L E T O X I I O K T O B E R 1 9 6 3 Š T E V I L K A CRADBEIUI VESTNIH VSEBINA Inž. V ladim ir Čadež: Obnova Skopja — najvaž­ nejša naloga slovenskega gradbeništva v le­ tošnjem l e t u ................................................................. 225 Dr. inž. S rdan T urk : R ačun izvlečnih sil in izvleč- nih dolžin za kab le pri p rednapetih beton­ skih k o n s tr u k c i ja h ....................................................... 227 Inž. Neža Exel: P rob lem atika žice na napeti beton 240 Inž. Sergej Bubnov: Problem i obnove poškodova­ n ih zgradb v S k o p j u ..................................................246 M nenje in k ritika: Inž. B. Pejatović: M oji v tisi s sem inarja za p red ­ napeti b e t o n ................................................................. 250 Vesti: P redavan je inž. S. B ubnova v Sarajevu . . . . 252 Sodelovanje s poljskim i g r a d b e n ik i ..............................252 Strokovni s e m i n a r ............................................................ 252 S. Turk: The design of extracting forces and extracting lenghts for cables in prestressed concrete constructions N. Exel: P roduction and quality problem s of w ire for prestressed concrete S. Bubnov: Problem s of repairing the dam aged build­ ings in Skopje O dgovorni u re d n ik : inž. S ergej B u b n o v U re d n išk i o d b o r: inž. J a n k o B leiw eis, inž. Lojze B len k u š , inž. V lad im ir Č adež, inž. M a rjan F e r ja n , a rh . V ekoslav Jak o p ič , inž. H ugo K eržan , inž. M aks M egušar, B ogdan M eliha r, inž. M irko M ežnar, B ogo P ečan , inž. B oris P ip an , inž. M a rja n P re ze lj, D rag an R aič , F ra n c K upret, inž. L ju d e v it S k ab ern e , inž. a rh . M ark o Š la jm er, inž. V lado Š ram el. R evijo izd a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te lefon 23-158. T ek. raču n pri .K om unalni b a n k i 600-14-608-109. T isk a tisk a rn a »T oneta Tomšiča« v L ju b lja n i. R e v ija izh a ja m esečno. L e tn a n a ro č n in a za n eč lan e 10.000 d in a rje v . U red n iš tv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rjav čev a 15. VESTNIH ŠT. 10 - LETO XII - 1963 Obnova Skopja - najvažnejša naloga slovenskega gradbeništva v letošnjem letu IN Ž. VLADIM IR ČADEŽ T ako kot ostale republike tud i Slovenija in­ tenzivno sodeluje pri obnovi Skopja . V sedanji fa z i obnove se pomoč gradbene operative in pro­ izvajalcev m ontažnih objektov odraža pri izgrad­ n ji novih predm estnih naselij in pri sanaciji po­ škodovanih objektov. V ilustracijo, kakšen je obseg del, k i jih je treba izvršiti do konca letošnjega leta, navajamo podatke republiškega sekretariata za gradbeništvo in kom unalna vprašanja SR M akedonije. O d pla­ niranih 13.623 stanovanj v predm estnih naseljih Skop ja se je do 17. oktobra pričelo z izgradnjo oziroma so izvršena pripravlja lna dela za 9728 stanovanj. O d tega odpade na S R Srbijo 2533 sta­ novanj v naseljih Dračevo in Kozle, na SR H rva t­ sko 2420 stanovanj v naseljih M adžari in Železar­ ne, na SR Bosno in Hercegovino 1154 stanovanj v naselju Butel, na SR Črno goro 1040 stanovanj o naselju Lisiče ter 1155 stanovanj na našo republiko v naselju Vlae. Zadolžitev S R M akedonije je ne­ koliko drugačna kot pri ostalih republikah, ker morajo m akedonska podjetja predvsem pripraviti tem elje in zgraditi kom unalne naprave za inozem­ ske dobavitelje m ontažnih objektov, poleg tega pa dovrševati del objektov, k i so bili pred potresom v izgradnji. Iz gornjih podatkov sledi, da odpade na Slo­ venijo 14 ‘Ve izgradnje vseh stanovanj v predm est­ nih naseljih, če pri tem ne upoštevam o Makedonije. Po poda tkih m akedonske republiške zbornice, k i pa še niso dokončni, znaša sku p n i znesek po­ trebnih sredstev za izgradnjo vseh predmestnih naselij okoli 66 m ilijard dinarjev. O d tega znaša delež slovenske operative za izgradnjo naselja Vlae približno 7 m ilijard dinarjev. O d celotnih stroškov odpade na m ontažne hiše 67 °/o, na tem elje 7 °lo, na ceste 11 °!o, na vodovod in kanalizacijo 6°/o, na e lek triko 5 °/o, na stroške priprave zem ljišča 3 °lo ter na dokum entacijo z nadzorstvom 1 °!o. Razde­ litev stroškov je za obveze naše republike neko­ liko drugačna. Druga osnovna naloga je saniranje poškodo­ vanih objektov. Od skupno določenih 8020 stano­ vanj, k i j ih je treba sanirati, predvidevam o, da bo do konca leta saniranih 6200 stanovanj. Sanacijo opravljajo gradbena podjetja vseh republik z izje­ mo SR Črne gore. O bjek te na področju občine Kisela voda sanira operativa SR Srbije, področje občine Idadije pa je razdeljeno m ed SR H rvatsko in Slovenijo. O bjekte v občinah na levem bregu Vardarja Saat ku la in Kale sanirata gradbeni operativi SR Bosne in Hercegovine in Makedonije. Vrednost vseh sanacijskih del znaša po podatkih mestnega sklada za stanovanjsko izgradnjo skoraj 8 m ilijard dinarjev. Poleg omenjenih dveh glavnih nalog je Ter­ m ika, L jubljana prevzela v izgradnjo 61 m ontaž­ nih stanovanj v naselju Vodno. Zelo pom em bna je tud i sanacija nekaterih repub liških objektov, k i so jih prevzela naša podjetja izven občine Idadije. V ta. sektor dela spada sanacija Skupščine, k i s približno 300 prostori predstavlja tudi po obsegu del izredno važno nalogo. Analiza izvršenih del, k i so jih izvedla sloven­ ska podjetja v prvi polovici, t. j. ob koncu ok to ­ bra, kaže na ve lik uspeh naših podjetij, k i so si z dobro organiziranimi in kva lite tno izvedenim i deli pridobila ugled o skopsk i javnosti. V naselju Vlae je bilo po stanju 30. oktobra že zabetoniranih 53,3 °/o vseh temeljev, v m ontaži je 39 °/o vseh stanovanjskih objektov, že pokritih objektov pa je 25 °/o. T u d i dela pri gradnji cest, vodovoda in kanalizacije uspešno napredujejo kljub večkratnim m očnim nalivom. V gradnji je bilo 50,2 °/o cest, 34,4 °lo vodovoda, kanalizacija pa je bila gotova že 48,6 °/o. V tem času je bilo sani­ ranih 17 stanovanjskih objektov s 516 stanovanji, dalje 2 šoli in 2 javn i zgradbi. V delu je sanacija 41 objektov z 607 stanovanji, 4 šole, 1 zdravstveni objekt in 4 javne zgradbe. Dela pri sanaciji objekta Skupščine zelo uspeš­ no napredujejo ter se kva lite tno sanirani trak ti postopno predajajo v uporabo. V prvi polovici novem bra bo popolnoma do­ vršenih 20 a trijsk ih hiš na Vodnem. 15 stanovanj­ sk ih dvojčkov Jelovice in 25 četvorčkov iz sipo­ reksa podjetja E dilit na Vlajah, Iz dosedanjih rezulta tov vidimo, da so se pod­ je tja iz Slovenije, k i delajo v Skopju , zavedala pom em bnosti celotne akcije. Dobro organizirane uvodne priprave so omogočile hitro vključevanje gradbene pro jektive in operative v doslej novo področje dela. Pri tem pa ne gre samo za doslej neznane operativne ukrepe o zvezi s sanacijo najrazličneje poškodovanih objektov, kjer je bilo treba najprej proučiti načine sanacije v statičnem pogledu, kjer je bilo treba uvesti nove načine dela s pomočjo injektiranja, podpiranja, zamenjave no­ vih nosilnih elem entov in podobno. Tu ne gre sa­ mo za ku p tehničnih problemov, ki nastopajo v zvezi zahtevne izgradnje montažnih hiš, kjer ni­ mamo še dovolj izkušen j. Tu gre predvsem za pro­ bleme organizacijskega značaja. Vsaka republika si je izbrala svojstven način organizacije prevzetih del. Zavedali smo se, da le pravilna organizacija del in realno sestavljen operativni plan šele omo­ gočita, da pride v celoti do izraza izredni delovni elan vseh udeležencev, k i ga zasledimo od vsega začetka del v Skopju , Pri izvajanju del o naselju Vlae in pri sana­ cijskih delih v občini Idadije so zaposlena skoraj vsa gradbena podjetja Slovenije, le del maribor­ skih podjetij sanira objekte republiških institucij. Nosilci nalog so velika podjetja, k i na razne na­ čine vključu je jo v delo ostala podjetja, bodisi z delovno silo ali z mehanizacijo. V dela za obnovo Skopja so vk ljučena poleg pro jektantskih in raz­ iskovalnih inštitucij tu d i nekatera komunalna pod­ jetja, in sicer kot pro jektan ti ali pa kot izvajalci. Prav zato, ker je v celo akcijo vključenih ve­ liko število organizacij, k i doslej še nim ajo izk u ­ šenj pri izvedbi sinhronizirajte skupne akcije, je bilo treba najti ustrezno organizacijsko obliko, ki naj bi povezovala vse sodelujoče s ciljem , da se omogoči hitra in kva lite tna izvedba sprejetih obvez. Funkcijo povezovanja del med udeleženci sek­ torja Vlae in sektorja sanacije Idadije vrše koor­ dinacijski kolegiji. Te kolegije sestavljajo v L jub­ ljani direktorji sodelujočih podjetij, v Skopju pa operativni vodje istih podjetij. V akcijo povezova­ nja so vk ljučene tud i vse republiške inštitucije, k i se bavijo z gradbeništvom, zlasti Biro gradbeni­ štva in G radbeni center, kakor tud i okrajne go­ spodarske zbornice. Zaradi izredne pomembnosti naloge je Izvršni svet SR Slovenije poleg drugih organizacijskih ukrepov imenoval svojega predstavnika v Skopju , ki skupa j z ostalim i predstavniki drugih republik, republiškim i organi in D irekcijo za izgradnjo in obnovo S kop ja skrbi za koordinacijo del. O b prehodu v drugo polovico 5-mesečne na­ loge pa bo treba posvetiti izredno pozornost zlasti- zaključnim delom pri popolni dovršitvi montažnih hiš. Po operativnem planu bi morala naša podjetja predati investitorju popolnoma dovršene m ontažne hiše na V injah v naslednjih količinah: do 1. no­ vembra 14 °/c, do 1. decem bra 75 3to, do konca leta 1963 pa 100 °io. T i podatki kažejo na veliko kon­ centracijo zaključn ih del v mesecu novembru. To nalogo pa bo mogel Gradis s kooperantoma Jelo­ vico Š ko fja Loka in Edilitom v L jubljan i izvršiti le v prim eru vk lju č itve novih, večjih kapacitet za zaključna dela, ker se je pokazalo, da doslej vključena podjetja sama ne morejo pravočasno iz­ vršiti prevzetih obvez. Če računamo še vnaprej z isto izredno priza­ devnostjo vseh udeležencev pri izgradnji Skopja in če bodo še nadalje intenzivno skupno reševali tekoče problem e zlasti pri izgradnji naselja Vlae, tedaj lahko pričakujem o, da bo Jiaša republika svojo obvezo do konca leta v celoti izvršila. Račun izvlečnih sil in izvlečnih dolžin za kable pri prednapetih betonskih konstrukcijah DR. INZ. SRDAN TURK DK 624.043.071.2 : 693.56 1. U vod v p ro b le m a tik o P r i p r o je k t ira n ju p re d n a p e tih b e to n sk ih k o n ­ s tru k c ij ugotovimo najprej p re re z b e to n a in p re rez kab lo v . P ri istem računu ugotovimo tudi potrebne k o m p rim a c ijsk e sile, tj. natezno silo v kablih. Ker kom prim acijska sila ni stalna, am pak je začet­ koma, tj. neposredno po napenjanju večja, sčasoma pa se zaradi krčenja in popuščanja konstrukcije zm anjšuje in lim itira k lim itni vrednosti, imamo dve možnosti: p ri računu konstrukcije izračunamo zače tno k o m p rim a c ijsk o silo in potem iz nje limit- no komprimacijsko silo (in kontroliram o, če nam ta lim itna kom prim acijska sila za varnost še za­ dostuje), ali pa izračunamo l im itn o k o m p rim a c ijsk o silo in potem ugotovimo iz tega podatka potrebno začetno komprimacijsko silo (in kontroliramo, če je pri tej sili konstrukcija vam a). Za praktično delo je drugi način pripravnejši in ga zato upo­ števam v nadaljn jih izvajanjih. Kot končni rezul­ tat torej želimo podatek o začetni komprimacijski sili, oziroma, kar je za napenjanje kablov najbolj važno, podatek o izv lečn i sili, tj. o komprimacijski sili na p o te zn e m koncu kabla. Zaradi trenja ni namreč začetna kom prim acijska sila po celi dolžini kabla ista, in je za napenjanje m erodajna torej sila na poteznem koncu kabla, ki smo jo označili kot izvlečno silo. Zaradi krčenja in popuščanja konstrukcije in zaradi izgub p ri napenjanju kablov m ora biti torej izv lečn a s ila , tj. začetna kom prim acijska sila na poteznem koncu kabla, večja od lim itne kom pri­ macijske sile na tem mestu. Treba je torej iz po­ datka o lim itni kom prim acijski sili izračunati iz­ vlečno silo. Izvlečna sila m ora b iti izračunana s p rim e rn o n a ta n č n o s tjo . Če nam reč uporabim o pre­ majhno izvlečno silo, je nevarnost nateznih na­ petosti in s tem nevarnost razpokanja na kabel­ skem robu nosilca. Če pa obratno uvedemo pre­ veliko izvlečno silo, je nevarnost natega in razpok na protikabelskem robu nosilca. Razmere so tu to­ rej o b ra tn e kot p ri arm iranem betonu, k jer pomeni več arm ature na splošno tud i večjo varnost. Iz- vlečne sile moramo torej izračunati iz podatkov o lim itni kom prim acijski sili s prim erno natanč­ nostjo, zavedajoč se, da je odstopanje v smeri na­ vzdol, kakor tudi v sm eri navzgor lahko nevarno. P rim e rn o n a ta n č n o s t r a č u n a dosežemo z upo­ števanjem k rč e n ja in p o p u šč a n ja k o n s tru k c ije ter z upoštevanjem izgub p r i n a p e n ja n ju k ab lo v . Ker moramo v teh računih upoštevati nekatere