St. 20. V Ljubljani, dne 4. maja 1918. Leto 1. Uredništvo in uprav-ništvoi Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, II. nadstropje. Oglasi po dogovoru. Izhaja vsako soboto. Naročnina: za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec 1 K. Posamezna štev. 20 h. Ljubitelju resnice se ni treba bati nobenega grajalca. Kajti graja jo ali prijatelj ali sovražnik, ako napada sovražnik- ga prenesi; ako prijatelj, ki se moti, ga poduči, ako podutuje, ga poslušaj. Sv. AvguStin. K zgodovini jugosl. deklaracije z dne 30. maja 1917. Da se popolnoma pojasni postanek jugoslovanske deklaracije, je zbral »Hrvatski Dnevnik" vse zapisnike sej in posvetovanj to jih doslovno objavlja. Posnemamo iz njih sledeče: Pred sklicanjem drž. zbora spomladi leta 1917 je povabila takozvana Danzerjeva skupina Avstrijskega političnega društva neke hrvaške, srbske in slovanske politike na Dunaj, da razpravlja ž njimi o jugoslovanskih zadevah. Došli so na poziv na Dunaj: °d Hrvatov dr. Milan Kovačevič, baron Ivan Ožegovlč, dr. Josip Pazinan, Stepan Zagorac. dr- Dragan Šafar, dr. Kosta Premužič, od Slovencev dr. Krek in dr. Korošec. — Dr. Jožo Sumarič in Danilo DimoviČ iz Bosne, ki sta bila tudi povabljena, sta po konferenci, ki sta jo imela s hrvatsko srbsko koalicijo, Udeležbo na tem posvetu odklonila. Dn ; 18. maja je bil predposvet, pri katerem je predlagal Danzer neko resolucijo, ki je bila pa odklonjena. Predlagal je namreč ?druženje Srbije z monarhijo. Dr. Krek je Rjavil, da to ne gre. Mi želimo pač združenje Slovencev in Hrvatov, a o priklopitvi Srbije se niti govoriti ne more, ker bi bi a Proti hrvatskim i interesom in je tudi Srbi sami ne marajo. Na ugovor Danzerjev, da Silo mi na jugu Jugoslovani, da se tu i e Sre za Slovence, Hrvate in Srbe, ampak za jugoslovane, je odgovoril dr. Krek, da je pojem Jugoslovan" čisto zemljepisni pojem in da se more o jugoslovanstvu govoriti samo v geografskem smislu, nikakor ne v katerem drugem, najmanj pa v političnem smislu. Neki Hrvat je še pripomnil, da izraz Jugoslovan ne velja za to vprašanje tudi za to, ker So tudi Bolgar; Jugoslovani, pa jih vendar ne jemljemo pri tem vpoštev. Prisotni Hrvatje in Slovenci torej niso hoteli sprejeti stavljene resolucije o združenju Jugoslovanov. Dr. Krek jo je z odločno gesto vrgel nazaj Nemcem ki je prvi storil predlog za osnovanje »Jugoslavije". Prihodnji dan, 19. maja, so se sestali na dr. Krekovo vabilo v klubovi sobi drž. zbora isti gospodje, da konečno izdelajo resolucijo, ki so jo že prinesli seboj iz Zagreba in v kateri zahtevajo »združenje vsega hrvat-skega naroda pod žezlom Habsburžanov v eno povsem avtonomno državno-pravno telo.“ Na zahtevo dr. Kreka se je vstavilo za besedo „hrvatskega“ še „in slivenskega naroda". Pri tem se ni niti mislilo na Srbe, ker je bilo dogovorjeno, da se nočemo v njihove posle mešati, ker so nekaj povsem drugega nego Hrvatje in Slovenci in so njihovi interesi našim protivni. Kakšen je bil duh tega sklepa, se vidi iz besedila, ki slove: „Dne 19. maja 1917 v prostorih Avstr, političnega društva pri razgovoru o jugoslovanskem vprašanju zbrani (slede imena) izražajo svoje enodušno prepričanje, da je za trajen mir neobhodno potrebna zadovoljiva rešitev balkanskih vprašanj. Da pa more habsburška monarhija za-početi s pomirljivo in privlačno politiko na Balkanu, smatrajo Hrvatje in Slovenci kot neobhodno potrebno, da se trinajststoletna državna in narodna posebnost hrvatskega naroda v vsakem pogledu ohrani, in v ta namen bi bilo neobhodno potrebno priznana prava hrvatskega naroda tako izvesti: I. Takoj zediniti ves hrvatski in slovenski narod pod žezlom Habsburžanov v eno po vsem avtonomno telo in potem II. Takoj izvesti enakost med ujedinje-nim hrvatskim kraljestvom in kraljestvom ogrskim. \ Na Dunaju, 19. maja 1917." Pri razpravi o tej resoluciji je dr. Krek izrekel: »Mi Slovenci smo slovenska veja hrvatskega naroda." Vsled tega so Hrvatje izpremenili prvotno čisto hrvatski tekst in sprejeli tudi Slovence v okvir svojih zahtev. Dr. Korošec je v debati predlagal, da se prvi oddelek resolucije izpusti in da se direktno odbije ponudba antante za po njej nameravano zedinjenje jugoslovanskih dežel. Treba bi bilo resolucijo izpremeniti tudi v tem smislu, da se izrazi tudi slovensko stališče za zedinjenje obeh narodnosti v okviru habsburške monarhije. To je v zapisniku, ki je od vseh prisotnih podpisan, izrečno zabeleženo. Zvečer 19. maja se je vršil potem v LI STE K. Preiskava v cerkvi sv. Martina. Prizor iz naših dni. — Peter Strelec. Moj prijatelj Tone, kmet Podpečjo, je °bdeloval ob skobelniku neko orodje, ker faradi slabega vremena ni bilo mogoče de-la*i zunaj. Otroci so se valjali po peči, pridelek zadnjega vojnega leta, dvojčki, se je Pa Še zibal. Tedaj stopi v hišo slok gosposki £tovek, v jedni roki palico, v drugi pa taško, kakoršna je za pisma. »Agent jel“ si je mislil Tone in tej l^isli nrimemo tudi uredil svoje obnašanje, selpravi: še hitreje je oblal. »Ste vi župan?* vpraša gosposki človek. »Jaz? Še tega se mi manjka! Nisem 1“ »Ste vaški načelnik?" .. »O, tudi ne! — Tega iščete? Le poj- pte doli po vasi, tam dobite načelnika! rkulj je 1“ reče Tone in pokaže skozi okno, a ga ne vpraša, kaj želi, ker v glavi mu je *venela misel: »agent je!“ Z agentom se Pa nikar ne spuščaj v razgovor, ako nočeš lrPeti Škode. Agent je šel, a Tone je oblal dalje. A že čez nekaj minut se vrata zopet odpro in agent vstopi kot star znanec. »O, ste že vi ta pravi!" spregovori agent. »Vi ste cerkveni ključar!" „To pa tol" Jaz sem ključavničar v naši cerkvi sv. Martina. Pa vi ste iskali župana. Ampak kupčije ne bova nobene naredila. »Pojte mi odpret cerkev! Pogledat grem, ako so vzeli vaše zvonove!" Tone ga osupel pogleda in odloži oblič. Komaj pogoltne krepke besede, ki so mu prišle na jezik. „Ne verjamete, da bi jih bili sneli? O, so jih! Ravno tako so šli kakor krompir iz kleti in drugo, pa kaj bi.. »Gospod" se mastito odreže: »Vojna je! Red mora biti 1" »Dal Red!" Tone bi se bil najraje za-krohotal, pa ni vedel, koga ima prav za prav pred svboj. Morda bi še gosposko razžalil. »Pa pojdimo zaradi reda pogledat v cerkev." Obleče si kamižolo, se pokrije in iz omarice vzame ključe. Med tem se je gospod oziral po hiši in je opazil tudi drobiž v zibeli. Njegovo gosposko oko ni bilo vajeno gledati tolikega števila otrok v jedni hiši. »So vsi vaši?" »O kajpak! P6sodnih nimam! Jeseni sta bila kar dva!" »Torej dvojčki! Hm-ml" Tone pa ni več odgovarjal, odprl je vrata in je šel s ključem v rokah, gospod pa za njim. Tonetu se ni ljubilo govoriti. Zavil je kar v breg, na katerem samuje cerkev