Izhaja razen nedelj in praznikov —— vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnine proste. ===== JpiSiiSt flritt Glasile u m spe.....■ en oh tifii stran te Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2’50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Stev. 110, V Ljubljani, četrtek dne 22, novembra 1917. Leto I. Povod nove ruske revolucije. Švicarski list »Baseler Nationalzeiitung« prinaša članek pod gorenjim naslovom, ki ga je spisal voditelj sedanje ruske revolucije Ljenjin. Clanekje bil napisal Ljenjin dva dni pred revolucijo boljševikov in je tudi še danes zanimiv. Švicarski list je dobil Ljenjimov članek po posredovanju nekega »sela ruske revolucije« in se glasi: Ruska-revolucija je prišla na križpotje. V 'poljedelski deželi z revolucionarno republikansko vlado se pripravlja sedaj upor kmetov, ki ga podpirajo- socialno revolucionarne stranke in menjšeVikii. Ni še tako dolgo, ko je imela vlada malomeščanstvo za seboj. Da pa jo sedaj zapušča, to nas boljševike ne preseneča, kajti vedno smo trdili, da se mora izjaloviti politika koalicije z buržvazijo, politika imperialistične vojne in kapitalistov. V Rusiji je poleg vlade delavskega sovjeta še vlada kapitalistov in junkenjev. Zato ni prav ■nič čudnega, da nastaja kmetski upor, da se •razširja kot posledica vojne, saj je beda, ki jo povzroča nadaljevanje imperialistične vojne nied ljudstvom, brezmejna. Celo nasprotniki boljševikov, voditelji oiioieline stranke socialnih revolucionarjev, ki sicer še vedno podpi-rajo koalicijo, so ugotovili pred nekaj dnevi v svojem glasilu »Dieto Naroda«, da ni vlada storila sedem mesecev po resoluciji še skoraj nic za izboljšanje položaja kmetov. Označujejo Kerjenskega in njegove ministre za politike siolipinovegfi značaja. Ta izjava nasprotnikov 'bodjševikov dokazuje najboljše, da se ni sesula le koalicijska politika, temveč potrjuje tudi d^sfevG, da je prišla ruska revolucija na Križišče. Upor kmetov je naperjen proti socialno revolucionarni vladi Kerjenskega, proti meinjševiitkioim Nitoitiinu in Gvozdjevu itn proti ‘d rugim ministrom, ki so poid vipl i v oni kaipiita- 1 is tov in junkerjev. Da je ruska revolucija v stanju težke krize, zrele za rešitev, tega ne dokazuje le kmečki upor, temveč še drugi znaki potrjujejo to. . Roleg kmečkega vprašanja je za notranje Politično življenje Rusije, zlasti za malomeščanstvo, nacionalno vprašanje prav velike važnosti. Kerjenskega vlada je odpoklicala -revolucionarne anmaide s Finskega, da podpira reakcionarno butržviazioo. V Ukrajini se minože splošni konflikti kakor tudi speoielm spori med ukrajinskimi polki in vlado. Finski poliki im baltiško brodovue so se popolnoma odcepili od vlade Kerjenskega. Iz nedavno objavljenega iraporta vlade je razvidno, da sio vojaki na fronti razdraženi in da ni mogoče sprejeti nobene garancije več za ohranitev miru in reda med njimi Končno je treba spomniti še na glasovanje v Mioiskvi, kjer je glasovalo od 17.000 vojakov 14.000 za boljševike. Sploh je to glasovanje za okrožna zborovanja najboljši dokaz, ^kako se je! obrnilo splošno razpoloženje. Splošno^ znan o je, da je Moskva rrmoigio bolj n^lomešoanska nego Petrograd. Proletariat v Mostovi je vedno v ozki zvezi s krneti. Značilno je, da so padli glasovi za socialne revo-ucionanje in menjševike v Mostovi od 70 odstotkov v juliju na 19 odstotkov "v oktobru. c!*tQvi za kadete so narasli od 17 na 30 od-f' a sa ostali, v manjšini. »Ruskija Vje- ?zatrJ;Ujetjo, da je padlo število glasov za če se računa absolutno. Razpo- lagah so namreč prej s 67.000 glasovi, a Sedaj ie se s o_. ■ • boljševiki so pomnožili svoje glasove od 34.000 na 82.000. Dobili so 47 od-stotkov vseh glasov. B;rezdviomno je, da imajo po-jijiseiViiikii skupc j s socialno revolucionarno levico večino v e avakem in vojaškem so-vjeitii in tudi v armad m p0 v;sej- deželi. K dokazom, ki nimajo ie simptomatične važnosti, temveč i-mauo resnobno važnost, lehtoo 'prištevamo tudi to, da je prišla armada'tramvajskih in poštnih uradnikov, ki igrajo v političnem življenju Rusije zelo važno vlogo, v 'Oster konflikt z vlado. Celo uienjševitoi med njimi imenujejo ministre iz kabineta Kerjenskega »stolipiniske prikaze«. ^ Ce bi še nadalje prenašali vlado Kerjenskega, bi smatrali boljševiki to za izdajstvo Proletarske stvari, za propast revolucije. Kriza se bliža svojej rešitvi. Vsa bodočnost ruske revolucije je na tehtnici in z njo 1' i. 