težko ugotovljive podatke o m aterialu, je zato natanč­ nost naših računov nujno omejena. Naslednja iz­ vajanja zato podajajo račun izvlečne sile z natanč­ nostjo, ki jo dopuščajo dosedanje eksperimentalne raziskave in ki na splošno za p ra k so zad o stu je . Poleg izvlečne sile izračunamo vzporedno tudi še izv lečno do lžino, tj. dolžino kabla, ki jo izvleče­ mo pri napenjanju iz betona. S tem imamo pri na­ penjanju d v a p o d a tk a , izvlečno silo in izvlečno dolžino in imamo k o n tro lo , ker m orata oba po­ datka soglašati. Tako dosežemo zanesljivost na­ penjanja. Obratno nas nesoglasje obeh podatkov takoj opozori, da nekaj ni v redu. M eritev izvlečne dolžine zadostuje z natančnostjo ca. 0,1 mm, m eri­ tev izvlečne sile na ca. 0,1 t. Napenjalka m ora biti predhodno preizkušena, tako da točno vemo, ko­ likšna sila ustreza nekem u odčitku na manometru. Napenjalko je treba med gradnjo v e č k ra t p r e ­ iz k u siti, ker npr. udarci in sunki vplivajo lahko na kazalec m anom etra. Dvom v pravilnost ugotov­ ljene sile moramo postaviti takoj, če pride do ne­ soglasja med izm erjeno izvlečno dolžino in po ma­ nom etru ugotovljeno izvlečno silo. Opomnimo še na to, da je treba p ri preizkusu m eriti izv lečno silo n a k a b e lsk e m p r ik lju č k u , ne pa preprosto pomno­ žiti ploskev bata s pritiskom . S tem bi namreč za­ nem arili trenje v napenjalki, ki znaša 2 3/'o do 10 °/o. Napenjalko preizkusimo- v kakem zavodu za p re­ iskavo m ateriala in je izdani atest uradna listina. V zvezi z računom izvlečne sile in izvlečne dolžine se izkaže, da so p ri n a p e n ja n ju s ta re jš e g a b e to n a izgube m a n jš e in izvlečne sile ter dolžine zato manjše. Obratno imamo pri napenjanju m laj­ šega betona večje izvlečne sile in dolžine. K er ni zanesljivo, če bo ta m lajši beton mogel zaradi svoje m anjše trdnosti prevzeti napetosti, nastale ob na­ penjanju, je torej še ugotoviti potrebno n a p e n ja ln o s ta ro s t b e to n a . K er trdnost betona s starostjo raste, napenjalne napetosti pa s tp starostjo padajo, bo torej mogoče ugotoviti neko starost, p ri kateri bo varnosti zadoščeno (pred to starostjo se seveda ne sme napenjati). V naslednjem bomo torej obravnavali najprej v p liv e k rč e n ja in p o p u šč a n ja na izvlečne sile in dolžine, nato v p liv e izg u b p r i n a p e n ja n ju in bomo k tem računom potem dodali še ugotovitev p o tre b ­ ne n a p e n ja ln e s ta ro s ti b e to n a . Vsa izvajanja bodo zaradi omejitve obsega po­ dana v čim bolj zgoščeni obliki, in bodo zato ne­ katere manj pom em bne podrobnosti izpuščene. Zato priporočam, da se v važnejših prim erih na­ slonimo na podrobnejše podatke v l i te r a tu r i , ozi­ roma, da opravimo sami ustrezne e k sp e r im e n ta ln e raz isk av e . 2. V p liv i k rč e n ja in p o p u šč a n ja k o n s tru k c ije 2.1 Splošno o k rčen ju in popuščanju Po opravljenem napenjanju ima kabel oziroma beton ob kablu dolžino L (sk. 1). Sila v kablih je tedaj tako imenovana začetna komprimacijska sila N Zač. Napetost v kablih je tak ra t S ž - zat, tj. začetna kabelska napetost. Kot je znano, se beton p ri kemičnem vezanju k rč i, kar tra ja tud i več mesecev po zabetoniranju. Del krčenja se zato opravi tudi po napenjanju. Dolžina betona ob kablu se torej skrajša za dLk. Za isto dolžino se skrajša tudi kabel in se s tem zmanjša njegov prvotni raztezek, ki je nastal pri napenjanju. Zato se zm anjša napetost v kablu za dSžk, in seveda tud i sila v kablih in sicer za dNk = = Fk • dSžk (kjer je Fk prerez vseh kablov). N adalje kažejo poskusi, da se beton po nastopu sile še naprej polagom a deformira, če ostane sila stalna. Ta pojav imenujemo p o p u šč an je b e to n a . Kabelska sila p redstav lja tako praktično skoro stalno silo, ki izvaja na beton pritiske. Tako dobi­ mo takoj po napenjan ju skrček betona Szač (sk. 2, S A . 2 lin ija 1—2), zaradi popuščanja se ta začetni skrček poveča za dsp (linija 2—3), dolžina betona ob kablu se zm anjša napetost za dLp in podobno, kot pri krčenju betona, se zm anjša napetost v kablu za dSžp. Sila v kablih se v teku tega procesa, ki traja tudi več mesecev, zm anjša za dNp = Fk • dSzp. Končno imamo tu še pojav p o p u šč a n ja je k le ­ n ih žic. Tudi p ri jek lenih žicah, če so napete v bli­ žini m eje elastičnosti, raste začetni raztezek r zač (sk. 3, linija 1—2) še dalje, če ostane natezna sila stalna. Ta p rirastek d rp (linija 2—3) dobimo teore­ tično po neskončnem času, praktično pa se kon­ strukcija um iri že po nekaj tednih. V prednapeti konstrukciji se tud i pokaže pojav popuščanja žic, le da je ta pojav v nekoliko drugačni obliki. V prednapeti konstrukciji se pokaže nam reč pojav popuščanja žic pri konstantni deformaciji, ne pa pri konstantni sili. Ta pojav označimo tudi z ime­ nom »relaksacija«. V prednapeti konstrukciji osta­ ne nam reč dolžina betona v času popuščanja jekla praktično neizprem enjena, pojavi krčenja in po­ puščanja betona se odigrajo v glavnem po popu­ ščanju jekla. Pojav re la k sa c ije , tj. popuščanja pri konstant­ ni deform aciji si lahko predočimo tako, da najprej (sk. 3) izvedemo s silo P zac raztezek r 0 (linija 1—2— 4). Če bi pustili silo P zae nezmanjšano, bi se defor­ macija večala v smeri linije 4—4’, zaradi običajnega popuščanja. Zato zmanjšamo silo P Za6 na vrednost Plim, s čimer se gibljemo po liniji 4—5, ki je vzpo­ redna lin iji 1—2 ob točki 1. Sedaj dopustimo, da deluje popuščanje, in deform acija se poveča za S A . 3 drp, ki ustreza popuščanju p ri sili Pi;m. Tako p ri­ demo od točke 5 do točke 6. Če ostane pri tem celotna deform acija r 0 neizprem enjena, mora po­ tem znašati: d rp = (Pzač — Piim)/Fk • Ež. Mesto lini­ je 4—5—6 po glavni skici 3 oziroma po sk. 3/a lahko predpostavim o tudi zobčasti diagram po sk. 3/b in končno ravni diagram po sk. 3/c, s čimer bi ostal rezu ltat neizpremenjen. Opazimo torej, da pri relaksaciji tj. pri kon­ stantni deform aciji pade sila od Pzac za Pnm; pri tem je Pnm tista sila, p ri kateri je dodatni raztezek drp ravno enak elastičnemu raztezku pri sili dNr = P zac — Piim. Padec sile zaradi relaksacije dNr daje potem padec napetosti v kablu za dSzr = = dNr/Fk, oziroma dNr = Fk • dSzr. Celotna izguba napetosti kabla zaradi krčenja in popuščanja betona ter relaksacije žic znaša torej: dSzi = dSzk + dSzp + dSzr. Celotna izguba sile znaša potem dNi = Fk • dSzi, in dobimo začetno kom prim acijsko silo Nzai- iz lim itne komp rimači j - ske sile Num po enačbi; NZas = Nu,,, + dNi, dNi = Fk ■ dSži, dSzi = - dSzk + dSžP + dSžr . . . (1) Če torej vgradim o komprimacijsko silo Nzae, bomo po zaključku pojavov krčenja in popuščanja dobili iz statičnih ozirov potrebno limitno kom prim acij­ sko silo Niim. V naslednjem podamo še osnove za izračun posameznih izgub napetosti. 2 2 Izgube napetosti kablov zaradi krčenja betona Pojav krčenja betona se časovno razvija po sk. 4, k jer teče čas Tz od zabetoniranja dalje, čas T„ pa od napenjanja dalje. P ri tem je Sn napenjal­ na starost betona (Sn = Tz —< Tn). Totalni skrček betona zaradi krčenja Sk-tot, katerega doseže kon­ strukcija teoretično v neskončnem času, praktično po nekaj mesecih, je najpripravneje vzeti po nem­ ških norm ah DIN 4227 in velja tab. 1: Tabela 1: Totalni skrček betona zaradi krčen ja sk _tot 1. Beton stalno v v o d i .................................... 0 2. Beton v zelo vlažnem zraku npr. ne­ posredno nad v o d o ....................................10 . 10-5 3. Beton n a p r o s t e m ....................................20 . 10-5 4. Beton stalno na suhem, npr. v suhih n o tran jih p r o s to r ih .......................... 30 . 10~5 O pom ba: Za debelino delov pod 20 cm , po v eča ti v re d ­ no sti za 25 %, p r i d eb e lin i de lov n a d 75 cm , z m an jša ti v re d ­ n o sti za 25 °/o. Na kable vpliva seveda samo tisti del krčenja, ki se opravi po napenjanju. Čim večja je torej na­ penjalna starost betona S„, tem m anjši bo vpliv krčenja. Splošno označimo: Sk-n = Sk-tot • Yn . . . (2) Prožnostni modul kabelskih žic znaša ca. 2,000.000 kg/cm2. Pravilom a je treba ta modul ved­ no konkretno ugotoviti za vsako pošiljko, za katero se sm atra, da je prožnostni modul isti. 2.3 Izgube napetosti kablov zaradi popuščanja betona Deformacije betona se razvijajo časovno po diagram u v smislu sk. 5. Obtežba nastopi v času Tz = Sn. To je kom prim acijska sila v kablu in pa lastna teža nosilca. Zaradi komprimacijske sile, ki deluje ekscentrično, se nam reč betonski nosilec upogne in se p ri tem dvigne nad oder, tako da deluje obenem tudi lastna teža. To je obenem tudi celotna, stalno delujoča obtežba, ki povzroča po­ puščanje betona. Dodatne deformacije zaradi delovanja stalne obtežbe izrazimo s faktorjem popuščanja f t o t : h o t = = dsp/szač- Vrednost ftot vzamemo najpreprosteje po že omenjenih nem ških predpisih DIN 4227, in potem velja: ftot äf • kf, dSp ftot • SZač • • • (4) Vrednost ar, ki je odvisna od klime, v kateri je beton, dobimo po navedenih predpisih v določenih mejah. Da se izognemo ocenjevanju, navedem v naslednji tabeli 3 poprečne vrednosti: Tabela 3: Vrednosti a f v odvisnosti od vlažnostne lege betona kjer je Sk-n skrček betona po napenjanju do časa Tz = Vrednosti Y„ so privzete po L-2, str. 32 in L-3, str. 27 in so podane v tabeli 2: Tabela 2: O stanek krčen ja p ri napen ja ln i starosti betona Sn Sn (dni) 3 5 7 14 28 60 120 240 365 730 Yn (°/o) 100 95 90 80 75 55 35 20 10 0 O pom ba: U poštevano je , da je b e to n te k o m p rv ih 43 u r v zelo v lažn em s ta n ju , k o t je to o b iča jn o (polivanje). Izguba napetosti kabelskih žic znaša potem, upoštevajoč prožnostni modul žic Ej d S z k = Sk-n * E ž Sk-tot * Y n • E z . . . ( 3 ) 1. Beton stalno v v o d i .................................................. 0,75 2. Beton v zelo vlažnem zraku, npr. nepo­ sredno nad v o d o ........................................................1,75 3. Beton na p ro s te m ...................................................... 2,50 4. Beton stalno na suhem, npr. v suhih n o tra­ n jih p r o s to r ih ............................................................ 3,50 Vrednost kf je odvisna od starosti betona, p ri kateri dobi beton obravnavano obtežbo. Naša obtežba je v tem prim eru kom prim acijska sila in lastna teža, k ar pomeni, da je zadevna starost napenjalna sta­ rost betona Sn. Om enjeni DIN predpisi dajejo vrednost kf v odvisnosti od dosežene marke, tu navedemo za prakso prirejene končne vrednosti za kf v direktni odvisnosti od napenjalne starosti. Tabela 4 je torej p rire jena za prakso v aproksim a­ tivni obliki. Tabela 4: Vrednosti k f v odvisnosti od napen ja lne starosti betona Sn Sn ( d n i ) ............................................................. 3 5 7 14 28 60 120 240 365 730 kf za navadni c e m e n t .............................. 2,5 2,3 2,1 1,8 1,50 1,20 1,00 0,85 0,75 0,50 k{ za visokovredni c e m e n t .................... 1,7 1,5 1,4 1,25 1,00 0,85 0,70 0,60 0,55 0,50 O pom ba: V red n o sti se m o re jo zm an jša ti za 10"/«, če je d eb e lin a d e la v sa j 75 cm , ozirom a za 20 °/o, če je n a jm a n jša d eb e lin a vsa j 150 cm . S tem, da smo ugotovili faktor popuščanja ftot, moremo neposredno izračunati izgube prednape- tosti v kablu zaradi popuščanja betona. Te izgube smo označili s simbolom dSžp: dSžp dsp • Ej, dsp = ftot ■ sza6 ft-, (iz en. 4) Treba je še ugotoviti szač, tj. začetno deformacijo zaradi delovanja stalne obtežbe, ki povzroči po­ puščanje betona. Ta obtežba je komprimacijska sila in stalna obtežba, ustrezne napetosti v betonu pa so kom prim acijske napetosti St* in napetosti zaradi stalne obtežbe Sbs. Merodajne so napetosti betona ob kablu, tj. Sbkx in Sbsx. Obe vrednosti po­ znamo iz računa potrebnih lim itnih kom prim acij- skih napetosti, iz diagram ov napetosti odmerimo vrednosti v višini kablov. Potem dobimo: Szač — (SbkX + SbsX)/El, .. . (6) in iz tega končno po en. 5; dSžP = ftot • (Sbkx + Sbsx) • n, n = Ež/Eb . . . (7) Prožnostni modul Ež za žico vzamemo, kot smo že omenili, Eg = 2,000.000 kg/cm2 (če nimamo točnej- šega podatka), prožnostni modul betona Eb pa vza­ memo v smislu predpisov DIN 4227: m arka betona 300 . . . Eb = 300.000 kg/cm2 1 m arka betona 450 . .. Eb = 350.000 kg/cm2 > . . . (8) m arka betona 600 . .. Eb = 400.000 kg/cm2 J Ti prožnostni m oduli so mišljeni kot m erodajne vrednosti za celotni proces popuščanja betona. 