sv. Martina nad vasjo. Gredoč je pa mislil, kakšno mora vendar biti, ker drug drugemu ne zaupa. Vojaki so odpeljali zvonove, to je ena gosposka, druga pa gre gledat, ako so še v zvoniku. Delal je velike korake, da ni bilo treba pogovarjati se ž njim, ki je prišel gledat, ako vise zvonovi v zvoniku cerkve sv. Martina, kjer že pol leta ni zapel zvon. Cerkveni ključar pri sv. Martinu je odprl cerkev, ker je v zvonik dohod iz cerkve, da pokaže gospodu pot do praznega zvonika. Tqdi gospod vstopi in njegove oči splavajo po prazni cerkvi, ki po zadnjem požaru še ni opremljena. »Tod se gre v zvonik", spregovori Tone, a gospod se pomenljivo posmehlja. »Veste, jaz sem žitni nadzornik." Tone je kar obstal, ga debelo pogledal, potem se mu je pa obraz raztegnil hudobnosti. »Tako!" »Veste, red mora biti! Ljudje nočejo oddajati žita! Skrivajo ga! Pa mi ga bomo že našli!" Avstr, polit, društvu sestanek, s predavanji o jugoslovanskih zadevah. Med prej opisanim posvetom v klubovi sobi hrvatskoslovenskega kluba je prišel do dr. Kreka neki češki poslanec, najbrže Stanek. Neki Hrvat je v njegovi navzočnosti pripomnil, da bi bilo dobro, če bi ^lično izjavo, kakor v Avstr. pol. društvu, "podali Slovenci jn Hrvatje tudi v državni zbornici. Nato je Čeh pripomnil, da bi bilo dobro, če bi tudi Čehi v sporazumu s Hrvati podali slično izjavo o češkem kraljestvu. Hrvat ar. Premužič je potem razlagal, da ni v interesu Hrvatov priklopiti Srbijo monarhiji, ker bi s tem dobili Hrvati sovražnika v lastnf hiši, ki jih po številu prekaša. To mnenje sta odobrila dr. Krek in dr. Korošec in oni češki poslanec, in so si obljubili, da se potrudijo pridobiti tudi ostale svoje tovariše za izjavo, ki bi soglašala z njihovo. Drugi dan, 20. maja po predavanju v Avstr. pol. društvu, je odpotoval dr. Krek v Ljubljano, dočim je dr. Korošec zamudil vlak. Z dr. Krekom se je peljal poslanec Spinčič in še nekateri Hrvatje. Dr. Krek je / pri tej priliki, da se bo hrvatski predlog o izjavi v dunajskem parlamentu po vsej priliki izpeljal. Posl. Spinčič, ki se je peljal v Zagreb, je to sporočil hrvatsko - srbski koaliciji in svojemu tovarišu Srbu Baljaku, ki je bil slučajno v Zagrebu. Ko je Baljak zvedel za to hrvatsko namero, se je takoj odpeljal v Ljubljano k dr. Kreku, s katerim je konferiral in se ž njim odpeljal na Dunaj. Ta posvet s Srbom dr. Baljakom in skupna pot na Dunaj sta dr. Kreka dovedla do tega, da je Srbom na voljo zapustil stališče, ki ga je zavzel v izjavi z dne 19. maja skupno s Hrvati. -. 1 " J...- — Zakaj ne moremo biti za kalinovo stranko? V začetku razpora smo duhovniki po deželi s strahom in skrbjo opazovali razne »ljubljanske prepire”, včasi smo se tudi malo ponorčevali iz njih češ: »po kavarnah imajo oproščenci dosti časa za ravs in kavs, ko bi vsi imeli več dela, ali pa ko bi šli vsi oproščeni v strelne jarke, pa bi se takoj dosegla edinost." Duhovniki nikakor niso šli za dr. Šušteršičem radi osebne naklonjenosti do njega. Saj smo slišali pri vodstvu stranke vpričo Šušteršiča in Lampeta povdarjati od danes »starinskega" duhovnika, da nam ni za osebe — in ves zbor »starinov* je temu pritrjeval. Ko je razpor vedno bolj rastel, smo hoteli duhovniki po deželi priti stvari do dna in preprečiti, da bi prišel razpor v javnost. 95 procentov kranjske duhovščine je takrat stala na teh principih: Razdora in prepira ne sejati med ljudstvo, vse strankine zadeve in prepiri naj se rešijo edinole na kompetentnem mestu — to je — pri vodstvi! stranke — oziroma izvršilnem odboru, čenčam ne verujemo — ampak le dokazom. In prihajali smo v Ljubljano duhovniki iz dežele in izpraševali mlade nezadovoljneže: »Kaj pa je? Kaj pa hočete?” Pa nismo mogli zvedeti kaj hočejo. Eden najhujših mladinov danes v Ljubljani (ime in priče na razpolago) je rekel tedai o mladinih tele besede: »Saj res ne vedo, kaj hočejo." Sam Kalan je zapisal v »Vzajemosti", da je večkrat rekel Kreku, naj pove, kaj hoče, pa Krek tega ni povedal. Pri izVišilnem odboru stranke in pri njenem vodstvu smo javno poživljali mladine: »Tu povejte, kaj hočete, tu je forum, ne zunaj!" Toda, kaj so povedali? Same osebnosti, nedokazana sumničenja, večina ugovorov se je sukala okrog plač, nastavljanj itd. Končno pa tudi glede osebnosti — ali da povem naravnost — glede »koritarstva” niso mladini mogli kaj prida očitati in dokazati. Neki mladin — zopet ime na razpolago — je rekel o tistih debatah: »Mladini se vedno blamirajo —!“ Ker so vedno doživeli le blamažo, so ubrali kasneje za nje dobro taktiko: pri strankinem vodstvu so molčali — med ljudstvom in pri vplivnih mestih so pa rovali —! Prirejali so sestanke, hujskali ljudstvo — klasičen zgled je kamniški okraj — in pridno hodili agitirat med duhovščino. V tem položaju se je morala masa duhovščine odločiti in se je odločila proti mladinom. Duhovščina, vsaj velika večina je držala disciplino stranke in strogo spolnjevala škofova navodila! Zato je res nekaj' žalostnega, da stoje oni danes na sramotilnem odru — kot »izdajalci, odpadniki” in škofovi nasprotniki,* ki so bili ostali zvesti stari stranki radi škofovih navodil in strankine discipline. ' Duhovščina za mladini ni mogla tudi radi svojega duhovskega dostojanstva. Osebno smo slišali od strani mladinov na vlakih vpričo ljudstva — v “Unionu” izraze o naših katoliških možeh in duhovnikih kot: »lump. krevelj, slepar, podkupljenec, izdajalec itd.“ Kako more pošten duhovnik za takimi ljudmi?! Če drugo ne, umazana taktika mladinov nas je morala odbiti. Upošteva naj se, da go-J vorim o prvih početkih razdora! Poleg tega smo duhovniki opazovali, da gre mladinstvo tudi v boj proti duhovščin* in da zagovarja načela, ki diše po liberalizmu. Vedno smo slišali one besede: »Duhovniki ne bodo imeli več toliko vpljiva pri ljudstvu.” Splošno so znane one besede državnega poslanca mladina o politiki in farovžih in drugega, da si bo potem roko umil, kadar jo bo še podal duhovniku. Osebno sem slišal priznanja od mladinskih duhovnikov, da je med mladini tudi — pro-tiduhovski duh! Videli smo, da mladini trosijo med ljudstvo iste ugovore proti načelniku stranke, kot so jih liberalci, iste ugovore, iz katerih se je vpričo nas Krek tolikrat norčeval — opazovali smo vedno večje koketiranje z liberalci in se tako čisto samo ob sebi umevno odvrnili od te mladinske struje. v. Po takem začetku se je začela druga faza razvoja. Mladini so spoznali, du z osebnostmi ne bodo prišli na površje, zato je bilo treba, najti kakega agitacijskega sredstva, ki ne bi dišalo po umazanem koristolovstvu. — Da ne delam nikomur krivice, naj tu opomnim še tole: Gotovo bi ne bilo pravično* ko bi označili vse lačne mladine