OFFICIAL ORGAN raMfliistrltaL. Največji slovencki ted oik v Združenih državah IlKaj« VMko »redo. Naročnin«: Za blasti. V starem kraju, oziroma tukaj ni tako, ka-raz'icne načine kolekovan in po-Itor v New Yorku, kjer lahko potnik kmalu uredi svoje listine. Slovenci v starem kraju morajo hoditi v Bclgrad ali v Trst da jim ameriški konzul potrdi potne liste. Razdalja ?z Ljubljane in potovanje v Belgrad Je precej dol-gotranjno in ovirano s težkocami; potovanje v Trst je pa še težje. Mr K. S. Patton, ameriški konzul v Belgradu mi je rekel da bo imenoval in nastavil več konzularnih uradnikov tudi po drugih večjih mestih kar bo v priklad-. nost Jugoslonom. Eden izmed teh konzulatov bo tudi v Ljubljani. To se bo pa šele izvršilo tedaj, ko bodo enkrat vse nove meje Jugoslavije oficijelno določene. Iz gori navedenih razlogov svetujem še enkrat našim ameriškim Slovencem in Jugoslovanom DA NAJ ČAKAJO ŠE DO PRIHOD NJE SPOMLADI IN NAJ SE NI KAR SEDAJ NE VRAČAJO DOMOV. Do tedaJ bodo zopet potovalne razmere normalne kot pred vojno. tam se pa naprotiva domov proti Ameriki. Leto V> Volume V. hoje v bednim rojakom v JugosTa- spodarsko smrt! Oropati nas mi-viji. In Vam, sobrat urednik, naj-jslijo celega Primorja, delov srčnejša zahvala za Vaš trud, ker ste se že pri začetku ideJe za nabiranje "kišt" tako uinaiko pokazali v "Glasilu" in vse to na svojo lastno roko in odgovornost. (On. uredništva: 1'rcdništvo "Glasila* je smatralo to početje za svojo oskrnnjei sveto in človekoljubno dolžnost. % tucli Kranjske, slovenske Koroške, nc priznajo nam Prekmurja. Zakličimo s skupnim glasom, da slišijo v Pariz: Napravite pravičen mir, dajte nam našo sveto zemljo celo, ne- Oprostite slabi pisavi. Pišem ono pošUjatvijo so bili oddani Na- obup! Vam namreč v nekem hotelu v Zemunu tostran Save nasproti Belgrada. V Belgradu nisem mogel dobiti nobene sobe, ker je tudi tam splošno pomanjkanje stanovenj. Sobo v hotelu morate že en teden prej naročite. Pišem pri zelo slabi razsvetljavi. — Danes se nlaouje tukaj 50 kron za en ameriški dolar; razni ve-rižniki in bankirji delajo sedaj milijone. S pozdravom do Vas in vseh mojih znancev, vdani Vam Walter Predovich. Pismo sobrata Sitarja iz stare domovine. Urednik "Glasila" jc prejel dne 7. t. m. sledeče pismo sobrata Josip Sitarja, prvega podpredsednika K. S. K. Jednote, ki jc spremljal, oziroma nadzoroval razdelitev zabojev prve pošiljat ve za Jugoslavijo: Toplice, Dolenjsko, 15. okt. '19. Cenjeni sobrat urednik: — »Jako sem bil vesel Vaše poslane razglednice. Seveda, vsakegs zartima ter veseli, če cuje kaj o te; lepi deželi — Jugoslaviji. Vse bo dobro tukaj: samo vaelo bo šc nekoliko časa, da se vse uredi. Sami si lahko predstavljate, da je tukaj še mnogo narodnega In gospodarskega dola, ker to je sedaj nova dežela. Žal da eni ljudje mislijo, da je vse to mogoče že v par mesecih urediti. ' Sedaj bodo vpeljali novo valuto ali svoj državni denar. Za Slovence in Hrvate bo 1a denar iste vrednosti, kakor so sedaj krone, in srbski denar pa ostane, kakor je. Ta valuta ozir denar pa ostane le toliko časa, da se vse uredi. Gotovo, da krone ne morejo imeti iste veljave, kot srbski dinarji. Srbija ima nekaj kredita (dobila bo vojno odškodnino), —mi pa nimamo za naše k 1-9115 ^lipesar drugega kot papir, ki nima .nobene veljave. Pač pa bodo dobile nase krone večjo 111 stalno veljavo tedaj, ko se bo začelo kopati pO Jugoslaviji različno rudo iii kovine in pa tedaj, ko se bo Italijan zopet preselil v svoj rojstni kraj. "Glasilo" naše Jednote bo imelo dovolj novic za to zimo in oddal jih Vam bom, kakor hitro pridem nazaj. Poslal bi Vam jih rad po pošti, pa se bojim, da se stvar lahko zgubi na dolgi poti. — .Tudi bom naročil za "Glasilo" razno- rodni vladi v Ljubljani tudi Stili veliki zaboji čevljev, nogavic ih|pn drugega blaga za bedne vojne si-!tr< rote. Blago se je kupilo iz sklada, |H katerega je naš list nabiral v tojta^H^ svrho. Cast in hvala vsem bivšim občimi nabiralcem in darovalcem! Glavna zasluga gre pri tem članstvu K. S. K. Jednote: urednijc je pri tem izvršil le svojo dolžnost. I11 navzlic temu čitamo na strani 121 koledarja "Ave Marija" za leto 1920 v članku "Jugoslav Relief v Chicagu", da je bil naš list nasproten tej pomožni akciji. Saj iz sledečega odstavka sodimo tako: "Celo delo je pri Jugoslav Relief vodil g. W. Predovič s pomočjo Zvtfze Jugoslav. Žena in Deklet in