Glas zaveznikov
ut«h.št.202 Informacijski cIneonik A. L S.	Cen“3,,re
Preokret pred
Varnostnim svetom
Kompromisni predlog ©^liptovskega delegata
Glavna skupščina o beguncih
Rešitev vprašanja sindikalne zveze
V LONDON, 13. februarja. — Na včerajšnjem zasedanju vzh „°.Stnega 8Veta’ Li je nadaljeval razpravo o Indoneziji, je ni hit ° POKOrnost dejstvo, da britanski zunanji minister Bevin »k«W80*n- nJeK°vem mestu je sedel stalni zastopnik Ve-Bntanije v Varnostnem svetu sir Alexander Cadogan. je Prvi je govorjl mehiški odposlanec dr. Resen zwe Ig Dlaz, ki »e in ZaV2e.* 26 ustanovitev komisije, ki naj bi v Indoneziji preučila položaj moI>°r0^a Varnostnemu svetu. Odposlanec Je pripomnil, da svet ne zaupanja v Varnostni svet, oe ta ne bo poizkušal z vsemi bi m ° '^Vilnl *-'edstvl dosodi uravnovešene rešitve. Dlaz je dejal, da „°v k a Wtl komisija sestavljena iz poftolnoma nepristranskih ola-’	"1 morali delovati brez kakršnega koli vpliva,
da n!-?60111 Predlogu, ki
SOVJETI IZ PERZIJE?
Teheran, 13. februarja Včerajinje poročilo agencije «Reuter» javlja, da sovjetske sile v Mianoabu (približno 00 km južno od Tabrisa v Aser-bejdžanu) prodajajo svoja skladišča in se pripravljajo na izpraznitev. To poročilo, ki vsebuje prve znake odhoda sovjetskih čet iz Perzije, je posneto po članku v časopisu •Journal de Teheran*.
VATIKAN ZANIKUJE
Vatikan, 13. februarja V Vatikanu so uradno zanikali, da bi bil papež Pij XII. v teku vojne stavil mirovni predlog.
Enako so zanikali, da bi papež v začrtku 1940 zaveznikom predložil poročila o nemških krogih.
Razlogri zastoja v Bolgariji
Byrnes pojasnjuj©
WASHINGTON, 1". februarja. — Ameriški zunanji minister Byrnea Je na tiskovni konferenci izjavil, da delo sovjetsko-ameriške komisije, ki pripravlja ustanovitev začasne vlade na Koreji, napreduje. Dosegli so sporazum v vprašanjih transporta in medsebojnih zvez, niso pa še dosegli sporazuma o izmenjavi blaga. Sovjetsko zasedbeno področje je industrijskega značaja, severnoameriško pa kmetijskega. Byrnes je dejal: '»Upamo, da bo začasna vlada lahko pričela delovati meseca marca in da bemo lahko dosegli naš namen, to je združitev obeh področij in izmenjavo blaga med njima*.
Bymes Ji nadalje Izjavil, da ni dobil nikakega odgovora na ameriško noto o političnih zločinih
na	----... se zdi,
Jetn °S av*^a Mehiko. Poljsko In ver. vi .0 *u<h Kitajsko na stran So-Pr Jj Zveze’ bi verjetno sledilo “ Varnostnim svetom glasova-’
bkraH*1 vzdrževalci ustannskega Predl°B» V pugicuu le tve komisije. Zaradi tega mims,govoril francoski zunanji naj bl J’ Bldault, ki Je predlagal, upoatev v1	umcstni predlog
nostneg ' h16'5'0* predsednika Varje uprl n *Vcta Makina. Bidault se done^H,, . dlogu- da bi poslali v In-daUšalo t °misil°' ker bi to le po-Bidault jg 0(00 stanje na Javi. vina in
z ozirom na izjave Bene ^anUilskega izjavil, da se re reči, da bi bil zaradi nav-ocnosti britanskih čet v Indoneziji vam'8™0"11 mir in mednarodna P° nJegovem so težkoče v in :nJ?m ind°nezij8kem položaju bošal ihli^’eT®kc>'lndon<?ziJ skih od-Je' da Je tre. s. ozirati na izjave
Nizozemske KlefVensa Predstavnika "til Svet
“reditev
"til Svet, da so v teku pogJjanT^'
po začetku seje pri-med Vi-
ja za
spora. Po francoskem “»tlenju je to pravi način rešitve, taticoski zunanji minister Je de-v ’ da ®e sicer ne upira komisiji, ve a,r to ne bi Pomenilo pospešit-
"Prei itVe’ fe bl Se tak5en Postopek bu i, kot osnovno pravilo, če bi mir res v nevarnosti.
Med Višinskega *n Stettiniusa
JeSmedWet minut *__________
šel BevlnBvaUltovim !?ovorom ^inskeva L kl K Je vsedel mei
Za Bldauu ettlnlusa' eilsk.1 odpo., m sta govorila bra-
J« izrekel pron® Pretta3 Val' kl se ^Poslanec ZvL komisiJi ln P°Uski kl J® govoril v Modzelewski’ Brazilski ,, P 08 predloga-
brltanske	Je lzJavil’ da
fcostl za mi ne J*01** eni j o nevar-taupanin r n da Je treba imeti b° dobrn 7 nlzozemsko vlado, da *kl delet,.,?:?elJala Pogajanja. PolJ-^očlia u 6 zahteval komisijo ln *:ih8W ki ne bi bila samo nizo-»azval, k i.rvora" Presenečenje je Pan?en ? Je dejal, da «ne sme biti debato k°misiJe. da bi spravila v marve<x ?avzo,'nost britanskih čet, tičal DrobiJažn° vPra'anJe 18 Poli‘ ^tizozemBi,
^'effeng je 1 zunanji minister Van nJegove vlad priliki Izjavil, da kaJ baj hi °e vidl razloga, za-bl im-'! J>,°s,al1 komisijo, da pa " t;m p lw»»r proti, ako bl bili u 'ka R.u0fr°m 8P°razurani o tudi
bl' da bi h,,anl;,a ln Ukrajina. Želel prl \ “Ha komisija le kor
2načaj^
Seja^°V*,to presenečenje
*a ie dva^detnega sveta je traja. vtl Predlo^1 tn predsednik je sta-ukraJtnake^ naJ bi glasovali o ^dbjem tr« Medlogu, ko je v t°v»kl odp, ",°tku predložil eglp-®ePričaitova an6c Mahmud Riaz pfe(jj n ln zapleten predlog.
J*iavo, da h^re^v^eva uradno , nPornkjn tanskih čet ne bosemu n .* proti indonezij-!n daje tbna>nemu gibanju
k
»o Poe« i a< aUnje ukrepe, T* in inianja ttiod Nizc-dP"ezl!cl propadla.
kl n’„?a ta plomntskl dopisnik , i’ta Pasti ,Pr:d'°g kompromis, . kar se » lm«n ločil
-c «. »1,4
POSOJILO ZSSR
Washington, 13. februarja Neki dopisnik ameriškega zunanjega ministrstva poroča, da Sovjetska zveza že leto dni ni uradno povprašala ati pa se pogajala za amerlčko posojilo. Izjavo je dopisnik dal zaradi neresnične vesti, da so Sovjetski zvezi odklonili prošnjo za 6 milijard dolarjev posojila, medtem ko je bita v govoru odobritev ene milijarde dolarjev. |
Cena 3 lire
STALIN SOGLASNO
Mo8kva,v13. februarja Sovjetska revija «Rdeča zvezda* javlja, da poroča vo-livna komisija kolegija «Sta-lin* v Moskvi, da je bil Stalin izvoljen soglasno.
Moskovska radijska postaja je javila, da je pri nedeljskih volitvah glasovalo 99.50% volivcev. Od celotnega števila 99.550.225 prebivalcev jih je volilo 99.070.353.
TRST, sreda 13. februarja 1946
UREDNIŠTVO i Via S. Penico 1> • Telefon it 93834 In »4443
OGLASI: Cena za milimeter vlš ne (širina ena kolona): trgovski L. 10.30, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 64, objave L. 13.30, finančni in pravni oglati L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejem« izključno: S. P. L, Societi per la Pubbllcltš ln Italla, Trst vla Silvio Pelllco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Poljskem.
Ker Je neki novinar trdil, da je Bevin v Londonu Izjavil, da so o mandžurskem vprašanju razpravljali skupno s perzijskim, je Byrnes odgovoril, da je on govoril o mand-žurskem vprašanju v zvezi s položajem severne Kitajske, ne pa v zvezi s perzijskim vprašanjem*.
«Na moskovskih razgovorih s Stalinom ln Molotovom — Je dodal Bym»s — so obširno govorili o navzočnosti sovjetskih čet v Mandžuriji. Ob koncu razgovorov so v popolnem sporazumu dosegli Izjavo,
^kočlh pog^h^
** vprašanja notranjega
za P2a Pa*ti ....
, ar 86 j« vez, Vanje komlsIJc' d* hi' Predsečnip Pa Sveta ^ od' ^ bl dobil uk‘k Sveta jj dejal,
SVa80V' v> P-d1^ 8-l^lz^ llh dobil lBanJ<3m P°loiaJu
®gl«!en,ske. if,4Pat’ Odposlanci l'JPta' *>anc,v,taj8k*. M-hlke, Bh* n ^druj-niJ Brazl,a, Avatra-S^Uo že “ drtav 8° Veliko
Vztrmir na STL«*** da
■	' ^družen* ’ pt' Franclje,
^fika*.r;r ,B Nlzo.
“■ Jzjavl'a Proti komlaiji.