kot »koritarje4-Med njimi so tudi izvrstni rnožje, toda Žalostno dejstvo je to, da so vsaj v začetku med njimi nosili veliki zvonec ljudje, o katerih se je zelo lahko sodilo, da jim gre 1® za osebno korist —! Treba se je bilo torej oprijeti kake ideje, s katero bi vrgli dr. Šušteršiča — saj je rekel na ljubljanski ulici znani državni poslanec: Nam je pred vsem zato, da vržemo Šušteršiča." In da bi tega vrgli, so izrabili jugoslovansko idejo — deklaracije, češ da je Šušteršič proti njej i® tudi starini sploh. Tako so začeli obrekovati Šušteršiča — in ž njim ogromno večino duhovščine. In to početje je vzbudilo strast -— odpor — očit boj! V tem boju se je vedno bolj jasno kazalo, da mladini nočejo edinosti, da se skrivajo za hrbet oseb, proti katerim mi nismo mogli nastopiti, in da hočejo za vsako »O, prosim gospod nadzornik! Kar poglejte! Tu je cerkev! Tam zakristija! Tod se gre na kor in v zvonik!” »A cerkev je prazna!” »I, kajpak, ker nima grunta! Še mež-narja nima! I, gospod, saj ima vsak kmet kaščo ali pa skrinjo, kamor spravlja žito.” »To ni tako! Tega vi ne veste! Kašče so prazne!” Tako razmotrivajoč sta pogledala v zakristijo, za oltar, na kor in sta prišla v v zvonik, odkoder se pride nad prvimi lestvami skozi liAo pod cerkveno streho. Prostor je temen kakor bi bil nalašč napravljen za skrivališče, za visokimi oboki bi se skrile* lahko velike reči. »Morda je pa tukaj kaj skritega,” si misli gospod žitni nadzornik in pomoli glavo v lino. „0, kar naprej gospod!" ga sili Tone. Junak v zaledju pa ni hotel kar tako »tja v en dan” tvegati svojega dragocenega življenja, katerega domovina tako krvavo potrebuje. »Ja! Ali pa je dovolj trdno? Se strop ne bo udrl?” »O, ako nosi žito, bo tudi vas! Bodite * brez skrbi!" In gospod nadzornik, ki je pomagal organizirati obrambo domovine v ozadju namesto na fronti, je splezal na lino in napenjal oči, da prodre podstrešni mrak. Ko so se oči privadile mraku, je strahoma opazil le obupno praznoto. / »Nič!” je vzdihnil razočaran, ko se je prikazal zopet v lini, pred katero ga je pričakoval škodeželjni Tone. »Sedaj greva pa v zvonik”, ga povabi Tone. »Boste videli, kje so viseli zvonovi in morda še kai drugega.” Toda gorečnost gospoda žitnega nadzornika se je bila ohladila. Zdelo se mu je prenaporno plezati v zvonik in kaj bi tožili, tudi brezuspešno. Ako Podpečani v cerkev in na cerkev niso nič skrili, tudi v zvonik ne bodo vlačili. Žalil ga je porogljivi nasmeh Tonetov. Kaj hitro je bil pripravljen iti iz cerkve sv. Martina. Tudi ni odprl omarice v zakristiji, niti »tabernakeljna”, dasi vsak Podpečan vč, da se skrije vsaj mernik zlate pšenice vanj. Tone je zaobrnil ključ v vratih in se podal za gospodom žitnim nadzornikom, kateremu se je naenkrat zelo mudilo in se očividno ni hotel več pogovarjati o redu, zvonovih in žitu. Ker je pa izobražen mož, jezični dohtar, je začutil, da ne sme kar tako pustiti kmeta, ključarja cerkve sv. Martina in očeta najmlajših dvojčkov v vasi. Postoji, da ga Tone doide. »Dvojčki!" Kako bi se jaz vstrašil, ko bi jih dobil” spregovori gospod žitni nad- zornik in konča pomilovalno: »Revež!" »Zakaj ? Kaj bi se jih vstrašil! Kar je, paje!' »Ampak por.abi se več!” »E, to ni nič!” »Vestg, recite žit. komisijonarju, da naj se na vas ozira ter naj dvojčke upošteva. V prvem hipu je bil Tone iznenadjefl ob toliki velikodušnosti gospoda nadzornika in ga je neverjetno pogledal. »Res! Res!Recite komisijonarjp, da sen* jaz naročil! Moj Bog. dvojčki!” * Nadzornik je vzdihnil, potem je ponudi* Tonetu roko in jo hitro odkuril, da m*1 Tone še »boklonaj” ni mogel reči. Tone je še pogledal za njihs potem j® pa šel v hišo k delu. Ko je prišla ona i* kuhinje, ji je pravil, kar je ravnokar doživel-Se ni preteklo pol ure po odhodu g žitneg® nadzornika, pa pride v hišo Reberščak, k* je raznašal po hišah odloke, koliko žita mor® kdo pripeljati žitnemu komisijonarju. t »Lej, tebi je pa žitni nadzornik »cegelc popravil! 35 kg je bilo zapisano, to je p[e' črtal in zapisal samo 25 kg. Deset kg Žit® ti pusti za dvojčke!” Smeh in iznenadenje! Tolike usmilje' nosti in razumevanja ljudskih potreb vendar ni nihče pričakoval v duši gospoda žitneg® nadzornika, ki je iskal po kotih cerkve Martina skritega žita. ceno —- tudi za ceno strankinega razsula Prodreti s svojo trmo. Priče na razpolago, da so na nekem sestanku govorili, da bo S. L. S. — prenehala!! Ko je duhovščina v vodstvu S. L. S. ~~ razen par izjem — spoznala, da mladini nočejo edinosti, da delajo razsulo stranke, ]e prišla do prepričanja, da se mpra temu stanju narediti konec. Tako je vsa stvar vsled fazmer dozorela — prišlo je do tega, da se je stranka razšla 1 — Odveč je tu za pamet-nega človeka vprašanje: Kdo je zakrivil razpad stare S. L. S., — njen izvršilni odbor je izvajal le praktične posledice, do katerih le privedla mladinska revolucija. Toda kriza še ni dosegla viška. Prišlo je škofovo,pismo v »Slovencu*. Mladini so se polastili imena S. L. S. in našega časopisja ter ustanovili novo stranko. Vsa afera je postala še bolj zamotana. Ko bi se najbolj razkričani mladini ne '°ili polastili imena S L. S. potem bi se bila dala po škofovem pismu doseči edinost tudi Pod imenom S. L. S. Toda v vodstvo nove S- L. S. so prišli ljudje, ki so ravno razbili pravo S. L. S.,, ki so kršili vsako disciplino ‘n zakrivili blatenje duhovščine, pod to komando nismo mogli iti na noben način. Pa umazanost boja je sedaj še bolj na-rastla, kar nas je moralo še bolj odbijati od te komande. Ko smo še obračali v tistih dneh do škofa s pojasnili in z namenom da ' °i se dosegla sporazumna edinost, se je Vfgla od mladinske ^trani v zvezi z liberalci ^ed ljudstvo baklja, ki je zažgala vihar. Vrgli so med tem časom — ko se mi niti braniti nismo mogli, da ne bi ljudstvo mi siilo, da delamo proti škofu — v tem času So vrgli med narod, da smo proti škofu, da snio njegovi nasprotniki, da smo fzdajalci, da smo mi razbili stranko, da z Nemci držimo, da prodajamo narod itd. Skupno z liberalci hujskajo sedaj ljudstvo proti župnikom s temi lažmi in to ne samo v eni župniji — pisec\teh vrst je moral sam občutiti to gonjo. In »Slovenec*, ki ga je »starinska* duhovščina spravila na višek, je vso jp gonjo podpiral'z raznimi noticami — netil, nas imenoval izdajalce in podobno ter nas slikal kot škofove nasprotnike, nam je-^al dobro ime, ki smo delali v dobri veri Po prejšnjih škofovih navodilih. Tako so nahujskali ljudstvo proti duhovščini, ki je žrtvovala denar in zdravje za škofa, proti duhovščini ki je bila vzor drugim škofijam! • Mi svojega škofa spoštujemo, mi smo ;li v boj za njega, ko so ga današnji oboževalci blatili — med nami so, ki so takrat Postavili v nevarnost celo svoje življenje za ~~~ škofa — in l sedaj gredo mladini in v ®voji strasti zaženo med ljudstvo glas — £eŠ, da je »starinska duhovščina* proti — škofu! ' 1 Kaj pa smo storili proti škofu? Ali ne s*nemo škofu podati svojih pojasnil? Ali sa-too duhovščina nima pravice obsojati požrešne taktike — hujskanja in revolucije v franki ? Mi vemo, da delajo Škof iz najboljšega namena in ‘jim tudi glede tega ničesar ne očitamo, ravno tako sodimo o nekaterih mladinih — zlasti o duhovsfcih — upoštevamo, Poročila 30. maja pri zborovanju JDS v odsekih bodo naslednja: 1. Politično-organizacijski odsek- 1. Splošna narodna in demokratska načela JDS. 2. Državne svoboščine enakoprav* nost žene, plebiscit. 