Stev. 67. Poštnina v ShS"1 pavšalirana. I f:v Uredništvo In upravništco v Velikovct: List izë&is Y8&lr torek in petek. Naročnina znaša: eelolrfno 12 K, polletno 6 K, i-etrtlet-i>> 3 K. Cer.e inseraloid: enostopoa petftvrsts aH nje prostor 1 krono Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu n -č 10 objav popust. SVjNBMMMMMBHHI Nemci in nemcurji bi radi v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. uri dop. predili v Grebinju shod. Radi bi na nasi sveti slovenski zemlji z lažmi in obrekovanjem sramotili nas in našo državo. Opozarjamo okrajno glavarstvo, da tega ne dovoljujemo. Tako je prav! Ker je plebiscitna komisija odredila, siti jajca v Celovec. Ja, ja! Grebiniski Klošter. Dne 15 t. m. smo imeli v starodavnem Kloštru letni cerkveni shod. Predpoldne je bilo cerkvene opravilo. Gg. župniki s.ï nas tudi lepo poučili, da moramo ohraniti mirno kri. Ko ie eden omenil zapeljivce, nekaterim ni bilo prav ter so jo kar popihali iz cerkve. Gotovo imajo slabo vest, ker bežijo, če se resnica govori! Pa saj vemo, da so vajeni lagati in zapeljevati. Mi bomo pa g. župniku več verjeli ko vam, Judeži. Popoldne pa sta uprizorila krajevni odbor in Žensko društvo iz'Grebinja veselico. Na sporedu sta bili dve igri „Trije tički" in „Judež". Igralci so prav mojstrsko rešiii svoje vloge. Med igrama nas je razveseljeval kakor navadno g. Modrič s svojim pevskim zborom. G. Möderndorfer in gdč. Rudolf sta nam prav po domače povedala resnico. Hvala vsem, ki so pripomogli do takega uspeha: Želimo še večkrat take zabave. Prevalje. Na Prevaljah se nahaja edino ena restavracija, ki se na zunaj nazivlia slovenska. Pa temu ni tako. Ko vstopiš, dobiš takoj čisto drugi vtis. V tej restavraciji — akoravno od znotraj nima te oblike — se nahaja neka ženska, ki si hsti ime gospodinja ali gospa. To ženšče, ki se šopiri v te] restavraciji, se je samo izrazilo, da ni Slovenka, ampak ... Ta „Scheli" je najhujša nasprotnica slovenskega življa na Prevaljah. Največjo jezo goji proti slovenskim uradnikom in učiteljstvu. Vsi pošteni Slovenci se že zgražajo nad tem ostudnim početjem od strani takega iz- Stev. 67. > KOROŠEC", dne 27. avgusta 1920 Stran 3. mečka človeštva. V kuhinji zbira skoraj vsak večer okoli sebe najžlahtnejše nem-čurčke, ki in ajo pri njej vso prednost. Ni izključeno, da se ob takih prilikah tudi ne manifestira za „Koroško Korošcem", po čemer srca vseh teh tako hrepenijo, in tudi gospa Šeli. ki je rekla, da se *brez Celovca pri nas sploh ne da živeti. Ali še spada tak izmeček Človeške družbe v pošteno slovensko gostilno, kakor se ta hoče imenovati? Po naših mislih ne! Vsak pošten Slovenec se bo s studom obrnil od take gostilne, dokler pašuje v njej oseba, ki preklinja Slovence. Zj danes samo: Proč od takega „pajzl-na" I Ker se bo pa morda kdo obregnil črez gori navedeno resnico, povemo že v naprei, da smo pripravljeni priti še z dokazi na dan, ker priče so na razpolago. Libeliče. Sedaj, ko smo videli liste, ki so kričali: Mi smo koroški Slovenci, h> ch in heil, si jih pa hočemo enega za drugim ogledi.ti. Najprej pridejo na vrsto Rešov oče iz Podvesi. To so tisti atej, ki so najbolj glasno juckali „hoch in heil". Listo bledi so grataii, ko je neki slovenski fant mahnil Kancjanovega Pe-peja po buči. Mislili so si menda, da se je tudi njim že enkrat tako zgodilo. Z Nemško Avstrijo zato tako trdno držijo, ker ne znajo dobro nemško. Hudobni ljudje pa še govorijo, da atej Reš radi dobro živijo in potegnejo včasih giažek najboljšega. Tudi to pravijo hudobni jeziki, da so atej Reš že dvakrat falirali in so radi tega tak prijatelj falirane Avstrije. Pa naj bo, sinovi pa vendar dobro zaslužijo