'točnost obče mednarodne proletarske ^Cp P? demokratične revolucijc. Rečem zato -e enkrat: Kriza sc bliža svojej rešitvi. Politični pregled. -= Kianjskl dežeini glavar dr. Šušteršič in Jugoslovanski klub, v včerajšnjem »Slovencu« pnobcujejt vuimjčvkii kleriikalnii državni po-s anci (Fr. Demšar, jos_ Gostinčar, lan e z Hladnik, bvgen Jarc, josjp vitez Pomnik in dr. Lovro Pogačnik) dve izjavi, v katerih pojasnjujejo izstop diu Šušteršiča iz kluba in vo-•htve v delegacije, /e majniika meseca, pravi 'izjava, se je odločila večina slov. državnih poslancev za to, da voli za kranjskega delegata predsednika kluba dra. Korošca, ki je vodil vsa posvetovanja že ob ustanovitvi kluba s Posameznimi narodnostmi in z vlado. Ker je • Šušteršič nastopil pot javnosti, morajo po- NAPREJ, it, j iq 22. novembra 1917. sl anci objaviti tudi opravlčbo. Dr. Šušteršič je bil 15 let delegat. Ker izjavlja sedaj javno, da ne zaupa načelstvu in članom'kluba, izjavljajo tudi poslanci, da dr. Šušteršič iz tehtnih vzrokov že več časa ne uživa zaupanja, da bi mu poverili zastopstvo v delegacijah v tako važnem trenutku. Jugoslovanski tolub utemeljuje v posebni izjavi izvolitev delegata dra. Korošca. Poleg tega protestirajo zgoraj omenjeni poslanci kranjski proti sklicanju seje^ izvršilnega odbora v s v ©ji drugi izjavi, češ, da so državni poslanci zaposleni v državnem zboru in se zaraditega ne morejo udeležiti v Ljubljani današnje seje izvršilnega odbora S. L. S. Poslanci pravijo, da je njih navzočnost na taki seji nujno potrebna, a to ni mogoče, ker so v državnem zboru na dnevnem redu važna vprašanja aproivizacije, rekviziicje in nagodbe z Ogrsko. Pravi pregled v politiki morejo imeti tudi le poslanci, ki so obenem odgovorni«.^ V izjavi dalje naglašajo, da se je dr. Šušteršič že dalje časa odtegoval delu. Odklanjal je izvolitev v odseke in v parlamentarno komisijo. — S temi izjavami in z izjavami dra. Šušteršiča Je bistvo deželnega glavarja kranjskega temeljito označeno. Iz vseh dogodkov je razvidno, da je dr. Šušteršič pogorel s svojo osebno politiko v krogu svojih tovarišev, iz odločnega maisto-pa tega moža pa se da sklepati, da je dr. Šušteršič zagovarjal na merodajnih mestih popolnoma drugačno politiko, ki jo skuša sedaj ' z vratolomnimi eksperimenti nav mi ti na pota svojih idealov. Toda korak za korakom, mu gine še tisto zaupanje, ki ga je imel med svojimi pristaši. Vse preveva duh demokratizma, ki se mu bo moral ukloniti tudi ta plebejski a-ristekrat in pravcati birokrat. »Slovenec« zagovarja deželnega glavarja s stališča strankine discipline. S tem se je postavil v nasprotje z mnogimi pripadniki svoje stranke, ki- žele' enotnost kluba v državnem zboru. Jugoslovanski poslanci nameravajo v delegacijah z drugimi narodi vred ponoviti deklaracijo, kljub temu, da se je stališče napnaim deklaraciji pri kranjski S. L. S. nekako omajalo. Poslanci bo-' do o priliki apelirali na volil ce in takrat se pokaže jasno, kakšno politiko odobravajo kranjski klerikalni' volilci. = Volilci iz Št. Vida pri Ljubljani so posluh nezaupnico dra. Šušteršiču zaradi izstopa i... Jugoslovanskega kluba. = O drju. Šušteršiču pišejo »Narodni Listy«: Eneržiji •slovanskih poslancev se je posrečilo, preprečiti izvolitev dnja. Šušteršiča v delegacije. Da se je dr. Šušteršič pripravljal, zastopati v delegacijah politično smer, ki ni po godu Jugoslovanskemu klubu, to dokazujejo njegove konference, ki jih je imel z zastopnikom frankovske stranke, poslancem Zagorcem, in z grofom Czcnrvinom. Frankova stranka je namreč edina, ki se ni pridružila jugoslovanski državnopravni deklaraciji z dne 30. maja t. 1. Ta stranka je tako »močna«, da pri volitvah v občinski zastop zagrebškem dobila niti enega mandata. Dr. Šušteršič hoče priče bi boj, da se maščuje za poraz pri volitvi v delegacije. Morebiti bo to dobro, ker se ga bo politično- lehko poslalo v zapeček, škoda le, da se mu ne more vzeti dostojanstva deželnega 'glavarja in mandata za državni zbor, čeravno bi to bilo potrebno. = V nemškem rajhstagu predloži vlada za-.konski načrt, ki dovoljuje rajhskanelerju, da najame kredit v višini 15 milijard mark za pokritje