3. Načela v upravi, upravno sodstvo, uradništvo in jezikovno vprašanje, sodstvo. 4. Občina kot temelj državne organizacije, — okrožja. 5. Krajevne politične organizacije JDS. 6. Izvrševalni organi JDS. 7. Stranki,n tisk. II. Prosvetni odsek. 1. Splošna načela izobrazbe in vzgoja, verstvo. 2. Šolstvo: a) ljudska Šcla, nadaljevalno in strokovno šolstvo; b) žensko šolstvo; c) srednje in visoko šolstvo 3. Širjenje ljudske naobrazbe. 4. Narodno obrambno delo. — III. Narodno gospodarski od' s e k. 1. Splošna vodila gospodarskega programa: a) gospodarska osamosvojitev Jugoslavije; b) gospodarska podjetja in politične stranke; c) socijaliz&cija gospodarstva, vojne posledice; d) prometna sredstva in politika- 2. Strokovne organizacije: a) delavstvo; b) kmetijstvo; c) uradništvo; d) obrtništvo, industrija, trgovina. 3. Denarni zavodi: a) zadružništvo; b) hranilnice; c) banke. 4. Skrb za narodno zdravstvo. Tako se liberalci pripravljajo ne n* »skupno narodno delo", ampak na boj. Liberalni mladini ne iščejo tega kar jih razdružuje od starinov, ampak tega kar jih druŽj za bodoči boj proti katoliškim načelom. Pri nas pa „Siovenec“ opravlja žalostno delo, da blati po vzorcu liberalnega časopisja može, ki so ia katoliško stvar na Kranjskem res kaj storili. Iz tega bo res prišlo nekaj čudnega, prečudnega. Člani londonskega »Jugoslovanskega odbora" so izmed Slovencev iz domovine pobegi' tržaški odvetnik, narodno-napredni dež. in drž. poslanec in lastnik »Edinosti" dr. Gu' stav Gregorin, dr. Bogumll Vošnjak, bivši docent zagrebškega vseučilišča in dr. Niko Županič, uradnik belgrajskega »Narodnega muzeja". i Slovanski zbor na italijanski fronti. Iz Berna : »Tribune de Geneve" poroča, da so, kakor se naznanja z italijanske fronte, češko-slovaški in jugoslovanski prostovoljci prisegli, di se bodo bojevali za neodvisnost svojih dežel in da se bodo vestno ravnalj po navodilih svojih komitejev. Slovanski legijonarji, ki so se borili že v Rusiji in na solunski fronti, so došli na italijansko fronto kmalu po rimskem kongresu podjarmljenih narodov in se bojujejo kot avtonomne skupine v več bataljonih razdeljeni na strani svojih ententnih orožnih tovarišev. Naš narod protestira proti takim »osvoboditeljem", ki so ga povsod polomili in ga bodo sedaj tudi na italijanski bojni črti. Za našo narodno osvoboditev govore tiste naše velike trume Avstriji zvestih vojakov, ki s tem da branijo njo, branijo tudi nerazdeljivost naše domovine. Za nas govori naša Pravica in to hočemo le v Avstriji in nikjer drugod. Politični pregled. Nemški nacijonalci v Avstriji. nočejo razumeti časa. Sanjajo še vedno, da bo mogoče vzdržati nemško nadoblast v Avstriji in kadar začujejo besedo o pravici nenemškim narodom, tedaj se čujejo o njih tako nesramne besede so one graškega župana Fizia na drugem nemškem Volkstagu v Gradcu, ki se je vršil 27. t. m. in ki se glase, da je nemške potrpežljivosti konec in da Nemci nimajo več časa, da bi premišljali o tem, kar je državi potrebno, ter da morajo svoje razmere do države revidirati. Neki Kand! je govoril na shodu novo nemško ' prisego, ki pravi, da bddo neomajno držali zveze z bratom v rajhu naj pride kar hoče ter da jim nad vsemi dolžnostmi stoji dolžnost napram lastnemu narodu. Gattermayer je klical: »Mi Jiočemo nemško Avstrijo, ali pa nobene." Torej patrijotizem na odpoved. Ce ni Avstrija nemška, je ti ljudje ne marajo. In vendar so od Avstrije dobili vse, kar imajo. Prav je, da je država čula te besede, sedaj je njena dolžnost odgovoriti z dejstvi, ki naj takim ljudem pokažejo, da je država še močna dovolj, da se jih ne bpji. Kdor hoče svoj program proti državi revidirati, nima pravice od nje zahtevati spoštovanja. Država naj da vsem svojim narodom pravice, ki jim gredo, pa bodo nakrat osumljeni in osramočeni vsi tisti, ki hočejo na različne načine svoje programe proti državi »revidirati". Narodi Avstrije ljubijo Avstrijo, io so dokazali na bojiščih, kjer ni bilo tistih ljudi, ki sedaj govore o revidiranju patrijotičnosti — zato naj država napram svojim narodom izvrši polno svojo dolžnost! Na graškem „Volkstagu“ so se tudi ' pritoževali, da je vlada kranjskemu kmetu Še premalo pobrala. Vodja kranjskih Nemcev dr. Egger ni črhnil niti besedice proti takemu gorostasnemu očitanju. Naš kmet je dal državi vse kar je, imel — nemškonacio-nalni politiki pa doslej še ničesar koristnega! Wekerlu je zopet poverjena naloga, naj sestavi novi ogrski kabinet. Wekerle je dobil od kralja poziv, naj pripravi pot onemu kompromisu glede volilne reforme, za kateri se je zavzemal v parlamentu. Prijazni Mažari. V seji ogrskega drž. zbora 26. aprila se je vršila burna debata o rekvizicijah. Govorniki so silno ostro napadali Avstrijo, ki dl jo mora Ogrska pitati. Poslanec Szabo: In še nam pošiljajo čehe v deželo, da nam kradejo še steljo! Ali se vlada zaveda, kakšen konec bo to vzelo? Poslanec Bal la: To ne bo demonstracijski sprehod: Szabo: Naše vasi se že pripravljajo na revolucijo! Poslanec Meško: Dvignilo se bo dva mili -, jona ljudi s srpi! Szabjo; Zakaj pri nas ni državnika, kj bi rešil Madžare trpljenja in muk? Avstrija nas je oropala za neštete milijone. Za to naj se briga vlada, ne pa za to, kdo bo ministerski predsednik 1 (Burno pritrjevanje.) Državni zbor. Plenarna seja državnega zbora je preložena do 7. maja. Vlada bo predložila zbornici šestmesečni proračunski provizorij. Finski prestol. »Ziiricher Post“ je izvedela, da prihaja kot prejendent za finski prestol v poštev princ Axel Danski, ki je šele 30 let star. Boljše-viška revolucija bo rodila torej celo vrsto novih prestolov .. . Na kaj upa Italija. „Popolo d’Italia“ piše: Stojimo neposredno pred avstro-ogrsko ofenzivo. Avstro-ogrske čete so pripravljene za napad. Tudi mi smo pripravljeni: Vemo, da udarec pri Kobaridu pomeni le epizodo v veliki vojni. Zmaga bo nata, kajti z nami se bori 30 