295. Mitih
V Urtjot i Ktt. 24. taman
XUL leto.
„Slovenski Narod" vetja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
Delo leto.......K 24-—
nol leta........ 12-—
četrt leta........6 —
pa mesec........ 2-—
v upravniitvu prejeman:
celo leto.......K 22-—
SI leU......... IT— trt leta........ 5-50
.......1*90
Dopisi naj se franldrajo. Rokopisi se m vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemaj nedelje in praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85.
»Slovenski Narod41 velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* -
celo leto.......K 2S-—
pol leta........ 13*—
četrt leta........ 6*50
na mesec........ 2*30
VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniStvo:   Knaflova ulica St 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85.
0 BOŽttU.
Dober dnevnik je kakor zvezda codnica, ki hodi pred narodom in mu kaže pot.
In kakor se je nekdaj ona čudez-ja zvezda iz jutrove dežele ustavila nad preborno kočico betlehemsko, ,v kateri
»rodilo se je dete za gospode in za kmete«, rako se po starem in spoštljivem običaju tudi časnik ustavi pred božičnimi jaslicami, da si ob pogledu na ta sveti mir dihajoči prizor v svoje srce zajame spokojnega miru, ki uaj bi mu bil za bodoče boje vir tiste pri-zanesljivosti, ki je časniku v njegovih borbah vsakdanja potreba.
In če se časnikarju o Veliki noči, ob prazniku usta jenja in prerojen ja, polni srce z novimi nadami, ko vidi, da je vseokrog zaživelo novo življenje, da klije, brsti in cvete v mladem, bogat sad obetajočem cvetju poljana in log, če se mu tedaj širi srce ob zavestni in trdni nadi, da mora, kakor je prerojenje in porulajenje dodeljeno naravi, tudi človeštvu dodeljeno biti prerojenje: ob jaslicah, pod božičnim dreveseem,ga z vso elementarno svojo silo objame taisti čut, kateri na ta večer   osvesti one tajne krvne vezi,   ki neutajeno vežejo člane iste rodbine in ne dopuščajo,   da bi tega večera ne praznovalo skupaj,kar spada skupaj, z iskrenejšo silo nego dru-goč se mu na ta večer vzbudi zavest, da je član velike   družine narodove, da ga vežejo krvne vezi z vsemi, ki so taistega rodu, in čuti se jim človeški bližjega nego ostale dni,   ko mu je žvenketanje bojnega orožja dušilo ta glas. Zavestneje nego drugače pa se na ta dan tudi   čuti   člana velike rodbine narodov, velike rodbine vsega človeštva,   in ob tem vzvišenem čuvstvu     motri     vsakdanje njegove   borbe   s   povsem drugačnim pogledom, jih ocenjuje njegov razum drugače,   nego so se mu zdele tedaj, ko jih je bil,   in raz to svoje višje, splošnejše,etičnejše stališče si bodočo svojo pot začrtava v novi, po vsem prepričanju    boljši, plodonosnejši smeri, katere mu ne narekuje strankarska samopašnost, temveč edinole nesebični interes,   kakršnega rodeva ljubezen do lastnega rodu in do vse-obČega človeštva.
Tako je božič za časnikarja po stari tradiciji nekako postajališče, na katerem se redoma ustavi, da premeri dosedanjo svojo pot in da si zaeno
začrta nadaljno smer svojega delovanja.
In kar je staroslaven uzus za časnikarja, je uzus tudi za čitatelja lista, za tisti širni krog, ki iz lista zajema svoje vsakdanje in formacije, ki se iz lista sproti poučuje o trenot-nem stanju zanj važnih družabnih in kulturnih vprašanj. Na ta večer si stopita še bliže, ne stojita si nasproti kakor dajalec in jemalec, nego si stojita nasproti kakor dvojica, katero tesno vežejo medsebojne duševne vezi in zato je razgovor med njima še intimnejši, nego je inače, intimen tako, kakor je na ta večer intimen razgovor med člani velike rodbine, ki se je, sledeča onim tajnim druže-čim silam tega večera sestala, da pred jaslicami ali pod božičnim drevescem obnovi in ojači vse tisto, kar jih druži, da pozabi, kar jih loči, in da se medsebojno izpovedo z iskrenim namenom, pomagati si v odkritosrčni vzajemnosti.
Časi, v katerih živimo, so časi velikih družabnih preosnov. Interes zasebnika stopa v ozadje, na plan stopajo interesi velikih skupin, bodisi, da so te skupine posamni razredi človeške družbe, bodisi, da nam je, kadar govorimo o teli skupinah, pred očmi narod ali vseobče človeštvo: v vsakem slučaju terja moderna smer življenja od posameznika, da tem skupinam nasproti ne stoji zgolj kakor prejemalec, kakor po-edinec, ki misli, da je teh skupio dolžnost, da morajo skrbeti zanj, da ga ne smejo prezreti, tudi če se sam niti najmanj ne gane, kakor saino-pasnež, kateremu pravijo egoistično omejeni njegovi možgani, da je dovolj storil, če se je rodil in če živi prilično pošteno. Moderno življenje terja, da tudi posameznik ne misli zgolj nase, temveč da podreja lastni in zasebni svoj interes interesom skupnosti, da ne dela samo zase in čaka, da ga velika skupnost za to njegovo samoskrb še nagrajuje s svojo zaščito in s svojo dejanjsko pomočjo, moderno življenje marveč terja, da vsakdo po svojih močeh sodeluje pri velikem delu za emancipacijo, za osvobojenje in za socialno utrjenje skupnosti.
Moderno družabno življenje se je preosnovalo tako, da ima življen-sko moč edinole organiz« vana večja enota. To družabno prei1 strojenje je v sebi utopilo življensko silo po-samnika.
V skupnosti, lovanju je spas! ■
v vzajemnem de-to je deviza mo
dernih naših družabnih in političnih bojev.
In povsem pravično je, če v znamenju te devize z vso odločnostjo terjamo od vsakogar, da ne ostane trot, ampak da je pridna, pri zgradbi krepko sodelujoča, čebela.
Ko bi bil vsakdo, ki se imenuje Slovenca, storil svojo dolžnost, kje že bi bili v svojem kulturnem razvoju, kje že v svoji politični poziciji!
Res je, da je upliv časnikov znaten, velik, da je prav mnogokrat njihova beseda odločilna.
Res je, da imamo Slovenci obsežno svojo politično organizacijo, katero nazivamo narodno-napredno stran ko.
Res je nadalje, da stoji na čelu te stranke vrsta inož, ki z nesebično in nikdar ne odrekujočo požrtvovalnostjo zastopajo tako idealne kakor materialne interese ne samo svojih somišljenikov, marveč tudi interese vsega Slovenstva.
Res je, da prav ti oficialni zastopniki naših teženj in naših družabnih in političnih zahtev, razvijajo nesebično delavnost, kakršno morejo razvijati edinole možje, ki so povsem )X)zabiIi lastni, sebični interes in se povsem posvetili koristim narodovim, da se ta naša organizacija krepko oživlja in da razširja svoj delokrog v čimdalje širšo obsežnost.
Toda!
Povsem krivo je mnenje, da morejo vsi ti faktorji in najsi so še tako neutrudljivi v svojem nesebičnem prizadevanju, sami iz lastne moči doseči vse, česar si Slovenci tako iskreno želimo, da morejo ustreči vsaki želji vsakega posamnika in da morejo sami opraviti vse, kar treba rešiti, če hočemo, da je naš napredek vse-občen.
Kar zmorejo ti faktorji pri vsem svojem prizadevanju, je edinole to, da rešujejo in rešijo kardinalna vprašanja in kardinalne zahteve, da ti a je jo smer našemu družabuemu in političnemu razvoju in da ta razvoj v velikih, prineipialnih potezah tudi vdejstvujejo, oživotvarjajo, vse podrobno delo pa sloni na ramenih posamni kov.
Na posamni kili je, da tudi v najširši krog zanesejo idejo, katero je kot edino hasnovito spoznalo vodstvo, na posamnikih je, da za to idejo pridobe čimveč somišljenikov, da jo razširjajo kot idejo, kot misel, katera, ko smo jo sprejeli vase, tvori bistven del našega značaja:   ni tlo-
velj, če se kdo izjavlja pripadnikom te ali one stranke; treba je, da ga je v to pripadanje dovedla misel, vodilna misel, ki je prepričanje in stališče, raz katero presoja in urejuje vse svoje nezasebne korake. Kadar pridemo do tega, da bo o tem, kateri stranki se pridružujemo, odločevala edinole temeljna misel našega nazi-ranja, ne pa morda preudarek, na kateri strani nam bo prele dozorel sad zasebne koristi, tedaj šele bodem o z zavestjo mogli reči, da smo ljudje dozoreli, da smo moderni, da gremo s tokom časa, ki nam veleva, da vse svoje moči v boj postavimo za idejo, da imamo pred očmi celokupnost, da pa zapostavljamo svoje lastne zasebne interese. In kadar pridemo do tega edino zdravega temelja, se več ne bo zgodilo, kar se neredko zgodi sedaj, da bi namreč kdo zgolj zaradi tega, ker se je po usodnem slučaju na čelu narodne uprave začasno pojavila stranka, ki mu more po vsem svojem bistvu biti vse prej nego simpatična, zapustil prapor, za katerim je stopal doslej, in se pridružil praporu, ki sicer nosi na sebi devizo, ki je povsem drugačna, nego je ona, katera več ali manj zavestno leži v njegovem srcu, od katerega pa sme pričakovati nekaj trenotnega dobička.
Ni nam žal teh omahljivcev, boli naš le to, da je kaj takega sploh mogoče.
In ker nam je do tega, da zavlada prepričanje, ki je edino etično, da namreč ni ločiti med politično in zasebno značajnostjo, in ker je naše mnenje, da bi teh malo veselih pojavov ne bilo, ko bi vsak posameznik vestneje opravljal svojo nalogo političnega vzgrajevanja, tem iskreneje ponavljamo svoj klic: naj se posamni ki ne zadovoljujejo s tem, da se rjrizna-vajo pripadnikom ideje, temveč naj po svojih močeh sodelujejo pri političnem vzgraje vanju.
Zadnje čase je z elementarno silo a- ospredje stopila ideja o gospodarski osamosvojitvi Slovencev. Mnogo smo že govorili o njej in jo utemeljevali kot misel, od katere si po vsej pravici smemo obetati bogatih občekoristnih sadov. Toda, kako naj se ta misel realizuje, če ni postala ravnilo vsakega posameznika! — Zopet je naloga posamnikov, da se dejanjski ravnajo po njej in da jo propagujejo z vso vnemo, kakršno ta v resnici osvobodilna misel zaslužuje. Narodnost pred vsem! Brez krepkega, zavestnega narodnostnega
čuta in brez skrupulozne zavesti za dolžnosti, ki izvirajo iz njega, ni istinite okrepitve narodove celokupno-sti, in če celokupnost ni trdna, ni krepko, zanesljivo organizovana, kako bi mogla dajati zanesljivo zaščito posamniku, kako bi mogla pospeševati njegove interese!?
Ne bodemo ob tej priliki drobili posamnosti, eno je, kar hočemo $ tem hipu poudariti:
Odločna potreba je, da se narodnemu delu ne odteguje in odreka nihče, da vsak stori svojo dolžnost, prav vsak. V složnem, nesebičnem medsebojnem sodelovanju je spas* Ta zavest mora zavladati v prav vsili srcih; ne sme pa v njih obležati kakor priznana, dragocena misel, temveč mora biti kakor notranji ogenj: žareti mora in biti vir vsega življenja.
Da pridemo tudi do tega, o tem ne dvomimo. Kajti ravno zadnje čase se je v nas pojavila energična želja po narodnem delu in se je razvnela tolika agilnost, da vidimo v teh dveh dejstvih nedvomno poroštvo, da bodemo v doglednem času tudi Slovenci mogli svoje božično drevesce nakititi vse bogateje, nego ga moremo nakititi letos, in da ne bo dolgo, ko se bodemo pred božičnimi jaaHoajni sestajali vedrejših duš, nego sedaj. «
Preteklost, sedanjost in
bodočnost.
Časi, ko niti za meščana ni bilo nič čudnega, nič njegov ugled ponižujočega, če ni znal čitati, kaj še, da bi znal podpisati svoje, inače zelo veljavno ime, so minuli.
Dandanes kulturne stopnje na* roda ne merimo po receptu slavnega kemika Liebiga, ki je bil mnenja, da se kultura tega ali onega naroda najjasneje kaže v tem, koliko porabi mila, ampak jo merimo po tem, kolik je med njim procent takih, ki ne znajo ne čitati, ne pisati. Prišlo je namreč spoznanje, da more priznanje, da je kulturen, zase zahtevati le tisti narod, ki čita, le tisti narod, čigar posamni členi se ne paso zgolj ob mislih, ki so se porodile v njihovih glavah, ki marveč z zdravo radovednostjo skušajo izvedeti tudi to, kar se je rodilo v drugih glavah in streme za tem, da si s tem, kar so skusili drugi, pomagajo naprej. Saj moremo o narodu le tedaj reči, da je
LISTEK.
Povest brez naslova.
Bil je majhen deček in Janezek mu je bilo ime.
Tako lepa je bila vas, v kateri je živel, sam bog vedi, da je ne more biti lepše pod milim nebom. Kje še bi moglo solnce vzhajati s toliko krasoto, kje še bi mogle poljano pokrivati tako pisane cvetlice in bi mogle ptice od rane zore do tihega mraka popevati tako milo, tako v srce se-gajočo pesem, kakor so jo pele po logi h, po katerih je mali Janezek stikal za gobami in nabiral suhljad, nad njivami, po katerih je pobiral za plugom, in po tratah, po katerih je pasel neubogljivo, neugnano živino ? Saj ni mogoče, da bi še kje bila dežela, v kateri bi se kakor v tej s prav vsakega vrha belila cerkvica, cerkvica vrh gore, cerkvica bela, in bi iz vsake doline, iz vsake kotlje sem gor kipelo zvonenje večernih zvonov! V samo lepoto je bila Janezka posadila usoda in zato mu je bila duša mehka in nežna: ves dan bi posedal po parobku in s sanjavim očesom lovil metulje, ki so se tod naokrog izpreletavali po solnčnočistem zraku,   dokler mu očesa, v dišave.
kjer kraljuje svetloba in tajnosti)a spokojnost, ni dvignil žvrgoleči škr-janec ali mu ga v dolino prizvalo neveselo, zategnjeno pevanje na s senom teško obloženih vozovih zlek-njenih koscev. Ves dan bi posedal in sanjal. —
Tako lepo je bilo, kedar je sanjal! Vse tisto, kar so mu pravili o žalostni njegovi zgodbi, vse tisto je izginilo iz srca, mir se je take hipe naselil v njegovo srce, objela ga je nekakšna utrujenost, ki je bila tako sladka, da bi si želel, da bi je ne bilo konec.
Tu gori v samoti je bil mir in je bila sreča; tiha in nevesela sicer, pa tako mamljiva.
Doli na vasi pa je bila neprijaznost doma. Zazeblo je Janezka, kadar je umrl poslednji jek večernega zvona in mu je bilo korake nameriti doli v vas, kajti tam so bival| ob* jestni in brezsrčni ljudje.
Če je prišel in jih z zvestim očesom in s tihim, ponižnim glasom naprosil: »Lačen sem, mati so sli z grajskimi praprot žet, košček kruha prosim!« — so zarezali nad njim: »Kaj treba otrok takim, ki jih ne morejo preživljati? Ce ti mati ne da, pojdi za očetom v Ameriko! Mi te nismo klicali v življenje, kaj nam do tebe!« In postavili so ga pred prag in sedli pred polne lonce, pred sklede, ki so jih bili napolnili s sa-
dežem, katerega je bila rodila zemlja, ki je nekdaj bila last njegovih dedov.
In če je prišel in zaječal ves ponižen in lepo proseč: »Naj vam jaz odženem živino na pašo. Vajen sem je in pozna me. Saj je bila nedavno še naša, vsedotlej, dokler nam je niso prodali, ko so oče odšli v Ameriko. S koscem suhega kruha bom zadovoljen,« — so ga zbodli s pogledom, ki je v srce zarezal huje, nego je sedmero mečev moglo zarezati v Marijino srce, in ga odslovili: »Ne potrebujemo te. Dosti je naših lastnih otrok. Ni treba, da bi roke držali križem. Bodo že ti opravili. Če ne iz-lepa, pa izgrda. Saj je bog tudi brezo vkam velel rasti po teh livadah!«
Kako bi jih mogel ljubiti, ki so tako neprijazni bili z njimi Kako se življenja med njimi veseliti, ko je moral za vsak drobec, katerega je pobral za njimi, uklanjati hrbet in za drobtino, ki jim je bila odpadla brez škode, delati tlako, če so ga le zalotili, da jo je pobral.
Mati mu je sicer bila pravila o tem, da ima dosti sorodstva, tudi bogatega in vplivnega. Toda mali Janezek od tega svojega sorodstva še ni prejel, vsaj ne, da bi se tega spominjal, kaj drugega nego lepe pozdrave. In kaj bo beseda lačnemu želodcu?!
Tn   tako se Ae bilo v njegovem
srcu porodilo trdno prepričanje, da mora biti sveta in neutajljiva resnica, da mora biti istina, in ne samo izmišljena povest, kar mu je bil tisti tihi večer, ko je bila luna na nebu in vsenaokrog vse tiho in je tudi mati tam pred ognjiščem jokala in točila bridke solze, pravil njegov oče. Tisti večer ga je bil videl poslednji-krat. Poslej mu je mati, kedar je vpraševal po očetu, pravila, da je šel
daleč tja preko meja v tujo deželo sreče iskat. Resnično mora biti, kar mu je bil tisti večer pravil oče in kar se je Janezku tako živo utisnilo v spomin: Ko je bil novorojeno dete, prvič zavekal, so v hišo k njegovi zi-beli stopile tri belo oblečene žene.
Mlade so bile in lepe, bele in rdeče in ogledovale Janezka in mu sodile. Prva je dejala: »Deček naj se razvija in raste. Mehko mu bodi srce, a roka mu bodi jeklena Sanjava mu bodi duša, da bode laglje prenašal, kar mu je dodelila usoda!« — Pristopila je druga in je dejala: »Tr-njeva naj bode njegova pot v življenju. Veselje mu bodi tuje in hlapču-je naj in se uklanja vse svoje dni.« Tretja pa, naj milejša po svojem obrazu, je pristopila in dejala: »Zgodi se, kakor ste mu sodile. Ali ko enkrat doraste, naj se zave,vzravna naj se mu hrbet in krepka njegova dlan naj prime za lasten plug, naj ga vodi no lastni grudi, katero
mu naj tepta lastna žival. In takrat naj pade v njegovo dušo prvi žarek radostne in neizkaljene sreče!«
Teh očetovih besedi Janezek ni mogel pozabiti. Ni jih sicer razumeli toda čudežna uteha je bila v njih in rad si jih je klical pred dušo.
Prišla je zima in prihajal je božič.
Koliko vrvenja je bilo na vasiJ Iz mesta so se vračali študentje.Bog, kako jim je Janezek zavidal njihovo srečo! Saj bi se tudi on tako rad, tako rad učil. Ali ko je bil nekoč nekje izrazil to svojo srčno željo, jo izrazil tako pohlevno, kakor so bile pohlevne vse njegove prošnje, kako so ga bili nagnali! »Kaj ti, da bi rad v šolo? Kaj tebi treba šole! Kako se na-stilja prašičem in kako se za žanji-eami pobira klasje, bos že izvedel brez šole! Šole so za nas, za naše si« nove, ki jih je bog za to postavil v; svet, da mu nekoč gospodarijo. Za berača pa je bolje, da ne izve, kakšno je življenje drugod!« — Študent* je so se vračali iz mesta in v vas prinesli šumnega veselja vse polno. In niso se menili o drugem nego o tem, kako lepo je v mestu in kako veselo je tam življenje in besedovali hude borbe o tem, kdo bode lepše nakiti! jaslice in bogateje obložil mizo pred njimi.
In tedaj 6e je Janezku storilo še huje.  Saj je vedel« da na njegovem
bilo utemeljeno, kar je nastalo kasneje: ne več navezan zgolj na omejene misli lastne svoje glave, je videl, da kmet ne živi povsodi tako, kakor živi on sam, da ne obdeljuje polja samo tako, kakor ga ve obdelovati on, jel je povzdigati glavo, samozavestno je potrkal na svoje tudi človeške prsi in iz svojega suženjstva stopil na plan, na kateri je vsak človek prav toliko vreden, kakor vsak drugi.
Dandanes misli tudi že kmet najzadnje gorske vasi s svojo glavo, hoče, da se čuje tudi njegova beseda, kedar gre za to, da si državljani izboljšamo svoje življenje. In prav je tako.
Kratki ta i>ogled v umstveni razvoj človeštva nas je naučil, da se obenem z umstvenim razvojem vrši tudi življenjski, državljanski ali politični razvoj.
Treba pa, da ne zastanemo, marveč da napredujemo. In da nam je pri napredovanju najboljša pomočnica knjiga, to smo pravkar pokazali. Odtod naš klie: Dajte ljudstvu čtiva, čim več čtiva, ustanavljajte knjižnice, kjerkoli se le da! Saj nam je do tega, da pripomoremo vsakomur do prilike, kakršna je bila dana nam, ki se nazivamo naobražence, da namreč čita, da se naobrazi, da se uči in napreduje in si ob roki teh pripomočkov ustvari boljše, človeka vrednejše življenje.
Knjiga, to je tisto univerzalno sredstvo, v katerem je spas, knjižnice, ljudske, lahko dostopne knjižnice, so tista rodovitna polja, iz katerih nam more in mora vzklili boljša bodi K-nost. Zato ustanavljajte knjižnice vsepovsod i!
Knjiga je najzvestejši naš učitelj. Y knjigah najdemo vse, o čemer bi se radi i>oučili, ker izlahka, brez truda in brez velikih stroškov iz nje izvemo, kako je s stvarjo, za katero se zanimamo, drugod, kako je bilo nekdaj, kakšne so izkušnje, katere je kdaj kdo o tej stvari doživel, kaj se je v njej izumilo novega.
Knjiga je naš najboljši prijatelj. Dobra knjiga nas ne vara, nam iz sebičnosti ničesar ne prikriva, nam je vedno na razpolago.
Knjiga je naš najboljši in najcenejši razvedri lee. Ko smo od dnevnega napora utrujeni, kolik je užitek, če moremo sesti za mizo in čitati v knjigi prelepo zgodbo, ki nas omami tako, da ]>ovsem j>ozabimo svoje skrbi, da živimo drugo življenje in da nam ob njenih lepih vzgledih srce postane plemenitejše, za dobro vnetejše in človokoljubnejše. Koliko boljše je, če človek zvečer sede h knjigi in se vedri in obenem plemeniti ob njej, nego pa če si išče šumne, ponajveč drage in le prevečkrat zelo opasne zabave v gostilni, zlasti na kmetih, kjer je denar zelo dragocena stvar.
Povsod po vsem svetu si ustanavljajo čitalnice in knjižnice, v katerih si ljudtvo zajema svojo duševno hrano in svojo plemenito zabavo. Tudi pri nas smo si že zdavna osnovali svoje čitalnice — toda te le redkokdaj izi>olnjujejo svojo kulturno misijo.
To mora postati drugače.
Dajte ljudem čtiva v roke, zdravega čtiva, in ne bo dolgo, ko se bode tudi naše preprostejše ljudstvo otreslo tiste fjonižujoče more, pod katero J ječi sedaj in ki je duhovniška nadvlada.
Dati pa. treba ljudem v roke vse, j kar ni nemoralno. Klerikalne knjiž-i niče in čitalnice nikdar ne morejo nuditi resnične naobrazbe. Kajti v duhu klerikalizma, te struje, ki brezpogojno stremi za absolutnim gospodstvom ene, duhovniške kaste, je, da daje ljudem, nauka željnim, edino to v roke, kar ni nevarno, da bi jim
oči odprlo, v toliko, da bi se, kakor nekdaj viteštvu meščanstvo, postavilo po robu, marveč jim daje le to, kar je ali brezpomembno, ali pa tej kasti v prid.
Vse naj pride ljudem v roke, to je naša deviza. Tako se jim bodo odprle oči, jeli bodo gledati z lastnimi očmi, slišati z lastnimi ušesi in soditi z lastnimi možgani.
In tedaj šele, ko bomo Slovenci tako daleč, bodemo upravičeno mogli reči, da smo povsem dozoreli, tedaj pridejo končno tudi nam dnevi, o katerih je sanjal naš Prešeren.
Lovski zakon.
(Govor poslanca  dr. Ivana Tavčarja v deželnem zboru kranjskem.)
(Konec.)
Gospodje, s tem sem v splošni debati končal svojo razpravo o principih, kako hodijo ustanovljeni v naši krono vin i samosvoji lovi.   In sedaj prestopam k drugemu principu, ki se mi iz stališča kmeta zdi nevaren, to je namreč tisto načelo, ki je izraženo v § 8. novega   lovskega načrta. Gospodje, ta načrt je v tem paragrafu u j »ravni odsek s pritrditvijo našega današnjega gospoda poročevalca nekoliko spremenil. Spremenil namreč v tem, da se je v zakon sprejelo določilo, da se ima lov, kadar ga ima občina v rokah, oddati potom dražbe v zakup ali pa, da se ga obdrži v lastni upravi. Prvotni načrt je obsegal tudi določilo,   da   občina lov lahko pod roko v zakup da. Če bi se bilo to sprejelo, če bi to bilo obveljalo, potem bi bilo pričakovati, da bi se pričele tako nesramne protekcije, da bi bilo groza. Ali v tem pogledu je upravni odsek to spremembo uveljavil in jaz se mu v imenu lovcev in lova potrebnega meščanskega prebivalstva za to   udano zahvaljujem! Ena nevarna stvar je pa v lovskem zakonu vendar ostala, ena nevarna stvar, ki se ne nahaja samo v § 8. ampak se kakor rdeča nit vleče po celem zakonu.   To namreč, da občina vsikdar lahko sklene ali da lov v zakup ali da ga olnlrži v lastni upravi. Občina in lastna uprava! To se meni zdi pravzaprav velika nesreča in tukaj se čutim kot nekakega zastopnika kmeta! Jaz sem prej rekel, napravite lovski zakon tako, da ne bo oškodovan interes kmeta. Sedaj ste sprejeli načelo, da sme občina skleniti, da se lov da v zakup ali pa da ga obdrži v lastni upravi. To se pravi v prvem slučaju :Razpišitc dražbo in tistemu, ki bo največ ponudil, dajte lov v zakup! Občina pa lahko reče tudi nekaj drugega in to, gospod poročevalec, se mi zdi, da obsega   neko eminentno nevarnost: Občina lahko reče: Jaz bom lov sama   obdržala in ga po svojih ljudeh izvrševala! Gospodje, jaz pravim, da bodo posledice tega določila jako slabe, da bodo posledice tega določila za našega kmeta naravnost   pogubonosne. Zakaj? Zategadelj, ker bodo pričetkoma skoraj vse občine sklenile: Imejmo sami svoje jage!   Ta tendenca je že sedaj med kmeti: Lov mora biti naš. Ta tendenca je že sedaj silovito izražena in zastopana med kmečkim prebivalstvom iu nehote bodo kmetje prišli do tega, da bodo hoteli   imeti tiste razmere, kakor so v Italiji, kjer komaj vsakih HO let še enega zajca ubijejo! Tam treba le koncesije in če kupi kdo koncesijo (in dobi jo vsak), ima   potem pravico   ubijati zajce, škrjance, lastovke itd.   Take lovne razmere bi naš kmet tudi rad upe-ljal! Ce mu jih hočete dati, je to Va-
ša stvar, ampak potem pa mora biti zakon čisto drugačen, potem mora biti zakon tak, da se bo lov sploh negiral. Ker ga pa nečete negirati, zdi se mi določba, da se sme vsaka občina sama izreči, da hoče lov izvrševati v svoji upravi, silno nevarna. Jaz trdim, da bodo v prvih letih, ko stopi novi zakon v veljavo, skoraj vse občine sklenile samoupravo lova. Tukaj moram opozoriti na to, da je ta stvar, če se smem tako izraziti, velikega etičnega pomena in velikega gospodarskega pomena   in jaz mislim, da sem prav dober zastopnik našega kmeta, če pravim: Prijatelji, če res ljubite kmeta, če ga res radi imate, če ga hočete škode obvarovati, obvarujte ga skušnjave, da ne bo postal lovec. (Pritrjevanje v središču.) V tem   oziru   sem   velik prijatelj kmeta! Za našega kmeta je najbolje, če o lovu nič   ne ve.   Kdor pozna kmečko ljudstvo — prijatelj dr. Zaje ga čisto gotovo dobro pozna — mora pri poznati, da so najslabši gospodarji tisti kmetje, ki se pečajo z lovom. Kdor pozna življenje na kmetih, bo priznal, da je že dosti dobrih gospodarjev prišlo na beraško palico, ker so se začeli pečati z lovom. To je tista britka resnica, ki se ne da tajiti in na katero se morate ozirati, če hočete dobro   kmetskemu ljudstvu. Namen lovskega zakona ne sme in ne more biti, da bi dajal kmetu priliko, da lahko vsak hip postane jager ali lovec. Potem vzemite moralično stran lova! Ne da se žalibog tajiti, da lov zapeljuje kmeta v   slabo gospodarstvo in druga žalostna stran, ki je zelo škodljiva, je, da ga lov privodi tudi v pijančevanje. Torej tak lovski zakon kakor ga Vi nameravate, s katerim se bo pomnožila prilika za kmeta, da lahko postane lovec ne da bi mu bilo treba postati divji lovec, je prava poguba za kmeta. To bote videli čez par let. Na drugi strani je to tudi veliko obremenjenje naših občin. Občine naj se ukvarjajo z upravo lova, ko imajo že   tako čez glavo zadosti opraviti. In   sedaj pa naj se pečajo še z lovom, torej popolnoma novim poslom. Potem je tudi še nekaj drugega! Gospodje,   če ste lovci, boste priznali, da noben lov nič ne nese. Aktiven posebno na Kranjskem ni noben lov, vsak lov je pasiven, če prepustite sedaj občinam, da bodo lov same upravljale, potem bodo gospodarske posledice zanje precej občutne. Vsak lov se bo vsako leto končal z izgubo, to   boste videli, vsak lov katerega bodo občine upravljale se bo vsako leto končal z izgubo. Zakon pa sedaj določa, kako se pokrije   ta izguba?    (posl. dr. Zaje: »Bodo pa druge odbornike volili, če bodo take zastopnike imeli!«) Potem bo pa zopet zajec tukaj! Zakon določa najprej, da se izdatki lova pokrijejo z dohodki. Izdatkov bo gotovo, dohodki bodo pa mali, kajti gotovo je, da bodo upravniki marsikaj stisnili v stran. Pa če bi se tudi vsak zajček odrajtal v občinsko kaso, bo konec ta, da bodo troški zdatno presegali dohodke. In dalje določa novi zakon: Dotične višje izdatke morajo pokriti občine ampak samo začasno, potem pa se imajo iztirjati   pri lastnikih zemljišč. Ali- si predočujete, kako bo mogoče   te   troške porazdeljevati? To bo velikansko delo za občine. Drugo pa je,   ali si predočujete kako sovraštvo,   kaki spori bodo nastali, če se bodo ti izdatki   izterjavali od posestnikov? To so važni argumenti, ki govore   proti temu,   da bi se občini dala ta pravica, da sme vsikdar skleniti, da obdrži lov v lastni režiji. Zategadelj si bom, častiti gospod predsednik, dovolil staviti koncem svoje-
kulturen in napreden, ako ne zaostaja za drugimi narodi, ako marveč tudi zase v dani meri porablja vse to,
kar je vseobče človeštvo ustvarilo sebi v prid.