TOM CONNALLY
«...noč«mo stiskati roke vsem...*
Menijo, da Višinski ugodno gleda na egiptovski predlog. Njegov predlog za preložitev seje na današnji dan tolmačijo kot željo, da bl dobil za ta predlog z eventualnimi spremembami pristanek iz Moskve.
Za danes zvečer, ko bodo razpravljali o egiptovskem predlogu, pričakujejo novih besednih dvobojev, enako pa tudi popravkov predloga, ker sta Velika Britanija in Nizozemska Izjavili, da ne moreta sprejeti omejitev v pogledu zaposlitev britanskih čet na Javi. Pričakujejo, da bo govoril tudi Bevin, ki je 'ze dva dol molčal.
Skupščina
Glavna skupščina je te dni sprejela panamski predlog, na podlagi katerega so Španijo izločili iz organizacije Združenih narodov.1 Predlog je podprl tudi britanski odposlanec Noel Baker. Za predlog je glasovalo 46 odposlancev.
Glavna skupččina organizacije Združenih narodov je pričela včeraj zvečer razpravljati o vprašanju beguncev. Ob pričetku zasedanja je stavil sovjetski zastopnik tri pridloge. Prvi predlog zahteva, da se ne sme dovoliti politične propagande v taboriščih za begunoe. V potrditev svojega predloga je sovjetski zastopnik Izjavil, da so po poročilih britanskega tiska oddelki ameriške tretje armade na-
AmeriSka vojaika policija je vdrla v dve bavarski begunski taborišči, da bi zatrla gibanja proti sed’nji jugoslovanski in Poljski vladi. Častniki ameriške vojske so izjavili, da so mnogi begunci sodelovali pri gibanju «kraljevske jugoslovanske voj-ske», ki j0 je organiziral polkovnik Popovič.
Pred nekaj dnevi so Američani jamčili, da so odslovili 700 Jugoslovanov, ki so bili kot stra-ie zaposleni v taboriščih za nemSke vojne ujetnike.
pravili preiskavo v n:kem taborišču za begunce, kjer so skušali pridobiti zaslombo za jugoslovansko monarhistično vojsko in za delovanje proti sedanji poljski vladi.
Drugi sovjetski predlog zahteva, da morajo t-iti straže v taboris*čih Iste narodnosti kot interniranci, k;r Je po mnenju sovjetskega zastopnika nedopustno, da bl bili, čeprav v izjemnih primerih med taboriščnimi nadzorstvenimi oblastmi nemški častniki.
Tretji sovjetski pr"dlog zahteva, da v taborišča n« smejo sprej:matl izdajalcev In kolaboracionistov.
Killer in Jngoslai/ija
Aprilski napad del preračunanega načria
Niimberg, 13. februarja
Na pomečeljskl razpravi v Niim bergu jc Iznesla sovjistska obtožba nekatere podrobnosti odnoaajev Nemčije do Jugoslavije. Hitler, kl ga je silno jezila delavnost partizanov, je septembra 1943 ukazal tedanjemu srbskemu ministrskemu predsedniku Nediču, da mora ukaz o streljanju talcev spremeniti. Za vsakega nemškega vojaka morajo odslej postreliti po tieoČ talcev, ne pa srama po sto.
Med listinami, ki jih je na razpravi predložila sovjetska obtožba, ;e bil tudi zasliševalnt zapisnik, ki sc ga sestavili z Nedičem, kl je po nedavnih poročilih 4. februarja tega leta izvršil samomor.
Po zapisniku je Nedič izjavi!, da Je ob priliki, ko so razgovarjall o vprašanju talcev, Hitler planil proti njemu In vpil: «Ako Srbi ne bodo prenehal) s svojimi uporniškimi metodpml, sem pripravljen uničiti ve« narod.*
Sovjetski podtožilec Jurij Pc-krovski je z ozirom na neko jugo-»'ovansko poročilo o dlelovanju pete kolone v Jugoslaviji izjavil, da jc bil princ Pavle eden izmed »Hitlerjevih agentov*.
Agencija »United Props> javlja, da Je sovjetska obtožba predložila listino, po kateri naj bl bil Nedič izjavil, da je vodja četnikov Draža Mlhajlovič tajno sodeloval z Nemci.
Agencija »International News Service* poroča, da je Mlhajlovič poslal septembra 1941 misijo, kl naJ bi se pogajala z msmaklm vrhovnim poveljstvom.
pone-ieljskl popoldanski raz-r<mv» J« kot priča nastopil bivši ntm«kl poveljnik armade,- ki so jo razbili pred Stalingradom, von Paulus. Dvorana je poslušala njegovo pneevanje v popolni tišini
Von Paulus ja lzJavll da Je do_
bil septembra 1940 ukaz. naj sodeluje pri pripravljanju na» da ^ na_ pad na Sovjetsko zvezo. Von Paulu« je kot povzročitelj« napada na Sovjetoko zvezo obtočil Hitlerja, Gorlnga, Jodla in Keitla. Ko je
človek, kl so ga imenovani nacistični voditelji poslali, da bi zavzel Stalingrad, Javno obtožil gori imenovane, je bilo v dvorani nadvse najveto ozračje.
Von Paulus je dejal, da načrt «Barbar osa a» ni bil do kraja izdelan, ko je 3. septembra 1940 začel s svojim delom v nemškem glavnem stanu. Izjavil je, da mu je dal načelnik nemškega glavnega stana Franz Haider ukaz, naj napade Sovjete s 630 ali 640 divizijami. Glavni cilji napada so bili: zasedba Moskve, Leningrada in Ukrajine, nato pa petrolejskih nahajališč na stvernem Kavkazu.
V načrt so vključili tudi napad na Jugoslavijo, kl je za pet tednov zavlekel vdor v Sovjetsko zvieno. Namen napada na Jugoslavijo je bilo zavarovanje nemškega desnega boka pri napadu na Sovjetsko zvezo.
Von Paulus je izjavil, da proti morebitnemu napadu Sovjetov n'ro storili nobenih obrambnih ukrepov. Nemški načrti so bili le napadalnega značaja.
KARDELJ V LJUBLJANI
Ljubljana, 13. februarja »Tanjug* poroča, da Je včeraj popoldne s posebnim vlakom prispel lz Pariza v Ljubljano namestnik jugoslovanskega mlnis‘rskega predsednika Edvard Kardelj.
da so sovjetske čete v Mandžuriji na zahtevo kitajske vlade*.
Ko so Byrntsa vprašali, ali so v Bolgariji dosegli napredek v pogledu Izvajanja sporazuma, kl so ga sklenili 26. decembra lanskega leta v Moskvi, je Byrnes odgovoril, da je sovj:tska vlada priporočila bolgarski vladi, naj sprejme v vlado zastopnike opozicijskih strank. Byrnes je dodal, da trenetno ni nikakega napredka.
Na vprašanje, zakaj niso poslali v Bolgarijo podobne komisije treh velesil, kakor so jo poslali v Romunijo, ln zakaj niso zehtevali, da mora Bolgarija dati zagotovilo o dižavljanskih svoboščinah, je Byr-nes rekel, da so Sovjeti izjavili, da so pripravljeni imenovati komisijo za Romunijo, ker v Romuniji še ni b’lo volitev: za Bolgarijo pa so trdili, da je tamkajšnji položaj drugačen, ktr so tamkaj že bile volitve, kl se jih je udeležilo ljudstvo Jn da zato sovjetska vlada ni mogla poslati podobnih delegatov k vladi, katero Je izvolilo ljudstvo. Vladi, ki jo imamo za prijateljsko, lahko le svetujemo.
Nato so Byrneaa vprašali, zakaj so Združene države priznale Bolgarijo, ne da bi Imele predhodno zagotovilo, da bo tisk svoboden. V zvezi s tem ji Byrnefl izjavil, da so razpravljali o vprašanju svobodnega tiska Sovjetska zveza je vztrajala pri trditvi, da se je bolgarski tlak zelo Izboljšal. Poleg tega je trdila, da so bile v Bolgariji svobodne volitve ln da ti{ želi napraviti ničesar, kar b| nasprotovalo bolgarskemu ljudstvu.
V	zvezi z vprašanjem avstrijskih reparacij je Byrnea Izjavil, da so Združene države Julija preteklega leta stale na stališču, da Avstrije nt bi smeli siliti, naj plača reparacije. O tem ni bilo razlike s Sovjetsko zvezo; pač pa so razlike v pogledu nemške imovine v Avstriji.
V	Mcskvi — ji izjavil Byrnes — smo predlagali, naj stopi poveljnik sovjetskega zasedbenega področja v Avstriji v stik s poveljnikom ameriškega področja. Težko pa je točno določiti, kaj je prav za prav nemška imovina.
Byrnbs je poleg tega na konferenci Izjavil, da Je poslal zunanjima ministroma Sovjetske zveze ln Velike Britanije poslanico, v kateri predlaga, da bi bil prihodnji sestanek zunanjih ministrov treh vMisil ob firlllkl pogajanj za mirovno pogodbo v Parizu,
ZAMENJAVA ČET
Frankfurt, 13. februarja Kot poroča »United Press*, je glavni stan severno ameriške voj-eke sporočil, da predvidevajo, da bo do konca mar-oa prispelo v Evropo 90 do 100 tlaoč ameriških vojakov,
Ameriški ukrepi
za ureditev stavk
Zakonski načrt za nadzorstvo
WASHINGTON, 1-. februarja. — Ameriška poslanska zbornica je v petek z 258 glasovi proti 155 odobrila zakonski načrt za nadzorstvo nad stavkami. Nažrt predvideva dva vidika rešitve tega vprašanja:
1.	daje pooblastilo za ustanovitev zveznega urada, ki bo posredoval v najvažnejših sporih. Zvezni urad bo lahko prepovedal stavke za dobo 30 dni, medtem pa podpiral pogajanja za rešitev Bporov. V urad todo vključeni predstavniki javnosti, delavcev in delodajalcev;
2.	določili so nova načine za urejevanje odnošejev med delavci ln
”	. ...	. I delodajalci. Po njih je mogoče cl-
Obvestlo pravi, da je ta izmenja.
delodajalce ln delojemalce, če delovne pogodbe. V
va potrebna zaradi tega, da do 1. maja dos-žejo predvideni minimum sedanjih zasedbenih čet.