milijonov upornikov v Avstriji. Avstrijska država razpada. Hujša kakor vojna na fronti je za dvojno monarhijo notranja vojna." Take so laške želje. Tako bi se Italijani polastili slovenske zemlje. Spoznali bodo da so jih nalagali tisti, ki so jim obljubili, da poskrbe za 30 milijonov upornikov. Angleški rudarji za mir. Rednega kongresa rudarjev v Walesu pod predsedstvom Windstona se je udeležilo 306 poslancev, ki so zastopali 153.000 rudarjev. Po pregledovanju pogojev, po katerih se je izvršilo novačenje mobiliziranih rudarjev je sprejel kongres z vsemi proti štirim glasovom naslednjo resolucijo: »Kongres obrača vso pozornost vlade na nujno potrebo, da se uporabi prilika in vsa sredstva, kakor kitro mogoče napraviti konec tej strašni vojni". Slovenska katol. deklaracija. K naši izjavi so pristopili s svojimi podpisi nadalje gg.: Ivan Abram, župnjk v Črnem vrhu nad Idrijo; Jakob Razbor-šek, župnik v Tunjicah pri Kamniku; Jakob Benedičič, župnik v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem; Janez Burnik, kaplan v Cerkljah pri Kranju; Valentin Jakelj, župnik p. v Lahovičah; Matej Jereb, župnik v p. v Spodnjem Brniku; .Vincenc. Člbašek, župni nov. na Šenturški gori; duh. svetnik Jurij Konlg, na Vinici; Franc Mihelič, župan na Vinici; Ivan Vodopivec, ekspozit, Vrhpolje pri Moravčah; duh. svetnik Anton Smldovnik, župnik, Prečna; P. Ferdinand Zajc,^ Raplan, Šmartin pri Kranju; Janez Kovič, župni uprav., Polšnik pri Litiji; Matej Ježek, župni uprav., Begunje pti Cerknici. Dntevne vesti. Neresnična vest o dr. Lampetu. »Slovenec" je prinesel, sklicuje se na »Slov. Narod" z zlobnimi opazkami opremljeno vest, da je dr. Lampe vložil pri nunciaturi tožbo proti ljubljanskemu knezoškofu, ki ga baje dolži »veleizdaje" in drugih takih rečf. Složno prinašajo take vesti liberalni listi s — »Slovencem". Tudi v nemško časopisje so zanesli to vest, ki jo se ved' liberalni nemški listi slastno priobčujejo. Čujemo, da je dr. Lampe na kompetentnem mestu zavrnil tako lažnivo in nevredno pisavo »Slovenčevo". Mi se ne čudimo, da liberalni listi prinašajo take vesti, ker njim gre le zato, da cerkveno oblast oblatijo in ponižajo, kajti če se le pišejo take stvari o duhovnem dostojanstveniku, mora njegov ugled pasti, bodisi je res ali ne, kar se piše. A da »Slovenec", katerega urednik je prelat Kalan, na tak način piše o škofu, to je vendar preveč. Pod pretvezo, da škofa brani, pa »Slovenec* škofovo avtoriteto žali in izpod- kopuje hujše kakor vsak svobodomislec. Kako dolgo se bo to še prenašalo? Poziv. Č. g. prelatu A. Kalanu in č. g. župniku F. Fmžgerju. Vi, č. g. prelat, ste na shodu dne 27. decembra pr. I. izjavili: »Stara zaslug polna S. L. S. živi!" To izjavo ste hoteli tudi utemeljiti. Čutili ste namreč potrebo, dokazati, da zboruje stara S. L. S. Ves svoj dokaz ste oprli na stavek: »Taka organizacija je moralna enqta mož, ki so istih načel." Na to izjavo ste pa Vi, č. g. župnik stavili sledeči predlog: »Zbor zaupnikov S. L. S... 1) obsoja poskus razdružitve stranke in 2) ugotavlja, da S. L. S. prej ko slej obstoji." Ta sklep se je sprejel soglasno. Bil je to prvi sklep sedajne S-L-S., prva njena avtoritativna izjava Ta sklep ni le kritika razpusta S- L. S., ampak s tem sklepom se nam sedajna S. L. S. predstavlja kot s staro S. L. S. popolno identična stranka. Za sklep je odgovorna vsa sedajna S. L. S., v prvi vrsti pa seveda vidva, ki sta predlog stavila in utemeljila. Ta sklep je pa jako nevarna igra. Ako je utemeljevanje pravo, potem je vse v redu. Kaj pa, ako je sklep zmoten? Potem si je stranka vtisnila na čelo znak laži, stranka je potem Psevdo S. L. S., t. j. Laži S. L. S. — Drznemo se pa trditi, da Vaše utemeljevanje ne drži. Kaj hoče reči: organizacija je moralna enota mož istih načel? Skupina, vsota mož, in naj bodo še tako edini v načelih, je mrtva materija brez življenja, ni še organizacija. Organizacija je živ organizem, ki živi popolno samosvoje življenje. Kaj pa je počelo tega življenja? Ali mar »moralna enota"? Nikakor ne! Ampak avtoriteta je! Ta je, ki daje življenje vsaki organizaciji in s tem tudi moralno enoto. Vaš sklep le tedaj drži, ako dokažete, da je avtoriteta sedajne S. L. S. popolno identična z avtoriteto stare S. L. S. Ako tega ne dokažete, je Vaše utemeljevanje samo fraza, brez dokazne moči. Pozivljemo Vas torej, da temeljiteje dokažete resničnost temeljnega sklepa, sedajne S. L. S. Opozarjamo pa Vas, da smo dobili v tej stvari dobrega zagovornika naše trditve v Vašem somišljeniku, g. duhovn. svetniku Janezu Kalanu. V zadnji številki »Vzajemnosti" trdi on, da je nova stranka produkt revolucije, ne pa evolucije. Vzamemo toraj na znanje, da je sedajna S. L. S- revolucijonarna stranka. Po revoluciji nastala avtoriteta pa gotovo ni identična s staro avtoriteto. Deželan. Kako se lažejo. »Slovenski Narod" je priobčil naslednji uradni popravek: C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Št. 429/3 PrMs. Ljubljana, dne 30. aprila 1918. Uglednemu uredništvu »Slovensk. Naroda" v Ljubljani. Pod,naslovom »O ljubljanskih demonstracijah" ste priobčili v št. 98 z dne 30. aprila 1918 vest, da sta imela v četrtek dopoldne g. nadkomisar dr. ,Skubl, in g. deželni glavar dr. Šušteršič konferenco, ki je morala biti vsekakor interesantna. — Sklicujoč se na določila § 19 tiskovnega zakona pros;m Vas, da objavite v Vašem listu sledeči popravek: »Ni res, da je imel g. nadkomisar dr. Skubl z gospodom deželnim glavarjem v četrtek dopoldne konferenco. Res je, da se g. nadkomisar dr. Skubl ni sešel z g. deželnim glavarjem ne v četrtek dopoldne in ne ob kateremkoli drugem času in da torej tudi ni imel z njim nobene konference." C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. — Dr. Skubl. Javno vprašanje. Č. g. duh. svetniku Janezu Kalanu Bivša opozicija v stari S. L. S: je po nemških časopisih trdila, da sta vodstvo S. L. S- kdkor tudi nje izvršilni odbor umetno sestavljena v prilog načelnika dr. Šušteršiča. S to trditvijo se je opravičevalo svojevoljno ravnanje opozicije, uporno postopanje tozadevnih državnih poslancev in se je hotelo dokazati neobveznost sklepov zgoraj navedenih organov S. L. S- Tr- ditev je seveda gola izmišljotina, grda neresnica. Vi, g. svetnik, ste se tej neresnici pridružili in sicer kot bivši urednik »Vzajemnosti*. V prilogi k št. 11. in 12. pr. 1. ste natisnili sledeči stavek: »Voditelj stranke mora uživati zaupanje vseh ali skoio vseh strankarjev, ne samo večine in sicer umetno ad hoc sestavljene večine". Ker do danes te trditve še niste dokazali, zato Vas pozivljemo, da natančno pojasnite, kdaj, kje in kako se je ta večina umetno