Svoje dni je bilo teško izvedeti, fcaj je po svetu novega, kaj se je zgodilo tukaj, kaj tam, kaj so odkrili, iznašli ali izumili drugod, kako so si v drugih krajih preustvarili življenje tako, da je vrednejše, da ga živimo. Bilo je teško, izvedeti vse to, ker ni bilo občil, ki bi vse te vesti razširjale, ki bi jih mogla zanesti tudi v naj-oddaljenejše, najsamotnejše kraje. Dandanes je stvar povsem drugačna.
Dandanes se nemudoma po vsem Svetu razve, kar se je kjerkoli na širni zemeljski obli zgodilo za človeštvo pomembnega. Naloga, katero so nekdaj imeli le počasi iz kraja v kraj premikajoči se potniki, od katerih so ljudje izvedeli, kaj se novega godi drugod, kako žive v drugih krajih, kako si lajšajo in slajša jo življenje, to nalogo so zdaj prevzeli časniki. Kar pa je daleč kje v svoji tihi sobi za razvoj človeštva znamenitega zamislil učenjak, to sedaj več ne izzveni v gluhem zraku, marveč ostane plodonosno naloženo v knjigah, v teh najpomembnejših pospeševal kali človeške omike. Knjiga je trajen zaklad, iz katerega moremo črpati, kadarkoli hočemo, je naš najzvestejši svetovalec, katerega lahko vprašamo za svet ob vsakem hipu. je svetovalec, ki nikdar ne onemi, in je naš razvedrilec, ki nikdar ne odreče dobre svoje besede.
Nam, ki živimo sedanje čase, je dano vse. česar potrebujemo, kedar si poželimo dobrega, poštenega razvedrila. Vrhu tega moremo vse to imeti za neverjetno majhne stroške. Zato je popolnoma upravičeno, nko človeku, ki vseh teh prilik, katere so mu neprestano pri rokah, ne upošteva, ne uporablja, očitamo, da je malo-marnež, ki ne živi, kakor živi človek, marveč životari, kakor životari žival, ki nima višjega stremljenja, nego je to, da je ob svojem času po možnosti sita, da se naspi in da se množi.
človeku pa. kateremu je od naravo dan razum, ki ga loči od neumne -živali, niso dani zgolj ti smotri, katerim živi žival, marveč so mu dani višji cilji: da se polagoma otrese brezpogojnega gospodstva narave, v k.itero ga je usoda postavila, da ne živi tako. kakor mu kruto veleva brezumna narava, da marveč stremi za tem. da spozna sile. ki mu hočejo Li osi udarit i. in da si jih podjarmlja on, ki se s ponosom imenuje krono vsega stvarjenja.
Za bitje, ki se upravičeno hoče fmennvati kulturen in za časom ne preveč zaostal človek, je nujno potrebno, da čita.
Le poglejmo, kolik preobrat se je v človeštvu zgodil uprav od tedaj, ko so začeli čitati ludi širši sloji.
Veliko preseljevanje narodov v osmem stoletju po Ki-, je s sveta spravilo vse. karkoli so si bili ustvarili velekulturni Grki in Iiimljani. Ljudstva tedanje dobe so bila neomi-kana, živela so od lova. od ropa. le polagoma, ko so se kje trajno naselila, so se jela baviti s poljedelstvom. To jih je za stalno navezalo na go-tove kraje, ustanovili so si trajna, si al na selišča. vasi, trge in mesta, in v teh se je porodilo ono višje življenje, katero imenujemo kulturno. Toda! Učil se je samo tisti, ki je imel zadosti denarja za to, da si je najemal učenjako. može torej, ki so vedeli več, nego so vedeli drugi ljudje. ;;li pa da je }>oromal daleč tja v tista redko posejana mesta, v katerih sta bila znanost in višja duševna naobrazba doma. Tako je umljivo, da so
bili u uobraženi edinole taki ljudje, ki
so za ta dragi luksus imeli tudi do-velj denarja. Meščan povprek ni imel
pojma o nobeni drugi stvari, nego o svoji stroki, pa še o tej le v toliko, kolikor si je bil znanja pridobil iz lastne izkušnje, ali si ga je bil navzel iz pripovedovanja svojih prednikov, oziroma tovarišev. Študiran je bil tedaj le plemič, ki je imel denar. In ker si je bil le-ta s svojimi študijami razbistril svojega duha, ker bas zaradi svojih naukov ni bil navezan edino le na to, kar so mu povedali lastni njegovi možgani, temveč je vedel tudi o tem, kako se ravnajo drugod, mu je bilo lahko, zagospodovati meščanu, neukega in življenja neveščega pritisniti ob steno iu ga izsesavati, kolikor se mu je zljubilo.
Da je še laglje prav tako ravnal s kmetom, je naravno. Saj se tedaj ni zgodilo, da bi kmetski človek kaj več vedel, nego to, kar se je za njega dni zgodilo v okrožju zvonika njegove farne eerkve. Rodil se je, zagledal svet. ravnal živino in obdeloval polja in bil ]»okorna živina, katero je grajski gos]»odar sukiil in pretepal, kakor se mu je zdelo. Kako bi se v človeku, ki nikdar ni videl preko domačega plota, mogla poroditi misel, da bi to njegovo življenje moglo, smelo in moralo biti drugačno1? — Očetje i u dedje so živeli tako, so ravnali tako in gospodarili tako — če je bilo zanje dobro, kaj bi ne bilo dobro tudi za njega, ki je njihov potomec?
In takšno je bilo življenje vse dotlej, dokler ni bil izumljen tisk, dokler niso nastade knjige, v katere more mislec položiti svoje misli in s katerimi more te svoje misli posredovati tudi tistemu, s katerim sicer ne prihaja v dotiko.
Ko je človeštvo dobilo tisk in knjigo, so se življenjski odnošaji predru-gačili. Zdaj ni bilo več treba velikih denarnih žrtev, če je kdo želel vedeti kaj več, nego sta mu mogla dati edinole njegov zdravi razum in omejena njegova življenjska izkušnja.Imel je na razpolago knjigo in iz nje je mogel črpati, kar je želel izvedeti.Da bi mogli knjige rabiti, so se ljudje začeli učiti čitati in so si v ta namen ustanavljali posebne šole. No, šole so bile izprva ponajveč po samostanih, in umevno je, da so le - ti pouka željnemu v roko dali le tako knjigo, ki ni bila nevarna, to se pravi, tako, ki ni prav nič nasprotovala smeri, katero so samostani zastopali v lastni svoj prid. Šole so bile tudi ]>o mestih, namenjene meščanu, za kmeta takrat šol ni bilo. Po čemu* Čim ne-vednejši je, toni laglje ga bode zase izrabljal samostan in meščan, zatorej kmetu ni dati ne knjige, ne šole. In tako je moralo priti, tla je meščanstvo zadobivalo čim dalje večjo kulturo, s kulturo, z duševno naobrazbo je prišla samozavest, spoznanje, da, končno meščan ni prav nič manj človek, nego naduti, pa naobraženejši plemenitaš in da je skoro prišlo med viteštvom in meščanstvom do odločnega boja, kdo naj drugemu go-spodari. Kmet je slejkotprej taval v tmini, oral in sejal, kakor so orali in sejali njegovi predniki, in bil pohlevno, delavno živinče.
Pa tudi te razmere so se izpre-menile. Hodile so se iznajdbe, ki so omogočale, da so ljudje izlahka prehajali iz kraja v kraj, izpopolnila so se občila, cenejši je postal tisk, ustanovilo se je časopisje in dosihdob je bilo tudi najoddaljenejšemu kmetu omogočeno, razbistriti si um. Zahteval je tudi zase, kar sta že imela plemenitu ik in meščan, zahteval je naukov in šol. In ker je zahteval odločno, jih je dobil. In s tistim hipom je
P^uest enorokejo,
Vladimir L e v s t i k.
Včasih sem ga našel v obhulvar-ski kavarni. Bil je malobeseden, bled in suh, skrbne zunanjosti in že bolj prileten. Svojo kavo je dvigal z desnico do tenkih, brezbarvnih ust, kajti na levi je imel le prazen rokav.
Presedal je večere v sredi ob-j<-stnega vrvenja, tujec v Babilonu že mnogo let, in se zavijal v daljne misli kakor v plašč. Kadar se je raz-govoril, je pripovedoval zanimivo; bil je duhovit in včasih poln trpkih sarkazmov. A razgovoril se je malokdaj.
Neki večer sva sedela čisto sama, tesno skupaj, in govorila zaupneje nego ponavadi. Takrat se mi je za-zdel trenotek, da ga vprašam o njegovi roki.
»Da, da,« se je nasmehnil, »roko sem nekdaj imel; bila je zelo porab-na, nenavadno zdrava in čila roka; bele arabske čepinje tam doli v Afriki bi vedele pričati... Tistikrat sem bil oficir pri afriških lovcih, in to je že davna reč. Nato sem se vrnil na dopust, ostal dalje nego sem nameraval ter izgubil roko. Gospod, ki mi jo je razstrelil v dvoboju, je bil nekako moj sorodnik.    Počakajte, da
a
Vam povem; spomini, veste, niso prijazni — izkratka, cherhez femme...«
Obvisel je z očmi na lustru in nadaljeval :
»Bil sem sirota; stric in teta, ki sta me vzgojila, sta imela ediuo hčer, dekle skoraj moje starosti, a mnogo zrelejše od svojih let. Marija je bila tako umna, da so se ji že pri otroških igrah vsi uklanjali s spoštovanjem, tako dobra, da bi bila podarila beraču živo dušo iz prs, če bi ne bila našla v žepu beliča, in krasna, čudovito krasna . .. Ko sem bil še fante, mi je včasih prihajalo na misel, da jo ljubim in da bi jo prosil za ženo; toda nekoč sem se zazdel sebi samemu tako otročji, tako premalo moški iu nevreden Marijinega srca, da sem rajši hotel počakati dneva, ko se vrnem venčan in slaven iz boja; saj poznate zanos niladeniških fantazij! Šel sem, in Marija je samevala na stričevem gradu v Normandiji, dokler se ni zaljubil vanjo mladi grof- P., dober mlečnozobee. Ona ga je pač imela rada kakor sestra rodnega brata, ali njegovo ljubezen je zavračala — tako mi je pravila sama — do tistega dne, ko ji je grof prisegel, da se ubije.
»Vi pravite, da me ljubite, in veste, da ste mi dragi. Ako je Vaša ljubezen resnična, kako bi mi mogli prizadejati to bolest t« se je uprla Marija,    »Zahtevajte od mene kar-
koli, ni je reči, ki vam je ne bi storila . . .«
In takrat je dejal mladi grof. da je to njena krutost, in če mu hoče kaj storiti, da naj mu žrtvuje svojo roko tudi če ga ne ljubi: on ji želi samo služiti kot suženj ■— saj to poznate iz romanov in iz ženske zaupnosti, ako imate mnogo znank — pa naj si kdaj pridobi njeno ljubezen ali nikoli.
Marija je jokala in premisi je* vala nato je odgovorila, da bi mu pač hotela podati roko v zakon — pred ljudmi; v resnici pa, ker ga ljubi le kot sestra, zahteva njegova prisega, da bo njiju življenje ločeno tam, kjer se bratovsko življenje razlikuje od zakona, razen, če bi mu ona sama katerikrat mogla reči, da ga ljubi. Zase je pač vedela, da tega no bo nikoli; ljubila je drugega, in tisti je bil oženjen.
Grof je bil zadovoljen, slavili so poroko; tudi jaz sem prišel ta čas na dopust in sem s teškim srcem sedel za svatovsko mizo. Marijin zakon je bil nesrečen; grof je prelomil svojo prisego ter zahteval svojih pravic, ki se jim je bil odpovedal, Marija pa je ostala neizprosna in tudi sestrinska ljubezen je ugasnila v njenem srcu, ker ni več zaslužil njenega spoštovanja. Jaz sem baš odhajal k polku nazaj, ko se je zgodilo nekaj ostudnega«
domu niti jaslic ne bode. Povešal je glavo in še bolj se izogibal družbi, v srcu noseč globoko, razjedajočo žalost.
Končno je prišel božični večer. Janezek se je stiskal v kot za pečjo in jokal v gluhi mrak. Skozi okno se je zabliščalo: pri sosedovih so prižgali lučke pnd jaslicami. — Sam bog vedi, kako se je zgodilo, da se je Janezek naenkrat znašel j>od sosedovim oknom, se vzpenjal do njega, stiskal žgoča svoja lica k hladnemu steklu in v srcu čutil samo eno željo: »Bog daj, da bi vsaj za hip odšli iz sobe in bi mogel to krasoto videti prav od blizu!« Vroča ta želja ga je prevzela tako, da ni čutil pekočega mraza. Prežal jc in prežal in ni čutil, da mu otrpevajo udje. — In glej, nada in želja se mu hočeta izpolniti: v sobi se razvrščajo v dolg sprevod, spredaj so se postavili hišni oče z lučjo, mati so se vstopili tik njih, v roki ponev, iz katere se dviga žlahten dim, najstarejša hči škropi po sobi z blagoslovljeno vodo, ostala de-ea in služinčad moli — in ves sprevod se pomakne skozi vrata venkaj, blagoslavljat hišo in hlev in shrambe in prosit božjega blagoslova.
Hip na to se Janezek znajde pred jaslicami. Bog, kako vse to žari in blešči, kolika krasota! In tamle v hlevcu leži sam Jezušček, novorojenček, — Bog ve, ali bode tudi Jezu-
šček kaj zavekal iu bog vedi, če bodo ludi k njemu pristopile one tri bele žene . . .? One tri bele žene, ki so sodile njemu in katerih ena mu je obetala, da pride končno tudi njemu sreča . . .
Tako svečano mu je postalo krog srca, sam ni vedel kako in kaj, toda moral je poklekniti in z zaupanjem, kakršnega je zmožna le tako nežna in dovzetna duša, je zaprosil:
/Zlati moj Jezušček, ki tamle ležiš, ozri se doli na svojega Janezka iu daj mi, da postanem močan, močan tako, da jih uženem vse, ki mi grene moje življenje, daj, stori, da se zavem, da koj zdajle dorastem in da s krepko dlanjo primeša za lastni plug, daj, stori, da se izpolni, kar mi jc obljubila ona bela žena, ki je bila najmilejSa po svojem obrazu, da se izpolni, predno sem omagal p<rd težo žalosti, ki mi jo dajejo dan na dan.«
Molil je Janezek in ko so se njegove orosele oči zaupljivo ozrle v Jezuščka, saj se ni motil, saj je prav natančno videl, kako ga je Jezušček pogledal s tolažečim pogledom in prav na glas dejal: »Bodi potolažen, Janezek, ustani in ne dvomi. Zgodilo se bode, ker krivična je tvoja usoda!« Šr.
v zakon vpeljal  edini pametni
rincip, namreč princip, da je obči-a samo takrat opravičena v lastni žrji upravljati lov, če se jej ni poročilo ga v zakup oddati. Ampak irincip pa bodi: Vsak občinski lov naj gre v zakup in šele če se zakup ,j dosegel, ostani kot zadnji refugij lastna uprava. To je edino pametni (»rincip in jaz bom temu principu jal duška s tem, da bom pri § 8. predlagal, da občina ne sme v lastni re-:iji upravljati lova, kadar bi ga moda dati v zakup. Mislim, da je to pametno!
S tem, gospodje, sem že dal izraba nekaterim željam, ki merijo na to, da naj bi se reforma lovskega zakona zvrnila na ta način, da se bodo nekako harmonično reševale z novim za-Aouom take zahteve, ki se stavljajo »d strani kmetijstva, kakor tudi od gj ran i lovstva. Ena glavnih pritožb sci eda je tudi ta, da se je lovska doba v zakonu določila samo s tremi loti. To vprašanje se mi zdi tako, da njim prav nič ni tangiran interes kmetijstva. To mora vsakdo priznati, da v treh letih je absolutno nemogoče, da bi se na kak način mogel lov gojiti, kar bi pozneje rodilo pri-vnTiio zakupnino. Iz lovskega stalila je taka kratka doba nesprejemljiva, iz kmetskoga stališča pa je popolnoma nepotrebno, da se gospodje . ;]>rioirate na tako določbo. Ali je zajec za tri ali šest let prepovedan, interesi kmetov so enako zavarovani. Ampak zakon ima tendenco, da varu-v tudi interes lovstva. Tor<j ako se to hoče, morate dopustiti, da se lovska doba raztegne za daljši čas in jaz si bom dovolil koncem svojega govo-ia staviti predlog, ki bo meril na to, ,, i se odpravi ta nedostatek. V zako-i je rečeno, da občina lahko tudi za i Ive dobi da lov v zakup, ampak to ni nič! Občina se mora takoj spočetka ua zdravo podlago postaviti. Tako pa se bo vsaka   občina izrekla takoj
• >d pričetka za triletno zakupno dobo in potem so uničeni vsi lovi. Vsako lovsko gojenje je od pričetka s tem zključeno! Torej, kakor rečeno, v iem oziru si bom dovolil koncem svo-jega govora predlagati primerne predpise. In sedaj prestopim k četrtemu principu ali načelnemu vprašanju,   k vprašanju kako naj lovski
a ko u ravna z nelovno živaljo, kako naj lovski   zakon   regulira   loven je zironia   uničevanje nelovnih živali. Gospoda moja. tukaj je stvar nevarna, ker dotična določila, če so nespametna, lahko ubijejo vse druge dobre reči, ki ste jih glede lovstva sprejeli zakon. Določila o nelovnih živalih ne smejo taka biti, da vsled njih poginejo iluzorični  predpisi lovskega /akona, ki imajo namen lovcem dati erotovc pravice ali da se izrazim bolj razumljivo,    predpisi    ne smejo biti
* iki, da se z njimi de facto divji lov iinogoči, ne da bi lovski upravičenec mogel proti temu ugovarjati. Poglej-
10. kako je do sedaj bilo v našem /akouu. Dosedaj so predpisi našega zakona določali ravno tisto, kar hoče »seči načrt, o katerem se danes posvetujemo. Dosedaj je tudi veljala pravica, da je vsakdo bil upravičen
n svojem svetu preganjati nelovne 'ivali, ampak eno je veljalo, da je namreč tisti, ki je ubil ali drugače pridobil nelovno žival, bil zavezan, -•iti jo upravičeneu lova.   V tem
žiru se je sedaj sprejela bistvena sprememba. Sprememba tiči namreč v tem, da je vsak upravičen na svojem zemljišču tako žival ubiti na tak način, ki lovu ni kvaren, ampak on ° ie obdržati žival zase. Pripoznam, l<»čiia glede nelovnih   živali dose-
je niso brigali sanja, kor niso
interesa, misleč si, kaj mi pomaga žival, vsaj jo moram oddati zakupniku lova! Sedaj bo drugače in s to spremembo se je ustanovila premisa, ki bo dala povod, da bodo ljudje začeli stvar izkoriščati. Pa še nekaj drugega je, zakon določa, da se smejo tudi lastniki skupaj združiti, da pohajajo za nelovno živaljo in zakon določa, da se sme taka žival, ako je nevarnost za lastnino ali za osebe dana, da se sme brez odloga in brez vsakega vprašanja ubiti in uničiti. Sedaj, gospodje, si pa pomislite posledice! Kake bodo posledice? Med nelovne živali ste uvrstili v § 58. lisico, kuno, namreč belico in kakor se dalje pravi »plemenito kuno«. Plemenita kuna, to je menda dosloven prevod besede »Edelmarder«. »Plemenita kuna« to je nekako tako rečeno, kakor se n. pr. lahko reče plemeniti deželni glavar. Mi poznamo plemenitega deželnega glavarja, so lahko plemeniti deželni odborniki, ampak »plemenita kuna« to je pojem, ki ga dosedaj še nismo poznali. Mi imamo zlato knjigo o našem plemstvu, a jaz ne verjamem, da bi imela kuna pravico se zapisati dati v to zlato knjigo (posl. dr. Zaje: »Jo bomo že prekrstili! Bomo pa rekli »kuna zlatica!«) To je nekaj drugega! Dalje spadajo med nelovne živali veverice itd. Vzemite torej veverico ali kuno zlatico. Kmet bo rekel, kuna je nevarna, veverica je škodljiva, in ume] bo predpise izrabljati na ta način, da bo lahko prebrskal vse love in to vsak dan pod pretvezo, da lovi veverice ali kune. To določilo je torej jako slabo, ker bo kmet po vsej sili hotel poslati lovec in zategadelj jaz temu določilu kot zagovornik kmetskega ljudstva ugovarjam. V tem pogledu si bom usojal tudi koncem svojega govora staviti primerne nasvete, da se doseže tisti cilj, ki je edino pameten, da se bo interes lova harmonično lahko združil z interesom našega kmetijstva.
Še iz enega stališča bi jaz svaril gospode, da bi se v zakon sprejela taka določila, ki so, če se prav presodijo, sama po sebi nekaj nerealnega. Zakon bodi pravičen našemu kmetu, bodi pa tudi pravičen tistemu, ki je šel na limanice in je izdražil kak občinski lov. Neka gotova realnost mora veljati tudi lovstvu nasproti in jaz mislim, da je zakon slab, če sam določa nerealnosti, v katere naj bi se lovski zakapniki kakor v zanjke lovili. Ce sprejmete ta določila, bo tisti, ki bo izdražil lov, oplašen in prevarjen. Ali taka stvar se izvrši samo enkrat, drugič ne več! Potem pa bodo zakupi padli na tak niveau, da občine v bodoče niti najmanjšega dohodka več ne bodo imele <>d lova. Glede nelovnih živali pa je čisto nepotrebno, da ste kodificirali njihovo preganjanje na tak način! Varujte kmeta, da lovec ne ]>ostane in da se kmetu ne bo z nelovnimi živalmi ustanovila nekaka lovska šola, da se bo lahko izučil in lovsko izvežbal v vsakem oziru. In vidite, prijatelji, ta določila pa imajo še drugo stran, katere v splošnem razgovoru ne smemo prezreti. Če vzamete zakon v roke in pregledate 57, 58, 59 itd., boste videli, da se končno na videz lahko izgovarjate s tem, da se preganjanje nelovnih živali na ta način izvršuje, da lovu ne škoduje. Če bi preganjanje teh živali lovu škodovati stegnilo, mora lovski upravičenec k tema dovoljenje dati. Priznavam, da so gotove klavzule v zakotni, ampak naš kmet se jih v resnici ravno ne hode držal! On bo prekoračil predpis« . bo
eno besedo, vsa ta določila j
glede nelovnih živali so taka, da se na eni strani ž njimi lovska šola za kmeta ustanavlja, na drugi strani pa bodo kmeta spravljale v neprijeten položaj, da bo vsak dan s puško ven hodil in prekoračeval predpise lovskega zakona. Nastalo bo vsled tega nebroj lovskih prestopkov, kazni in glob in nastala bo splošna nevolja nad poslanci, ker bo kmet, če bo vedno globe in kazni plačeval, rekel: »Moji poslanci zame v deželnem zboru niso nič dobrega storili!« Že iz tega ozira ostani pri dosedanjih predpisih, ker za nelovne živali razun jazbeca, katerega bi pa morali, ker res škodo dela, veliko bolj v klešče vzeti, kakor to storite Vi, drugih prepisov sploh treba ni! So pa nelovne živali, ki delajo škodo le, kadar so v kakem poslopju samem. Kuna-zla-tica, kuna-belica čisto gotovo v gozdu ne delata nobene škode. Kuna-belica se pa zagnezdi v hišah pri kokoših in jajcih in ravno tako je z dihurjem. Torej, če že hočete pravilno postopati, vzemite v zakon določilo,da sme vsak te živali ubiti, če jih najde v poslopju. Da bi pa kmetje s puškami hodili po hribih in gozdih za živalmi, od katerih nimajo čisto nobene škode, je po mojih mislih nekaj, kar naj bi se preprečilo!
V ostalem pa pri koncu svojega govora lojalno priznavam, da obsega načrt lovskega zakona marsikaj dobrega. Jaz nisem krivičen in tudi političnemu nasprotnika rad priznavam, da je lepo, če je storil kaj lepega in da je dobro, če je storil kaj dobrega. V marsikaterem oziru je pravičen in dober ta zakon. V tem oziru se od marsikaterega lovca razlikujem, ker toplo podpiram določilo načrta, s katerim se je vpeljalo razsodišče glede lovskih škod. V tem določil!! ne vidim nobene nevarnosti. Morda se bo zgodilo, da bo spočetka iz razsodišča izšla marsikatera krivična in kruta razsodba. Pričakovati pa je, da se bo polagoma naš kmet zavedal, da je sodnik in da bo izrekal pravične razsodbe. Jaz še celo pravim: Rajši razsodišče, kakor sodišče, ker bi večina slučajev spadala pred baga-telnega sodnika. In glede bagatelnih sode!) imam prepričanje, da so dostikrat ravnotako nezanesljive, kakor bodo prvi hip morda nezanesljive razsodbe lovskih razsodišč. Jaz vidim v njih nekaj takega, s čemer se bo naš narod na kmetih nekako vzgajal, da ho dobil večji čut za pravico. Spočetka bodo sodbe morda ostre in površne, ampak polagoma bodo razsodniki prišli do zavesti, da so sodniki in da morajo k«»t taki razsodbe dajati po svoji vesti in prisegi. Torej to je na kratko ono, kar sem hotel v generalni razpravi povedati o tem zakona. (Pritrjevanje.)
KronlsHo na prvi mednarodni rajjtaul na Dunaju 1910.
Kakor znano, se vrši od majni-ka do oktobra 11)K*, na Dunaju ped pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja mednarodna lovska razstava. S tem se prvikrat v sijajnem okviru obsežne razstave predoči gledalcu lovstvo celega sveta.
Privlačna sila tega dalekosežne-ga načrta izkazala se je že s tem, da so obljubile ne samo mnogoštevilne dežele naše monarhije, nego tudi inozemstvo nepričakovano veliko udeležbo.    Posamezne inozemske države
paviljone ter se že iz tega lahko razvidi, da bo tudi udeležba inozemskega občinstva najbrž znatna.
