljnost in prepj vost. Zaradi svojevrstnih nazorov bi vam izpopolni vanje na modnem področju prineslo koristi.
28. NOVEMBER; Pri vas se včasih pojavi
ide#
zirani večvrednostni kompleks; ker pa se preko
n#
ne morete uveljaviti po tvoji zamisli, postanete B**f dovoljni, istočasno pričnete dvomiti v svoje sp°s nosti. S povečano in na svojo mero prikrojeno sen bilnostjo ocenjujete položaj v katerem se na^a^aflr Banalizirana primitivnost more še bolj povečati zadovoljstvo.
MARICA — TRST; Pazite se prevelikega egofe»*j Zmanjšajte vpliv okolice in bodite stalnejši v svoj
/
mislih in dejanjih. Male pripombe ne jemljite rmsnn Dar opazovanja je dobro razvit, zato m°r...
koristno uporabiti praktične vede. Do sebe ho ^ strožji in ukrepajte načrtno. Čuvajte se prepiha, utrdite svojo telesno konstitucijo.
SREČANJE: Oseba, za katero sprašujete, je naravi dobrosrčna in ljubezniva, vendar jo okolica
nj*n<!
časa do časa preusmeri, tako da močno občutimo — ^ trdoto. Vadno in na vse strani delujoče mišljenjl , alabi koncentracijo. Misli v ekstremih. Občutljiv ni sistem.
JANUAR 1959; Ste dober človek. Trmoglavost^ povzroča česte preglavice. Imate sposobnosti z*
/UU	/V~JL	/vs.
U*
lektualni napredek. Lahko ste temeljitejši,
to smer ne vlagate potrebnih naporov. Pričnite *	if
mi za jačanje koncentracije. Trenutna psihič®^ presija ima osnove v vaši osebnosti že dolgo čas > ^ radi česar se ne nadejajte vidnih izboljšav seda stanja kar čez noč.	^jj.
Potrebna je večja količina optimizma	kot do	^
Izberite si osebo, s katero boste dosegli	skupaj	^
ne cilje; volja in vztrajnost naj bi bili pri tej vaš glavni doprinos.
LIM: Manj svojeglavosti — več uspeha,
stalnejši v svojih odnosih do okolice. S svojo
vostjo prikrivate notranja razočaranja.
Priprav'^
ste na velike žrtve za druge osebe, vendar 0	^
niste vedno prepričani, če to tudi zaslužijo. Zelje maščevanju morate odstraniti. Z nadrejenimi
razumete najbolje. Ljubosumni in nezaupljivi-
MOLK JE ZLATO: Težavne probleme jemliet'
vesele strani, zaradi česar jih morete rešiti
Vi
Ofi#
K®*
kratkem času. Življenje v naravi vam prinaša ^ ^ Svoje občutke prikazujte manj demonstrativn • ^
tiravanje pri športnem udejstvovanju ni prlpbr® Imate dobro in hitro dojemanje situacije. -,0^ podjetni, saj ima vaše ukrepanje za podlago P 1 jen ost.
VELJAVEN OD 9. DO 15. FEBRUARJA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Prijetna družba. Dosegli boste svoj cilj brez težav in u-resničili neki načrt, ki vam je zelo pr) srcu. Pomoč naklonjene oaebe.
Bik (od 21. 4 do
20. S.) Ugodne prilike za ureditev nekaterih zadev gmotnega značaja, če boste bolj podjetni in prožni. V srčnih zadevah pa ni še vse v redu.
Dvojčka (od 21. 9. do 22. C.) Nenaden obisk. Srčna zadoščenja in vesele novice. Poslovni razgovori. Spretno morate premagati nekatere ovire v poslovnem delu.
Rak (od 23. 0. do
22. 7.) Napeti
sentimentalni odnosi zaradi različnosti mnenj Neka oseba vam bo pomagala, da boste premagali gmotne težave. Normalno poslovno delo.
Lev (od 23. 7. do
22. I.) Spremeniti boste morali svoje načrte in odpovedati nekatere sestanke. V poslovnih zadevah nekaj ovir, ki jih boste premagali, če boste bolj pazljivi.
Devica (od 23. I.
do 22. 4.) Ugodne prilike za sentimentalne pobude. Trenutne ovire v poslovnih zadevah. Oaebe, s katerimi imate opravka, vam bodo naklonjene.
Tehtnica (od 23 •. do 23. 14.) Nepričakovan prijateljski obisk. Hudi spori med ljubosumnimi zaljubljenci. Ugodne prilike za poslovne zadeve; v srčnih pa se bo nekaj zataknilo.
Škorpijon (od 24.
-	-*	!•-	31- 11.)
•‘■F- \ Presenetila vaa bo neka novica, Zvezde so vam zelo naklonjene. Izrabite ugodno prilltko, da uresničite svoj sen. Ne podcenjujte svojih sposobnosti.
Strelec
11. do ,, p-
Sreča vam J* o-klon jena j„vgli.
IfSi
21 n*
slovnih
Dokončali ~iM-važno delo'oVir«-bežen premaga vse pe. Bodite previdni pz* voščljivimi sosedi. . jj.
Kmnrot t° . sl«
A.
Kozorog , i N* 12. do 24. *•'
. 1JU' igrajte	j,lr
beznup. (*erv sako zaidete ^vpih
gato. V po«“’ b« zadevah J* ,pir
»P**
neka) spodletelo. igr«-
ičajte se v hazardne^ jj
©!
do
dili
nje v «—-.ij
zapeljejo * ^{poljube. Trenutne nf■ -sti v poslovnem
Ribi («* SV
do 24- 3 * 5ioVi>® bano P ptt^f delo, tod« P^UJ. na nap«**; ,iiP« ne dogod‘v‘d<r v erčnlh p Vah, ki lahko dove nepredvidenih P°
LJAIHO ?
«MALO SOLATE, PEČENE PRATE - MALO RADIČA, PEČENEGA PTIČA...»
Pustni dnevi v Borštu pred 100 in več leti
Na «fantovskih urah» so določili «parterje», ki so poskrbeli za ples - Uradno praznovanje pusta se je začelo na «tolsti» četrtek» - Najpristnejsa «škrmata» starih časov
'itiatjVaee*1 so se Počeli za-tih Z? Praznovanje pust-
že takoj ob božičnih zlasti še, če je bil
Jelkih,
' *®><Uj. Fantje so se na-ili !Ve-na Stefanje popoldne kjer .°er zl)rali na sestanek, 'tirtj,.0 na riraižbi določili Kt( j ’ k' bodo pripravili
l j* aredili, kar je treba. Slin, V ie zmagala tista
Pjjla i .
«!ri n' .* le obljubila fan-kij|, lVeč vina in zraven do-f rn0^Jnižii znesek, ki ga lij s„ . vsak fant plačati, ne ]e P°tem plesa udeležil
liki
fsnte ostanki so bili za ""iinjih !ni. in so se v
'kttn,, i časih imenovali
k ,°Jska
k,
tof Ura». Potekali so !iceao določenih pravilih,
niso bila nikjer na-'sjltj In registrirana, toda 14 je n ’ k* ie plačal «likof», tP:ejetim°ral Poznati. Sklepi, ^ ta f13 teb sestankih, so »ijij ‘ante strogo tajni in '	se ie upravičeno
%CZem se z°.Per n'e:
ktj(ga a>) je imela namreč
_#zupana» in dva ali
cuvajev, ki so stro
v nedeljo • februarja
°hčni zbor
e zveze
W*e'ie t? Vred ter so znali tl. di občutno kazno-Vi
(i».Vf°ka „ ega ali druge-lte-	mogel	dobiti
■- rii n. .“Pan» čuvaji ih
fo '*Jl Pa ii v^U ^ ° se Potrudili, da 'kiio Pnmerno dekle, ki
4*> fant,ljn° iU na Dles
h 28 tišt«0"1’ pa čeprav tjJSko ' * PUstne dni.
H tU,ta se r.adno» praznovali! '"ej, to začelo v četr-4o.',°tstiI1 i 'e tli' «mastni» Č 88 je ,,etrtek' Med mla-8 *- Ve'javila navada,
11 t*§a sUvapan lahko drug H. V2^lilfrv s Pestjo v pr-g m: »Tolsti četr-il Jliolj ,
IbJ'8 evrtu'lna Pnstna jed
S>) k'°bas SU jajc in na'
bil0 ,> tia slanino («špe.
Pustni torek je
tt«"' N6«*.1"8- zelo priljubit
go-
na
na
'it*!!1*8 Pu«!,!,1 V VSaki hiSl'
»tiV8, s°
t .uklji,
l'e so *'
'ipra, Jlh
„ ju,
»o L8t> štr^f0 bi" Štruklji čeviit! ’..*veliki ,ko-
znale imenit-
1*0 t, V	^au
1 to botlu a loncu ali * Pi, Se briK , -,er 80 bote-
N ba v k°V*a^' 80 ici na
na’
masti
nekateri pa so
>-	- ražnju kot pe-
*' Včaajti n!686	b‘*° 7e,°
»«»«v primerne t0.
0 'zpn
f Ples, No en‘k
'aznili kak . >eS„ - Pa Porušili So b«ms Meno med dve-
■ >dPr'H “Podaj pa SO
in('ko, Kolikot ,e *	,2*doma	plesal
43*° i' .na sl‘da-«t ko 8k, ’',vca8ih Pa nB S L,*?ri Rp0 em nad go.
K‘u4)> m]eS‘prt:j5nia
riščih, kuhinjah in na cesti. I.e kjer so imeli žalovanje v hiši, je gospodinja že čakala na pragu z darovi in ni dovolila godbe in plesa. Pred županovo hišo, e — tam pa je godba udarila «cesarsko himno#, ravno tako pred poštnim uradom in na železniški postaji. Pletenica pa se je polnila z jajci in klobasami. V bolj imovitih hišah so pa kar povabili vse h kratki zakuski, kjer so okusne prigrizke tudi zalili s pristno bre-žanko. Manjkalo seveda ni šal, smeha, zabavljic in podobnega. Včasih pa se je tudi kdo grdo ponorčeval iz parterjev in fantov. Tako so nekoč po pregledu ugotovili, da jim je nekdo podtaknil klobase nabasane z — oljčnimi tropinami! Na srečo niso mogli ugotoviti, kdo je to storil, sicer bi se mu bili temeljito oddolžili.
Kaj pa pustne šeme? Menda so se v vseh časih in povsod najrajši šemili otroci. Stara pisana krila, predolge hlače, jopiči s prodolgimi rokavi, o-četovi škornji, stari preluknjani klobuki in slamniki, potem pa še piščalke, trobente, kuhinjske pokrivače, škatle iz pločevine, vse to in enako je kot nalašč služilo otroški iznajdljivosti. Seveda so se radi ošemili tudi starejši ljudje; zlasti na pustni torek je bilo včasih videti lepe originalne «škrmate».
Toda le malo sedaj živečih Borštanov se še spominja domačina, ki je bil dolgo vrsto let najpristnejsa in najizvirnejša «škrmata». To je bil neki Jože Vankov, ki so ga tudi v sosednih vaseh poznali z imenom Jože Paštnar, ker si je v zimskih mesecih navadno služil vsakdanji kruh pri kopanju novih vinogradov. Stanoval je v mali hišici med hišno številko 46 in 4«. Ob nedeljah in sploh ka-ctar je imel kaj denarja, se je kaj rad opil, bodisi z žganjem ali vinom. Domov grede je prepeval, ali bolje rjovel; ko pa niti tega ni več mogel, je izpuščal iz grla in ust nekak «blje-blje» v presledkih, v veliko veselje zlasti mladim ljudem, ki so ga radi nekoliko podražili. V pustnih dneh pa ga je «zgrabilo» in ošemil se je vsako leto, zlasti pa na pustni torek, ko je pred parterji in godci po vaških ulicah skakal in plesal, preoblečen največkrat v žensko obleko in posnemal razne ženske gibe, hojo in zadržanje. Nekoč mu je vso opravo krasila še velikanska ogrlica iz praznih polžjih hišic. Seveda je delal družbo fantom :n parterjem tudi pri obedu in pijači. Ko se je postaral in so mu moči opešale, se je večkrat izrazil, da mu je žal, ker se ne more več šemiti in da po svoji smrti ne bo nikdar več take «škrmate» v Borštu. In skoro da je imel prav!
Kako pa je bilo z godci? Fred sto in več leti so za pustne dni najemali godce iz Tomaja na Krasu. Baje so to bili zelo izvrstni godci in zraven tega tudi dobri pevci. Ko so svirali na plesu, so večkrat odložili instrumente in v istem tempu peli stare priložnostne in šaljive popevke Med lahkim valčkovim motivom so vpletli; «Malo solate, pečene prate#, nato zagodli, pa spet v drugem refrenu peli; «Malo radiča, pečen’gu pti ča» itd., plesalke in plesalci pa so v nežnem valc-anju pomagali. Taki večeri so seveda ostali udeležencem tiajno lepem spominu.
Potem so pa več let zaporedoma prihajali godci iz Slop
še pred poldnevom.
Pustni plesi so se navadno začeli ob 16. uri in so — z malimi presledki — trajali do 24 ure. Ce so bili orožniki, ki so ob tej uri navadno stopili na plesišče, kaj bolje razpoloženi, se je ples podaljšal še za nekaj časa.
Stara navada je tudi bila, da so na pustni torek zvečer prišli v dvorano starejši možje in žene, ki so nato odplesali nekaj plesov sami, medtem ko so fantje in dekleta stali v krogu. Navadno so ob tej priliki možje in žene zaplesali kakšne zelo stare, sestavljene plese.
MILOŠ MARC
B0RST
'"'St.,	m ena
>N 1	,*a tudl >’ri
kš k»kimi L*1- 2I»- Se-g,)!<Po<iar 'CU te'
h ? o zgrari:, g08tllne na uo...«	~■ — —■
rVi ■ Podar , Pritlično lo- pri Divači. Ti so biti neutrud a„-- ""	ska  ------------- -	1	ijivi;	svirali	so	skoro	veno-
Jutri bo v Borštu slovesna c-tvoritev novega šolskega poslopja. Skoro leto dni bo, odkar so začeli z delom; zidarska in druga dela so bila sicer dovršena že preteklo jesen, manjkala pa je še notranja oprava. Novo šolsko po-
slopje je zgrajeno na prostoru, kjer je stalo prejšnje, katerega so do temeljev porušili, čeprav je bilo zgrajeno v pivih letih tega stoletja.
Ves čas graditve novega poslopja je bil osnovnošolski pouk v zasilnih prostorih.
PREČNIK
Tudi pri nas smo imeli primer častitljive korenine, kot jih objavlja «Primorski dnevniku. Pravimo, da smo jo imeli, ker je 89-letna Ivana Se-mec 28. prosinca zatisnila oči Ze pred več leti ji je vid nenadoma popolnoma odpovedal Kljub tej dovolj hudi nesreči pa je bila duševno močna, prisebna in izredno povezana t življenjem, čeprav je bila njena dolga življenjska pot en sam trd delovni dan — od njene zgodnje dekliške dobe dalje. Ze zgodaj je zgubila moža in ostala sama s kopico nedoraslih otrok na prgišču skrajno skope zemlje. Pač dovolj za ženo-mater in gospo-
dinjo. V tej skrajno težki preizkušnji je osredotočila vse sile trdne kraške žene skrbi svojih otrok. Njena usoda res ni vredna zavidanja. A ona je vzdržala v mukah in trpljenju in dala svojim otrokom častno moralno doto, dober nuuk in zgled, kako se je treba v življenju vztrajno in častno boriti za obstoj druži ne. Spričo tega so jo njeni otroci ljubili in spoštovali.
A so jo spoštovali tudi vaščani in drugi znanci. V petek popoldne so jo mnogoštevilno spremili na njeni zad nji poti. Naj ji bo po krvavi težki in dolgi življenjski borbi lahka domača gruda! Potrtim svojcem naše sožalje!
# * »
Naprošeni smo, da k gornjemu dopisu objavimo še naslednje;
Ze od maja lanskega leta traja v šempolajski fari, kamor spada tudi Prečnik cer-kovniška pravda, in to po krivdi osebe, ki bi se v to zadevo ne smela vtikati in o njej odločati (kot odloča tudi v neki drugi javni zadevi),
To faranom preseda in so mnenja, da bo treba glede tega čimprej nekaj ukreniti.
Zaradi teh nenormalnih razmer smo brez cerkovnika in zvonjenja. Tako je bivši cerkovnik, ki je vestno vršil to lužbo do lanskega maja, komaj uspel, da je zvonilo za njegovo mater Ivano Semec, vse življenje verno ženo.
Je že skrajni čas, da se s takšno samovoljnostjo in neutemeljenim postopanjem pre. kine, saj smo že davno prekoračili dobo absolutizmov. Želimo, da bi to zaleglo, ker bi bili v nasprotnem primeru prisiljeni ponovno in bolj podrobno poseči v to zadevo!
Prizadeti
iiiiiniiiiiiii..
50-letnica ustanovitve bazoviškega Pogrebnega in podpornega društva
Preteklo nedeljo so v Bazovici na občnem zboru praznovali 50-letnico ustanovitve domačega Pogrebnega in podpornega društva. V okrašeni dvorani Preš love gostilne so se zbrali številni člani, katere je nagovoril predsednik
se M
5,»i Se
***- *°pu,tn*
najstarejši elan, sprejema častno diplomo
društva Rafael Kocjan. Govornik se je potem, ko je pozdravil vse navzoče, povrnil za pol stoletja nazaj, v dobo, ko se je začel naš človek narodno in gospodarsko prebujati.
Zamisel, da bi v Bazovici u slanovili Pogrebno in podporno društvo, se je porodila pokojnemu g. Gorkiču, ki je zbral okoli sebe še nekaj zavednih mož in tako je bil 19. januarja 1909 v hiši Iva-
nje). tu<li držali
Potip.i V,as' darove.
fcSCbl*»u m f 80 na_
'1 v*WbiV ‘°r«k n	in
le.- f>ni« '*hieri po Bo1"
oš ‘L,nl,h	bi-
C' !"Ja' » J.eni’ “Par
*!
m, 1*	pVe**lo	družbo
!?,>>•
> !UfW ,Va'fek k°m*d OV '»Mjc’ Polk« »U
,Ve,e,a"
mer,’ če je bilo treba, tudi vso I na Krilmančiča prvi občni
noč. In kot so bili Tomajci dobri pevci, tako so bili Slo-pcnci dobri pivci — toda čast jim — nikoli pijani.
Zgodilo se je nekoč — od trga bo šestdeset ali sedemdeset let — da sta dva parterja na pepelnico izginila neznano kam, ne da bi odštela godcem zasluženo plačilo. No, Slopenci so se lepo utaboriti v gostilni, istočasno pa *° tudi obvestili vaškega načelnika in starše parterjev: mi se od tu ne umaknemo, dokler se stvar ne uredi, in rami t sicer na vaše stroške. Seve-
Po dvo-1 da ao prizadeti stvar uredili
delovanje. Čeprav v tej dobi ni dajalo nobenih podpor, pa m bilo razpuščeno in ko se je vojna končala, se je njegovo delovanje obnovilo.