enkratnih izrednih izdatkov. O tem zakonskem načrtu bo razpravljal rnijhstag na svoji prvi seji. =« korupcijske afere v Nemčiji. Bavarski deželni poslanec dr. Hein razkriva v listu »Bayrischer Kuri er« sledeče afere iz berlinske centralne nakupne družbe: »Upravni šef znane berlinske centralne nakupne družbe je tajni svetnik Frisch; ni še dolgo, ko je govoril v Monakovem o tej družbi in povedal, da je prodala družba svoje donavske ladje bavarskemu Lloydu. S tem je hotel dokazati, kako pospešuje centralna nakupna družba tudi bavarske interese. To dejstvo je vsekakor resnično: Nakupna družba je prodala, svoje ladje bavarskemu Lloydu in sicer z izredno ugodnimi pogoji za Lloyda. Lloyd je kupil zelo ceno. Resnično je pa tudi, da je večina Lloydovega kapitala v posesti »Nemške banke«. Dalje je resnično, da tajni svetnik Frisch prestopi v najkrajšem času od centralne nakupne družbe v ravnateljstvo Levante in tajni svetnik višji vladni svetnik Kuno pa v ravnateljstvo Hago-aga. Dalje je resnično, da sta vstopila oba tajna svetnika v upravni svet bavarskega Lloy-ca. Dalje je resnično', da ni postal ravnatelj »Nemške banke«, gospod Staus, zaradi svojih zasl ug za bavarski L§oyd gospod v on Staus. I )aljc je resnično, da je opozoril bavarski mi-nistcrialni svetnik Donle v kraljevem bavarskem ministrstvu kraljevske hiše in zunanjih zadev na velike zasluge gospoda von Stausa. Končno je res, da je spoznal gospod von Staus gospoda Donleja za popelinoma sposobnega, da vstopi v ravnateljstvo bavarskega Lloyda s plačo 60.000 maric in 30.000 markami tantjem. Dalje je res, da so vse tozadevne že izvršene in končno je tudi res, da ima še šest drugih državnih uradnikov, ki so delovali doslej kot u-pravni uradniki v vojnih družbah, že svoje nameščanje pri velikih privatnih podjetjih v žepu«. = Italija ne sklene posebnega mirti. Radikalni italijanski poslanec Giretti je govoril pred svojimi volilci in je odkrito priznal težavni po-ložaj Italije. Dejal je, da je za Italijo ]>oseben mir nemogoč. Italija je odvisna od svojih zaveznikov, od katerih dobiva živila, premog in bombaž. Ce bi omahovala Italija v vojni in hotela skleniti poseben mir, tedaj imajo zavezniki pravico da odrečejo Italiji vsak dovoz. Zvestoba do zaveznikov je torej materielna ’ potreba. Italija bi.morala umreti od gladu brez ; dovoza, ker je Nemčija ne more oskrbovati z | živili kljub svojih vojaških zmag. = Zmede na Ruskem. Vnanje zastopstvo boljševikov v Stockholmu objavlja sledeče poročilo o položaju v Rusiji: V Petrogradu je zopet vpostavijen red. Vse vesti o pogromih so neresnične. V petek se je v Petrogradu razglasilo, da je Černov vstopil v delavsko vlado. Večina frontnih čet je na strani delavske vlade. Isto velja za Harkov. V kozaškem ozemlju vlada nesloga, vendar se siromašni kmetje obračalo proti kozakom. Vnanje zastopstvo boljševikov se je včeraj s posebnim vlakom odpeljalo v Petrograd. — Agence Havas poroča iz Petrograda, da je vlada popolnoma zaprla meje. Prestop v Rusijo brez dovoljenja revolucionarnega odbora je prepovedan. — Oblasti v Tiornei so odredile, da se pridrži blago iz Rusije, namenjeno v en temne dežele. To so baje represalije nasproti angleški odredbi, da se morajo vsi angleški parniki s tovori vrniti iz Arhangelska na Angleško1. Sluga bivšega ministra Tereščenlka je z revolverjem dvakrat ustrelil na Lenjina, vendar ga ni zadel. Sluga je bil takoj ustreljen. — Boljševitoi so prclklamiralii da se smejo različne narodnosti odcepiti od Rusije in proglase lehko svojo neodvisnost. Ukrajina sc je že proglasila za neodvisno. = Razpoloženje med ruskimi vojaki. »Times« poročajo i-z Petrograda: General Aleksejev je izjavil, da ne zahteva presežna večina ruskih vojakov le miru, temveč tudi popoln razpust armade, mednarodno razorožitev in milico. Rusija naj postane država, kakršna je bila Amerika pred vojno, ko ni še imela militarizma. To n-aziaianje je sedaj močno razširjeno po vsej Rusiji, tudi med kmeti. — Ruski kmetje proti boljševikoin. »Neue Zibrieher Zeitung« poroča: Iz petrograških poročil je razvidno, da so se združile vse socialistične stranke, ki ne soglašajo s podjetjem boljševikov, v odseku za dobrodelnost, kjer zlasti deluje sovjet kongresa kmetov in njegov predsednik, bivši minister Ak&entijev, ki je zmeren