Samo ob sebi je torej umevno, da ob tako sijajni razstavi tudi naša Kranjska kronovina ne sme zaostati, marveč je ravno Kranjska dežela poklicana, da se odlikuje s svojimi posebnimi vrstami divjačine in s svojim na zelo visoki stopinji stoječim lovstvom.
Da se Kranjska pri razstavi dostojno zastopa, osnoval se je — kakor se je že svoječasno poročalo — v Ljubljani odsek, ki je prevzel razstavo kranjskega oddelka.
V ta namen se je najel v državnem razstavnem poslopju prostor 103 m2 ter o se pripravljalna dela takoj pričela. Pred vsem naj bode kranjski oddelek po pravilni izberi in primerni razstavitvi razstavnih predmetov ter ]>o originalni opremi zanimiv in privlačen.
Posebej je še omeniti, da bode lovska razstava okvir športne razstave daleko presezala. Razstaviti je namreč tudi vse obrtne izdelke, ki so v kakoršnikoli zvezi z lovom. Ne samo v kranjskem lovskem oddelku, nego tudi v ]k)sebni, tujskemu prometu odkazani palači se razstavijo umetniško prirejene pokrajinske slike iz Kranjskega. Lovska razstava pospeševala bo torej ne samo lovstvo, nego tudi tujski promet.
Z veseljem je torej pozdraviti okolnost, da se tudi Kranjska dežela na tej razstavi proslavi pred širno javnostjo in v interesu dostojne reprezentacije naše dežele pred svetom je,   da se udeleži te lovske razstave.
Umevno je primerna udeležba pri taki razstavi združena z znatnimi stroški, za kojih pokritje bo potrebna najmanj svota 19.000 K — sama najemščina za prostor znaša 5000 K.
Ob zbiranju teh izdatkov je navezan odsek na prostovoljne prispevke. Stroške posameznih deželnih razstav morajo pokriti deželni odseki, ker je osrednji odbor itak obremenjen z ogromnimi svotami za napravo j>oslopij in izvedbo vseh glavnih priprav.
Odsek je prejel že posamezne večje in manjše prispevke, toda celotna potrebščina še daleko ni pokrita.
Ker gre za to, da bo naša ležela dostojno zastopana, odsek ne dvomi, da bodo vsi krogi, ki se posredno ali neposredno zanimajo za lov. podpirali našo akcijo z znatnimi doneski.
Ta razstava pa je pomenljiva tudi za ugled celotne Kranjske dežele in se za to podjetje zavzemajo avtonomne deželne korporacije in deželno stolno mesto Ljubljana.
Želeti je torej, da naj podpirajo tudi širši sloji prebivalstva to podjetje s prispevki in da pripomorejo k temu, da se povzdigne v obče ugled dežele.
Doneske sprejemajo člani odseka ter podružnica c. kr. pri v. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, Frane Jožef ova cesta št. 9; imena darovalcev se priobčijo v dnevnikih. Tudi upravni-štvo našega lista prispevke hvaležno sprejema.
Končno je še omeniti, da sestoji deželni odsek iz 50 gospodov vseh stanov in da je prevzel predsedstvo Njegova svetlost knez Hugoii Win-dischgratz. — Podpredsedniki so g. deželni glavar dvorni svetnik Fran pl. Šuklje, deželni poslanec in gra.i-ščak g. Oton baron Apraltrern in deželni odbornik, odvetnik g. dr. Ivan Tavčar.
Grof, ki ga je njegovo razkačeno poželenje naposled storilo Ijubo-"u in nega, je izgubil pamet. Marija se . neko jutro česala pred ogledalom; nun vidi, kako se odpirajo vrata za '.enim hrbtom, med njimi pa se polaže mož, z namerjenim velikim sa-mokresom v roki. Vzlic smrtnemu strahu je imela reva vendarle Se pristnost duha, da je izprežala hip, ko je v ogledalu videla, da je grof skrčil kazalec na petelinu; in res, strel je udaril v ogledalo, ker je pravočasno 1 Miaknila glavo. Mož. kajpada, se je listi trenotek zavedel svojega dejanja, padel pred Marijo na kolena ter jo s solzami prosil, naj mu odpusti. Toda zdaj je bilo pač vse pri kraju nifd njima, Marija je zahtevala lo-• -io-v. Tri dni po tem, ko ga je zapustila, se je grof ustrelil, Marija pa .i<; bila čez leto dni žena markija V., ki je bil moj sorodnik in za časa Marijinega zakona ovdovel, ker mu je žena umrla na tretjem porodu. To je '"I tisti, ki ga je Marija ves čas ljubila!
In jaz nisem vedel za to, nikdar Ali ni zaupala, šele kasneje, čisto nazadnje, ko se je že grenko kesahi. -Marki V. je bil stotnik pri mojemu polku; bogme, takrat sem si dejal — če bi vedel, da ji je namenjena ta živina, ki ni bil prav v ničemer boljši od mene in od drugih, skrbel bi bil,
da ga v pravem času požre puščava med pokanjem beduinskih pušk; to ni težavno, veste ... Ali takrat je bilo prekasno; počakal sem še leto rini, nato pa sem se vrnil, ker sem bolehal in ker sem bil med tem že tako temeljito premagal tisto bedasto posvećenost ljubljene ženske, da sem bil ves gotov ugnati kakšno lopovščino. Seveda, nič dalje nego do tre-notka, ko sem ji prvikrat zopet pogledal v obraz.
Zakaj, v istem trenotku sem videl, da je Marija postala še stokrat lepša nego je bila, vsa tenka, tenka in bleda, do las in do črnih oči. In da strašno trpi; da trpi šele zdaj, ker z razočaranjeni in studom obsoja svojo dolgo ljubezen. Nisem si je upal vprašati, ker sem poznal markija in vedel, da bi je bilo sram odgovoriti. Fgibal sem; nato mi je nekoč povedal stric, oči mokre od srda.
Marki je bil silno bogat; dragulji njegove rodbine, ki jih je poklonil Mariji, so predstavljali ogromno vrednost; med njimi je bilo nakitje redke krasote, vredno, da ga nosi kraljica. In Marija — kot fante sem jo nekoč skrivaj gledal pri kopanju — je imela tako neizmerno krasno telo, in polt kakor vroče mleko; mož pa se je po cele dneve zabaval s tem, da je morala reva stati pred njim iu se razgibavati, odeta s svojimi dra-
gulji ter mu kazati njih lokavo blesteli je na krasoti svoje uboge polti. Marija se je bila nekoč že vrnila k staršem, ali teta. ki se je bala škandala, je bila mnenja, da markijeva J zabava ne presega zakonskih pravic, in stric je bil človek brez volje in se je istotako tresel pred škandalom.
Jaz sem bil mark i je v prijatelj; zato, ker je bila moja bližina Mariji v poslednjo tolažbo, in pa zato, dragi moj, ker sem vedel, da bo laglje zadaviti prijatelja nego sovražnika, kadar pride moja ura . . . In tiste dni sem opažal, kako me Marija začenja ljubiti; molčala je, le njene oči so govorile, tiste nesrečne, krasne oči... Da, prišel sem bil s prekletimi nameni, toda njeno trpljenje mi jo je bilo posvetilo ter ji dalo nekakšno dušo, ki je ženske pravzaprav nimajo — toliko duše, da se mi je videlo, cel paradiž se razsuje v gnilobo, če se je dotaknem ... In videl sem. kako mož zasleduje ljubezen njenih oči ter i »ostaja strašno ljubosumen name, samo da skriva svoje čustvo s tistim zlobnim, pritajenim mačjim besom, ki je bil lastnost njegove nature. Jaz, kajpada, sem se inu nastavljal brez strahu, češ: plani name, kanalja, da se natakneš na to, kar zaslužiš!
Toda nenadoma me porazi vest: Marija se je zastrupila, ni je več.
Vrgel sem se v kočijo; marki me je sprejel s satanskim smehljajem.
»Da, Marija je popila opij, ki sem ga hranil zase,« je dejal, ne da bi trenil z očmi. »Ti se prihajaš pač poslavljat od nje?«
Prijel me je pod pazduho ter me vedel po stopnicah v mrtvaško dvorano, kjer je ležala, med cvetjem in žalno zarjo voščenic. Nikdar prej je nisem videl v toliki lepoti, in strašno mi je bilo misliti, da je to poslednji pogled.
Takrat se zareži marki:
«Kaj ne, bila je lepa ? Ali, kaj sem ti hotel omeniti že vedno — ta ženska je imela slabe zobe: vse gnile, strašno slabe zobe! Poglej samo ...«
In svinja je stopil k mrtvi ter ji z nečistimi prsti razklenil bleda usta.
»Poglej, da je imela gnile zobe!«
Meni se je stemnilo pred očmi; vrgel sem se nanj, zasekal mu nohte v grlo ter mu treščil pest v obraz.
Drugi dan sva se streljala; on je imel prvi strel, njegova krogla mi je razbila roko .. .«
Sobesednik je premolknil; nato je dodal s prežečim smehljajem zadrege:
»Ali to je čudna reč, kaj ne, prijatelj, če hodi človek brez roke po svetu in jo je izgubil v dvoboju zaradi mrtvo ženske, ki je imela slabe zobe?«
JisMftt novice.
Velik strah mora imeti savska nemŠkutarija.Ako sedita le dva inteligentna Slovenca skupaj, že se nem-šk u t ar j i spogledujejo in sumijo, kako se brusijo zanje noži, kako se izdaja domovina. Ni jim prav, ako se semintja sestaja tukajšnja inteligenca. Zato so v svoji onemogli jezici opsovali in oblatili naš nežni spol in vse gospode v svojem »Leibjourna-lu« — »Štajercu«. Ako bi se vredno zdelo naši inteligenci, sporekati se s podlim »Štajercem«, bi ga pač postavili pred porotnike, ker je kradel čast in poštenje našim vrlim damam. Gnusno! Le toliko prosimo gosp. A. Pongratza, da bi bil toliko prijazen in povedal na uho štajerčevemu dopi-sunčku, (saj ga g. Pongratz gotovo pozna), da je nesramen in brezobziren proti nežnemu spolu, ne samo v poznih nočnih urah in v hudem »stadiju«, ampak pri belem dnevu, ko je najbolj pameten in trezen, takrat je on največji svinjar in da mu je sramežljivost španska vas.
V sršenovo gnezdo je zadel sobotni »Narod« s svojimi novicami o švabih in renegatih. To so prihodnje dni letali okoli, stikali glave in kazali svojo onemoglo jezo z zabavljanjem. No, gospodje heilovci, treba bo Vam še malo na prste stopiti in pogledati! Le potrpite, ker ste se že davno prevzeli prešernosti in ošabno-sti. »Narod« je dolgo časa molčal, ker smo mislili, da bodo naši jezični klerikalci podrezali vmes. Ti pa seveda so morali v »Slovencu« zabavljati na naprednjake in poročati o vsem mogočem, le svoje stare sobojevnike Nemce in vse renegate, so pustili v miru, da so si le nemoteno lažje vtrjali svoje pozicije. Pa še pravijo, da so jeseniški klerikalci narodni! — V nedeljo je vprizorila C. M. podružnica za jeseniško občino burko »Moč uniforme«, ki je izzvala salve smeha, ker je igra dobra in so bili vsi igralci na svojem mestu. Prvič so nastopili naši Sokoli-tamburaši, ki so javno pokazali, da se z vztrajnostjo ter pod spretnim vodstvom doseže tudi v najkrajšem času izredne uspehe.
Že pri par takih prireditvah p* smo z ogorčenjem opazili, da se namenoma absentirajo gotovi vodilni jeseniški krogi, kar je gotovo vse obsodbe vredno.
Naročnikom In ismlSle-nikom.
Z novim letom poteče 42 let, odkar se »Slovenski Narod« požrtvovalno in neustrašeno bori za napredek, svobodo in pravice slovenskega naroda.
V času, ko je jedva šele vznikla med Slovenci narodna zavest in ko so nasprotniki že peli nagrobnico nad narodom slovenskim, je »Slovenski Narod« jel orati ledino in klicati na delo speče narodne mase.
Od takrat ni nikdar niti za trenotek odložil bojnega kopja, niti za hip ni prenehal vzpodbujati rojake k neumornemu delu in neustrašni borbi za pravice slovenskega ljudstva in slovenskega jezika.
In njegov klic ni ostal glas vpijočega v puščavi.
Množile so se narodne vrste in narod je korakal, polagoma sicer, a vendar nevzdržno od zmage do zmage.
Slovenski narod si je vkljub te-škočam in zaviram, ki jih je bilo treba premagati, priboril impouujo-če stališče med narodi in zavzel pozicije, ki so tako močne in krepke, da je ni več sile na svetu, ki bi bila dovolj silna, da bi izpod kopala te njegove pozicije.
Slovenci napredujemo na vsi črti, povsodi je opažati zdrav razvoj in napredek, krepko gibanje na vseli poljih prosvete, politike in gospodarstva.
In če vprašamo: komu gre v tem oziru glavna zasluga, da je na Slovenskem v cvetu kultura, da vzpeva gospodarstvo in povsodi polje živahno narodno življenje, dobimo odgovor: to je v prvi vrsti zasluga narodnega slovenskega časopisja, ki je od nekdaj opravljalo posel neutrudnega in nesebičnega pionirja v vseh panogah narodnega žitja in bitja.
A v prvih vrstah teh pionirjev dela in napredka je bil nesporno »Slovenski Narod«.
In temu svojemu poklicu je osta) zvest do danes.
Visoko dvigajoč narodni prapor, se je bojeval z isto neustrasenostjo in doslednostjo tudi za vzišene ideje svobode in napredka.
S ponosom lahko trdimo, da je vse svobodomiselno gibanje, ki se mu obeta lepa bodočnost na Slovenskem, izključno plod njegovega dela, dele njegovih rok.
Smelo smemo reči, da bi brez »Slovenskega Naroda« tudi ne bilo
Ako se torej sedaj polagoma
dela dan tudi na Slovenskem, ako si nevzdržno pridobivajo veljavo tudi pri nas svobodomiselne ideje, je to nemala zasluga »Slovenskega Naroda«.
Pomen in važnost lista je teško po zaslugi oceniti.
Kaj pomeni »Slovenski Narod« v naši javnosti, kako je nam potreben in naravnost nenadomestljiv, tega ne moremo presoditi sedaj, ko nam prihaja v roke dau za dnevom, leto za letom.
Toda, naj bi prenehal izhajati samo za en mesec ali dva, takoj bi se jeli zavedati, kako nenadomestljiv nam je in začutili bi bridko vrzelj v našem javnem življenju. Prepričani smo, da bi v tem slučaju rodoljubi širom slovenske domoviue napeli vse svoje sile, da ožive, ako je treba z zadnjimi svojimi sredstvi, enak list, kakor je »Slovenski Narod«.
In kaj sledi iz vsega tega?
Da je dolžnost vsakega rodoljuba in narodnjaka, da z vsemi svojimi silami podpira list, ki je zagovornik njegovih načel, ki je neustrašen ho-rilec za ideje, ki so edino spasonosne za narod slovenski.
Ta dolžnost, podpirati in širiti »Slovenski Narod < ter mu pridobivati novih naročnikov, pa je še tem večja, ako uvažnjemo, da je > Slovenski Narod« rodila narodna požrtvovalnost in da ga le - ta vzdržuje tudi sedaj.
Naš list ne zoblje iz bogatih vladnih jasli, ne dobiva sijajnih podpor od Pijevega društva, kakor baje nekateri drugi tudi slovenski listi, marveč je navezan zgolj na-se, na svoje delo in na svoje naročnike.
Zato, somišljeniki, širite, naročajte in podpirajte > Slovenski Narod«, agitujte zlasti zanj sedaj, ko se bliža novo leto. Skrbite za to, da ne bo na Slovenskem nobene iniovi-tejše napredne hiše, kamor bi ne zahajal redno »Slovenski Narod«.
Kdor pa ni bogato obdarovan s posvetnim blagrom in ne zmore naročnine na »Slovenski Narod«, ta si naj naroči tednik »Slovenski Dom«, ki je napredno kmetsko glasilo in je najcenejši list na Slovenskem.
Politični položaj.
Novi poslovnik.
Dunaj. 23. decembra. Nemci začenjajo kazati počasi očitno, da so njih vzdihovanja radi >premtmbe poslovnika bile le krokodilje >olze. Nemško - naeijoualna korespondenca piše. da se je v včerajšnji seji konstatiralo, da je velikim strankam tudi po novem poslovniku mogoče delati obstrukeijo in predvsem tako, kakoršno s<> Nemci delali 1. 1807. Če se stvar trezno premisli, je jasno, da Nemci niso ničesar izgubili. Nasprotno pa Slov. Enota« ni mogla prodreti niti z eno svojih številnih zahtev. Pripustila je drugo in tretje branje začasnega proračuna ne da bi kabinet sploh mislil na kako demisijo.
Predsedniška kriza?
Dunaj. 23. decembra. Čuje se, da so Poljaki in krsč. socialci s predsednikom posl. zbornice Pattajem nezadovoljni. Pattai bo baje odstopil in na njegovo mesto pride Ebenchoch. Nova pod p red sedn i k a.
Dunaj, 23. decembra. Za obe novi podpredsedniški me->ti.ki sta re-servirani Rusinom in Italijanom, kandidirajo Rusini posl. Romanczu-ka, Italijani pa posl. Concija«
Lex Kolisko.
Dunaj, 23. decembra Vsled sklepa strankar>koga zbora nemško-nacionalnih .strank na Nižje Avstrijskem bodo neinško-liberalni poslanci v prihodnjem zasedanju dež. zbora Nižjeavstrijskega zopet predlagali, da se uzakoni nemščina kot edini učni jezik na ljudskih in meščanskih šolah Nižjeavstrijskih.
Ogrsko.
Lnkacs — min. predsednik.
Budimpešta, 23. decembra. Ogrski tel. koresp. biro javlja iz Dunaja: Tajni svetnik Lukacs je ob pol 3. popoldne pismeno naznanil zastopnikom časopisov: Nj. Veličanstvo je blagovolilo designi rat i me ministrskim predsednikom in pooblastiti me, da stopim s političnimi strankami v pogajanja glede sestave novega kabineta. — Lukacs se odpelje ob 5. popoldne v Budimpešto, kjer bo začel pogajanja.
V Justhovi stranki je vzbudila vest o designiranju Lukacsevem veselje, ker iz tega sodijo, da se je vladar približal stališču stranke. V bančnem vprašanju gre le za to, da se do 1. 1011. zakonitim potoni zasi-gura ustanovitev samostojne bauke. Stranka reklamira zase le notranje in finančno ministrstvo. Upati je. da se kriza kmalu razreši in da se sestavi Lukacsev kabinet brez ovir.
J
»CTNMvvstinrasrL
bo pa* storila vas, da omagati ne*i
kabinet Novi kabinet bo med drugimi važnimi nalogami   moral isvesti
tudi volilno reformo. Ministrstvo bo sestavljeno sledeče: predsedniitvo in finance bo imel Lukacs, notranje ministrstvo kak sedemmšestdesetnik, justico Hollo, trgovstvo Batthyany, poljedelstvo Tekely, naučno ministrstvo Voldos, hon vedsko Hoffmann ali pa Jekelfa!nssy, hrvaško pa Josi-povieh. Če bo Košut novo ministrstvo podpiral, obdrži svoj trgovski portfelj, Batthyany pa dobi v roke železnično ministrstvo, ki se namerava ustanoviti.
Cesar v Budimpešto?
Dunaj, 23. decembra. »Dio Zeit« poroča, da se namerava cesar v januarju, ko bo kriza na Ogrskem že rešena, podati za nekaj dni v Budimpešto, kjer bodo sprejemi, slavnosti m dvorni ples.
Kralj Albert Belgijski.
Bruselj, 23. decembra. Danes je nastopil oficijalno kralj Albert vladarstvo. Ob 10. dopoldne se je podal v sprevodu za burnih ovacij občinstva v parlament. Kraljica se je bila že pred njim podala tja. Ko je kralj stopil v zbornično dvorano so zaorili pozdravni klici, pa tudi nekaj žvižgov od .socialistične strani je bilo čuti. K ml j je nato prisegel na u-tavo v francoskem in ilamskem jeziku in je prečital prestol ni nagovor. V njem se spominja kralj ovojih prednikov Leopolda I. in Leopolda II. Zahvaljuje se zunanjim vladam, ki so izkazale spoštovanje Leopoldu II. s posebnimi odposlanstvi. Omenja naloge, ki čakajo Belgijo. Za Ki»ng) želi politike humanitete in napredka ter civilizacije. Obljublja slednjič, da bo vedno vestno izpolnjeval svoje dolžnosti.
Prestolni nagovor je izzval veliko odobravanja. Ob pol 12. je bila slavnost v zbornici končana in sprevod se je povrnil zopet nazaj v grad.
Zarota v Petrogratin.
Petrograd, 23. decembra. Pri preiskavi v hiši v Saratovski ulici je policija našla dinamit in druga razstreliva. Pri Voskresenskem so našli več pisem, na katerih podlaci so aretirali nekaj oseb. Zarota je baje hotela pognati v zrak celo spremstvo carjevo. Voskresenskij je izvabil j>olicijskega agenta Karpova v svoje stanovanje, češ da mu bo izdal važne tajnosti revolucionarne organizacije. Karpov je prišel o polnoči tja z nekim policistom in je sedel na divan. Ko se je Voskresenskij za trenotek odstranil je eksplodiral pc*klenski stroj, ki je bil skrit pod divanom.
Dnevne vesti.
— Čestit Božič! Po trudu in skrbeh vsega leta. po vseh teh naporih in bojih, ki jih provzroča javno življenje so končno prišli ljubi in prijazni božični d novi, ko vsaj za nekaj časa utihne šum bojnega kopja in se človek veseli svojega miru. Toda vse življenje je boj, nič kot boj in v božičnih praznikih se človek le odpočije in zbira novih moči in novega poguma za nadaljni boj. Slovenske naprednjake čakajo a- novem letu zopet novi boji. Teški bodo ti boji, zahtevali bodo mnogo truda in tudi mnogo žrtev, toda — bati se jih ni treba, kajti hoj za pravično stvar je vsi k dar plemenito prizadevanje in truda in žrtev ni treba nikomur žal biti, ker pravična in poštena stvar mora naposled zmagati. Še povsod na .-.vetu je zmagala in zmagala bo tudi pri nas. To kažejo vsa znamenja. Še nikdar ni bilo na Slovenskem toliko iskrenega navdušenja za narodne in napredne ideje, kakor sedaj in to navdušenje se vse bolj poglablja in utrjuje in te ideje dobivajo vse več vnetih, delavnih in požrtvovalnih pristašev. V tej veseli zavesti se bojno lahkega srca udali uživanju božičnega miru in v tej zavesti kličemo vsem, ki so narodnega in naprednega mišljenja, po slovenskem običaju: Čestit Božič!
Pogubonosno delo nemškega »Schulvereina«. Kmalu po novem letu mine 30 let, odkar imajo avstrijski Nemci svoj »Scbulverein« t. j. društvo, ki ima namen, ustanavljati in vzdrževati med drugojezičnimi narodi, posebno med Slovani in Italijani nemške šole in otroške vrtce ter sploh delati z denarjem propagando za nemštvo. Pravila sicer zadnjega ne dovoljujejo, toda kaj se je treba Nemcem brigati za pravila, ko imajo na svoji strani vlado, ko so ministri ustanovuiki in pokrovitelji »Schulvereina«. Najhujše rane je sekal in še seka »Scbulverein« nam Slovencem, ki smo najmehkejši in gmotno najbolj odvisen narod, vrhu-tega 7>a povsod zagozdeni med nemški element. In še ena okolnost je:
jesik mogel esreAiti na ssmlji ter
mu zagotoviti vedno »veličanje. To so posledice tiranatva nemških gra-ačakov in nemške višje duhovščine. Saj je znano, da se je celo tako pro-svitljeni mož, kakor je bil škof Slomšek, izrekel za dvojezičnost naših ljudskih šol, ko ga je vprašala centrala za mnenje. Kaj naj potem pričakujemo od neukega ljudstva. Vodstvo Schulvereina brez ovinkov priznava, da je to društvo v teku 30. let vzgojilo v svojih šolah do 90.000 otrok, t. j. slovenskih, slovanskih in nekaj italijanskih otrok, ki so za svoj rod vsi izgubljeni. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je tukaj polovica naših otrok, zakaj na Sp. Štajerskem že sedaj ni mesta, trga in večje vasi, kjer bi ne imel Scbulverein svoje pogubne šoli. Posledice so, da pada občinski zastop za občinskim zasto-pom, okrajni zastop za okrajnim za-stopom v nemčurske roke. Pa kaj bomo govorili o Štajerski, saj vrši Scbulverein svoje pogubno delo celo v beli Ljubljani, na pragu mesta v Šiški, v Domžaah, Savi itd., a sedaj se pripravlja za naskok na Vič in Glince. Dohodki »Schulvereina« so v primeri z našo obrambo naravnost ogromni, saj se ne manjka pruskih mark. Lani so se dohodki pomnožili /a 177.000 K ter dosegli 800.000 K; letos pa so že v začetku oktobra prekoračili en milijon. Vrhu tega pa se tudi za Roseggerjev bojni sklad nabira že 2. milijon. V začetku letošnjega leta je imel »Scbulverein« 17 šol i 32 razredi, ob koncu leta pa že 23 šol s 40 razredi. Te šole se razdele po kronovinah: Češka 8, Moravska 2, Šlezija 5, Galicija 1, Štajerska 6, Kranjska 3. Te številke se nam ne vidijo velike, toda pomisliti je treba, da »Schulverein« mešetari z vladami, da mu vsako leto prevzame celo vrsto šol v javno oskrbo. Razun tega podpira (taktično vzdržuje) »Schulverein« nad 34 šol, od teh 14 na Češkem, 9 na Moravskem, 6 v Šleziji
in 5 na Štajerskem i Pekre, Št. Ilj, Pragersko in Slov. Bistrica). Od »Schulvereina« vzdrževane šole so: na Štajerskem: Sevnica, Štore, Šoštanj, Št. Lenart, Hrastnik in Velenje. Na Kranjskem: Ljubijan, Šiška, Maverl in Laze. Od »Schulvereina« ustanovljene, a v javno upravo prevzete šole so na Štajerskem: Laški trg. Rog. Slatina, Vitanje, Konjice, Vojnik itd. Na Kranjskem prispeva »Schulvereiu« za Domžale in skoraj za vse šole na Kočevskem, na Primorskem pa za šole v Opatiji, v Gorici in v Skednju. Otroških vrtcev je imel »Schulverein« v začetku letošnjega leta 47 s 55 oddelki, koncem leta pa že 57 s (»b* oddelki. V naših deželah so ti otroški vrtci: na Kranjskem v Tržiču, Ljubljani in Zagorju. Na Štajerskem v Ormožu. Slov. Bistrici, Hrastniku in Ljutomeru. Razun tega je »Schulverein« »podpiral« 102 otroška vrtca, izmed teh na Kranjskem na Jesenicah, v Kočevju in Ljubljani: na Štajerskem v Ma-reriborgu, Brežicah, Slov. gradcu in Velenju; na Koroškem v Pliberku, Železni Kapi i, Borovljah, Preval jih, Trbižu in Velikovcu. Razun tega je skoraj vsaka večja podružnica podpirala, ozir. vzdrževala po eno šolo ali otroški vrtec. »Schulverein« ima 71 večjih šolskih poslopij, prispevke za gradnjo šol pa je dal letos v 22 slučajih, med temi v Spodnji Šiški, Ormoža, Vitanju, Hrastniku. Železni Kapli, Žrelcu, Zihpolju in Med-gorju. Za knjige in druga učila je skrbel »Schulverein« 70 šolam, med temi 4 na Kočevskem, nadalje v Studencih pri Maril>oru, Konjicah, Št. IIju, Guštajnu, Ckvah, pri Sv. Marjeti v Kožu in v Podljubelju. Nadalje je »Schulverein« plačeval mesečne podpore 105 učiteljem; med temi 17 na Kranjskem, C na Štajerskem, 20 na Koroškem. Več kot 50 dijakom je plačeval šolnino. Za božičnico so bili obdarovani otroci z obleko v 94 šolah. Končno je vzdrževal »Scbulverein« celo vrsto knjižnic, strokovnih, nadaljevalnih, god beni h in drugih šol ter podpiral vse nemške dijaške dome (Celje, Ptuj, Kočevje itd.), dijaške kuhinje. V Celovcu je preskrboval celo vrsto učiteljiščni-kov, a večje podružnice so imele v oskrbi po eno srednjo šolo. Kaj nam pravijo ti podatki? Podvojiti moramo vse sile ter se z ljubeznijo in požrtvovalnostjo okleniti naše edine obrambne družbe sv. Cirila in Metoda, ako nam je resno za obstoj naše narodnosti.