Ker g. Gorkiča ni bilo več v vasi, so naprosili tedaj še mladega učitelja g. Prešla, da bi priskočil na pomoč za obnovo društva. Tako so sklicali prvi povojni občni zbor februarja l. 1922. Takrat je društvo štelo samo okrog 25 članov, odboru pa je predsedoval Josip Marc, medtem ko jc blagajno prevzel g. Presl. Število članov je začelo polagoma naraščati, toda prišla so druga težja leta in g. Presl je moral zapustiti dom ter se umakniti fašizmu. Tako je odbor spet izgubil svojega glavnega voditelja, končno pa je njegovo mesto zavzel Anton Križmančič, ki je svojo nalogo opravljal dolgo vrsto let.
V tem času so se prebudili tudi Padričgrji in poslali na občni zbor Antona Grgiča z nalogo, da poizve, kako je tem društvom. Kmalu za tem je v društvo pristopilo nekaj novih članov iz Padrič, za njimi pa še nekaj Gropaj-cev. Sele takrat se je začela uresničevati zamisel pokojnega Škerjanca, da bi se število članov približalo številki sto.
Toda nasilje je vedno bolj naraščalo Fašizem bi društvo najraje uničil, toda ker ni bilo nobenega dokaza, da se društvo ukvarja s politiko, te. ga niso mogli storiti. Kljub temu pa so metali polena pod r.oge, o čemer ve največ povedati Anton Grgič, tedanji predsednik, ko mu niso hoteli izdati dovoljenja za sklicanje občnega zbora. Kadar pa so to dovolili, so zahtevali,
da se na občnem zboru govori v tujem jeziku. Tudi vse društvene knjige so morale biti pisane v italijanščini, kar ni bila lahka naloga za odbor, ki so ga sestavljali Slovenci, večinoma sami kmetovalci. Kljub temu pa odbor ni klonil in ga je k njegovemu delovanju podžigalo to, da je videl, kako se nov rod oklepa društva.
Prišla je druga svetovna vojna	in spet	je kazalo,	da
se	bo	društvo	razpustilo;	to-
da takratni odbor pod predsedstvom pokojnega Antona Metlike in blagajnika Andreja	Pečarja ni	popustil in	je
kljubovalno ter poln dobre volje prebrodil še zadnje težave vojnega časa. Fašizem je propadel, vojna se je končala	in	društvo	je po velikih
zaslugah in težavah raznih odbornikov, ki so v njem sodelovali tudi deset in dvajset let, zopet zaživelo in začelo svobodno delovati v svojem materinem jeziku
To so v glavnem besede društvenega predsednika, ki je ob koncu svojega govora odlikoval še dva najstarejša člana s spominsko diplomo Na občnem zboru je diplomo sprejel že 86 let stari Anton Čufar, medtem ko Antonu Eernetiču, ki ima 84 let, do-plomo niso mogli osebno podeliti, ker je moral prav pred dnevi zaradi bolezni v posteljo.
Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo, potem pa so potrdili star odbor. Nimamo dovolj prostora, da bi lahko podrobneje omenili obe poročili m razpravo, ki se je razvila pred zaključkom občnega zbora, vendar lahko rečemo, da je jubilejni občni zbor zelo lepo uspel.
MA V HINJE
KRIŽANKA
V ponedeljek, 26. prosinca je dr. Baša začel 14-dnevni večerni kmetijski tečaj, ki ga obiskuje za naše razmere lepo število (32) domačinov. Z r.jemu prirojeno poljudnostjo, domačnostjo in šegavostjo, kar vse prispeva k privlačnosti in zanimanju, uči in uvaja poslušalce v načela naprednega kmetovanja, kar pri nas na splošno zelo pogrešamo. Saj je že splošno znano, da prav naše kmetijstvo močno zaostaja in se mu mladina izmika, češ da ni le pretežko, ampak tudi sramotno. Čudno! Potemtakem bi morali vsi sto milijoni zemljanov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, skrivati svoj od sramu zardeli obraz nele pri delu .marveč tudi ko nas na trgih zalagajo z dobrotami (meso, jajca, vino, sadje i. dr.). Pri nakupih bi naravno morali zardeti tudi kupci teh dobrot. O, ti nesrečna naivnost! Zavedajmo se, da zna postati zelo draga, zlasti v naših razmerah, ko ni za zaslužek nobenega jamstva in zaradi tega danes je, a jutri ga ni. V času brezposelnosti pa je kos umno obdelane zemlje zelo dobrodošel in večkrat edino pribežališče. Spričo tega nam je ta pouk zelo koristen in upamo, da bo tudi zalegel!
Besede pomenijo;
VODORAVNO: ’. izostritve, izeladitve, 7.. grobijan, ne-idjudnež, 13. človek, ki ga je -.delala lakota, 15. kratica za mane nacistične oddelke, 17. saklinjevalen, 18. kratica za akademski naslov, ID. slovenska tovarna avtomobilov, 21. prispevek, 22 mlada čebelja iružina, 23. arabski sultanat, lat strastno želim, hrepenim, 16. kopna, 27. večja morska tival, 29. obalni zid (iz ho-.andščine prevzeta manj znata tujka), 30 vabilo, klic,^31. poditi, 32. grška črka, 34. znak :a barij, 35. nekateri, 36. ka-ralni zaimek, 37. maščobna iraga na juhi, 39. čistilpo sredstvo, 41 znak za aktinij, 42. pristaš težnje po nadvladi nad drugimi deželami, 45, muza zgodovine, 46. če, 47 mikavnosti, vabljivosti, 49. vežbati se v govorjenju, 53. središče vrtenja, 55. Verdijeva opera, 56. nemško žensko ime, 57. veznik, 58. delomrzen, 60. znak za barij, 62. a-rabski žrebec, 63. jadranski otok, 64. policijski uradniki v starem Rimu. 66. moštvo (tujka iz angleščine), 68. kraj nastajanja, 70. nedoločni zaimek, 71. krsta, 73. moško ime, 74. moško ime, 75. zametek, embrio, 77. nasičen, 78. osebni zaimek. 79. kakor las drobno, lasnično, 81. italijanski predlog, 82. pokrajina v ZDA, 84. žensko ime (iz švedščine), 85. glej 21. vod
NAVPIČNO; 1. zapustiti kakšno vozilo. 2. začetnici naj-zahodnejše slovenske pokrajine, 3. delo v vinogradu, 4. u-dor zemlje, posedanje, 5 neizprosen, 6. posmehovalec, norčevalec, 7. znamenit bajeslovni starogrški popotnik, 8. arabski pozdrav, 9. vas na Kočevskem, 10. velika evropska reka, l1. začetnici imena kraja pri Celju, kjer je znana bolnišnica, 12 ostanki ognja, 14. prebivalec velikega evropskega mesta, 16. kraj, kjer ni daleč naokoli živega človeka, 18. ravnina med dvema gorama, 20. vzdevek frankovskega vladarja Pipina, 22. odrgnine, zareze, 24. stavčna nikalnica, 26 kazalni zaimek, 28. sklonitve, upogibi, 30. v obliki palice, 33. osebni zaimek, 34. oblika pomožnega glagola, 37. je tisti, ki se joče brez solz, po sili, 38. domača žival, 39 pleme, ki živi na Novi Zelandiji, 40. ostro, gro-
oo odgovarjajoče, 42. ali po srbsko, 43. letoviški kraj med Opatijo in Lovranom, 44. število, 48. riba, ki je priljubljena jed v postnih dneh, 50. vrsta pesmi, 51 kratica za jugoslovansko ljudsko armado, 52. vrsta tiska, 54. na stolu počivati, 57. prikazen, nekaj, kar se nam samo dozdeva. 59. moško ime, 61. gostinski vajenec, 63. brez njega ni dobrega kruha, 65 vprašalr.ica, 66. cenik, seznam plačilnih postavk, 37. moško ime, 69. kratica za Zedinjene države, 71. dunajski nogometni klub, 72. zvesto, vdano, 75 lepi, 73. mesto v Dalmaciji, 79. oziralni zaimek, 80. del voza, 82. tretja in šesta črka v besedi pod 52. navp., 83. igralna karta
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO; 1. Sovjetska zveza, 13. varovati se, 14. el, 16. korenine, 17. st, 18. n-z, 20. sedala, 21. sto, 22. otor, 24.
Jela, 25. dlan, 26. gibek, 28. ri, 29. gvano, 30. rjavec, 32, srebam, 33. reparatura, 36. Mr., 38. napovedi, 39. mn., 40. uk, 42. majava, 43. di, 44. vdor, 46. ralo, 47. cela, 49. rama t, 51. na, 52. Bevan, 53. avarat, 55. galona, 56. toleranten, 59. UM, 61. Galenika, 62. ki, 63. roboti, 66. kot, 67. iris, 69. hudi, 70. brzi. 71. Jalen, 73. se, 74. loček, 75. atelje, '76. Ka-bili.
. NAVPIČNO: 1. stenogram, 2. vv, 3. jak, 4- Eros, 5. torej, 6. sveder, 7. kanali, 8. Atila, 9. Zina, 10. vse, U. ee, 12. avtonomen, 15. litij, 17. Stana, 19. zobar, 21. slaba, 23. reven, 25. dveri, 27. kepam, 29. gruda, 31.	cap ar,	32.	Stevo,	34.	Rojan,
35.	Avala,	37.	rudar,	39.	Milan,
41. komat, 43. devon. 44. vragolija, 45. rarog. 47. Celea, 48. analitiki,	50.	talar,	52.	batki,
54.	teloh,	55.	gniti,	57.	rebus,
58. anode, 60. Murat, 62. kozel, 64. Cile, 66. krči, 68. sel, 70. bob, 72. nj, 74. la.
'Počflsv, PBuBreu/ AvBggci •> TCfKo POČEN/ P* J TUDI VORoK VC Bodo /JE MED /
- -	■	NJIMI	'
7
.... Dej, Piznvon je ... /v ep«. JEN p JZBNJENEG4 UOLKtF"/
/CsLE-JTE. LOČILI SO>\ Ljg	pV£ SKUPINJjS
MEDJA VAS
2bor, katerega se je udeležilo 32 članov. Na prvem občnem 2boru so izvolili odbor in že takrat je pokojni Vincenc Škerjanc poudaril, da bi moralo društvo narasti vsaj na sto članov; toda zaradi nezaupanja pri ostalih ljudeh je ostalo tudi v naslednjih letih pri več ali manj istem številu članstva .Potem je prihrumela vojna vihra, ki je razdejala posamezne družine in tudi društveno družino. Člani so morali pod orožje, doma so ostali samo starčki, žene in otroci. Zaradi vojne je mo-,ialo društvo prekiniti svoje
Pogled v dvorano ob jubilejnem obenem zboru Pogrebnega in (»odpornega društva v Bazovici
Po mnenju sotrudnika »Primorskega dnevnika# g. D- Godine se naša vas imenuje Medjevač. Tako ji rečemo tudi mi, vaščani pa smo Med-vejci. Tako nam pravijo tudi sosedje, včasih pa tudi Med-vejčani. Nikoli pa ne slišimo naziva «Medjavaščani», kot bi se glasila izpeljanka iz besede Medja vas. Iz besede Med-vejci uporabljamo pridevnik medvejski — recimo medvej-ski fantje, medvejska dekleta. medvejsko vino. Mislimo, da je prava takšna oblika, kot smo jo prevzeli od svojih prednikov. To tudi spoštujemo in ne maramo menjati. Tudi ni slabo, če ohranimo stare navade in običaje. S tem seveda nočemo reči, da bi v vsem vztrajali v preteklosti. Kar je za naš obstoj in napredek koristno, tega se radi rprimemo. To velja predvsem za gospodarstvo. Zaradi teBa radi vnašamo v svoje kmetijstvo vsak napreden ukrep. V ta namen polnoštevilno obiskujemo 40-dnevni živinorejski tečaj, ki ga vodi veterinar g. Legiša. Živinoreja je pri nas že od nekdaj upoštevana panoga. Pravilno urejen hlev in gnojišče, pravilno krmljenje, pridelovanje izdatne krme, prva pomoč v nezgodi in podobno, taki nauki so velikega pomena. Naj mimogrede omenimo, da se redno udeležuje tega tečaja tudi naš učitelj, menda na Tržaškem žal edini učitelj, ki se zanima tudi za živinorejo.
Naše belo vino je znano kot odlična kaplja. Letos smo ga pridelali okrog 400 hi. Nekaj smo ga že oddali.
Glede kulturno - prosvetnega delovanja naj omenimo na. slednje; Vzrok prekinitve te dejavnosti ni v mlačnosti naše mladine. Ta bi rada s čim pričela, le nekaj ji manjka; nobeden noče začeti in prevzeti za to odgovornost. Kaže in je tudi upati, da se bo počasi raztajal tudi ta led in bodo mogle priskočiti na pomoč moči, ki so trenutno še 'vezane.
VS/}ic NA SVOJ E ME S To... ČJE VARČUJTE r. OCJJJEMI... MUN/C/ -JE NAM NE M.ANJKA /j
NEKA!Ml-HUTPo-ZHi-JtSOBOJB/ NIKI SKOČILI SKOUJIU
ZACUl PE5 MPaDRTl
NAPADATI
UTTijOl GO -tEk
POSLUŠ4J; KDkLO STiezjŽNO
' -----------—v	VPIJEJO	/
T/M, KAD ČAKAMO?
čie Bodite nestrpni / NiA-J PRIDEJO &L/2.E — ŠE .... ŠE MALO
f Nadaljevanje slediI
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,2, najnižja 3,9, zračni tlak 1024,3, veter vzhodnik 14 km na uro, vlaga 24 odst., morje skcraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 8. februarjt
Janez
Sonce vzide ob 7.20 in zatone 10.19. Dolžina dneva 9.59. LU" vzide ob 7.17 in zatone ob i®» Jutri, PONEDELJEK, 9. leM'
Polona
Dr. Jože Dekleva šestdesetletnik
Se s petkove seje tržaškega občinskega sveta
Jutri sestanek sindikalnih predstavnikov
Dr. Jože Dekleva ima danes šestdeset let.
Šestdeset let je dolga doba v človeškem življenju. V njej sta zajeti umirjena zrelost ir bogastvo posameznika — njegova mladost; mladost, ki zapušča poživljajoče spomine, Mož o katerem govorimo, pa se ne more ogreti ob takin spomin ih. Zaživel je na tleh, ki se niso hotela sprijazniti s suženjstvom in -o kričala p<> upornikih. In mož, ki ni bil slabič, se nt moge. upirati temu pozivu, zakaj zemlja, ki je kričala jc bila njegova domovina.
Toda posebno sodišče ni poznalo milosti in ni priznavulo človečanskih pravic. Njegovo in njegovih vrstnikov mladost je vlačilo po ječah, po tujih oddaljenih otokih; prenekate-nm pa je namenilo smrt.
Takšna je bila slovenska mladost takrat...
Potem je prišla vojna. Vse fašistične in nacistične ječe so združili v neskončni labirint, iz katerega skozi štiri leta ni bilo najti izhoda.
Dr. Jože Dekleva ima danes šestdeset let. To je d >'.ga dobe. ki sivi Ir.se in pušča na obrazu neljube sled >ve. Toda to niso sledovi žrtvovane, u-porne mladosti. Dr. Joče De-
kleva je že dobrih deset let naš zastopnik v tržaškem občinskem svetu izvoljen ra listi Neodvisne socialistične zveze, Tam govori v imenu srojth volivcev in somišljenikov, v tvpjem in mojem imenu, sam, kakor je bil takrat, ko je na slotine pobesnelih žrel v sejni dvorani bruhalo nanj šovinistični in komin/ormistični strup, namenjen tudi tebi in meni.
To so sledovi, ki jih zunanjost današnjega šestdesetlet-nika ne more prikriti. Sledovi prislovične, neenake borbe našega življa na teh tleh, ki jo kot edini predstavnik simbolizira v nestrpnem, popadljivem tukajšnjem javnem /oru-mu.
Dr. Jože Dekleva se je rodil 8. febi aarja 15!« v Baču pri Ma'enii Kot nadarjenega dečka so ga poslali v nemško klasično gimnazijo v Trstu, iz katere je bil izključen kakor nat- iz gonške gimnazije, zaradi svoje narodne zavednosti. Matur'ral je v Ljubljani, kjer je tudi absolviral študij na pravni fakulteti. Na pravni fakulteti v Sieni pa je leta 15425 promoviral za doktorja prava.
Ni mu bilo > 18 let, ko je moral v avstro-ogrsko vojsko, kateri je služil poldrugo leto, nato pa se je kot prostovoljec prijavil jugoslovanski voj-ski. Začel je odvetniško službo kot praktikant do aretacije 4. 8. 1928. Po aretaciji je bil najprpj v preiskavi Posebnega sodišča, ki pa je moralo u-staviti preiskavo zaradi pomanjkanja dokazov in ga je izročilo komisiji za koniinaci-jo pri tržaški prefekturi, ki ga je naslednjega oktobra kon. limrala za pet let na otok Ponza. Na Ponzi je bil dvakrat aretiran, in sicer leta 1929 z večjo skupino komunistov kot pobudnik in organizator protestne gladovne stavke zaradi česar je bil obsojen na štiri mesece zapora; drugič pa spomladi leta 1930 v zvezi s prvim tržaškim procesom, ko so ga odpeljali v rimske zapore kjer je bil več mesecev v najstrožji izolaciji, nato se je moral spet vrniti na otok Ponzo. Ko se je vrnil iz koniinacije, so ga izgnali iz Trsta v Matenjo. Nikakor se ni mogel preseliti kam dru gam in vpisati v ad 'osatsko zbornico, ker so mu fašistične oblasti to preprečile. Pa niti v njegovi rojstni vas, mu niso dali miru; spet se je začelo preganjanje. Na ukaz go-riškega državnega pravdnika so ga februarja 1934 aretirali pod obtožbo, da je organiziral Bdečo pomoč v korist političnim preganjancem, in spet je I
Ljubljane ni imel več miru in je aprila 1941 le po golem naključju ušel fašističnim policajem, ki so prišli, da bi ga aretirali in pridružili obtožencem iz drugega tržaškega procesa (Pinko Tomažič in tovariši). Zbežal je v Zagreb, nato v Beograd pa v Kragujevac in v Leskovac, kjer so ga decembra 1941 aretirali gestapovci in odpeljali v koncentracijsko taborišče v Niš. Konec decembra pa so ga odpeljali v gestapovske zapore v Beograd, v katerih je ostal dober mesec, dokler ga niso odpeljali v taborišče na Banjici, kjer je bil zaprt do marca 1942, ko ga je Gestapo izročil italijanskim oblastem. Italijanska policija ga je seveda spravila v zapore, najprej na Reki, nato v Kopru, kjer je ostal do maja 1942, ko so ga odpeljali v ljubljanske zapore, od tod pa septembra 1942 v rimske ječe, kjer ga je posebno sodišče 12. decembra 1942 obsodilo na 14 let in nekaj mesecev zapora. Po kapitulaciji Italije so ga šele decembra 1943 izpustili iz zaporov in se je preselil v Ljubljano, kjer je ostal do o-svoboditve, nato pa je prišel spet v svoje domače kraje.
V Trstu je od junija 1945 in se je najprej udejstvoval pri pokrajinskem odboru, nato pa kot neutrudni delavec na političnem področju, najprej v odboru SIAU, izvršnem odboru OF in izvršnem odboru Neodvisne socialistične zveze. Na listi Ljudske fronte in NSZ je bil že štirikrat izvoljen v tržaški občinski svet, kjer zagovarja interese tržaškega delovnega ljudstva in naše narodne pravice že dobrih deset let.