2.4 Izgube napetosti kablov zaradi relaksacije kablov Kolikor je napetost žic m ajhna, predvsem če je napetost žic pod 50 % konvencionalne meje plastičnosti So,2 tj. pod 50°/» odjenjalne napetosti žic Sžo, potem nimamo opraviti z relaksacijo. V p ri­ m eru večjih napetosti pa igra relaksacija vedno večjo vlogo. Po podatkih Roša (L-l, str. 28) znaša vrednost d rp p ri običajnem popuščanju po sk. 3: / S . t \ 2 dr* = ° ’001 ■ " 'V • • • (9) k jer je Sst stalna napetost, ki povzroča popuščanje, Sfo pa p ravkar om enjena odjenjalna napetost žice. Vrednost Sžo moramo poznati iz uradnih atestov (druga oznaka je So,2, tj. napetost, p ri kateri do­ bimo 0,2 °/o stalne deformacije). Na splošno se more oceniti, da znaša odjenjalna napetost Sžo ca. 75 °/o do 90 % natezne trdnosti S ž-ru š . Stalna napetost, ki povzroča relaksaciji ustrezno popuščanje, pa je v smislu pogl. 2,1 napetost, na katero pridemo po končani relaksaciji, tj. lim itna komprimacijska sila, ki ji prištejem o še izgube zaradi popuščanja in krčenja betona, deljena s prerezom kablov (Fk): S st = { N W + F k ( d S žk + d S ž P) } / F k = = N i im/ F k + dSžk + dSžp . . . (10) Opomba: Vpliv krčenja in popuščanja moram o upoštevati, ker moram o upoštevati začetno kom pri- macijsko silo, zm anjšano samo za relaksacijo žic, ker je ob koncu relaksacije žic zm anjšanje kom prim acijske sile zaradi k rčen ja in popuščanja še razm erom a m ajh ­ no. R elaksacija se opravi v glavnem že v nekaj dneh, m edtem ko se oba druga pojava razv ija ta več mesecev (sk. 6). V smislu sk. 3 moremo potem oceniti izgubo napetosti dSžr zaradi relaksacije takole: dSžr (Pzač F lim )/Fk, Pzač Plim drp • E z • Fk, dSžr = d rp • Ež . . . (11) kjer je Ez prožnostni modul za žico (ca. 2,000.000 kg na cm2). Približne vrednosti za d rp (po en. 9) so dane v tabeli št. 5: Tabela 5: Raztezki d rp zaradi popuščanja S3t/Sž0 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 0,95 1,00 drp (v °/oo) 0,0 0,1 0,3 0,6 1,0 1,2 1,5 P ri važnejših konstrukcijah bi bilo treba vred­ nosti d rp za konkretno uporabljeno žico eksperi­ mentalno ugotoviti, 2.5 Številčni prim er o vplivu krčenja in popuščanja Upoštevam prim er prednapetega nosilca, ki je iz betona m arke Mb = 600 kg/cm2 in ki ima kable iz jekla s trdnostjo Sž - ruš = 20.000 kg/cm2. Odje- njalna napetost So,2 = Sžo = 15.000 kg/cm2. Zahte­ vamo limitno komprimacijsko silo Nn,n = 500 t. Uporabimo Sk = 26 kablov, vsak kabel iz 12 žic pf. 5 mm. Prerez enega kabla F k-i znaša 2,36 cm2, celotni prerez pa 26 • 2,36 = 61,4 cm2. Napenjali bomo pri starosti betona 14 dni, konstrukcija je mostna tj. nad vodo. Nadalje: Ej = 2 • 106 kg/cm'2, Ej> = 400.000 kg/cm2. Izg u b e z a ra d i k rč e n ja b e to n a . Po tab. 1 znaša Sk-tot = 10 ■ 10“ 5, vrednost Yn po tab. 2 znaša 0,80, sledi po en. 3: dšžk = 10 • 10“ 6 • 0,80 ■ 2 ■ 10e = 160 kg/cm2 Izg u b e z a ra d i p o p u šč a n ja b e to n a . Po tabeli 3 znaša at = 1,75, po tabeli 4 znaša kf = 1,25 (visoko- vredni cement), sledi po en. 4: ft0t = 1,75 • 1,25 = = 2,19. Napetost betona ob kablu znaša zaradi komprimacije Sbkx + 265 kg/cm2 in zaradi stalne obtežbe Sbsx = — 137 kg/cm2 (nateg), sledi Si>ksx = = Sbkx + Sbsx = + 128 kg/cm2. Po enačbi 7 dobi­ mo: n = 2,000.000/400.000 = 5, d š žp = ftot • Sbksx • n = = 2,19 • 128 • 5 = 1400 kg/cm2. Izg u b e z a ra d i p o p u šč a n ja je k la (re la k sa c ija jek la ) Kom prim acijska sila 500.000 kg daje napetost Sz-iim = Niim/Fk = 500.000/61,4 = 8150 kg/cm2. Po­ tem sledi po en. 10; Sgt = Sž-nnv + dSkž + dSžp = 8150 + 160 + + 1400 = 9710 kg/cm2 Sst/Szo = 9710/15.000 = 0,65; drp = 0,20 ■ 10 3. Sledi po en. 11: dSžr = 0,20 • IO“3 • 2000 • 10+s = 400 kg/cm2 S k u p n e i z g u b e i n p o t r e b n a z a č e t n a k o m p r i m a c i j s k a s i l a : Po en. 1 dobimo: dSži = 160 + 1400 + 400 = 1960 kg/cm2. Sledi: dNi = 61,4 • 1960 = 120.000 kg. Končno dobimo za­ četno potrebno kom prim acijsko silo: Nzac = 500.000 + 120.000 = 620.000 kg. Na en kabel odpade torej potrebna začetna kom prim acijska sila NZač-i = = 620.000/26 = 23.800 kg. N apetost v kablu tedaj: Sž - zač = 23.800/2,36 = 10.100 kg/cm 2. 3. V p liv i d e lo v n eg a p ro ce sa p r i n a p e n ja n ju 3.1 Splošno o vplivih delovnega procesa S tem, da smo> po en. 1 ugotovili celotno za­ četno komprimacijsko silo N zač, moremo ugotoviti začetno kom prim acijsko silo na en kabel, Nzac - 1, in pri številu kablov Šk dobimo: N z a č - 1 = N z a č / Š k • • • ( 1 2 ) Lahko si tudi izračunam o začetno potrebno na­ petost v kablu Sz - z a 5, upoštevajoč prerez enega kabla F k -1 : Sž - zač = Nzač : i / F k _ 1 = N zač /F k . . . (13) Kot izvlečna sila NiZVi (za en kabel) pa nam je potrebna večja sila kot N zač-i, in sicer zaradi za­ porednega napenjanja kablov, zaradi tren ja pri napenjanju, in zaradi zdrsa v napen. glavi pri nekaterih načinih sidranja. Z ap o red n o n a p e n ja n je npr. štirih kablov po­ vzroči naslednje (sk. 7/A). Ko napnemo kabel št. 1, se beton zaradi tlačne sile nekoliko stisne tj. do linije 1-1. Izvlečna dolžina je za to vrednost, ki jo označimo kot avtom atični izvleček ia, avtomatično Sk. 7/A nekaj povečana. Ko napnemo kabel št. 2, se beton, dodatno skrči do linije 2-2. Kabel št. 1 se p ri tem skrajša za vrednost ia in napetost v njem pade.. Ko napnemo še tre tji in četrti kabel, se prvi kabel' dodatno skrajša skupaj za 3 • ia, drugi za 2 • ia in tre tji za 1 • ia. M orali bi torej prvi kabel močneje napeti kot s silo Nzač-i, da bi krili omenjeno izgubo. Podobno bi morali bolj napeti tudi drugi in tre tji kabel. Da poenostavimo postopek, napnemo vse kable lahko z isto tj. poprečno silo. Kolikor je potem prvi kabel prem alo napet, je potem zadnji kabel preveč napet. K er so razlike sorazmerno m ajhne in so kabli vsi skupaj precej na isti liniji, je napaka zanem arljiva, posebno če vrstn i red kablov pam etno izberemo (tako da ostane rezul­ tan ta na predvidenem mestu). Konkretno je po­ prečna izguba na raztezku zaradi stisnjenja betona: is = ia • (Šk, - l)/2 . . . (14) kar upoštevamo pri povečanju sile pri vseh kablih enako. To povečanje označimo z dNs. Opomba: Diagram spremembe sile v 4. kablu (pri skupaj 7 kablih) je podan v sk. 7/B. Obravnavan je primer, ko nastopi tudi zdrs (gl. 3,3). 0 2 1 , s t . ö Trenje pri napenjan ju povzroči, da je kom- prim acijska sila na posameznem mestu kabla m anj­ ša od potezne sile na poteznem koncu kabla (sk. 8). Trenje je posebno veliko na ukrivljenih delih kabla. Ako upoštevamo koeficient trenja med žico in cevjo kt, dobimo po skici 9 na odseku dx torno silo T,ix. Za to vrednost se zmanjša sila v kablu Ni na tem odseku, tako da je koncem odseka sila v kablu Na = Ni — T najpreprosteje vzamemo po L-5, str. 7, s tem, da za 30 ®/o povečamo običajne dop. napetosti. Upošte­ vati m oram o le, da veljajo te dop. napetosti za beton, s ta r 28 dni, in da je za m anjše starosti tako dobljene vrednosti pomnožiti še s faktorjem »u« po tab. 7. Sledi torej, ako je S'b_dop običajna dop. napetost, naslednja napenjalna dop. napetost za tlak: S b - nap - dop = S bnd 1,3 • S b - dop • U . . . (35) Na protikabelskem robu eventualno nastanejo natezne napetosti, ki jih p ri betonskih kon­ strukcijah ne sm atram o kot varne. Smemo jih to lerirati le tak rat, kadar konstrukcija vzdrži kljub temu, da bi beton v nategu počil. Predpisi za beton (PTP3) dopuščajo v točki 29, da je natezna na­ petost do 10 %> dosežene tlačne napetosti nasprot­ nega roba. V tem prim eru nam reč dobimo, če beton v nategu popusti, v drugem delu preseka trikotni diagram napetosti in se tlačne napetosti na tlačnem robu zato le m alenkostno povečajo. (Za arm irani beton velja celo fak tor 25 Vo, ki bi ga pa zaradi zagotovitve linearnega odnosa med napetostm i in deformacijami dopustili le v p ri­ meru, da natezni predel prim erno armiramo.) Za­ radi varnosti proti razpokam in koroziji pa v nobenem prim eru ne bi dovolili (v smislu L-5, 5.03.7) nateznih napetosti v večjem iznosu kot 5 °/o m arke betona. Tako bi veljal za nateg manjši od obeh iznosov: S b -n ap -d op S bnd 0,1 - S l ) - n a p S"bnd = 0,05 • Mb' = 0,05 • M b • u k jer smo v zadnji enačbi upoštevali konkretno m arko pri dani starosti betona. Sečišči linij S ' b - n a P in S'bnd ter linij S " b - nap in S"bnd nam dasta dve dodatni meji za dopustno napenjalno starost betona. M erodajna starost je potem tista, ki je izmed teh dveh in po pogl. 4.2 največja. 4.4 Določitev faktične napenjalne starosti. Po kriterijih v pogl. 4.2 in 4.3 smo ugotovili m inimalno starost betona p ri napenjanju Sn - miri) ki jo navzgor zaokrožimo na cele dneve, s tem dobimo teoretično napenjalno starost betona, ki jo označimo s simbolom S n -teor. Faktično pa moramo v prim eru hladnega vrem ena starost betona še po­ večati na vrednost S „ -fakt. Približno moremo to povečanje časa ugotoviti tako, da faktično dneve s tem peraturo pod 15° C vzamemo v poštev kot teoretične dneve, zm anjšane z nekim zman j Seval­ nim faktorjem ft (po L-6, str. 89): Tabela 9: Redukcijski fak to rji za starost betona ft T em peratura betona v ° C ........................................ —10 —5 0 + 5 +10 +15 +20 +25 +30 Faktor, s katerim vzamemo posamezen dan: ft . 0,10 0,25 0,40 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 O pom ba: F a k tič n i čas 10 d n i p r i 1-5 in 5 dn i p r i -f 15 d a je te o re tič n i čas 6 + 5 = 11 dn i. C elo tn i fa k tič n i čas p a je te d a j 15 dni! Na gradbišču postopamo tako, da po zabeto- n iranju dnevno seštevamo teoretični čas (vsak dan prištevek po tab. 9), dokler ne doseže vsota teore­ tični čas S n -teo r . Iz tabele sledi, da p ri toplih dne­ vih Jahko izpade faktični čas celo krajši od teore­ tičnega, vendar priporočam v takih prim erih veliko previdnost, ker je tab. 9 le približna. (Dia­ gram vrednosti ft je podan v sk. 15.) Sk. 15 Zaključno pripomnim, da je treba beton okrog potezne glave kabla in okrog sidrne glave kabla tako arm irati, oziroma glave tako urediti, da je tam konstrukcija v danem teoretičnem času spo­ sobna prevzeti vse lokalne koncentracije napetosti P ri ustreznih računih upoštevamo, da ima mlajši beton tudi manjšo trdnost in ga je treba zato moč­ neje arm irati in podobno, p ri čemer vzamemo v račun, da narašča trdnost betona v smislu tab. 7 in seveda vzporedno tud i dop. napetosti. Slednje vzamemo pri teoretični starosti 28 dni kot 100 °/o, p ri manjši starosti pa jih zmanjšamo s faktorjem »u« po omenjeni tabeli. 4.5 Številčni p rim er za ugotovitev izvlečne sile, izvlečne dolžine in napenjalne starosti betona Po vzorcu poglavij 2.5 in 3.5 ali izračunamo posamezne vrednosti še za napenjalno starost 3,7 in 28 dni, podobno kot je podan v om enjenih po­ glavjih račun za starost 14 dni. Vse to so, kot smo pravkar obravnavali, teoretične starosti. Pregled izvlečnih sil in izvlečnih dolžin (sk. 13): Tabela A T eore tičn a n a p e n ja ln a s ta ro s t b e tona 3 dn i 7 dn i 14 dn i 28 dni N izvl (kg) . . . . 32.900 31.100 30.200 29.100 d :zvi (cm) . . . . 20,03 18,83 18,25 17,52 Dop. napenjalna napetost žic Sži-dop = 0,85 X X 15.000 = 12.750 kg na cm2, oz. 0,70 • 20.000 = 14.000 kilogramov, m erodajna vrednost 12.750 kg. Dop. izvlečna sila torej po en. 33: NiZvi-dop = 12.750 X X 2,36 = 30.200 kg. N apenjati torej ne smemo pred Sn — 14 dni. Pregled napetosti betona (sk. 14): T abela B (+ = tlak, — = nateg) T eo re tičn a n a p e n ja ln a s ta ro s t 3 dni 7 dni 14 dn i 28 dni b e to n a ■^zač-1 (kg) 25.500 24.400 23.800 23.000 N l im - 1 ( k g ) = 500.000/26 = 19.200 19.200 19.200 19.200 fkpr (en. 34) 1,33 1,27 1,24 1,20 S b" - n a p (l a s t - b ) + 60 + 60 + 60 + 60 s b " - n a p (kom pr.) = 55 • f kpr — 73 — 70 — 68 — 66 - nap — 13 — 10 — 8 — 6 S b ' - n a p dast. t.) — 153 — 153 — 153 — 153 S b ' - n a p (kom pr.) = + 281 . f kpr + 374 + 357 + 348 + 337 S b - n a p + 221 + 204 + 195 + 184 u (tab. 7) 0,45 0,70 0,85 1,00 C ' ° b - n a p - d o p = 1,3 . 160 . u + 94 + 145 + 177 + 208 — —■ ■ ■ —— ■----- S b - n a p - d o p ~ 0,1 . S b _ nap — 22 — 20 — 19 — 18 - n a p -d o p 0,05 M b . U (Mb = 600 kg/cm 2) — 13 — 21 — 25 — 30 O pom ba: V elja jo p o d č r ta n e d o p u stn e n ap e to s ti. Iz tabele »B« sledi, da bi zaradi nategov (S") smeli napenjati že po 3 dneh, a zaradi tlakov (S j pa po 19 dneh (sk. 14!). Po tabeli »A« sledi, da bi smeli zaradi jekla napenjati že po 14 dneh, vendar osta­ nejo merodajni tlaki po tab. »B«, in smemo nape­ njati pri teoretični starosti 19 dni. Z interpolacijo v tabeli »A« dobimo za teore­ tično napenjalno starost 19 dni naslednje vrednosti: Izvlečna sila N i ZVi ..................... 29.800 kg Izvlečna dolžina diZVi . . . . 