+ Poglavje o strankarski disciplini. Stara stvar je, da so klerikalne stranke povsod, koder sploh obstoje, najbolje disciplinirane, do-čim je pri drugih strankah v tem oziru povsod precej slabo. Vzrok temu dejstvu je čisto naraven: pri klerikalcih tvorijo jedro cele stranke duhovniki, ki pa ne pripadajo svoji stranki vselej samo iz prepričanja ali iz stanovske solidarnosti, nego so uprav prisiljeni v to, dočim so pri drugih strankah ljudje vedno in   brez izjeme samo iz prepričanja
i.........|T
siki, ki so kakor v svojem službenem razmerju, tako tudi v javnem življenju brezpogojno podvrženi strogi cerkveni disciplini. Duhovnik mora biti pripadnik klerikalne stranke, če noče biti, ga skušajo cerkveni krogi ugonobiti za vsako ceno, in gorje mu, če ima na sebi le najmanjši prostorček, kjer mu je mogoče priti do živega. Pri drugih strankah so take razmere seveda izključene, ker vsaka neklerikalna stranka spoštuje svobodo prepričanja. Seveda ima to tudi svoje slabe strani, kakor vsaka stvar na svetu: v prvi vrsti je tesko vzdrževati disciplino. Na tako disciplino, ki sploh ne pozna vsebine svobode pristašev, kakor je pri klerikalcih, druge stranke niti ne reflektirajo, dasi je čisto gotovo, da je pri vsaki stranki potrebna neka disciplina. Te dni je bila prilika spoznati, kako brezobzirno znajo klerikalci vzdrževati v svoji stranki disciplino. Dr. Krek je v ponedeljek priobčil v »Slovencu« članek, v katerem je tržaško klerikalno »Zarjo« in za njo stoječe duhovnike takole lasal:
»Tržaška »Zarja« zabavlja proti »Slovencu«, ker je povedal svojo misel o neki naredbi tržaškega škofa. Polemika med listi ni nič hudega, toda »Zarja« napada tudi celo našo stranko. Tega pa na tak način nekaznovan nihče ne bo delal, kdor se luče prištevati k nam, naj si dela potem že po svojem prepričanju ali po naročilu kogarkoli. Ne bo, pravim, in pristavljam, da smo dovolj močni in dovolj zdravi, da vsakega takega klevetnika postavimo pred prag! Strankar, ki hoče vodstvo stranke imeti drugače, ima za to v naši organizaciji jasno odkazano pot. Tam. kjer je prostor za to, naj se oglasi in naj zastopa svoje stališče; list, ki hoče biti naš, pa ni za to. Še na um mi ne pride, da bi bil užaljen vsled napadov v »Zarji«, ali da bi hotel braniti vodstvo Vseslovenske Ljudske Stranke. To je pa moja dolžnost, da povem brez ovinkov: kaplan D km ar je član izvrševalnega odbora naše stranke. Kdor tržaških naših pristašev ima kaj proti stranki, naj to sporoči njemu in stvar se bo obravnavala trezno in odkrito v odboru. Napad, ki se je izvršil, je pa, — ne glede na to, ali je stvarno opravičen ali ne, s stališča stranke izdajstvo in zakriviti ga je le mogel kdo, ki mrzi našo stranko, ali morda tudi slovenski narod, čegar edina zavet -niča je ravno Vseslovenska Ljudska Stranka. Preko takih preidemo k dnevnemu redu.«
Vsakdo mora priznati, da je to jako hud tabak. Dr. Krek ošteva tržaške kaplane kakor šolarje. Ali, če je tudi on te lekcije malo vljuden, v bistvu ima dr. Krek gotovo prav. Spravil je to stvar v javnost seveda samo zaradi tega, ker v tem slučaju ve, da bo tržaški škof svoje kaplane in zagovornike branil in torej v tem slučaju s cerkveno disciplino ni nič doseči. Ko bi bil to, kar očita dr. Krek tržaškim kaplanom, storil kak kranjski duhovnik, bi ne bil »Slovenec« smel priobčiti take lekcije, pač pa bi bila cerkvena oblast na tihem to stvar kaj energično v red spra-via. Principi jalno pa Krekovemu stališču ni oporekati. Kdor se hoče prištevati kaki stranki, ima v strankarski organizaciji priliko, da zastopa svoje mnenje in naravno je, da bo vsako strankarsko vodstvo njegove želje vestno in objektivno vzelo v pretres in o njih sklepalo po najboljši vesti in vednosti. Napadati lastno stranko po listih, to že ni več skrajna nediscipliniranost, nego, kakor pravi dr. Krek, naravnost izdajstvo. Zdelo se nam je potrebno, da smo to povodom Krekovega članka enkrat povedali s posebnim ozirom, ker se že več let dogaja, da različni pristaši stranke v različnih časopisih pod plaščem anonimnosti napadajo stranko, h kateri se sicer prištevajo. Lojalen človek zastopa svoje stališče v stranki, a če se neče ali ne more stranki ukloniti, )>otem jo zapusti in gre svojo pot, nelojalno pa je, da ljudje, ki pripadajo stranki, svojih želja ne oglase v strankarski organizaciji, nego kar stranko po listih napadajo, in sicer po listih, ki oblastno povdarjajo, da zastopajo stališče iste stranke.
4- Finančna prokuratura v Ljubljani je imela doslej v rabi sainonemške tiskovine. Sedaj je dobila dvojezične in sicer slovensko-nemške. To je zasluga finančnega ravnatelja dvornega svetnika gosp. Klimenta. Opozarjamo torej vso slovensko javnost na to, da ima finančna prokuratura sedaj dvojezične tiskovine in javnost naj pazi, da jih bo finančna prokuratura tudi rabila in da ne bodo morda izginile.
-f Kraval v mestnem svetu tržaškem. Mestni svet tržaški je bil zadnje čase sploh pozorišče ostrih polemik in burnih debat. V večerni seji minulega torka je pa prišlo skoraj do dejanskega spopada med italijan-
logmsst
ga odbora glede sprejetja trimeseč nega proračunskega provizorija za leto 1910, ker redni proračun ne bo mogoče rešiti tako, da bi se mogl izposlovati pravočasno odobrenje vlade. Kr. Kybaf je izjavil v imenu slovenskih svetovalcev, da so oni si. cer glasovali proti rednemu prora-čunu za leto 1910, ker bi značilo odobrenje rednega proračuna zaupanj« večini, glasovali pa bodo za provizorij, ker je to potrebno radi rednega poslovanja občine. Socijaldemokrat dr. Puecher je izjavil, da bodo soci. jalisti glasovali proti provizoriju, ker bi tudi dovoljenje provizorija značilo zaupanje večini. . Dr. Mrak (kamorist) je zavračal Puecherja, da mestni svet, odnosno večina, ne potrebuje zaupanja socialdemokratov, pač pa zaupanja davkoplačevalcev. Očital je predgovorniku, da vedno mogo govori, pa nikdar nič ne pove. Ko je dal župan na glasovanje predlog, so zanj glasovali Italijani in Slovenci, proti — socijaldemokrat je. Dr. Puecher je na to zaklical: »Ecco le due borghesie, slava e ita-liana!« (Evo dve buržoaziji, slovensko in italijansko!). Po teh Puecher jevih besedah je nastal grozovit hrup na klopeh večine. Italijani so obsipali socijaliste z vsemi mogočimi psovkami, a socijalisti so jim vračali v podvojeni meri. Župan je zvonil neprenehoma, a zvonca se v groznem hrupu in vrišču niti čulo ni. Nazadnje je prišlo skoraj do dejanskega spopada, pri katerem so se kot najbolj besni odlikovali dr. Puecher. Cerniutz, Rascovicb in Ara, Bolj mirni svetovalci so se postavili po sredini in mirili, a kričanje in psovanje se je še vedno nadaljevalo. Posebno »glasen« je bil socijalist Ćerniutz, katerega je moral župan nai>osled pozvati na — red. Sloven ski svetovalci so ves ta zabaven prizor mej socijalisti in kamorist i mirno in smeje se gledali. Ko so se duhovi nekoliko pomirili, se je nadaljo valo z drugim čitanjem rednega proračuna za leto 1910, ki se je vršilo popolnoma mirno, nakar je župan zaključil sejo.
-j- Naši klerikalci in Friedjun. gov proces. Ves kulturni svet se je zanimal za proces hrvatsko - srbskt koalicije proti dr. Friedjungu, vsi večji evropski listi so poslali k razpravi svoje poročevalce ter priobče-vali o teku razprave obširna poročila, samo naš klerikalni »Slovenec«, ki sicer piše o vsakem najneznatnej-šem škandalčku kilometerske članke, je malodane molčal. To se pravi: poročal je obširno o obrekovanjih, ki sta jih nagrmadila dr. Friedjung in dr. Funder v svojih govorih, pi>.A je o izpovedbah poštenjakov barona Chlumeckega in Dorotke, ni pa čutil toliko poštenosti v sebi, da bi bil beležil tudi izpovedne ostalih prič, ki so z neovrgljivimi dokazi ovrgle vse zlobne, iz trte izvite trditve, s kateri mi so hoteli dr. Friedjung in njegovi pajdaši uničiti politke. združene v hrvatsko-srbski koaliciji. »Slovenec je bil edini list na slovanskem jugu. ako izvzamemo liste klerikalno-fran-kovske stranke na Hrvatskem, ki je popolnoma odobraval podlo kampanjo dunajskeb krogov proti hrvat sko-srbskikoaliciji ter se postavil na isto stališče, kakor nemški listi a la »Neue Fr. Presse« in »Keichspost . In kakor sta ta dva lista, ki sta bila nota bene na procesu sama interese vaua, jela radosti poskakovati in kričati, da je omražena koalicija smrtno zadeta v svojem obstoju, ko je plemič dvomljive kakovosti in še dvomijivejše preteklosti Chlumeckv zalučil kamen na Supila, očitajoč mu, da ga je nekoč z 200 kronami podkupil, da bi vodil Avstriji prijazno politiko, tako si je tudi »Slovenec« radostno mel roke ob tem dogodku ter v posebnem članku proglašal Supila za političnega mrtveca. Dotični članek je končal z besedami: »Zadnji nauk pa je: Naša moč je v trdnih nravnih načelih, v pošte-nosti in odkriti ljudski politiki — na Hrvaškem je še ni. Kadar bo, takrat bomo lahko rekli, da je za Hrvaško ni bilo boljše stvari, kakor je bil pro ces na Dunaju.« Kakšna so ta »trdna nravna načela« in klerikalna »poštenost«, nam najjasneje kaže »Slovenec« sam. List je imel pač pogum, da je v družbi z dr. Friedjungom in dr. Funderjem grmadil proti poslancem hrvatsko - srbske koalicije naj-podlejša obrekovanja, ni pa čutil toliko poštenosti in nravne sile v sebi, da bi ta obrekovanja tudi preklical, ko so se jasno izkazala kot neutemeljena in naravnost iz trte izvita! In takšni ljudje govore potem o »moei trdnih nravnih načel« in o »poštenosti,« ki jih baje na Hrvatskem ni! Pljunil bi pred takimi farizeji! In da se to brezprimerno farizejstvo »stranke trdnih nravnih načel in poštenosti«, katere glasilo je »Slovenec«, še bolj spozna, povemo, da sta ostudno dunajsko gonjo proti hrvatsko - srbski koaliciji in proti poslancu Supilu obsodila   javno v. parla-
označena »poštenost in moč nravnih
načel« klerikalnega »Slovenca«. + Friedjungovi  dokumenti, o
katerih se je dognal neovrgljiv dokaz, da so ponarejeni, so brez dvoma igrali tudi veliko vlogo v zagrebškem »veleizdajniškem« procesu in ne motimo se, ako trdimo, da so bili baš ti »dokumenti« ona podlaga, na katero se je v prvi vrsti naslanjala strašna obsodba v tem procesu. — Vprašamo sedaj, ali se bo še nadalje držalo v verigah one nedolžne žrtve, ki že skoro dve leti zdihujejo v strašnih zagrebških jecah!
+ »Slovenec« piše grozne reči o nekem konventu radikalnih starešin, pri katerem so hoteli najprej zadaviti dr. Žerjava. Ta se je še komaj rešil s tem, da je izkočil iz ekseku-tivnega odbora napredne slovenske stranke! Po tem pa je prišlo vse drugo na vrsto: najprej je bil omenjeni eksekutivni odbor nabasan v kanon, potem so se krvave solze jokale za škofovimi svinjarijami — češ, da jih je napredna stranka frivolno pardonirala, potem je prišel na vrsto naš list, da je podoben nesramnemu teletu, in pri koncu je bil dr. Ivan Tavčar slovesno postavljen med egipčanske mumije, kjer še sedaj počiva. Koliko je resnice na tem ne vemo! »Slovenec« rad prinaša take senzacijonalne vesti, katere pa se navadno izkažejo za neresnične. Pa kakor rečeno, koliko je resnice na zgura jšn jih »Slovencevih« poročilih ne vemo, nas tudi ne briga, ker so v vsaki stranki nezadovolneži, ki pripadajo k stranki le v toliko, da na njo pri vsaki priliki zabavljajo. Toliko pa vemo: vodstvo stranke je v rokah eksekutivnega odbora, ne pa v rokah konventa kakih radikalnih starešin, katere svoj vpljiv prej kot ne, mogočno precenjujejo. Tako bo pač tudi v bodoče ostalo! —r.
+ Trgovinski minister je imenoval ministrstvenega koncipista v trgovinskem ministrstvu, gosp. dr. Leona S t a r e t a, ministrstvenim podtajnikom.
— Slovensko gledališče. Jutri, v soboto popoldne ob 3. za mladino božična pravljica »V božični noči« (izven abonementa; za lože par K zvečer opera »Hoffmannove pripovedke« (za nepar). — V nedeljo popoldne ob :». opereta »Logarjeva Krista« (izven abonementa; za lože nepar), zvečer prvič V. F. Jelenčeva drama »Erazem Pred jamski« (za par). — Operno osobje študira Puc-einijevo »Tosca«, operetno osobje Fallovo »Ločeno ženo«.
— Slovensko gledališče. Sinoči je v »Dolarski princezi; debitirala gospdč. Ivanka Hrastova. Naravno je. da je \>e drlo v gledališče, da je vsakdo hotel biti priča tega nastopa in da je bilo vse radovedno, kako se izvrši ta prvi nastop gospdč. Hrastove na gledaliških deskah. Ni mala -tvar stopati na gledališki oder; tudi izkušeni ljudje imajo navadno malo gledališke mrzlice, kadar stopijo na oder in vidijo pred seboj veliko množico ljudi. Celo nevarno pa je, stopiti prvič na oder in še v veliki vlogi. Kako pa je občinstvo strmelo sinoči! Ne. kaj takega ni nihče pričakoval. Zna.no je. da je gospdč. Hrastova odlična pevka, ali tega, kar smo včeraj učakali,tega se vendar ni nihče nadejal. Gospdč. Hrastova je prekosila vsa pričakovanja, tako sigurno, s tako lahkoto in brez v^ake plahosti je izvedla svojo vlogo, ki vendar v igralskem in v pevskem oziru mnogo zahteva. Gospdč. Hrastova ima lep glas. ki ga je pri Hubadu odlično izšolala. Ta glas ni kdo ve kako močan, a zveneč, poln in simpatičen; način petja, vokalizacija itd., vse je brezhibno. Pa tudi igra gospdč. Hra-
rc je bila naravna, gracijozna in neprisiljena, primerna vlogi, tako da se pač tudi oekoliko vsled ljubeznive ] »od pore gospdč. Hadrbolčeve in g. Piala skoro ni zapazilo, da je Lr< spde. Hrastova prvič na odru. Občinstvo ji je veselega srca z burnim ploskanjem tudi na odprti sceni izražalo >-.-o j.- priznanje, povrh pa je bilo gospdč. Hrastovi izročenih pet šopkov in prekrasna košara. Častita-mo gospdč. Hrastovi prav iskreno na tem tako lep« m in mnogo obetajočem uspehu. Sploh je bila vsa predstava jako animirana in je vsestransko kar najbolje uspela, k čemur so največ pripomogli gospdč. Hadrbolčeva, kateri je bil izročen lep šopek, g. FinI a. jr. Pličič, gospe Thalerjeva, g. Povhe in drugi.
— Odborova seja »Matice Slovenske« dne 22. decembra 1009. — Predsednik se spominja umrlega častnega člana -Matice Slovenske«, grofa Harracha ter poroča o izvršitvi nekaterih sklepov jrospodarsko-pravnega značaja. »Matica« si 1k> izmenjavala komunikeje o društvenem delovanju s sorodnimi društvi. V okviru »Matice« se ustanovi znan-Stveni odsek. - Knjige za 1. 1000 so d o tiskane in se začno odpošiljati dne 27. decembra. Določijo se honorarji
če leto, se ne taptafinjo; konknrnatal
rokopisi so bili odklonjeni ali pa so sploh dospeli prepozno. Razpišejo pa se častne nagrada na novo za 1. 1910. — L. 1910. izda »Matica« dr. B. Vos-njakovo delo »Ustava in uprava Ilirije« (kakih 22 tiskanih pol); dr. M. Potočnikovo »Koroško« (II. del, zgodovina) ; Masljev prevod velikega češkega romana Zeverjevega »Jan Marija Plojhar«; »Hrvatsko antologijo«; Letopis; »Knezovo« in »Zabavno knjižico« (z Lahovim romanom »Brambovci«). O nekaterih stvareh se še odloži končno sklepanje, na pr. o Detelovem »Peganu in Lambergar-ju«, ki bi ga izdala »Matica Hrvatska« skupno z »Matico Slovensko« v drugi izdaji. — Za nadaljni program bi bilo kot aktualne uvaževati študije o Dalmaciji in Bosni; Haguet in Cojz morata dobiti monografije. Cez par let izda »Matica« spominsko knjigo o svojem razvoju. — Formalno se sklene: 1. Rokopisi se za tisk in honoriranje ne u važu jejo, dokler niso predloženi v celoti. 2. Z gospodi pisatelji se sklepajo pogodbe. — Nekateri rokopisi se odklonijo ali odka-žejo recenzentom. — Gradivo za tehnični slovar se ureja po abecednem redu. — Slovenski zemljevid je ves izdelan; izdelke sedaj revidira glavni urednik, prof. Pleteršnik. — Poročilo iz umetniškega odseka se preloži za prihodnjo sejo.
— Božično obdarovanje ubožnih otrok. Svoji notici o obdarovanju 230 ubožnih otrok moramo še dostaviti, da imajo narodne dame pri tem plemenitem delu že dolgo vrsto let vnetega pomočnika, podpornika in svetovalca v osebi g. ees. svetnika Murnika, ki si je za te priredbe pridobil nevenljivih zaslug.
— Dolgočasnost božičnih praznikov marsikdo prav teško občuti. Ne spodobi se na te dni ne to, ne ono, in človek včasih kar ne ve, kam bi se dejal. Zato je baš te praznike najlepša prilika, ogledati si razstavo hrvaških umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Pred temi dozorelimi umotvori mine čas naenkrat, ker je užitek izreden. Zato vnovič opozarjamo nanjo.
— Za božični »priboljšek« dijaške kuhinje »Domovina« daroval je nekdo ekvivalent »in natura« mesto prispevka za ponesrečeno večerjo, ki se ni vršila radi nedolžne šale, izrečene v mali družbici, notabene med tremi prijatelji.
— Izredni občni zbor akad. ter. društva »Sava« se vrši dne 6. januarja 1910 ob 10. dopoldne vzgornjih prostorih pri »Roži«. Ker je dnevni red tega občnega zbora zelo važen, poziva odbor vse člane, da se ga zanesljivo udeleže.
— Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvona«. Kakor vsako leto, priredi tudi letos pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« svoj »Silvestrov večer«, prireditev, ki se je zelo priljubila ljubljanskemu občinstvu zaradi neprisiljene, domače zabave, katera se mu nudi na te^ prireditvi. Društvo pa se je res tudi potrudilo, da bo svojim gos=om, ki nameravajo v njegovi družbi pričakati novega leta, nudilo vsega, kar le more pomagati, da človek brez skrbi in težave da slovo staremu letu. O obširnem sporedu iz-pregovorimo prihodnjič, a danes naj omenimo le toliko, da nastopi društvo s svojim priznano izborno iz-vežbanim moškim zborom v večih točkah, nastopi tudi kvartet, s kakršnim se more ponašati le maloka-tero slovensko pevsko društvo. Zlasti pa bo občinstvo gotovo nad vse zanimala krasna, res umetniško sestavljena alegorija poslovitev starega, in pribori novega leta Godbene točke sporeda bo izvrševala »Slovenska Filharmonija«. Prireditev se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma«. Z ozironi na res izbrani spored, je za gotovo pričakovati največje udeležbe, ne glede na to, da društvo s svojim vztrajnim, res smotrenim delovanjem v resnici zasluži, da ga ljubljansko narodno občinstvo, upoštevajoč to delovanje, po vseh svojih močeh podpira. Zlasti bi bilo želeti, da se slovensko trgovstvo, ki je iz sicer razumljivih vzrokov odreklo narodnim društvom veliko podporo, ko je sklenilo, da ne daje več ni kakih daril v društvene namene, v čim največjem številu udeležuje priredb narodnih društev, in med temi gotovo tudi priredb »Ljubljanskega Zvona.«
— Pevsko društvo »Lipa« priredi »Silvestrov večer« v gostilniških prosorih g. Pavška na Martinovi cesti. Odboru se je posrečilo pridobiti za ta večer slavnega komika, ki nastopi v raznih komičnih prizorih in kuplet ih. O polnoči alegorija. Ples do jutra. Kdor se hoče z veseljem posloviti od starega leta in pogumno stopiti v bodočnost, dobro došel! Vstopnina 40 vin. Začetek ob 8. zvečer.
— Plesna veselica «Društva slovenskih trgovskih potnikov«, ki se vrši v nedeljo, dne 26. decembra v veliki dvorani   »Narodnega doma«
M| M no amjknl niaden prijatelj lep* zabave, na njej. Vabila za to veselico so se ie razposlala in »e prosi tiste, kateri bi pomotoma ali iz pregleda ne dobili vabila, da oproste, ter se vseeno udeleže. Torej na veselo svidenje!
— Povodenj na Barja. Včeraj so člani športnega kluba na dveh čolnih peljali deželnega predsednika barona Schwarza, dvornega svetnika grofa Chorinskega in župana Hribarja na Barje. Do iztoka Išče so se peljali po Ljubljanici, potem pa čez preplavljena polja. Po povratku so si gospodje ogledali klu-bovo čolnarno.
— Kolinska tovarna je že v svojem novem poslopju na ljubljanski Martinovi cesti. Pravzaprav to ni eno samo poslopje, temveč več lepih paviljonov. Ob vhodu, ki bo prav monumentalno izdelan, je na desni poslopje s stanovanjem hišnika, na levi pa pisarne in ravnateljevo stanovanje. Glavno poslopje, ki je dvo-nadstropje, obsega strojarnico in ko-tlarnico, ekspedicijo blaga, pražarni-co cikorije, mline itd. Poleg poslopja se dviga 40 m visok dimnik. Pražar-na za fige ima svoje posebno manjše poslopje. In slednjič so tu obširna skladišča. Vsa poslopja bodo imela električno razsvetljavo in centralno kurjavo. Stala bodo sredi lepega parka l vabljivimi senčnimi klopieami in vodometom. Tako bo tovarna delala ugoden in prav nič »tovarniški« vtis. Definitivno bo vse izvršeno meseca maja.
— Svarilo! Ponovno svarimo častito občinstvo pred čajem, katerega usiljuje in razpošilja laško-židovska tvrdka iz Trsta na privatnike. Dokazalo se je, da je ta čaj, v prometu se nahajajočih vrst, najna-vadnejše kvalitete in zaračunjen za najboljši čaj. Ne pustite se torej od teb Zidov zapeljati in naj ga vsakdo, ki je ta tečaj dobil,hitro nazaj ]>ošlje. Ob enem priporočamo pa kar najtop-leje vsem gospodinjam domačo znamko: »Ciril in Metodov čaj«, ki je priznano najboljše vrste in bode z njim vsak prav zadovoljen. Dobi se po vseh trgovinah.
Čitalnica v Šiški ima v nedeljo, 2(>. t. na. ob 2. popoldne v Čitalniških prostorih svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi odbor vljudno vse člane tem potom k obilni udeležbi.
Vremensko   poročilo iz Bohinja.
Deževno vreme zadnjih dni je razto-nilo ves sneg tako, da se čez božične praznike ne more izvajati noben zimski šport. Na sankališču ni nič snega.
Iz Loškega potoka. V nedeljo imela je tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor. Le-ta je bila že pred več leti ustanovljena, a zadnje čase je nje delovanje vsled raznih krajevnih razmer nekoliko prenehalo. Prenehali pa niso prispevki raznih nabiralnikov in nabiralcev, ki so se naravnost glavni dmibi V Ljubljano pošiljali. Da pa se delovanje in požrtvovalnost tudi na vnanje pokaže in soeče vzpodbuja, se je sklenilo podružnico zopet oživiti. V gostilni g. Fr. Rusa na Hribu zbralo se je precejšnje število zboro-valcev, največ iz vasi Travnika, manj iz Hriba, nikogar pa ni bilo iz vasi Retje. Lepa udeležba za vse dobro in plemenito navdušenih Travni-čanov naj bode za zgled in v spodbudo tudi ostalim vasem, da v čim največjem številu pristopajo kot člani podružnici. Katera občina je bolj poklicana, da podpira družbo sv. Cirila in Metoda, kakor ravno Loški potok }. Saj ima pri svojih najbližnjih sosednih občinah Dragi in Travi najboljši zgled, kako se naš narodni nasprotnik vedno bolj zajeda v slovensko ozemlje. Kako daleč sega zagrizenost nemških prebivalcev občin Draga in Trava priča nam to, da sta se obe občini izrekli proti ustanovitvi sodišča v Loškem potoku, kamor bi imeli t) ozir. 13 km, medtem ko imata k sedanjemu sodišču v Koč.evje 50 ozir .r»4 km. A rajši bi še hodili v tako oddaljeno nemško Kočevje nego v tako bližnji slovenski Loški potok; in to iz zgolj narodnega sovraštva. To dragi občani da nam mnogo misliti! Loški potok mora stati kot trdna postojanka, kot trdnjava, kot branik med nami Slovenci in nemškimi Koče varji. Ako bodemo pa mlačni in narodno nebrižni znamo mi za Drago in Travo v nedoglednem času priti na vrsto* kakor je popolnoma opravičen sum izrekel na občnem zboru govornik g. Ivan Rus. Sklicatelj občnega zbora g. nadučitelj Wigele pojasnil je v poljunih besedah pomen snovanja, namen in delovanje podružnic sv. Cirila in Metoda. Poslušalci med katerimi je bil tudi nežni spol častno zastopan so govorniku navdušeno pritrjevali. Ko so se tudi drugi govorniki kakor g. Ivan Rus, tajnik g. Majcen, gdč. Šuster-šič priporočali pristop k podružnici
njimi 7 ustaoovnikov. A kakor se nam obeta pristopilo jih bode še precejšnje število. Pristopili še niso člani iz Drage in Trave, katerim se radi skrajno slabega vremena ni bilo mogoče udeležiti zborovanja. Pri volitvi so bili na predlog g. Ivana Rusa soglasno izvoljeni sledeči odborniki: Predsednik: Wigele Ferdo, nadučitelj; namestnica: ga. Koy Matilda, c. kr. poštarica. Tajnik: g. Miro Majcen, posojilniški tajnik; namestnica 'gdč. Einspieler Marija, učiteljica. Blagajnicarka: gdč. Za-gorjan Marija, učiteljica; namestnik g. Mihič Hubert, posestnik in gostilničar. Odbornika: g. Levstik Ivan, posestnik iz Travnika št. 14.; Vesel Jožef, posestnik iz Travnika št. 37. Namestnika: Bambič Ivan, posestnik iz Travnika št. 38 in Šusteršič Marija, učiteljica. Pregledovalca računov: Rus Franc, gostilničar in posestnik na Hribu; Polanc Josip, učitelj. Delegat za glavno skupščino g. Ivan Rus, trgovec in posestnik. Ko se je g. predsednik zahvalil zboroval-cem, zlasti Travničanom za obilno udeležbo pričela se je neprisiljena prosta zabava med katero so gospiee učiteljice prav pridno razpečavalc narodni kolek in družbine razglednice, le žal, da je obojih prehitro zmanjkalo. Kako požrtvovalno navdušeni so bili zborovalci nam je dokaz, da se je sama družbena raz-.erlednica zdražila za 23 K. S trdno nadeja, da ta podružnica ne bo več zaspala, kličemo zavednim Potoča-nom, zlasti Travničanom in novo izvoljenemu odboru: »Le krepko naprej v obrambo ljube naše domovine in milega našega materinega jezika!« Za družbo sv. Cirila in Metoda najbolj vneti rodoljub ribniškega okraja g. Pogorele iz Sodražice poslal nam je v dar 5 K, za kar mu bo di izrečena iskrena zahvala. Glavni družbi odposlalo se je takoj 227 K 47 v.