Dr. Dekleva je zdaj tudi predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in predstavnik Odbora za Kulturni dom ter sodeluje tudi pri raznih drugih gospodarskih in kulturnih ustanovah.
Njegovo kulturno in politično delovanje pa ne sega samo nekaj let nazaj, saj je aktivno posegel v naše kulturno in politično življenje že v svojih mladih letih. Po razpusta je bil predsednik akademskega ferialnega društva »Balkanu ter Zveze mladinskih društev, ki je bila tedaj med primorskimi Slovenci številčno najmočnejša, borbena in z naprednim duhom prežeta organizacija, iz katere vrst so izšli tudi bazoviški junaki. U-dejstvoval se je v raznih prosvetnih društvih tako v mestu kot na deželi. Med bivanjem v Ljubljani se je udejstvoval v raznih organizacijah in je bil predsednik Delavskega podpornega društva »Tabor*, v katerem so se zbirali in iskali zavetišče napredni primorski delavci, ki so iz političnih razlogov pribežali v Ljubljano. Od samega začetka pa je bil povezan z Osvobodilno fronto.
Zaradi njegovega značaja, njegovega neutrudnega dela v korist našega delovnega človeka in njegove borbe za naše narodne pravice ga vsi ce nimo in imamo radi. Dr. Deklevo dobro poznajo in spoštujejo v mestu in v najbolj zakotnih vaseh. Z njim se pogovorita kot z dobrim tovarišem delavec in kmet, ki se mu potožita o svojih tegobah in potrebah. Za vsakega ima naš Jože primerno besedo; zavzame se za posameznika kot za vso skupnost. Pa tudi odkriti nasprotniki ga spoštujejo, ker je mož na svojem mestu.
Zato mu danes vsi iz dna
srca kličemo: Dragi Jože, še
na mnogr U ta!
Občinski svetovalci razpravljali tudi o važnih upravnih vprašanjih
Za primemo ureditev partizanskih grobov na pokopališču pri Sv. Ani Vprašanje službe za lepljenje plakatov - Kako je s potjo pri Cjakih
Žara,d; pomanjkanja prostora smo bili včeraj primorani poročati samo o glavnem predmetu petkove seje tržaškega občinsikega sveta, in sicer o zastopstvu opozicijskih skupin v upravnih svetih in komisijah občinskih ustanov. Toda občinski svet se na sejah u-kvarja predvsem z upravnimi vprašanji, ki neposredno ali posredno zanimajo najširši krog prebivalstva.
V petek je prišel ponovno na vrsto predlog za spodobno ureditev grobov padlih partizanov, ki so pokopani na pokopališču pri Sv. Ani. O tem je občinski svet razpravljal že pred mnogim; leti. Odbor in župan sta vedno zagotavljala, da se bosta zanimala za sestavo ustreznega načrta, za določitev potrebnega denarja in za vse ostalo, ki je potrebno za uresničenje predloga. Odbornik za javna dela je v petek sporočil, da je odbor že leta 1956 sprejel zadevni sklep. Vladni komisariat pa ga je zavrnil, češ da ni na razpolago denarja. Slo je za 3 milijone 200.000 lir stroškov, ki jih je tedaj odbor vključil v svoj proračun. Kot torej vidimo, gre pri tem, vprašanju, ki zanima toliko staršev pokojnih partizanov, predvsem za nerazumevanje vladnega komisariata, ki ni hotel odobriti predvidenega stroška. Odbornik je zagotovil, da se sedaj občinsko računovodstvo ponovno ukvarja s tem vprašanjem in da bodo v najkrajšem času predložil; v odobritev občinskemu svetu zadevni sklep in končno spodobno uredili grobove padlih partizanov.
Poleg tega smo na petkovi seji zvedeli tudi za nekatere podrobnosti o izročitvi službe lepljenja lepakov zasebnikom. To vprašanje je najtesneje povezano s prefekturnim komisarjem, ki je leto dni u-pravljal tržaško občino. To službo je do lanskega novembra imela občina v svoji režiji in je bila zelo aktivna. Kljub temu pa je dr. Mattuc-Ci preteklega avgusta sklenil z nekim milanskim podjetjem 6-letno pogodbo za lepljenje lepakov v tržaški občini. Zasebniki bodo plačali občini 36 milijonov lir letno, kar dokazuje, da je ta dejavnost zelo pridobitna in da bodo zasebniki dobro zaslužili. Značilno je, da je komisar sklenil to pogodbo v zadnjih mesecih svojega upravljanja, ko je vedel, da bodo nove volitve in da bo moral v najkrajšem času zapustiti občino.
Na pobudo komunističnega svetovalca Muslina je prišla ponovno na vrsto pot pri Cjakih v Barkovljah, ki je v obupnem stanju. Občina se že nekaj let izgovarja, da je ta pot zasebna in da jo bo uredila samo pod pogojem, če jo zasebniki odstopijo občini. Svetovalec je pojasnil, da so lastniki te poti že leta 1957 sporočili občini, da so pripravljeni odstopiti občini vsak svoje zemljišče. Kliub temu Da ni občina še poskrbela za prepis lastnine in za ureditev poti.
Med drugim je prišlo ponovno na vrsto tudi vprašanje popravila mnogih mestmh ulic. V tej zvezi je odbornik sporočil občinskemu svetu, da je bil sestavljen načrt za popravilo večjega števila ulic za
skupno vrednost 100 milijonov
IIIIIIIMliaMtttMHMIIIHIIIMIMtIMintllHIIIIIIIHimilMIIIimtIllinilllIttmilllltlIttllllltllMIIIMtMII
Izpred kazenskega sodišča
Za	odpor	i
dobil	4	mesece
Na 9 mesecev zapora obsojen možak, ki je ukradel torbico z denarjem - Razprava zaradi posledic prometne nesreče
38-letni Bruno Rota iz Ulice Ginnastica je bil že omenjen v časopisih v zvezi z brodolomom ladje, na kateri je bil vkrcan. Mož se je namreč po dnevih in dnevih samotnega življenja na navadni deski sredi razburkanega morja rešil in njegovo zgodbo so natančno opisali ne samo domači temveč tudi tuji časopisi.
Sedaj pa se mora kronika ponovno bavlti z njim; tokrat zaradi obtožbe odpora do javnega funkcionarja in pijanosti, zaradi česar je moral mož včeraj pred sodnike, ki so ga obsodili pogojno in brez vpisa kazni na 4 mesece zapora in na 2.500 lir denarne kazni.
* * *
Pred istim sodiščem sta bi-zatožni klopi 44-letni
moral pod strogo policijsko la na zatožni klop. 44-letn. nadzorstvo V takih razmerah Marcello Predonzani iz Ulice
pač ni mogel več živeti in se je izselil v Jugoslavijo avgusta 1935. Zagrozili so mu, da se nikdar več ne sme vrniti v Italijo.
Naselil se je v Ljubljani, kjer je po enoletni praksi kot pripravnik položil odvetniški izpit in se vpisal v ljubljansko Odvetniško zbornico ter odprl svojo pisarno V svoji kratki odvetniški praksi je sam ali skupno z dr. Modicem branil pred upravniki in sodnimi oblastmi interese nekaterih komunistov, ki j‘h je Koroščev režim preganjal in konfiniral.
te ob začetku okupacije
Bonomea in njegova bivša sostanovalka Celestina Andrigo por Soranz iz Ul. Picardi. Prvi je bil obtožen tatvine torbice last lastnice gostilne na Scali Sanli Marije Luksa por. Ferfolja. V torbici je ženska nranila 12.000 lir poleg dokumentov, katere je tat vrnil po poiti. Nadalje je bil mož obtožen tudi tatvine kolesa, katero naj bi odnesel iz-
rod neke lope na Opčinah in aterp naj bi prodal za borih 4000 lir nekemu neznancu v Rojanu.
Soranzovo pa so obtožili, da
sklicujoč ..e. da ji je Predonzani podaril pero z namenom, da ga da hčeri. Tudi za torbico je vedela, da jo je ukradel in je tudi zahtevala od Predonzanija, da jo vrne. Ker pa tega ni hotel storiti, ga je zapustila.
Soranzova se je rešila obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov, Predonzani pa bo moral presedeti, seveda kadar do prišel čas za to, 9 mesecev in plačati poleg sodnih stroškov še 9 tisočakov globe.
Pred*.; Fabrio, tož.; Pascnli, zapisn.: Urbani, obramba; odv. Afattati.
* * *
Zaradi prometne nezgode, ki f.e mu je pripetila januarja 1956. leta, se je moral 70-let-ni Evgen Črnigoj iz Ul. Set-tefontane zdraviti tri mesece in je zaradi posledic popol noma oglušel.
povzročitelj nezgode, 20-let-ni Francesco Sanguanini iz Ul Orlandini, ki se je tistega dne vozil skupr.o z znancem z motorjem po Trgu stare mitnice, kjer je Črnigoja podrl na tla, je moral po treh letih od dogodka na zagovor pred sodnika, ki ga Je priznal za krivega obtožbe povzročitve telesnih poškodb.
Sicer kazen ni huda, vendar bo moral Sanguanini plačati vseeno 20 tisoč lir g'obe in
lir. Načrt je bil poslan v odobritev vladnemu komisariatu. Odbornik predvideva, da se bodo dela začela že spomladi.
Odlikovani trgovci
Včeraj so odlikovali deset tržaških trgovcev z zlatimi kolajnami in diplomami. Svečanosti na sedežu združenja trgovcev na drobno so prisostvoval; tudi predstavniki občine in trgovinske zbornice.
 «»---------
Uspela preizkušnja ladje «Donna Giseilas
Ugodno je končala s poskusnimi vožnjami motorna ladja »Donna Gisella*, katero so zgradili v ladjedelnici Felsze-gy. Ladja ima 12.680 ton in je namenjena za prevoz suhe-
ga tovora. Dolga je 137,16 metrov in široka 18,89 metrov. Opremljena je z motorjem vrste Sulzer-CRDA, ki so ga napravili v tovarni strojev Sv. Andreja in ki razvija 5.400 konjskih sil. Po pogodbi bi morala doseči polno naložena brzino 16 milj na uro, pri poskusni vožnji pa je dosegla 16,52 milj.
 «»-------
Izobešeni seznami vojaških obveznikov
Občina javlja, da bodo do 15. t. m. izobešeni v Ul. Mal-canton 2 seznami vojaških obveznikov letnikov 1934, 1935, 1936 in 1941. Opozarjamo, da ima vsakdo pravico javiti morebitne napake ali imena obveznikov, ki niso na seznamu. Za morebitna pojasnila ali pritožbe je na razpolago urad v Ul. Diaz 25, soba št 73, III. nadstropje.
Vprašanje stavkovnega gibanja tržaških pekovskih delavcev
SNS r
PEPELKA»
Ni izključeno, da bodo pekovski delavci napovedali stavko še pred koncem februarja, ko bo splošna stavka po vsej Italiji
Kot smo že poročali, bo v | nič ne koristi sedanji spor
• »i.i::;  3_Jr o .c_t_____________ '	J„1  ___:	-z	1_______„	u;	:;u	L..
vsej Italiji zadnji dan februarja in prvi dan marca protestna stavka pekovskih delavcev. V tej zvezi se bosta jutri v Trstu sestala izvršna odbora tržaških pekovskih delavcev, ki bosta razpravljala o tržaškem položaju in o možnosti, da se v Trstu na osnovi sklepa skupščine od 31. januarja proglasi stavkovno gibanje že prej.
V vsedržavnem merilu bo prišlo do stavke, ker sindikalne organizacije gospodarjev nočejo razpravljati o obnovi delovne pogodbe in skušajo doseči, da bi se poslabšal položaj delavcev.
V tej zvezi je treba oceniti tudi delovanje lokalne organizacije gospodarjev, ki se zvesto drži navodil, da ne sme sprejeti nikakršnega pokrajinskega sporazuma, odnosno da ne smejo podpisati ločene delovne pogodbe. Razumljivo je, da je zaradi tega prišlo v zadnjem času do različnih in nasprotujočih si stališč, saj gospodarjem v bistvu prav
iitHiiluiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiillitiMimiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitmiiiniiuiliiliiitimtiitHHiiiitiiiinuimmitmmmilimimillimiiiiiiiiillfiiiiliin
Sindikalna kronika
Včeraj obravnavano vprašanje odpustov v ladjedelnici Feiszegy
V ladjedelnici bi najprej odpustili 280 delavcev, potem pa še 200 - Izredna seja izvršnega odbora Nove delavske zbornice CGIL
Včeraj ob 10. uri dopoldne Je bil na sedežu Confindustrie sestanek med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom ladjedelnice «Felszegy», ki zahteva odpust 280 redno zaposlenih delavcev ladjedelnice. Predstavnik podjetja je na sestanku obrazložil razloge za te odpuste in dejal, da so naročniki odpovedali naročili za gradnjo dveh večjih tovornih ladij (po 12.000 ton nosilnosti). Poleg tega so sedaj splavili eno ladjo in bodo v kratkem končali in izločili brodarjem dve drugi ladji, tako da bo ladjedelnica slabo zaposlena. Po mnenju ravnateljstva je treba upoštevati te gospodarske razloge in je nujno potrebno odpustiti 280 delavcev, poleg tega pa seveda ne bodo več obnovili pogodb onim delavcem, ki so zaposleni s pogodbami za določen čas in kar pomeni stvarni odpust še nadaljnjih 200 delavcev.
Med daljšo diskusijo so predstavniki sindikalnih organizacij podčrtali, da bo ta masovni odpust hudo prizadel delavce, saj je sedanji gospodarski položaj dokaj resen in so se odpustom uprli. Nato pa so navedli nekatere predloge, da bi se jahko izognili vsaj delno oupustom na ta način, da bi drugače uredili izmene, skrajšali delovni urnik in bi breme nosili vsi ter ne bi nobenega delavca žrtvovali
Na včerajšnjem sestanku niso prišli do končnih sklepov in so sklenili, da se ponovno sestanejo v torek ob 18. uri.
Sinoči se je sestal na izredni seji izvršni odbor Nove delavske zbornice — CGIL, ki je ob zaključku izdal krajše poročilo. Odbor je na seji podrobno proučil položaj v zvezi s krizo, ki je prišla zadnji teden do izraza z odpusti v različnih podjetjih.
Odbor je ponovno ugotovil, da je potrebna konkretna akcija za zaščito mestnega gospodarstva. Pooblastil je tajništvo, da napravi potrebne korake pri županu in pri predsedniku pokrajinskega sveta, da se čimprej ustanovi komisija, katere ustanovitev je predložil tajnik sindikata Ca-lubria in je župan njegov predlog sprejel.
Končno je odbor sklenil sklicati izredni sestanek izvršnih odborov vseh sindikalnih kategorij, ki se bodo sestali v ponedeljek ob 18. uri.
V zvezi s stališčem Delavske zbornice pa odbor obžaluje, da še ni prejel odgovora na poziv za sestanek, na katerem naj bi koordinirali akcijo za zaščito tržaškega gospodarstva, čeprav so ta poziv poslali že v torek.
Končno odbor sporoča, da so imenovali za tajnika Albina Gerlija, na mesto Arnalda Brc-scana, ki je iz osebnih razlogov odstopil.
Poziv mladini
Izvršni odbor tržaške avtonomne federacije komunistič ne mladine je včeraj poslal vsem tržaškim mladinskim gibanjem daljše odprto pismo, v katerem navaja vrsto dejstev o sedanjem kritičnem gospodarskem položaju. Pismo zaključuje s pozivom na enotnost mladine, da se zagotovi zlasti mladini boljša prihodnost in možnost dela ter za siužka.
je kupila od Predonzanija Fer-.tudi povzročeno škodo kar folievi ukradeno nalivno pero pa bo moralo določiti civilno seveda ženska tajila, | sodišče.
To je
Stanovanja za delavce gradbene stroke
INA-casa, kar so že napravili za delavce ladjedelnic, ILVA in nekaterih drugih podjetij. Vendar pa bi bilo mogoče najti način, ker so gradbeni de-lavc; v Milanu že zgradili v okviru INA-casa celo naselje. Zato so izvolili poseben odbor, iki bo proučil zakonske možnosti in ki bo nato ponovno sklical skupščino.
O Danes dopoldne bo ob 9.30 v prostorih kina Aldeba-ran* skupščina pristaniških delavcev.
Končana «karantcna» za 2.000 prašičev
»Karantena* za 2.000 prašičev, ki so bili skoraj mesec dni na proseški postaji, se je zaključila. Včeraj je namreč prišlo dovoljenje, da se prašiči lahko odpeljejo v notranjost Italije, kjer pa jih v klavnicah že čakajo. Uvoz prašičev je namreč le »začasen*, kar pomeni, da jih bodo zaklali in iz njih napravili klobase, salame itd., te pa potem zopet izvozili.
 «»-------
Razdeljevanje zelenih izkaznic
no z vozilom zvrnil na in se potolkel po raznih lih telesa. Sicer ne bo hudega, ker bo okreval v kaj dneh.
tla
de-
nič
ne-
Padec z zidarskega odra
Med delom na zidarskem o-dru okoli hiše, ki jo gradijo v novem naselju Sv. Sergija, je 40-letni Ilarij Jakopič iz Skednja št. 514 začutil, da je tram pod njim zaškripal. Hotel je pogledati kaj je na stvari, a je bilo že prepozno, ker se je zidarski oder zrušil, kar je povzročilo padec delavca s treh metrov višine.
Jakopič je moral z rešilnim avtomobilom ~v bolnišnico kjer so ga zaradi rane na glavi, raznih odrgnin po rokah in verjetnih kostnih poškodb v zapestju leve roke pridržali na I. kirurškem oddelku. O kreval bo v 8 ali v najslabšem primeru v 3Q dneh.
ZA PROMET ZAPRTA ULICA
Zaradi polaganja telefonskih kablov bo Ul. Pauliana zaprta za promet’ od 9. do 14. t. m.. Zaradi tega bodo morala vsa vozila, vključno avtobusi pod-jetja Sergas. zaviti v Ul. A-riosto in dalje po Ul. Baccac-cio do Miramarskega drevoreda.
Tržaška občina sporoča, da se je začelo razdeljevanje zelenih izkaznic osebam, ki so vpisane v seznam revnih. Izkaznice je treba dvigniti pri občinskih delegacijah najkasneje do 31. marca.
■ «»-------
Obvestilo kvesture
Kvestura opozarja lastnike in najemnike javnih lokalov, da bodo lahko na pustni torek, to je 10. t. m., podaljšali urnik do 3. ure zjutraj.
Obvestilo ACEGAT
Acegat priporoča vsem meščanom, da nemudoma sporočijo vsako morebitno uhajanje plina Tehniki so prebivalstvu na razpolago zastonj, podnevi in ponoči ter ob nedeljah in praznikih. Tudi če gre samo za sum, da plin uhaja, je treba obvestiti Acegat, ir. bodo potem tehniki ugotovili, kaj je na stvari.
Odlikovanje
Ob imenovanju za «komen-datorja* za zasluge republiki, s katerim je bil odlikovan tajnik državnega pravdništva Vmcenzo Giglio, so mu njegovi delovni tovariši podarili zlato značko K imenovanju so mu čestitali najprej šef .tanclistov dr. Acconcia in nato še državni pravdnik dr. T. Grieb in prvi predsednik prizivnega sodišča dr. C. Casoli. Slavljenec se je vsem zahvalil, nakar je sledila zakuska.