17,9 cm Faktično napenjam o po daljšem času, če je tem peratura betona pod 15° C. Če je bilo po za- betoniranju 10 dni s poprečno tem peraturo ca. 83 C, šteje to za 10 • 0,72 = 7,2 dni, če je bilo kasneje 12 dni s tem peraturo 10° C, šteje to za Sk. 16 M'C 12 • 0,8 = 9,6 dni, in če so potem dnevi s tem pera­ turo betona 12° C, ft = 0,88, rabimo še 3 dni (3 X X 0,88 = 2,6) skupaj tedaj teoretična starost be­ tona 7,2 + 9,6 + 2,6 = 19,4 = 19 dni (sk. 16). Faktična starost betona pa je tedaj 10 + 12 + + 3 = 25 dni. 5. Zaključne pripombe Kakor vidimo iz podane teorije in številčnega prim era, je postopek za ugotavljanje izvlečne sile, izvlečne dolžine in napenjalne starosti v celoti preprost in kratek. Ako si celotni račun tabelarič­ no uredimo, se delo še posebno poenostavi. V zvezi s tem bi bil m nenja, da nadaljnje poenostavljanje ni umestno, posebno ker bi moglo dovesti v neka­ terih prim erih do napačnih zaključkov. Enostavnost postopka je dosežena posebno s tem,' da so podane za nekatere količine preproste tabele. Te tabele so prirejene kolikor mogoče eno­ stavno. Za natančnejši račun bi v teh tabelah mo­ rali upoštevati predvsem še sestavo betona oziroma podrobnejše podatke o žici. Toda končni rezultati pokažejo, da k ljub upoštevanju precejšnje natanč­ nosti dobimo precej podobne končne rezultate za razne napenjalne starosti betona. Zato moremo sm atrati, da vsaj za običajne prim ere podana na­ tančnost zadostuje. Pa tudi pri študiju težjih pro­ blemov, k jer bi želeli večjo natančnost, nam podani postopek daje dober vpogled v bistvo problematike. P ri študiju takih težjih problemov, npr. pri obravnavanju proste konzolne gradnje, ko starost betona zaradi postopnega betoniranja ni ista za vse dele, in podobno, moramo seveda problem a­ tiko posebej proučevati. P ri tem priporočam v gor­ njem tekstu navedeno literaturo. K temu seznamu bi iz množice publikacij priporočil predvsem še spodaj navedene knjige L-7, L-8, L-9 in L-10, ki bi bile s svojimi izvajanji in podatki pri takem študiju dobro pomagalo. V celoti pa vendar mislim, da zgornja štu­ dija še ni sm atrana kot zaključena. Predvsem ima pisec v program u, da na osnovi novejših podatkov sproti izpopolnjuje podane tabele. Zaključno pa sm atra pisec kot potrebno, da opozori na uporab­ ljeno simboliko, ki je povsod taka, da se more obvladati z običajnim pisalnim strojem. To je po­ sebno važno za projektivne biroje, ki običajno ni­ majo pisalnih strojev, ki bi vsebovali tudi grške črke in podobno. S tem je nam reč dana možnost, da se zadevni statični računi takoj pišejo v celoti in odpade zamudno in često pom anjkljivo naknad­ no vpisovanje grških črk in drugih simbolov. Tako so napetosti označene z veliko latinsko črko S, analogno so tudi koti označeni z veliko latinsko črko A, te r so tudi grške oznake, privzete po tu ji literaturi, predelane v simbole, ki se dajo pisati z običajnim pisalnim strojem. S e z n a m n a v e d e n e l i t e r a t u r e : L - l : Leonhardt, Spannbeton (Ernst, Berlin 1955). L-2: Kani, Spannbeton (W ittwer, S tu ttg a rt 1955). L-3: Jevtič , P rednapregnu ti beton (Građevinska knjiga, Beograd 1957). L-4: R itter-L ardy , V orgespannter Beton (Leemann, Zürich 1950). L-5: In s titu t za isp itivanje m aterija la NRS, P ri­ vrem ena upu tstva i uslovi za p rim enu prednapregnu- tog betona (Bilten br. 3 Savezne građevinske komore, separat, Beograd 1955). L-6: Hummel, Das Beton-ABC (Ernst, Berlin 1951). L-7: Guyon, Beton p re c o n tra c t (Eyrolles, P aris 1953 — I. del, P aris 1958 — II. del). L-8: Magnel, Theorie und P rax is des Spannbetons (GMBH, W iesbaden 1956). L-9: Evans-B ennett, P restressed Concrete (Chap­ m an & Hall, London 1958). L-10: Bestim m ungen des D eutschen Ausschusses fü r S tahlbeton (Ernst, B erlin 1960). S. TURK: THE DESIGN OF EXTRACTING FORCES AND EXTRACTING LENGHTS FOR CABLES IN PRESTRESSED CONCRETE CONSTRUCTIONS S u m m a r y From the static design of prestressed concrete con­ structions the lim it concrete stresses and the lim it cable stresses a re know n th a t is, concrete and cable stresses after the finished shrinkage and »remission« of the construction. In the sense of th is article these data are the basis for the design of the in itia l compression force th a t is, the force in a cable im m ediately afte r the ten­ sioning. The losses as results of concrete shrinkage and creep, and steel cables relaxation are taken into con­ sideration. The losses arised during the tensioning itself i. e., the losses caused by the consecutive cables ten ­ sioning and, losses caused by the eventual cables slip on anchoring places are to be taken into account too. Thus a tensioning force is got, w hich is to be attained a t the half lenght of a cable during the tensioning of each cable. F inally the influence of friction is to be found out. So the datum fo r the tensioning force gives also the necessary value of the ex tracting force i. e. the tensioning force a t the pulling end of the cable. P ara l- lelly w ith th a t the ex tracting cable lenght correspond­ ing to the given extracting force, is calculated. The ex tracting forces are sm aller if older concrete is used for tensioning. The concrete stresses and steel cables stresses are in th is case sm aller too. According to tha t the necessary concrete age a t w hich the tensioning is allowed, is found out (with regard to the perm issible concrete and cable stresses). By the help of the given lim iting concrete and cable stresses, the ex tracting force and ex tracting lenght are found out by this m ethod; the tensioning age of concrete can be varied so th a t the construction during the tensioning is se­ cured too. As reported above the article gives a suggestion how to m ake a sim ple calculation of several influences: concrete shrinkage and creep, relaxation , consecutive tensioning and slip of cables, and friction influences during the tensioning. N um erous tables necessary for this calculation are given in as sim plified as possible form to m ake the work easier. To show th a t the cal­ culation is neither long nor complicated, the com plete practical calculation exam ple is added. Thus the article m eans a very convenient help for the sta tic design of prestressed concrete constructions w hich enables a sufficient accurate account of p re­ stressing losses. I t is chiefly w ritten for the beginner. An experienced reader w ill undoubtedly find the deta i­ led bibliography useful for the deeper understanding of th e reported problem s. Problematika žice za napeti beton DK 624.071.2 : 693.56 1. U vod Uporaba napetega betona v svetu in p ri nas stalno narašča, zato je nujno, da se naši gradbe­ niki pobliže seznanijo s problematiko oziroma last­ nostmi m aterialov, ki se uporabljajo p ri izvedbi napetih konstrukcij. V pričujočem članku se bomo seznanili z last­ nostmi, ki jih m ora im eti jeklo za napenjanje, in sicer predvsem z lastnostmi in problematiko žice za napenjanje, ker se ta p ri nas skoro izključno upo­ rablja. Od jekla oziroma žice za napenjanje se za­ hteva, da ima visoko trdnost in mejo plastičnosti, ker je le p ri takem jek lu možno tako visoko nape­ njanje, ki je potrebno oziroma ekonomično za iz­ vedbo napetih konstrukcij. Razen tega pa se od jekla še zahteva, da ni krhko, da nima škodljivih notranjih ali zunanjih napak, da je disperzija me­ hanskih in fizikalnih lastnosti čim m anjša in da je diagram deformacij tak, da omogoča pravilno iz­ vedbo napetja in naj večjo varnost konstrukcije. Da bi se prepričali, če jeklo oziroma žica iz­ polnjuje vse te zahteve, jo je treba na določen na­ čin preizkusiti. V rste preizkušnje, ki so se do danes razvile v svetu, so zelo številne, vendar po raznih deželah niso iste ali se ne izvajajo enako in je dostikrat m nenje o potrebi ali koristi neke preiz­ kušnje različno, zato so strokovnjaki evropskih dežel predlagali, da m ednarodna zveza RILEM iz­ dela enotna priporočila o preizkušnji, ki bi jih potem sprejele vse dežele. K er to delo še ni kon­ čano, si moramo do nadaljn jega pomagati z last­ nimi predpisi, ki so pač bolj ali manj dobri oziroma pom anjkljivi. Za sedaj veljajo p ri nas tako imeno­ vana »Privrem ena uputstva«, o katerih pa menijo strokovnjaki, da so pom anjkljiva in zastarela, zato je v pripravi nov predlog, ki so ga predložili beo­ grajski gradbeniki in o katerem bomo še razprav­ ljali. P ri nas izdeluje žico za napenjanje zaenkrat le železarna Jesenice. K er se gradbeniki pogosto zelo pritožujejo nad kvaliteto domače žice, bomo podali problem atiko njene izdelave oziroma njenih sedanjih lastnosti in pom anjkljivosti. 2. Iz d e la v a in v r s te žice za n a p e n ja n je Doma se izdeluje žica za napeti beton ali »pa­ tentirana« žica le do prem era 5 mm; glavni dim en­ ziji sta 0 2,5 in 5 mm. Jeklo za izdelavo te žice je nelegirano, visoko- ogljično (ca. 0,8 % C), iste vrste kot se uporablja drugje v svetu. Tudi postopek predelave jek la v žico je enak kot v svetu in na kratko naslednji: Odlite jeklene ingote toplo prevaljam o v su­ rovo žico, ki jo nato »patentiramo« in hladno vle­ čemo do želenega končnega premera. »Patentira- IN Z. NEŽA EXEL nje« je poseben način toplotne obdelave, ki je v bistvu izotermno kaljenje in daje žici tako struk­ turo, ki je edino prim erna za kasnejše hladno vle­ čenje. P aten tiran je se opravlja tako, da surova žica potuje skozi dolge električno ali plinsko grete peči, v katerih se ugreje na ~ 950° C, nato pa vstopa v svinčeno kopel, ki je ugreta na — 500° C. Ko pride žica iz kopeli, se ohladi na zraku in navije na bobne. Tem u postopku sledi vlečenje v hladnem stan ju skozi votlice, katerih odprtina se postopoma zmanjšuje, s čim er se zm anjšuje tudi prem er žice do želenega. Po končanem vlečenju je žica na­ m otana na boben prem era ca. 60 cm. Taka hladna predelava žico močno učvrsti in ji daje želene vi­ soke trdnostne lastnosti. 2.1 Vlečena žica Če je postopek izdelave z vlečenjem končam, imenujemo dobljeno žico »vlečena«, angleško »as draw n wire«. To vrsto poznajo in uporabljajo tudi mnoge tu je dežele (Anglija, Belgija, Š v ica ...) . Vlečena žica im a »mehek« s-e diagram , zmerno trdnost in 0,2 mejo, modul elastičnosti pod 19.000 kg/m m 2, po odvijanju s kolobarjev ni ravna in se uporablja v glavnem za napenjanje po spri- jem nem načinu. Jeseniška žica 0 5 mm je bila do lanskega leta te vrste, 0 2,5 mm pa se še sedaj izdeluje le kot vlečena, vendar pa im a zaradi večje hladne predelave višje trdnostne lastnosti in višji modul elastičnosti. 2.2 Napuščena žica Če vlečeno žico poravnam o in žarimo pri nizki tem peraturi, dobimo drugo vrsto, ki jo v svetu im enujejo »napuščena«, včasih tudi »starana«. Na- puščanje sprem eni lastnosti tako, da postane s-e diagram »trd«, modul elastičnosti se dvigne na ca. 20.000 kg/m m 2, zvišata se trdnost in 0,2 meja, raztezek se poboljša in žica je po odm otavanju s kolobarja ravna. Navita je v kolobarje velikega prem era. Taka napuščena žica se danes v svetu pretežno uporablja, predvsem za napenjanje po sidrnem načinu. Na osnovi poskusov, ki smo jih izvedli v Za­ vodu za raziskavo m ateriala in konstrukcij, je je ­ seniška železarna v 1. 1962 pričela z napuščanjem žice 0 5 mm in dosegla prav dobre lastnosti; na žalost pa n jena napuščena žica po odm otavanju ni dovolj ravna, kar posebno otežuje oziroma one­ mogoča delo s kabli. Neravnost je posledica tega, ker proizvajalec napušča žico, zvito v kolobarjih, nam esto da bi napuščal ravno in jo po ohlajenju nam otaval v velike kolobarje. Za pravilen način mu m anjkajo prim erne peči, vendar pa vodstvo železarne obeta, da jih bo nabavilo. 2.3 Stabilizirana žica Kot tre tjo vrsto bi mogli navesti »stabilizi­ rano« žico, ki so jo pričeli izdelovati Angleži. Ta vrsta ima sicer enake lastnosti kot napuščena žica, odlikuje pa se po zelo nizki relaksaciji (2 kg/mm2 pri napetju na 70*/» trdnosti). Stabilizacija se opravlja tako, da se napušča žica ob istočasnem močnem napetju. Z železarno je dogovorjeno, da bo Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij preizkusil ta način; za njegovo izvajanje v praksi pa so zopet potrebne precejšnje investicije. 3. Z a h te v e in p re d p is i za žico 3.1 Domači predpisi Za sedaj veljajo v naši deželi še stara PU (Pri­ vrem ena uputstva), ki se nanašajo na žico 0 2,5 in 5 mm in predpisujejo naslednje: (h 5 m m m in. (h 2.5 m m m in. trdnost (sm) . . . . 150kg/'mm2 razm erje 0,2 m eje proti sm .................... 80 % 0,2 m eja (iz razm erja) 120 kg/m m 2 raztezek d40 . . . . 2 ,5% število pregibov preko 0 60 mm . . 7 preko 0 15 mm . . 