Pri zadrugi obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlju se je vršila preizkušnja za pomagaiska dela dne 12. grudna t. 1. ob 10. uri dopoldne, h kateri se so prijavili štirje pomočniki in sicer dva čevljarska pomočnika, en mizarski in en krojaški pomočnik. Uspeh preizkušnje je bil: en pomočnik je napravil preizkušnjo z dobrim in dva z zadostnim uspehom, dočim je krojaški pomočnik od preizkušnje odstopil.
Iz Godoviea pri Idriji. Iz naše zakotne vasice ni slišati glasu in tako počasi samotarimo v strahu božjem. Vendar pa je skoro edina občina na Notranjskem, v kateri ne gospodari klerikalizmu še tako oblastno, kakor po drugih krajih. Hvala zato šla je povsem našemu g. župniku, ki je vedno pustil svoje ovčice v miru in bila je tako »Mirna Bosna«. Vse drugo strune pa hoče sedaj ubrati naš gospod; pričel je udrihati po svojih bližnjih in jih tožariti pri sodišču. Prvo spravil se je na svojo sosedo, gostilničarko Anžicovko, misleč, da mu ta mora vendar podleči. Le-ta ima v svojih gostilniških prostorih godbe-ni avtomat, ki napravi marsikateri stari devici lahke noge, prične se ples in joj, župnik se že huduje, da se s tem krši postava — ne preše-stvaj! Ima pa tudi župnik malega psička ženskega spola in seveda sosedin pes, ne misleč slabega, poleti večkrat v vas na farovški vrt in šele kuhari čina polena narede konec pre-grešnosti. Anžicovka hotela je za »Vsili Svetih« plačati župniku za svojega pokojnega moža nekaj maš-zadušnic, a glej, le-ta ni hotel sprejeti denarja, še manj pa brati zadušnice, niti voza drv, katere je sosedin hlapce kot biro na njegovo dvorišče pripeljal, ni sprejel, ter ukazal nazaj peljati, kar je soseda radovoljno na znanje vzela. Naš dušni pastir se celo protivi krščevati, ako je soseda slučajno kot botra in morali so že v bližno faro novorojenca h krstu peljati, da je zadobil sv. krst. Lepo tudi ni, da ta duhovnik vedno odvrača domače ljudi, naj ne pohajajo gostilne, da celo je potrebno ukrenil, da se niti ničvredni časopis »Lažiljub« potoni župnišča na njen dom več ne douašh, ter je kakor se vidi s svojim obnašanjem do svojega bližnjega pokazal, da on ne dela tako, kakor mu je naročil am Kristus, kateri je rekel, »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«; o tem nauku naj g. župnik razmišljuje ter dela v občini za mir in ne za sovraštvo, kar najbolj želi preganjana soseda.
Iz Celja se nam piše od mero-dajne strani: Notica v cenjenem »Slov. Narodu« št. 288. z dne 16. t. ni. ne odgovarja popolnoma resnici. Tej na ljubo bodi konstatirano, da je g. dr. Stor pred daljšim časom težko obolel. Ni pa prišel nemčur-skim zdravnikom v roke, pač pa sta tukajšnja nemška sodna zdravnika (slovenskih nimamo) spoznala, da se ima postaviti pod skrbstvo. Leči-la pa sta g. dr. Fr. Štora tukajšnja
ju s nemškima kolegoma. Bes je sicer, da je g. dr. Stor prosil za nOvo zdravniško preiskavo, katera se je vršila deloma v graški opazovalnici,
deloma v blaznici v Feldhofu. Končno mnenje psihijatrov pa je bilo, da g. dr. Stor ni zmožen sam opravljati
svojih poslov in da spada v ono vrsto bolnikov, katerim se mora postaviti pravno varstvo. G. dr. Stor je tedaj še vedno pod slovenskim kurator-jem.
Slovenski podčastniki 87. pespol-
ka v Celju prirede 8. januarja veselico s plesom v Nemškem domu. To je pač malo častno za naše vojake! Okrajni zastop mariborski je po
dr. Krenu vložil ugovor na generalno direkcijo južne železnice proti nameri, da bi se postajna imena ob koroški progi juž. železnice tudi rabila v slovenščini, češ, da bi to pri ljudstvu povzročilo nesporazumljevanja, ker je že samonemškim imenom preveč vajeno!! Kdor zna, pa zna. — Južna žlezuica kot prometna institucija pa vendar ne more upoštevati tako jalovih protestov!
Nemška olika. Minolo nedeljo so priredili mariborski Slovenci v svojem »Narodnem domu« gledališko predstavo. Med predstavo so mariborski Nemci in nemškutarji potrgali z »Narodnega doma« vse lepake ter pomazali steno z barvo in črnilom. Pač žalostno za »kulturne« Nemce, ki se morajo proti nam posluževati takih nekulturnih sredstev.
Vse po starem. Nedavno smo poročali, da je bil prestavljen davčni oskrbnik Dolinšek iz Maribora v Feldbach, torej med same Nemce. Za izpraznjeno mesto v Mariboru se je potegoval neki Slovenski davčni oskrbnik, ki službuje že pet let na Zgor. Štajerskem, med tem, ko je prisiljena njegova rodbina zaradi šol stanovati v Mariboru. Mesta pa ni dobil Slovenec, marveč neki nemšku-tar iz Ptuja. Tako bo torej ostalo vse pri starem, kljub sprejetemu »Krekovemu« predlogu, s katerim se je baje preobrazila cela Avstrija.
V nemške roke je prišla graščina Planina z žagami v Sevnici na Štajerskem. Oboje je kupil nek; Sehever za 3 milijone kron.
Odlikovanje. Vinski producent, spodnještajerski rojak g. Norbert Za-nier v Št. Pavlu pri Preboldu je bil zopet v zadnjem času za vina lastnega pridelka odlikovan in sicer meseca septembra na občni razstavi v Te-plieah-Šenavi na Češkem s prvim darilom, t. j. častno diplomo in velikim darilom in sedaj meseca decembra na mednarodni razstavi v Parizu z diplomo in zlato svetinjo.
Nujna prošnja! »Vseučiliški od* sek dunajskega dijaštva« se še enkrat obrača do vseh tistih, ki so dobili več izvodov brošure »Slovenska visoka šola«, s prošnjo, da blagovolijo poslati še pred novim letom dotične zveske, ker moramo v tiskarni poravnati račune. — Za »vseučiliški odsek dunajskega dijaštva«: cand. med. Mirko Čemič, Hrušiea na Gorenjskem.
Slovenci na južnem Tirolskem* Piše se nam: V št. 293. cenjenega lista ste objavili poročilo o sestanku na južnem Tirolskem živečih rojakov, ki se je vršil v Mezzolombardu. Ker se je južna Tirolska tudi mnogim Slovencem omilila in jih mnogo potuje tja med Dolomite, zanimalo bi jih izvedeti imena in kraje, kjer prebivajo Slovenci. Lahko bi jih poleti posetili in z občevanjem obojestranski imeli užitek, zlasti ker domači glas v tujini še vse mileje doni, kakor doma. Naj bi torej slovenski rojaki na Tirolskem naznanili svoja imena in bivališča društvu za ptujski promet v Ljubljani.
Z Reke se nam piše: Ni še preteklo 14 dni, od kar smo poročali v Vašem cenjenem listu o veselem pojavu ob Adriji. Slovenci na Reki in v okolici so se začeli buditi in organizirati. Suujoče se društvo bo kmalu zbralo pod svojim okriljem vse, kar še čuti in misli slovensko. Gledalo pa bo tudi na to, da obvarje v bodoče vsakega novopriseljenega pred tujstvom. Sestanki se redno vrše vsako soboto zvečer od 8. ure naprej v hotelu »Continental« na Sušaku. Tu se zbiramo brez razlike stanu in v prisrčnem pogovoru in razmotrivanju mine prekrasni večer, kot bi trenil. Prihodnjo nedeljo pa, na dan Sv .Štefana, priredimo domačo, slovensko zabavo v hotelu »Klotilde«, na Pečinah. Zabava se prične ob 4. uri po-popoidne pri vsakem vremenu. Prihi-tite vsi Slovenci iz Reke in iz okolice z družinami na to prvo slovensko zabavo. Tam se bodemo medsebojno še bolje spoznali in naše vezi se bodo še bolj urtdile. Torej na svidenje v nedeljo. — Pripravljalni odbor »Slo venskega društva«.
Slovanska umetnost v Italiji. Milanski »Corriere deli a Sera« se je te dni malo razjokal. Povod njegovi žalosti je naslednje dejstvo: V tako-
ivani Karnevalski sezoni se začno na vseh večjih italijanskih gledališčih nove »stagione«. In sedaj pride,
kar Italijane boli: Na slovečem gledališču »Scala« v Milanu bo v operi, s katero se stagione začne, pela prvo sopransko partijo — Rusinja; v gledališču »Fenice« v Benetkah bo igrala operna družba, pri kateri je prva sopranistinja — Rusinja; v gledališču »Costanzi« v Rimu bo prva sopranistinja — Rusinja; v gledališču »Regio« v Parmi bo prva sopranistinja — Poljakinja; v gledališču »Regio« v Turinu bo primadona — Čehinja; v gledališču »Carlo feliee« v Genovi bo primStioua — Rusinja; v operaem gledališču v Palermu bo bariton — Malorus; v gledališču »Manzoni« v Milanu bo bariton — Slovenec Kašman; v gledališču v San Romu bo primadona — Poljakinja. Menda pa je slovanskih umetnic in umetnikov še dosti več v Italiji. »Prav res, italijanske umetnice imajo v slovanskih umetnicah konku-rentinje, katerih se jim je bati«, toži »Corriere della Sera« in njegova tožba ni — brez t^odlage.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je organizacija, za katero ima vsak Slovenec najtoplejše simpatije in kateri želi najboljšega uspeha. Prav z ozirom na to si štejemo v dolžnost, opozoriti to družbo na okoliščino, iz katere bi znalo nastati na-cijonalno pohujšanje. Znano je, da skuša firma Franck, ki ima svoje središče v Ludwigsburgu na Dunaju, monopolizirati produkcijo kavi-nih primesi in izpodriniti ali uničiti vse slovanske tovarne te vrste. Firma Franck je pokupila ali iz sveta spravila že celo vrsto teh tovaren, in danes sta v Avstro - Ogrski samo še dve veliki podjetji tega značaja.: Frankovo in Kolinko. Koder je iipeljana kaka posebna nacijonalna marka za kaviuo primes, tam skuša firma Franck najprej odpraviti to i marko — če je enkrat marka odstranjena, potem se Franckovo blago hitro upelje. Tako n. pr. so Italijani imeli svojo kav ino primes z marko Patria«. Franck je kupil to marko, se je z njo upeljal iu jo je potem, ko je ni več rabil, stran vrgel ter ima zdaj med Italijani uprav monopol. Italijani kupujejo samo Franckovo nemško cikorijo. Zdaj se govori — tako se nam piše iz Istre — da se Franck ponuja družbi sv. Cirila iu Metoda za Istro. Ta družba ima pogodbo s Kolinsko tovarno, ki ima tudi posebno marko, katero je prevzela <>d Jelačina. Francko je na tem ležeče, da bi to marko uničil in izpodrinil slovansko industrijalno podjetje ter se pod okriljem iu s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro upeljal pri istrskih Slovanih. Nemško podjetje hoče torej s pomočjo slovanske šoLske družbe izpodriniti -lovansko tovarno pri slovanskih konsumentih. To je tista okolščina, na katero si dovoljujemo opozoriti družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Mislimo, da ta družba ne more in ne sme proti slovenski industriji ponia-irati uemški industriji. Kam bi pa prišli, če bi družba, ki dela za narodno ohranitev, pomagala izpodriniti slovensko podjetje na korist nemškemu podjetju. Vsakdo čuti, da bi bilo ko delo nacijonalna nemoralnost da bi bilo to veliko pohujšanje in zato absolutno ne verjamemo, da bi se družba sv. Cirila in Metoda za Istro udala Franckovemu zapeljevanju.
Prvi kinematograf Pathe prej Kdison ima od sobote, dne 25. do torka, dne 28. decembra sledeči spored: Moderno kmetijstvo. (Po naravi.! Zaročenka slikarja. (Drama.) Polet Bleriota na Dunaja. (Zanimivo po naravi.) Pomorski roparji izza časa Normanov. (Zgodovinska drama, j Konec temu zanimivemu sporedu napravi znani komik Luka.
Elektro-Radiograf »Ideal« pri pošti ima od sobote 25. do torka, dne 28. decembra sledeči spored: Mah avtomobilist. (Komično.) Izlet v Bombav. (Naravni posnetek.! Mac-hcth.(Po znameniti tragediji Shakespeare ja.) Za slavo. (Jako smešno.)
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 12. do 18. decembra t. 1. Rodilo se je 19 otrok; mrtvorojena sta bila dva otroka. Umrlo je 20 oseb in sicer 4 za jetiko, 10 za različnimi boleznimi.
Brivuice bodo odprte na božični dan dopoldne, na Štefanovo pa bodo zaprte ves dati.
Pojasnilo. Z ozirom na notico, priobčeno od ravnateljstva II. drž. gimnazije v našem listu, izjavlja g. Tosip Lipovšek, slikarski pomočnik v Ljubljani, da on ni identičen z mienjeuim Lipovšekom.
Izgubljeno. Na poti iz Jurčičevega trga v fielenburgovo ulico in odtod na Dvorni trg je izgubila Ana Ženko prost bankovec za 20 K. Najditelja prosi, da ga odda na magistratu.
Uradne vesti Dna 10. januarja
1910 bo pri okrajnem sodišču v Ložu dražba zemljišč vi. št, 167 k. o. Vrhnika in sicer travnika, cenjenega 200 K in njive, cenjene 400 K; dalje zemljišč vi. št. 23 k. o. Gradiško, to je hiša z gospodarskim poslopjem, cenjena 500 K, 0 njiv, 3 travniki, 2 vrta in solastninska pravica do dveh travnikov, cenjeno skupaj 1230 K; vlož. št. 75, travnik, cenjen 130 K in vlož. št. 185 iste kat. obč., to so irlva in dva travnika, cenjeni 180 kron. Dne 20. januarja *bo pri isti sodniji dražba zemljišč vi. št. 197 kat. obč. Babno polje, obstoječih iz hiše, cenjene 2600 K, njive, cenjene 400 K, njive, cenjene 2100 K, njive, cenjene 400 K, vrta, cenjenega 2100 kron, njive, cenjene 300 K in solast-ninske pravice do njiv in travnikov, cenjene 1600 K.
Drobne novice.
* Dramatik Strindberg, čegar >;Oče« je bil nedavno tudi na slovenskem odru, je napisal novo dramo »Božič«. Premijera bo te dni v kralj, gledališču v Štokholinu.
* Vlom v davkarijo. Včeraj po* noči so doslej neznani storilci vlomili v davkarijo v Vel. Becskereku na Ogrskem ter odnesli 19.117 K. Kot sumljivega so zaprli davčnega slugo.
* Veliki knez Mihael Nikolaje vic, stric sedanjega ruskega cara, je umrl v starosti 77 let. Bil je kot četrti sin cara Nikolaja I. rojen 26. oktobra 1832. Mihael Nikolajevič se je udeležil več vojn, posebno se je pa odlikoval kot načelnik kakvkaške armade v rusko-turški vojni 1. 1878.
Dar poljskega umetnika. Komponist in virtuoz na klavir Igu. Pade rewsk i je daroval mestu K rakovu spomenik kralja Vladimira Jagelou-skega, ki je pred tremi stoletji premagal nemški viteški red pri Grune-waldu. Spomenik je izdelal v Parizu poljski sobar; ceno ima okoli :;00.tsOU krou.
Kako je Viljem ven vrgel Bii-io>va. »Arbeiter Zeitung« poroča, da se je cesar Vi 1 jem zato s kanclerjem Biilowom ločil javno v grajskem parku, da so celo sceno lahko fotografirali. Cesar baje prav rad to fotografijo kaže z besedami: »Poglejte, kako sem tega fantiča ven vrgel!«
:: Zanimiva razsodba. Dne 19. maja. so neki češki mladeniči, ki so šli na nabor, nesli v sprevodu seboj črno zastavo z napisom: »Ne ubijaj!« V tem so oblasti videle prestopek po >j 305 k. z. in rekrutje so bili res obsojeni. Najvišje sodišče pa, ki se je te dni pečalo s pritožbo rekru-tov, je razsodbo prejšnjih instanc anuliralo in obdolžeue mladeniče po-popoluoma oprostilo.
*'* Grdo hudodelstvo je zagrešil mestni delavec Leopold Hobinger na Dunaju na petletni deklici, katero je nato umoril. Hobingerja so zaprli. Pri zaslišanju je izpovedal, da se prav ničesar ne spominja. Hobinger je že maja IDOvS streljal na neko dekle, ki £ra ni maralo. Bil je obsojen na šest mesecev ječe. iz kater je šele nedavno prišel. Na vesti ima še več hudodelstev proti nravnosti.
T
Razne stunri.
•: Kralj Leopold t. Pogreb kralja Leopolda belgijskega se je vršil minulo sredo dopoldne. Ob 9. uri so so zbrali v gradu zastopniki tujih držav, ministri, poslanci in d miri d<»-stojanstveniki. Ob 10. uri se je pi :-peljal prestolonaslednik Albert. Prti 11. uri so podčastniki dvignili ra-kev in so jo dejali na mrtvaški voz, v katerega je bilo vpreženih <S parov konj. Sprevod se je pomikal po ulicah med gostim špalirjem občinstva v cerkev Gudola. V cerkvi, okoii ka-tere je bilo na tisoče občinstva, je ze čakal nadškof Mercier, škofje in druga duhovščina. Odtod se je sprevod podal v Laekensko katedralo.
:: Že zopet »veleizdajniški« proces. Te dni se doigrala pred vojaškim sodiščem v Mostam žaloigra, ki bo imela za več srbskih rodovin težke posledice. Kakor znano, je slo v začetku marca letošnjega leta več prebivalcev mesteca Gačko v Hercegovini čez mejo v Črno goro. Takrat je bilo obsojenih več starešin na globo 10.000 K, ker niso zabranili prehoda čez mejo. Že to je bil hud udarec za prizadete rodbine. Ko so se razmere med Srbijo in Avstrijo ublažile, se je vrnilo 31 beguncev k svojim rodbinam, drugi so šli ali v Ameriko, ali v Srbijo, ali so pa ostali v Crni gori .Ko je prišlo teh 31 nesreč-nežev na hereegovinska tla, jih je prijela avstrijska oblast ter zaprla. Nato je trajala preiskava več mesecev in civilna in voj. oblast sta se trudile, da naberete proti obtožencem čim več obtožiluega gradiva. In ta-
ft je kilo pretekli teden pred vojaškim sodiščem v Mostaru obsojenih vseh 31 beguncev na težko ječo šest
do devet let! Večinoma so to družinski očetje, ki bodo sedeli v ječah, družine bodo pa doma stradale. Zares usmiljenja vredni ljudje!
• Jubilej češke narodne himne je bil včeraj. Včeraj je namreč minilo ravno 75 let kar je v J. K. Ty-lovi burki »Fidlovačka« slavni češki basist Strakaty zapel prvikrat Skoupov »Kde domov uiuj«. Pesem v začetku ni ugajala, šele ko jo je policija prepovedala, je postala popularna in po 1. 1860. je bila splošno priznana kot češka narodna himna. Danes ni znana le na Češkem, temveč se poje po vsem slovanskem svetu.
* Kdo je morilec slikarja Stein-heila. Nekateri ameriški listi prinašajo sledečo vest. Ruski veliki knez Aleksij je imel z gospo Steinbeilovo ljubavno razmerje. Nekega dne je Steinbeil zasačil kneza in svojo ženo v ljubezenskem objemu. To je Rusa tako razkačilo, da je skočil na Stein-heila ter ga zadavil. Ko je vsled krika pritekla tašča zadavljenega slikarja, jo je knez zagrabil ter tresel toliko časa, da ji je zdrknilo njeuo umetno zobovje v goltanee, radi česar se je tašča zadušila. Ker je pozneje hotela imeti gospa Steinheilo-va vodne več denarja od svojega oboževatelja, si je knez Aleksij sam končal svoje življenje. To so seveda amerikanske »race«.
TelefonsKn in Brzojavna
Sprememba državnozborskega opra-vilnika — Nemcem na veselje. Dunaj, 24. decembra. Nemške svobodomiselne stranke so imele posvetovanje ter izdale o njem komunike, ki pojasnjuje, kako gorostasno pretiravajo tisti, ki proglašajo spremembo opravilnika za velik uspeh Slovanov in za velik poraz nemških strank. Komunike pravi, da sprememba opravilnika nikakor ni vzela velikim strankam orožja za obstrnk-eijo, zlasti ne za tako obstrukcijo, ka~ koršno so delali Nemci 1. 1897. Pri mirnem, previlarku se kaže. da se veljava Nemcev nikakor ni skrčila, nasprotno pa, da »S!. Enota« ni bila v stanu zmagati s svojimi, v tucatih sklepov določenimi zahtevami. »SI. Enota« je morala pustiti pasirati tudi drugo branje proračunskega provizorija, ne da bi bila vlada prišla v status demisionis ali da bi bila odstopila ministra Sehreiuer in Ho-chenburger. Zgodilo se je tako celo brez zagotovila, ki so ga Nemci zahtevali, namreč da Slovani umaknejo svoje nujne predloge in rešene so bile s pomočjo trika o spremembi opravilnika vse zadeve. To je smisel komunikeja. Resnica je, da se politični položaj vsled spremembe poslovnika ni čisto nič spremenil — nasprotno, vlada stoji trdno, bolj kakor poprej. Samo malim strankam je obstrukcija onemogočena. »Slov. Enota« je 1. decembra sklenila pooblastiti svoje klube, da smejo porabljali najostrejša parlamentarna sredstva, to je, da smejo delati obstrukcijo, če ne odstopi vlada pred končno rešitvijo proračunskega provizorija. Po prvem branju provizorija se je obstrukcija začela, a vlada ni odstopila. Na to se je izvedla pre-memba opravilnika iu posledica je bila, da je morala »Slov. Enota« pustiti v nasprotju s svojim sklepom od 1. decembra pasirati tudi drugo in tretje branje provizorija, ne da bi vlada odstopila v času, kakor je zahtevala »Slov. Enota«. Iz komunikeja nem-kili strank odseva zavest, da moč teh strank vsled spremembe opravilnika ni zlomljena niti prikrajšana in da so torej s spremembo opravilnika udarjene le male slovanske stranke.
Kranjski deželni zbor. Dunaj,    24. decembra.    F radna »\Viencr Zeitung« priobčuje cesarski patent,   s katerim se sklicuje kranjski deželni zbor na dan 28. t. m.
Cesar v \Vallseeju.
Dunaj, 24. decembra. Cesar se je danes ob H. zjutraj odpeljal v \Vallsee k voji hčerki nadvojvoriinji Valeriji. Na Dunaj se vrne že pojutrišnjem.
Gosposka zbornica. Dunaj, 24. decembra. Gosposka zbornica ne bo končala svojih del do 28. t. m. Zato bo imela sejo še 29. Baje bodo v tej seji važne politične debate.
Namestnik moravskega deželnega 1 glavarja.
Dunaj, 24. decembra. Cesar je imenoval za   namestnika deželnega
glavarja moravsaega voaiteija oeeae klerikalne stranke dr. Hrubana. Preje je bil namestnik deželnega glavarja minister dr. Začek.
Na čast hrvatskim in srbskim poslancem.
Dunaj« 24. decembra. Hrvatski in srbski akademiki so priredili sinoči sijajen banket na čast poslancem hrvatsko - srbske koalicije. Na banketu so govorili poslanci Muače-vić kot starosta med poslanci, Babić-Gjalski, dr. Magdić, dr. Manojlović, Šupilo in dr. Tresić-Pavičič. Šupila so akademiki dvignili na rame in ga med viharnimi ovacijami nosili po dvorani.
Proti ministru dr. Sehreinerju. Dunaj, 24. decembra. Nemški minister - rojak dr. Schreiner razpošilja na županstva in okrajne za stope na železniški progi Domažlice-Tahov pisma, v katerih jih poziva, naj zahtevajo, da se na tej progi napravijo izključno nemški napisi in da se nastavijo izključno nemški uradniki in uslužbenci.
Padec bana barona Raucha. Dunaj, 24. decembra. V mero-dajnib krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da je padec bana barona. Raucha sklenjena stvar. Padel bo kot prva žrtev Friedjungovega procesa, ker je bil on glavni liferant ponarejenih dokumentov, ki so igrali toliko vlogo v Friedjungovcm procesu.
Odlikovani češki uradnik.
Dunaj, 24. decembra. Sekcijske-mu svetniku v pravosodnemu ministrstvu dr. E. H e 1 1 m a n u u je podelil cesar red železne krom? III. razreda. Ilellmann je zaveden Čeh.
Tudi plačilo?
Dunaj, 24. decembra. Predsednik v procesu hrvatsko - srbske koalicije proti dr. Friedjungu dr. Wach bo imenovan za podpredsednika dunajskega deželnega sodišča.
Demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 24. decembra. Sinoči je pričakovala tisočglava množica pred državnim kolodvorom poslance hrvatsko - srbske koalicije, ki so se imeli vrniti s Friedjungovega procesa na Dunaju. Madžarski železniški uradniki so v Veliki Kaniži odpeli voz, v katerem so bili hrvatski poslanci, od brzovlaka, vsled česar poslanci niso mogli priti v določenem času v Zagreb. Vkljub temu je množica vztrajala pred kolodvorom do njihovega prihoda. Podmaršalu Tomičiču so priredili navdušene ovacije. Po ulicah je korakala tisočglava množica pod vodstvom bakljenoscev ter klicala: Živela koalicija, živela hrvatsko - srbska sloga, proč z Rau-chom, doli s Frankom! Na množico jc navalila Rauehova policija, ji odvzela baklje ter razpršila ljudi. Aretiranih je bilo 20 oseb. To bo menda zadnji junaški čin bana barona Raucha.
Kuga v Zi^dru? Zader, 24. decembra, iz Ne\v Orleansa se je pripeljal semkaj na parobrodu Avstro-Amerikane kmet Grga Čakarun, doma v Ga lovcu. Semkaj prispevši je obolel na znakih kuge. Sanitarna oblast je odredila najobširnejše varnostne odredbe.
Aretirani srbski častniki.
Dubrovnik, 24. decembra. Kakor smo že javili, so orožniki v Ereegno-vem prijeli dva srbska častnika, ki sta na sumu, da sta vohuna. Pišeta se Vučkovič in C u kovač. Na njihovem stanovanju v Dubrovniku so izvedli hišno preiskavo, ki pa je bila brezvspešna.
Radi voj vod inje Hohenberg.
Praga, 24. decembra. »Narodni List v« javljajo, da ni bil Marschall imenovan za pomožnega škofa kardinalu Gruschi zato, ker je svoječas-no nasprotoval poroki nadvojvode Frana Ferdinanda z grofico Chote-kovo.
Piknik.
Resnična dogodba iz polpreteklega časa. Ob desetletnici obstanka poklonil »Prvi kranjski tvornici testenin v Ilirski Bistrici« Cerar Danilo, član deželnega gledališča v Ljubljani.
Se    zbralo   je    nekdaj slovanskih
igralcev
šestero število, iz narodov vseh; Srb, Rus, Čeh, Poljak ter Hrvat in
Slovenec,
enakopremožnih v posvetnih stvareh.
Napravili radi bi skupno večerjo, a novcev premalo mošnjički drže. Ker sami problema rešiti ne znajo, pokličejo v zbornico svoje žene.
Pa stavijo jim prekočlj ivo vprašanje, da skusijo njih gospodinjski talent: katera za vsoto, ki je v razpolago, napravi večerjo za celi konvent?
Jkot prva oglasi »Atenca«* ee mata,
ki vloge že tudi v gledišču igra, in pravi, da žuvež«2 ni drago jediloi ter ga okusno pripraviti zna.
»Kod nas piletina3 je najjiftinija«* to mati najmlajša po letih trdi; a češpljeve cmoke gospa od Vltave, postavlja kot višek najboljših jedi.
A končno pa se oglasi Slovenka, ki je poslušala razgovor molče. Vse vtihne, ko ona povzame besedo* in vse radovedno v govornico zre.
»Obilo predlagale sestre ste drage, okusnih, rodilnib in tečnih jedi, a zdi se mi, da ne poznate še one, ki vse te po svojstvib zelo prekosi.