socialen revolucionar. Odklonilno- stališče kmetov napram pučn Ljenijinistov je bilo sklenjeno še pred državnim prevratom. Na seji sovjeta kmetov, ki- je bila nalašč za to sklicana, so se soglasno izrekli vsi člani proti načrtu boljševikov- in preden je prišlo do revolucije, je izdal sovjet kmetov sledeči apel na prebivalstvo: »Bratje, sodinugi, delavci, in vojaki! V imenu mnogih miljeno v delovnega ruskega k; not iškega ljudstva vas poživljamo, da se ne udaste lehkomišljeni in zločinski provokaciji, ki je le v korist sovražnikov delovnega ljudstva in v korist zunanjega sovražnika. Poživljamo vas, da ne pričenjate bratomornega boja, da ne 'prelivate nedolžne krvi, da hranite svoje moči za boj z zunanjim sovražnikom in prepustite rešitev vprašanja o državni oblasti ustavodajalnemu zboru. Pomislite na odgovornost pred domovino’, pred delovnim ljudstvom in pred svojo vestjo!« = Clenienceaujeva »vojna napoved«. »Berline-r-Tageblattu« poročajo iz Ženeve: Na hodnikih francoske zbornice je bilo v petek in soboto živahno življenje. Splošno je bilo mnenje, da bo Clemenceau našel le pri- socialistih odločen odpor, dočim ostane skupina Caillaus nevtraina. Izjava novega ministrskega predsednika se težko pričakuje — napravila bo bilanco dosedanjega 40 mesečnega boja, proglasila bo boj do skrajnosti' ter nagk> justieo za izdajalce in pacifistične -»hujskače«. Časopisje izraža zaupanje do nove vlade, vendar radikalni in socialistični listi ne prikrivajo, da bo življenje Clemcnceaujevega kabineta najbrž le kratko. Bivši minister Sembat piše v »Lan-terne«: »Storili bomo vse/ da bo kmalu konec Clemenceau jev ega ministrstva«. Isto mnenje izraža tudi Renati del v »Humanite«. Zmerno ■in desničarsko časopisje izjavlja, da bo podpiralo Clemenceaujev©’ vlado ter upa, da povede Clemenceau Francijo do zmage. Naj toplejše poz d ra v 1 ja j o C1 esn enceau ja konse r v at ivu i 1 isti, zlasti »Figaro« in »Gaulois«. Doslej sta prijavljeni za zbornico dve interpelaciji: konservativec Baudrv d’Assou bo interpeliral o splošni politiki nove vlade, socialistični poslanec Mayeras pa o vojnem položaju in vojnih ciljih. ~’Lloyd George o vojnem svetu. V zbornici je ministrski predsednik Lloyd George odgovoril na Asquithovo interpelacijo ter izjavil, da je stvar aliirancev ogrožena vsled pomanjkanja neobhodno potrebnega skupnega sodelovanja. Njegova pariška izjava da ni bila naperjena proti' kakemu generalnemu štabu ali kakemu vrhovnemu poveljništvu; hotel je le reči, da je vsled pomanjkanja skupnega dela nastala nesreča za aliirance. Anglija 'ni odgovorna za italijansko fronto. Italijanska fronta — izjavil je LIoyd George — pa je važna za našo fronto. Na italijanski fronti je bil polom. Naše in francoske čete so hitele tje, da olajšajo nesrečo. Mi želimo zmago in jo hočemo doseči, želim pa, da ne pade pri tem vse breme na angleške rame. Zato želim skupen svet vseh aliirancev, ki naj celo bojišče razdeli tako, da se uporabijo vsa pomožna sredstva za večji pritisk na sovražnika. Končno odločitev imajo seveda vlade. Lloyd George se je končno ostro obrnil proti onim elementom v Angliji, ki sejejo nezaupanje proti Franciji. Francija ne stremi za drugim, nego da se osvobodi od petdesetletnega ogrožanja. »Vidim na obzorju skrbi, a ne takih, ki bi m! mogle vzeti zaupanje. Samo dvoje je, kar bi nam bilo moglo zadati poraz: podmorski čolni, katerih pa se več ne bedim, in pomanjkanje enotnosti. Podpiram vsak načrt, ki nas dovede do resnične zmage, do miru in do splošnega blagostanja«. Dnevne beležke. — Radi pomanjkljive aprovlzacije je te dni nastala precej velika nezadovoljnost med državnimi železničarji. V kurilnici in v delavnicah so včeraj zjutraj ustavili delo, „ker lačni ne morejo delati/ Popoldne so začeli zopet z delom, ko se jim je obljubilo nekaj živeža. — Hudo je res: masti že več mesecev niso dobili, petrolela, sveč, mila — nobene stvari ni. Res hudi časi. Železniška aprava pa se premalo briga. — Pritožbo ljubljanskih hišnih posestnikov proti sklepu občinskega sveta glede možitve mestnih uradnic in drugih uslužbenk je deželni odbor zavrnil. O pritožbi simo že obširno poročali in jo označili takrat kot netaktno in ne-zmiselno, ker je bila naperjena proti najprimi-tivneoši svoboščini žen uradnic, torej popolnoma neprimerna