sestavila in kdo je to zakrivil. Zahtevamo jasnega odgovora! Naročnik „Vzajemnosti“. Mi se ne damo terorizirati. Piše se nam: Za volitev v odbor K. T. D. se ponuja duhovnikom neka kompromisna lista, v katerem sta tudi dr. Izidor Cankar in prelat Kalan. Povemo, da gospodov iz Marija-nišča ne bomo volili, ker je od tam izšel ves nesrečni razkol po domovini. Mi smo za samoodločbo. Ut unum sint — da bi bili vsi edini, tako nam trobijo na ušesa zdaj tisti gospodje, ki so — nas razbili. Dolgo časa smo prenašali ta terorizem mladinov, zdaj pa mislijo — da bomo kar kapitulirali. Od ljudij, ki po veliki večini še niso nič storili za ljudstvo, ki še nobenega volivnega boja niso pretrpeli, si ne damo ukazovati. Kdaj so liberalci z nami edini? Takrat in tam, kjer so v manjšini, kjer so pa v večini, tam nas pa ne marajo. Ampak mladini se jim še vedno — ponujajo. Ubogi dr. Krek. V »Slov. Narodu" či-tamo: »Za šentjakobsko napredno knjižnico so zbrali Krekovi čestilci po koncertu dne 23. aprila v gostilni pri Kaučiču na Privozu * na predlbg gosp. Kavčiča 40 K*. Dr. Krek pred leti pač ni mislil, da bo njegov spomin zbiral za »napredne" knjižnice. „Slovenec“ In resnica. Piše se nam: »Slovenec" je poročal, da je bilo na dr. Pogačnikovem shodu v Postojni 1000 udeležencev. Nepristranski očividec jih je pa naštel ,308 reci tristo in osem. Koliko jih je bilo Pogačnikovih volilcev, si lahko mislimo. Tako bo tudi najbrž s shodom v Hreno-vicah! Dr. Krekov spomenik. Mnogo se raz-motriva sedaj vprašanje, kje naj stoji dr. Krekov spomenik. Mi svetujemo sledeče: Denar za dr. Krekov spomenik *se naj daruje za novo cerkev v Šiški! To bi odgovarjalo namenu dr. Kreka samega, ki je mnogokrat izrekel željo, da bi se čimprej zidala župnijska cerkev v Šiški; Tak spomenik bi najlepše izražal najplemenitejšo idejo, ki jo je gojil dr. Krek kot krščanskosocialni plelavski organizator! Tajnik Jugoslovanskega kluba je dr. Žerjav. Iz te kratke osebne vesti ^o marsikaj razumljivo. Kranjski deželni odbor In ljudsl^e mesnice. Zasluga kranjskega dež. odbora je, da je uplival na ustanovitev raznih ljudskih mesnic, kar je neprecenljive važnosti za občinstvo. V ljudski mesnici v Ljubljani dobi na teden 1000 oseb brezplačno meso. Ali je'morda kaj takega storil ljudstvu kdo, ki je metal zadnjič kamene na dež. hišo, ali pa kdo, ki ljudstvo kljub svojemu miroljubnemu poklicu hujska in ščuje na dež. odbor? * Sodba naših mož o boljševiklh In Srbih. Franc Hribar iz občine Ambrus piše: Velečastiti gospod župnik! Sprejmite moje srčne pozdrave! Naznanim Vam, da sem prišel srečno iz Rusije in zdrav, hvala Bogu, zakaj bilo nam je težko na potu. Nismo imeli več kakor eno pot. Vse druge pota in ceste so imeli Rumuni zavarovane. Na tej prosti poti, ko smo prišli čez Dnjester v Rusiji, se je pa nahajala vojska bolševikov in pa srbskih dobrovoljcev in če bi nas bili ti dobili v pesti, bi bili mi t težko živi ostali. Dobili smo pa civila, ki je znal dobro za skrivna pota in smo mu plačali vsak mož po 22 rubljev in nas je tako srečno dovedel do naše komande. Ne morete si Vi misliti našega veselja, ko smo zagledali našo stražo. Najlepši dan na deželi. Jože: Ti Janez, kateri dan je najlepši v tednu? Janez: No, kateri? Jože: Pondeljek. Janez: Kako to misliš? Jože: Glej, v pondeljek ne dobim »Slovenca* in tako ta dan lepo v miru pffeživim. Janez Ti Jože, takih dni imam' pa jaz sedem v tednu. Jože: Kako to? Janez: Pred meseci sem že »Slovenca" vrnil. Jože: Prav si storil! Saj res, kako pridemo do tega, da sami plačujemo, kar nas žali. — Ga bom pa še jaz vrnil. Po nemirih v Ljubljani. Prvi maj v Ljubljani je bil miren, istotak po drugih mestih. Grožnje nekaterih prevročekrvnih žensk, da bodo 1. maja veliki nemiri v Ljubljani, so ostale prazne besede, kar bodi zapisano v čast Ljubljančanom. Trgovine v Ljubljani so bile 1. maja zaprte. Nemiri, ki so bili 24. 4. v Ljubljani so ižtreznili marsikaterega Ljubljančana, ko je videl, da na cesto speljana in zapeljana množica rie pozna enkrat nobene razlike več in da ne pobije šipe samo na deželnem dvorcu ampak tudi drugod, celo na privatnih stanovanjih. Graški listi so poročali, da znaša škoda povzročena dne 24. 4. na kazinskih šipah 40.000 K,* velika je pa škoda tudi drugod: na Unionu, na kavarni pri slonu, na škofiji, semenišču itd. Zvršenih je bilo več aretacij, menda okolu 35. Pri aretirancih so* bile hišne preiskave in tu se je dognalo zanimivo dejstvo: skoio pri vseh aretirancih so našli obilno zalogo živil. Med aretiranimi je Kham ml.k ki je bil aranžer znane manifestacije v knezoškofijskem dvorcu ob Koroščevenf dnevu v Ljubljani in ki je ie'takrat upil: »Danes nič pobijati, kadar pa bomo, bomo vse pobili." Dolže ga, da je bil udeležen pri vlomu v Hamanovo trgovino ter so dobili pri njem nekaj Haman-ovih stvari. Kaj smo neki gospodarsko in napredno s pobijanjem in novimi žrtvami dosegli ? Cesarjeva milost. Njegovo Veličanstvo cesar je povodom godu Njenega Veličanstva cesarice Cite pomilostil v Bosni 29 oseb, ki so bile obsojene radi veleizdaje. Učiteljski draginjski prispevek. Pri ponovnem posvetu vseh deželnih odborov se je zopet ostro obsojalo postopanje vladi onih državnih poslancev učiteljskega stanu, ki so zakrivili zmešnjavo v vprašanju učiteljskega draginjskega prispevka, ker so brez stika z deželnimi odbori stavili predlog, ki je popolnoma pomanjkljiv, deloma neizvršljiv in tudi krivičen. Poročevalec gosposke zbornice Wittek je stopil v stik z deželnimi odbori in naznanil svoje izpre-minjevalne predloge, s katerimi se upa pridobiti gosposko zbornicovza i^čiteljski draginjski prispevek. Razen Ceske in Moravske, ki stojita odločno na odklonilnem stališču, in pravita, da ne moreta učiteljstvu dati nobenega prispevka več, so se vsi drugi deželni odbori izre li za predlogo, ako da država 70% prispevka, ako se pusti deželam proste roke, da od svoje strani sklenejo, kolikor hočejo, in če se shema porazdelitve izpremeni, ker je napačna. Prispevek v celoti bi znašal okoli 220 miljonov kron. Kranjska deželna vinarska zadruga ima svoj občni zbor v četrtek, 16. maja ob 10 uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani. Ustrelil se je v Idriji ognjičar Pečirar Julij* sin c. kr, poduradnika g. Stefana Peči-rarja. Nesiečnik je prišel s fronte za npfcaj_ časa na dopust Doma je našel svojo zaro-‘ čenko na smrt bolno. B:1 je več dni molčeč in bolj potrt, dan nesreče pa je ostal skoraj ves dopoldne svoji sobi ter se je okolo četrt na eno opoldne ustrelil naravnost v srce. Kako odstranjujejo granate na Goriškem. Oddelki, ki imajo nalogo odstranjevati nevarne granate, si znajo tupatam delo zelo