V Ilirski tam Bistrici, v Notranjski
naši,
moderne tovarne več let že stoje, a njih testenine pa kot »Pekatete« povsod kot najbojši izdelek slove.«
In vzeli možje svoje svinčnike v
roke,
pa so kalkulirali na vse strani, in končno prišli do rezultata, da res ni od zadnjih cenejše jedi.
Poldrag kilogram  teh, deset para-
dajzov,
za groš parmezana in nekaj masti: gospe pa večerjo so skuhale tako, da bili so iznenađeni vsi.
A še je ostalo drobiža za pivo, za pet cigaret in britaniki dve . . . So pili in jeli in bili veseli, in pa »Pekatete« hvalili nad vse.
1 Ime Srbin je; 2 srbska jed; 3 pi-
ščanci; ■ najceneja.
4753
Poslano.')
Na obrekljivi dopis v »Slovenskem Domu« z dne 18. t. m., št. 23, v katerem najeti strahopetni pisač piše o nekem maslu in dolgi h perutnicah, zahtevam podpisani, da se anonimnež s polnim imenom podpiše, ker drugače ostane pred menoj in drugimi, ki me poznajo, tak in nič boljši kakor tisti, ki iz zasede napada mirno idoče ljudi
Ivaa Bencina, Stari trg—Notranjsko.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon
Poslano.
China Serravallo v luči zna«
ttOSiii Iz okrožnice gda. lekarnarja Pic-cohja v Ljubljani, ki je bila priložena našemu listu v sredo, dne 22. t m., se razvidi, da China Serravallo ne obsega več železa nego navadno vino, in je čudno, da se dovoljuje prodaja takega vina, ki nikdar ni odgovarjalo oblastvom predloženim pripravljalnim predpisom. 4763
To Serravallovo china-vino se prodaja liter po 4 K SO v in bi odrasel človek moral izpiti vsak dan eden do pet litrov tega vina, ako naj bi organizmu dovedel potrebno množino železa, kar bi, ne glede na stroške, že zaradi velike množine alkohola moralo na zdravje vplivati samo škodljivo. Dobro rdeče, istrijansko ali dalmatinsko vino po 50 do 60 vinarjev liter bi služilo prav tako dobro
ali pa Še bolje. _ _
Bralec«
* Za vsebino tega spisa Je urednlštvt odgovorno le toliko, kolikor določa zaksa.
Ceno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča rnba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Moliovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoČc prebavljenja. Originalna škatljica 2 K- Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. TVZoil. c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuc&lanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 8
Malokdaj se jc kako čistilo uvedlo tako hitro kakor Traubin. Traubin osnaži že v nekaj minutah, za kar s smukom (šmirgljcm) rabimo na ure časa. Glej današnji inserat.
Pozor I V- J. Havliček in brat v Pode-brndih (kralj. Češko), vrlo znana, 1. 1887 ustanovljena izvozna trgovina za modno bla<;0 iu plutnino, pošilja na ogled novo sestavljeno zbirko vzorcev plesnega blaga, oprem ze neveste, damasta, platna, tkanin, namiznih in kavnih garnitur, brisač, žepnih robcev in spomladanskega modnega blaga za moške in dame. Priporočamo najtopleje to dokazano pošteno in solidno češko podjetje prijazni pozornosti cer.j. čitatelstva. Ob sklicevanju na naš časopis se pošljejo vzorci poštnine prosto.
Se dobi povsod
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdriafe sobe Ciste, bele In zdrave.
DObCr   tClCa Zdrav  želodec  imamo in nič nas ne tišči želodec, odkar rabimo izborne Fellerjcve kroglice z rabarbarom in znamko »Elzine kroglice«. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite te udi, uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone.   Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elizin trg št 238 na Hrvaškem
o je, ako za praznike
troci obole ali pa so slabi. — Pritisk t nad hišo in pravega veselja ni. Zato varujmo ta čas otroke še posebno in pri tem Favlove sodenske mineralne pasti I je
;borno služijo. Kjer jih razumno rabijo, se d rezanje v vratu in sopilih skoro ne pripeti ali pa prav kmalu odvrne. Sode-*ice so za vsak občutljiv organizem nrava dobrota. Cena je nizka, K 125 za Matijo, dobivajo se pa po lekarnah, jrogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ponaredbe pa odločno zavračajte.
zastopstvo za Avstro'Ogrsko: W. Th. rt, c. in kr. dvorni dobavitelj na Dunaju, IV 1, Grosse Nengasse 17.
Maček
je trpljenje hudo,
4775
pa napravi cadol
sini liker za slab želodec!
jedska kakovost       liter K 2*40. bi.ietna kakovost      „   ., 4*30.
za naročila: „FLOR5AN", Ljubljana.
I«
II
Hrenu fils, hien (Frsoco)
iini tvorničarji znamenite likerske speci-
ilitete.
Mtm Tiinle Sec
iro pred nakupom premnogih manj vred-
ponaredh, ki so v prometu.
m Coiutresu Triple k
prodaja samo v originalnih steklenicah
je ime
intreou RIj, Anoors (Francs)
itančno  razvidno  na steklenici, etiketi, i in zamašku. 4/78
mm Triple Set
pristen, čist destilat, svetel in delikatna  vonja  in okusa,  mesto njega več-:t prodajajo manjvredno ponaredbo.
V tuzemstvu poskušajo, si svetovni sloves stare in pristne znamke
CO'NTREAU
Triple Sec
J} ' .?     izkoristiti   z natančno 1 ponaredbo steklenice in
.'ipuFsec j}'"t;—, etikete.
a:*&£RS U*:: ■ Zahtevajte torej samo • *m*L'ZZLt*~* '       - pristni liker
um
001NTRE4U
Triple la iz Mm
kakor ga kaže tale slika.
taborno seJmle dobro nm
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlatno in odstranjnf e neprijetne sapo li ost
1 steklenica % navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta itev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta.
Melnsine-ustna in zobne vode.
Sunjn, Hrvaško.  22.   februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosm vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične zneluslne-nstns sobne vod*;, katera je neprekosljivo sredstvo zoper  zobobol,  utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo  iz  ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr. pošte meštar.
Meteorološično poročilo.
Visina nad morjea S06-
Srednji iraiai tlak 7M-««n.
-o
;as
opazovanja
Stanje «
baro- *>u
meua e
V m >n t-
V etrovi Nebo
23. t?, pop. 73 3    15 o sl. jz:ihod oblačno
„   9. zv.   730 3    52 0 Jsr. jzahod;
24. 7. zj.   729 1      9-4 jsl. svzhod
Srednja včerajšnja temperatura 113°, norm. —2 4'. Padavina v 24 urah 100 mm.
Zahvala.
Zj mnoge izraze sočutja povodom smrti naše priljubljene, preblage, dobre matere, tašče in stare matere, gospe
frančiške Sterk
bodi izrečena presrčna zahvala \sem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbo in spremstvo na poslednjem potu.
Ljubljana, 23. decembra 1909.
4769 Žalujoči ostali.
. m
Zahvala.
Globoko ginjeni izrekamo vsem prijEteijem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo za dokaze preljube-znivega sočutja, povodom smrti naše ljubljene soproge, matere, sestre, svakinje in tete gospe
FranEIo Boffia roj. Mm
Posebno se zahva'jujemo prečastiti dtiho\ ščini, fjg. uradnikom, slav. občinskemu odboru gornje Logaškemu, £ notarju Galietu, gg. pevcem za ganljivo petje in vsem darovalcem krasa h vencev
Zlasti se zahvaljujemo vsem fa-rannm in sosedom, vsem prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč spremit predrago pokojnico na zadnji poti.
Gor Logatec, 21. decembra 1909
4764
Žalujoči ostali.
Fran Dekleva, c. kr. poštar in trgovec v Slavini
naznanja v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov prežalostno vest. da je njih ljubljeni brat, oziroma stric in svak, gospod 4780
Franc Dekleva
posestnik in bivši trgovec v Slavini
včeraj, 23. decembra ob 4. popoldne po mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se bodo dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne blagoslovili v župnijski cerkvi v Slavini in od tam prenesli na pokopališče, kjer se bodo v rodbinski grobnici položili k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brnle v župnih cerkvah v Slavini in
Vre mah.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Slavini, dne. 23. decembra 1909.
41»
Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, strica, svaki in tisti, gospodi
Matije Spreitzerja
strsjevedje južne telezsice v sekejs
nam je došlo mnogo dokazov sožalja. Dolžnost naša je. da se vsem prav
toplo zahvalimo. Posebna zahvata pa bodi izrečena blagorodne m u gospodu župniku šentpeterskemu za obisk ter tolažbo v zadnjih dneh življenja dragega rajnika. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki so nepozabnega rajnika spremili k večnemu počitku.
Srčna hvala vsem.
V Ljubljani, 23. dec. 1909.
Žalujoči ostali.
Proda se i sled opnstitfe obrti
4776
štev. 3
najboljega sistema in najbolje ohranjena.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „Blagajna Št 3".
^Uctuntilatoiii
K»BjhftM£B2* raznih velikosti od kron fetricbm!$|ie£>*! 1 60  naprej. Cenik zastonj.
naprej, centa zastonj.
A. Iruschev
tvornica akumulatorjev, Oražđane 22 176.
Lttoa produkciju nad HHUHM komadov. 2962
evmatizem,
proli:», tsciiias. nervoznim
451l
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja.
Kare! Bader, Illertissen, Bavarsko
Sprejiiieia se takoj
suhi h
ki je vešča   tudi  italijanskega jezika
i n
tipli
spreten in vešč manufakturist kot prva moč.
pregrad S Černelič v gorici.
Za božične praznike
priporoča slav. občinstvu prte
na Starem trga it 13
priznano najboljša vina:
Teran istrski .... %
RefoSko......h
Burgnndec .....
Vipavsko belo.  .  .  . „ Goriško belo .... Rebula bridka.  .  . • Rizling goriški   .  • .
Muškatelec.....
Peltnkovec (Wermouth). „ Cviček Drenovčao.   .   . „
litra
n n it
99
m n n
od ™$o*Chm
kontorista
najraje pri kaki lesni trgovini, ker ima v tej stroki ie prakso. 4742
Ponudbe pod   lasooHlenel" ssilns
Posestvo
obstoječe iz btte s 3 sobami, kuhinje in kleti, njive in vinograda, le 2 minuti od kolodvora Pelltane, COno
preda rman Jelovnik. Poiicane.
Godba no lob
obstoječo iz samih rutiniranih godcev od 6 mož naprej, tudi na deželo, preskrbi koncesijonar Karel Bitsch, Navi Vedmat št 58, poita Moste pri LJubljani. 4773
taacaater od riobert H
Pištolo
. K 23.— S 50
2--
5m_
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik
franko   P. Dušek, Opotao 76
ob državni železnici,  Češko. 4310
Za božična
in
novoletna darila
priporoča
nasproti rolovža
svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih u r,
brifjantov, zlatnine in srebr-nine v veliki izbiri,
ter rasnih dragih predmetov iz kina srebra, po najnižjih cenah.
Otvoritev
nmm »Iona ali dvorane
v restavraciji
Br. Mw$m v spon. Šiški
Velika
plesna veselica
vsako nedeljo in praznik.
Cenjenim društvo je na razpolago tudi salOB za prireditev društvenih veselic.
Točilo se bo reininghausovo marčno pivo in izvrstna dolenjska, goriška in štajerska vina. — Za gorka in mrzla jedila bode najbolje
preskrbljeno.
Za obilen obisk se priporočata
F. In Tomaž Kmetec
4874 restavraterja.
Kapitanija in Mamrija
prvo četrt ure in drugo pet minut oddaljeno od postaje Markovac, železnice Trst-Buje, v okraju piranskem, v slovenskem delu Istre,
sle pol ugodnimi pogoji oa prodaj.
Kapitanija obsega nad 250 oralov, ima dve hiši (gosposko in kmetsko), velik hlev in še posebno gospodarsko poslopje ; Čisti katastralni dohodek nad 1273 kron. >
Mamrija obsega blizu 100 oralov zemljišč najboljše kvalitete, ima dve hiši (gosposko in kmetsko), velik hlev in veliko klet, pripravno za vinsko trgovino ; čisti katastralni dohodek nad 644 kron.
Natančne poizvedbe pri gospodu Edvardu Dolencu, veleposestnik« v Orehku pri Pre-ntrenekn, ali pri u. dr. Me« teju Protnerju, odvetniku v eli pri PeeefHnioi v
4777
Lepo bnllžnlca
(nad 600 kajlg)
večina je vezanih, se
po zmerni ceni. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4736
Nogavice
moške in ionske, z majhno tvorai-
sko napako, prodaja tvornica nogavic pod izdelovalno ceno na kilo. Poiz-kusni zavoji se oddajajo na željo.
Vprašanja pod „6500 kg na leto"
na naslov Rudolf Mosse v Pragi.
se takoj sprejmejo v trajno delo.
Kje, pove upravništvo »Sloven skega Naroda«. 477!
Učen
ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom sprejmem pod ugodnimi pogoji. 475C
Lavi Leopold. Ta Oorgajsko.
z gospodarskim poslopjem, z obsežnim prostorom, lepim vrtom ob deželni cesti ob železnici, zelo pripravn3 za vsako obrt ali trgovino,
se takoj proda.
Kraj ima zelo živahen promet, posebno \ lesni trgovini, za kar bi bilo posestvo
zelo pripravno. 4766 Več se izve pri županstvu ca Rakeku*
Proda se na Sp. Štajerskem
eno uro od železniške postaje, kier se ustavljajo tudi brzovlaki, 4761
2. dobro vpeljano
gostilno
in žganjetočem.
njivami, travniki in sadnjakom pod zelo ugodnimi pogoji.
Več pove Martin Vrhovšek. posestnik in v gostilničar pri Sv. Štefanu, p« Šmarje pri Jelšah.
Dobro ohranjena 4770
L
z vrtom t LjB&ljasL v Kopni uliti št. 1
ter nekaj
stavbnega prostora
se tako! proda.
Posredovalci izkBjučeni. Več pove g. Josip Kozak, mesar v Ljubljani, Poljanska Gesta.
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljnbljansa
posredovalDica stanovanj in G. Flux
Gosposke ulice štev. 6*
priporoča in namešča le boljše
A iskajote
kakor
privatno! trgovako in gostilniško osobi«
za Ljubljano in zauaj.
Izbira različnih služb, zlasti xa ženske. Potnina tukaj.
Vestna in kolikor motno hitra postrežb* zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložili znamko za odgovor.
Prosi se za natančni naslov. 445?
Kompanjon
s 5000 kronami glavnice
za vzcvetevajoče podjetje v Ljubljani. Za nadzorstvo in vodstvo tega podjetja 100 K gotove plače. Deli se tudi polovica čistega dobička.
Prijazne ponudbe na  g. Ivana
■nvranek, hišnega posestnika v Krte vini št. 125 pri Maribr; u na Štajerskem. J 4745
11
29655^8962
4
5642
^^^^
Sprejmem
Iv. Bonac v LJubljani.
V nedeljo
4726
velik plej
v prostornem salonu
gostilne Bolijo
(prcl Traun) nn fllincnh
g no lepih kosov satina,
Iflf AHlIl sifona, flanele,kana-
I Im I n IIM I *asa itd* *® metp.
II lil IIII111 *® kren. Kosiso Wlf IHUIU 4 do 10 m dolgi.
Tkanina
Vtba) največje trdnosti 23 m 19 K.
Po povzetju pošilja 4749
Ot Matons
zasilat. dum, dvur Kralovć
n. Labem, Čechy. —   Pišite slovensko. ——
Sprejmem VOl spretnih 4725
Kllučavničorskih pomcčfliKou ^
Nastop takoj. — Plača po dogovoru.
Ivan Rebek
ključavničarski mojster v Celju.
Sprejme se takoj
4757
Pri „Levu
na Marije Terezije cesti št. 16 v Ljubljani
v vrtnem salonn
na sv. Štefana dan
Godba na lok.
Metek on no! 8. zvečer.     Vstopnina 40 vin.
Za mnogobrojni obisk se priporoča i748 restavrater.
73. dobro  delo  in ob dobrem plačilu. Če  mu  ne  bo ugajalo  pri  meni, bo lfhko šel k rudniku, kjer ga jako radi vzamejo, če zna kako obrt.
Jožef Kerševan v Idriji.
PnptTi se za praznite:
NGVi doiSo po nizkih cenah
Teran | 47,7
M fini lilčf 60 Vili.
Pristno nam tisto vino! wm        7|io titra K G 96 Vido Nemalu     „ „ „ 120 Marsaia „ „ „1*50
Izber desertnih vin, Champagne, Hah;'e,   slivovke, tropinoTca, ruma, konjaka, čaja itd.
Za razprofisjo cene po dogovoru,
Fran Časci©
Ljubljana, Šeleabnrgova ulica 6.
k
Kupujte in zahtevajte edino le
v zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 vin. 2891 ki se prodaja v pnd družbe sv. Cirila in Metoda.
Dobiva se povsod. Dobiva se povsod.
Glavna zalora pri Prvi slov. zalegi čaja in. ruma na debelo v Ljubljani, Rožna ulica štev« 41»
!
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanaovljen leta 1888.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
2169
Alojzij Večaj v Ljubljani,
Trnovo,     Opekarska ccsia,     Veliki atradon Si. S
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših prstenih peči različnih vzorce kakor: renaissance, barok, gotske, sccesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cen/h ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
i
Velika stara renomirana,
dobro idoča krojaška obrt
se radi bolezni lastnika proda iz proste roke.
Obrt je že več kot 25 let stara ter sirom slovenskih dežela dobro znana. — Ponudnik mora biti zmožen dol kupnine v zneska 6—10000 kron takoj položiti, za ostanek bi bila merodajna pogodba.
Ponudniki   naj   se  priglase   dO   3.   januarja   1910   pod šifro
„6000 -10.000" poste  resfante  Ljubil ana, glavna pošta z
natančnim naslovom. 4667
Edino zaloga
Izvirnih
ameriških - čevljev.
htr.-aieršh
zaloga Met
v Cjnbljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite notanaio h dni.
i
Mlad trgovec, lepe zunanjosti, z dobro idočo trgovino v krasnem kraju na Štajerskem, se želi poročiti z gosp-co od 18—24 let staro, ki bi imela nekaj tisoč kron premoženja in veselje io trgovine. 4762
Le resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne dO 31* t« m« na uprav-Btltva »Slovenske^ * Naroda« pnd Šifro
»Srečna bodočnost". Tajnost strogo
za|amčt na.
mineralni in animaloi, najpre?z-kusenejše, naJ7anesljiveiše in najcenejše gnojilo s fosforjeve 4743 kisi-no
za vse vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za spomladfijo setev neutrpljivo.
Dalje
amoĐijaksvL kaipi ia sollirovs
superfosfati.
Dobavljajo jih vse tvornice za umetna gnojila, kmetijske družbe in društva.
Pisama: Praga, Plcpy 17.
i?!
i  I i
I  I .
"zšel je priljubljeni
za Kmfctoualec.
s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Noben kmetovalec naj ne
bo brez tega praktičnega koledarja, ki mu bo povsod dober
svetovalec. Knjiga jc v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo   in   velja   brez poštnine K 2-60, s poštnino 2 1*80.
Pii 10 iziisiii se da eosgs za nameček.
Naroča se pri 4759
i?ann Bonačn
v Ljubljani.
Znesek naj se pošlje naprej.
k X
*   Z C
< X
I
i
■
o
XJQQQQQQQQQ4 Xxx xx * xXXx
Nafvečja
nesreča
ki more človeka doleteti, je gotovo dol^o-imjna bolezen, ko človek hira brez upanja rešitve in vendar bo še mnogo tmečih dobilo rešitve, ako nastopijo v dosego zdravja prava pota. Mnogo bolnikov še ne ve, da imamo v galvanski trajni elektriciteti sredstvo, s katerim uspešno pobijamo splošno živčno oslafceloat, rev-madaem, glavobol, pomanjkanje spanja, ■w - potrtost, oiiromelo-
stno stanje, nevralgiie, motenje prebave vsle4 nervosnosti, malokrvnost, oslabelosti vseh vrst in najrazličnejša 2,snske bolesni itd. Naš zdravilni način smo popisali v zanimivi knjižici, ki jo pošljemo vsakemu, ki sc na nas obrne
gratis in Iranko "Hi
pod zaprto, kuveto in brez vsake obveznosti. Še nikoli se ni v Avstriji tako dragocena, poučna knjiga brezplačno nudila občinstvu.
Elekiro - lerapevliska ordinacija
tau|, L. StkvufUM t, »»ranili, AM. 1 m t.
9
S
J
4746 25 XII. 1909.
nnpoa sa btosnlneno knflgo.
Na     •   * • Elektro-tarapevtliko ordinacijo na Ouna|u9 I, Schwantasso 1, Mežzahln Akt 1 a 2
Prosim polrjite mi knjigo:
elek-
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:_______
Naslov:
Notar dr. Barle v Kozjem
sprejme
4741
kandidata
(tudi   začetnika) ozir. kencipijenta*
Vstop in plača po d«'g vuru
..-■'Iftllfll
¥ Voloskem
s 15 sobami, kavarno, rrstavraciio in potrebnimi prostori, se daje 8 L ja-
auarjezn 1910 v najem.
Obvestila   :n   ponudbe sprejema Posojilnica v Volos!i.osn. 4303
«1
I
Sode od finega špirita,
iz hrastovega lesa, krasni izdelek to varne Špirita, zelo močne in trpežne dt-Ioma popolnoma nove deloma enkrat rabljene, velikosti vsebine po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše pripo-ročliivosti odda po prav nizkih soli inih
cenah tvrdka Iv. A. Hartmann nasl. Avg. Tomažic Llabijana Marije T&pszije cesta. 4415
Notarsl kandidat
! TSBZ Ude nlnžbe. Ponudbe  pod 9fkandida|
uprav. »Slov. Naroda«.
Trso»jlii sotrui
ki je bil že samostojen trgovec nastopiti službo s L jannarjej trgovino z mešanim ali samo fakturnim blagom.
Resne ponudbe pod „1.1881 uprav. »Slov. Naroda«.
jajc
lepa, sveža, kurja, iščem
kup
tu i' hotelirje, kavarne, ŠČiČarne opozarjam. Dnevne po dogovoru.
Friderik Skušek v Metliki
Velika inozemska ladeji agentura išče za takoj > nega slovenskega korespi
d en ta j ki pozna, če mogoče, izsi valno stroko in zna primerno obes s potniki. Ponudbe s fotografijo pod navei zahtevo plače in referencami pod i Inozemstvo" na uprav. »Slovenski Naroda«.
•5
ilijiiii mili
4419
pri Zidanem mostu
— priporoča svojo bogato zalogo —
useki w&t pšenične m koruzne mak
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franki
so Qasle£aje
s slikami za otroke:
K
Deca roma okrog doma, broš.
Naše domače živali, broš.   .   . „
Neotova barka br. >..... „
Kaj pripoveduje čarovnica, broš. „
„                         „ na lepenki „
Podobe iz živalstva, broš.   .   . „
(Leporello) n
Paviuša in niiša...... „
Palčki Poljanci...... „
Radost malih, broš..... „
Snegulčica. broš...... n
m        na lepenki     .   .   . „
Trnjeva rožica...... „
Vesela mladina, broš..... „
Vesela družbica...... „
Zlata radost....... „
w        „    V Leporello)   .   .   . „
Živali naše prijateljice, broš.   . „
Modri Janko....... „
Knjige za slikanje:
—•24 —•40 1-50
1- 20
2- 40 —•80
1-50 1-60 360 —•40
1- 20
2- 40 —•60 —.80 —•70 —•40
1-50 —-70 2.40
* Knjižica za mladino 21,24 z v. a K —i
13, 14, 26,29,30,31 zvez. a
27 in*28 zvezek a . V Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez.......
Kočevar F.:  Mlinarjev Janez.
Zgodovinska pojest . . Kosi Ant.: Zlate jagode. Zbirka
basni, vez.......
Spisi Krištofa Šmida:
Ljudevit Hrastar: Gobček . . Jozafat: Kraljevi sin Indije . . Pridni Janezek in hudobni Mihec Kanarček. Kresnica. Kapelica v
gozdu
Tuckov, Zaklad za otroke . .
»      Otroški vrtec    . . .
»      Za kratek čas   . . .
»      Mladi umetniki . . .
EVSBadinski spisi:
Amicis: Srce,* 4 zvezki a 40 h
Anderscn: Pravljice za mladino, vez. .......
Brinar: Medvedji lov. Čukova gostija, kart.......
Campe: Odkritje Amerike   . .
Cegnar Fr.: Babica. Povest . .
Cigier Janez. Sreča v nesreči .
Freuenf ld Jos.: Venček pravljic in pripovedk.....
Gangi Eng. Pisanice .... »     » Zbrani spisi za mladino
Hubad Fran: Pripovedke za mladino I. in II. zv. a 40 h
K 1 —
• 1 —
. 1 —
n 1 —
K
1-60
1 —
—•80
2 — 1-20
—•76
—•40 —•50 !.—
—•80
Slavček .........
Ferdinand........
Jagnje. Starček z gore       . .
Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj......
Hmeljevo cvetje. Marijina podoba
Ludovik, mladi izseljenec    . .
Najboljša dedščina. Leseni križ .
Roza Jelodvorska, broš. . . . ,, ,, vezana .
Sveti večer.......
Sto malih pripoved za mladost .
Nedolžnost preganjana in poveli-čana........
Hove pravljice iz 1001 noč, vez.
Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. .
Rapi A.: Mladini, vez. . . . »     » Dane, vez.....
Trošt Ivo: V srca globini. Povest, vezana.......
Na rakovo nogo, vez.....
Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino.....
♦» »» »» »»
»» »t
Narodna knjigarna v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 7.
4961
1A
13
Leopold BelgftkL
Pariški listi pišejo jako obširno :> umrlem belgijskem kralju Leopoldu II. Izmed brezštevilnih zanimivosti, ki jih prijavljajo, so nekatere vredne, da jih v nekako spopolnilo torkovega našega feljtona, na kratko rekapituliramo.
Kakor je bilo že v torek rečeno, 5e bil Leopold izredno skrbno vzgojen. Njegov vzgojitelj je hotel iz njega napraviti svetovnoizobraženega vladarja in je to tudi v resnici dosegel. Vcepil je svojemu gojencu v srce nepremagljivo ljubezen tudi do znanosti in umetnosti. Med drugim mu je dajal v čitanje tudi knjige znanstvenega značaja, a svobodomiselne tendence. To je izvedel takratni papežev nuncij v Bruselju, monsignor Pecci, začel takoj veliko akcijo in dosegel, da je bil Leopoldov vzgojitelj nemudoma odstavljen. Tega ni Leopold nunciju nikdar pozabil in tudi ko je ta nuncij postal papež z imenom Leon XIII. se kralj ni hotel ž njim sprijazniti, pač je porabil vsako priliko, da se je iz papeža norca delal. Zdaj je prišlo tudi na dan, da je prav kralj Leopold informiral pariške žurnaliste o raznih, sicer skrbno prikrivanih, navadah papeža Leona XIII., da namreč papež šnofa in da ima belosvileni talar od tabaka vedno ves umazan, da papež jedila z nožem v usta nosi, da se nikdar ne koplje in kar je bilo objavljenih takih sicer resničnih, a za cerkvene kroge jako neprijetnih poeannenootL
Ker je imel kralj Leopold v Parizu mnogo metres, je naravno, da so <asih kako žensko tudi po krivici dolžili, da ima razmerje s kraljem. Tako se je to zgodilo tudi plesalki Sartiaux, ki kralja niti poznala ni. Ko je kralj izvedel za to govorico, se je dal plesalki predstaviti in ji je rekel: »Obžalujem, da so Vas zlobni jeziki obrekovali. Časi, ko prijateljstvo s kakim kraljem, žensk ni kompromitiralo, so rninoli. In jaz sem tako majhen kralj.«
Leopold je imel otroke, izvzemal svoje lastne hčere, jako rad. Ko je pri graduBeaulieu napravil z ogromnimi žrtvami svetovnoslavni park, je občinstvu prepovedal vstop, in te prepovedi ni nikdar preklical. Odraslih ljudi ni nikdar pustil v park, a otroke, ki jih je našel pred ograjo, je sam spuščal notri in se samo smejal, če so kaj škode napravili. V Ostendux je časih cele ure gledal otroke, kako so se s peskom igrali in jim je večkrat še sam pomagal. Umazanih ali slabo oblečenih otrok pa ni trpel. Rekel je nekoč neki delavki: Xaj bodo starši še tako revni, če ne skrbe za snažnost in čedno obleko svojih otrok, niso dosti prida ljudje.