dvajsetemu stoletju, naravnost znak neprimerne omejenosti. — Utrakvizacija višje realke v Ljubljani. Deželni šolski svet kranjski je. sklenil na predlog dra. Ravniharja, da naj se. uvedo na državni višji realki v Ljubljani sporedirrce s slovenskim učnim jezikom. Doslej smo imeli realko s slovenskim učnim jezikom le v Idriji. Ce ta sklep potrdi naučma uprava kar je ob sebi umevno, brano imeli dve realki, štiri gimnazije, ter višjo obrtno šolo v Ljubljani, kjer se vsaj-deloma poučuje v slovenščini, — Vojno čevljarno ustanovi Zavod za pospeševanje obrti za popravljanje obutev civilnega prebivalstva. Rabila se bodo predvsem nadomestila, zlasti leseni in limani podplati. Z delom se bo v kratkem pričelo. Obutve s.S„sprejemajo v popravilo že sedaj. Sprejemališče obrti v Ljubljani, Sodnijska ulica štev. L Čevljarna bo sprejemala tudi raztrgane obutve, ki niso več za rabo ter vračunala vrednost še porabljivega usnja. — Jesenice. Shod kovinarjev, ki se je vršil mmulo nedeljo, je bil jako dobro obiskan in v vsakem oziru impozanten. Shodu je predsedoval sodrug Gabrijel, poročal pa je sodrug Petejan iz Ljubljane, ki je v enournem govoru orisal pomen in potrebo strokovne organizacije. Jeseniški kovinarji najbolj vedo, kakšne so. bile razmere dokler ni bilo močne strokovne organizacije. Ako so delavci nekaj na boljšem, se imajo to zahvaliti samo svoji strokovni organizaciji, brez katere ne samo da bi ničesar ne pridobili, temveč bi še veliko izgubili. Podjetniki niso in ne bodo delavcem dovolili nikdar priboljškov, če niso od delavske organizacije prisiljeni; obratno, podjetniki, če le morejo, delavcem kaj odvzamejo. Govornik je razpravljal o postopanju kranjske industrijske družbe napram delavcem, (o tem govoru poročamo na drugem mestu) ter o potrebi močne strokovne organizacije, ako si hoče delavstvo ohraniti to, kar je pridobilo, in se pripraviti na nove boje, ki delavstvo čakajo v bližnji bodočnosti. Govornik .je slednjič pozival delavce, naj se razven strokovne zanimajo tudi za pblitično organizacijo in za delavski dnevnik „Naprej“, ki bi ga moral naročiti in čitati vsak zaveden delavec. Ko so še govorili sodrugi Cugovic, Marčič, Legat in Gabrijel, ki so razpravljali o nelepem postopanju podjetnikov, ter o žalostnih razmirah aprovizacije, se je ta zanimivi shod zaključil z živijo klici na mednarodno delavsko solidarnost. — Kako kranjska industrijska družba Izpolnjuje razsodbo pritožbene komisije. Človek bi mislil, če se sklene pogodbo potom institucije, ki je zakonita, kakor je na primer pritožbena komisija, bo ta pogodba oziroma razsodba pri podjetnikih kaj veljala. Temu pa ni tako. Pritožbena komisija v Ljubljani je za jeseniške kovinarje napravila razsodbo, katero kranjska industrijska družba noče upoštevati. Delavci so dosegli pol ure na dan manj dela, to je, da se delo prične ob 7. zjutraj namesto ob 6., delovodjem pa to ni všeč in so zahtevali, da delavci pridejo že ob 6. na delo. Delavci so se temu uprli. Komisija je določila, da dobe delavci, ki so nad 18. let stari K 2-40 poviška na šihto. Tovarna je ta povišek plačala samo do 25 šihtov. Kdor je več šihtov napravil ni dobil nikakršnega poviška zanje. Delavke nad 18. let stare bi morale dobiti K 1'20 poviška na šihto, in bi ne smele zaslužiti manj, kakor K 3 60 na dan, pa so dobile izplačano le K 2-20, K 2 40 do K 2’80 na dan; čeprav so take delavke, ki morajo opravljati moško delo. Na mlade delavce se tovarna sploh ne ozira; tem plača, kakor se ji poljubi. Ti bi morali dobiti — 80 vin. na šihto več plače in bi ne smeli zaslužiti manj, kakor 3 krone na dan; zaslužijo pa mnogo manj. Tovarna pa je tako Stran 2, N A P R E J. Stev. 110. radodarna, da jim da namesto 15 kron doklade 30 do 35 kron na mesec, toda z vsem tem ne pride delavcem na oni zaslužek niti toliko, kolikor imajo pravico samo do dnevne plače. Ravno tako, ne dobe doklad za otroke, ki jim po razsodbi gredo in za izredno delo. In celo pri akordnem delu se ne ravno tako, kakor bi se po razsodbi morali ravnati. Razsodba pravi, da se morajo akordna dela ugotoviti in pismeno oddati. To se pa ne zgodi, temveč delavci delajo v akordu, rie da bi vedeli, koliko bodo zaslužili. Našteli bi lahko še več stvari, ki so v škodo delavcem. Delavci so na nedeljskem shodu skienili, da vse te