olajšati. Kjer dobe granato, pa bodi ta tako velika, kakor tele in nevarna kakor zbesneli bik, zgrebčjo jamo, polože vanjo granato, pridenejo ji še nekaj v bližini nabranih ročnih sester, zagrebejo vse skupaj . in postavijo na tak grob — križ, češ, mi poznamo to ljudstvo, ono bo spoštovalo grob neznanega vojaka in vsaka nevarnost je izključena. Tisti, ki si delo olajšujejo na tak način, ne pomislijo, da kaka nesrečna mati utegne iskati v dotičnem »grobu" svojega sina ali da v poznejših letih pojde . plug preko groba ter se bodo tako zgodile velike nesreče. Trojni roparski umor na Štajerskem. V hišo kajžarja Tomaža Cimperška v Osvaldu pri Podsredi je ponoči vdrl v vojaka-preoblečen mož in zahteval od 221etnega sina, da mu pove, kje imajo spravljen denar. V odgovor je fant snel s-stene puško in ustrelil proti nasilniku. V tem 'trenutku so v sobo planili še štirje lopovi in z bajoneti ter kiji na mestu ubili Cimperškovega sina. Sedemnajstletna hči je skočila skczi okno, da bi utekla roparjem. A dobili so jo kakih 20 korakov od hiše in ji prerezali vrat, da je v kratkčm izdihnila. Gospodar, ki ni imel denarja doma, je prosil tolovaje, naj mu prizanesejo in si odpeljejo kravo iz hleva, ker jim ne more dati denarja. Toda razbojniki so ga zbadali z bodali tako dolgo, da se je onesvestil. Nato so kočo,v pravem pomenu besede popolnoma razrušili. Enemu 'izmed tolovajev so baje že na sledu. Nemiri v Krakovu. Poroča se o nemirih v Krakovu radi lakote. Vse judovsko časopisje piše, kakftr bi bilo krščansko prebivalstvo organiziralo pogrom na jude. V resnici so nemiri nastali radi lakote in so se obrnili proti judovskim oderuhom, ki nakupujejo živila in jih zadržujejo, da dosežejo visoke cene. Ljudstvo je planilo po judovskih prodajalnah ?a jestvine. Judje so se postavili v bran in so od svoje strani napadli kristjane. Pri tem’je bil umorjen katoliški duhovniki Ko je šel po ulici, je videl, da 'so judje pretepali krščanskega dečka. Hotel je braniti dečka in ga je zakril s svojo suknjo. Judje so pa metali kamne vanj. Kamen ga je zadel v glavo in duhovnik je čez nekaj časa umrl. Gospodarske vesti. Hujskanje proti kmetom. Meščansko in socialnodemokratsko časopisje z veseljem pozdravlja vladno naredbo, po kateri sa naj pobere kmetom žito, in še očita vladi, zakaj tega ni storila iz vsega početka, .kakor so socialni-v demokratje zahtevali. Pravijo, da kmetom ni treba ničesar »posoditi", češ da so obilo založeni z živežem, ki- so ga nalašč skrivali. Bilo bi 'prav, če bi vlada, ki s tako stiogostjo izvaja politično cenzuro, zabranila tako hujskanje proti kmetom, kajti duhovi so že jako razburjeni. Kmet je potrpežljiv in dober človek. A če se ga preveč* pritiska in še zmerja povrhu, tedaj mu potrpežljivost mine. Na(j se vendar misli na bodočnost! Kdo se bo pa še mučil tia polju, če ne bo niti zase imel užitka svojega dela? Država naj se vendar zave, da je kmetijstvo podlaga vsega državnega življenja, ki se ne sme za nobeno ceno izpodkopati. Če štrajkajo delavci v kakšni tovarni, se zaradi tega še ne podere svet, a če kmet ne bq več hotel obdelati polja, tedaj je vsega konec. Razburjenje v poljedelskih krogih radi najnovejše vladne naredbe, po kateri naj kmetje „posodijo“ svoje krušno žito za šest tednov, da dobe zanj upanje povračila iz ukrajinskega uvoza, je jako veliko. Da bi se pozneje dobilo kaj izdatnega iz Ukra-^ jine, je pri popolnem neredu, ki vlada v tej deželi, jako dvomljivo. In če se kaj dobi, kako se bo to porazdelilo zopet nazaj po vseh kmečkih vaseh, iz katerih se sedaj jemlje? Kmetijski zastopniki zahtevajo, da se jih pusti pri miru vsaj glede drugih stvari. Pusti se jim naj vsaj mleko, jajca in mast, če je še kdo kaj ima. Dalje odškodnina, ki se da v denarju ne zadošča. Če kmet 'ne more dati delavcu hrane, mu s par kronami ni »pomagano. Ker namerava vlada zapreti vse mline na vodo, da bi odslej mleli le veliki paromlini, bo nastala na deželi največja težkoča za prehrano. Zlasti je pa veliko ogorčanje proti Ogrski. Tam imajo še vsega dovolj, pa se za nas ne brigajo, ampak svoje pridelke prodajajo celo v inozemstvo. Tako se je primerilo, da je velik industrialni obrat v aleziji po dolgih .obravnavah z Nemčijo dobil nakazanih nekaj vagonov moke nakazanih iz olezviga. Ko so vagoni prišli, so pp vreče imele — ogrske plombe. Blago se je torej iz Ogrske skozi Slezijo prodalo na Nemško in je iz Šlezviga prišlo kot nemško »darilo" zopet v Slezijo nazaj! Naj vlada vendar pokale svojo moč proti Ogrski in naj od tam aobi delež iz ogrske preobilice, preden oropa našega kmeta zadnjega koščka-kruha! _ Sto vagonov krompirja zmrznilo! Na Bohinjski Bistrici je letošnjo zimo zmrznilo sto vagonov krompirja, namenjenega za vojaštvo. Bohinjci pa krompirja Stradajo in ga nimajo za seme! Nova ureditev čakalnega rovoljenja Url vojaških oprostitvah. Domobransko ministrstvo razglaša: Dne 1. maja 1918 stopi v veljavo nova ureditev čakalnega dovoljenja tpri prošnjah za novo vojaško oprostitev ali za nadaljno oprostitev. Od tega časa izgube svojo veljavo vsa po dosedanjih naredbah izdana čakalna dovoljenja, odložitve vpoklicev itd. Od 1. maja t. 1. dalje Veljajo samo ona dovoljenja, ki^so izdana po novih določbah. V bodoče se smejo izdajati čakalna dovoljenja samo za največ deset tednov; rok se računa v sru-Čaju nove prošnje za oprostitev od onega dne, na kateri je dotičnik vpoklican nastopiti v vojaško službo, v slučaju prošnje za nadaljno oprostitev od onega dne, na kateri poteče čas njegove oprostitve. Poskrbelo^ se je, da se bodo mogle rešitve prošenj tudi dejansko dostaviti tekom desetih tednov-Dovoljenje izdajajo politične oblasti prve inštance. Dosedanja čakalna dovoljenja po starih predpisih se morejo izpremehiti v nova čakalna dovoljenja še za ostali čas, ki preostaja za dopustno desettedensko dobo. Za to izpremembo treba takoj prositi pri dotičnih političnih oblastih prve irtštance. Za zavode dvora, države in dežel veljajo analogno določbe, ali čakalna dovoljenja izdajajo v to poklicane službene oblasti. Za osebe v. rudniških obratih ali v takih, ki so označeni izrecno za dobavo obrate za armado kakor tudi za nameščence na železnicah (tramvaj izvzet) in pri plovnih pod* jetjih, služečih vojnemu prom tu, se upoštevajo izrecno le posebni predpisi. Vojaški konji za pomladanska dela. Vojaška uprava izposoja tudi letos konje za kmetijska dela. Priglasiti se je za nje pri de-2elni izkazovainici za delo v Ljubljani (pri Ci kr. deželni vladi). Konji se oddajajo brezplačno proti temu, da dobe potrebno krmo. Zaradi pomanjkanja delavne živine se oddajajo tudi trenski konji z vozovi in vozniki Vred. Ti se dobe