Pri vsem svojem velikanskem bogastvu je bil kralj vobče skrajno skop. Po Parizu je skoro vedno hodil peš in kar je kupil v kaki prodajalni, je vse lastnoročno domov nesel. Zgodilo se je nekoč, da je v ulici Ri-voli nakupil raznih starin in knjicr. Pod eno pazduho je držal sedem knjig. V drugi roki pa kovčeg, v katerem so bile starine. Gredoč domov, £fa je srečala priletna črno oblečena dama. Leopold je položil kovčeg na tla in se odkril dami — kralj belgijski je pozdravil cesarico Kvgenijo — potem pa zopet vzel svoj kovčeg in šel svojo pot naprej.
Časih je bil pa kralj tudi radodaren. Ko je nekega dne 1. 1904. o Božiču pri nekem stari nar j u »gli-lial« — to je znal kakor kak Žid — je prišla v prodajalno ženska ter ponudila star srebrn križ v nakup. Starinar je križ pravično plačal, a ko ga je ženska izročila, je naenkrat zaihte-la in se tiho razjokala. Na kraljevo vprašanje je povedala, da je imela ta križ še od svoje stare matere, a tedaj da je njen mož bolan in nič ne zasluži, ona pa hoče svojim otrokom za Božič obleke kupiti, zato proda križ. Kralj ni nič rekel, pač pa je sam skrivaj šel za žensko, da je videl kje stanuje. Potem se je informiral in ko je čul, da ta žena res vzorno skrbi za svoje otroke, je kupil dotični križ za veliko večjo svoto, kakor je bil prodan, in ga poslal dotični ženi obenem s svoto 10.000 frankov. To se pravi, poslal ga ni, kajti kralj Leopold ni nikdar potrosil denarja za postreščeka, marveč nesel je svoje darilo sam do hišnika dotične hiše in le ker ga je v Parizu vsak otrok poznal, se je izvedelo za njegov čin.
V zadnjih lotih se kralj Loopold
ni vec prikazal v Parizu, dasi je bil v to mesto kar zaljubljen« Pregnalo gra je to, da je postal stalna figura v različnih humorističnih listih, da so ga vlačili na oder vsakovrstnih tin-geltangelnov in ga na razglednicah upodabljali v komičnih situvacijah.
Končno naj bo še omenjeno, da je kralj Leopold Avstrijo uprav sovražil. Žena njegova je bila avstrijska nadvojvodinja, dve hčeri sta v Avstriji omoženi — morda je bil to vzrok njegovi nevolji.
IjSled lohbomiielnosti.
Minoli teden je bilo sto let, kar je bil rojen eden najoriginalnejših in najduhovitejših francokih pesnikov, romautiški Roger de Beauvoir, intimni prijatelj ženijalnega Alfreda de Musseta, katerega bi bil gotovo še nadkrilil, da ni bil tako skrajno lahkomiseln. Nekaj časa je bil nora v kralj pariških lahkoživcev.
Hoteč ga spraviti na pot solid-nosti, ga je njegov oče seznanil z lju-beznjivo, lepo in premožno mladenko. Roirer se je vanjo strastno zaljubil in je bil iz sebe sreče in blaženosti,ko ga je mladenka uslišala. Nekaj dni pred poroko pa je Roger pisal svoji ne vesti, da jo sicer ljubi iz vsega srca, poročiti pa da se z njo ne more, češ, korak od ljubezni do poroke to je korak od vzvišenega do smešnega, o-smešiti pa da se noče.
Pozneje je pa Roger vendar storil ta korak od vzvišenega do smešnega in se i>oročil z mlado igralko, ki mu jo toke igrala, da se je že nekaj mesecev ih> poroki zoj>et ločil od nje.
Ker je bil Roger premožen bi bil lahko prav prijetno živel vse dni vojega zemskega bivanja. Toda so-lidnost mu je bila neumljiva in neznana. Užival je življenje kolikor je mogel, imel brez števila ljubic iu prijateljev in ž njimi »krokal« noč na noč. Časih kar po več tednov ni bil trezen.
Ko mu je zmanjkalo denarja je začel delati dolgove in vporabljal vsa sredstva, da je vjel kaj denarja.
Roger je v času, ko je že živel od samih dolgov, povabil neko grofico Dash in svojega prijatelja pesnika Barbeva d' Aure vil i v na večerjo v slovečo restavracijo. Večerja je bila bogata in draga. Ko je bila zabava najbolj animirana in je tekel šampanjec, da je bilo veselje, je Roger naenkrat položil roko okrog ušesa, prisluškoval nekaj trenotkov in potem ves presenečen vzkliknil: »Slišal sem glas — oh glas — dotična oseba mi je nad vse ljuba; oprostita me za trenotek . . .«
Odšel je in se ni več vrnil. Ubogi Barbev d' Aurevillv, ki je bil reven, je moral plačati ves račun.
Nekaj dni pozneje je Roger srečal Barbeva in mu je smehljaje rekel: »Dragi! V svojem življenju sein imel toliko antipatičnih upnikov, da sem na vsak način pred svojo smrtjo hotel dobiti vsaj enega simpatičnega. Prosim te, ostani moj simpatični upnik   še naprej.«
To je bila vsa njegova opravičim, a Barbev mu je ostal vseeno dober prijatelj.
Zgodovino svojega krokanja je Roger de Beauvoir sam spisal v knjižici »Les soupers de inon tempe«, kjer so navedene uprav neverjetne, časih res škandalozne, časih pa tudi žen i jal ne lahkomiselnosti.
Pozor podjetniki!
Naprodaj f e
▼ bližini Ljubljane,  skupno v.č
oralov obsežen, ob cesti ležeč travnik. Tam je izvrstna glina tudi za stresno OpekO in je je 3—4 na debelo. Cena po dogovoru. 4503 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«.
Špiritovi sodi
od finega špitita
m
prav močpt in zanesljivi, so dobe po nizki ceni pri tvrdki 593
M. Rosne? & drag
t Ljubljani, poleg Mmn mmm.
Dolžnost
vsakega zavednega Sisventa io Slovenke je
itOflOVO D
(krema)
zn čevlje ln usnje
katero je priznano najboljše. ŠkatSjica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
fC *l S ri 0m      Ie čist"0 v tej ~ Un ■ ■ ■ Mm   obliki in z zmako
4306
se prodaja
1 prid Mi n. Oi is Metoda.
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
Ljubljana, Stari trg 9.
Bavnoka? so došli
krassi
reklamni lifli
za leto 1S10. |
\ torbico ali te torbice.
katere oddajam vzlic elegantni izdelavi po 4335
&m nlzkiti \mk
Natisk firme
o •; brezplačno. • •
SeT* Nihče ~W
naj ne opusti, predno kaj kupi, zahtevati moje vzorce in cene.
Postrežba točna in solidna.
Ivan Bonač
togovina papirja na debelo
taborgoie ulice, nasproti pošte.
Več hls
med katerim i sta tudi dve dobro vpeljani ajestllnl, se po prav ugodnih
pogojih proda.
Pojasnila se dajo v gostilni 9yFli
Mostu", Novi Vodmat7' 16. 4515
EV HF~ Izšel je ~W novi slovennki cenik
Inku!«, šivalnih strojev, gramofeuev, plošč
itd. itd. 4691 s Čudevito nizkimi cenami pri
F. Batjelu
Gorica. Stalna ulita 3-4.
Tam je velika zaloga vsakovrstnih automa-tičnih gramofonov za gostilne od K 15 do K 1000, kakor tudi dvokoles, šivalnih strojev, zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov. — Mehanična delavnica. — Prodaja se tudi na mesečne obroke. Ceniki franko.
G. Skrbić
Zagreb, Ilica št. 40
priporoča svojo veliko in razširjeno tvornico
zaluzij
Iz đeftlc, železnlb In lesenih roloje« zn okna In proda nlnlce
po najnovejšem sestavu
Vse vrsfe lastnih, tkanih In platnenih
rfl 1 P t lz različnega platna« oaii-U1CI n».«l»ifca rlpeaitd
Nova patentirana peresna drlala.
novo skladišče vsake  vrste edej.
Priporočamo slav. občinstvu naša že večkrat in posebno sedaj na mednarodni razstavi vin v Londonu
s prvo odliko
jate
odlikovana
vina
ki se točijo v S o dni ulioi it. 4, na Rimski cesti štev. 5 m na Starem trgu štev. 6. 4646
S točno, ceno in solidno postrežbo se priporočamo z velespoštovanjem
Br. Novakovlć
veletrgovina dalmatinskih in drugih vin v Ljubljani.
^Svojilcsv^jim!^^^^^
Za Božič!
Krasna darila
prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih verižic, zlatih in srebrnih ur itd.
Blago prve vrste.
Solidna postrežba.    Cene najnižje.
Lnd. Černe
juvclir, trgovec z urami 351 ter zapriseženi sodaijskt cenilec
Ijnbljana, Volj ove ulice 3.
hiša z vrtom
v LJnklJani.
Naslov pove upravništvo »Sloven* skega Naroda«. 4632
Lepo opremljena
brivnica
v glasovi tem zdravilišču in kopališču v
Istri, se proda event. da v naletu
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4666
Kronično zaprtje
oslabljenje črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulaciji krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobi« lost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda
,Moravla'
v Sokolnici pri Brnu.
Dobiva« t t»I lekamati 1b »rtjih šph. tigooiina
Glavna zaloga za Kranjsko: 434£
A. Šarabon v Ljubljani.
Nedosežno
Najnovejša
iznai
"59
S 3>
+
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. K 4-60.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem času.
Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2'60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
H. AUER
tvornica za gumasto blago. Dunaj 1X2, Nussdorierstrasse 3—0.
+
Obl. poobl. oddeiak za
posredovanje zemlji banke in menjalMi*
J. (flelss v Gradcu
Kaiserfeidgasse štev. 24
priporoča  za  nakup   nastopna ZOnt*
- ijisča: -
Št 1990
Hotel
v lepem mestu na Štajerskem. — Dobro staro renomirano podjetje. Dvonadstropna hiša s točilnico in klubno sobo, jedilnico, kuhinjo, velikimi kletmi, hlevom, shrambo za vozove, 16 sobami za tujce, 6 stanovalnimi sobami, 4 sobami za posle, lepim gostilniškim vrtom itd. Izkupiček za sobe K 6600 kron, od kuhinje K 19.000, od kleti K 28.000, stranke plačajo 800. Cena 140.000 K, bremen 65.000 K
Št. 2037.
Kmetijsko posestvo
na Spodnjem Koroškem, blizu mesta in železnice. 25 oralov izvrstnega zemljišča, od jega 8 oralov gozda, masivno zidana hiša, 4 sobe, kuhinja, klet itd., obokan hlev za 14 goveje živine, svinjak, kozolec, skedenj (pod^ dobro mlekarstvo. Cena 22.000 kron.
St. 2012. 474:
Gostilna in kmetija
pri Beljaku. Lepa, nadstropna hiša, gostilni« ška in posebna soba, 7 velikih stanovanjskih sob (za oddanje), 2 kuhinji, 3 kleti, jedilna shramba, senčnat gostilniški vrt, pokrito kegljišče, obokani hlevi in gospodarska poslopja okoli 45 oralov najboljšega zemljišča, vmes 23 oralov prav lepega gozda, ležečega ob državni cesti. Staro renomirano dobro podjetje. Cena 45.000 K. Lahki plačilni pogoji
Št 2034.
Posestvo v hribih
pri Šoštanju na Spodnjem Štajerskem,
Okoli 130 oralov zemljišča, in sicer 23 oralov dobrih njiv in travnikov, 71 oralov pašnika in 36 oralov prav lepega gozda. Pravica do porabe masivno zidane hiše in gospodarskih poslopij. Velika vrednost lesa. Cena 16.000 kron.
Majhno naplačilo. Pojasnila kupcem samim se daje brezplačno.
-»a
-"U*SM
b^v4*n
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Podružnice v Spljeta, Celovcu, Trsta in Sarajevu.
Delniška glavnica K 3,000.000.
Rezervni fond 350.000 kron.
Priporoča promese na kreditne srečke a K 24, žrebanje 3. Jan., glavni dobitek K 300.000. — Prenese na srećke za uravnave Donave a K 12»
žrebanje 3. januarja, glavni dobitek K 140.000. — PromeSO US ljubljanske Srečke a K 8, žrebanje 3. januarja, glavni dobitek K 50.000.
IPremene na 3% nem. kreditne srečke a K 51/.,, žrebanje 5. januarja, glavni dobitek K 100.000. — Vse 4 promese skupno le 47 K. Sprejema vloge na knjižice ln na tekočI račun ter \ih obrestuje po čistili 55: 4y|0 ^5
I
„CROATIA", tvornica portland cementa
delniško druit
po najnižjih conah
vo v Zagrebu
dobavo na polno vagonske tovora
prima portland cementa
Izvretne no
Brzojavi 1 Croatiacement, Zagrob.
druatva inženirjev ln a
Centralna poslovnica i
Zagreb« llioa M.
ial
19
55
96
lstfal«wa<»IJ «•»•*
Franc Vlsjan
Ljubljana, Kolodvorska »lica 25
priporoča svojo bogato zalogo
16      aovlk ta t« raM|«alh
VOZOV.
Pristne o.—».z
Pristne ruske galose
Zvezdna znamka44
najboljše. 3908 Tvornica
„Provodnik11
v Rigi
jamči za stanovitnost.
Dobivajo sc pri Vaso Petrićićn v Ljubljani in po vseh boljših trgovinah s čevlji in z galanterijskim blagom.
slamoreznicc, reporeznice, mline za debelo moko (otrobe), priprave za parenje krme, sledilna kotlišča, sesalke za gnojnico
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvdrka 3770
Ph. Mavfartb & Co.
tvornica za gospodarske stroje, železoiivarna in fužine na paro s        Dunaj n., Taborstraaae 71.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Sprejemajo se zastopniki in razprodajalci.
Najcenejša vožnja v Ameriko.   ~VoX£ f
i
i
E. Kristan
ablastv. koncesijonirana potovalna pisarna
Za 246
Ameriko
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41.
3
2. 5?
i
ia^p"   Najcenejša vožnja v Amerike.
I
Si 19207.
4765
azpis.
Za zgradbo vodovoda za 3ško vas in okolico,
polit, okraj Ljubljana, na 125.273 K SO h proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave
Pismene, vsa dela zapodajoče ponudbe, naj se predlože
do 31. januarja 1910 ob 12ih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-
slati je zapečatene z nadpisom :
3.Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Isko vas in okolico, polit, okraj Ljubljana".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ravno tako je izrecno izjaviti,  od  kod da  hoče ponudnik armature
dobaviti.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave.
Rezven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 15 kron.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 20. decembra 1909.
I Zelo važno za trgovce in obrtnike! I
S3
6>
Ker imam še precejšno zalogo
za leto 1910
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem času zaloga pošla in se Vam tukaj nndi zelo ugodna prilika, zahtevajte vzorce, katere radevolje pošiljam na ogled. — Z velespoštovanjem
Fr. Iglic, Ljubljana,
Mestni trg št 1L
T^TtedibeloIndrotaorS'r
Perje
xa postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
H\ HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Cene brez konkurence! Edina zaloga le pri tvrdki
J. Keberl
(pri »totem če¥l|n) I
£jubljana, Stari trg 9. •
■ ■ "TI
Ustanovljeno 1845. I
i zavod I
Ustanovljeno 1845.
Edini zavod
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarija in likanje sukna na par.
J Poljanski nasip - Ozka ulica It i | Sprejemališče
Šelenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
s
Važno! zm Važno!
i gospodinje, trgovce in živiDoreice.
Najboljša In nidcenelio postrežbo
sa drogve, komikalife, selioca ere-tf a9 korenino itd. tudi po Eneippa, ustne rode ln sobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moko sa otroke« dišave, ntils in sploh vse toaletno predmete, fotograttcae aparate in potrebščine klrarglona osvežila vsako vrsto, — —
desinfakcijo, vosek in
Itd. — Velika zaloga i____,
mama in konjaka. — Zaloga svežih mlneralnlk vod In soli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za Sivinorejoo
posebno priporočljivo: grenke sol \t dvotna sol, sollter, eoofan, kolamo*, Z ' ssao tat. — Vnanja naročila rsujej
i
'0
se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovski ulica St 1.
topnfo po nafTtftfl oenfraimi želite* (reie), cvetje, sinssu. htm, skorje iat
s
Ateliie »Viktor
fotosroflčnl umetni zavod
* # #
Beethovnova ulica štev. 7.
rodbinski
šivalni stroji
so najkoristnejša božična darila.
Dobivajo se po vseh naših prodajalnicah,
Singer Co. dem. dr. za šivalne stroje.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
ma A VIII. 740/9/7
Razglas
prostovoljne javne dražbe.
Na predlog sodedičev po dne 28. oktobru 1900 umrlem g. Franu Ranthn se vrši vsied sodnega odloka z dne 29. novembra 1909 javna pro-
stovolfna dražba
hiše štev. 147 v Spodnji Šiški
vloga štev. 346 kat. obč. Spodnja Šiška
dne 29. decembra 1909 ob 3. popoldne
v navedeni hiši.
Izklicna cena znaša 16.000 K in se navedeno posestvo le za ali nad izklicno ceno proda. Vsak ponudnik ima pred dražbo položiti 10% vadija v roke sodnega komisarja.
Dražbeni pogoji so pri c. kr. okrajni sodniji ali pa pri podpisanem notarju v pisarni na vpogled.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1909.
Ivan Plantan
c kr. notar kot sodni komisar.
C. kr. avstrijske državne železnice
Izvleček iz voznega reda
^elfavra  od A
Odkod Is Llnbllane Qni. soL)
7»03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. Žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čex Podroščico), Celovec.
?»20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
9*2O dopoldne« Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
{■-tO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel.. Trst. c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podroščico), Celovec.
i 82 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr, drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
0*23 zveoer. Osebni viak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
7*40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
10 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podroščico) Prago, Draidane, Berlin.
fldked Is Linblfane (drlavno tolosnlco):
7*2S zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. VOS popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7*10 zvedor: Osebni vlak v Kamnik.
C. kr. državno-
oktobra 1909.
Prihod v Llnbllano (lasno selesnloo
7«12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8a02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23  dopoldne:   Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žel. čez Podroščico in Trbiž, Gorice, dež. žeL. Jesenic, Tržiča.
2*09 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Radolfovega, Grosuplja.
#•15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel.. Trsta c. kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča.
e*49 zveoer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro Ščico), Jesenic
8*4-2 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jul. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0*07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*08 pono6l: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca
Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c kr. drž
žel, Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v Lfnbliano (državne selosnioOk 0*40 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. I0-00 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika O'IO z veder: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednjv evropejskem času.
ravnateljstvo v Trsta.
Nakupna prilika!
Velika božična prodaja
pod vsako ceno!
zimaki paletoti, obleke, kožuhi, pelerine, klo-.'.   bnki in čepice. .-.
jopice iz pliša, in sakoa, pale-toti, raglani, kostumi, pelerine, krila,  bluze, boe in muli.
„^ngUško skladišče oblek"
46i2      O. Bornatovič
LJubljana, Mestni trg št. 5.
20
64
3R
91^620
fliMor taez prinut"
Celih 27 let je služil Štefan In-jiostro   kot   kuhar v semenišču v euetkah in preskrboval tudi hrano takratnega beneškega patrijarha,
pjanjegra papeža Pija X. Nekejr« dne i sta se patrijarh in kuhar skrega-, a ue zaradi kuhari je, marveč za-di politike. Štefan Inehiostro je >tel izven seineniške kuhinje biti voboden državljan In je pri nekih finskih volitvah tako energično <:itiral proti klerikalcem, da ga je patrijarh poklical k sebi in ga oštel. efain Iuehiostro pa si svojih pravic dal prikrajšati; povedal je sedajo mu papežu svoje nmenjc, da se ainreč duhovniki izvrstno razumejo a dobre jedi in pijače, ne pa tudi na olitiko, in ker takratni patrijarh >ira stališča ni hotel pripoznati, je jtefan Inchiostro popustil službo in i o presolil v Este, kjer je dobil ;už1k> kuharja v občinskem kon-iktu.
Dne 22. junija 1903 se je zgodilo kuhinji občinskega konvikta v -n* nekaj nenavadnega. Prišel je amreč brzojavni uslužbenec in pri-y>.*1 brzojavko Štefanu Inehiostru. fo .ie bila prva in najbrž zadnja br-ojavka, ki jo je ta mož prejel v svo-m življenju. S to brzojavko je ?ktor beneškega semenišča klical s lana Inehiostra, naj pride nemudoma v velevažni zadevi v Benetke. Štefan Inchiostro se je takoj od-ijal v Benetke in tam je izvedel, |a izn za papeža izvoljeni bivši pa-- ;irb želi imeti za kuharja.
Grem.« je rekel Štefan Iuehiostro, »ma — in affari di politica — ibera mano (v političnih rečeh ho-ein imeti proste roke).
Prišedši v Rim se   je najprej (jbisil pri papeževih sestrah, ki so su predstavile kardinalu Merrv de ral-   Ta je bil s Štefanom Incliio-•om zelo prijazen in mu je priporoči a j le skrbi, da bo papež mnogo dobro jedel, da si podaljša živi jeste lan Inchiostro je obljubil, da vse storil, kar je v njegovih mo-a zadovoljen ni s papežem. Dasi ni kuha najbolj beneške jedi, uživa ipež razmeroma le   malo. Rimski rak mu ne prija. Zjutraj pije čaj iu malo peciva; ob pol 112. dopoldne dejeuner, pač izdaten, a papež je i.jraje malo niništre, malo pečenke kos poleni«* namesto kruha. Polne ob petih ima papež za maleo ribice s polento, zvečer ob delih pa košček pečenko s prikuho in •nto. S papežem obedujeta mon-;rnor Bressan in mon>ignor Pisei-ki sta oba izredno zdravega ape-i. a po beneško napravljene poieu-<e nikdar ne dotakneta, to je samo -•apež.
Nikdar brez polente — se je Šte-Inehiostro izjavil o papeževi pre-i rani t vi. Papež je z njim jako zado-ii in se prav rad z njim pomen-;uje o najrazličnejših rečeh. Prilika to je pri malci,   ki jo Štefan sam ira. O politiki pa nikdar ne go-orita, ker Štefan Inchiostro je tudi Kimu svojeglavec, kakor je bil v nrikah in nič ne prikriva,   da je *>tilec framazonskega župana Xa-nna. Zaradi teera so tra vatikanski lužbenci že večkrat tožili, tudi pri /i, pa opravili niso ničesar, ker je Štefan Iuehiostro izgovoril proroke v politiki,   ker papež brez trovih specifično beneških kuhar-i zmožnosti skoro ne bi mogel iz-Jti,   no in ker Štefanova politika Vatikanu tudi nič ne škoduje, čeprav vatikanski uslužbenci zaradi nje -Ho nevoljni.
„Chnntecter".
la kar groga, in 6e jih ni vaeh premagal. Najprej je zahteval, da se morajo igralke in igralci držati po —
kokošje in petelinje, ne pokonci, nego naprej nagnjeno, da bo izbočena pod hrbtna partija. Igralke ho bile s
to zahtevo takoj in brez najmanjega ugovora zadovoljne in m i pranje k kokošjim repom jim neki dela posebno veselje. Moški pa so se uprli, češ, da je to proti njih časti. No, naposled jih je Rostand vse prepričal, da drugače ne gre in u dal i so se.
Druga težava je nastala, ker je Rostand zali te val, da mora Cbante-cler, junk igre, imeti velik petelinji kljun. Predstavijalec ]>etelina se je tega velikega kljuna branil na vso moč. Naposled je bil sklenjen kompromis, kakor je že tako v življenju; junak igre bo imel srednje velik kljun.
Neporavnan je pa še prepir s predstavljalko fazanske kokoši. V igri se Chautecler izneveri svojim kokošim in pobegne s fazansko kokošjo. Njiju ljubezensko razmerje ne ostane brez posledice — fazanska kokoš zleze zlato jajce. Toda predstav-ljalka fazanske kokoši se brani. Odločno izjavlja, da pred občinstvom ne zleze jajca za noben denar na svetu. Rekla je, da za kulisami bi ko-kodajsala kolikor avtor hoče, a da bi na odra pričo tisočev ljudi pocenila in od sebe dala zlato jajce ter tam kokodajsala — tega ne, in ne, in ne.
Kadar bo ta anatomično teatra-lični prepir poravnan, kar se bo na vso zadnje že še zgodilo, pride Ro-standova igra na oder. In tedaj bomo izvedeli, če spada imitiranje petelinov, kokoši, čukov in psov tudi med umetnosti in kak utis napravi alegorično - satirična poezija, kadar jo de-klamirajo petelini in kokoši s kljuni in izbočenimi podhrbtnimi partijami.
nekoliko elektramoionev is Sem
se ceno odda.
Vprašanja   na   upravništvo ..Slovenskega Naroda" pod „Prihranitev toka". 4400
Štiri leta je že tega, kar so za-Ha po velikih listih krožiti naznani-. da piše Edmond Rostand, — tisti *rečni francoski pisatelj, ki je z ne-aterimi igrami zaslužil več milijonov frankov, novo delo, ki bo najzna-'•nitejŠi prizor 20. stoletja.
Od tedaj so taka in podobna namilila prihajala vse poprosteje na 'lan in zdaj končno so francoski li*ti ■>>y prenapolnjeni s poročili, resničnimi in izmišljenimi, o tem delu, kaj-■ teku enega meseca naj to znamenito delo zagleda gledališko luč.
Tekom enega meseca torej — če - pride kaj vmes, kajti že pri prvih i>jijah so nastala med pisateljem med igralci    in    igralkami prav na nasprotja glede izvedbe posamičnih vlog.
»Chantecler« je alegorično - sa-1 liska igra, v kateri nastopajo same i -«Ii. Glavno ulogo bosta igrala pe-T"lin (chantecler) in fazanska kokoš, nastopile pa bodo še različne kokoši n vsakovrstne druge ptice ter druge živali. Umetniki, ki bodo nastopili v 'j igri, bodo torej najsrečnejši, če občinstvo reklo, da so krasne mr-ine, umetnice bodo najbolj zadovoljne, če jim bodo ljudje rekli,   da so • iee vseh tie, in Coquelin bo blažen, če bodo ljudje vzklikali: Oh, kak pes! Težave pa je imel Rostand s te-
Ljudevit Bonn nik
pa«k«r   ▼   Rero« ijah (FerUrhi
ta m Horaihem-se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelni« stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llutitro-662 vani oenlkl zastonj.
Najbolje za zoba
Ig. Faschinga vdova Poljaaafcl nasip it 8.
Reichov« hita«
Velik«
štediinih ognjišč.
Izvritno ia mIMbo dal«. Cene zmerne. Popravila se i   i točno izvršujejo, i t
A I
Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
Ljubljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake elektroslgnslna naprave« kot zvonila« telefone, tlekt. ključavnice aa blagelna m navadna vrata, preakneevanfe strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se priporoča za ava|aa|e iako točnih
clekt. naprav za loč in moc.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
Pokličite me. oko je foi električni obrat mitcD. r,no
i
Kajvetia zalega navadnik s aaifiuilil
otroških vozičkov
in navadne do naffineiie
žime.
M. Pakič
▼ LJubljani,
KeiMflia naročnikom s«
pošilja s povzetjem.
mlinsko podjetje
v   večjem   trgu   Da  HfTtltfcf 9
UiSf aklMHMi, esapei. ••■l*pii
in poiaijtoi^ novodobno urejeno, v izbornem toku in z dokazano dobro rentabiliteto ugodna eksistenca se proti kavciji za del j časa da V najem even-tuelno ceno proda«
Interesenti izvolijo ponudbe pod šifro „1910" doposlati na uprav. »Slov. Naroda.« 4479
^mmmmmmMmmmmmmMmmmmmmMmmmmkmki^
Josip Kojina
krojač prve vrste
u v seiHUDnnii iiiGii štev i
nasproti glavne poste
konkurira l naive^iimi tvrdkami
finega kroja in
glede
SEantne t/.vr.-it»c
TvGrniško zaloga m$m\\ aayl. in \\m. spHiialitet maga.
: Imi za
Štedilnaognjišča Jriumph
za gospodinjstva, a ekonomije | itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje prizna-
T^^lil^*^ na. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Naivečja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča xa hotele, gostilna, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog tranko proti doposlani znamki. 2506
Tovarna za Sledilna ogsiiSa Jiianipli--
S. Goldschmidt a sin Kelt 18.  Gorenje avstrijsko.
ene
4-
Svoji k svojim!
P
Fattingerjeva
pasja pogača
iz mesnili vlaken,
najideainejše krmilo za pse vseh pasem.
Na«ančni ceniki in brošure o nadaljnih krmilih za pse, perutnino, fazane, domače zajce, srne in večjo divjačino se dobivajo zastonj od firme
H. POLSTERER,
tvornica za Fattingerjevo patentno pasjo pogačo iz mesnih vlaken in za krmo za perotnino nun. Novo mesto (Wr.-Nenstadt).
Zastopstvo v Ljubljani:
AVGUST PUST,
Fran GroSljev naslednik,
Poljanska cesta.