Agencija «1. N. S.» poroča, da Je brigadnl general Walter J. Miiiler, poveljnik vojaške uprave Združenih narodov na Bavarskem Izjavil, da so zločini nfied nemškimi civilisti maloštevilni. Opažajo tudi zmanjšanje prekrškov med begunci.
prekršijo načrtu so predvideni tudi primeri nasilja na eni in drugi strani, prepoved bojkota, ki bl imel namen pr's!litl nasprotno . stranko, da pristane na pogajanja.
Nasprotniki so trdili, da bl ta rakon oropal delavce njihovih pravic ter bi Izzval industrijske boje. Pre-
pričani so, da ga bo senat hladno sprejel.
Čase in njegovi pristaši pa so vztrajali, da so ostri ukrepi za zaščito javnih koristi, dokler ne pride do sporazuma med delodajalci ln delojemalci potrebni.
Sodnik Vrhovnega sodišča Aaron Levy je objavil konec stavke uslužbencev drulffe «Wewtem Union* na področju New Torka, kl Je trajala mesec dni.
Prvi razgovori
Clark Kerr - Sjahrir
Londonske razprave ne bodo vplivale
BATAVIJA, 1.*.. februarja. — Medtem ko je ukrajinska delegacija pred varnostnim svetom organizacije Združenih narodov v Londonu sprožila vprašanje navzočnosti britanskih čet v Indoneziji, so se na Javi pričeli prvi uradni razgovori za rešitev indonezijskega vprašanja.
Kitajski razgovori
Cungklng, 13. februarja. — General George Marshall, ameriški odposlanec na Kitajskem, general Cou En Lai, vodja komunističnih zastopnikov v Cungkingu ter general Cang Cih - Cung, zastopnik Kuomintanga, so se sestali, da izdelajo načrte za dokončno podriavljenje komunističnih oborolenih sil na Kitajskem. Poročajo, da bodo pri razgovorih preučili načrte za popolno obnovo prometnih zvez na Kitajskem.
Poleg tega so tudi javili, da bo Kitajska v kratkem podpisala prijateljsko pogodbo z mongolsko republiko, katere samostojnost je kitajska vlada nedavno priznala.
Danes popoldne bo glavna skup. ščina preučevala angleški predlog za učinkovitejše mednarodno sodelovanje v pogledu dobav večjih količin živil.
Politični in varnostni odbor je odobril beloruski predlog, ki priporoča skupščini, da je treba aretirati vojne zločince in poskrbeti, da bodo Izrečeni državam, kjer so zagrešili zločine. Predlog pravi, da je mnogo vojnih zločincev zbežalo pred pravico ln vabi tudi države, ki niso članice ZN, naj store primerne korake.
Gospodarski in socialni svet je sprejel predlog ameriškega odposlanca za sklicanje mednarodne konference za trgovino in brezposelnost.
Odbor za Izbiro stalnega sedeža je nadaljeval razpravo o tem, katera država bo Izbrana za stalni sc- , dež. Poljska in Kanada sta predla- j gall dve spremembi.
Odbor za izbiro stalnega s'deža je včeraj zvečer z 22 proti 17 gla- j sovom končno odobril nizozemski predlog, naj bl 'zbrali sfalnl sedež v Združenih državah, in sicer na področju med Wlnchestrom v črŽavi New Tork In Fatrfleldoir. v državi Connecticut.
Od petih velesil se je protlvila nizozemskemu prcs’«gu ««mo Franclja. Ugodno so se izjavile Kitajska, Velika Britanija ln So-
vjetska zvlza. Združene države so se, kot navadno, glasovanja vzdržale.
Pripravljalna komisija vzgojne, znanstvene in* kulturne organizacije pri Združenih narodih (UNESCO) je sprejela predlog francoskega zastopnika, da mora biti delovanje ustanove UNRRA ln »UNESCO* na vzgojnem področju omejeno le na Združene narode. Vso bivše sovražne narode je treba izključiti.
Sindikalne organizacije
Politični ln varnostni odbor Je ponovno razpravljal o sprejemu svetovne sindikalne zveze v organizacijo ZN. Zo." ' 'nje je bilo hrupno in brez ?	' \ V. če k je
predstavljal m"č	ta. s d ameriškega odposlanca	trias Connol-
lyja na predlog sovjetskega zastopnika. Connolly je poudaril, da predlog za sprejem svetovne sindikalne zveze v gospodarski in socialni svet ne omenja nobene druge mednarodne organizacije. Izjavil je: »To je vojna. V to organizacijo nočemo vstopiti v sovraštvu. Nočemo sedeti tu ln stiskati roke vsem. Priti hočemo v prijateljskem ln miroljubnem duhu. To pa je vojna. S tem, da sprejmete enega, druge pa Izločite, ste napovedali vojno tem drugim.* Odbor je nato nadaljeval
debato o vprašanju, ali naj sprejmejo v organizacijo ZN tudi ameriško delavsko zvezo. Manuliski, ki j« predsedoval zasedanju, je Izjavil, da bi to zvezo lahko poklicali le, da bl Izrazila mnenje o vprašanjih severnoameriške celine. Zasedanje so odgodill.
Živahna debata se Je včeraj nadaljevala, končno so odobrili predlog Združenih držav, da po-vabijo svetovno sindikalno zvezo, mednarodno zadružno zvezo in ameriško delavsko zvezo-kot posvetovalne organe v socialni ln gospodarski svet. Predlog mora odobriti Se glavna skupščina. S tern jo končana dolga debata, kl je tra-jala vec dni ln pri čemer so se sovjetski zastopniki odločno upirali, da bl bila sprejeta kakršna koli druga organizacija razen svetovne sindikalne zveze. Tudi na včerajšnji s-:jt se je sovjetski odposlanec obupno boril, da bl zmagal njegov predlog, vondar je potem do. bil veliko večino ameriški predlog. V teku debate je Imel mln'strski predsednik Novega Zelanda Peter Fraser govorniški dvoboj z ukrajinskim odposlancem Manuilskim. Ob neki priliki Je Manullskl zahteval, da odbor glasuje o neki točki, ki je na^pr-ntovala poteku razpravljanja. Fra er Je odločno izjavil: »Take ukane se tu ne posrečijo. Mogoče uspejo drugje, tukaj pa n«».
Dno 3. februarja ata se sestala posebni britanski odposlanec na Javi sir Archibaid Clark Kerr in ministrski predsednik indon' »1 j-ske republikanske vlade dr. Sutan Sjahrir. Po končanem razgovoru je bilo videti, da je Sjahrir odnesel s tega prvega uradnega srečanja 'ugoden vtis.
Dva dni po prvem srečanju s Clark Kerrom je dr. Sutan Sjahrir z vsemi člani svoje vlade odpotoval in Batavije v Soeragarto (osrednja Java).	^
Po vrnitvi v Bata vi jo se je Sutan Sjahrir, ki je dobil vsa pooblastila zu pogajanja, sestal z van Mookom.
Nizozemska vlada Je v ponedeljek objavila načrt bodočega položaja Indonezije, ki bl prišla skupaj z Nizozemsko, Surinamom in Kurakaom v sklop »nizozemskega commonwealtha».
Nekateri Indonezijski časopisi so ponatisnili nizozemski predlog bodisi v celoti ali v izvlečkih.
Indonezijski predstavniki, kl v Batavijl preučujejo nizozemski predlog, niso o njem dali se nobene Izjave, Predvsem mislijo poizvedeti, kakšen odmev bodo predlogi vzbudili v notranjosti Jave. Sjahrir je izjavil, da bodo kot odgovor na predloge v 15 dneh pripravili noto odklonil pa je vsak komentar.
Neki Sjahrlrov sodelavec je izjavil. da so Indonezijci pripravljeni začeti razgovora z nizozemskimi predstavniki na podlagi novih predlogov, vendar pa je izrekel možnost, da se bodo v teku pogajanj pojavili predlogi, kl bl stvar zelo spremenili.
Predsednik »indonezijske republike* dr. I. R- Soekarno je izjavil v radijskem govoru, ki ga Je :mel s svojega sedeža na osrednji Javi, da je vsa Azila enotna ln da Indonezijci čutijo, da ne bi bili svobodni, ako ne bi postale popolnoma neodvisne tudi Burma, Indija, Filipini In Kitajska.
Van Mook je izjavil, da se bodo pogajanja z Indonezijci pr čela v nekaj dneh. Izjavil je tudi, da po njegovim mnenju x razpravljanja pred varnostnim svetom organl-zac'je ZN ne bodo vplivala na potek pogajanj.
Na Javi sami je prišlo do nekaterih manjših spopadov, v teku katerih so uporabili tudi težje strel-
PRVI SESTANEK
Včeraj zvečer sta imela v bivališču sira Clark Kerra indonezijski ministrski predsednik Sjahrir in nizozemski zasteonik van Mook prvi sestane!^ ki je potekel v prijateljskem ozračju.