pri trenskih oddelkih, ki j>o nameščeni tu in tam po deželi. Pri teh konjih je skrbeti za potrebno krmo, vozniku je pa dajati najmanj po 3 K na dan in vso hrano, za katero pa plačuje vojaška uprava po 3 K na dan. Trenski konji se oddajajo le v obližju stajališč dotičnih trenskih oddelkov. Cepljenje prašičev zoper rudečlco v letošnjem letu. Z ozirom na vsakoletno veliko število za cepljenje prašičev naznanjamo, da bo deželni odbor letos preskrbel živino-zdravnika onim občinam, ki bi ga z ozirom na pomanjkanje živinozdravnikov same ne mogle dobiti. Zaradi tega naj vse one občine, katere žele, da se jim za cepljenje prašičev preskrbi živinozdravnik, to čim preje sporoče deželnemu odboru, objednem pa navedejo število prašičev, katere bi bilo treba cepiti in njihovo približno povprečno ceno. Kamniška železnica. Uradno se naznanja: Počenši'S 1. majem do preklica vozita na črti Ljubljana-Kamnik ob nedeljah in praznikih vlaka št. 2171 2180, določena za osebni promet in imajoč vozove II. in III. razreda, po sledečem voznem redu: Odhod iz Ljubljane državni kolodvor ob 1.30 pop., prihod v Kamnik ob 2‘53. Odhod iz Kamnika ob 8 50 zvečer, dohod v Ljubljano ob 1010 zvečer. Kako se Mažarom slabo godi. ^Na Ogrskem je največja količina maščobe vseh vrst za osebo na en mesec določena na 42 dkg. Kmetijski delavci smejo na mesec porabiti največ 1 kg maščobe, sezonski delavci 1 in pol kg, žetveni delavci 3 kg. Vinske cene na Ogrskem se ne bodo maksimirale. Ogrska vlada je hotela maksimirati vinske cene in vino za armado nabaviti z rekvizicijo. Med vlado in vojnim ministrom so se vršili že dogovori z udeležbo vinskih trgovcev. Ali sedaj se čuje, da ne bo ne jednega ne drugega Draginja vina v laškem Vidmu. V Vidmu je bilo toliko vina ob okupaciji, da je kar teklo po mestu, istotako po drugih okupiranih krajih. Ali sedaj ga ni skoro več. Liter vina stane v Vidmu dandanašnji do 12 kron. Zaplemba vinskih zalog na Ogrskem. V par dneh izide naredba ogrskega poljedelskega ministra ox zaplembi vinskih zalog. Nariba pooblašča armadno upravo, da zapleni za armado potrebno vino, približno pol milijona hektolitrov in sicer za alkoholsko stopnjo po ceni 46 v, tako da bo liter stal približno 4 K -60 vin. Mleko v Reki prodajajo sedaj po 1 K 82 v. 22.0000 K za bika. Pri dražbi za 119 plemfenskih bikov vMezbhegyes je bilo skup-ljenih 1,200.000 kron. Posamezni biki so bili prodani po 22.000 kron. Vsklicna cena za eno žival je bila 2800 kron. Zemeljski plin na Hrvatskem. Poleg kopališča Lipnik'so našli v daljini 344 metrov oljni plin v neizmerni množini; računa se, da množina plina znaša na dan milijon kubičnih metrov. To je plin povsem druge vrste od zemeljskega plina v Erdelju in je gotovo spojen z oljem, katerega je tam obilo. Za „Vojaški dom" v Ljubljani je da rovalo »Kranjsko mesto za dobavo klavne živine" 20 000 K. Odbor ponovno prosi vse, katerim je pri srcu blagor naših vojakov, da z obilnimi darovi kar najsijajnejše izpričajo ljubezen do onih, katerih hrabrosti se imamo zahvaliti, da naša dežela ni opusto-šena po sovražniku. V Ukrajini se godne čudne stvari. Ukrajinske oblasti so se upirale nemškim odredbam glede setve. V agitacijo proti Nemcem so bili zapleteni tudi člani ukrajinske vladjf, ki so povzročili, da je bil aretiran ravnatelj ruske banke Doboy, ki je šel Nemcem ha roko. Feldmaršal Eich-horn je vsled tega izdal izredne naredbe. Nemci so aretirali ukrajinskega vojnega ministra Šukovskega, šefa oddelka notranjega ministrstva Daievskega, ženo notranjega ministra Tkačenka, poveljnika kijevske mestne straže Bogaskega in šefa oddelka zunanjega ministrstva Ljubinskega, a so jih kmalu na to izpustili. Najnovejša vest pa pravi, da so v Kijev došli kmečki poslanci vrgli staro rado in dosedanjo vlado ter sestavili novo vlado, ki se je postavila na stališče miru, sklenjenega v Brestu Litovskem. Sebastopol so 1. maja zasedli Nemci. Kaj je bilo novesa pretekli teden? Z viteškim križem Fr. Josipovega reda tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči je bil odlikovan nadporočnik Josip Dolenc top. p. 22. Z duhovskim zaslužnim križem drugega razreda na belorudečem traku sta odlikovana vojaška kurata Josip Lončar mob. epid. bolnišnice 27 in Leopold Erzin rezervne bolnišnice 2 v Celovcu. — Premeščeni so okrajni gozdarji: Friderik Zampa iz Korčule v Črnomelj, Anton Knez iz Črnomlja v Krško, Alojzij Rihteršič iz Radovljice v Ljubljano in Humbert di Centa iz škofje Loke v Radovljico. — Vida Krašovec je nameščena za suplentinjo v Dobrničah. Ana Kofrca na prvi mestni slovenski deški šoli v Ljubljani. — Narednik Alojzij Krže je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Okrajni sodnik Peter Keršič v Postojni je premeščen v Ljubljano, okrajni sodnik dr. Viljem Traun iz Ptuja v Maribor in okr. sodnik dr. Henrik Fohn iz Slov. Bistrice v Ljubljano. — Za okr. komisarja je imenovan g. Ludvik Klobčič, prideljen železniškemu ministrstvu. — Polkovni zdravnik v evidenci dr. Karl Ipavic v rezervni bolnišnici štev. 1 v Mariboru je odlikovan z vitežkim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo. — Alojzija Triller je nameščena za suplentinjo v Škofji Loki, M. Armič v Motniku, Marija Čuk vTomišlju, Josipina Korbar v Logu, Roza Meditz v Srednji vasi pri Kočevju, Olga Krašovec na Dvoru, Alb. Ahačič v Trebnjem, Stanislava Budna je premeščena v Šmihel pri Nov. mestu. Za suplentinjo na IV. mestni slovenski deški šoli v Ljubljani je nameščena Josipina Likozar. C. kr. deželni šolski svet je vzel na ‘znanje namešče-nje otroške vrtnarice Terezije Kladeževe v šolskih vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču. Dosedanja vrtnarica Ivana Kastelic je nameščena v Rojanu pri Trstu. — Josip Lojk, mizarski mojster v tobačni tovarni v Ljubljani, je iznašel razna izboljšanja za stroje tobačne tovarne. V priznanje mu je Njeg. Veličanstvo z odlokom z dne 29. marca 1918 dovolilo v pokojnino vštevno nagrado letnih 500 K. — Profesor na državni obrtni šoli v Trstu inženir Viktor Turnšek je premeščen na državno obrtno šolo v Ljubljani. — Za provizorično učiteljico v Budanjah je imenovana dosedanja suplentinja Marija Punčuh na Vrhpolju, za provizorično učiteljico na Jesenicah Mar. Schwarz, za suplentinjo v Krašnji je “nameščena Ana Kersnik. Na slovenski trgovski šoli v Ljubljani je imenovana učiteljica Marijeta Cundrič za pravo učiteljico od 1. maja t. 1. dalje. Marija Perko je nameščena za suplentinjo na Gor. Sušicah', Fran. Sušnik v Ižki vflsi, Štefanija Puppis v Trnjem, Angela Sila v Senožečah. — Za stavbn. nadkomisarja je imenovan inženir Jan Bednar, dež. stavbni komisar. - Prvi roj čebel je imela 29. t.