Te žitne drOŽC, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu   Prodaja jih
v kerist Cirl ■ jKletočovi dražbi
po nizkih cenah samo
Ml Uto
v Ljubljani
v lastni nisi
Kladezna ulica št. 17 in Rečna ulica št. 5.
V korist ~VM
Ciril - Metodovi družbi!
Odlikovana
Prva kranjska
toornlcn klavirjev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5 Gradišče
1
01
O
HO
i
< <
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno  narejene planine,  klavirje) in harmonije tudi ssmoigralns
gotov doitr, mm platila aM
delan od-
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje
Bajvecia
pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodicah po
i/
/2 »
1 kg
kakor tudi v vačjih posodak.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
ia papir za vzorce.
taki
pristai angleški n vozove, u pohištva Ia za po8c
Steklarski klej
(kit) priznano In strokovno prolzknioao na]bol|iL
JKarbolinej R Jnavec (gips)
u poftobarje ia za stavbe.
Čopiči
219
naučen izleUca u zidarje ia a vsako obrt
priporoči
^Bol| Jfanptmann
v pobijani.
Zaktcvajte ceaOcc!
M sprefa« v trgovino z nto*«' ■lat Magmi 4631
Franc Guštin v Metliki.
2781
vinske sode
ia hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 400, 600, 1200, litrov  prođn pO
nizki ceni.
FRAN CASCIO
Ljubljana, Šelenburgova olloa It ft,
izprašani optik
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2. Nai nihče nfi zamudi poizkusiti
Dišeče zdravilno vino je to, prežlahtne slasti, pospešuje tek, jači in krepi. — Premnogo priznanj. Zajamčeno pristno, iz najboljših juznv.irolskih belih vin, popolnoma ustrezajoče novemu vinskemu zakonu. Najvišje odlike. Grand prix in zlata svetinja v Parizu in Florenci. 4550 Naročila je naslavljati na izdelovalca Fansto P&sini v Tridentu (Tirolsko) a!i pa na glavni zaslop za Ljubljano in Kranisko
]«nko Traun v Ljubljani. Zastonj! Vzorci in ceniki!
Tucat 50:100 cm vel.  damastne bri-
salke sec. vzorec, čisto platno      . K Tucat  48 : 10  cm.  vel.  cvihaste bri-
saike, čisto platno......»»
Tucat  54: 120  cm vel. dvojnodama-stne   brisače,   scc.   vzorec, čisto
platno...........
Kos tkanine, 82 cm sir. 23 m dolg, pripraven za životno in posteljno
perilo.........-  * m
Jedilna   garnitura   za   6  oseb, čisto platno, 140 cm vel., servite 60:60 , Tucat   brisalnih   cunj,   čisto platno.
60:70 cm.........■
78 cm široko laneno platno, pristna
platnina l m........>
6 rjuh, platno, 150:200 cm . . . , 6 rjuh, platno, 150:225 cm . . . . , 40 m  brezhibnih  ostankov kanaiasa,
eksforda, cefirja, potisk, cef.    .   . * Razpošiljanje po povzetju. — Neugajajoce seveda vzamem nazaj. 4450
BEBTHOLD H9CHBER0, tkalnica
Kostelec Ćerveny, Krkonoši (Češkoj.
Uninnkup osiukav
8'-4-40
14--
11.50
550
5 50
-•8C 132G 15 —
15 —
cefira, barhenta,
flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
v Podebradah ajff py IV Naročit« takoj«
Priporočilo 862
Vaše blagorodje 1 Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J- V.
Frydek, 14. januarja 1^08.
Svoji k svojim!     JtaroSna tvrdka I
Milko Krnpeš
urar in trgovec
Ijubljana, Jnraiiev trg štev. 3.
Ustanovljeno leU 1852. — CenJ. občinstvu  priporočam svo|o bogato zalogo 1954
attnitrth in žepnih ur, ntaanov, prstanov in vertilo.
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leta, namenil sem se prodajati aoaro blago po izredno niski ceni.
popravila tobo ia ceno!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto. Oaftn bnpiHn m #U*n prtdt,
54
1031
izdelovatelj kilnJh patov.
Vsa Irirttr-gična dela. Zunanja na* ročila točno c«.m »tati«
UistezediiilOBOPMnj?
Da svoje izborne, najnovejše iz zlate trdolitine izdelane m valce z močnim glasom pov-Š^^^^^Lm sod uvedeni, sem se odloČil sTisniT*^   raspodariti 2500
lonogralov. "•■nssn^ Zahtevajte proti vpošiljatvi 10 v (v pisemskih znamkah^ prospekt in lahko dobite prekrasen fonograf zastonj in carine prosto. 4437 Razpošiljanje govorilnih strojev „LowinM, Dnnafa ¥1., Oumpendorfestraste 111-15.
i
i
Stampilije
vseh vrst za orado, društva, trgovce itd. •
Anton te 1
graver la lidelovatelf • kavčukovih stampllij j
Ljubljana, Sv. Petrac. 6. 1
Ceniki Iranko.
.1
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki naknpni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K ; boljšega. 2 40 K; prima polbelega  2 80 K; belega 4 K; belega puhastega  510 K; kg   veletioega sne-žnebelega, puije nega, 6 40 K 8 K; kg puha, si/ega 6 K, 7 K, belega, rinega 10 K; najfinejši prni puh 12 K. Nanuila od 5 k£ naprej franka.
Zjotouljene postelje i^r*;?
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm d!g, 58 cm sir , polnjen z novim, sirim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh J 4 K; posamezne pernice »0 K, lž K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3 50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovmki gratis in franko.
S. Benlsch. DeJen'ce il 767. Sum&ui
ee
e
u
Jfaboljsi kosmetikši preDmcH
za oiepšanje polti in telesa so:
da
1387
milo po 80 h, s cream po s 1 K.
za gojitev zob in ust:
d_ :: tfenthol s O ustna voda po
sobni prašek po 60 h;
ca ohranitev in rast las: Jg m lasna voda no Ha        1 K;
lasna poatada po 1 L
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
m. Mr. Josip Clžmti
v Ljubljani.
Kapajte canpco te doznače Izdelke I
Srn
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
eoOttomeLn"?
VI899-5
abite aa streho vaših hiš
ETERNIT• TOVARNA LJUDEVITA MATSCMEK LINZ V0CKLABRUCK DUHAJ BUDIMPEŠTA NVERGES-UJFALU
Glavno zastopstvo za južne dežele i
V. JANACH in DRUG, Trst.
Vprašanja na Teodorja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Za praznike
si preskrbite
dobro Vino
V Ljubljani pri zadrugi
Agro-Merkur.
MOKA
izvrstne kakOVOSti se dobi po ugodnih cenah
pri zadrugi
Agro - Merkur
v Ljubljani.
Umetno gnojilo
si nabavite  Še  pred  novim  letom,   ker se z novim letom zviša voznina,
pri zadrugi
Agro - Merkur
v Ljubljani.
Gostilničarji
dobe dobra, pristna bizeljska, dolenjska, istrska, goriška in vipavska
IST vina
po nizkih cenah pri zadrugi
Agro - Merkur
v Ljubljani.
Ivan Kacin. ■*&
Izdelovalnica
harmonijev
ameriškega sistema po neverjetne
nizkih cenah.  Ceniki  gratis in franko.
Istotam se proda nov salonski harmonij s 13 reg. in vocalicn
Organ z 11 reg. izdelan po naj nov-
ameriški iznajdbi.
iravni
še izboljšana
ustna vod
„Totltol"
povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nenadomest ljivo sredstvo zoper ZObobol, ker tinkturo, brez primesi vode, nasičen; bata v bolni zob vložena, takoj omii bolečine.
9,Tacitola"
nebi smela pogrešati nobena hiša
Podrobnejša navodila poda popis, ki je vsak! steklenici pridejan.
Cena steklenici je K 1-60.
Dob- se v lekarnah: Bohinc, Maver Picooli,   Trnk6tzy,   pri drozistu
Kancn in v vseh večjih prodajalnah
Naročila od 4 steklenic dalje se rešuj« poštnine prosto. 431
O o o o
Dragotin Puc
: tapetniški in preprogarski: =  mojster =
v tvrdki Puc & Kom?.
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih cenah.
LJubljana
jKlarije Cerezije cesta 11.
3
Za božično darilo, koncert v hiši!
Brez učenja zna vsakdo zajamčeno po 5 minutah igrati na tS klavir najtežje umetniške komade, kakor overture, opere, valčke, koračnice, pesmi itd, ter je mogoče ta klavir postaviti v vsak prostor brez obratnih stroškov.
P. n. duhovnikom, učiteljem, uradnikom, predvsem takim, ki so na deželi ter od umetniških izvajanj in predstav izključeni, je naj topleje priporočati, kajti godba povzroča veselje, olajša življenje, krepča um in nudi izvrstno zabavo.
Na zahtevo cenike zastonj, tudi si lahko vsako osebno ogleda vse pri
4-157
^imnnil KmpfPT7      LJubljana, Kolodvorska ulica šL 20. dllllUIIU IVIUCICU, Mantija S0Mnfo nfenitii. riektr. Unirjn. orthstriOTO! iti
4189
Herbabnvjevjpodfosforokisli
Pristaš
apneno železnati sirup
Že 40 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti.
rt'
feS. * A ts*
h 7 rr
Prei pone/edbemi te svari.
Herbabnvjeva
aromatiška esenca
Že 10 let uvedeno in vrlo preizkušeno bolečine tolažeče sredstvo zi vdrgnenjc. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine.
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdelovanj in DVm Hellmanna lekarnica „Zur Barmhercigkeit" 01 linah IH/1. MMM 73—75.
glavno razpečevaliSče:
(NERIAIIT.JEV nselednlk).
Zaloge pri gg. lekarnarjih v LJubljani in Nošam
■
733367
A2C
dr. Jos. Globevnik ^
■ainania, ia fe .tr.ril
v lastni hiši v Novem mosta
svojo
meml
izboljša juhe.omake, zelenjavo i.t.d,
0>CO-buljon
tekoča,takoj pitna.
tVzdo 2 čajne žličice na eno skodelica vroče vode.
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem   za upognjeno pohištvo in deščice (parket)
različne vrste od priprostega do najfinejšega izdelka, naslonjače, gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize vsake velikosti, vrtne stole, stole za glasovir itd.
Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah).
Na zahtevo pošljem svoj ilustrovani cenik zastonj in franko.
Ivan Bahovec,
tovarnar na Duplici p. Kamnik.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
£jub!jana, jrlestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
in trakov z napili.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence!
3van ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
idr*ft^_m\lnm m
■sa^sll
Šivalni stroji
za rodbino In obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiSi.
Pisalni stroji „ADLER".
iMwafca nllea itev. 4. \
Velika zaloga obuval |
i
I
2 Vstkriaa svetili m izvršujejo točno in *
«§ se nizki cesi. Vse nerc te »nraajnjejo in $
2 zamaniHjejo. — Pri insaajih naročilih naj *
9 te blagovoli vzorce poslati.      40 Z,
sW»ooooo«*v^»o«oo«««ya7rw«a
i Fr. P. Zajec I §
»ptlki urar in trgovec z £7 zlatnino in srebrn ino.
Stari trg 26.       j ^
Popravila ae lavrialefo točno ia ceno.
t/n
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo  bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno VzalopJ, kakor tudi vse druge v Sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
Br. Hlauko
Prešernova ulica it. 5.
Atelje za ortopedičae aparate in bandaže.
O
J2 "55
o
u.
O*
"3
C*
u
cd
> 73
03
&3 3
n> nT
—t
■M.
C/5
Izdelovatelj kirurgičnih medicinskih inštrumentov in vseh potrebščin za bolnike.
jm\. Krejci
£jnbljana, Voljova al. it. 5.
priporoča svojo bogato zalego
na]mo4ern.i«ih, najfinejših
kožuhovin,
klobukov in čepic
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča napravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne koto divjačino in jih najbolje plačuje.
Jlago ceno in solita
i
e m
Ulavna posojiimcai
nglstrevaa« zalrnga s neemeleno unu
piana u Kajnom trgi fin. 15, Salom hSa i Ljunljanl
aprojema in izplačuje hranilno vloge,
ll 0! 4 14 0
od dne viole do doe vzdiga
brez odbitka rontnega davka. 2 ure od 8.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne.
kajlžke u sprejemajo kot gotovina, de da bi se o&restovaoje pretrgale.
Ustanovljeno leta 1842.
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata EBERL
Ljubljana
črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
343
Prodajalnica s 151
Miklošičeva ulica št. 6. n
nasproti hotela „Union".
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
a
rt&r   Ustanovljeno leta 1842.
in najcen
a poi u Ameriko
17
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljaiiljace čez mmm v lfew-Yoik
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih ftnlaad, KroonZand, Vadsriasd, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Ant\verpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jubljane vsak crek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica «wej štev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno  ,,pr£  Starem Tlšlerju'1«
XX XX XX XX
Najnižja cene.
m
C
o
s
M i. J. Hi
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. v«
xxxxxx xxxxxx
XX XX XX XX
S50
XX XX XX XX
XXXXXX:
xxxxxx<
za spalne In Jedilne sobe, salone £n gosposke sobe. Preproge, zastorji, modreci na vzmeti, iimnatl modreci, otroški vozički Itd.
na s o
«8.
9 »
So »a
Najsolidnejše blago.
XX XX XX
___JXX
xxxxxx xxxxxx
|ana*sasaspa??^-^ ■ Proč I
gladilnim papirjem (šmirgljem)!!
TRAUBIN
obi. var.
NainoYejSe brzocistilno sredstvo za vse vrste jeklenega in žel. blaga namesto gladiinega papirja.
Traubin osnaži v malo minntak vse kuhinjske okvire, i» kar se je z gladilnim papirjem (šmirgljem) rabilo cele uro.
Traubin je neutrpljiv: Za Jedilno opravo,
„ jeklene obročke in okvire pn kuhinjskih ognjiščih, . vee vrste orožja«
„ ne strojne sestavine, vobie za vse predmete, ki se sicer snažijo z gladilnim papirjem (šmirgljem). Vsi predmeti so kakor novi « ne razpraskani.
lahievajte, ali ako ni v zalogi, naročite   pri   svojem trgovcu
Prednosti : Ob največji cenenosti In čistosti osnaženih predmetov najhitrejšo in aajsnažnejie ravnanje.
Škatljica za 12 vinarjev traja trikrat tako dolgo kakor pola gladiinega papirja.
Traubin je važen:
Za vsako gospodinjstvo; „ hotele, gostilne In kavarne; „ mesarske in prekajevalske prodajalnlce;
„ vojaštvo, ker tudi vse vrste orožja svetlo osnažL
Traubin, vse drugo pa odločno zavrnite. — Dobiva se v škatljicah i 12 h, 24 h in a 1 kg K1 20.
OlaVDa zalogi: Friderik Traub. Dunaj XVIII., (ealzgasu 27.
Dobiva ali naroča se pri di^erilskib, ipaceHJnkih, barvata, ielialaihlh Ia
trgoviaah s atllom ta meaaaiai bUgom. 4111
Vaaka goapodinfa naj pazi
i vodilo I
6433
0635
52
Prodllskarija
;. spetialna ipim fini M *ef;.
TONI JAGER
v Ljubljani, židovska alica 5.
ta
tata iSM
Julija Stor
Prešernovih  ulicah  štev. 5.
Mnli zaloga       damski!) in itroikib iv za lam-tenis is pristaib
OoMii oonluii čevljev.
Elegantna ta jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
8271
H mu sil m
je v slovenski
Stanje hranilnih vlog :
nad 36 milijonov E.
Rezervni zaklad :
nad l milijon kron.
1' * ^^^^^SSC^RBSs^BSS
Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hra-nilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter  župnišča  cerkveni denar.
_____^mii.  i m   ■ ii    ■    mu ur ----1--"~--------4MaMHaaanM«MMBM
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in cd 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 414 0 o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentne davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in  ga vlagateljem  ne zaračuna.
Denarne vlege se sprejemajo tuđi no pošti in polom i ki postne MMn
Spreiesia'o se tudi vložns knjižico dragic denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 4%% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 8 0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih.   Dolžnik pa more svoj dolg tudi
poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje,
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične
domače hranilnike
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo.  Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov vpeljala je ta slovenska hranilnica tudi
Kreditno društvo.
Hranilnica se nahaja v lastni palači
i mm m 11
C. kr. pnv. tovarna za cement
Trboveljska preaogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega dru«ya inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkrllju|oćl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2944
raznih uradov in naj slo vi tej ših  tvrdk so  na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Varstvena znamka: Sidro.
Liniznent. Capsici comp.
nadomestilo za
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
M-
Paln-Ezpeller s sidrom
priznano lsborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehiaienju itd. a
po 80 h, K 1 40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah.   Pri nakupu tega splošno ■* priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škailji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek.
E
Dr. liditHjtva lekarna pri zlatem leva v Pragi. Eiiftina i. 5 nova. ■
HE
asi
■ i
I
. Catkž
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve raanuf. trgovine
priporoča
klo
mm, razen moško perilu, Kravate, ovratnike iti iti
Blago imam solidno« cene zmerne. Postrežem točno.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
jjj Izvolite pisati po vzorce! °^MI
g Božična prodaja niz£ceni g
u Modno blago. — Sukna. — Barhenti. — Flanele. — Bavličkova u u tkanina. — Namizne in kavne garniture. — Brisače. — Žep. robci. j£
X Opreme za neveste. X
X._---=-=     _    ~ X
II. 1. Eftlftt io tat, MtaiT, telo.
X
X________________
■K 1 kos Havličkove tkanine „Libuša" 23 m IG K.  Zavitek 10 m
J2 ostankov letnih in zimskih okusno odbranih J£ za 13 kron.
j^j Soiićna tkanina 1 kos 15 m 10 K 50 h.
SC       Držite se najbcljSčga.    Vzorci franko.
X Fr:nko po povzc*Ia.       Sam pri nas so prsvi.
■KS
XXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXX
jčr*"tJ       rfi^ji i2*^l
km iS ^>«f CVJ
E&a    E59 Ha
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
3^C 3^C
□»□lDlDlDiaiD
si
f r>Vt!^k^r^"<J: pravih
M O
LMikuš
|*tovama
1 Ljubljana,
m dežnikov
Mestni trg.
□iDlDlDinioiniD
puškar
priporoča svojo veliko zalO^O raznovrstnih
13
pnšS5 in sam@l$resov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimm smodnik. —■ Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. *^S{g Popravila in narocbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
najcenejša io najini vožoja v Aoienko s parniKi „Severooemšhega Lloyda"
iz
3267
Bremna NewYork
m cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM", „KBOUPBINZ IHLHEUi11, „KAISER VILHELIVI d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. *0
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ^9 parobrodnega društva kakor tudi listke za vse pro^e ameriških železnic dobite fet]
v LinMlanl edino le pri ^
.35 =
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".
Odhod Is Ljubljane le vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno In brezplačno. — Postrežba poštena, reelna In solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksiko, Kalifornijo Arizona, Utah, Wtoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez SalTesten. Odhod na tej progi iz Bremna
enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor Brazilijo, Kubo, Bueoos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
25
61
7451
C0$C
636/09.
Oglas natečaja.
4730
Razpisuje se natečaj sa moste
irovnlha okralne bolnifte blafialne
VolOSki za področje K&stav s sedežem v isti občini.
Plača je ustanovlena na K 1800 letnih plačljivih posticipatno v me-
ih obrokih.
Zahteva se zoanje hrvaškega, oziroma slovenskega jezika v govoru in avi. — Prošnje s potrebnimi prilogami se morajo poslati podpisani upravi
najkasneje do 15. Januarja 1910.
m upravo okrajne bolnišlie blagajne v Uoloskl
dr. Matko
L r.
predsednik.
r=HsH
Odvetnik
naznanjal da je s 18. decembrom * v. t. 1. prevzel dr. Benkovičevo
i^Rr—~ -tnar=^p=ii5ir= ][5]
i, i,"1
lit
AVllISt tepli I Stoj prijatelj!!!
---- v ll.aM«!       40 I Prodno aiknoii sli ispoaodii
.\ KflBttti rta & H (i Trotu) ,\
izdeluje, popravlja ii ■rodija vsakovrstae
sode
Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
= najnovejše fasone po najnižji ceni. BB1
Prodno aiknpii sli ispoaodii
klavir, planino ai. hormonu
potrudi se še k rodoljubu, edini asrodal tvrdkl
fflm Breznikg»»*Š&
Kot strokovnjak, učitelj Glasbene Matice in zapriseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča, jamčim za
trpeinost in blagoglasnost strokovno preizkušen h m- _ ^or. lam~tvn
stnimentov Iz različnih prvovrstnih tvornic. Prodaja na obroke tudi brez zadatja. Jamstvo
10 let. Nalnl*l» iijwwhn. 23U
Ravnokar izšle nove
lilii slovenske ploščo!
Cena 4-    krone in po 2 K 50 vin.
2832 Velika zaloga
rainoionov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike
gramofonov in raznih plošč.
Fr. F. Zajec
urar in optik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
Najcenejše
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
fino izdelane suknje, kratki in dolgi botuni, moderne obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka,
posamezne hlače, Ust fini deški plašči, krasni kostumi za dečke
v velikanski izbiri.
Stalne, na vsakem predmetu označene cene.
Velikanska zaloga blaga za naročila po meri.
Podružnica:
i
Slovenska tvrdka obuval
Združenih čevljarjev v Ljubljani
Wolfove ulice štev. 14
priporoča slav. občinstvu svojo veliko z&logo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave rusko Cfalo&e in dokolonico (gamašne) in vse k stroki spadajoče potrebščine. Naročila po mori in popravila se okusno, točno in solidno
izvršujejo v lastni delavnici. j 525
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
I
gaf   Zelo važno !
Zalo&a moke
Vinko
Peter
rani Jarše
v Mm: EiESla cesta 2. v M: lmim ulita 231.
Naročila  se sprejemajo  v  obeh skladiščih in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32. — Telefon št. 165.
Karel Meglic
lastnik tvrdke Lavrenčič & Domicelj. Žitna trgovina.
ioni
Biki
»te
\jec£sn<\<fj/ii*€y/Kjfovczii na/:jm? obrnit? tfjOmStfimm ^/thfo Avarske* iiJic&ŽC?.
Zelo važno!    Poslano«   Zelo važno!
Ker bodo v najkrajšem času
reklamni koledarji za leto 1910
popolnoma razprodani, opozarjam vse cenj. trgovce in obrtnike v mestu in na deželi, da, kdor misli še kaj naročiti, naj to takoj stori, ker mi drugače ne bo mogoče postreči. Cene koledarjem so od
15 vin« naprej z blokom in tiskom vred. Tisak brezplačen I    Vzorci na razpolago!
Priporočam se za cenjena naročila
Fr. Iglic. Ljubljana
trgovina s papirjem in galanterijo Mestni trg št. 11.
Edina lajitarejla in Ma lazpaJiljalnita reklamnih koledaijev na Kranjsku.
Zelo važno !
Najlepša in največja zaloga papirnatega in galanterijskega blaga
najbolj pripravnega za
par- POZOR!
prodajam radi velikanske zaloge po zelo nizkih cenah. Da si blago lahko vsak ogleda sem napravil krasno
božično in novoletno razstavo.
Priporočam tudi 5674
veliko zalogo nakita za božično drevo.
S spoštovanjem
FR. IGLIC v Ljubljani
trgovina s papirjem in galanterijo.
puikar
v Ljišljiil tankvoivt bUcs tt. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
lovskih potrebščin, vseh del koles (biciklov) kakor tudi
■metalni ogenf
po najnižjih cenah.
Popravila pušk, samokresov, bioiklov točno in solidna
Csmmb aaij ti pnisa vos.
Priporočam so za Izdelovanje kožuhov vseb vrst, kakor tndl damskih jop. knlerjev, mufov.
V zalogi Imam vodno veliko Izbiro vseh vrst kozn-hevlne. Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajočlh predmetov. bdeln|em vse po najnižjih cenah.
J. VANEK, Ljubljana
Sv. Petra Mita Mev. 2L 39»
31
3909
^519
3711
Modni salon
M- Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi
▼ AsMKlko te Tmnilit
365
Fotografski umetni zavod
Palača Jr{es1ne hranilnice.
Prešernova ulica
ta saaoeMva vezala
Cunard Line.
04ho* Iz toamasoga »rtetaalsoa Trsta i
Panonnia,  1. marca 1909. Pannonia, 11. januarja ■ w!0. Saxonia, 23. februarja 1910.
Is Uvorpeola: 1515
Lu&ttania (največji in najlepši parni k sveta; ! 8. januarja,   26. februarja, 9.   marca, 19. aprila 1910
Mauretania dne 29 januarja,  19. februarja, 12.  marca  1910,   % aprila 1910.
Pojasnila in vozne karte pri AL i-c «1        4» «11 ■ Is
v L|obl|s»it SlomSkove  uuce star, 25f
poleg cerkve Srca Jezusovega.
AVGUST BERTHOLD
i Utišan. Sitt dim 11. li
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
O  (22) O
Vsa dela se izvršujejo točno in v največji množini.
Le enkrat
izvolite si ogledati veliko izbiro v največji
narodni konfekciji
fjubljana.
Stari trg št. 28.
Posebno kratu«
Ljubljana.
~€ BLUZE #~
domače bal e, krilc predpasnike, rfrccfe oklekc« In krstne fpwe. Na Daljie perilo In vse o.dne predmete za gospode in gospe
Po posti natanko po naročilo.      Cene radi majhne režije najnižje.
zpošlljam kolesa
iN!
Eustrov
za štiri tedne na poskušajo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli kole« čudovito poceni in dobri, oni cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
tvornica koles, Opočno it 80, ob dri teleznlclČeftko. 422
Za parno opekarno
na deželi se išče ključavničarstva in montiranja zmožen
strojnik
srednje starosti, ki bi se eventualno izučil voziti s tovornim avtomobilom. Nastop službe 1. marca 1910. Prednost imajo oni, ki so že poslovali v opekarni.
Ponudbe s pojasnili dosedanjih filužb in z izpričevali na uoravništvo »Slov.  Naroda«  pod „StTOjnik" dO
1. Januarja 1910. 4509
Ijubljana, prešernova ulica 9
priporoča svojo velikanska zalege
P s £ 3 % f v
*«« ;<|
ospoSe, dečke in otroke.
Ceniki zastonj in franko.
K. 0. Uof lil lil
JCjabijana, Sodna ulica 4, li. nadstr
Podućuje klavir na domu in sta novanjih. Osebno se dogovarja 11. dc 12. ure predpoldne in od 5. do 6. mM zvečer. 4541 h«
vaj lo
li*
ne] Do
jK>
<-i.i I a, "j
tel
pr< rel do r'll ka
ko s©dij©
vse gospodinje o
v •
II
n
Naravaosi slastzsa je!
Pri dodatek k  zrnati  kavi,  vsake po Slasten okus.  Velik prihranek.  5 kg stane 4 K. Po povzetju pošilja franko na vsako avstro-ogrsko pošto
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII, 3, LerchenSelderstrasse
Štev. 67. 3847
Wo
ko zd
Ikril o va
P* sU
t V
ni
m in
sf v-te N m
Tl< V! Ž€
r? m
&
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Rezervni zaklad: 65,000.000 kron.
3Po djrcLŽaaicsL c^3sx. pri^r.
Avstrijskega kreditn
1
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na obrestovan|e v tekočem račnnn, na gtro-račnn in proti kranHalm knjižicam;
izdaja obrestujoče se blagajniške liste;
dovoljuje posolila na tekoči račun, dalje stavba« posolila, blpotečna pošalila, carinska posolila, davčna Jamstvena posolila Ust
eskomptira menice in devize in preakrbafe n|ik lekaso,
isdaja nakazila, kreditni pisma in priporočilna pisana na vsa tosemska in
inozemska tr$iača,
kopaje in prodala to- in inozemske rente, zastavna pisma, delnioo in;
in daje vestna navodila na nalaganje kapitala.
priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, slnibeae kavcije in vadijo
za udeležbo pri dražbah, sprejema v abrambo vrednostna papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost,
oddaja proti ognja in vloma sigurne samosbrambe (SafeDeposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebsjooe efekte proti iztrobni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje knpone, izžrebane papirje in valnto pri svoji blagajni,
daje prodajmo na blago, na vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, 589 8
priskrbi za svoja naročnike trgovska informacije v tu- in InOZOsnatvu itd. itd.
m
Central« n« Dunaju.
Podružnico'. v3oican, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari. Ljubljana, Lvov, Mor. C strava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplica na češkem, Trst, Opava, Warnadorf.
Izdajatelj in odgovorni urednik Rabio Pustoslemšek,
Lastnina in
»Narodne tiskarne«.
84
h
V
11
o 11 n k n
F
r
j z
i t
t
.1
C C