nerednosti, delavska deputacija naznani vojaškemu nadzorstvu tovarne, in če to ne bo moglo ah ne bi hutdo prisiliti tovarno, da delavcem da to, kar jim gre, se bodo delavci zopet pntužili pri pntožbeni komisiji ki bo tovarno prisilila, da bo delavcem plačevala tako, kakor je doižaa po razsodbi. Dtlavccm pa priporočam, da vsako pomanjkljivost takoj naznanijo svojim zaupnikom. — Aprovizacija na Jesenicah je vedno slabša. Krompirja m, Špeha in sladkorja ni. Vse pritožbe nič ne pomagajo. Delavska deputacija je pretekli teden intervenirala v Ljubljani pri okrajnem glavarstvu v Radovljici. Povsod samo lepe obljube, živeža pa nič! Tako ne more naprej. Ako se kaj ne ukrene, bodo delavski zaup-rrrki odklonili vsako odgovornost za vse, kar se lahko pripeti. Obveščeni so vsi o bedi pri nas. — Shod v Črni bo v nedeljo, dne 25. novembra ob 10. dopoldne. S tem opozarjamo člane Unije rudarjev še enkrat na ta mesečni shod in priporočamo, da se vsi tovariši udeleže shoda. — Z rumunskega bojišča pošiljajo »Na-preju« mnogo pozdravov: F. Filipič, četovodja Senčar, I. Maver in 1. Pt eni nov. Trst. — Shod za mir. V nedeljo, dne 25. t. m., se vrši v Delavskem dom«, uiica Madonnina št. 15, protestni shod slovenskih in italijanskih sodrugov. Govorilo se bo o miru In o aprovš-zaciji. Shod mora biti slovesna manifestacija zavednega tržaškega proletariata. Slovenski delavci naj se ga udeleže v častnem številu. — Zborovanje zaupnikov. Prihodnjo nedeljo, ob 9. zjutraj, se vrši v prostorih »Ljudskega odra« v Delavskem domu, zborovanje slovenskih sodrugov. Na dnevnem redu so važna poročila o strankinih zadevah. Sodnugsi, zlasti oni, ki so dobili osebna vabila, nati sc vsi n deleže tega velevažnega zborovanja. Ker se .vrši kasneje goni naznanjeni skupni shod, prosimo sodruge, da pridejo na zborovanje točno ob naznanjeni uri. — Deželna konferenca naše politične organizacije v Trstu in okolici se vrši v kratkem v Delavskem domu. Na dnevni red pridejo strankine organizacijske zadeve in druga javna vprašanja. Priprave so že v teku. Zanimanje za to konferenco je mod soidrugi že sedaj veliko. Na konferenco pridejo tudi zastopniki iz Istre in Goriške. Dan in dnevni red konference objavimo pravočasno v listu. — »Ljudski oder«. Odkar je izbruhnila vojna, se ni o tem našem društvu veliko pisalo. In vendar ni kulturno delo edine socialistične izobraževalne tribune v Trstu niti tekom vojne prenehalo. Če tudi ni bilo javnih predavanj, vendar delo ni mirovalo. Izposojenih je bilo mnogo knjig in imeli smo prav čedno število društvenih predavanj.* »Ljudski oder« šteje vkljub vojnim razmeram lepo število članov, zlasti pa članic. Društvo priredi v kratkem zopet vrsto društvenih predavanj im diskuzij-skih večerov, na kar opozarjamo že sedaj vse člane. — Reorganizacija stranke. Politični odbor v Trstu se peča vneto z vprašanjem reorganizacije politične stranke. Kar je vojna porušila, je treba polagoma zopet zgraditi! Težko je tako delo v sedanjih razmerah, ali izvesti ga . moramo, da bode organiizaaiija kolikor mogoče pripravljena na bodoče boje za pravice izkr-v a v i j enega Ijiidst v a. Vojna. Dunaj 21. novembra. (Kor, urad.) Uradno se razglaša: Ob dolnjem teku Piave obstreljuje italijanska artiljerija po načrtu vse na vzhodnem bregu ležeče kraje. Sicer n:č posebnega. — Šef generalnega štaba. Berlin 21. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na italijanskem bojišču je položaj nespremenjen. Na Flandrskem živahen topovski ogenj pri Dixmuide in od gojzda Hout-houlster do Becelaere ter pri Poelcapelle in Pa-schendaele. V Artoaju so bili sovražni izvidni oddelki zavrnjeni. Med Arrasom in St. Quentinom so močnemu artilerijskemu ognju sledili angleški napadi, ki so bili posebno ljuti med cestami vodečimi od Bapaume in Peronae do Cambrai. Tukaj je bil cilj angleškega napada prebitje naših pozicij v smeri na Cambrai, dočirn so imeli napadi severno in južno krajevno omejene cilje. Med Fontaines in Rienccurt sovražnik ni mogel prodreti čez našo prvo črto. Ni bojnem polju se je Angležem s pomočjo oklopnih avtomobilov posrečilo, pridobiti nekoliko ozemlja. V zadnjih pozicijah pa so r.aše rezerve ustavile angleški sunek. V bojnem pasu ležeče vasi Graincourt in Marcoine so ostale v rokah sovražnika. Dal v pozicijah vzidanega materijsla