POLOŽAJ TISA
NUrnberg, 13. februarja Češkoslovaški pravosodni minister dr. Prokop Drtina j« ob obisku v Nišrnbergu Izjavil, da so med češkimi oblastmi in Vatikanom v teku nsuradnl razgovori o bivšem slovaškem ministrskem predsedniku mons. Tisu. kl čaka na razpravo pred češkoslovaškim državnim sodiščem. Drtina je izjavil: »Položaj je nekoliko zapleten, ker je Tiso katoliški duhovnik; vendar bo kljub temu obsojen*.
Dodal je, da čaka zdaj na Češkoslovaškem na razpravo 5 do 10.000 kolaboracionistov, najveeji del so častniki nižj; stopnje, ki so služili v Gestapu kot poročevalcu Vsi bodo prišit v najkrajšem času pred sodišče.
POLJAKI V ITALIJI
London, 13. februarja V odgovor na interpelacijo v spodnji zbornici o H. poljskem ar. madnem zboru v Italiji, je podtajnik za zunanje zadeve McNeil Izjavil, da zunanji minister B:vm ni zadovoljen s sedanjim stanjem, kl ga zelo skrbno preučujejo. Podtajnik je dejal, da angleške oblasti ne nadzorujejo notranj; discipline in tudi ne zatirajo svobode besede, v kolikor je H. poljski armadni zbor pod angleškim poveljstvom.
Poljske sile v Italiji štejejo okoli 107 tisoč mož. Bevin bo o tem nsjbrže v kratkem lahko podal izjavo.
POLOŽAJ V EGIPTU
London, 13. februarja
Britanski zunanji minister Bevin še ne more dati nobene Izjave o angleško-egiptovski pogodbi.
To je Izjavil v zbornici podtajnik zunanjega ministrstva Mac Neli v odgovor na vprašanje konservativnega poslanca, kl ga je ln-terpellral v pogledu izmenjave not« med obema vladama o revizij! angleško ogtptbeSIt* pogodbe.
Zastopnik egiptovskega dijaštva je Izjavil, da se dijaki ne bodo vrnili prej v razrede, dokler ne bo Izvedena popolna evakuacija tujega vojaštva iz Egipta In Sudana.
Dijaki so poslali svoje predloge Bevlnu ln Trumanu.
V ponedeljek je kairska policija aretirala 28 dijakov, okoli devetdeset pa jih Je zaradi protibritansklh demonstracij, ki so bile r zadnjih dveh dneh, v bolnici.
*V ponedeljek so proslavljali po mestih la deželi šestindvajseti rojstni dan kralja Faruka. Da bi preprečili morebitne Incidente so napravili posebne previdnostne u-krepe.
no orožje. V predmestjih pristanišča Surabaje so britanske črte napadle Indonezljece, kl so prej metal’ bombe na njihove postojanko in jih prisilile k umiku. Do manjših spopadov j- prišio tudi na nekaterih drugih otokih, med drugim na Celebeau.
Levanlsko vprašanje
Neposredni razqovori v Londonu in Parizu
LONDON, 13. februarja. — Pretekli teden bo bila v Londonu in Parizu med zastopniki Francije, Sirije in Libanona vatna po//ajanja, da bi dosegli relitev vpralanja Bliinjega Vzhoda, preden bi o stvari razpravljal Varnostni svet organizacije ZN.
Do konca tedna pogajanja za prijateljsko rešitev niso imela uspeha. Razgovorov v Londonu so se udeleževali sirijski poslanik v Parizu Stassi, član francoskega odposlanstva Henry Poncot in francoski izvedenec za levantska vpralanja grof Dostrorog.
Francoski uradni krogi so mne-nja, da bi bilo bolje, če bi vprašanje relili pred časom, ko bi zadeva prišle pred Varnostni svet. Isti krogi pravijo, da bi bile britanske oblasti pripravljene kadar koli umakniti svoje čete, če bi v tem pogledu dosegle sporazum s francoskimi oblastmi. Sirijska in libanonska delegacija na Skupščini organizacije ZN vztrajata pri zahtevi po umiku vseh tujih čet. Vendar pa je zaradi pomirljivega staliiča francoskih oblasti moino, da bo v nekaj dneh z neposrednimi pogajanji pralo do ugodne reiitve tega vpralanja. *
Francoski predstavniki menijo, da bo prišla zadeva pred Varnostni svet le v formalni obliki, levantski zastopniki pa mislijo zadevo predložiti z obširnim dokumenlarim materialom, ki se nanaSa na obsodbo francoskega delovanja v Siriji in Libanonu e zadnjih letih.
Neka'eri opazovalci •mislijo, da se bo zadeva pred Varnostnim svetom pokazala kot bolj resna, kakor so mislili v prvem času.	„
Pariika radijska postaja javlja, da se je komisija francoske usta-vodaje skupSčine, ki pripravlja načrt ustave, odločila, da bodo tvorile francoske kolonije skupaj s francoskimi provincami enake v-pravne enote, ki bi imele paritetni položaj. Radijska postaja je dodala, da bodo na ta način vsi zakoni, ki' jih bo izglasovala francoska skupščina, enako veljavni tudi e kolonijah.
ROMUNSKI SOCIALISTI NA VOLITVE S KOMONISTI
Bukarešta, 13. februarja Osrednji odbor romunske social-derrokratske stranke Je preteklo nedeljo sklenil, da predloži pri bodočih splošnih volitvah skupaj s komunistično stranko enotne liste. Neka zakesnela brzojavka »United Press* pravi, da bodo to odlo čltev pred ureeničitvijc podpisali na kongresu stranke, ki bo 10. marca.
NAGYEV GOVOR
Budimpešta, 13. februarja
Novi madžarski ministrski predsednik Ferenc Nagy je v madžarski narodni skupščini Izjavil, da bodo sedanji odnošajl s Sovjetsko zvezo postopoma utrdili madžarsko neodvisnost
Nagy je pripomnil, da zaradi vzpostavitve rednih odnošajev z Veliko Britanijo Madžarska lahko goji dobre upe.
Nagy je izrazil zaupanje Madžarske, da se bodo utrdili odnošaji med obema državama«in dejal: »V upanju, da bodo voditelji treh velesil (Združene države, Sovjetska zveza ln Anglija) skupno varovali mir, bodo Madžari storili vse, kar je v njihovi moči, da v tem podpro tri velesile.*
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
13. februarja 1946
Uspeh Tievelyanove zgodovine
V zadnjih letih Je Imela v Angliji največjt uspeh knjiga z naslovom »Socialna zgodovina Anglije*, ki jo Je napisal George Macaulay Tre-velyan, profesor na univerzi v Cambridgeu ln ananl angleški diplomat ter politik. Kljub nenavadno visoki oeni so od leta 1944 do danes prodali 100 tiso« Uvodov te knjige.
Njen uspeh ni le v občudovanja vrednem slogu, globoki vs:bini ln lahki razumljivosti, temveč v tem, da se razlikuje od drugih zgodovinskih del in opisuje dnevno ilvljenje Angleža ln njegov družabni razvoj od dobe Chaucerja do kraljice Viktorije.
Po mnenju Trevelyana ae iz opisovanja vsakdanjega življenja naroda v teku časov, iz opisovanja
človeških in gospodarskih odnosov, družinskega življenja, kako
GOSPODARSTVO
Da pospeši gradnjo novih hi*, nastavlja Anglija v gradbeni industriji gradbenike, ki so Jih odpustili iz vojske. Danes zgradijo v Angliji na teden po 9b0 do 600 stanovanjskih hi«, kar pomeni veliko povečanje v primeri z gradnjo v juliju preteklega leta. Ministrstvo za hlgljeno je izjavilo, da bodo zaloge lesa za gradbene potrebe zadostovale za eno leto, vendar izdelujejo načrte za povečanje zalog.
Angleškemu poljedelstvu zelo primanjkuje modernih strojev in priprav, kar bo odločilno vplivalo na razvoj domače metalurgične industrije ln pripomoglo premagati težave povojnega časa, ker nameravajo z domačo proizvodnjo kriti potrebe svojega poljedelstva. Kmetijska zveza Je preračunala, da bo britansko poljedelstvo ca leto potrebovalo strojev v vrednosti 20 milijonov fcterllngov.
V Ameriki imajo prednost angleška kolesa. Zaradi velikega povpraševanja je Anglija v prvi polovici 1945 izvozila v Ameriko večji del za izvoz namenjenih kolea. Amerika Je bila fce v mirnem času dobfr odjemalec in Je v zadnjem letu pred vojco kupila od Anglije 166 tisoč od 676 tisoč za izvoz Izdelanih koles.
opravljajo delo ln se zabavajo, o zadržanju človeka do narave in končno iz opisovanja kulture raznih generacij, ki je rezultat teh splošnih življenjskih pogojev, ki se izražajo na spremenljiv in vedno nov način v verstvu, literaturi, glasbi in arhitekturi, pojavijo pozitivne kakovosti družbene zgodovine.
Pisatelj začenja knjigo z dobo Chaucerja v srednjem veku, s pričetkom prvega nacionalnega življenja, ln prehaja nato v čas kmetskega upora In odpravo fevdalizma ter preko vladavin Riharda ni. ln Henrika VIII. v reformacijo. Dve obširni poglavji govorita o o Shakespearovi dobi ln kraljestvu Elizabete kot o prvi zlati debi angl :ške umetnosti in literatur«. Za tem pride na vrsto Cromwell, vrnitev monarhije In doba pro-svctljc.istva v začetku 17. stoletja. Devetnajsto stoletje opisuje pisatelj-z dvema študijama značajev: dobro Cobbetta, odličnega novinarja in vzora politične svobode ln kraljevanje Viktorije. Trevclyan ne govori nikoli na splos'no in ne dela zaključkov splošnega značaja. Z mojstrsko Toko 'navaja dejstva, ki združena podajajo sliko dobe ln prepušča bralcu, da naredi sklep.