Nezgoda na delu
Pre ekli četrtek so se zbrali na skupščini delavci gradbenih podjetij vpisani v sindikalno organizacijo CGIL, ki so razpravljali o pereči stanovanjski krizi, ki jo občutijo tudi številni delavci njih stroke. Ugotovili so, da v sedanjih pogojih nimajo nikake možnosti, da bi lahko gradili stanovanja v okviru zakona
Skoraj tri tedne se bo moral 34-letni Valentino Gnatta iz o-kolice Vicenze zadržati na I. kirurškem oddelku naše bolnišnice, kjer so ga včeraj sprejeli zaradi globoke rane na levi nogi.
Gnatta je pojasnil, da je v novem pristanišču pomagal razkladati zaboje z nekega tovornika, pri čemer mu je e-den od zabojev priletel na nogo.
 —
fhispevajte za
DIJAŠKO MATICO'
delavci. Zlasti pa bi jih hudo prizadela stavka, čeprav bi jim vseeno uspelo speči določene količine kruha.
Sindikalne organizacije zato poudarjajo, da bi bilo najbolje rešiti ta pereča vprašanja v lokalnem okviru, s čimer bi bili odstranjeni razlogi za ostrejše protestno gibanje. Delavci se zavedajo, da so nekatere pritožbe gospodarjev u-pravičene in zlasti ugotovitve o stalno večjem davčnem pritisku ter težavah zaradi monopolnega položaja dobaviteljev, visokih električnih tarif itd. Vendar pa nikakor ne morejo pristati na zahtevo gospodarjev, da bi te težave reševali na račun delavcev. Delavci se ne morejo odpovedati-pravičnim prejemkom in po drugi plati tudi ne morejo podpreti akcijo za zvišanje cene kruha. So pa mnenja, da bi bilo treba odstraniti nekatere vzroke za težave pekov in so pripravljeni v tej akciji ponuditi gospodarjem svojo podporo.
•--«»—-
O Včeraj so bile volitve v notranjo komisijo v podjetju »Antonini e Fragiacomo* v žaveljskem industrijskem pristanišču. Volilo je 112 delavcev in sta bila izvoljena dva kandidata na listi Nove d er lavske zbornice - CGIL in eden na listi Delavske zbor-nice.	---«»----
Razpis natečaja
Organizacija slovenskih tabornikov na Tržaškem — rod »Modrega vala* — razpisuje v počastitev petletnega obstoja taborniške organizacije na Tržaškem
natečaj za najlepše fotografije
Za ta natečaj veljajo naslednje določbe:
1. Natečaja se lahko udeleži vsak slovenski fotoamater.
2. Za natečaj lahko predloži vsak eno ali več fotografij, ki pa morajo prikazovati taborniško oziroma skavtsko motiviko ali lepoto narave.
3. Fotografije za natečaj morajo biti povečane v formatu 18 x 24 in označene samo z geslom. Fotografijam pa mora biti priložena tudi zaprta za-lepka, na kateri je napisano isto geslo. V zalepki pa naj bo list z imenom in naslovom avtorja.
4. Fotografije in priložene zalepke v smislu zgornjega člena je treba izročiti najkasneje do 15. marca t. 1. na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Roma 15-11.
5. Vse predložene slike bodo razstavljene na taborniški jubilejni razstavi.
6. Petčlanska ocenjevalna komisija bo izbrala tri najboljše.
7. Izbrane slike prejmejo prvo, drugo in tretjo nagrado. Dulles pa je medtemshr sh
DAltOVI IN PKlItPUVKI
Ker pevci pogrebci ne sprejmejo denarja, darujejo v spomin
pok. Angela Matjašiča iz Bfirko-
'fc
velj 2.000 lir za Dijaško Matico.
KVINTET
DANES
AVSENIK
V LOKVI
Ob 16. uri koncert s sodelovanjem Dane Fili-pličeve, Jane Osojnikove in Franca Korena.
Sledi ples. Igrali bodo Avseniki. Blok Lipica bo odprt do polnoči.
IIIIMIIIIIIIIIIIItllllMIIIIIIIMItllllllUlllllllllllllllitlHIIIIIIMMIIMIIIIIlIllIlllllllllllllltllllllllllinill
Zlata poroka
Jutri 9. t. »n. bosta praznovala petdesetletnico svoje poroke Frančiška in Josip Klun pri Sv. Jakobu v Trs tu. Mnogo sreče jima želijo sinovi, hčerk a, zet( vnuki in ostali sorodniki. Čestitkam se pridružuje tudi uredništva «Primorskega dnevnika*, ki želi svojima zvestima čitateljema vse najboljše.
vabi na tradicionalno
otroško
pustno
rajanje
DANES 8. februarja ob 15.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj*
Za vesel program bodo poskrbeli prijatelji naših malčkov: PEPELKA, REZIKA, PRINC DO BROMIL, MARCIPAN-CEK, GROF PINCA in MOLČEČI PEPČEK.
Igra orkester »VESELI VETER*
ORIGINALNE MASKE BODO NAGRAJENE.
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
vabi na
ftudlhi jtled
irnmTnnnnnntfnnnTrn
ki bo v TOREK, 10. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi maj* s pričetkom ob 21. uri.
Igral bo orkester »Ino*
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792.
SNG
v TRSTU
V soboto 14. februarja ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU
premiera
MADEŽI
NA SONCU
drama v treh dejanjih Napisal LEOPOLD LAHOLA Prevedel VITOMIL ZUPAN Režiser JOŽE BABIC Scenograf inž. arh. NIKO MATUL
Krstna uprizoritev
SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.* ■
6 00 Veder nedeljski j* pezdrav; 7.35 Zabavni
Mladinska radijska igra; halne godbe igrajo; S-®®^.«
ska matineja zabavne Trj vokalne rapsodije; l0JU.
zabavni orkester RTV
11,20 Popularne operne 13.25 Na vrtiljaku zabava* dij; 16.00 Po geofizičnem portaža); 16.30 »Strune t" „ glasite...*; 17.30 Radijska 13.07 Koncert lahke Zavrtimo naš glasbeni 21 00 Med skladbami in j* 22.15 Plesna glasba; 23.1« ke a la carte.
televizija
llfl *
10.15 Kmetijska oddaja.,-p D Tekmi prenos iz Dav°Ji, I
ropsko prvenstvo v umci«1 san-ju; 14.30 Maškarada v » j, giu: 15.10 Športni dogodki' Film »Ivanhoe*; 17.30 ** 18.30 Poročila; 1845 UK^
KI
13.15 Današnji ritmi; l®-40.,
lovščine v Afriki; 20.'0	T
lekcija; 20.30 Poročila; coj v Rascel City»; 22.10 « U 23.10 Poročila.
RTV JUGOSLAVIJA j 10.00 Kmetijska oddaja
ljana: 10.40 Svobodni lik' r.em drsanju za žene iz.tf.-al
Evrovizija: 20.00 TV dnevn»J Beograd 20.15 Mala scena zljska rapsodija -Glasbena revija — tekmo ^ najboljše plesne melodip greb 1959» — Zagreb.
VERDI
0
Danes ob 16. uri za (ln*Sd#! , nente Glinkova opera «" J za carja*.
TEATRO NUOVO
Danes ob 16.30 »Dekle Z ‘gj. C. Odetsa. Cene; 600, 400,
K I N
Fzcelsior 14.00: »Prva U'
C. Gravina, L. De buc Mattioli.
Fenice 15,00: «Goli in A. Ray, C. Robertson,
color.	.	4t&
Nazionale. 15.00: «La Maja ^ da», A. Gardner, A. r*
A. Nazzari.	,,-„in»i»,:
Arcobaleno. 13.30:
Dougias, T. Curtis, J-technicolor.	!
Supercinema. 13.30:	»Vik	^
Douglas, T. Curtis, technicolor.	„
Filodram matico. 13.30: sj ljeno, maresciallo?*, u' varletč	.	*
Grattacielo. 14.30:	«Ko	j>
javi*, Tatjana Samoj- ^ grajen v Cannesu. D°
:;Scc;4ncT,J.vnVew>
D-
Cristatlo
vojni*, R. VVagner,
J. Hunter.	tv
Capitoi. 14.00:	«Usoda	*	*
tSissi — tretji MmL
Astra Roiano. 14.30: p!ar», M Arena N .... Alabarda. 14.30: »Valencia .
ta Montiel.	nrJl?
Aldebarao. 14.00:	JJ;, P
Gary Cooper, Diane » zy Parker. Cinemascop -. Ariston. 15.00: »Cajarna	. r
stovsk; luni*, M. Br	J
Kyo.	m Jsl
Aurora. 13.30, 16.00,
»Gostilna 6. sreče*, L J
«tiostuna b. srecc«, • ~i . C. Jurgens. Cintmasc mm -.arihalrti 1*30-
ljube*, A. Cifariello, • f
gfl
C
Id A D I O
19»
NEDELJA, I. februarja RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenska folklorna glasba; 9 00 Kmeiijska oddaja; 9.30 Giasbetva matineja; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 15.00 Orkester Woody Herman; 15 20 Ansambla Hotcha in Sid Hamilton; 1540 Slovenski zbori; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Plesna čajanka;
17.00 »Trideset sekund l/ubezni», komedija v treh dejanjih, ki Jo je napisal Aldo De Benedettl;
Is.45 Ritmi m popevke; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna glasba; 21.00 Pesniki in njih stvaritve; 21.30 Od melodije dc melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Bach: Trije preludiji In fuge; 22.40 Pojeta Maya Gabor in »Duo sa Kvarnera* z orkestrom Franco Russo; 23.00 Nočne melodije; 23.30 Nočni ples.
RADIU TRST
9.15 Neapeljska fantazija, orke-stei Gulda Cergolija; 9.30 Igra orkester Franco Vallisnerl; 1430 «E! Campanon*.
IIAOIO KOPER
Poročila v italijanščini:	12.30
17.15, 19.15, 22.30.
Poročila v slov.: 7 30,	13.30,
15.00
6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša nedeljska reportaža; »Cerkljanska lau-(arija*; 9 20 Zabavna glasba; 10.30 Odlomki iz oper; 13.30 »Za našo vas*; 14.15 Slovenski narodni mo-tlvl; 14 30 Sosedni kraji In ljudje; 16 00-19.00 Prenos RL; 19 00 Nedeljski »pori; 19.10 Glasbeni inter-mezzo; 19.30 - 22.15 Prenos HL; 22 15 Plesna glasba.
ner.
Ideale. 14.30: «Dtkle Bardot, J. Gabin., eten»iJt Impero. 14.30: «Ind|Srkrarlt. & grid Bergman, G. ur	-
nicolor.	,	r
Italia. 14.30:	»Valet*1”’
Montiel.	,	ped	f
Moderno. 14.00: »Lel*1 c\7rllS' cem*. F. Sir.atra, *■	f
S.WM?rco. 14.00: »Konje£,kj !^ verozahoda*. J.	j.
Savona 1300; »Hednit; „„9^ D. Delo me. Terhn. \■ gSo* Vlale 14.00: »Pole.ne z*
Sordi in M. Morgan. ye^
VIttorlo Veneto. 14.00:-zna Citati*, D. Bogaf«
Sa
Be
Jan. Technicolor. „,riensl«jf .vedere. 14.00:	Tecll«jS
iiv*. Pustolovščine. }c st'" Marconi. 14.30: «Tige '(eei Granger*.
bara Rušh. Činema51
V>
nicolor,	i	,*i
Masslmo 14 00: *\el	te
J. Derek, D. Addatn ,
color- * Novo cine. 14.00. *	jeVČ
morskih globin*,	^4
Bethman	,,-rat -tre
Odeon 14.00;	Jjjfj
Silva Koscina. NinJ (ifj
Radio. 14.30: »Divji ®. Ne’ Kida), P’*11
Billyjs
Lit* 'Milan.	.u	-j'
KINO V MIL*" 1fj
MIUMIMIIIIIMIIIIIIIIIlllllMtililMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiillMIllllllMItllllllMIIIHIIIIIIIIItllllllllllillllllilllItHilllMiiiiiHiiiiiiiiiiHimii, limilltllMIIIHI
K A/.NA UIIVKMIH.A
SOLA GLASBENE MATICE. Obveščamo starše In gojence, da
[od včeraj do danes
vtTVror/e« 'ieuS^ri' i	"*	garamo,to. «1-1^-
otroškega pevskega zbora, i n# Ana V|vtxja vd Jerma,ni 7g.
letni Francesco Fritz, 74-letna Angela Forza por. Manzuffa, 82-letni Romano Leban, 78-letna Ol-
Prometna nesreča
Zaradi nenadne okvare krmila malega trokolesnega pol-
tovornika, s katerim se je 37-letni Achille Stalio iz Ulice dTsella vozil po Trbiški avtomobilski cesti, se je mož skup-
aja otroškega pevskega Naslednja vaja bo v torek 16. februarja.	Ravnateljstvo
• * •
Prosvetno društvo »S. Skam
perle* obvešča pevce, da pevska vaja v torek odpade Naslednja vaja bo v petek 13. t. m.
• * *
Planinsko predavanje SPD. Slo-vinsko planinsko druiivo priredi v četrtek 19. t. nt. zanimivo planinsko predavanje Predaval bo znani slovenski planinec univ. prof. dr. France Avčin s spremljanjem prelepih barvnih diapozitivov
• « •
Društvo slovenskih umetnikov
Na sestanku, ki bo jutri, 9 t. m ob 20.30, bodo predvajali 'nagrajene krat komet ražne filme o mladinski vzgoji s komentarjem.
—— «» —-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7 februarja t 1 se je v Trstu rodilo 7 otrok,'umrlo Je 13 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI sO; 83-letna Caterlna
ga Picciola vd. Moschini, 89-let-,ia Maria Macorin vd. Pizzignac-co, 60-letni Pietro Cedolln, 40-letnl Domenico Ruzzier, 58-letna Marija CeJ por. Hulovec, 51-letni Settlmio Deslnano, 61-tetni Carlo Lodovico Zancotti, 77-letna Maria Gabrič por. Morbidelli.
OKLICI: Industrijski izvedenec Giuseppe Delta Santa in gospodinji Elena Gallont, uradnik Lino Dclben in gospodinja Nidia Ver-de. motorist Luigt Tonin In šivilja Annamaria Pompel, prodajalec Giuseppe Tagllavla in prodajalka Marisa Ciuflarin, radiotelegrafist Mario Apigalll In frizerka Antonia Zaccaron, geometer Silvo Puppls In uradnica Mlrella Degiovanni, barist Sergio Marco-lin In barlstka Rosa Danza, agronom Ugo dr. Grlmaldi In gospodinja Ada Chiarl, mlinar Lulgl Numeratl in šivilja Glullana Sul-li uradnik Carlo Zatll in uradnica Vanda Može, profesor risanja Calogero Cataldo In uradni-
ca Lidia Parovel, kapetan Franco tiiurlnl in knjigovodklnja Luciana Con lici, uradnik Amedeo Bosno in gospodinja Gioconda Slano, uradnik Nevlo Manfreda in frizerka Freya Aimmde, penzlo-n‘st Bartolomeo MIUo in gospodinja Maria Sternar vd. Fantini, delavec F.dmondo Blancoflore in gospodinja Antonia Udovlclch vd Hlslacchi, delavec Carlo Antonio Tschabuschnlg In drlavka Rosalla Fuschrnann ločena Schoenfelder, Pierpaolo Potlurci in Maria Bo-netti.
		«*					
	LOTERIJA				
BARI	41	51	44	58	87
CAGLIARI	37	63	80	13	68
FLORENCA 30		M	15	87	89
GENOVA	22	82	66	54	43
MILAN	36	43	74	2	42
NEAPELJ	63	12	42	53	12
PALERMO	31	49	38	U	86
RIM	20	27	75	10	60
TURIN	4	76	82	42	73
BENETKE	46	69	2	50	20
	ENALOTTO				
XXII	X 2 X	1	1 X	2	1
Evropa: #Turški 8« q color, A. Farnese, h^le.	mb
Roma: »Ljubiti te, J* Verdi: Ples do 24. ur. Volta: Ples do 24. ure
M-
gg
' M\LlOOb*
NAJLEPSA DARM-aM rodnikom in Prl)*,eniiNP^;
slavili ,o ameriška BP,o0M®
THNI JOPICI. MO?-*,, šP-f
dežni aT| baloiiskl Pj'* glš«V nogavice, rokavice. k0 * moško ali žensko o ..«* -
v,£yv
minski predmet, J?Ju
-‘"T5&T
SVAZIONE* v TH-S^jjovV
dobile po naJugodnelS^^l jt1 VELIKI MANUJAKj^^
GOVINI «MAGA|ž SVAZIONE* V T'«® Itov LINI 2 (Ir nekaj *“ v P,/
LINI z (Ir	.	lig	V	',|>V
st; :). Stroške po*"^
vijo krijem** mi. * beo jj “
vam Oftejte si, lato izbiro!
KROJACNICO „ll» ,4
mesta oddamo
Sloveoskem združenju, tet
PRODAM ali d3rn
____________________ „	olivne*JI
h!So s
25 Letni Pr,ld?''Licli(; hiktolltrov Infor5o-2l3. štev. 60. telefon 2
PRAV D O S P E
Boris
Pahor: kraj pekla so ^
N ostr
o"*0*
T0"e ^dal^ L
So-
nje
živijo
T*
TRŽAŠKA
Ir.l - I I. ' .79*
Irlel«" *
^orlšbo-beiieški dnevnik
Zahteve Vsedržavne zveze kmetov
Dogodki
tedna Odpraviti celo vrsto davkov ki jih kmetje krivično plačujejo
Gospodarski položaj
tjfmesečnika trgo-itrsk' zb°Tnice bil gospo-Wiar ' pcdo*a7 v mesecu jato ob Z6^° kritičen predvsem
največji kovinarski
S?3’*- m sicer za CRDA in
SAFOg!
V CRDA je najslab-
^	^•** JU JlUjOlUU*
^ proizvodno stanje v oddel-toaon ’zde,ovanie železniških •ih j y o elektromehanič-jt Qlavnicah. y SAFOG pa prern ‘Za . zajela vse obrate, t	j° bo mogoče samo
tj. ern’2acijo in s proizvod-*«	izdelkov• Podgor-
felno	tovarna dela s
tiie i,paro *n uspe prodati °®° na domačem trži-, manjša kovinska tn la n'50 Prizadeta l«ruLnajboli aktivnih vej v W«in m BOSP°darstvu je tr-®’ Pr* tem imamo v ~2 tT90vino na drobno,
iljj, Pr* tem imamo v mile nTBOvino na drobno, ki 1855	po	avgustu	leta
2 ustanovitvijo obmejne-
u i_/1 /1 c.j
tfe|, , .?ta; ^ nekaj več kot okoli 2 j 4e. Prišlo v Gorico im, . . bilijona Jugoslova-Mnejij *° blago, ki so ga rici t zdoma, vnovčili v Go-ki ,0Cr 20ni nakupili blago, način 90 P°trebovali Na tak t:natn *° d“b zaslužiti dese-lUrnifi !,J desetinam manufak-i!le,- 90t,in, trgovinam z totnZnmi- trg°vinam pre-in nadomest-od |et(je ^e trgovine, ki so ^tozann 34 j
ko je bilo mesto k, JQ 0 °d zaledja, životarijo , Podobi le svojo funk-<tan0„,ara^‘ katere so bile u-
- i>e«ne' Danes lahko mir-ni«jnj ! trdi mo, da je ob-*iiji . pro,ne( omogočil trgo-** je °	razmah, da
if ^ Povzpela med važnej-<kiVneTV °otov° med naj-*0(e O;,6 ~T g°sP°darske pastel mejni promet je pri-^*e k„0Tl*fcemu prebivalstvu
^kovn?'’ ki iih ie zaman o od proste cone.