pri nemški agitaciji. Imajo štiri feist pr.be, od katerih je pa eden že v Nemški Avstriji, ker ni poznal naših postav. Lani, ko so Jugoslovani prihajali, so Slavko, Kristl in Viktor prav hitro tiščali mašinco črez Dravo, da bi jih naši ne dobiii. Kristl je bil komandant, „riickzug" je tako naštela!, da se nobenemu ni nič zgodilo. Čul sem pa, da je v naši fari še par fantov, ki Kristina še od vojakov dobro poznajo in mu mislijo enkrat (kdüj pa?) malo kosti zrahljat, ker je tako grdo postopal v Hinterlandu s fanti iz domače gmajne. Kamen. Kakšni so —. Pri nas jim piavijo nemčurji, jaz pa pravim, da »o še nekaj več. Hinavci in izdajalci so„ ker izdajajo svojo lastno mater. Ali rte veste, da vas Angleži in Francozi naravnost zasmehujejo? Še nekaj! Dne 17. t. m. je bil v Kamnu cvetlični dan v prid antantni komisiji. Ko se ie izvedelo, da pride komisija, je bila hitro vsa vas alarmirana. Prišlo je vse, kar Jeze in hodi. Komisije pa ni bilo. Žal nam je, da ni prišla. Kamen bi bil že danes lahko priklopljen Nemški Avstriji! Rikarja vas. „Vrana" še vedno straši tukaj okrog. Pustil si je narediti celo bergle, ki jih rabi seveda samo tedaj, če ga kdo vidi. Drugače jih pa stisne pod pazduho in gre kot hudir. Mudi se mu, ker mora še pred glasovanjem zbrati vso svojo čredo — kozle, kajti dober pastir išče izgubljeno ovco, dokler je ne najde. Tem kozlom pravi, da bi bila Koroška že zdavnaj rešena, če bi bili vsi taki, kot je on. Na moške se ne upa več, pač pa zato ženskam obljubuje nebeško življenje v Avstriji. „Vrana" agitira samo z lažmi, ki jih nabere pri Miklavčič. Zato svetu- jemo ženskam, da mu pokažejo póvsod hrbet ali vrata. Zaveznika ima pa v Valentimu Wci-zer p. d. Korižmu, o katerem pravijo, da je „zapet kut junc*. Vsi pametni otroci pravijo tukajšnjim nemškutarjem „bikom", in gotovo ne zastonj. Lepa družba skupaj, kaj ne? Rinkole. Smrt pobira, a nič ne izbira. Tudi našo vas letos pridno obiskuje in pobira — najboljše. Ni še dolgo, kar smo pok'-pvli našega starega cerkovnika, a že*zopet se je prikradla k nam in nam vzela obče spoštovanega Klančnikovega očeta. Bil je vzor moža, kristjana in rodoljuba, mirnega in odkritega značaja, skrben gospodar in dober oče. Bil ie priljubljen pri mladini in pri odrastlih, posebno pa še med lovci. Dne 13. t. m. smo ga spremili k zadnjemu počitku. Osem duhovnikov, med njimi sin pokojnikov, g. župnik Andrej Sadjak, je izkazalo rajnemu zadnjo čast. Z ginljivimi besedami sta se poslovila od njega ka-zaški in šmihelski župnik. Nagrobnico je zapelo šmihelsko pevsko društvo. Počivaj v miru, uživaj srečo nad zvezdami! Ni se ti izpolnila želja, da bi praznoval 70 letnico, tudi ne želja, ki je bila še bolj vroča, da bi mogel na dan glasovanja z glasovnico v roki nastopiti za svojo ljubljeno domovino. Žalujoči rodbini izrekamo odkrito sožalje! Rinkol-čani. Tinje. Dne 15. t. rn. so pokazali naši, še bolj pa sosednji nemškutarji, kakšno „biidungo" imajo. Na ta dan smo obhajali žegnanje, kakor vsako Jeto, s slovesno procesijo. Da pa ne bi nem-škutarčki skakali kot srnjaki po gozdu kot na dan Sv. Rešnjega Telesa, se je vil veličasten sprevod skozi vas. Pred Kr^meilevo hišo se je'zbralo precejšnje število nemškutarjev; pridrveli so od raznih vetrov. Ne mislite pa, da iz p božnosti. O, ne! Ravno nasprotno! Pokazati so hoteli kakšni antikristi so. Ko se je mimo njih premikala procesija, so se pokazali tako ošabne in mogočne — hoji die Freiheit — da se še odkriti niso hoteli. Nekateri so se odkrili šele na poziv mimoidočih, velika večina pa jih je ostalo trmastih, menda so se bali, da bi se jim uši ne prehladile ali celo poginile. Tako spoštujejo ti tički