Protest pri organizaciji ZN
zaradi dogodka v Kanalu
Beograd, 13. februarja
Agencija Tanjug poroča, da je okrajni odbor Slovensko-italijan-ske antifašistične unije (S.I.A.U.) vložil protest pri Zavezniški vojaški upravi ln pri organizaciji Združenih narodov, zaradi nedavnega dogodka; ki se jo pripetil v Kanalu; ko sta ameriška vojaka s strelnim orožjem ranila dva slovenska civilista; oba ranjenca sta mod tem časom umrla.
Po poročHu agencije Tanjug, je S.I.A.U. vložila pritožbo pri organizaciji Združenih narodov, v kateri pravi, da »ameriški vojaki zlostavljajo Slovence in jih brez Kakršnih koli lzlvanj napadajo*.
Ameriške oblasti so po dogodku cbjavll«, da so oba vojaka takoj aretirali. Izjavila sta, da sta dejanje napravila v pijanosti; v prihodnjih dneh se bosta morala zaradi umora zagovarjati pred vojaškim sodiščem.
Delo britanskih vojaških gasilcev
Opozorilo
za morski obalni promot
Trst, 13. februarja Prizadete, k| opravljajo pomorski obalni promet, opozorjamo, da bo imela 88. ameriška pešadijska divizija v predelu H 300746 (izliv Tilmenta) protiletalske vaje z orožjem kalibra 60 mm; smer proti morju.
Strelne vaje so določene za danes 13. februarja ter za 19. in 20. februar.
IZ SLOVENIJE
Kučrt za podrta vi Jen Je premogovnikov v Angliji Je sprožil vprašanje, ali je ta ukrep res potreben. Mnogi zagovarjajo načrt ksr vidijo v njem povečanje proizvoda j«, poja. čano izkoriščanje la Izboljšanje delovnih pogojev za rudarje. Poleg tega je treba izvesti mehanizacijo premogovnikov, zlasti prevoza v rovih, ki Je zelo zaostal, kajti sedanji lastniki niso mogl narediti takih del, ker Je bila premogovna Industrija v večnih težavah; poleg tega pa mnogi lastniki manj donosnih premogovnikov niso hoteli vlagati kapitala v mehanizacijo v širšem obsegu. Država bi to lažje Izvedla, ker razpolaga z večjim kapitalom in ker bi ena naprava na površju lahko služila večji skupfhl premogovnikov, ki zdaj pripadajo več lastnikom ln bi Uhko zaprla vse tiste premogovnike, kjer bi se postavitev novih naprav izkazala za predrago. Vladni načrt predvideva v prihodnjih 6 letih izdatek 150 milijonov sterlingov za prenovitev naprav v premogovnikih.
S*
Ljubljansko okrožno so'J*Se je I>od predsedstvom dr. Skaberneta obsodilo skupino članov Slovenske legija, ki sp jih obtožili ovadustva ir. ledajstvjL Sodišče Je tei-etolo naslednje odsodbe:	71bert yiktor,
uradnik na 15 let pr is. dela ln 6 let izgube drž. pravic; Peča® Franc, akademik, 12 let prte. dela tn 6 let Izgube drž. pravic; Luplnec Roman, bogoslovec, 10 let pria. lela lt. 6 let Izgube drž. pravic; Učakar Alojz, kroja«, 8 let pris. dela in 5 let Izgube drž. pravic; Pečko Rok, čevljarski pomočnik, 8 let pris. dela In 6 let Izgube drž. pravic; Speli Marjan, tehnik, 4 leta pris. dela ln 2 leti Izgube drž. pravic; Troppa.i Anton, služltelj, 8 let pris. dela ln 2 leti izgube drž. pravic; Kink Stanislav, uradnik, 4 leta pris. dela ln 2 leti drž. pravic; Jeraša Stanko, graver, 6 let pris. dela ln 8 leta Izgube drž. pravic; Cepuder Bogdan. maturant, 6 let pris. dela ln 3 lota Izgube drž. pravic; Bevc Ivan, uradnik, S let pris. lela ln 3 leta Izgube drž. pravic; Klemenčič Jože, uradnik, 8 let pris. dela tn 5 let Izgube drž. pravic; Eida Joi<e. »luga, 10 let pris. dela in 10 let izgube drž. pravic; Lemabi Ludvik, krojač, 6 let pris. dela in 5 let ieugb« drž. pravic; Kremžar Marko ln Habjan Ivan, dijaka, bodo kot mladoletna oddali v zavod za vzgojo mladine; Olžmam Branka ln Šušteršič Leopolda, dijaka, so oprostili, ker spadajo njuni grehi pod amnestijo. Kazen prisilnega dela so pri vseh obsojenslh združili z odvzemom svobede.
no Izvažati in uvažati dinarje samo do vsote 200 din. Večje zneske je treta prijaviti, carinskim organom ki jih bodo črneli SO dni po prijavi,, nakar Jih bodo poslali Narodni barki. Uvoz tujih valut In deviz, p-c meni tih kovin in dragih denarnih vrednosti iz tujine je svoboden 'luo glede na znesek. Vsakdo pa mora uvožena plačilna sredstva prijaviti in jih v 15 dnevih ponuditi v odkup Narodni banki. Tujci
Gasilci britanske vojske — nekateri med njimi so stari člani, ki so bili prisotni pri ognjih, ki so Jih povzročila nemška letala v Londonu — so v treh mesecih 12 krat pomagali civilistom pri gašenju požarov na ja področju Tiata, poleg svojih vojških vaj. V Trstu je sedež gasilske vojske v pristanišču Vittorio Emanuele; na razpolago imajo šest tovornih avtomobilov za gašenje ognja in 4 pomožne črpalke, ki so vse povovrstne kakovosti.
avtomobil za civilno rabo
Rdeči
Je zelo znan med prebivalstvom in ima zanimivo zgodovino. Avtomobil Je bil britanski in so ga Nemci zaplenili leta 1940 v Franciji. Omenjeni avtomobil so nato rabili Nemci na Srednjem Vzhodu; od tam so ga pripeljali v Italijo, kjer so ga Britanci ponovno zaplenili.
Vojaški gasilci so v služili v Trstu od junija 1. 1. in so v tem, času pogasili velikapožara, ki sta lzbruh-nilana petrolejski ladji, ki Je bila zasidrana v pristanišču. Eno od teh ladij so odvlekli na visoko morje; ob eksploziji je bilo komaj toliko časa, da so se lahko odstranili.
Pretekli mesec ob veliki burji Je bila 18. brigada gasilcev iz pristanišča Vittorio Emanuele v eni noči trikrat klicana na pomoč.
Bilo Je tako mrzlo, da so zamrznile črpalke in hidranti in ko so pogasili požar, Je bila dovodna cev zmrznjena ln je niso mogli zviti. Morali so Jo pustiti na cesti do drugega dne dopoldne, ko so Jo polili z vročo vodo ln nato zvili Požari so bili sledeči: požar v zasebnem
stanovanju v ulici, ki vodi v Pulj, požar v hotelu Mignov na Mirama-ru, ki Je zaseden od čet ln požar, ki je izbruhnil v stanovanjskem bloku v ulici Cadorna, kjer so vojaški gasilci rešili življenje dvema osebama in precej pohištva.
Med moštvom 18. brigade so poklicni gasilci in vojaki, ki so posebej lzvežbani za ta poklic. V teku vojne, kakor tudi med nemškimi letalskimi napadi na London in pristanišča v Rokavskem zalivu, so pogasili veliko število požarov. Nc-
Federalnl tajnik obsojen
na 4 leta in pol zapora
Zaradi priziva državnega tožilca preti razsodbi izrednega porotnega sodišča z dne 10. septembra 1946, ki je zaradi napačnega tolmačenja zakona oprostilo Antonia Vldusso, obtoženega, da je po 8. septembru kot tržaški federalni tajnik sodeloval z nemškim okupatorjem. Kš-sacljsko sodišče je na podlagi načela, da v primeru domneve krivda ni dopusten protidokaz, -odbo razveljavilo In jo predložilo porotnemu sodišču v novo razpravljanje. Obtoženca, ki je na begu, je včeraj sodišče ponovno sodilo.
Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega dejanja, ki so ga obtožili ln ga je obsodilo na 4 leta, 5 mesecev In 10 dni zapora ln plačilo stroškov.
Predsednik je pripomnil, da je obtoženec sodeloval v krajevn-m zveznem republikanskem triumvl-
GORICA
Vitamini za mladino
Med različnimi pripomočki, ki smo Jih pred nedavnim objavili, je sanitetni oddelek Zavezniške vojaške uprave stavil na razpolago tukajšnji ustanovi O. N. M. I. tudi znatne količine vitaminskih preparatov. Zaradi takšnega blagohotnega in obilnega prispevka v času, ko primanjkuje zaradi zime vitaminov v prehrani preljfcralštva, posebno otrok, bodo lahko najširši sloji prebivalstva imeli
kateri med njimi so bili navzoči pri I ratu samo 5 dni,v v katerem ni sto.
gašenju neke ladje, ki je vozila strelivo in ki Je eksplodirala v Alži-ru, pri katerem Je izgubilo življenje 40 gasilcev britanske vojgke.
ril ničesar drugega, kot da je bil soudeležen pri upravnih in pomožnih poslih in Je podčrtal okoliščine lz prejšnjih razprav.