^uPščina
v^mobilskega kluba
®«nj Prostorih so imeli Dorici V orn°l>ilskega kluba v to kat*v.°i° letno skupščino, b°dotti ^ ie Predsednik inž-*fc0 |eJ Povedal, da se je lan-tov od Povečalo število čla-*ii j,{69 leta 1957 na 1119. *i| e«ilo bencinskih naka-SMolo Vfmobiliste se je po-
^ednl ■4,540 na 16-315->l: klal, ie še povedal, da l**®ila ZBvzema, da bi se pr°»iet ootinska komisija za
l](i<Lkateri bi bil tudi
i * avtomobilskega
S' c;;a pa °db°r-
r biljL. ,a 1 načrtom av-0rica . 1, ceste Palmanova • v °l " Ljubljana.
£^a Gpacapanovih slik
smrti našega hirjn paf°Pana, je nastala rt^ji »■ da polemika ob i'11’ Obč;Je®0,,'b zapuščinskih bS i« , Predstavniki se L.etti nl| “a Jih ni odvetnik No	d“ bi kupili
jj'00 j jboij 2nači[no sli-!' ie m- 20 muzej. Giletti ta*1' ea Oop°ril, da eo osi , »lik Br°dajo Spacapano-» *i* 'ko'ten'4ar sc n* n'bee
lotUd' m ,CUpec- Ponujal jih It' tenda!.niLtr*tl,u 2(1 prosve-Oth^injo !)rez usPeha. Ker Lindič “ Lapajne, poročena
Uq.
Ljubljane naroči-
mil'ie tak»roda ob prpi pri'
u «o	storil. Ku-
gh’’!'t*iCa . titužine Popltani, «n Rava iz Rima.
il v Gra l(»i)l,>l0(ier-'*aeTl t2med rcd'
x<eI*
•iilk^Pon „ ,
i,i ’ in .• Je rodil v Gra-hm'bederv fden izmed red-,o *li'Car3'eU- fca-
trn 0 razstavljena v »Mii
y bruarja za zaupa-
Vsedržavna zveza kmetov je pričela tudi na Goriškem odločno akcijo, ki teži za tem, da se odpravijo nekateri davki, ki jih neposredni obdelovalci zemlje s težavo in po krivici plačujejo.
Organizacija zahteva, da nova vlada uresniči predlog senatorja Zollija, ki je predlagal po krvavih dogodkih zaradi odkupa grozdja v S. Do-naci v Južni Italiji odpravo trošarine na vino.
Dalje zaliteva oprostitev plačevanja davkov in dodatnih davkov na zemljišča in kmetijske dohodke. Poslanci zveze kmetov so to zahtevali v parlamentu; zahtevo so utemeljili s tem, da kmetovalci nimajo dobičkov od zemlje in od kmetijskih dohodkov, ampak zaslužijo samo toliko, da se preživljajo. Zelo važna je tudi zahteva po odpravi davka na dedovanje, ki znaša od 8 do 12 odstotkov, če pa gre dedovanje do drugega ali tretjega kolena, tedaj se marsikdaj dogodi, da so davki večji od vrednosti podedovanega imetja.
Neposredni obdelovalci, spolovinarji in mali živinorejci ne bi smeli plačevati davek na živino, ker jo rabijo za obdelovanje, kakor rabi zidar zidarsko žlico za zidavo, uradnik pero za pisanje, delavec kolo za vožnjo na delo. Zveza kmetov predlaga, da se oprostijo davka tisti, ki imajo največ 4 glave živine.
Najvažnejša pa je zahteva, ki se nanaša na ureditev zdravniške pomoči in pokojnine. Na podlagi zakona od leta 1954 plača vsak obdelovalec po 12 lir za obdelovalno površino enega hektara. Država je plačala za vsakega kmetovalca po 1500 lir, kljub temu imajo vse pokrajinske bolniške blagajne primanjkljaj. Da bi ga odpravile, so povišale prispevek kmetovalcev (na Goriškem od 12 na 16 lir), ne da bi sprejel parlament kakšen zakon, ki bi jim dajal to pravico.
Ce upoštevamo, da se je v zadnjem času zelo znižala površina “posevkov v vsej državi, da se je znižala.^ cena pšenice potem bo to povišanje še bolj poslabšalo gospodarske razmere neposrednih obdelovalcev. Ker ima tudi vsedržavni pokojninski fond okoli 30 milijard lir primanjkljaja, bodo zahtevali še povišanje prispevkov za pokojninski fond!
Kmetje naj podprejo te zahteve Zveze kmetovalcev, da jih bo nova vlada, ki jo bodo pričeli sestavljati, upoštevala, čeprav jim Bonomi in njegovi nasprotujejo.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da velja od 1 januarja določilo, na podlagi katerega morajo vsi tisti, ki imajo v zalogi nad en stot semenskega olja (izvzeto je kuhano laneno olje), blago prijaviti tehničnemu uradu za
davek na proizvodnjo v Vidmu ter voditi register kup-
minili .
nje delavcev se bodo potegovale štiri sindikalne organizacije, ki so že predložile svoje kandidate.
V livarni SAFOG v Gorici ie bil za tajnika notranje komisije izvoljen Cortese od CI SL s pomočjo glasa predstavnika fašističnega sindikata CI SNAL.
ljenega in prodanega olja. Po- v dimniku vnele. Skoda znaša
leg tega mora imeti vsaka količina olja svojo znamkico. Ce je olje namenjeno trgovinam, ki nimajo zaloge, tedaj se more do 25 kg semenskega clja prodajati brez znamkice. Podrobnosti daje Zveza trgovcev, kjer imajo obrazce za prijavo semenskega olja.
* * *
Zveza trgovcev sporoča, da morajo trgovci na drobno in lastniki javnih lokalov prijaviti do 28. februarja registrskemu uradu kosmate zaslužke leta 1958, da bodo od njih plačali IQE in se naročili za leto 1959. Da ne bi nastala gneča pri Zvezi trgovcev in na registrskem uradu, naj tisti, ki jim je do tega, čim-prej pridejo na Zvezo trgovcev po navodila.
IZJAVA POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA
Samo influenca!
Pokrajinski zdravnik je izjavil, da v Gorici nimamo o-praviti z «avstralsko» influenco ali kakšno drugo snezna-r.o» boleznijo, kot so nekateri sklepali, ampak da je bolezen, ki nas te dni vznemirja, čisto navadna influenca, ki se pojavlja v tem letnem času.
Otvoritev delovišča 16. februarja
Sovodenjsko županstvo je sporočilo, da bodo odprli 16. februarja delovišče za brezposelne, ki bo trajalo štiri mesece. 102 dneva bo zaposlenih 20 delavcev. Brezposelni naj se prijavijo na uradu za delo.
 «» -----
Preusmeritev prometa zaradi <cantade» v Tržiču
Na podlagi prefektovega dekreta bodo za »cantado* in sprevod alegoričnih vozov v Tržiču v torek 10. februarja med 11.45 in 12. uro in popoldne med 14.30 in 16.30 preusmerili promet z državne ceste št. 14 po Ulici Verdi, Drevoredu San Marco in Ulici Matteotti. Za promet bodo skrbeli mestni stražniki.
----«»-y—
Dve prometni nesreči
Ob 11.55 včeraj zjutraj se ie hotel 28-letni agent civilne policije Aldo Padovani bivajoč v Ul. Garzarolli 27, ki je šofiral lasten motoefkel, hotel izogniti avtomobilu, a je izgubil ravnotežje in padel na tla, Sprejeli so ga na kirurškem oddelku goriške bolnišnice. Ugotovili so mu verjetni zlom lobanje ih druge hude poškodbe na glavi in po celem telesu, pridržali so ga na ogledu.
Ob 15,40 pa je 47-letni Be-nedetto Drius iz Krmina šofiral svoj motocikel po državni cesti iz Gorice proti domu. Na trgu v Ločniku mu je prečkal pot neprevidni mladenič in Drius je izgubil oblast nad svojim vozilom ter padel na tla. V bolnišnici Brigata Pavia so mu obvezali rano na levem kolenu.
Gasilci na delu
Včeraj ponoči so gasilci pogasili požar, ki je nastal v stanovanju Ladislava Maras-sija v Drevoredu Colombo 25. Požar je nastal, ko so se saje
50.000 lir.
Včeraj zjutraj je šla četa goriških gasilcev na pomoč videmskim v Dolegnano, kjer je nastal požar v tovarni stolov, last bratov Monti.
Včeraj popoldne ob 14,30 pa je pričelo goreti v skladišču tovarne SILES na Tržaški cesti. K sreči so delavci o-genj takoj opazili in ga pogasili skupno z gasilci. Skoda je malenkostna.
Kino v Gorici
CORSO. 14.00:	»Vikingi«, K.
Douglas in T. Curtis, barvni film v cinemascopu. VERDI. 14.00: «Jaz in polkovnik«, D. Kaye in K. Juer-gens.
VITTORIA. 14.30: «Kruh, ljubezen in Andaluzija«, V. De Sica in C. Sevilla, barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 15.00: «Otok brez upnikov«, K. Mohner, cine-mascope.
MODERNO. 15.00: »Princ študent«, barvni film v Cinemascopu.
 «»-----
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 13.30, najnržjo pa —0,4 stopinje ob 2.30 uri.
Včeraj sta se v Lombaju poročila
DELKA RUKIN
in
IZIDOR PREDAN
Našemu zvestemu sodelavcu in borcu za pravice ljudstva Beneške Slovenije, kot tudi njegovi družici, želi uredništvo Primorskega dnevnika vse najboljše v nadaljnjem skupnem življenju
Razgibana mednarodna smučarska sezona
Kandahar: Schranz in Snite Kurikkala: Mermef in Blasf
Jugoslovanka Rekar izvrstna druga v teku na 10 km Dobri plasmaji Italijanov
GARMISCH PARTENKIR-CHEN, 7. 1— V smuku za moške za nagrado Kandahar je zmagal Avstrijec Karl Schranz. Njegov najresnejši konkurent Amerikanec Bud Werner, ki ie imel na polovici proge najboljši čas, je 500 m pred ciljem padel. Proga je bila zaradi mrzle noči zaledenela in zaradi tega zelo nevarna. Od prvih 16 tekmovalcev jih je kar 9 padlo in bilo izločenih. Od Italijanov je bil najboljši Alberti s solidnim 6. mestom, zelo dober pa plasma komaj 15-letnega Feliceja de Nicoloja.
Kanadski tekmovalec John Semmelink je pri padcu udaril z glavo v drevo, si večkrat prebil lobanjo in kmalu nato izdihnil v bolnišnici.
Vrstni red:
1. Schranz (Avst.) 2’43”2; 2. Staub (Sv.) 2’44"0; 3. Lanig (Nem.) 2’*6’’2;	4. Molterer
(Avst.) 2’46"5;	5. Leitner
(Avst.) 2’46”7; C. Forrer (Sv.) ia Alberti (It.) 2’47”5; *. Gra-shammer (Avst.) 2’4*”7;	9.
Bozon (F.) 2’51'4; 16 Bogner (Nem.) 2’51”7; 12. De Nicolo (It.)	2’53”2;	16. Pedroncelli
(It.) 2’57”4; 2*. Senoner (It.) 3’04"7;	29.	Mahlknecht (It.)
3’06”7; 40. Mattheud (It.) 3’27”0.
V slalomu za ženske je zmagala Američanka Betsy Snite, najnevarnejša konkurentka pa ji je bila Nemka Speri, ki je bila v prvem spustu najhitrejša. Na vožnjo Kanadčanke . Heggveit je vplivala smrtna nezgoda rjenega rojaka ih je vozila nervozno, kljub tejnti pa si je s tretjim mestom zagotovila zmago v kombinaciji. Zadovoljiv plasma Italijansike Jerte Schir.
Vrstni red v slalomu:
1. Snite (ZDA) 79”2;	2
Hegftveit (Kan.) 79,3; 3. Speri (Nem.) 79.4; 4. Schir (It.) «1,6;
5. Henneberger (Nem.) 11,8;
6. Netzer (Avst.) »2,3; 7. Ba-sler (Nem.) 88,4; 8. Hofherr (Avst.) 82.7;	9. Waser (Sv.) 83,9; 10. Marchelli (It.) 84.1; 25. Riva (It.) 101,8.
Američanka Pitou je bila
27. (110,7) po dveh padcih. Diskvalificirane so bile: Gha-mot-Bertho'd (Sv.), Megge! (Nem.), Grosso (Fr.),, The|ing (Fr.), Dussonchet (Fr*).*: Kombinacija — ženske:
1. Heggtweit (Kan.) 0,58;
2. Snite (ZDA) 1,50; 3. Netzer (Avst.) 2,36; 4. Schir (It.) 3,56; 5. Speri (Nem.) 4,83; 6. Mar-chellj (It) 5,80.
* • *
RAMSAU, 7. — V smučarskem tekmovanju v nordijskih disciplinah za pokal «Ku-rikkala« rezerviranem za smučarje alpskih držav (Poljaki so nastopili izven konkurence) je med moškimi v teku na 15 km Francoz Jean Mer-met dosegel že svojo peto zmago na tem tekmovanju. Na naslednja najboljša mesta so se uvrstili Italijani, med katerimi je presenetil z drugim mestom Giulio de Florian.
Lep uspeh je dosegel v konkurenci juniorjev Italijan Im-boden s prvim mestom.
Me4 ženskami je v teku, na ,10 km. zmagala IJemka Czech-Blasl pred Jugoslovanko Rekarjevo, najboljša časa pa sta dosegli izven konkurence Poljakinji Biegun in Czerniavv->ka. Rezultati:
Moški — 15 km: 1. Mermet (Fr.)	54’24”;	2. De Florian
(lt.) 55’16”;	3. Compagnoni
<«.) 55’28”; 4. De Dorigo (It.) 55’30”; 5. Weiss (Nem ) 55’39”; S. Jankovski (Polj.) 5541" (izven); 7. Arbez (Fr.) 55’45”; 8. Mandrillon (Fr.) in Steiner (It) 55-50”.
Zenske — 10 km: 1. Biegun (Polj.) 39-19” (izven); 2. Czer-niavvska (Polj.) 39’22” (izven);
3. Czech-Blasl (Nem.) 39’23”;
4. Rekar (Jug.) 40’10”; 5. Ko-vvalska (Polj.) 40’20” (izven); 7. Bellone (It.) 41’09”; 8. Hern le (Nem.) 41’30”; 9. Koehrer (Nem.) 42-30”; 10. Belaj (Jug.) 42’40”;	11. Astegiano (It.) 42’41”; 13. Romanin (It.) 43’07”.
Juniorji — 10 km: 1. Imbo-den (It.) 34’04”; 2. Bourgeois (Fr.) 35-41”; 3. Schneider (Sv.) 35-44”,	4. Grospellier (Fr.)
35-52”, 5. Kaelin (Sv.) 36’09”.
BO B
Zardini in Alberti vodita po dveh vožnjah
ST. MORITZ, 7. — Po prvih dveh vožnjah za svetovno prvenstvo dvosedežnih bobov vodi bob Italija 2 Zardi-nija in Albertija pred bobom ZDA 1 jn Italija 1.
PLAVANJE
Še 5 svetovnih rekordov plavalcev v Sydneyu
SVDNEY, 7. — V 55-yard-skem bazenu v North Sydne-yu so danes avstralski in a-meriški plavalci postavili kar 5 novih svetovnih rekordov in sicer:
John Devitt (Avstral.) na 110 yardov prosto s časom 55"1 (prejšnji rekord 55”2); John Konrads (Avstral.) 400 m in 440 yardov prosto 4T9" (prejšnji rekord 4"21”8); Sylvia Ruu-ska (ZDA) na 200 m in 220 yardov metuljček z 2’40”3 (prejšnji rekord Nancy Ra mey-ZDA 2’40”5.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Izločilna srečanja v treh mestih CSR
Finale bo od 9. do 15« marca v Pragi
PRAGA, 7. — Svetovno pr-venstvo v hokeju na lethf bo na Češkoslovaškem od 5. do 15. jmarca. Za naslojv svetovnega prvaka še bo borilo 12 ekip, v eyfopskem kriteriju pa bodb sodelovale 4 ekipe. Udeleženi svetpvpega prvenstva so bili razdeljeni . v tri skupine:
Skup. A: Kanada, CSR, Poljska, Švica;
Skup. B:	Norveška. Vzh.
Nemčija, ZDA. SZ;
Skup. C:	Finska,	Italija,
Zah. Nemčija, Švedska.
Srečanja med ekipami iste skupine bodo od 5. do 8. marca in prvi dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finale. Vrstni red srečanj v finalu (od 9. do 15. marca) bo določen 8. marca v Pragi.
Program izločilnih srečanj je naslednji:
Skupina A v Bratislavi:
5. marca: CSR - Švica, sodnika Narvested in Johannes-sen (NOrv.); Kanada - Poljska, sodnika Eginger (Zah. Nem.) in Adamec (CSR).
6. marca:	Kanada	- Švica,
sodnika Wagner (Zah. Nem.) in Aramec; CSR - Poljska, sodnika Narvestand in Johan-nessen.
7. marca:	Poljska	- Švica,
sodnika Narvestad in Johan-
nesen; Kanada - CŠR, sodnika Egginger -in W*gner.
Skupina B v Brnu:
5., marca: SZ Vzh. Nemčiji, sodnika Wicsisk (Polj.) in Teneza (CSR), , Norvvška -ZDA, sodnika Pokorny (CSR) irv Wikinfi (Šved.).
6. mžrea: ZDA - Vzh. Nemčija, sodnika Ahlin (Šved.) in Teneza; Norveška - SZ, sodnika Wic?isk in Wojek (Polj.).
7. marca:	Vzh. Nemčija -Norveška, sodnika Pokorny in Teneza, SZ - ZDA, sodnika Ahlin iri Wiking.
Skupina C: v Ostravi:
5. marca: Švedska - Italija, sodnika Kahunikov in Sele-skov (SZ), Finska - Zah. Nemčija, sodnika Hauser in Schmid (Švica).
6. marca: Italija - Zah. Nemčija, sodnika Gustavsson (ZDA) in Okolicany (CSR); Švedska - Finska, sodnika Hauser in Schmid.
7. marca:	Italija - Finska, sodnika Gustavsson ii) Okoli-cany: Zah. Nemčija - Švedska, sodiiika Karrunikov in Sele-skpv, r ,
Finatna srečanja bodo n* zimskem stadionu v Prag). Vsak darf bosta odigrani po dve tekmi, razen zadnji dan, ko bodo odigrane tri.