je izgubljen. Južno od Veridhuile smo angleški napad krvavo zavrnili. Pri St. Quentinu 1 jut topovski ogenj. Francoski sunek pri Alaincoutlu se je izjalovil. Srdito artiljerijsko obstreljevanje je trajalo do polnoči; danes zjutraj pa je pri Riencourtu zopet pričelo z izredno močjo. Ob Mozi in severnozapadno od Pinona močan artiljerijski' ogenj. — Na vzhodnem bojišču in na macedonski fronti nobenih posebnih dogodkov, — Pl. Ludendorff. Berlin 21. novembra zvečer. Wollfov urad poroča: Na bojišču južnozapadno od Cambrai so Angleži opoldne znova napadli. Boj še ni končan. Popoldne so se pričeli na fronti od Craonne do Berry-au-B3C močni francoski napadi. Berlin 21. novembra. Eden naših podmorskih čolnov, ki operira ob sirski obali, je potopil en velik angleški monitor in enega torpednega rušilca. Posadka je večjim delom utonila. — Na severnem bojišču smo potopili pet parnikov. Državni zbor. Na Dunaju, 21. novembra. Na torkovi seji poslanske zbornice je bilo vloženih 13 nujnih interpelacij v zadevi prehrane. Včeraj je govoril le češki poslanec Šu-brt o tem vprašanju, danes je nastopilo več govornikov in je bila debata izredno živahna. Zlasti govorniki: agrarnih strank so bili razburjeni. Nemški radikalci so se zepet odlikovali z zelo. okusnimi medklici. Tako je zaklical sloveči »Obergalgenbaurat« Heine: »Za Čehe ne prinašamo nobenih žrtev več, ne pustimo sc izstradati in magari če gre zbornica v zrak«. Predsednik dr. Gross je le s težavo vzdrževal red. V petek bo debata o prehrani končana. Posamezni interpelantje so utemeljevali svoje interpelacije. Poslanec Goli je prekoračil določeni govorniški čas 20 minut. Predsednik ga večkrat opominja, naj konča. Vsled tega so bili nemški agrarci skrajno razburjeni. Nato se je odrekel Goli besedi, češ, da mu je v takih razmerah nemogoče tolmačiti pritožbe kmečkega prebivalstva. Poslanec Seidel zakliče nato: »Pfui Temfeil!« Predsednik Gross pokliče zaradi tega Seidla k redu in pravi: »Prepovedujem si tako obnašanje. Saj nismo v beznic*-!« (Medklici. Nastane velik hrup.) Nato govori, minister za prehrano, H o-f e r. Pravi, da avstrijsko poljedelstvo ne producira onih množin, ki jih potrebujemo. Kolikor dobimo od zunaj, tudi ne zadošča, da pokrijemo priimanjlkjaj. Nasproti pritožbam poljedelcev so pritožbe konsumentov, ki pravijo, da dobe premalo. Minister zavrača očitek, da je urad za prehrano sovražen poljedelstvu. (Klici: Prav gotovo je!) Smo pač v neprijetnem položaju, da moramo jemati tam, kjer je več. Zavračati moram — tako pravi minister — stremljenja poedinih kronovin, ki ne dajejo preobilili živil drugim kro-novinam. Odločilna bi morala biti zgolj čuvstva pravičnosti in človečnosti, a v ta vprašanja se vlačijo tudi nacionalni momenti. Na medklic poslanca Frante, koliko da bomo dobili iz izredno dobre žetve v Nemčiji, odgovarja minister, da so pridelali v Nemčiji šestkrat in sedemkrat več kakor pri nas in zato je tam kvota krompirja večja. Nemčija nam posije 4000 vagonov krompirja, ki ga doibe Tirolska, Predarlberška in Saloburška. Galiciji je naložen kontingent 35.000 vagonov. Hofer tolmači nato letošnji gospodarski načrt in izjavi, da bo treba pok niti deficit z dovozom iz Romunije in Ogrske. Iz Rumunije so že skoraj izvožene vse zaloge pšenice, od tam ne pride v bodočih mesecih nič več, temveč šele spomladi, ko se bo lehko izvažala koruza. Med tem časom nam mora pomagati Ogrska in pritegniti moramo lastne zaloge. Dežele, ki potrebujejo dovoza, so vse, razen Zgornje Avstrijske, češke, Moravske, Šlezije in Nižje Avstrije razen Dunaja. Ko se je izkazalo, da je rumnnski dovoz manjši, kakor simo pričakovali., smo odredili takoj odredbe za varčnost in nadaljna oddaja ječmena pivovarnam jc morala izostati. Tudi ni mogoče izvršiti doklad nad krušno karto, ki smo jih obljubili in ki smo jih dali tudi enkrat, ker moramo skrbeti za slabi zimski čas. Težko je, oskrbovati pasivne dežele še naprej, ko je dosegel dovoz minimum. Za ministrom je govoril prvi posl. dr. Korošec, ki jc dejal, da je pričakoval, da razvije minister zbornici jasno sliko o razmerah v bodočnosti in poda statistiko o pridelku. Nato se bavi dir. Korošec podrobno z rekv.izi-cijskiimi razmerami na južnem Štajerskem, ki kažejo, da se dela brez pravega načrta. Ostro govori proti