vero. V „Oslovski trornpeti" in „Lausmanschafti" pa jokajo in tulijo, da jim bomo vero vzeli. Pač ni nič čudnega, če se taki antikristi sramujejo svoje matere, prodajajo njen in svoj jezik za ničvreden nemški denar, ropajo in požigajo. Fuj! Taka „bildunga!" Proboj pri Žitari vasi. Z ozirom na naš dopis v številki 63 z dne 13. avgusta moramo konštatirati, da se je naš dopisnik zmotil v imenih. Dotični, ki je bil najglasnejši in ie rekel, da ne gre za dva tisočaka na shod v Velikovec, ni bil pd. Krampi?, ampak Kampuš. Krarnpič pri tistem pogrebu sploh ni bil. Nončavas pri Pliberku. Judeževi gr< ši. Gospod Juftelektrotehnikar" Valentin Paulitschtsch je sprejel od Karntner Bank v Celovcu sledeči dopis: „Ober Auftrag und auf Rechnung des Karntner Heimatdienstes vvird Ihnen unter Einem per Postsparkasse der Betrag von 3000 K übersendët i. t. d. KJagenfurt, 11.8. 1920". Gospod Pavlič, v doma iz pristne slovenske družine v Železni Kapli, sprejema od Nemške Avstrije srebrnjake v obliki mal . vrednega papirja, da izda, proda svoj — slovenski — narod. Ker ga pri tern peče vest, pa kriči: „Karnten den Kürntnern!" Oslarija! Ali nismo mi sami vsi Korošci, slovenski Korošci, ki tudi hočemo: Slovensko Koroško slovenskim Korošcem in ne Nemški Avstriji. Rojaki! Judež Iškarjot je prodal svojega Gospoda. Srebrnjaki so ga pekli — obupal je in storil žalosten konec. Pavlič, pojdi in stori tudi ti tako! Važenberk — Šmarjeta. Da bi pokazali antantni podkomisiji, koliko je še nemčurske sodrge v občini, so poklicali na pomoč vse, kar leze in gre. Kei se vsem na obrazu pozna, da niso Nemci, so morali nositi nemške znake. Pa kakor Bog ne mara nemčurjev, tako jih tudi komisija ni marala. Avto se pri njih še ustavil ni, temveč se je odpeljal naravnost pred občinsko pisarno, kjer so komisijo mirno in dostojno pozdravili Slovenci, medtem ko so Nemci tulili kakor biki. Nekdanji nemškutarski župan je prosil komisijo za Gerechtigkeit für ein ungeteiltes Karnten. Ko mu je pa neki Slovenec povedal, da je Karnten že geteilt in je nekemu članu komisije nehote ušel viden smehljaj, je govorniku pošla sapa. Kar končal je. V imenu Slovencev je pozdravil komisijo g. Möderndorfer. Poudarjal je, da Slovenci ne prosimo pravičnosti, ker bi bila taka prošnja naravnost žalitev komisije. Nem-čurski otroci so podarili komisiji šopke, a vražja pomota je hotela, da se je komisija zahvalila za nje Slovencem. Nem-čurji so bili tako razburjeni, da niso več razločevali oseb. G. Möderndorferja so pozdravljali pri odhodu ravno tako navdušeno kakor člane komisije. Razlika je bila ta, da se jim je g. Möderndorfer za pozdrave prijazno zahvalil, komisija pa ne. Dva nemčurja sta se v soboto v Trušnjah pogovarjala: „Schöner und anstandiger als wir haben sich doch die Slowenen benommen". Vobre. Sv. Pri Štefanu so priredili dne 8. t. m. vrli fantje in dekleta iz Vober in okolice lepo uspelo veselico s petjem, deklamacijo in igro. Udeležba je bila dobra. Pevci so nam zspeli 4 narodne koroške, ki so navzočim tako ugajale, da so morali vsako posebej ponavljati. Gozdarjeva Anka je deklamirala dve pesmi tako lepo in razločno, da smo se ji vsi čudili. Igra „Tri sestre" je pa bila naravnost mojstrsko izpeljana. Poleg tega pa je bila še Povšnarjeva postrežba tako solidna in dobra, da smo bili vsi prav dobre volje ter smo odnesli od Sv. Štefana najlepše spomine. Vse je bilo tako domače, nepretirano in kraju primerno, da si vsi želimo čimprej zopet slične zabave. Boroveljski okraj. Glinje. Žensko društvo v Glinjah i je priredilo 1. avgusta pri Cingelcu na i Trati veselico s srečolovom. S čistim : dobičkom smo obdarili uboge osebe naše , občine, brez