			
Pijan nasilnež z orožjem grozil policijskim
Eno uro se v pivovarni Aurora v Gorici ni hotel pokoriti agentom, dokler ga niso razorožili
^8-letni Romano Amores« iz [ kave in razbil okrasno ste-
:i Ulice Italo Brasa 32 je *-
den izmed tistih nasilnežev, ki je bil zaradi tega že večkrat v sporu s pravico. Ker je v tem nepoboljšljiv, mtt je policija ukazala, da mora biti vsak dan med 23. in 6. uro zjutraj doma. Policijskega predpisa pa ni spoštoval. V petek zvečer se ga je napil, ob 24. uri pa so ga dobili agenti javne varnosti v pivovarni Aurora v Ulici Car-nucci. Pozvali ao ga, naj gre .> njimi na kvesturo. V odgovor pa je potegnil izza pasa velik nož in jim pričel groziti. Patrulja je poklicala na pomoč še nekaj agentov, ki 'o prišli z načelnikom letečega oddelka kvesture dr. Mon-talbanom. Tudi nadaljnja prigovarjanja niso zalegla. Amo-rese se je zatekel v kot, od koder se ni zganil eno uro. Ko se je najmanj nadejal, mu je priiel za hrbet agent Co* lussi in ga onesposobil ra napad. Na pomoč so mu priskočili tudi ostali agenti ter nasilneža razorožili in uklenili. Ko so ga spravljali iz lokala, je brcnil v »troj za kuhanje
klo. Romal je na kvesturo in potem v zapor. Prijavili so ga sodišču zaradi groženj, noe-nje orožja, upiranja in izmikanja osebnemu nadzorstvu.
Včeraj dopoldne sta se v Sovodnjah poročila Mara Kuzmin iz Sovodenj in Doro Leban iz Gorice. Mladima zakoncema, predvsem pa nevesti, ki je iz znane tn zavedne družine našega zvestega raznašalca Mirka Kuzmina, želijo ob tako važnem dogodku prijateljice in prijatelji veliko sreče. Pridružuje se jim tudi naše uredništvo in uprava.
Januarja sta se poročila v Standrežu Helena Volčič iz Standreza in Carli Urizzi iz Tržiča. Naši zvesti naročnici in njenemu možu želi, naše uredništvo obilo sreče v skupnem življenju.
Rojstva, smrti in poroke
V tednu od 1. do 7 februarja 1958 se je v goriški občini rodilo devet otrok, u-mrlo je štirinajst oseb, poroke pa so bile tri.
RODILI SO SE:	Kazimir
Cemic, Mario Locardi, Maria Grazia Medas, Alessandro Nardon, Patrizia Gabrijelčič. Ave Čampi; Alessandra Peta-rin, Gualtiero Miculus, Mauri-zio Tripani.
UMRLI SO: 78-letni upokojenec Ernesto Vittori; 74-letni upokojenec Iginio Sorbatelli, 73-letna gospodinja Caterina Battig vd. Dogani; 83-letna gospodinja Giuseppina Brezigar vd. Petean; 66-letni trgovec Edoardo Berghinz; 54-letni kmetovalec Giovanni Corecig; S9-letni kmetovalec Angelo Rizzante; 84-letna gospodinja Francesca Persoglia vd. Gasparini; 72-letna gospodinja Teresa Simonini vd. Poli; 83-letna upokojenka Ana Do-ljak; 48-letna munija Egidia Cargnel; 71-letni upokojenec Aripino Contarino; 40-letni kmetovalec Lino Visintin; 80-letna gospodinja Caterina Podgornik pbr. Daxltobler.
POROČILI SO SE; risar Fu-rio Anibaldi in uradnica Fe-dora Forconi; mesar Ottavio Turus in gospodinja Iolanda Žigon; bančni uradnik Pietro Da Col in profesorica Maria-luisa Carloni.
OKLICI:	vrtnar Giuseppe
Troha in gospodinja Antonia Covaceuszach.
Mladinski nogometni turnir v Viarcggiu
Partizan in Milan finalista Roma in Fiorentina izločena
Partizan je z izvrstno igro navdušil številne gledalce
VIAREGGIO, 7. t- JI. mednarodni mladinski nogometni
turnir za »Pustni pokal 1959»
je vstopil v zaključno fazo, Po včerajšnjem počitku sta bili danes odigrani obe polfinalni tekmi, v katerih sta bila dosežena naslednja rezultata:
CARRARA: Partizan - Roma 4:1 (3:1)
PISA: Milan - Fiorentina 1:0 (0:0)
Finale med Partizanom in Milanom bo v Pisi v torek,
10. t. m.
PARTIZAN - ROMA 4:1
CARRARA, ,7. t-ahka in zaslužena zVftaga bčbgfdjske-ga Partizana pred številnimi gledalci. Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah:
Partizan: Miloradovič; Zovič, Jusufi; Mitič, Jovanovič, Miladinovič; Čebinac Z., Kovačevič, Cebinac S., Rede, Mi-ljatovič.
Roma: Di Domenico; Badia-
11, Renzetti; Cesarini, Marcuc-Ci, Amatucci; Leonardi, Ther-mes, Tasso, Tiberi, Lina.
Gole so dosegli: v prvem polčasu v 4’ Rede v 25’ Zovič avtogol, v 35’ Kovačevič, v 44’ Rede; v drugem polčasu v 40’ Kovačevič.
Igra Jugoslovanov je bila tehnično popolna in njihove akcije v prvem polčasu so bile plod zrele igre. Partizan si je zagotovil zmago s tremi lepimi goli, Roma pa je prišla do edinega gola z avtogolom Zoviča na strel Leo-nardija. V drugem polčasu se
je Partizan omejil v glavnem na čuvanje rezultata in je brez naprezanja dosegel še en gol 5’ pred koncem tekme.
MILAN - FIORENTINA 1:0
PISA, 7. — Milan si je zagotovil zmago z golom, ki ga je dosegel v 28’ drugega polčasa Balestra.
Milan: Ducati; Noletti, Treb-bi; Pelagalli, Salvadori, Tra-
5,llOis
n.
n
'Si
,vski roman iz življenja prodajalcev tasnikov
'O5*«'1!01 Cath»rino?» ga je vprašal Didier.
toied* ^mil Pascal. »Prava svinja! VI dva bi bila za
T' Je Risi pripeljal? Zatrdno vem, da je zvalila vse
Ce'h,JB.nisl pripeljal?
- 01 bila tu, si ne bi upala več.»
za 6as počakal, potem je dejal; k»i^ldier i me Je, naj te ubijem, da se te odkriza *
U takJJ« “čutil, da se vse maja. Je bila Catherine zmožna ga i NaiPrej ni hotel verjeti, potem se je vdal. Da. iw?yila Porabiti za to, da ubije njenega m oz. a, potem bi Ihogtl^jega. Misel se mu je spreletavala med tema dvema
bila lahko umorila starega, če se ni zanesla Jo-bl	8» bila suma, bi bilo nevarno, da jo takoj
<>*noihče	Pa	ne bi mogel vzpostaviti zveze med	njo in
h J1*1 žensko, ki ima hiSo v Passyju, in med brez-
8a	lepe*a dne n“H v kakSnMn 8	*
tj	Vn6SbanJa	so se mu vrtinfilft 1X1 glavl’ a ga	nobeno
, ^jedll.»ldl4». Je zajavkal, »vsega Je zmožna, kakor sem
m	Je	odgovoril	Pascal,	»misliš,	da	sl kaj
^ t°Ml !
^4ik!. kot korak proti njemu. Imelo ga je, da bl ga vzdignit b«* Je vV.mazano cunjo in ga čez ramo zalučal v vodo. , iijeic J*1}0 groza. Na višku obupa se mu je utrdil umski
? bi ^eia t nafteI en teh!«1 J*govor:
reč wveda, da me ubiješ, ker ne bl bilo več priče, f vala, ko mene ne bi bilo več. Lahko boš prlpo-boš hotel, nihče tl ne bo verjel. Obsojen boš
kot vlomilec, ki je umoril meščana, da ga oropa. Med teboj in njo ne bodo izbirali. A jaz lahko vse povem in tako bova dva.»
Pascal je pograbil vabo. Ustavil se je in razmišljal. Morda je pa res tako. Baba! Didier ga je gledal s pasjimi očmi in s štrlečimi ušesi: pravi pes, ki čepi na tleh in bevska, čeprav nikjer ni divjačine.
«Samo eno te reši, ali pa te zabrišem v vodo«, Je dejal, «da mi vse natanko poveš.«
Pascal mu je vrgel te besede kot kost, a je lagal. Saj morda ni nameraval lagati, a besede, ki jih je izgovarjal, niso bile v skladu z njegovo pravo mislijo. Vedel je, da ga bo ubil. Tako trdno je vedel, kakor je bil gotovo pri njegovem čevlju polž, ki ga je on zmečkal. A hotel Je prej vse zvedeti. Njegovo dejanje naj bo pravična kazen. Samo to je še rilo po njem, a sam ni vedel, zakaj je tako pomembno, potem ima že pravico tudi lagati, samo da doseže resnido. Takemu lopovu človek sme obljubiti, čeprav potem obljube ne drži. To opravičevanje ga je opajalo, da je pozabljal trenutno resničnost in celo samega Didiera. Ni mislil na smrt, ki Jo bo povzročil, pač pa Usto veljavno obljubo: »Povej mi vse, in odpuščeno ti bo«. Tudi njemu so dajali take obljube. Celo življenje mu je vsega obljubljalo, a nobene obljube ni držalo. Zakaj bi zdaj on ne smel biti varavec?
»Vse ti bom povedal,« Je zamrmral Didier in se čutil že rešenega. Policija, zapor, obsodba to je bilo šele v drugi vrsti. Za zdaj se je hotel ubraniti najhujšega.
Pascal je čakal. Prepričan je bil, da ga Didierovi Izgovori ne bodo prepričali, čakal je samo njegovega priznanja, da bi dobil pravico, Iznebiti se dvoma in hkrati Didiera samega.
A gabilo se mu je, prav telesno gabilo, ko je gledal Didiera pri svojih nogah, kako išče besed in spravlja na dan resnico kot izbljuvek.
»Hiša v Lotu, posestvo, Ana,« je začel, »vse sama pustolovščina. Vse si Je izmislila. Tudi mater, brata, zdravnika in norišnico. Moral sem se naučiti lekcije na pamet, da česa ne pogrešim. Takoj skraja mi je dejala: »Stvari se moraš lotiti > dveh delih: najprej mu boš pripovedoval vso zadevo, da te sprejme, da te skrije. Kazati se moraš, kakor da si pobegnil ln da ne misliš, ali te ne zasledujejo. In potem nekega dne rečeš, da sem prišla v Pariz. Potem pelješ dalje Poveš mu, da imam denar in da je ta denar tvoj, treba je samo iti ponj. Ni takega možakarja, ki bi se tega branil; lahek opra-
vek in brez nevarnosti«.»
Pascal se ni ganil. Nastajal je mrak in videti je bil kot temna nepremična skala. Z očmi ni izpustil Didierovega pogleda.
♦Prodajalce časnikov«, je nadaljeval Didier, »je poznala. Preden se Je poročila, je imela kiosk. Pripovedovala mi je: »Med njimi najdeš vsega, kar hočeš, treba je le izbrati.« Izbrala te je ona. Nekega dne te je videla pri Almskem mostu. Dejala ml je: »Ta je dovolj korenjaka, čisto lahko ubije človeka. Po obrazu kot nalašč za obtoženca, le oči so videti preveč iskrene. Verjel bo, kar boš hotel, če se ga boš le prav lotil.«
Didier Je pomolčal za trenutek. Zapoznela barka je plula po Seini in valovi, ki jih je delala, so šumeli in se pršili ob obali. Pascal si Je še zmeraj dvigal pred njim poln grožnje. A treba je bilo s pripovedovanjem dalje. Povzel je:
»Nekega dne me je poiskala. Očitala mi je, da zavlačujem. Sumila je, da te imam rad in da se zato obotavljam. Prijela me je, kakor le ona zna. Zmeraj sem jo moral ubogati, drugače zame ni bilo plačila.«
V duhu je videl Catherinine noge izpod kombineže, obrobljene s čipkami, čutil je toplino njenega telesa. Samo ta trenutek je bil iskren.
»Veliko mi je bilo do tega, veš.«
»Nobenega čvekanja! Nadaljuj! Zanimiv si mi,» je dejal strogo Pascal.
»No, peljal sem te do dvoriščne stavbe. Stari je bil ubit že malo prej, da ne bi bilo sitnosti, ko boš ti tam. Z električno svetilko, veš. Medtem ko sva bila v Ulici Marronniers, je ona zaklenila železna vrata na drugi strani. Jaz sem poklical policijo iz bližnje kavarne. Potem sem šel domov na Trg Saint-Charles. Moral sem čakati, da *e aretirajo, preden sem ji telefoniral. Sliši, rekla mi je: »Našli ga bodo na vrtu s tako vsoto denarja. Zapečaten bo. In nihče mu ne bo verjel, ko bo pripovedoval o Didieru.«
Premolknil je.
»Sicer mi ni ime Didier. Res da bi bili lahko zadevo preiskali.«
Ni mu bilo ime Didier! Ta nepomembna malenkost Je huje zadela Pascala kakor vse ostalo. Vse je bilo torej zlagano pri tem prijateljstvu, celo ime. A imel je še neko vprašanje:
»Pa takrat, ko si hotel skočiti v vodo?«
(Nadaljevanje sledi),
battoni; Balestra, Seregni, Barzaghi, Ferrario, Bellini.
Fiorentina: Albertosi: Kost-ner, Bagagli:	Magi, Ulvieri,
Baroncini; Simoni, DelTAnge-lo, Greatti, Casini II., Morosi.
Obe enastorici »ta predvedli hitro igro, vendar pa je posebno v drugem polčasu Fio-rentina igrala lepše in bolj«. Milan se je dobro branil, pomagala pa mu je tudj sreča, ko se je v 22’ odbila, žoga od notranje strani prečke v polje. Edini gol je dosegel Milan v . protinapadu« ■ Od . droga odbito žogo je prestregel Balestra in jo usmeril v mrežo. Sodnik je bil slab.
 «»-------
Španska reprezentanca že dokončno sestavljena
MADRID, 7.	— Selektor
španske nogometne reprezentance Manuel Meana je izjavil, da bo postava španske reprezentance za tekmo z Italijo 28. t. m. v Rimu uradno objavljena šele 16. febr. Meana je dodal, da je formacija že določena, da pa je ne objavi pred tekmami za državno prvenstvo 8. in 15. febr., da ne bi to vplivalo na nivo igre reprezentantov v okviru njihovih matičnih klubov.
5-članska komisija za nog. reprezentanco SZ
MOSKVA, 7. — Sestava in pripravljanje nogometne reprezentance SZ je bilo poverjeno komisiji, ki jo sestavljajo Boris Arkadijev, Mihail Ja-kuškin, Nikolaj Guljajev, Viktor Maslov in Aleksander Po-nomarjev. Imenovanje komisije potrjuje vest, da je bil bivši selektor Kačalin odstavljen zaradj poraza sovjetske enajstorice v Londonu.
Nova komisi]« bo morala zbrati 45 nogometašev izmed katerih bo po skrbni selekciji izbrana reprezentanca za nastope v novi sezoni.
na Norveškem 14. in 15! februarja. Italijo bosta zastopala Renato De Riva in Mario
Gios.
Danes v Trstu
NOGOMET CRDA - Gradese, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 14,30;
Cremcaffe - Aiello, diletanti, igrišče Ponziane ob 14,30;
Nabrežina - Fiumicello, diletanti, igrišče v Nabrežini ob 14,30.
KOŠARKA Stock-Levisslma Cantii, Prva serija, Športna palača na Montebellu ob 17,30;
Stock - Mantova, ženska A serija, Športna palača na Montebellu ob 16.;
Krožek trgovinske mor narice Olimpia - Hausbrandt, ženska B serija: telovadnica v Ul. della Valle ob 11,30.
ATLETIKA Kros (tek čez drn in strn) za začetnike, juniorje in seniorje. Deželno prvenstvo. Or ganizira Fidal. Otroško naselje na Opčinah ob 10.
RUGBY Rugby Trieste - Cus Trleste, prvenstvo «promozione». Igrišče pri Sv. Alojziju ob 14,15.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14., glavna dirka za «Premio degli Artisti«, lir 360.000; proga 1670 m. Dirka TOTI P.
Odgovorni urednik
STANISLAV RENKO Tiska tiskarski zavod ZTT . Trst
DRSANJE
OSLO, 7. — 45 tekmovalcev iz 14 držav se je prijavilo za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju, ki bo v Oslu
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 8. t. m. ob 16. uri Paramount barvni film;
Uollpoil ali smrt
Igrajo: DEAN MARTIN, JERRY LEWIS in ANITA EKBERG
predvaja danes S. t. m. z začetkom ob 15. uri Titanus barvni film:
l&ESSANDRA PftNARO
JVIARK) GtROTTV
i
UZZUREIU
R0SSH1A COMO« DE FILIPP0-D0MENIC0 MODUGNG IRENE TUNC - RICCARDO GARRONE • DOLORES PALUMB0 AUREU0FIERR0 ... MADELEINE FISCHER TINA PICA
V ponedeljek 9. t m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
TRST, nedelja 8. februarja 1959
Leto XV. . Št. 34 (4188)
PRIMORSKI DM1YM
Cena 30 Kr
Tel.: Trst 94-638, 93-808. 37-338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	11* MONTECCH1 «. I, II. H »d. — TELEFON »J-M» IN IMM — Po8t.nl predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2» —
Jjf; ?«„	Podruzmca GORICA: Ulica S. Pelllco t-II. - Tel 33-82 — OGLASI; od 8. do 1X30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338	—	CENE
OGLASOV:	Za	vsak mm višine v Sirim enega stolpca:	trgovski	80,	finančn«s.u	pravni	120,	osmrtnice	90	Hr.	—	MALI	OGLASI:	30	lir	beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1«» FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-71J/*1
Segni začne s posvetovanji šele jutri
Levica PSDI odloča danes o vstopu v PSI
Ali bo Segni res moral vključiti v svojo vlado tudi Pello in Scelbn? Levica Kil odločno proti enobarvni vladi «odprti na desno*, Katoliška akcija pa proti kakršnemu kuli odprtju na levo
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Pravijo, da bo Segni poskušal najprej sestaviti vlado levega centra, šele če mu ne bi uspelo, bo sestavil enobarvno demokristjansko vlado. Toda pravijo tudi — in to bo najbrž resnica — da je vodstvo KD predlagalo Gronchiju Segnijevo ime s pogojem, da bo v prihodnjo vlado vključil tudi Pello, Scel-
bo in Zolija, tako da bi imela desnica v bodočem ministrskem svetu odločilno težo. Doslej pa Segni pravzaprav še ni aačel z uradnimi posvetovanji. Izjavil je novinarjem, da bo to storil šele v ponedeljek, do tedaj
HfMItf lllllllllltlMIIItllltllllltllltHIMIMf lltlltllt
DANES
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — 21. kongres KP Sovjetske zveze je med drugimi	sklepi m	nalogami
postavil tudi naslednje naloge: razvoj demokracije, razvoj delovanja in iniciativ širokih množic,	razširitev	/unkcije
družbenih organizacij ter reševanje	državnih	vprašanj.
Kongres	je ugotovil, da je
glavna smer v razvoju socialistične demokracije pritegovanje vseh državljanov k sodelovanju in upravljanju gospodarskih in družbenih poslov, da je potrebno funkcije državnih	organov	postopoma
prenesti na družbene organizacije, da bi se na ta način razširile in utrdile osnove socialistične družbe in zagotovil razvoj socialistične demokracije. To so naloge, ki se praktično že leta izvajajo v Jugoslaviji. Kongres se je nadalje Izrekel za dosledno izvajanj« politike mirne koeksistence in za vsestransko sodelovanje z vsemi državam i, kar je že osnovno na'.elo jugoslovanske politike.