štajerskemu deželnemu namestniku, ki kruto nastopa proti slovenskemu prebivalstvu na Štajerskem. Govornik zahteva odpoimoč za Dalmacijo, preskrbo goriških beguncev, kii sc vračajo in zlasti je potrebna nujna pomoč za Bosno in Hercegovino, katerima preti drugače smrt vsled lakote. Poleg drugih govornikov je govoril v debati še posl. J are, ki se je obračal proti zlorabi besede patriotizma pri rekvizicijali. Kmetom očitajo nepatritičnest, če takoj ne preskrbe četam’ potrebnih stvari. Beseda o »vzdržani u« velja le za Avstrijo, ne za Ogrsko, le za ljudske množice, ne za višje plasti. Jarc govori nato o krivdi vojaške uprave, ki pušča na tisoče voz sena brez strehe, tako da gnije vse. Vlada tudi nima poguma, da bi govorila resno besedo z Ogrsko* Končno vprašuje govornik ministra Hoferja, kaj je storila vlada, da zago- tovi poljedelski plen iz Italije, kajti že danes prodajajo na Dunaju riž, olje in vino za visoke cene. • Prihodnja seja v petek. Češ’d in jugoslovanski poslanci so vložili danes interpelacijo na ministrskega predsednika in justičnega ministra, v kateri z ozirom na izja--ve ogrske vlade v včerajšnji seji ogrskega državnega zbora svare, naj vlade v političnih bojih ne ekspopirajo krone; od ministrov se zahteva, naj točno povddo, kake obljube in izjave je avstrij ska vlada dala ogrski vladi glede češke in jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja. V isti zadevi je interpeliral poslanec Langcn-haus glede Seidlerjeve izjave nasproti ogrskemu ministrskemu predsedniku, da se bo narodnim aspiracijam, če se jih bo upoštevalo, zadovolilo le v mejah današnjih kronovin. Mogoče je dvomiti o tem, je-li ministrski predsednik misli pri tem na zadovolitev narodnih aspiracij v mejah posameznih kronovin ali v mejah Avstrije. Mini-sirski predsednik naj to izjavo spopolni. Aprovizacija. Meso na rumene izkaznice B oddaja me stna aprovizacija ljubljanska v četrtek, dne 22. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 2, do 2. na št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. štev. 401 do 600, od 3 do poi 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. štev. 801 1000, od 4, do pol 5 št, 1001 do 1200, cd pol 5. do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. štev. 1401 do .1700. 1 oseoa dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb* 1 in četit kg, več oseb dobi 1 in pol kg. Kilogram stane 2 kroni. Sveža repa na rumene Izkaznice C stev. 2641 do 2800 v četrtek, dne 22. t. m. popoldne na Poijanski cesti št, 15, od 2. do 3. štev. 2641 do 2720, od 3 do 4. štev. 2721 do 2800. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram sjane 10 vin. Prinesite vreče. Krompir za L!, okraj iz Muhleisnovega skladišča na Dunajski cesti v četrtek, dne 22. t. m. popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 150, od 3. do 4. štev, 151 do 300, od 4. do 5. štev. 30l 450. V petek, dne 23. t. m. od 8. do 9. dopoldne štev. 451 do 600, od 9. do 10. štev. 601 do /50, od 10. do 11. štev. 751 do 900, od 2. do 3. popoldne štev. 901 do 1050, od 3. do 4, štev. 1051 do 1200, od 4. do 5. štev. 1201 do 1400. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 vin. nem čevlju 5000 kron, v levem pa 600 mark. Najprej so mislili, da je vohun. Toda kmalu se je izkazalo, da ni vohun, temveč da je hotel le delati s kronami dobre kupčije v Avstriji. Pred sodiščem je trdil, da je hotel porabiti denar za pogreb svojega sina, ki je bil padel v Galiciji. Obsojen je bil na 300 mark globe in zaplenili so mu tudi še onih 5600 kron, * Cadornovo nezaupanje proii Švici. V Luganu izhajajoči list „Popolo Liberta" pLe: »Glasom zanesljivih informacij je bila pred avstrijsko-nemško ofenzivo razvrščena italijanska armada ob švicarski meji. Vsi prehodi čez mejo so_ biii že dalje časa utrjeni in na črti Domodos-sola - Varese - Gallarate je bila zbrana italijanska armada s fronto proti Švici, vdorna namreč ni zaupal Švicarjem in se je vedno bal ali švicarskega napada ali pa napada centralnih držav, ki bi si bile napravile pot skozi Švico. Tako je uči-nil silno napako, da je na ljubo temu praznemu strahu oslabil svojo glavno fronto in njegovo neupravičeno nezaupanje je obrodilo za Italijane najusodepolnejše sadove." Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. '/ / ' * ' ‘-''v? CČ<*-