180 kg/m m 2 80% 144 kg/mm2 2,5% 8 dovoljena začetna napetost 8 0 % od 0,2 meje. O pom ba: 0 ,2 % m eja je konvencionalna m eja plastičnosti (v zah. deželah se im enuje meja ela­ stičnosti), tj. tista napetost, p ri kateri dosežemo v nateznem preizkusu 0 ,2% trajnega raztezka. Sedaj preizkušamo žico na vse gori navedene lastnosti, razen tega pa še določamo in prilagamo s-e diagram (sila-raztezek), ki je potreben nape- nj alcu. 3.2 Tuji predpisi in novi domači Omenili smo, da so tu ji predpisi oziroma pri­ poročila o vrstah preizkušnje zelo obsežni in v raznih deželah različni. Vrste preizkušnje, ki jih opravljajo razne de­ žele na žici za napenjanje, so npr.: — natezna trdnost, — tehnična m eja elastičnosti, ki je določena z 0,01 % trajnega raztezka (včasih 0,005 %), — konvencionalna m eja elastičnosti, ki je do­ ločena z 0,1 % ali 0,2 % trajnega raztezka, — karakteristična napetost (Francozi), ki se dobi v presečišču s-e diagram a s premico naklona 20.000 kg/mm2, risano iz izhodišča p ri 0,1 % tra j­ nega raztezka, — razni moduli: elastični, sekantni, tangentni, — popretržni raztezki, m erjeni na različnih m ernih dolžinah v in izven območja strikcije, — enakomerni raztezek, m erjen pri maks. sili v nateznem preizkusu ali p ri določeni višini obre­ menitve, — strikcija (kontrakcija), — pregibi preko različnih premerov trnov in navijanje žice preko trnov raznih premerov, — diagram lezenja in določitev meje lezenja (nemški predpis), — diagram relaksacije za razne začetne na­ petosti z različnim trajan jem poskusa (100 ur, 1000 ur, 6 mes.), — nedestruktivni pregled žice na napake, — določanje korozijske odpornosti, — preizkus na utrujenost, — ocena homogenosti lastnosti. Iz te množice preizkušenj so za novi domači predlog izbrane najbolj bistvene, oziroma tiste, ki jih domači strokovnjaki sm atrajo kot bistvene. Novi predlog, ki ga je pred kratkim obravna­ vala posebna komisija in ki še ni dokončen, vse­ buje naslednje vrste preizkušnje: določitev trdnosti, 0,2 meje, modula elastič­ nosti, s-e diagrama, raztezka v območju strikcije in izven nje, kontrakcije preseka (strikcije), pregi­ bov, navijanja, občasno kontrolo relaksacije in oceno homogenosti. V predlogu so dane tudi šte­ vilčne vrednosti za posamezne lastnosti. Za trdnost in 0,2 mejo se zahtevajo višje v red­ nosti kot v sedanjih predpisih. Za trdnost je po­ stavljena zahteva po min. srednji vrednosti (6 pre- izkušancev), ki je za 0 5 mm min. 165 kg/mm2, za 0 2,5 pa min. 195 kg/mm2; 0,2 m eja pa je povezana s trdnostjo tako, da sme znašati 80 do 90 % trd ­ nosti. Dovoljeno odstopanje posameznih rezultatov od srednje vrednosti je ± 5% , kar naj zagotovi homogene lastnosti. K er je za obe lastnosti dolo­ čena le min. srednja vrednost, velja, da more im eti neka pošiljka tudi znatno višjo srednjo vrednost, vendar ob enaki disperziji ± 5% , kar naj bi omo­ gočilo izkoriščanje tak ih višjih lastnosti. Dosega­ nje predpisanih min. vrednosti za proizvajalca ne bo težko, pač pa bo verjetno težava p ri homo­ genosti. Za modul elastičnosti, k i ga določamo istočas­ no s s-e diagramom, se predlaga min. 19.500 kg/mm2. Kot je znano, je modul merilo za strm ino za­ četnega dela s-e diagram a; gornji predpis o nje­ govi višini im a nam en izločiti »premehke« žice. Napuščena žica, tud i domača, ima modul ela­ stičnosti navadno nad 19.500 kg/mm2, do ca. 20.500 kg/mm2. Za popretržni raztezek v območju strikcije na m erilni dolžini 10 d se zahteva min. 5% , k a r do­ m ača žica dosega; za popretržni raztezek izven strikcije na dolžini 100 mm je zahteva za žice nad 0 3,5 mm; min. 1,5 % , za žice pod 0 3,5 mm pa 1,2% ; iz izvedenih m eritev zaključujemo, da bo težko doseči predpis p ri žicah pod 0 3,5 mm. M er­ jen je raztezKa izven strikcije uvajajo predvsem dežele, ki visoko napenjajo žice kot npr. F rancija, m edtem ko se nem ški predpisi zadovoljujejo z m erjenjem običajnega raztezka dj.o v območju strikcije. Francozi utem eljujejo svoj način s tem, da je raztezek izven strikcije enakomeren in se zelo približuje raztezku, ki ga dobimo v nateznem preizkusu pri maks. sili, ki ga je pa teže m eriti. Zadosten raztezek p ri maks. sili povzroči da začne p ri m orebitni nadoforemenitvi pokati beton, kar nas opozori na nevarnost loma. Za kontrakcijo preseka (strikcijo), ki se meri po p retrgu žice v nateznem preizkusu in ki je merilo za plastifikacijo preseka in kvaliteto jekla, je zahtevana vrednost min. 35% , kar naše žice vedno dosegajo. Preizkus na pregib (in torzijo) služi kot ne­ kaka ocena za krhkost in odpornost na korozijo te r odkriva splošne napake jekla. Predvideno min. število pregibov 5 dosegajo naše žice brez težave. N avijanje žice preko določenega trn a služi za odkrivanje lokalnih naključnih napak. Zahteva se, da žica na 12 sosednjih navojih ne pokaže nikakih napak. Tega preizkusa do sedaj nismo opravljali, proizvajalec pa trdi, da ga domača žica dobro p re­ nese. R e l a k s a c i j a O tej lastnosti bomo podrobneje govorili, ker je za koristnika žice pomembna, vendar p ri nas še malo preizkušena. Relaksacija je padec napetosti, ki nastane v napeti žici s časom in je posledica lezenja žice. Lezenje je počasno raztezanje napete žice, ki je tem večje, čim višje je žica napeta nad resnično mejo elastičnosti. Ta m eja pa leži še pod »tehnično« mejo elastičnosti, ki je po DIN podana z 0,01 % trajnega raztezka. Za m erjenje padca napetosti so znane direktne m eritve ali pa posredna ocena iz preizkusov na lezenje. Nemci npr. se poslužujejo in predpisujejo me­ ritve lezenja, ki se opravljajo pri konstantni obre­ menitvi, s tra jan jem poskusa 1000 ur. Postavili so pojem »meje lezenja« (Kriechgrenze), ki je defi­ n irana kot tista napetost, p ri kateri preizkušanec od 6. m inute po naneseni obremenitvi do 1000. ure pokaže zlezek (raztezek), ki znaša največ 3 % od onega, ki ga odčitamo na s-e diagramu pri isti sili (DIN 4227). Bistveno p ri tem je, da je p ri obreme­ njevanju do m eje lezenja relaksacija nizka, naj­ več 4 kg/mm2. M eja lezenja leži pri nem ških in avstrijskih žicah p r i ca. 70% od 0,2 m eje npr. tv rdka Felten & Guilleanne navaja za svojo žico 0 5 mm min. mejo lezenja 110 kg/mm2 ob min. 0,2 meji 155 kg/mm2 in trdnosti 175 kg/mm2, za žico 0 2,5 mm pa mejo lezenja min. 125 kg/mm2 ob min. 0,2 m eji 170 kg/m m 2 in trdnosti 190 kg/mm2. Če torej napnemo nemške žice do m eje lezenja, lahko računam o z gori navedeno nizko relaksacijo. Ko smo kontrolirali avstrijsko žico 0 5 mm, smo ugotovili mejo lezenja 117 kg/mm2, m edtem ko je bila 0,2 m eja 166 kg/mm2, trdnost pa 183 kg/m m 2. Iz navedenega je razvidno, da je m ajhna re­ laksacija dosegljiva le p ri dokaj nizkem napetju (70 % so,2) in bo torej višje napetje, kot ga dovolju­ jejo naši predpisi, dalo večjo relaksacijo. Iz zlezkov, ki jih merimo pri poskusih lezenja, moremo približno izračunati relaksacijo, če zlezek (izražen v mm/mm) pomnožimo z modulom elastič­ nosti. M eritve lezenja, ki smo jih opravili na domači žici po nem ških predpisih, dajejo naslednje vred­ nosti relaksacije (po gornjem preračunu); Vlečna žica 0 5 mm Z ačetna n a p e to s t R e lak sac ija 1000 u r Vzorec št. 0.2 m e ja k g /m m ! kg /m m ! v 0/0 s0,2 kg/m m 2 1 144 87 60 4,4 2 125 100 80 5,4 3 144 101 70 5,6 4 129 103 80 6,2 5 132 105 80 6,2 6 144 115 80 6,4 7 149 120 80 7,2 8 153 122 80 8,0 Čeprav je gornji izračun približen, vendar na­ vedeni rezu ltati lahko! služijo za informacijo. Iz njih je razvidno, da napetje na isti % 0,2 meje ne daje enake relaksacije, temveč da ta narašča z absolutno višino obremenitve. Napuščena žica 0 5 mm je pokazala naslednje: V zorec 0.2 m e ja Z ače tn a n a p e to s t R e la k sac ija 1 174,6 122 70% 7,1 2 173,4 104 60% 6,0 R ezultati so podobni onim za vlečeno žico. P ri teh rezultatih je treba še opozoriti, da se zlezek m eri šele od 6. minute po napetju, zaradi česar so rezu ltati končnega zlezka oziroma relak­ sacije nižji. D i r e k t n o ' m e r j e n j e r e l a k s a c i j e Dežele, ki dovoljujejo višje napenjanje žice kot npr. F rancija, predpisujejo direktno m erjenje relaksacije. Znana sta v glavnem 2 načina, od ka­ terih eden, ki smo ga uvedli p ri nas, tem elji na principu m erjen ja frekvence vibrirajoče napete žice (aparat za m erjenje je tako imenovani tenzo- m eter na struno). Na isti način izvajajo m eritve npr. v pariškem gradbenem inštitutu. Preizkus tra ja običajno 1000 u r in se opravlja p ri konstantni dolžini žice. P ri vseh načinih m erjenja je važno, da obre­ m enitev žice izvedemo v določenem času, kajti medtem ko se z obrem enjevanjem bližamo želeni napetosti, žica že leze in u trp i del relaksacije. Predpisi o tem pa zopet niso enotni. Francozi se npr. poslužujejo načina predhodne kratke nadobre- m enitve (ca. 2j, nato uravnajo obrem enitev na ono, p ri kateri žele določiti relaksacijo in šele od tega trenu tka dalje merijo. S tem so del relaksacije odstranili in je padec do 1000 ure manjši. Belgijci p rav tako nadnapenjajo: v teku 1 m inute nanesejo obrem enitev 80% trdnosti, počakajo 5', znižajo obrem enitev na 70 % trdnosti (v l j in merijo od tega trenu tka dalje. Na ta način se zmanjša končni rezu lta t za nekaj kg/mm2. Angleži obremenjujejo ca. 2' in začno m eriti takoj po naneseni obreme­ nitvi. Po domačem novem predlogu naj se opravljajo m eritve tako, da se nanese obrem enitev v ca. 3' in trenutek, ko je predvidena napetost dosežena, se sm atra kot začetek preizkusa, ki naj tra ja do stabilizacije relaksacije; to pom eni tako dolgo, da v teku 3 zaporednih dni ni več opaziti padanja napetosti, kar bo s 1000-urnim poskusom doseženo. Poskuse je treba opravljati p ri dovoljeni začetni napetosti, k a r je po naših predpisih 80 fl/»So,2. Po domačem predpisu za izvedbo poskusa moramo verjetno pričakovati večjo relaksacijo kot npr. po belgijskem ali francoskem, ker ne delamo z nadobremenitvijo. P rvi rezultati domačih m eritev relaksacije so dali na napuščeni žici 0 5 mm: Ž ica S0,2 Z ače tn a n a p e to s t R e laksacija 1000 u r k g /m m 2 kg/m m 2 V "/# s0,2 kg /m m 2 1 157,2 128 ~ 80 Vo 9,5 2 179,7 143,7 80 % 12,0 Višja absolutna napetost daje zopet večjo re­ laksacijo. V zorec S0.2 Z ače tn a n a p e to s t R e la k sac ija 1000 u r kg /m m 2 kg /m m 2 kg /m m 2 r a v n a n a 147,3 135/27130 92/89 °/o 15,2 n e r a v n . 151,3 135/27130 89/86 °/o 13,3 Ravnanje je v tem prim eru le malo znižalo 0,2 mejo, relaksacija je pa večja za ravnano žico. Začetna napetost 130 kg/mm2 je po naših predpisih previsoka. Opozarjamo, da so ti rezultati še precej negotovi, ker smo imeli težave z gornjim načinom napenjanja, vendar pa se približujejo tujim , kot bomo videli iz naslednjih francoskih rezultatov, ki so vzeti iz publikacije RILEM v 1. 1959. Na sliki 1 so prikazane krivu lje relaksacije za začetno napetost 120 kg/mm2 po predhodnem nad- napetju na različne višje napetosti; nadnapetje je trajalo 2 minuti, nato je bila napetost postavljena na želeno 120 kg/mm2 in od tedaj dalje m erjena relaksacija. Le žica, označena z 0/120, ni bila nad- napeta. Iz rezultatov je razvidno, da je preostala n a­ petost v žici po 1000 u rah tem višja, čim višje je bilo nadnapetje. P ri žici 0/120 je izguba napetosti kg/mm2 S lik a 1 Poskus z 2 vzorcema 0 5mm napuščene žice, ki smo ju preje li od Gradisa in od katerih je bil 1 vzorec ravnan na gradbišču, drugi pa ne, je dal dolnje rezultate. Napenjali smo tako kot dela Gra­ dis v praksi tj. najprej smo napeli na 135 kg/mm2, počakali 2 m inuti in nato napeli na 130 kg/mm2 ter po tem začeli m erjenje (od 3. m inute dalje): znašala 12,5 kg/mm2 in je bila torej preostala na­ petost na koncu poskusa 107,5 kg/mm2; p ri nad- napetju npr. na 150 kg/mm2 je bila izguba le 7 kg/mm2 in je preostala napetost znašala 113 kg na mm2. Za časa k ratko tra jnega nadnapetja se to­ rej že opravi del relaksacije in je potem končna relaksacija manjša. S lik a 2 Slika 2 kaže krivulje za začetno napetost 135 kg/mm2; brez nadnapenjanja znaša relaksacija 15,5 kg/mm2, z nadnapetjem na 150 kg/mm2 pa le ca. 10 kg/mm2 in so preostale napetosti v žici na koncu poskusa 119,5 oziroma 125 kg/mm2. Enake grafike navajajo še za začetno napetje na 145 in 150 kg/mm2, k jer pa ni uporabljeno nadnapetje, temveč le napetje na 145 ali 150 kg/mm2, čakanje računavajo popreček in dovoljujejo odstopanje po­ sameznih vrednosti za ± 5 ’°/o, k ar je sprejeto tudi v naših novih predpisih. Naš predpis predvideva, da se na 10 t žice, ki je izdelana iz iste šarže jekla, izbere 6 kolobarjev za prevzem ni preizkus in iz obeh stran i kolobarjev odvzame po 1 vzorec; skup­ no število vzorcev je torej 12; če je dobavljena količina iste šarže m anjša kot 10 t, je treba odvzeti S lika 3 k g / m m 2 2 m inuti in ponovno napetje nazaj na iste višine napetosti. Končne napetosti po 1000 u rah znašajo 128 oziroma 132 kg/m m 2. Za preizkušene žice ni navedena trdnost ozi­ roma 0,2 meja, je pa znano, da sta ti vrednosti pri francoskih žicah zelo visoki. P rim er diagram a relaksacije domače napušče- ne žice 0 5 mm je podan v sliki 3. Obrem enjevali smo ca. 1' in takoj po naneseni obremenitvi 128 kg na mm2 pričeli m erjenja; po 1000 urah je znašala relaksacija 11,5 kg/m m 2; če bi po novem predlogu obremenjevali 3', bi znašala približno 9,5 kg/mm2 Žica je bila oznake 1 s str. 11 s so,2 157,2 kg/mm2. K er opravljam o sedaj v Zavodu m eritve re­ laksacije v večjem obsegu, bomo