Toda kongres je istočasno, dosleden svoji ircformbirojev-ski logiki, našel, da »teorija in praksa jugoslovanskih voditeljev odstopa od načel delavskega razreda in mednarodne proletarske solidarnosti» (opomba:	ker se Jugoslavija
namreč noče vključiti v blok in ukloniti glave sovjetski dominaciji) in v isti sapi, v želji, da jih loči od vodstva, »izraža svoje prijateljske občutke do narodov Jugoslavije in do jugoslovanskih komunistov*. Na te poskuse vmešavanja v notranje zadeve narodov Jugoslavije, ki jib je obsodil zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve na zadnji tiskovni konferenci, nocojšnja sBorba* ugotavlja, da so narodi Jugoslavije, katerim tudi sedanji »kritiki» priznavujo delo in zasluge, edini poklicani, da razsodijo, ali je politika jugoslovanskega vodstva v skladu s pridobitvami ljudske revolucije in socializma.
»Borba* pobija trditve, tla jugoslovanski tisk zakriva pred narodi Jugoslavije delo 21. kongresa kot neutemeljene in tendenciozne, kajti dobro je znano, da je bila jugoslovanska javnost vedno obveščena o tem, kar je pomembnega za mednarodno delavsko gibanje, za družbeno političen razvoj Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav. »Borba* poudarja, da je jugoslovanski tisk svoj čas objavil tudi take dokumente, kot je resolucija Informbiroja in podobne mate-riale, s katerimi se je naravnost napadala Jugoslavija m Zveza komunistov Jugoslavije. medtem ko sovjetska javnost sploh ni — in kolikor je, je bila popolnoma napačno obvr-ščtna — o delu 7. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
»Borba* nadalje označuje kot smešno izjavo Hrnščevg, čef da so Jugoslovani »razdražljivo reagirali na delo 21. kongresa*. «Prepričani v pravilnost naše politike in resničnost načel, ki jih branimo, ugotavlja »Borba*, nimamo potrebe biti nervozni in razdražljivi. Na ponovno trditev llru-ščtva, da so si jugoslovanski »revizionisti* izmislili tieso-gltsje med Sovjetsko zvezo m Kitajsko in da so pri tem poklicali na pomoč kot pneo ameriškega senatorja Hum-phrega, ugotavlja Ust, da jugo slovanski tisk doslej m objavil ničesar o nesoglasjih med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. H* prvo podobno trditev Hru-ščeva je »Borba* samo ugotovila, da je svetovna javnost pričela razpravljati o nesoglasjih med Kitajsko in Sovjetsko zvezp po objavljenem racgir v6ru med Hruščevom in Hum-phregem, katerega trditev ni nihče doslej v Sovjetski zvezi zanikal.
V zvezi z ugotovitvijo kongresa, da bo Sovjetska zve-a stremela po sodelovanju z Jugoslavijo v zunanji politiki, »Borba* ugotavlja, da obtožbe na kongresu ne prispevajo k sodelovanju. »Kdor dejansko tčli sodelovanje s socialistično Jugoslavijo, zak'j učuje »Borba*, se mora zavedati, da lahko sodeluje samo z Jugoslavijo, kakršna je, in mora priznati njenim narodom vso pravico, da sami določajo svoje voditelje in svojo pot v graditvi socialističnih družbenih odnosov. Kdor tega ne upošteva, je na napačni potijr
B B.
pa bo vodil »privatne razgovore, ki ne zanimajo tiska*. Končno je dejal, da bo za
svoja uradna posvetovanja potreboval največ en dan :n pol To pomeni, da bo že v torek lahko dal odgovor Gronchiju ali bo lahko izpolnil zaupano mu nalogo in vlado končno tudi sestavil.
Doslej je Segni imel privatne razgovore najprej s Sara-gatom in z republikanskim voditeljem Realejem, nato pa z Rumorjem, Campillijem, Ta-vianijem in Andreottijem. Kaj mu je odgovoril Saragat, je bilo že vnaprej znano, saj je to zapisal tudi v svojem članku ki bo izšel jutri v glasilu PSDI, v katerem ponovno poudarja nujnost obnove vlade levega centra in se huduje na levičarje v svoji stranki, za katere pravi, da bi bila sramota, če bi se pridružili socialistični stranki. Saragat predvideva tudi pritisk na Se-gnija s strani Katoliške akcije in desnice.
Ni znano, kaj je Reale odgovoril Segniju. Trdi se pa, da je obljubil samo, da se bo njegovih pet republikanskih poslancev glasovanja vzdržalo.
Prav tako se ne ve. kaj so mu odgovorili in obljubili de-mokristjanski prvaki, s katerimi je doslej govoril; Zeld važno pa je, da je imel Saragat prav, ko je predvideval pritisk katoliške akcije. Škofovska komisija za vrhovno vodstvo katoliške akcije poudarja namreč v svoji izjavi da enostavno prepoveduje demokristjanom kakršno koli »odprtje na levo* in poziva vse katolike na enotnost, kar pomeni pač obrambo konservativnih interesov v državi.
Ravno narobe pa ravnajo demokristjani levičarji, ki so odločno proti enobarvni vladi, ki bi bila »odprta na desno*, ter poudfcrjajo, da bi'bilo nekaj takega v nasprotju s sklepi neapeljskega in tridentinskega kongresa krščanske demokracije. Na desnici ko-
mentirajo, da se levičarji pripravljajo s tem na demokrist-
janski kongres, ki bo v aprilu
v Florenci kot so se pripravljali za nekdanji kongres v Neaplju, ko so se borili proti enobarvni desničarski Pellovi vladi. Levičarji bi bili torej pripravljeni trpeti enobarvno Segnijevo vlado samo do kongresa.
Ncnnijevo mnenje o Segni-jevi nalogi pa je izraženo v članku, ki bo izšel jutri v »Avanti*: «Nova vlada je že pred rojstvom v znamenju maščevanja desnice in kanona koli bo njena formula (Cenlristična ali enobarvno-centristična) be ohranila značaj, ki izhaja Iz dogod-kov, iz katerih sc bo rodila.* Nenni poudarja, da PSI ne bo popuščala oportunizmu, toda »nikakor ne bo maksimalistič-no odlagala reševanja vpra-
šanj življenja in razvoja demokracije množic vse do velikega končnega revolucionarnega večera*.
Danes so se sestali levičarski prvaki v PSDI in sestavili osnuteik politične izjave o kateri bodo razpravljali jutri na vsedržavnem sestanku svoje struje. Navzoč je bil tudi Vigorelli. Njihove postojanke so zelo važne, ker razpolagajo z najmanj petimi glasovi, ki bj bili lahko odločilni za morebitno sestavo Segnijeve vlade levega centra. Njihovo zadržanje bo vplivalo na pet republikanskih glasov. Ali bodo izstopili iz PSDI in se v kratkem vključili v PSI? Ali pa bodo spremenili svojo strujo v samostojno skupino in s tem samo zapustili PSDI? Bolj verjetno je slednje. Socialdemokratsko vodstvo se bo sestalo v ponedeljek istočasno s parlamentarnimi skupinami. Demokrist-janski parlamentarci pa bodo imeli sestanek šele v torek ali sredo, ko bodo obravnavali vse tisto, kar bo do tedaj storil Segni.
Sestanek poslanske zbornice in senata, ki je bil napovedan za li. t. m., je bil preložen, ker bo dotlej še vedno trajalo posvetovanje za novo vlado. Zato se bo senat sestal šele 5. marca na skupni seji s poslansko zbornico da bi skupno izvolili sedem članov vrhovnega sodnega sveta.
A. P.
«»
Resolucija o Aleksandreti
KAIRO, 7. — Voditelji delegacij na afriško-azijski mladinski konferenci v Kairu so danes sprejeli resolucijo, ki poudarja, da je turško pristanišče Aleksandreta (Iskande-rum) »sestavni in neločljivi del Združene arabske republike*.
Resolucijo so predložile delegacije Bahreina
Iraka, Ku-vaita, Omana, Libanona in Jordanije in jo mora jutri odobriti še plenarna seja.
Malan umrl
CAPSTADT, 7. — Bivši južnoafriški ministrski predsednik Daniel Malan je danes u-mrl v starosti 84 let. Kakor je znano, je bil Malan vnet zagovornik politike rasne diskriminacije v Južni Afriki. Bil je predsednik vlade od leta 194fl do 1954. gledil mu je Johannes Strijdom, ki je u-mrl lansko leto. Preden se je posvetil politiki, je bil Malan protestantski duhovnik.
BEOGRAD, 7. — Včeraj je odpotovala v Varšavo delegacija jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo, ki bo skupno z zastopniki poljskega združenja za mednarodno pravo proučila aktualna vprašanja, katerih kodifikacija je na dnevnem redu skupščine Združenih narodov v prihodnjem letu. Poleg tega
se bodo razgovarjali o mednarodnih vprašanjih, o koeksistenci, nacionalizaciji in izkoriščanju vodnih tokov.
LAS VEGAS, '/. — Ameriška letalca Bob Timm in John Cook sta potolkla letalski rekord, s tem da sta ostala v zraku 65 dni. Prejšnji rekord je bil 50 dni. Letalca sta začela svoj poizkus 4. decembra lani. Uporabljala sta enomotor-no letalo vrste »Cessna 172».  «» .
BUENOS AIRES, 7. — Argentinski minister za delo Al-fredo AUende je odstopil, ker se ne strinja z uporabljanjem sile proti stavkajočim delavcem.
Jugoslovanski tisk
o procesu v Florenci
Upravičen je sum, da je bil proces pripravljen z vnaprej določenimi političnimi nameni
BEOGRAD, 7. — Jugoslovanski tisk spremlja z veliko pozornostjo proces proti bivšim pripadnikom partizanskega gibanja v Beneški Sloveniji. Tisk ugotavlja, da so na dosedanjih zaslišanjih mnoge priče zanikale svoje v preiskavi dane izjave. Poleg tega so priče potrdile kot svoje zapisnike, za katere je pozneje sodišče ugotovilo, da pripadajo drugim pričam. To dejstvo navaja na sum, ugotavlja jugoslovanski tisk, da je bil proces vnaprej pripravljen z določenimi političnimi nameni in da so bile pričam vsiljene izjave. Sodišče, Ugo-
tavlja jugoslovanski tisk, včeraj ni dovolilo obrambi postavljati podrobnih vprašanj, iz katerih bi se lahko videlo, kako je prišlo do prijave proti partizanom.
 «»------
MOSKVA, 7. — Moskovski radio javlja, da je Hruščev začel več dvostranskih razgovorov s komunističnimi voditelji drugih vzhodnoevropskih držav, ki so prišli v Moskvo na kongres KP SZ.
Najprej se je Hruščev raz-govarjal s Cuenlajem in kitajskimi delegati, zatem je sprejel člane romunske delegacije, severnokorejskega predstavnika Kirn Ir Sena in predsednika republike CSR Novot-nega.
Dullesovi razgovori v Bonnu
(Nadaljevanje s I. strani)
tlvne stranke v Glasgoivu izrekel upanje, da bo Mac Mil-lanov in njegov obisk v Moskvi dal spodbudo ženevskim razgovorom o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki so sedaj obtičali v slepi ulici. Pripomnil je, da bi bilo nemogoče u-činkovito nadzorstvo, če bi sprejeli sovjetsko tezo, ki zahteva soglasnost sklepov nadzornega odbora
V zvezi z izmenjavo not med zahodnimi državami in Sz o Nemčiji in Berlinu ter v zvezi z Mikojanovim obiskom v ZDA je Lloyd izjavil: «Reči moram, da imamo nekatere dvome glede namenov sovjetske vlade in glede stališč, ki so podlaga nekaterih njenih nedavnih dejanj in izjav*. Dodal je, da sta prav zaradi tega on in Mac Millan bila mnenja, da je prišel trenutek, ko so potrebni stiki s sovjetskimi voditelji. Pripomnil je, da bi britanski voditelji želeli govoriti v Moskvi med drugim tudi o evropski varnosti, o Nemčiji, Berlinu ter trgovin-
IIMIMIIIIIMIHIMIIIIIIinillllltlllllllllllllllllllllllllinilllllllllllMIIIIIItMIIINtllltlllllltHItlllllllMIIIIflllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllltllllMMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIinillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII
Junaški nastop alžirskih obtožencev no procesu	zurodi	ute
Dva obtoženca sta bila obsojena na smrt - Vsi so poudarili, da so nastopali kot alžirski vojaki, ki so s ponosom izvršili svojo dolžnost - Debre potuje danes v Alžir
PARIZ, 7.	—	Predsednik
francoske vlade Debre bo odpotoval jutri z letalom v Alžir na tridnevni obisk. V zadnjem času se je položaj v Alžiriji poslabšal in alžirska vojsika napada na številnih področjih.
že nekaj dni se v Parizu govori, da bo treba poslati v Alžirijo nove okrepitve. To opravičujejo s tem, da bo treba nadomestiti tiste vojake, ki bodo odslužili vojaški rok. Novi vpoklicani letniki pa pripadajo tistim letom, ko je bilo število rojstev za deset ali tudi dvajset odstotkov nižje od normalnega. Debre se bo razgovarjal z vrhovnim poveljnikom v Alžiriji, kako naj izpolnijo to praznino. Ker vlada ne misli vpoklicati drugih letnikov in tudi ne podaljšati vojaškega službenega roka, obstajata dve možnosti:	1.
smotrnejše uporabljanje sedanjega vojaštva; 2. vpoklic domačega prebivalstva pod o-rožje.
Poleg tega bo Debre v torek ustoličil vrhovni svet za gospodarski načrt o industrializaciji Alžirije, v okviru katerega bo potrebno naložiti velike kapitale. Toda tudi s tem v zvezi se poudarja, da je glavni pogoj pomirjenje v Alžiriji, ker bo drugače načrt doživel neuspeh, že več časa pa se vodi tiha polemika med tistimi, ki se zavzemajo za pomirjenje na podlagi pogajanj z Alžirci, in skrajneži, ki hočejo vojaško ureditev alžirskega vprašanja in nasprotujejo kakršni koli koncesiji. Gotovo pa je, da niti sedanje Debrejevo potovanje ne bo nič koristil*, ker Francija še ne kaže volje, da bi se zadeve lotila na edino pravilen na-
neodvis-
čin, ki je priznanje nost; Alžircem.
V Parizu se je danes končala razprava proti Alžircem, ki so svoj čas izvršili atentat na ministra za informacije Soustella. Dva obtoženca sta bila obsojena na smrt, eden na dosmrtno prisilno delo, trije pa na eno leto zapora.
Obtoženci, ki so vsi zelo mladi, so sprejeli razsodbo, ne da bi trenili z očesom. Še preden se je sodni zbor umaknil na posvetovanje, so vsi kot en mož vstali jn izjavili, da so alžirski vojaki, da so s ponosom izvršili svojo dolžnost kot vojaki. Obtoženec Cherroii* je dodal: «Od leta 1830 živimo v suženjstvu. Alžirsko ljudstvo je bilo prisiljeno boriti s«, da spet najde svoje dostojanstvo. Jaz, ki sem pacifist, sem moral postati vojak in kot tak nastopiti.*
Nocojšnja obsodba vojaškega sodišča bo vsekaikor imela velik odmev v Alžiriji, kjer bodo sicer na eni strani francoski kolonialisti zadovoljni, toda z alžirske strani bo nedvomno prišel odločen odgovor z upravičenimi represalijami. To je poudaril tudi^ branilec advokat Verges, k! je sodnemu zboru izjavil v zadnjem poizkusu, da bi rešil življenje obtožencem:	»Raz-
sodba, ki jo boste čez nekaj časa izrekli, bo poglavitne važnosti za prihodnost fran-cosko-alžirskih odnosov.*
Prav tako Igakor advokat Verges, so tudi drugi člani obrambnega zbora poudarjali, da na atentatorje Soustella ne smejo gledati kot na posamezne teroriste, pač pa kot na vojaike, ki izvršujejo višje ukaze in jih pri tem vodi po-illtični smoter., »C« so skušali
umoriti Soustella, je izjavil alžirski advokat Ben Abdala, je to zaradi tega, ker imajo Alžirci Soustella za odgovornega za sedanjo vojno in za kruto zatiranje v Alžiriji.*
Aref obsojen na smrt
BAGDAD, V. — Bagdadski radib je sporočil da je bil bivši ministrski podpredsednik v iraški vladi polk. Aref obsojen na smrt v zvezi z obtožbo, da je skušal umoriti predsednika vlade Kasema. Oproščen pa je bil v zvezi z obtožbo, da je koval zaroto proti varnosti Iraka.
Vojaško sodišče je priporočalo pomilostitev za Arefa zaradi vloge, ki jo je imel pri
julijski revoluciji. Se pred obsodbo je Aref ponovno izjavil, da je nedolžen in je priznal Kasema za voditelja Iraka in oboroženih sil.
Bagdadski radio je tudi izjavil, da je bilo z vladnim dekretom imenovanih osem novih ministrov, ker je šest ministrov v sedanji vladi odstopilo.
Potopljena ladja
BELFAST, 7. — Vzhodno od irske obale se je danes zjutraj potopila francoska ribiška ladja «Mary Brigitte*. na kateri je bilo 21 članov posadke. Domnevajo, da je ladja zadela ob skalo. Pri iskanju so do sedaj našli pet tru-
ski in kulturni izmenjavi.
Minister je zatem izjavil, da njegovo in Mac Millanovo potovanje ne bo potovanje «o-polnomočencev, ki jim je poverjena neka posebna naloga za račun skupine držav*. «Ne odhajamo v Moskvo, da bi se pogajali. Vendar bomo zastopali nekatere ideje v mednarodni politiki*.
Zatem je Lloyd izjavil, da bi povečanje stikov med Vzhodom in Zahodom nedvomno pripomoglo, da se poruši «zid sumov in nezaupanja, ki loči oba bloka*. Izjavil je tudi, da bo skušal skupno z Mac Millanom dopovedati v Moskvi, da Velika Britanija želi mir, ker bi v primeru novih vojn bila Anglija skrajno ranljiva ter jo zaradi tega zanima mir nič manj kakor vsako drugo državo v svetu.
V londonskih političnih krogih menijo, da bi sklenitev načelnega gospodarskega sporazuma, ki bi odprl pot specifičnim pogodbam, kakor je pogodba, ki je bila sklenjena pred nekaj meseci za angleško dobavo celotne tovarne pnevmatikov Sovjetski zvezi, bila najvidnejši uspeh potovanja v času, ko med angleškimi volivci prevladujejo gospodarska vprašanja pred političnimi.
Ce bi moskovski razgovori pripravili tla za združitev nevtralizirane Nemčije — nasprotno kakor v Washingtonu, so v Londonu na to vedno gledali s prikrito simpatijo — bi to hkrati omogočilo odcepitev Nemčije od kontinentalnega gospodarskega bloka in bi vrnilo Veliki Britaniji prednost na evroDskih tržiščih.