razločka, kakšnega poli-i tičnega mišljenja so. Da je bilo mogoče ' obdarovati toliko strank, gre zasluga ; vsem odbornicam in tudi vsem ženam, ki so prispevale z dobitki za srečolov. Stran 4. KOROŠEC", dne 27. avgusta 1920. Stev. 07. Olinjsko Žensko društvo se prav prisrčno zahvaljuje tem potom vsetn darovalcem in obiskovalcem na?e veselice. Žihpolje. Naši nemčurji se še črez to jezijo, da je zgradila naša vlada n< vo cesto pod Oso j ni co. Veste, kaj je odgovoril našinec enemu takemu buteljnti? „Kajne, tebi bi bi.io ljubše, če bi zgradili prav široko cesto v Šmarjeto v Rožu, da bi se kar z vozom peljal tja ropat, peš si tako že vajen". Ribnica. Silno bogat mora postati hotelir Pirker na Otoku. Od naših go-stov-ietoviščarjev zasluži dnevno več tisočakov. Poleg tega si polni žepe tudi še z judeževimi groši iz Celovca. Kljub temu vedno tarna: „Wos i wegen diese Čušen filr a Schodn hob!" Nemška ma-nira. Reka v Rožu. Pri nas se nam hvala Bogu še vsem dobro godi, samo ena reč ie še, s katero nismo in ne moremo biti zadovoljni, in to so naši izdajalci slovenskega naroda — nemčurji. Vsak človek si želi, da bi imel že na tem svetu srečo in da bi se mu dobro godilo, le ti nemčurji delajo z vso silo, da bi prišli v nesrečo — v Nemško Avstrijo. Vsi dobro vedo, da jih čaka tam samo trpljenje in da bodo morali plačevati od vsake rčči ogromne davke, oddati premoženje, kar bodo pa pridelali, to jim bodo vzele oblasti. Kaj je vendar vzrok, da nočejo biti pod Jugoslavijo, kjer bi delali s svojim, kar bi hoteli? Napuh je tisti, ki jim brani, da bi se vdali. Hočejo komandirati. V Jugoslaviji bo pa komandiral samo tii-ti, ki bo imel kaj soli v glavi. Nemčurji so pa neumni, strašno neumni. To tudi sami vedo, zato pa nočejo Jugoslavije, ker bodo v Jugoslaviji neumni ljudje zmiraj spuiaj, oni bi pa radi biii na vrhu. Kapla na Dravi — Svetna vas. Dne 7. avgusta so se vrnili tudi k nam ljudje, katerim pravijo nekateri „Nemci", ki so pa !e nemčurji ali bolje: izdajalci slovenske matere. Na sprejem so se nemčurji več dni pripravljali. Vkljub temu pa je vse prav klavrno izpadlo. Pokazalo se je, da so se vrste nem-žkutarjev zelo zredčile. Slo je po te barabe 12 voz, a vrniti so se morali večinoma prazni, ker, no ker — ni bilo nikogar, da bi bil gor sedel. Mi smo pa videli, kdo ima na razpolago konje in vozove. Na dravskem mosiu je bil sprejem. Sramu pa ti ljudje nimajo 1 Ne samo, da jih ni sram hoditi in se voziti čez oba mosta, katera so lani razstrelili in katera smo mi z ogromnim trudom, nevarnostjo in več milijonskimi stroški popravili — še sprejem so si upali tam napiaviti. No, pa ta sprejem je bil slab. Razen nekaj zarukanih, je šlo prodajat zijale r.a most le nekaj otrok. Je tudi prav, da so se pokazali nasprotniki! — Posebno se je trudila to pot Pavla Mack, žena bivšega nad učitelja, da dostojno sprejme svojega „nežnega" soproga. Deklice so morale obleči bele obleke in nositi venec in šopke. Reči pa se mora, da nedolžna mladina še nikdar ni bila tako zlorabljena, kak' r pa na ta dan, ko je mor.ila nositi bele nblekcc, vence in šopke v čast največjim propalic::»»«. Kaka | prismodarija je to vse vkup, se vidi tudi iz : tega, da so si nadjali stari, sivi dedci vse j poino najslabših cvetlic, da so bili kakor i pustne šeme. Da bi „Zec" pokazal, iia ni zec i in da ima korajžo, si je zataknil, k.skor kak j mlečnozobnež v planinah, ogromne „šnajifedre" j za klobuk. Ja, ja, Zec, ti imaš pa korajžo! j Zato si bi! ves čas vojne v spre dni h vršnih, pa seveda ne v sprednjih vrstah branilcev domovine (to si prepustil drugim 1) temveč v prednjih vrstah tistih, ki so si redili (feldbe-belni žalostnega spomina!) 