do konca leta dali več in zanesljivejših rezultatov. Omenimo še, da novi predlog predpisov ne predpisuje neke šte­ vilčne vrednosti za relaksacijo, temveč le zahteva, da se navede, koliko znaša. H o m o g e n o s t l a s t n o s t i Dežele, ki visoko napenjajo žico (Francija, Ita­ lija), ki jo hočejo torej čim bolje izkoristiti, so razen m eritev relaksacije uvedle tudi oceno ho­ mogenosti žice, predvsem za trdnost in mejo pla­ stičnosti (0,1 oziroma 0,2 mejo), ali pa tudi še za raztezek, m edtem ko se za pregib in torzijo obi­ čajno postavlja zahteva po min. vrednosti. Novi domači predpis predvideva oceno homogenosti za trdnost in 0,2 mejo. Homogenost se ocenjuje z odstopanjem posa­ meznih rezultatov od poprečja. P ri tem se vedno tudi predpiše, koliko vzorcev je treba preizkusiti na določeno težo žice oziroma na pošiljko. Brez dvoma so zopet Francozi tisti, ki so najbolj ob­ delali predpis o tej oceni. Poslužujejo se statistične metode z izračunom poprečja (iz 6 ali 12 vrednosti) in srednjega aritm etičnega odklona. Italijani pa iz- prav toliko vzorcev. Te vzorce m ora preizkusiti za to pooblaščen inštitut. Kot smo že omenili, bo vzdrževanje homoge­ nosti v m ejah ± 5 %> verjetno delalo težave proiz­ vajalcu, vendar je ta pristal na tak predpis. Glede samega načina ocenjevanja homogenosti smo m nenja, da je statistični način boljši, da se mu pa nekateri izogibljejo, ker se boje težav pri izračunih. Ta strah je precej odveč, ker je izračun aritm etičnega odklona zelo preprost. Francoski predpis zahteva, da se od poprečka odšteje 3 X odklon, tako dobljena vrednost pa mora biti nad tisto, ki jo je garan tiral proizvajalec. Pri francoski karakteristični obremenitvi (~ 0,1 % meja) je do­ datna zahteva, da 1 X odklon ne sme znašati več kot 2,5 % garan tirane vrednosti. V m ejah poprečje ± 3 X aritm etični odklon leži ca. 9 5 % vseh možnih vrednosti, torej tudi tistih kolobarjev, ki jih nismo preizkusili. Prednost je torej v tem, da iz omejenega števila vzorcev, ki smo jih vzeli iz kolobarjev neke šarže, sklepamo na praktično vse kolobarje. Posebno priporočljiva bi bila statistična me­ toda za proizvajalca, ki mora sicer preizkušati vsak kolobar, če naj z atestom zajamči, da last­ nosti šarže oziroma pošiljke ustrezajo zahtevam. Disperzija sedanje domače žice še ne izpolnju­ je omenjene zahteve. Za prim er navajam o diagra­ me v sliki 4, ki pripadajo 3 vzorcem iste šarže. Po­ prečje 0,2 mej je 162,1 kg/mm2; dovoljeno odstopa­ nje posameznih rezultatov ± 5 % je ± 8,1 kg/mm2, kar daje m eje 154—170,2 kg/mm2 in torej tako vzorec s So,2 150,6 kot tudi s 174,3 kg/mm2 izpada iz območja dovoljene disperzije. P ri napenjanju na 80% srednje so,a tj. na 130 kg/mm2 ali sili 2600 kg pa gornja disperzija ni več pomembna, ker je razlika med raztezki zelo m ajhna; če napnemo na srednji raztezek 0,64%, bo najnižja sila 2590 kg, najvišja pa 2640, ali izraženo v napetosti 129 do 0 0 ,2 0 ,4 0 ,6 0 ,8 1 0 1 ,2 Raztezek 6 v ®/ S lik a 4 N. EXEL PRODUCTION AND QUALITY PROBLEMS S u m The paper deals briefly w ith the production and quality problem s of hom e-m ade w ire for prestressed concrete and w ith the Yugoslav properties specification for th a t w ire. At p resen t only 2 dim ensions of w ire are home­ m ade: 2,5 m m and 5,0 mm diam eter. The w ire of 5 mm diam eter is delivered as stress-relieved in coils of 1,5 m diam eter, the w ire of 2,5 mm is delivered in as draw n condition and coils of 60 cm diam eter. The m ain deficiency of the 5 mm w ire is a perm a- m ent curve a fte r uncoilling, due to an unsu itab le proce­ dure a t low -tem perature h ea t- trea tm en t (treatm ent of already coiled wire). Because of the perm anent curve the w ire is not properly applicable to post-tensioning, resp. w orking w ith cables. The w ire of 2,5 mm is norm ally used in pretension­ ing, w here the perm anent curve is not of such an im portance. 132 kg/mm2. Tak ugoden prim er imamo, ker je modul elastičnosti teh žic enak (~ 20,500) in je torej diagram skoro do višine napenjalne sile sku­ pen za vse žice. V takem prim eru torej disperzija na nivoju 0,2 mej ni odločilna. Novi predlog pred­ pisov še ni dokončen in ne bo izdan kot stan­ dard, temveč kot »uputstva«, zato predvidevamo, da so možne po nekem času še spremembe, če se pokažejo potrebne. Končno naj še omenimo, da novi predlog tudi zahteva, da mora biti žica po odvijanju s kolobar­ jev ravna, oziroma da mora proizvajalec izrecno navesti, če ni ravna, ker se jo more potem upo­ rab iti le za določene namene. 4. Zaključek Na kratko bi mogli reči, da je glavni problem sedanje jeseniške žice prevelika ukrivljenost po od- v itju s kolobarjev, predvsem p ri napuščeni žici 0 5 mm, ki je zaradi tega praktično ne moremo uporabiti za delo s kabli. Tega problem a proiz­ vajalec brez investicij za potrebne peči ne more rešiti. Glede na novi predlog predpisov sm atram o še, da bo nastala težava le p ri vzdrževanju homo­ genosti lastnosti. Proizvajalec bo m oral povečati obseg svoje kontrole, tako medfazne kot končne, in uvesti prim erne statistične metode, da bo do­ bival zanesljive podlage za obvezni tovarniški atest in preprečil presenečenja p ri kontroli last­ nosti žice v za to pooblaščeni ustanovi. OF WIRE FOR PRESTRESSED CONCRETE m a r y W ith regard to o ther properties the w ires satisfy the p resen t specification. As th is specification is al­ ready out of date, a new proposal has been m ade th a t involves beside o thers the estim ation of homogeneity in streng th properties and relaxation m easurem ents. The relaxation tests on 5 m m w ire carried out in R esearch In stitu te for M aterials and S tructures in L jub­ ljana, on the princip le of m esauring the tension by m eans of a v ibrating string apparatus, have given sim i­ la r resu lts as those on foreign w ires of the sam e type. In connection w ith the proposal for homogeneity, sim ilar to Ita lian specification, difficulties are expected in reaching it. F or im provem ent of homogeneity the use of sta tistica l m ethods in production control is re ­ commended. Problemi obnove poškodovanih zgradb v Skopju IN 2 . SER G EJ BUBNOV DK 624.059.25 (Skopje) P ri obravnavanju vprašanja o obnovi poškodo­ vanih zgradb v Skopju se po navadi srečamo z dve­ ma stališčema: prvo: poškodovane zgradbe je treba obnoviti tako, da bodo imele po obnovitvi večjo nosilnost, kot so jo imele pred potresom, oziroma da bi bile po obnovitvi v stan ju prevzeti obremenitev more­ bitnega potresa iste jakosti; drugo: poškodovane zgradbe je treba samo po­ praviti, brez ozira na možnost okrepitve celotne konstrukcije stavbe, nove zgradbe pa graditi tako, da lahko prenesejo potres. Ta dva aspekta se obravnavata v glavnem sa­ mo z gradbeno-tehničnega gledišča, medtem ko je treba ves ta problem tre tira ti ob istočasnem upo­ števanju naslednjih komponent: seizmološke, eko­ nomske, gradbeno-tehnične in socialne. Seizmološka komponenta K adar govorimo o obnovi poškodovanih zgradb, mislimo vedno na možnost novega potresa, ki bi se lahko prim eril na istem mestu in bi bil toliko mo­ čan kot potres, ki ga je Skopje pretrpelo v juliju. Ko mislimo na to možnost, .imamo občutek, da se lahko to zgodi vsak hip ali morda prihodnje dni, v prihodnjih mesecih ali letih. Ljudje, ki so potres doživeli, imajo občutek, da se lahko katastrofa spet ponovi danes ali ju tr i in zato dostikrat nim ajo po­ guma, da bi šli v stavbe, tudi če so le malo poško­ dovane. Ljudje, ki potres niso doživeli, in to so v glavnem gradbeniki, ki delajo na obnovi, raču­ najo s tako možnostjo v daljših časovnih periodah, m orda v prihodnjih letih, in tem u občutku p ri­ lagajajo svoje poglede na konkretne ukrepe pri obnavljanju poškodovanih zgradb. Toda n iti eno n iti drugo gledišče ni pravilno, ker tem eljita obe na izključno emocionalnih ele­ mentih. Če hočemo znanstveno-tehnično obravna­ vati problem obnove poškodovanih zgradb v Skop­ ju, moramo pred vsem drugim poiskati podatke iz inženirske seizmologije o verjetnosti ponovnega po­ tresa na določenih terito rijih . Temu vprašanju so bile posvečene številne publikacije in naj navede­ mo samo nekaj najosnovnejših podatkov o tem problemu. Poprečno število potresov v vsem svetu znaša letno: J a k o s t Š tev ilo po tresov v s to p n ja h M CS v en em le tu X. IX. VIII. VII. VI. 3 11 80 400 1300 Če torej vzamemo, da je bil v Skopju potres IX,—X. stopnje, lahko smatramo, da je takih po­ tresov na svetu poprečno 5—6 na leto. P ri tem pa obsega seizmično področje IX.—X. stopnje samo v Sovjetski zvezi 312.000 km2, na celem svetu pa je ta površina še nekajk rat večja, ker so glavna po­ tresna področja izven Sovjetske zveze. Točnih po­ vršin seizmičnega področja IX. stopnje v svetu se­ daj še ne poznamo, k er je seizmična rajonizacija v raznih državah izvršena na tem elju raznih seiz­ mičnih skal. Vsekakor znaša površina tega področja nekaj milijonov km 2. Torej je verjetnost, da se eden od 5 ali 6 letn ih potresov z jakostjo IX.—X. stop­ nje, ponovi p rav na teritoriju tistih nekaj kvadrat­ nih kilometrov, k jer je situirano Skopje, zelo m ajh­ na, glede na ogromni teritorij IX. seizmičnega pod­ ročja na svetu. Vsekakor to ne pomeni, da v Skopju ne bo nikoli več takega potresa, kot je bil letos. Zgo­ dovina nam pove, da so taki potresi na področju Skopja že bili, vendar ni bilo to v razdobju nekaj let, am pak več stoletij. Če smo torej prišli do za­ ključka, da takega potresa, kot je bil letos julija, verjetno v Skopju ne bo vsaj nekaj decenijev, to še ne pomeni, da v tem mestu v bližnjih prihodnjih letih sploh ne bo nikakih potresov. P rav nasprotno; obstaja določeno razm erje med pogostnostjo potre­ sov in energijo potresnih žarišč za posamezna po­ tresna področja. To razm erje, prikazano v logarit- mičnih enotah, se približuje prem i črti. Ti podatki obsegajo potrese z različnimi žarišči in se ne nanašajo na manjše potrese, ki nastajajo ob um irjevanju tal po močnejšem potresu. Po potresu IX.—X. stopnje lahko v prihodnjih nekaj mesecih pričakujem o več manjših potresov, od katerih lah­ ko posamezni dosežejo tudi jakost VI.—VII. stopnje. Na določenem potresnem območju v ZSSR so bila opravljena opazovanja v teku 50 le t in na pod­ lagi ugotovljenih rezultatov je bil postavljen na­ slednji grafikon razm erja med pogostnostjo potresa N in energijo žarišča E. P r i tem pomeni N število potresov v enem letu n a 1000 km 2, in E energijo žarišča, izračunano v joulih. Za določanje energije žarišča je v svetu več empiričnih formul, med katerim i se najbolj upo­ rablja: Ig E = 11 + 1,8 M, M = m agnituda potresa. Če analiziramo podani grafikon, vidimo, da za ta predel obstaja verjetnost, da se zgodi samo en potres letno na 1000 km2 z energijo 1,1 X 1011 joula, ali 100 potresov z energijo 106 (1 milijon joulov), in samo en potres v 10 letih z energijo 1,3 X 1013 joula. Če apliciramo te podatke na Skopje upošte­ vajoč podatek, da je bila m agnituda skopskega po­ tresa 6, dobimo lg E = 11 + 1,8-6 = 22. Z ekstrapolacijo tega grafikona bi dobili za vrednost lg E = 22 vrednost lg N = ~ 5, kar po­ meni, da je verjetnost pojave potresa iste jakosti na 1000 km 2 tega področja zelo m ajhna. Razumljivo, da aplikacija nekega grafikona, izdelanega za dolo­ čeno seizmično področje, na skopsko področje ni umestna, ne le zato, ker ima vsako seizmično pod­ ročje svoje specifičnosti, am pak tudi zato, ker ener­ gija žarišča sama po sebi še ne določa obsega ruše­ nja. Vendarle navajamo te podatke le kot grobi prikaz veličin, ki se pojavljajo p ri obravnavanju tega vprašanja. Seveda ne smemo to jem ati kor točno formulo, ker p ri teh pojavih vedno obstajajo izjeme. Glede na to, da je Skopje potresno področje visoke stopnje, je grafikon pogostnosti vsekakor neugodnejši od zgoraj prikazanega, ki se nanaša na področje VIII. stopnje. V nekaj letih, ko bomo im eli na razpolago do­ volj seizmičnih podatkov, bomo lahko postavili gra­ fikon pogostnosti tudi za naše predele, vključno s Skopjem, za sedaj pa moramo uporabiti analogne rezultate, ki jih je dovolj v tu ji strokovni literaturi. Ti podatki nas bodo vsekakor prepričali, da stavbe v Skopju, ki jih sedaj obnavljamo, v času svojega tra jan ja verjetno ne bodo izpostavljene učinku takega potresa, kot je bil letos v Skopju. Če bi p ri­ šlo do novega potresa, potem je ujem anje epicentra novega potresa z epicentrom julijskega potresa praktično nemogoče, a potres z drugim epicentrom bi vsekakor drugače vplival na stavbe, ne samo za­ radi drugih smeri širjenja potresnih valov, ampak tudi zaradi drugačnih pospeškov in drugačnih pe­ riod nihanja tal. V bližini epicentra vedno prevla­ dujejo k ratke periode nihanja (0,25 do 0,35 sek.), ki ustrezajo lastni frekvenci nižjih zgradb, kar je vzrok, da