Va2nost, ki Jo v Angliji pripisujejo morebitni razširitvi trgovinskih odnosov s Sovjetsko zvezo, kaže tudi vztrajnost, s katero tudi laburistična stranka poudarja potrebo, da se odstranijo politične o-vire za razvoj te trgovine Nocoj se je zvedelo, da bo v četrtek poslanec Zilliacus predlagal, naj vlada «zaradi težav v zvezi s skupnim evropskim tržiščem in s potrebo trgovinskega razmaha išče možnost, da doseže sporazum D evropskem trgovinskem sodelovanju na podlagi perspektiv, ki jih je prikazala sovjetska vlada v gospodarski komisiji za Evropo leta 1956 in 1957».
sovjetskim staljjjeJ o glasovanju v odboru.
v zvezi s
nadzorovali izvajanje spat ■ ma o prekinitvi jedrskH> ( izkusov. SZ vztraja na » lu soglasnosti, ki vsebuje k vico veta za tri velike a ve, vsakikrat ko je ,. ;■ sprejeti sklepe o teme J vprašanjih.
Sovjetska izjava o ženevski konferenci
MOSKVA, 7.	—	Agencija
pel in več kosov razbite ladje. I Tass je objavila danes izjavo
•MMIIUIItMlMIIIIMIMItttHMtMlilMHimiiHIlllltitiMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIItllimillllllMIlimillllMIIIItllltllllllllllUIIIIIIIIIIHIIIIItllllltllllllllMtitll
«Dobro in naglo naprednjejo» grško-tnrška pogajanja o Cipru
ZUERICH, 7. — Grški in turški zunanji minister sta se danes zjutraj razgovarjala tri ure in pol. Grški poslanik v Ankari, ki je sedaj v Zue-richu, je izjavil, da razgovori »dobro in naglo napredujejo*. Dodal je, da sta zunanja ministra začela pripravljati poročilo za svoje ministrska predsednika.
Na vprašanje časnikarjev, a-li je blizu sporazum, je turški zunanji minister izjavil: »Upam*. Sinoči so poklicali v Zuerich turškega poslan ka v
Londonu in prav tako je prišel v to mesto tudi turški poslanik v Beogradu.
Zunanja ministra Averof in Zorlu sta se' ponovno sestala popoldne. Navzoča sta bila po dva strokovnjaka vsake delegacije. Razgovor je trajal tri ure. Menderes in Karamanlis pa se danes nista sestaia in se ne ve, ali se bosta sestala jutri.
Zdi se, da so pri pogajanjih še vedno nekatere ovire, zlasti kar se tiče jamstev, ki jih zahteva Turčija za svojo
manjšino na Cipru v okviru avtonomnega Cipra. Ob pomanjkanju sporazuma glede lega bodo baje skušali najti rešitev z ustanovitvijo konfederalne republike, ki bi napravila iz Cipra dvoglavno državo, kjer bi vsaka od obeh etničnih skupin imela lastno vlado in lastni parlament. V tem primeru bi se morali sporazumeti o vlogi, ki bi jo imela Velika Britanija pri koordiniranju celotne uprave o-toka Prav tako je še nerešeno vprašanje vojaških oporišč.
V tej izjavi, ki P°^jjkr
govor na sporočilo ga državnega departma] ^ 24. januarja, pripominJ vjetska vlada, da bi ... ^
lahko odločal o vprašanj
se tičejo postopka, z
Sovjetska * zavzem*:
ttfi
no večino, obtožuje ZDA, da stališče, ki »dejansko ° x goča sporazum za Pr'e T-;a*i jedrskih poizkusov*. „ pripominja, da zun le še nobenega jasnega
vora, ali so pripravljene .( vedno ustaviti jedrska "Tl
kuse. Sovjetska zveza J ^ razložila svoj načrt,. * ^
tiče sistema glasovanja. A pogodba bi lahko d g vprašanja, za katere » ,jr potreben sporazum tre vrjii
drskih* držav. Izjava —- ^ nato ameriško zahtevo, ^ bi smel biti zaposlen P
zorstvenih postajah v ski zvgzi »niti en ‘ v|r državljan*. «Ce amerisk
da res želi sporazum
vitvi poizkusov, za
ključuje
java, ne sme vsiljevati .* tj
k'.j
ga načina nadzorstva, - g
postavilo SZ v slabsi ^ v odnosu do ZDA in nj zaveznikov.*
Gospodarski snor med SZ in
- Hruš74
MOSKVA, 7.
Čuenlaj rta podpisala sporazum o nadaljnje voju gospodarskega sf!‘ -
nia med obema drJ,rUin Sporazum določa med d jj da bo Sovjetska zveza Kitajski kredit 5 mihJ3 g tek: ljev v oikviru pogodbe a jfl nični pomoči med °b ■ žavama.
Kakor poroča a^er^'^a ^
določa novi sporazum, jjfif
novi spora*«—v.: fla. do na Kitaiskem zgra jjst? j gih 78 velikih inOd*‘(>?
elektrik
kompleksov in ‘vez» r central. Sovjetska
zve*” .<
poskrbela za vse Pr*Prarazpki načrte ter bo dala n jrfl
lago začetno opremo
cialni material. SZ	[n,
la na Kitajsko tudi P j V
število strokovnjakov, {Vj|
do pomagali pri Sr podjjS opremi	omenjenihi	r jjl
ter skrbeli, da za* Jjpja« vati. Kitajska bo to vala, s tem da bo Sovjetski zvezi bla £	t tv,
določajo sedaj
vdjavDt
vinski sporazumi^_rn^g50 ^
državama. Od leta vezi
tajski v obliki pomojh
Sovjetska zVC^^faiB 1
goročnih kreditov milijardi 455 milu
skiiP
Jjev-	.	vjj»,	'
Moskovski radio
O
je Hruščev priredil °^0ftt^
su gospodarskega
sprejem v Kremlju
na
kitajski delegaciji
so se ski vod
sprejemu sta go in Cuenlaj.
 «»
SP*? e?
udeležili	.j(l
oditelji in h].1" Bfu
vorila
A
’■ -■ Ti*i
MOSKVA, -	p,-,,
da bo predsednik y0t<P
vrhovnega sovjeta ,{list)> odpotoval konec Indijo.	J
iiiiiiiiin"1 "
   -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------      n.....................................................................1111111111..........imun........................................................    111.......... rfj
plomatskih Prwrarvjffa {'j govorih so predsed ^ j . in turške vlade	C	1
(Nadaljevanje z 2. »trani)
Reakcija na popačilo je bila takojšnja. Glasnik Bele hiše je izjavil, da bi predsednik Kisenhovoer odpotoval na obisk v Moskvo, če bi prihodnji dogodki pokazali, da bi bil tak obisk koristen za mir. Dodal je, da predsedniku Eisen-houierju niso izročiti uradnega poziva in da je bilo povabilo omenjeno na zaklju.nem zasedanju XXI. kongresa.
Isti predstavnik je dalje izjavil, da amenžna vlada za luk obisk nima pripravljenih še nobeiuh uacrttiv, pripomnil pa je da je Hruščev hkroli s povabilom za obisk izrekel na račun ZDA tudi precej žaljivih pr.pomb. »Ce. predsednik Hruščev zares zeli, da bt Eisenhotoer obiskal Sovjetsko zvezo, potem je čudno, da je to željo izrazil v takšnih okoliščinah,* je dejal predstavnik stele hiše.
Konservativni »Dailg Tele-grapli* iz Londona pa piše, da je povubilo llruščeva Eisen-houierju povzročilo o britanskih parlamentarnih krogih nezadovoljstvo, ker je prišlo neposredno, preden to objavili da bo Mac millan uradu p obiskal Moskvo. Britanski parlamentarni krogi razlagajo povabilo Eisenhotverju ne kot so. vjetsko željo, da se razširijo otebni stiki med državniki Vzhoda m Zahoda, marveč kot željo, da se razgovor 1 o ureditvi mednarodnega položaju omejijo na dve »supervelesih*. List dodaja, da »e nezadovoljstvo nad obiskom enepu po navadi izraža tako, da se takoj povabi v hišo drtigi gost, kar je po mnenju lista zadeva 2 Macmiltanum tu Jši.iei iho jem kot drugim gostom.
lUliji
V preteklem tednu s« je
marsikaj zgodilo, kar je še bolj osvetlilo italijanska notranje politična razmer«. Lah-
ko se tudi reče, da se je marsikje kaj razgibalo in zamajalo, čeprav še ni pričakovati, da bi se kaj zrušilo in bi se začelo postavljati kaj novega.
Sredi vladne krize je odsto-pivši	ministrski predsednik
Fanfani pustil še mesto tajnika KD. Tega gotovo ni napravil, ker bi se bil kar tako slučajno naveličal odgovornega mesta, kač pa mu je poslalo jasno, da je v stranki izgubil	mnogo zaslombe celo
tam, kjer jo je ves čas imel. Tako	imenovani veljaki —
Scelba, Pella in Andreotti — pa so neprikrito zahtevali, naj se umakne. Sicer je Fanfani-jev pgložaj postal res nevzdržen; če ni mogel zbrati vse Stranke za podporo svoje vtu-de, potem je zelo verjetno da ne bi bilo popolnega soglasja tudi tedaj, če bi ostal na vodstvu stranke; ali se vlada ne bi ozirala na mnenje vodstva stranke ali pa bi tvegala nevarnost, da bi zopet imela proti sebi «proste strelce*.
Čeprav se KD kljub svojim notranjim nesoglasjem vendar še drži skupaj (in je najbrž preveč optimistično misliti, da te ne bi še dolgo ohranila vsaj formalno enotna), se pa vendar posledice teh nesoglasij čutijo tudi izven stranke same. To se je pokazalo med vladno krizo, ko je moral predsednik repuljlike priznati, da ni dobil od stranke nikakih programskih šmarnic za prihodnjo vlado. (Gronchi sicer m imenoval KD, je pa jasno, da je nanjo mislil, saj j c KD stranka, ki se pri sedanji parlamentarni sestavi ne more u-braniti vladne odgovornosti in je prav ona poklicana. da vlado sestavlja.) Največ,' kar so znali predstavniki večinske stranke predsedniku republike pri posvetovanjih povedati, je bilo v bistvu to, da so mu Izrazili med katerimi imeni naj iziira prihodnjega vladnega predsednika in koga ne marajo za to mesto.
Po vseh teh dejstvih se je predsednik republike odločil
za posebno potezo, o katere u-mestnosti se lahko tudi diskutira. Po' desetih dneh vladne krize je sporočil, da ostavke ne sprejme in naj se Fanfani s svojo vlado spet predstavi parlamentu in zahteva glasovanje o zaupnici. To svojo odločitev je Gronchi opiral prav na dejstvo, da med posvetovanji ni nič pametnega zvedel, in pa na to, da je Fanfa-ni odstopil, ne da bi ga bil vrgel parlament. Lahko se pa vendar reče, da je bil odstop Fanfanija normalen. Predsednik vlade je videl da je njegov položaj v parlamentu težak, skoraj nemogoč, in obstoj njegove vlade je visel na niti. Fanfani ni mogel več računati niti na podporo vse svoje stranke: pri tem si je pa s tem, ko ni hotel izvajati programa, ki ga je ob nastopu vlade obljubil, zapravil tudi podporo tam, kjer bi lahko nanjo računal. Pri vsem tem čakati na trenutek, ko bt parlament vladi izglasoval nezaupnico, je končno skoraj stvar okusa: so vladni predsedniki, ki se oklepajo svojega stolčka do zadnjega, nekaterim je pa dovolj, ko vidijo da niso več zaželeni.
7 dni v svetu
Sklep predsednika republike,' naj sc Fanfani spet predstavi parlamentu in zahteva zaupnico, je povzročil nemajhno senzacijo. Fanfani se je pa najprej napravil nedosegljiv; ko so ga drugi dan časnikarji vprašali, kje je bil, da ga ni mogel nihče iztakniti, je odgovoril, da je bil tam, kjer lahko človek v tišini premišljuje. Ko je končno prišel h Gron-shiju, si je najprej izgovoril še dan časa za premislek, /n še enkrat se je obrnil na svoje glavne nasprotnike Scelbo in rello, in ko se je spet znašel pred njihovimi nesprejemljivimi pogoji, se je odločil da bo pri demisiji pztrajal. To je tudi Gronchiju sporočil. Končno ni ni kakega zakona, ki bi koga lahko prisilil, da mora biti minist.ski predsednik, če noče več biti.
Predsednik republike se je tedaj začel ponovno posvetovati, čeprav bolj na hitro, in odločil se je, du poveri sestavo nove vlade Segni ju. Kaj bo napravil bivši ministrski predsednik ter dosedanji podpredsednik in vojni minister, se še zagotovo ne ve. Mislil je najprej da bi sestavil vlado KD, PSDI in PRI toda republikanci ne Kažejo volje za vstop v vlado. Največ, kar lahko obljubijo, je po nekaterih njihovih izjavah to, da ne bi glasovali proti. Ce v troje ne g/e, pa bo Segni mogoče posegel po enobarvnem sistemu. V njegovo vlado bi vstopili predstavniki vseh struj, tudi Scelba, Pella in Gonella. Toda kje naj taka vlada išče podporo. Izključeno, da bi jo dobila na levici; za socialdemokrate ni gotovo, verjetno pa je, da bt nekateri glasovali proti. Podporo od zunaj bi mogoče nudili liberalci ter nato f« monarhisti končho pa lahko tudi misovci. Nastane pa zopet vprašanje, kako bo levica v KD zadovoljna z desničarsko podporo.
Prajkoslej se bo morala vendar KD nekoliko bolj jasno izreči ali računa na pomot z desne ah z leve. Sev -Ju bo morala pri tem tvegati, da bo kak njen del odletel bodisi v prvem bodisi v drugem prime. ru, ker je razumljivo, da sc njena desnica ne bo hotela naslanjati na parlamentarno Ic-vicp, n, pr. na Nenntja, kot se njena levica najbrž ne bo mogla sprijazniti s podporo kakih rnisovcev.
Toda če je taka razjasnitev v KD vendarle še pesem bodočnosti, pa j« mnogo bolj aktualen razcep v PSDI. Del stranke in tudi njenih poslancev je že odločen, da se
pridruži PSI. Temu zgledu jih bo verjetno potem še nekaj sledilo, medtem ko bo Sim >vi-»ijeva desnica še naprej »branila PSDI*.
<Bencška četa»
Se en teden — pravzaprav štirje dnevi — nadaljnjega zasliševanja prič v procesu proti tako imenovani imaginarni »beneški čeli* je še bolj razkril nesmisel tega procesu. Ze sama snov obtožnice dokazuje, kako je ves proces napravljen z določenim namenom, ki je popolnoma v op reki z dejstvom, da je Italija država, ki je v svoji sedanji obliki nastala po uporniškem, osvobodilnem gibanju. Proces o Florenci pa daje vtis, kot da so bili ves čas državotvorni elementi tisti, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem, ki so državo tedaj že dejansko prodali in dopuščali da se vključuje v nemški rajli. Ti ljudje namreč danes nastopajo kot obteiilne priče, medtem ko so na zatožni klopi ljudje, ki so stavili svoje življenje v nevarnost za zmago protifašističnih sil.
Razen tega pa se popolnoma zanemarjajo čisto določeni sklepi mirovne pogodbe, po katerih je ves ta proces sploh nedopusten. Prav lahko se potem obtoženci sprašujejo, zakaj po vseh sodiščih piše, du je »zakon enak za vse*.
Kot že prej, se je tudi ta teden videlo, da se obtožnica pogosto oslanja na tako šibke in juridično nedopustne osnove, da bi moralo sodišče ie davno ves postopek ukiniti. Kolikokrat se je že izkazalo, da so obtožbe obremenilnih prič tako ničeve, da se o njih
ne izplača niti govoriti. Toda kolikokrat smo tudi videli, da priče pripovedujejo stvari za katere one sploh nič ne vedo same, temveč le to, kar so od drugih slišale. (V nekaterih državah je tako pričanje nedopustno in neveljavno.) Seveda prihaja človek vedno bolj do prepričanju, da je namen tega procesa sramotitev partizanskega gibanja in pa — kot je bilo .že na odgovornih mestih poudarjeno — kaljenje dobrih odnosov med sosed nima državama. Vprašanje pa je, komu to koristi.
Jugoslovanski odgovor na sovjetsko noto
Jugoslovanska vlada je pretekli teden odgovorila na sovjetsko noto, s katero se predlaga sklenitev mirovne pogodbe za Nemčijo. V glavnem poudarja odgovor, da ima vlada Jugoslavije sovjetske predloge za pozitivno pobudo in koristen prispevek za konstruktivno ureditev nemškega vprašanja.
Spričo nujnosti, da se nemškemu narodu omogoči, da doseže svojo suverenost, neodvisnost in združitev, jugoslovanska vlada meni da je treba to storiti na tak način, ki bo hkrati zagotovil pravice nemškega naroda in življenjske koristi evropskih narodov. Vsak poizkus, da bi dosegli nemško združitev z vsiljevanjem notranjega reda enega dela Nemčije drugemu, bi rodil samo hude posledice. Zato j« združitev mogoča s pogajanji in postopno. Najbolj realno jo je iskati na federalni, konfederalni ali podobni demokratični podlagi. Proces združenja Nemčije bi se lahko uspešno razvijal, če bi zajel predvsem tista torišča, kjer so realni pogoji in možnosti, t. j. gospodarsko, tehnično, kulturno 111 socialno
Vsekakor bi nesodelovanje Nemčije v vojaških blokih po-
menilo bistven, pogoj na poti k obnovi in okrepitvi evropske varnosti. Ce se bo vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo obravnavalo in odločalo v perspektivi postopne pomiritve blokovskih nasprotij, ne pa njihove zaostritve in če bodo vsi zainteresirani pokazali ustrezno voljo, bo mogoče v kratkem doseči sklc-niev mirovne pogodbe z Nemčijo.
Ciper
Na Cipru vlada že več časa premirje. To pa v zvezi z diplomatskimi pogajanji ki so se začela neposredno v ed Grčijo in Turčijo v smislu resolucije OZN, ki priporoča neposredna pogajanju za ureditev spora v skladu z listino te organizacije. Po dolgih di-
nja ministra odpoj rich, kjer so zaceli »t j še razgovore	o "n	id' J
ve na Cipru.	Kaks	p^,
bo obveljala,	n: ,n	a je J
videvati. Vsekakor
no, da so se Turkj^IitJ^
SVOJ l
zahtevi po
toka in tudi Grki » privolili v nek Ce se bodo
grško-turških	j,.
načelno sporazii
ne.ie prišlo dr faz0in grškimi, turšktm , iftš J
mi predstavniki, Prt (UjiJ š|
’ I’	1
do verjetno povabil^-V stavnike ciprskih	R J
stavnike cip;, i* pff*. Turkov. Za sedaj - J č
zgodaj govoriti o uožej^,t/
renči, vendar pfl flfii 0 grški in turški st
,
Cicio MELlt m
sec februar,
7 500 Ur otr5jg* -jenska in rv vjeml lt|»J kompletna * ln Pj p? mestnimi de > 'za vf 13.500 lir *
lMa 50
TRST — UL.
ZahtevaJ*e
Tvrdka L OR E
TRST. UL S tel. 24-245
Ul
kjer dobit*
vse n °.gsA fjt Uvaža:
m zenska. »J^i p'1
OBIŠČITE NAS I
DANIA *
nami	y6-	.
LAMBRETE. j MOTORJE,	g It
vse po i*reo
cenah.