20 kilometrov za fronto trebuhe s tem, kar so „odščipnili- tistim, ki so čakali, do kosti sestradani in razcapani, v strelskih jarkih na smrt. Zakaj pa si nisi nataknil tedaj prav mogočnih šnajt-feder? Posebno pa, zakaj nisi pokazal tedaj korajže? Mi, fantje, te bomo za to še enkrat vprašali osebno. (Slovenski fantje in možje, ali vas ni sram, da uprizarjajo nemčurske afne take maškerade?) Dnevne vesti. Vsem narodnim trgovcem in društvom. Generalni komisarijat z.t tujski promet v Ljubljani je izdal 11 vrst novih razglednic iz krajev Slov. K-roške ter nam poslal več tisoč izvodov v podrobno razpečevanje. Naprošamo vas, da nas blagovolite podpirati potom trgovcev in raznih društev pri razširjanju Uh slov. razglednic. Vzorce prilagamo dopisu. Ekspozitura gen. kom. za tujski promet, Borovlje. Goselna vas. V noči od 24. na 25. avgusta mi je bila ukradena črna kobila, 16 pesti visoka. Na zadnjem levem stegnu ie imela vžgano črko L, na hrbtu nekaj belih peg Kdor bi našel tata, naj sporoči Matevžu Partej, Gosel-na vas. p. Dobria vas, kjer dobi dobro nagrado. Galicija. Umrli sta za grižo Agata Jegart in Barbara Piantev. Obe sta bili zavedni Slovenki. N. v. m. p.! Velikovec. Za pogorelce (žrtve nemčurskfe podivianosti) so darovali: Stalni gostje v gostilni F. Kavčič na Privoru (Ljubljana) 1420 K; g. župnik Iv. Nagel, Št. Ilj ob Dravi 20 K; g. kanonik Ivan Evang. Kulavčič, Brezje, 60 K; g. kanonik piše: Trije begunci —iz naše žal, še vedno zasedene in zatirane goriške okolice — pošiljamo od svojega uboštva mali znesek 60 K, kot skromni prispevek v pomoč ubogemu pogorelcu Fr. Vedenik in njegovi ženi Magdaleni Vedenik iz Čaič, vasi blizu de-mark. črte med cona A in B, z nujno prošnjo, naj bi vsi Slovenci, a posebno tisti, ki so kot vojni dobičkarji obogateli, prihiteli na pomoč tej nesrečni družini z obilnimi darovi. Pozdravljeni 1 Za kratek čas. Uganka. Cmav liepa, cmav luba, cmav lepo leii, Za ksindl je že, za Slovence pa ni! Kaj je to ? •pfufSiiy pysiujN UEtifc.'* Andalka Slaninova Kultcrer Filip ŽIVIN OZDRA VNIK poročena m VELIKOVEC 14. avg. 1920. BRNO W F Pivo, najboljše črno bavarsko Porter in belo marčno v sodih in steklenicah, ter belo in črn<» vino razpošilja vsako množino A. Oset, Slovenji ___Gradec._ Ij^gr- Primešaj krmi Mastin 1 ^jj H^V smislu odloka deželne vlade za Kranjsko"" v Ljubljani z dne 18. julija IS«)-.)., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil due US. julija 18J9., št. 25.25"i, sm%sjo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni prtdmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.501. Ako Mastir.a v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavoiev Ma-stiua stane K 30 50 poštnine prositi na dom. Mazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri liudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega tnazila velja po pošti 12 K 50 v. I/©karjiar Trnkoo« v Ljubljani (Slovenijit) zraven rotovža. É Pozor! urar. Pozor! Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistema. Potrudil se bom, da ustreženi si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gaspar, urar, Velikovec, v Caifovi hiši. po znižani ceni je dospelo iz inozemstva in se dobi pri I. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ulica 5. Teiefon št. 'I (intererban) Centrala Maribor Mestni trg Št. 141. Račun potto. M. urada SHS v Ljubljani : 11.695. n ■ Podružnica Murska Sobota -i- ... —--= sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica Izvršuje vse v bančno stroko spadajoCe posle. Blagajna je odprta od Va do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. taiilHlti •bonooro«))- t, - TlnHr» m. v»«****- VwHUctv^v