PREHRANA
Vpis v register odjemalcev
Razdeljevanje živilskih nakaznic za četrtletje mareo-junlj se bliža h koncu. Vse potrošnike v občini Trsta poziva Prehranjevalni urad, da opravijo predbeležbo in vpla v jeglster odjemalcev pri svojih trgovcih najkasneje do 20. t. m.
Podrobnosti o tečajih za gradbeno obrt
Nadzornik I. N. A. P. L. I. inž. Bldoli, Je včeraj dal dopisniku VZN sledeče izjave o bližnjih tečajih za urjenje brezposelnih. Medpokrajinsko nadzorništvo Julijske krajine L N. A. P. L. I. (Narodni zavod za urjenje in Izpopolnitev industrijskih delavcev) je po nalogu delavskega oddelka Zavezniške vojaške uprave ustanovilo tečaje za gradbeno obrt, ki Jih bodo mogli posečatl brezposelni drugih poklicev.
Te tečaje, ki bodo trajali tri te-
dne za težaška dela ter največ 60 dni za vsa druga specialna gradbena dela, bodo mogli obiskovati
vsi brezposelni cd 21 let naprej.
Volčjak odkril tatove
Letalo t Arten tipa tancaster RAF je potolklo rekord na progi Velika Britanija-Kapsko mesto. Dvignilo se je v Thorneg lslandu pri Portsmouthu. Uradni dlj poleta je bil obisk ■»redili ea vojalke vaje in operadje v Juinl Afriki. Letalo Je ea polet potrebovalo 32 ur in 20 minut. Prejlnji rekord je znašal 7 ur in S minut v»S.
m * *
Domnevajo, da bo novi sistem sPhonoposta nadkrilil in izpodrinil dosedanji natin pisemskega dopisovanja. Novi naiin — poHlinnje
sporoiil na plolčah — preučujejo zdaj urugvajske polte.
• • •
Neki delavec v bolgarski drlavni tovarni za poljedelske stroje je Iz-naiel stroj, s katerim je 'mogoče bata kolesa traktorskih in kamion-hitreje in natančneje izdelovati zo-trebno na to delo dva dni, zdaj pa
smejo plemenite kovine tudi izvažati, če so pravilno prijavili njih uvoz, sicer pa Ja vsak, izvoz plemenitih kovin v celoti prepovedan.
Umrli so: Glramdon Anton, član narodne milice, Ivan Erbežnik, za-rlabnik, Helena Kolman-Pcgačar, Janez Bolčina, železničar, Angel Nabergoj, lesni trgovec, Marija Menard, miz. mojster, Urška 7,a-gar-Lavrlč ln Omahen-Kojeineo Mimi, v»l iz Ljubljane; Slavko Janežič, prometnik, v Kamniku, Ana Barle-Krajnik v St. Vidu, Jož? Belih Ciril, namestnik komandanta Narodne milice v Celju, Jožef Hartman, župnik v Križah prt Tržiču, gtefan Beloglavec, žel. uradnik v Mariboru.
»Ljudska pravica* močno obsoja advokata Bučarja lz Novega mesta kot razgovornlka in vnetega opra-vičevalca fašističnih in belogardističnih zločinov. Imenuje ga »zagovornik* zločinov* in »partizanskega dezerterja, ki skuša vojne zločinca ln protiljudek« elemente pri kazati kot poštene ln. cdkrltcsrcrne ljudi in preprečiti izrek pravične kazni, ki jo terja ljudstvo, kar sc je zgodilo med drugimi primeri tudi ob priliki njegovega zagovarjanja obteženega župnika Škode in kaplana Kapla Stanislava. Po pisanju omenjenega lleta spada tudi advokrat Bučar med ljudske e vražnike in škodljivce.
Motnje v telegrafskem in telefonskem promttu bodo Izginilo v prihodnjem tednu, ko bodo prenehale sončne pege. Tako trdi O. H-Vfoodhouse, ravnatelj astronomskega opasovaiičda v Melbournu. Sončne pege se prlblilujejo zunanjemu robu sonca, tako da jih v kratkem ne bo mogoče več videti. Vendar se bodo mogoče spet pojavile okoli 26. februarja.
Huda nevihta je nedavno divjala v Angliji.,Najhujša je bila v njenem julnem delu, kar jih pomnijo v zadnjem stoletju. Veter je podrl mnogo dreves in napravil veliko škodo na poslopjih. Dosegel je hU trost 112 km na uro. Železni! ki in prometni promet so morali ustaviti na itevilnth krajih zaradi poplav, ki so zalile velika področja ter povečujejo nevarnost, ti kateri je prehrana tamkaj injega prebivalstva. Zaradi motnosti novih nalivov in s tem zvezanih nevarnosti poplav straii jo Vio na atija In mostove.
Okrožno sodišče v Celju Je obsodilo trgovca Rozmana Vinka in trgovko Rozman Marijo lz Slovenj-p, rad ca, ki eo Ju obtočili, da ata prikrila 402 m blaga ln nekaj sladkorja ter Čebule, na 2 oz. 1 leto prisilnega dela ln na zaplembo vse lmovlne.
Denarni zavod Slovenijo javlja, da so začaeno ukinili vsak odkup nemških FtM. Določila o odkupu ln prodaji oetalih tujih valut so ostala nespremenjena.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Ljubi Ja na-VIČ je imelo občni zbor pod vodstvom dolgoletnega predsednika Vavpotiča. Podali so lz-' črpno poročilo o društvenem delovanju ln o gospodarskih uepehlh ter nalogah, ki Jih mora društvo izvršiti. Ker slavi društvo letos 20*letnico »vejega obstoja., bedo priredili veliko aadjarako-vrtnarsko razstavo.
Slovensko narodno gledališče Je jočasMlo Prešerna s svečano proslavo v dramskem gledališču. IR-odne bcaede je spregovoril pesnik Oton Zupančič, ki je navezal Prešernovo delo na današnjo dobo ir, na osvobodilni boj. V drugem čelu proslave so dramski igralci recTralt Prešernove pesmi. 81» v-rost pa je zaključil Oton Zupančič z «55drr.v'j!co»
Ministrstvo NVS za trgovino preskrbo Je odredilo obvezno prodajo sena tn slame za potrebe vojske. Količino sena, ki ga bodo n orali oddati posamezni kraji, določila csrodnja odkupna komisija,
1 Zaradi uspešnega ns-lzirnnja vseh
i|flhtn;ml
Volčjak, četudi ima komaj šest mesecev, je pred nekaj dnevi pokazal vse svoje zasledovalne sposobnosti, ko je privedel stražnike meetne policije na sled tatovom, ki so lz skladišča špedicije Onofrio v ulici Udine 7 odnesli precejšnjo količino blaga. Potem je pomagal odkriti še odneseno blago.
V soboto ob pol devetih zvečer so poklicali policijo v skladišče omenjane tvrdke, kjer so tatovi Izvršili večji podvig, ki jim je obetal prinesti šest vre* riža, pet pla-Tev za avtomobile ln sest bal blaga. Ko sc pr čil tia lice mesta in začeli prriskovati, so ugotovili, da se vleče iz skladišča okradene tvrdke majhna proga riža preko ceste kakšnih 150 metrov, k j ec je konča-
Adamiju. Ko so prišli v trgovino, so našli v enem oglu ukradenih' Jest vreč ki Jih zaplenili. Stražniki so že stopali nazaj v svoj «Jeep», ko so postali pozorni na lajanje nekega volčjaka, ki je prišel iz neke bližnje hiše in zasledoval štiri osebe, ki so se doslej skrivale pred stražniki. Medtem ko je trem uspelo pobegniti, je stražnikom uspilo ujeti četrtega In ga zadržati. Pokazalo se je, da je bila oetvorica tista, ki je okradla skladišče tvrdke Onadrto. Na mah pa je začel pca vleci »rega izmed stražnikov za hlačnico In ga tako prisilil, da mu 1e sledil v neko vežo, kjer je stražnik odkril preostali del ukraden‘ga blaga: pet avtomobilskih
Njihov namen Je olajšati brezposelnost s tem, da čimprej zaposlijo tečajnike pri obnovitvenih delih, kot tudi gospodarskih in socialnih. Učenci bodo dobivali plače, ki bodo odgovarjale plačani dnevnlčar-Jev.
Prvi tečaj za brezposelne, ki ga bo obiskovalo 1200 tečajnikov, razdeljenih v skupine po 400, se bo pri-L naMA/šs1lsb 1D 4 ros Tomi l
možnost uporabljati vitaminske proizvode, ki zadostujejo za porabo treli mesecev. Trenutno so na razpolago vsej mladini do starosti 12 let, pri kateri se na zdravniškem pregledu pokaže nujna potreba po vitaminih bodisi zaradi njenega splošnega zdravstvenega stanja ali pa gmotnega položaja otrok oziroma njihovih družin. Število mladine, kateri bo mogoče staviti na razpolago vitamine, bo skoraj 7.000.
Vitaminski proizvodi, s katerimi zdaj razpolaga zgoraj omenjena u-stanova, so dvoje vrst; prva vrsta je večvitamlnski proizvod, ki vsebuje vse vrste vitaminov, ki so potrebni za normalni fiziološki razvoj telesa (Al, Bi, B2, C. D, in PP) in druga vrsta, ki vsebuje koncentrat vitaminov A in D, katero upo-rahljajo za predhodno zdravljenje zdravstvenih motenj, ki se pogosto-ma pojavljajo pri mladini, kot so rahitis, Jetika, zmanjšanje odpornosti proti boleznim itd.