p rihaja pri takih zgradbah do resonance, ki znatno povečuje potresne obrem enitve in lahko privede zgradbo do rušenja. P ri potresih z oddaljenim epicentrom se nihaj­ ne amplitude povečajo in dosežejo periode nihanja vrednost 1,0 do 2,0 sek., kar ustreza lastni frek­ venci visokih in vitkih zgradb, ki lahko v tem pri­ meru padejo v resonanco s potresom. Seveda so pri tem važni tudi pospeški gibanja tal, ki so odvisni od oddaljenosti epicentra, m agnitude in drugih geo­ loško-tektonskih karak teristik potresa. Glede na vse to lahko z gotovostjo sklepamo, da tak potres kot je bil v Skopju, z istim i seizmičnimi karak teri­ stikami, ne more več biti, zato tudi ni utemeljeno sedaj usposabljati stavbe v Skopju za prevzem obrem enitev prav takega potresa, ampak jih je treba sanirati glede na neki idealni potres, s karak­ teristikam i, kot jih predvidevajo predpisi za di­ m enzioniranje objektov v takih predelih. Drugi faktor, s katerim moramo računati pri obravnavanju obnove zgradb v Skopju, je vpraša­ nje seizmične m ikrorajonizacije skopskega pod­ ročja. Znano je, da lahko geološka struk tu ra nosil­ nih tal znatno vpliva na velikost potresnih obre­ menitev. Velikost seizmičnih sil se lahko spremeni tudi za 100 '°/o na istem seizmičnem področju v od­ visnosti od geološke struk tu re terena na mestu, k jer zgradba stoji. Zdaj se v Skopju opravljajo ob­ sežne preiskave terena z globokim sondiranjem, z namenom določitve geološke strukture zgornjih slojev zemljišč in nivoja podzemne vode na posa­ meznih krajih mesta. Geološke podatke bomo km a­ lu imeli na razpolago, samo je vprašanje, ali bo­ mo sposobni te geološke podatke pravilno oceniti in jih sprem eniti v številke, potrebne statikom za dim enzioniranje nosilnih konstrukcij zgradb. Za tako oceno je potrebno sodelovanje izkušenih sta- tikov-seizmologov, kakršnih praktično v naši državi ni. Zato bomo verjetno m orali za to delo poklicati strokovnjake iz inozemstva, čeprav bomo lahko okvirne zaključke napravili tudi sami. Ko bomo razpolagali s temi podatki, bomo lahko določili, v katerih predelih m esta je treba opraviti obnovo zgradb posebno solidno z event, ojačitvijo nosilne konstrukcije, in kje je treba zgradbe samo popra­ viti in vrniti v pre jšn je stanje glede na ugodnejše karak teristike nosilnih tal. G ra d b e n o - te h n ič n e in ekonom ske k o m p o n e n te Obnova zgradb se lahko izvršuje glede na dve zahtevi: — popraviti zgradbo tako, da bi bila sposobna prenesti predpisane vertikalne obremenitve z ustreznim faktorjem varnosti, in da bi bila upo­ rabna glede na termično-izolacijske zahteve; — popraviti zgradbo tako, da bi bila razen zgornjih zahtev sposobna prevzeti še horizontalno potresno obremenitev, v smislu novih predpisov za dim enzioniranje objektov na potresnih območjih. Da bi zadostili p rv i zahtevi, je v glavnem po­ trebno postaviti zgradbo v prejšnje stanje. P ri ta ­ kem postopku bi obstajala obnova predvsem v na­ slednjih prim erih: — popravilo strehe in dimnikov, — injek tiran je razpok, — zam enjava posameznih zidov ali delov zidov, — om altanje poškodovanih zidov in stropov, P o d p ira n je s ta v b e p re d p riče tk o m obnove — izdelava sidrišča zunaj zgradbe v obliki arm irano-betonskih blokov ali drugih kon­ strukcij. Vsi ti prijem i so seveda dragi in lahko samo konkretni pro jek t sanacije prikaže stvarno ceno stroškov take obnove. Ekonomski in socialni fak­ torji bodo odločili, če je taka obnova upravičena ali ne. P ri tem je treba tudi računati, da pušča celo najskrbnejša obnova stavbe odprto vprašanje, kako bi se stavba obnašala ob novem, enako močnem po­ tresu. Im eti moramo v vidu, da so stavbe, ki imajo lastno periodo nihanja 0,20 do 0,30 sek., v toku potresa, ki je tra ja l 15 sekund, zanihale 50 do 70- k ra t v obe smeri, kar je izzvalo velike notranje na­ petosti, ki so v pomembnih delih zgradbe privedle do drobljenja m ateriala, zlasti malte. Ves ta m ate­ rial zam enjati z novim je seveda težavno in drago, če pa ga pustim o v stavbi, je vprašanje, koliko n i­ hanja bi taka stavba še lahko prenesla. Ali je eko­ nomično obnavljati tako stavbo takoj glede na po­ tres IX. stopnje, za katerega je verjetnost, da se ponovi šele čez nekaj sto let, ko vendar taka ob­ nova terja mnogo časa in mnogo sredstev, obenem pa deset tisoči prebivalcev Skopja čakajo, da čim h itreje dobijo predvsem suho in toplo bivališče. S o cia ln e k o m p o n e n te — zamenjava in popravilo gradbeno-m izarskih izdelkov, —- popravilo no tran jih instalacij. Če bi hoteli zadostiti drugi zahtevi, pa postane obnova zgradbe dosti težja in kompliciranejša. Tu ne bi mogli navaja ti neke določene smeri za ta po­ stopek, ker zahteva taka rekonstrukcija zgradb de­ tajlno preučitev vsakega posameznega prim era. Ta­ ka preučitev bi m orala obsegati naslednje elemente: a) preučevanje tehniške dokum entacije za predmetno stavbo (projekt, statični elaborati, izved­ beni m ateriali, g radbena knjiga itd.), b) konstatacija stanja, v katerem je sedaj stav­ ba (obseg poškodovanosti nosilnih konstrukcij in materiala), c) izdelava p ro jek ta za obnovo in ojačitev zgradbe, in sicer uporabljajoč po potrebi naslednje operativne prijem e: — injiciranje nosilnih zidov s cementno malto, — zamenjava zidov in medokenskih slopov z močnejšimi zidovi v podaljšani ali ce­ m entni malti, — zazidavanje posameznih odprtin v nosilnih zidovih, — izdelava novih zidov (prečnih ali vzdolžnih), da bi se stavba ojačila enako v obe smeri, — zazidavanje celotne etaže (pritličja) z be­ tonskim zidom, — izdelava nosilnega arm irano-betonskega je­ dra znotraj zgradbe, Po potresu v Skopju je na deset tisoče prebi­ valcev ostalo brez strehe, bodisi da so se zgradbe, v katerih so prebivali, popolnoma porušile, ali pa P o d zid av a p o šk o d o v an eg a vogala s ta v b e z n ov im zidom O bnova p r itl ič ja s ta n o v a n jsk e g a b lo k a so bile toliko poškodovane, da niso bile več uporab­ ne za bivanje — gledano objektivno, glede na ob­ seg poškodb, ali gledano subjektivno z očmi p re­ bivalcev Skopja, glede na nevarnost novega po­ tresa. Večina teh prebivalcev živi sedaj pod šotori, odkoder se m orajo čimprej um akniti, ker prihajajo dež, mraz in poplave. Te ljudi je nam estiti v stavbe ali začasne zgradbe, ki ustrezajo tehničnim in higienskim za­ htevam bivanja, obenem pa m orajo biti toliko so­ lidne, da bodo imeli stanovalci v n jih občutek var­ nosti, ki bo tem eljil na spoznanju, da je zgradba toliko močna, da zdrži potres, ki bi se lahko realno prim eril v prihodnjih letih. Takih stavb je treba zgraditi v Skopju čim več in čim prej. Če poskušamo upoštevati istočasno vse zgornje komponente, bi morali biti tem eljni pravci obnav­ ljanja poškodovanih stavb v Skopju naslednji: — v prvi etapi je treba obnoviti čimprej in čim več zgradb tako, da bodo uporabne za bivanje in obenem izvršiti tudi tako ojačenje zgradb, ki ne zahteva velikih rekonstrukcij. Ojačitev se lahko doseže s povečanjem debeline zidov tam, k jer jih je treba zamenjati, z uporabo boljše m alte (podalj­ šane ali cementne) in boljše opeke. Na ta način bo­ mo zadostili socialnim zahtevam , da se usposobi čimprej čim več stanovanj, h k ra ti pa bodo stano­ valci dobili varnejše in močnejše stavbe. Ne more­ mo zagotovo trditi, če bodo te zgradbe, ki bi bile v stanu prevzeti obremenitev takega potresa, kot je bil letos julija, poleg tega to n iti ni potrebno, glede na prej navedene seizmične podatke o verjetnosti novega potresa; — v drugi etapi je treba za bolj poškodovane zgradbe izdelati projekte za obnovo in se na teme­ lju podrobnega predračuna stroškov odločiti, ali je umestno tako zgradbo z obsežno rekonstrukcijo usposobiti za prevzem idealnega potresa IX. stop­ nje, ali pa rajši zgraditi novo zgradbo z isto nosil­ nostjo. Lahko se sprejm e tudi delna rešitev, da se takšne zgradbe samo ojačijo kot prej navedene zgradbe, s tem, da se tudi te zgradbe kasneje nor­ m alno uporabljajo kot stanovanja ali javne zgradbe (pisarne, trgovine), v katerih je m anjša potresna nevarnost, ker se uporabljajo samo podnevi, in se lahko v prim eru potresa hitro evakuirajo. V nekaterih državah je bila po katastrofalnih potresih ta druga etapa večjih rekonstrukcij in oja­ čitev nosilnosti zgradb pač planirana, toda nikoli realizirana, ker so sm atrali, da se lahko glede na m ajhno verjetnost ponovnega katastrofalnega po­ tresa sprejme tudi m inim alni rizik, ki se pojavlja v prim eru, če se take zgradbe uporabljajo. Končno odločitev o uporabnosti popravljenih, toda ne ojačenih zgradb v prihodnjih letih bomo lahko sprejeli šele glede na celotno perspektivo razvoja Skopja v prihodnjih letih, ki bo razvidna pač čez določen čas. S. BUBNOV: PROBLEMS OF REPAIRING THE DAMAGED BUILDINGS IN SKOPJE S u m m a r y There are two possibilities how to repa ir the dam a­ ged buildings in Skopje: 1. the dam aged buildings are to be repa ired only and restored to the original state, 2. the buildings a re to be repaired so th a t they would be able to bear a repeated IX MCS degree e a rth ­ quake. In solwing the question how to repair the buildings, sim ultaneously the seismological, building-technical and social circum stances are to be taken into consi­ deration. The ea rth -q u ak e frequency data show tha t the possibility of a repeated earth -quake in the nearest fu ture is a m inim al one. The beginning of w in te r de­ m ands as quick as possible the restoring of the dam a­ ged buildings because the people cannot spend the w in­ te r in tents. W ith regard to this fact the repair w orks of the dam aged buildings would be advisable, the buil­ dings being reinforced a t the sam e tim e (with better quality of m aterials, b e tte r wall com pactness and steel reinforcem ents). Thus the people get not only repaired bu t also reinforced buildings at the ir disposal. In la te r phase, in the following years the possibi­ lities how to reinforce the dam aged buildings w ith respect to th e earth -quake effect of IX MCS degree would have to be studied thoroughly. These reinforce­ m ents shall have to be m ade on the basis of previous adequate technical docum entation. However, such con­ structions shall have to be economically justified in com parison w ith the new constructed earth-quake re ­ sistan t buildings. mnenje in kritika Moji vtisi s seminarja za prednapeti beton Ce je smisel sem inarja za prednapeti beton v tem, da prisotnim obrazloži: pojme, vsebino, teoretične osnove, računske m etode, aplikacijo in načine ap lika­ cije, in da vse to ponazori na izbranih realiziran ih prim erih, potem je nedvom no, da je sem inar v L jub­ ljan i v dneh 8. do 13. aprila letos popolnoma uspel. P rogram sem inarja je bil v skladu z razporedom p re ­ davanj : ponedeljek 8. aprila od 9. do 10. u re : inž. S. Bubnov, P rednapeti beton v svetu in p r i nas od 10.30 do 13. u re : inž. S. Bubnov, Osnovni pojm i o prednapetem betonu torek 9. aprila od 8. do 9. u re : inž. R. Stepančič, Beton od 9.30 do 11.30: inž. R. Stepančič, M alta za in ji— ciranje od 11.30 do 13. u re : inž. N. Exel, Jeklo za p red- napenjan je Ob 16. u ri ogled Ja v n ih skladišč in d rug ih zanim i­ vih objektov v prednapetem betonu sreda 10. aprila od 8. do 9. u re : inž. S. Bubnov, Predpisi za dim en­ zioniranje p rednapetega betona od 9. do 9.45: inž. S. Bubnov, P rim er dim enzio­ n iran ja p rednapetega nosilca od 10.15 do 11. u re : inž. S. Bubnov, isto od 11. do 13. u re : dr. inž. S. Turk, Izgube p re d - napen jan ja če trtek 11. aprila od 8. do 9.30: inž. L. Treppo, S istem i sidranja kablov od 9.30 do 10.30: dr. inž. S. Turk, S tatični sistemi p rednapetih konstrukcij od 11. do 13. u re: inž. S. Škulj, P refabriciran i ele­ m enti Ob 16. u ri ogled betonarne G. P. G radis petek 12. ap rila od 8. do 9.30: inž. D. Farčnik, Mostovi od 9.30 do 10.30: inž. I. Vodopivec, U reditev g rad­ bišča od 11. do 12. u re: inž. S. Bubnov, Cevi, rezervoarji, zgradbe od 12. do 13. u re: inž. S. Bubnov, Ekonomski poka­ zatelji B ibliografija Ob 15. u r i odhod v M aribor sobota 13. ap rila od 8.30 do 10.30: inž. B. P ipan, O realiziran ih ob jek tih v prednapetem betonu (Izvedbe G. P. Teh- nogradnje M aribor) od 10.30 do 12.30: Ogled gradbišča m ostu iz p red ­ napetega betona in tribune na igrišču »Branika« Sem inar je bil nam enjen za udeležence srbskohrvat- iskega jezikovnega področja, ker je sem inar v sloven­ skem jeziku že bil od 13. do 16. feb ru arja letos v L jub­ ljan i. Kot je vidno iz razporeda, po katerem so potekala predavanja, p redstav lja jo izbrane tem e repetito rij pred­ napetega betona, in sicer od osnovnega pojm a do pro­ računa in aplikacije ter izvedbe objektov, vključujoč tudi tehnologijo betona in obdelavo lastnosti žic za