Ustanova O. N. M. I. tudi ob tej priliki priporoča uporabo teh zdravil po splošnih navodilih, katera so že izdali; uporabljati je treba vitamine v dovolj dolgi dobi. Obenem se ponovno zahvaljuje Zavezniški vojaški upravi za ves njen trud v korist naše mladine, ki je toliko trpela v zadnjih vojnih letih žara. dl pomanjkanja hrane ln drugih nedostatkov, ki so bili v zvezi vojno.
la v trgovini, ki pripada n«kemu plaščev In šest bal blaga
Stavbarstvo v Angliji
čel v ponedeljek 18. t. m. Temu tečaju bodo sledili po potrebi Se drugi. Tečaj — Je izjavil inž. Bidoli — bo imel nazorni pouk v ladjedelnicah ter teoretični pouk, ki bo v šolskih poslopjih po delovnih urah.
Tečajniki bodo imeli na dan 7 ur praktičnega ter dve uri teoretičnega pouka. Zavezniška vojaška uprava lira namen v bližnji bodočnosti ustanoviti podobne tečaje za brezposelne tudi v drugih pokrajinah Julijske krajine, ki so pod u-pravo Zavezniške vojaške uprave.
a
■■■! immunaa . -
Žl’e si je prerezal
Včeraj zjutraj al Je 61-letnl upokojenec Franceeco Schmarda, ata-r.ujoč v ulici Favettl 22 iz obupa z britvijo prerezal žilo na zapestjih. Njegovi domr.ci ao pravočasno opazili ta poskus samomora ln poskrbeli za prevoz v bolnišnico. Njegovo stanje ni bilo nevarno, zato ao ga po prvem zdravljenju prepeljali na psihiatrični oddelek, ker je v zadnjem čaau večkrat kazal znake duševne zmede noetl.
Kaj bo z avtomobliom?
JV maju preteklega Jeta so zasedbene oblasti zaplenile avtomobil znamko Bianchl, last tvrdike Livel-lara lz Gorice. Od tedaj avtomobila nihče ni več videl. Pred nekaj dnevi pa ga je lastnik zagledal v reki mehanični delavnici na Tržaški cesti, kjer ao ga popravljali. Menijo, da je avtomobil menjal že več laatnlkov in je trenotno last nekega trgovca lz Štanjela na Krasu. Prejšnji lastnik zahteva zdaj avtomobil kot avojo lastnino nazaj, kor za utrpelo zaplembo ni dobil noben* odškodnina Verjetno bodo zadevo rešile sodne oblasti.
PULJ
I
POSLANICA GEN. ELUOTA PULJSKEMU PREBIVALSTVU Poveljnik 167. londonske pečar dijake brigade, brigadni general J. Scott Eliot je poslal prebivalcem puljskega področja sledečo poslanico: »Ob odhodu lz Pulja se želhn zahvaliti vsem prebiralcem Pulja Ir, bližnjih vasi za prisrčno gostoljubnost, ki ao jo Izkazali meni in mojim vojakom za časa našega 1‘vanja; zato smo jim zelo hvaležni. Upam, da boste s ista prisrčnostjo »prejeli naše naslednike 169. peš. brigado (London). V imenu 167. pešadljske brigad« vam želim mnogo sreče in lepše čase.*
Tožba proti
.Primorskemu dnevniku"
Na angleškem o-točju iivi Utri petine prebivalstva v mestih. To pomeni, da mora Anglija posvetiti veliko pozornost n-.činu gradnje mest in o-krevalilč za mestno prebivalstvo na deieli. Načrti za povojno obnovo predvidevajo velike spremembe v, načinu gradnje mestr nih osrednjih delov, v mhogo večji meri pa mestne o-kolice in poiele-Ija. V tej zvezi je Zveza gradbene Industrije izdelala pod vodstvom ministrstva za gradnje načrt za vzorne stavbe. Driavna načrtna komisija za poljedelstvo predvideva po lest juter nezazidanega javnega prostora za vsakih tisoč mestnih prebivalcev. V načrtu za ureditev londonskega okrolja so predvideli ce-

Z ozirom na anonimne članke, priobčene v »Primorskem dnevniku*, v katerih so ostro napadali dva župnika lz o' Z at. Kobarida, ln sicer Mirka Zorna in Izdorja Zavadlava sta Imenovana vležila tožbo na državno pravnlstvo proti odgovornemu uredniku imenovanega casnka, Josipu Korenu. Župnik Zavadjav je svojo prijavo umaknil.
Razpravo, ki M moro ’ biti včeraj na sodišču, je l/lla odložena zvrad: odsotnosti urednika Korena.
PREHRANA
\
Najdeni dokumenti
V uraijjh preteko ral no-krlmlnal-
nega oddelka so našli nekaj dokumentov, ki pripadajo osebam, katere so svoječasco preiskovali člani »Narodne zaščite*. Dokumente lahko dvignejo lastniki ali njihovi sorodniki v palači bivše kvesture, v ulici XXX. oktobra št. 2 v sobi št. 21 med 10. ln 12. uro.
Dokumente naj dVgmejo naslednji:
Abate Carlo, Armellini Valerto, Arrest* Glrolamo, Brussl Avrelio, Buttlglleri Giuseppe, Bsrtoli Fran-cesco, Brundulla Emilla. Bratuš Floriano, Catalfano Antonlno, Codrl Dušan, Calegaris Vlttcrlo, C tro
Izredna delitev a* ciriavoa Sepral sporoča, da bodo v Četrtek 14. t. m. začeli deliti Izredni obrok živil, katere je dobavila papeževa komisija za pomoč. Pravico na živila (majo vsi delavol, lahki srednji in t»*ki v	tf-že-
nine 100 gr In sladkor 100 gr n* oec bo. V gonsk: občini bodo živila celile nižje navedene trgovine, katere Je označilo Združenje trgovcev v Gorici, medtem ko bodo na podeželju živila delili predeednikt posameznih občin ln okrajev.
Delavci, ki Izvršujejo lahka dela v mestu in predmestjih, bodo dvignili teatenne na odrezek 39 tn 40 živilske nakaznice za delavce in sladkor na odrezek 25 In 26 iste nakaznice.
Delavci, ki izvršujejo arednje-težka ln težka dela, pa bedo nasprotno dvignili Živila proti gl®" v. živilske nakBzn'ce za tekoč® rtlrtmesečje, katero pa bo predh no potrdil urad za prehrano m««tne občine Gorica.
Cone na drobno za ta *lv * testenine lir 38; sladkor lir 93
^Trgovine, ki bodo prodajale ta živila: RlstHs Nicolč. ul ca Duca d’Aosta 70; Budihna Cirillo, ulica Von'ero 10; BtnicheHi Giuseppe, ulica Sem in« i'o 101 Saks'da Ro-čolfo, trg de Amlcis 9; Cooperattve Operale. Corso Verdi:	Rrcssan
Lulgl, ulica Leoni 7 in Gregortg Giovannl v Pod gori.
TOVARIŠ TOLOVAJA KOLARIČA V BOLNIŠNICI Tovariš zloglasnega istrskega tolovaja Kolariča, Anton Katnlč ni »el po’ svoji običajni poti v ječo, ampak se je moral zateči v bolnišnico, kj;r Je slulbujočl zdravnik ugotovil razne poškodbe ln praske po licu ln na telesu. Včeraj popoldne je v neki gostilni neka oseba, ki Je Imela upravičtne razloga napadla Katnlča. Ta oeeba. jfi namreč pri vstopu v gostiln« spoznala kot svojo last obleko, ki jo je Imel Jiatnic na sebi, nakaf Je nastala pravcata bitka, ki se J* zaključita s tem, da so Katnlč® morali prepeljati v bolnišnico.
ZAPIRANJE TRGOVIN Zavezniški vojaški upravi mnogi trgovci poelali prošnje, ako bi bito mogoče podaljšati čas zapiranja trgovin, kt je zdaj doi™3*rf vib 17. uri. Zaradi pomanjkanja električnega toka prošnja za zdaj ne more biti uslišana, ker bi omejltsv z en« strani ln potrošnja z druge ne prinesla nikakega zmanjšanja porabe električne struje.
RAZDELJEVANJE MEZGE
Prehranjevalni urad sporoča, da bodo pričeli 14. tega meseca razdeljevati mezgo, in sicer po 250 Sr n:i osebo. Za ta obrok bodo odvzeli odrozik št. 60. Prodajna cena t* določena 146 lir za kg.
lo po sedem juter nezazidanega pro-
stora na tisoč prebivalcev anglefke prestolnice. Razen tega bodo v mestu razlirili in ponovno zgradili Hevilna igrišča za otroke, parke in sprehajaliiča. Izven mesta bodo uredili narodne parke in obalna le-
tovifča, ki bodo dajala le večje molnosti mestnemu prebivalstvu, da se navlije svetega zraka.
Slika nam kale načrt za veliko predmestno poslopje z vrtom ob glavni cesti.
Rocco, Cas-oldi Renzo, Ci*n Emila, Curiale Vincenzo, Ccrmak Arna-
v iiivtu«), wv.**»»**•»». .-..-v-
rieo, Drl Alfonz, D’Argenzlo Angelo, Fabretti Giuseppe, Frazzetts Gla-como, Gori Arterr.io, Faroelc Ue*a-r.o, G Iglo Franceeco,. Glannola Antonio, Gluffredl Mario, Clsment Glovanni, Carle Vittorio, K®1’1* Israele, Len« Giacomo, Lub.n® Emanuele, Mangano Domenico,
Karlo, Martellon! Francesco, MT*
- - .jo, Mo-
lani Gjpvannl, Maltonl Marii
OBVESTILO PEKOM ' Oddelek za prehrano apor oč* vsem pekom, da morajo dvignit' pri Prehranjevalnem uradu bone za predhodno nabavo »krušne ir.o-ke» za tekoči mesec.
RADIO
Četrtek, 14. februarja 7 glasbe za dobro jutro; 7.15 »inf-vesti; 7.80 ital. vesti; 7,55 pes«* jutranja glasba; 11-30 orkester
simfonična glasba; 12*"
jetta; 12 i<mfoncna glasba;
russi Livk), Orllch P.etro, Pcnnl Salvntore, Pezdevaoh Branko, P o-leso Luigia, Piccolo Uberto, Ponto-Bl Cesare, Rusao Giovannl, Ros-^ttl Rinaldo, Schlfano Giuseppe, S-tllo Domenleo, Sola fa ni Vincenzo, Sforza Angelo, Sanmarco Angelo, Serschen Karlo, Tarnal Armando, Tognon Bruno, Točettl Glovanni, Turrlale Vincenzo, Urbas Alojzij, Vodopclvec Bogdan, Vachtler Mas-similiano, Vlanello Mario, Zuroh Duilio, Zelanda Agostlno, Masea-rella Ida.
reproducirana glasba; 13.30 ritnj1 n melodije; 14 zdravniška rubrika; 14.15 pregled vesti in plese«. 17 prenos iz Vidma; 18 ženska ura. 18.30 sopran in kvartet; 19 klavir skl koncert Kette Almire (®*®Y„i 19.15 slovenščina za Slovenc«; pestra glasba; 20 slov. vesti; 20.D Ital. vesti; 20.30 radijske uganke. 20.50 tedenski pregled konferenc* ZN; 21 komedija; nato lahka gl®r ba; 23 kal. vesti; 28.15 slov. v«*0’ 23.25 nočno zabavišče-
Glavni uradnik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S-
E. WALLACE
8.
PO T E P U H
Pubitolov«lca zgodba
Stresel Je g'avo ih z grbančil obraz; OTllja je videla velik boj med nj-govo voljo in učinkom alkohola, ki Je omotil njegove čute, videla Je, kako se skuša rešiti črnega zagrinjala, kt ga Je slepil., toda ni uspel.
»Poročila ga bom*.
Ustnice staroga Elm*rja »o se zaiVe z veliko hitrostjo pregibati stari Wasaer se Jo začel Jokati.
»Ne smeš., moreš poročiti Sama*.
»Tega nepridiprava?*
Sam Je zamežlkal, naredil je korak proti njej, toda zaplgšel se je v preprogo ln padel na vse štiri. Poskusil je vstati, toda apet j« omahnil.
»Za vse je potrebno, da se nocoj porod'm: vzela bom potepuha*.
Gospa Elmsrjeva Je vila roki.
»Sploh n« veš, kaj govoriš. Kako moreš kaj podobnega misliti, Oti-
jk slov z detveijcm«. in ilnhlirml liju?*
kovinami so odredili, da j* dovolj«-1 »Zakaj he?» Otilija Je motrila
Stevensa. »Ali n'so vsi ljudje enaki pred Bogom?*
Obrnila se je na Pita, ki jo je gledal s trudnimi očmi.
»Ni verjetno, da mislite resno, »Je rekel dostojanstveno.
»Kako vam je ime 7»
«Plto Lesl’e».
»Pito Ltslle, to zadostuje*.
Vzela je njegovo oznojeno roko. Videti je bila razburjena. Njene oči so se svetile.
Duhovni očj Stevens Je prekladal svojo obredno knjigo iz roke v roko. Pogled mu Je ušel k gospodu Elmerju. Andrej Elmer si J; grizel nohte, odi so mu uhajale na uro in opazoval je stegnjeno postavo Sama, ki je zaspal na tleh.
»Naredite, kakor hodete*, Je rekel a tresočim sc glasom, »Toda tl si nora, Otilija, st nora. Bolje bi t* bilo poslati v norišnico*.
Toda Otilija je še vedno driala pol.puhvvo roko v svoji.
»Moje ime. je Otilija Jones, nje-
govo Pito Ltslie. Porodite naju*.
Duhovni ode Stevens je odprl knjigo ter mrmral obredne besede. Sam, ki je ležal na tleh, je hropel.
»In prstana?*
Otilija se je sklenila in pobrskala v žepih spečega Sama.
«Tukaj sta*.
Gospa Elmerjeva jo je gledala, kot da bi bila hipnotizirana. Roko Je držala na ustih, da ne bi kričala. Stari Elmer je nekaj tiho mrmral pr: sebi, videli so sc samo nervozni gibi njegovih ustnic. Potepuh Pito j„ »tal in mrmral.
»Prosim oprostite*.
Skupina, ki je stala molče v ozadju sobe, je z odprtimi usll gledala. ko sta zapuščala sobo.
<Kam greš?* je vprašal stari Wasser s hripavim glasom.
»S svojim možem*.
Izginila sta v temno noč. Nekaj časa se ni nihče premaknil, niti spr 'govoril. Potem je mahoma zarjovela gospa Elmerjeva ln se zagnal« proti vratom.
»Otilija, Otilija!*
Odgovorilo ji Je aamo Šumenje Ustja In oddaljen odim ližajoče se n:vlhjte.
* * *
*ia po veki, i Otilija
obešalniku stari dežni navadno »luri' kot kadar je v
je
Ko s”
'n
stegnila
oko v
r
temni veži,
našla na plašč, ki ji je zaščita pred vlago, nočnih urah hodila Izven hiše.
Pito je šel pred njo. Videla pred seboj odsev pjcg°v« srajce, kjer je Imel odtrgan rokav. Pospešila je korak, da bi ga dohitela.
»Kam prideva, 'po tej poti?* je vprašal in pokazal s tresočim prstom pred sebe.
»To je pot, ki pelje n® križišče*.
Potepuh sl Je podrgnil z roko po čelu.
»Ali ni nobene druge cCste? Kakšna pot med polji?*
Otilija j« premislila.
»Kaj nočete iti skozi mesto? Ce je zaradi mene, tedaj ni treba imeti cbilrov.*
»Ne, gre zaradi mene, Sam pijan... zelo pijan. Prekleta druŠčifia. Dobili so me nepripravljenega in nenadoma*.
Videti je bilo, da si ni gotov. Pred njima so bila vrata In potem cesta. Za njima je klical neki glas: »Oti lija.*
»V to smer*.
Prijela ga je za suknjič in ga vodila vzdolž grmovja po stezi, kamero je >ilr težko zaslediti r ):■ ob belem dnevu. Enkrat »o je spctaKiill
da je ! ier te oprostil. Otilija je videla, ua
Je ras popolnoma pijan. Steza Ju je pripeljala na jaso med dreveal, kamor Je od časa do časa pcnvetll sij avtomobilskih luči; od tod so prekoračili sadni vrt in prisl«" na travnik, kamor je stari Elmer pošiljal past govedo. Na nssprot-r.em koncu travnika Je bila stara koliba, ki se je risala kot temna senca proti nebu; tu je pot postajala vedno težja, ker je vodila med koriti, kjer sc pile živali. Končno je prišla na popolnoma zapuščena |clja
»Bliža ae njvihta*. je rekel Plto-Otilija je tudi videle blisk.
»Da, podi se po dolini ®v-Lovrenca.*
Otilija sa je ustavila.
»Povejte ml, kdo ste. P*'®v m
prav’ Kakšne narodnosti?* »Anglež*.
Iz prsi se jt je Izvil dolg vzdihljaj. »Torej sem Angležinj® tudi jaz?. Ni mu videla •• obraz, toda iz njenega glasu U razumela, da je ni azumel.
»Tudi vi. eteir. je vse v redu.* Trdino je stisnila ustnice.
»Sem Američanka. Naj se zgodi kar koli, ne bom nikdar poatala kaj drugega *
Oh, je 4 razumevanj;« vzdlhr.il
pito. Pa ste pravkar rekli nekaj
drugega* da ste Angležinja. J morem trpeti v svoji bližini lju ki se ne znajo odločiti. Kam gr«' mo?»
»To vprašam vue. Karo želtt® ltl?»
»V Pr«*«0*-*-
»V K»nado?* Je vprašala preš®' rečena-
prikimal je, toda Otilija je m<r ia)a razur eti nemi odgo-rar.
»Od tukaj, kam pridemo?* J®
. režal potepuh.
Otilija mu je odgovorila, da J® nedaleč cesta, kt vodi na glavn« cesto, kt vodi v Llttleboui-g.
»Ali ni to neka cesta, ki vod'1 »kozi gozd?* je vprašal s strahonj-
Otlllja mu Je presenečena Prl' trdila.	$
Prišla sta do mejnika, ki je ozn*r teval mejo posestva Treh hrasto*'' ko je mahoma zašepetal:
»Ne govorite; sklonite se*.
Otilija je poslušala in trerot«* pozneje Je slišalo nekoga, ki j« ^ vortl; videla je »vit vžigalic« temi.
»Vlezite se na tla.*
Potepuh ji je s svojim dejanj ^ dal primer ter sc po dolgem eteg® rr.ed grmovje. Napravila j« srce Ji Je močno utripalo.
(Nadaljevanje prihodnja
M