prednapenjanje. Izbor tem in način, s katerim so bile podane, ilu s trira ta iskreno željo prireditelja , v tem prim eru ZGIT Slovenije, da udeležence sem inarja v celoti zadovolji. Ne oziraje se na to, s kakšnim pozna­ vanjem problem atike prednapetega betona so udele­ ženci prišli na sem inar, so bila p redavan ja podana jasno in z vsem i potrebnim i pojasnili te r ilustracijam i, kolikor je to v teku šestih dni mogoče doseči. Na ta način je sem inar udeležencem nudil dragocena spo­ znanja, ki jim omogočajo, da se lotijo štud ija in apli­ kacije prednapetega betona v poljubnem obsegu. Tovariše, ki so se s prednapetim betonom u kvar­ jali že poprej, je sem inar in odgovori na njem infor­ m iral o detajlih , kolikor so jim bili doslej še nejasni. Za tiste, ki so se s to tem atiko bavili le teoretično, je sem inar podal p raktične rešitve in jim na ta način omogočil vpogled v celotno m aterijo . Tiste, ki so p red­ napeti beton poznali le kot pojem, je sem inar seznanil z njegovimi m etodam i in sistem i in jih tako usposobil za uporabo tega m ateria la v čisto določenem smislu. Slednjič v prim eru, da je nekdo prv ič slišal nekaj do­ ločnejšega o prednapetem betonu, je bil ta sem inar posrečen kurz, ki omogoča, da se pojem prednapetega betona sprejm e ne le kot teo retska možnost, pač pa kot praktično uporaben postopek. Vsem udeležencem je sem inar omogočil, da lahko uporab lja jo strokovno literatu ro in dosegajo daleč večje uspehe kot v p ri­ m eru, če k tej m ateriji pristopajo neposredno, tj. brez pomoči takega kurza. Torej: udeleženci so dobili po­ vsem določena, teoretična in p rak tična spoznanja o prednapetem betonu. Toda uspeh sem inarja ni samo v tem. S spozna­ vanjem in osvetljevanjem pojmov, ki n iti niso izključ­ no področje prednapetega betona, so udeleženci oboga­ tili svojo tehnično kulturo in znanje. Za ilustracijo navajam pojem vodocem entnega fak torja . Pojm ovan kot m atem atična karak teristika svežega betona, pri kateri se želi doseči določen rezu ltat, je v. c. faktor funkcija: peska, cementa, načina p rip rave in vgraje­ vanja cem entne mase, tem peratu re in drugih pogojev, p ri katerih se beton izdeluje, v g ra ju je in neguje. To znanstveno dejstvo je nedvom no poudarjeno. Njegova važnost je ogromna, ker mnogi menijo, da je v. c. faktor ozko odvisen param eter, neka te ri pa ga imajo celo za konstanto. Mislim, da ni potrebno kom entirati vsako p reda­ vanje posebej. Povsem logično je, da ne m orejo biti vsa p redavan ja enako zanim iva, tu d i če jih podaja isti p redavatelj. P repričan sem, da so bila vsa predavanja enako važna, to se p rav i enako srečno izbrana. Pojem in teresantnosti nekega p redavan ja je vsekakor odvisen od m aterije , ki jo predavanje obravnava, od poslu­ šalcev, katerim se predava, in seveda od načina p re­ davanja. Mislim, da glede načina p red a v an ja ne more b iti pripom b. Tudi število udeležencev ne m ore biti merilo za uspeh sem inarja. To število je zgolj merilo in te resiran ja gradbenih podjetij za sem inar, k a r spet nim a nobene zveze z in teresiran jem inženirjev in teh ­ nikov, saj podjetja pošljejo toliko udeležencev, kolikor se jim zdi, glede na to, da se udeleženci po večini ne m orejo udeležiti na lastne stroške. Kot prim er v tem smislu naj navedem »Sem inar uporabne geomehanike« od 4. do 17. m arca letos v Zagrebu. Tudi ta sem inar je p ri nerazum ljivo m ajhnem številu udeležencev po­ polnom a uspel glede organizacije, program a in vsega drugega. Sem inarja geom ehanike v Zagrebu se je ude­ ležilo približno polovico m anj ljud i kot sem inarja p red ­ napetega betona v L jubljani. Za merilo in teresan tnosti in uspešnosti sem inarja lahko služi neko drugo število. To je odstotek udele­ žencev, ki so sem inar sprem ljali brez izostankov. To število je bilo v L jub ljan i 100 “/o. Ni mi znano, da bi k a teri od udeležencev sem inar­ ja za prednapeti beton ne delil mojega m išljenja glede uspeha sem inarja, čeprav ta m ožnost ni a priori iz­ ključena. Če so m nenja glede uspešnosti sem inarja različna, je to posledica različnih pojm ovanj pom ena in naloge sem inarja. P oudarjam , da uspeh sem inarja ni odvisen samo od organizatorja in načina organi­ zacije, n iti samo od predavate ljev in njihove priprave predavanj. V pogojih vsaj poprečne organizacije je uspeh de facto odvisen od udeležencev oziroma od njihove volje, da se za sem inar intim no zainteresirajo. Glede organizacije sem inarja za prednapeti beton v L jubljan i lahko rečemo, da je popolnoma uspela. P rav tako predavanja. Iskreno sem prepričan, da v šestih dneh, kolikor je sem inar tra ja l, n i mogoče doseči več. Seveda bi bilo iluzorno trd iti, da program a ne bi mogli razširiti, k a r pa organizatorju vsekakor n i bilo mogoče. Če bi bil sem inar predviden za deset dni n a­ m esto šest, je vprašanje, koliko b i bilo udeležencev, z ozirom na slabo razum evanje pom ena takega sem i­ n a rja s stran i podjetij. P repričan sem, da bi bilo po­ trebn ih najm anj p e tn a js t dni za uresničenje širšega in popolnejšega program a. R azširiti eno temo na račun druge pač v okviru celotnega program a sem inarja ni adekvatno. Še m anj je logično, če bi katero od p red ­ v idenih tem zam enjala druga, slučajna. Mislim, da je tud i organizator m nenja, da bi bilo ob prihodnjem takem sem inarju treb a razširiti tem o d i­ m enzioniranja. V okviru tega sem inarja je bila ta tem a preveč načelna, vk ljub svoji popolni jasnosti in določenosti. V program u prihodnjega sem inarja bi m oralo biti upoštevano tud i dim enzioniranje m ostnih nosilcev. P rav tako bi bilo treb a dati prikaz detajlov po­ vezave dveh konstruk tivn ih elem entov, kadar sta oba prednapeta, ali p a samo eden izmed njih . Lepo bi bilo, če bi bilo p rednapen jan je nosilcev dem onstrirano v naravi, to je na gradbišču ozirom a v betonarni. Vsaj eno diskusijsko popoldne bi bilo treba posvetiti takim zanim ivim vprašanjem . N aj na koncu ponovim tezo svojega članka. Na uspeh sem inarja v prednapetem betonu je organizator lahko ponosen. Osebno bom rad prisostvoval vsakem u sem inarju, ki bo tako uspešen kot je bil sem inar za prednapeti beton v L jubljani. 19. IV. 1963. Inž. B ra tis lav P e ja to v ič G. P. »Pom oravlje« S vetozarevo (P rev ed e l B. F.) vesti Predavanje inž. S. Bubnova v Sarajevu Na povabilo Zveze gradbenih inženirjev in tehn i­ kov BiH je bilo dne 5. novem bra v Sarajevu posveto­ vanje in predavanje o problem atiki potresno varnega dim enzioniranja zgradb, ki ga je imel inž. Sergej Bub­ nov. Uvodoma se je izvršil ogled nekaterih s tanovan j­ skih zgradb in analiza ukrepov, ki so jih na n jih pod- vzeli gradbeniki BiH z ozirom na potres VII. MCS stopnje, ki je bil v S arajevu meseca m aja lani. Ob 17. u ri popoldne istega dne je bilo v rep re ­ zentativnih prostorih ZGIT BiH v S arajevu zelo obi­ skano predavanje: O problem ih dim enzioniranja zgradb glede na potresno varnost in o naših predpisih za d i­ m enzioniranje gradbenih objektov na potresnih pod­ ročjih. R azprava po predavanju je pokazala, da so sta tik i in drugi gradbeni strokovnjaki BiH zelo dobro in for­ m irani te r popolnom a na tekočem o našem delu na problem atik i potresno varne gradnje in o predpisih, ki smo jih v tem pogledu v Sloveniji uveljavili, s k a ­ terim i tu d i popolnoma soglašajo in sprejem ajo naša stališča. Pokazalo se je tudi, da pri p ro jek tiran ju v praksi že uporab ljajo točnejšo dinam ično metodo izra­ čuna obrem enitvenih sil potresa na zgradbe. Sodelovanje s poljskimi gradbeniki Konec oktobra nas je obiskala v L jub ljan i sku­ pina 34 poljskih gradbenikov. Gostom smo organizirali ogled L jubljane, predvsem nekaterih značilnih g rad­ bišč, npr. izgradnjo T rga revolucije, Savsko naselje, bloke v Šiški, ki jih grad i M egrad itd. N aslednji dan smo jim p rip rav ili ogled koprskih gradbišč, predvsem gradnjo pristanišča in skladišč v luki. V »Investbiroju« PROJEKTANTSKO PODJETJE PRO JEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA I z d e l u j e : kom pletne urbanistične elaborate, program e, in p rojekte (regionalne, za vp livna območja, ureditvene, zazidalne in situacijske) te r p ro jek te: družbenega standarda, industrijsk ih zgradb, za cestna om režja (v k rajih in izven njih), za kanalizacije in čistilne naprave za naselja in industrijo, za vodovode, za centralno ogrevanje in prezrače­ vanje, statiko za vse vrste konstrukcij visokih in nizkih gradenj in se priporoča za naročila! Sedež pod je tja je: LJUBLJANA, KERSNIKOVA 9 Telefon: 30-888 so se zanim ali za urbanistično ured itev slovenske obale in samega Kopra. Tam jih je obiskal tud i predsednik občine tov. Barbič. Med obiskom smo se dogovarjali za organizacijo strokovne ekskurzije naših gradbenikov v Poljsko spo­ m ladi 1964. K er želijo tud i poljski tovariši obiskati Slo­ venijo približno v istem času, se bomo verjetno spo­ razum eli za zam enjavo skupin. Znano je, da v Poljski zelo mnogo gradijo in da so glede prefabrikacije precej pred nami. Približno istočasno smo prejeli iz Beograda tekst dogovora m ed našo Zvezo in poljsko strokovno orga­ nizacijo PZITB o b ilateralnem strokovnem sodelovanju med obem a zvezama. Iz teksta protokola je razviden sporazum, po katerem bi 5 do 10 naših gradbenikov preživelo ca. t r i tedne v Poljski, k je r bi spoznali osva­ jan je velik ih panelnih sistemov v stanovanjski izgrad­ nji, p ro jek tiran je industrijsk ih objektov, praktično osvajanje lahk ih betonov. Enako število poljskih g rad ­ benikov bi si p ri nas ogledalo tehnološke procese in rešitve pri u v a jan ju alum inija v gradbeništvo, zaključ­ na dela na gradbenih objektih, h idrotehniške konstruk­ cije, m ostovne konstrukcije, uvajan je prednapetega be­ tona, organizacijo podjetij itd. Isti dogovor predvideva tudi tesno sodelovanje v strokovni publicistiki, sodelovanje na strokovnih več­ jih posvetovanjih in kongresih in sodelovanje pri o rga­ nizaciji strokovnih ogledov posam eznih skupin. STROKOVNI SEMINAR V p re jšn ji številk i GV smo objavili program sem i­ n a rja o stanovanjsk i gradnji. V abila za prijave smo poslali vsem podjetjem , društvom in poverjenikom. D atum je fiksiran in bo sem inar v L jub ljan i od 9. do vključno 14. decem bra 1.1. Priporočam o vsem gradbe­ nikom, da se seznanijo s program om in dosežejo pravo­ časno prijavo. Rok je 1. december. S em inarja ne bo­ mo ponovili. P redavan ja smo razporedili tako, da bodo imeli udeleženci možnost konsultacij s predavatelji. I N D U S T R I J A F I N O M E H A N I Č N I H A P A R A T O V C E L J E , K I D R I Č E V A 5 je s p e c ia l iz i r a n o podjetje z a i z d e l a v o risaln ih a p a r a t o v v s e h form atov , IFA nudi s v o j im o d je m a l c e m n o v tip r i s a ln e g a a p a r a t a „ A r h it e k t “ . R is a ln a n a p r a v a „ A r h it e k t “ z a fo rm at A/1 im a to m o ž n o s t , d a s e la h k o pritrdi n a v s a k o r isa ln o d e s k o ali p i s a ln o mizo. R a v n o t e ž je u r a v n a v a vzm et , k a te ro s e po potrebi z a t e g n e ali p o p u š č a . Z a t o je tudi to r isa ln o n a p r a v o m o ž n o u p o r a b ­ ljati h o r iz o n ta ln o ali vertikalno. S v e t i lk a s e p ra v ta k o la h k o pričvrsti n a d e s k o , la h k o p a s e tudi s a m o s t o j n o u o o r a b l ja na pisalni ali k a k š n i drugi de lov n i mizi. Z a v s e p o d r o b n e in fo rm ac i je v a m je IFA v e d n o n a r a z p o la g o l P r ip o r o č a s e I F A I N D U S T R I J A F I N D M E H A N I Č N I H A P A R A T O V CELJE » S a v in ja « lesnoindustrijski kombinat Celje i Nudimo vam mehak in trd les, plemenite in slepe furnirje vseh vrst mozaik parket raznovrstno embalažo in pohištvo ' S L I K O P L E S K M A R I B O R , T R Ž A Š K A C E S T A 44 P O D J E T J E Z A Z A Š Č I T O M E T A L N I H i n L E S N I H P R E D M E T O V t e r S T A V B SLI KO PLE S K o p rav lja : s lik a rsk o p leskarska a n tik o ro z ijsk a d e la , zaščito raz ­ n ih g radben ih e lem entov , m etalizacijo in p ias tifik ac ijo . Vsem strankam se p rip o ro čam o in n n d im o usluge po k o n k u ren čn ih cenah 2 ^ r a d i t e l j A A T E L J E Wl Z AO A A R H I T E K T U R O G R A D B E N O P O D J E T J E L J U B L J A N A , C A N K A R J E V A 5 / 1II L j u b l j a n a , Š m a r t i n s k a c. 6 4 Telefoni: 22-274, 22-275 in 22-276 I z v a j a m o v i s o k e g r a d n j e G r a d i m o s t a n o v a n j a z a p r o d a j o AZA izdeluje načrte za šole, stanovanjske zgradbe, industrijske zgradbe, zdravstvene domove, P r i p o r o č a m o s e i n v e s t i t o r j e m i n k u p c e m s t a n o v a n j kuliurne domove itd. P r e p r i č a j t e s e 0 k a k o v o s t i kakor tudi načrte za vzidavo n a š i h g r a d e n j in drugo opremo