S. N. Z. — Listi, ki so mn pomagali so bili "Sloga", "Ave Maria ", " Ameriška Domovina' "Slovenija", "Slov. Novice" in "Amerf Slovenec". Vsi??!! drugi listi so bili nasprotni." Sohrat Sitar piše dalje: "Da ne pozabim omeniti o ua-šem zdravju. Gosp. Mladiueo moral iti v neko bolnišnico prf Za-grebu, kmalu, ko smo prišli v Jugoslavijo. Tam bo moral ostati kakih šest mesecev.' Čez par tednov zatem jc zbolel tudi g. W. Predovič, imel je bolezen v vratu in rcv-matizem na nogah, da je moral iti v Toplice; čez tri tedne jc v Toplicah pri Novem mestu zopet okreval. Ostal sem zdrav samo še jaz in delitev zabojev je šla vsleu tega bolj počasi izpod rok. Pred par tedni sva šla z g. Prc-dovičem na Gorenjsko, na Vrhniko, v Logatec itd. Ko sva vse ie Gorje, nam, gorje pa ako nas pritirate v V mestu in okolici, j! Pustite v tem nevarnosti vse pozabite na vse ijto pa tudi v vsaki ___3 enake obrambne shode! Kdor Se ne brani, ni vreden življenja. Pripravljalni odbor združenih narednih strank. Slovenec zmagal pri volitvah. Iz Rock Springs, Wyo. fce nam poroča, da je bil pri zadnjih mestnih volitvah izvoljen za "alder-mana" naš sobrat Frank Plenici in večletni glavni odbornik K. S. K. J. Kot kandidat republikanske stranke je dne 4. t. m. zmagal z 75 glasovi večine. Zavedni in. ugledni slovenski naselbini v Rock Springs, Wyo. je čestitati, da ima v mestnem zastopništvu, ali v občinskem svetu svojega domačina in rojaka. I-krene česHitkc pa tudi sobratu ' Plenici u!. Naša želja je, da bi menda prvi slovenski alderman v Roek Springsu storil dosti koristnega za procvit tamošnjc ugledne slovenske naselbine. Zaboli za staro domovino. Tajnik S. N. Z. v Oievelapdu, O., nam z dne 4. t. 111. poroča,' da jc bilo sprejetih od 27. oktobra do 4. novemb. 707 zabojev, določenih za staro domovino iu sicer 581 malihfter 183 velikih. Vred- ___0..... ............. ,„v, nost teh zabojev znaša $162,006,- kraje obiskala, sva se vrnila na- 24 teža pa 127,218 funtov, skup-zaj v Ljubljano in drugo jutro pc v Bel grad. V hotelu "Inion" v Ljubljani Sem pa tudi jaz ls*«o jutro zbolel, ker me je hudo Trgajo po hrbtu. V sled tega sem moral iti tudi jaz v Toplice k svojim bratom. Sedaj sem tukaj že cel teden in senike docela okreval. G. Predovič ||| sel med tem časom službenim potom v Zagreb, Split, Bel-grad i. t. d., da p»egleda, če So bili nega prevoza po .17« od fiflita se je vplačalo $21,627.39. Poročilo o nadaljncm sprejetju zabojev -za 1* ni t cd States Relief Shipment sledi. vrstne starokrajske časopise. Omenjan Vam, da so bile da-Nemoigoče mi je poročati naines, dne 15. oktobra, tukaj krone tem mestu o sedanjih političnih po 48 za en dolar; bile so pa žc tu- razmerah v Jugoslaviji. Politični "virvar" se namreč tako naglo izpreminja, da ga ne morem zadosti naglo zasledovati. Tukaj ostanem še nekaj dni, da uredim zadeve in svoje zapiske, zatem se napotim v Sarajevo in v Split. Potovanje na železnici je dandanes v Jugoslaviji pravo peklo. Pa se moram le čuditi, da gre stvar še tako naprej. Preteklo bo še precej časa pre dno bodo prevozili na milijone ton različnega blaga na svoja mesta ker se je tekom minulih 5 let zgubno. Tovorna prometna zveza je tukaj se precej ugodna. V oboe je moje mišljenje da bo Jugoslavija enkrat imenitna in bogata dežela re bo vse svoje državne veje skupaj držala. di po en cent (lr). V par tednih bomo imeli že vse urejeno, nakar odrinemo v našo obljubljeno deželo Ameriko, Pisal sem že sObratu Zalarju nedavno, da, ako ameriški Slovenci zopet kaj nabirajo za splošno pomoč revnega naroda v Jugoslaviji (bodisi v denarju ali blagu), da naj narod počaka, da pridemo nazaj, Vse bomo svoječasno pojasnili. Ne mislim pa pri tem pošiljatev zabojev blaga na posamezne osebe. Hvala Vam lepa za pošiljanje "Glasila". Ko zagledam ta časopis, se mi vidi ravno tako, kot bi imel pred sabo svojega najboljšega prijatelja iz Amerike. To je časopis, ki je skoro največ pripomogel pri nabiranju in pošiljatvi za- Paketna pošta za okupirane kraje v Italiji in za Čehoslovakijo. W. B. Charlile, chikaški poštar nam naznanja sledeče: . Blagovolite vzeti na znanje sle-zaboji v redu sprejeti. In ko pride de«e d0l0Či]0 departmenta v *a-nazaj, jo odrineva naravnost proti j devi otvoritVe paketne poštne Ameriki; da se vrne, bo pa gotovo yve/e med nago deželo 1u ,kraji 1. vzelo še nekaj časa. ^ |ta,ije fer čehoslovakije Povem Vam, da smo morah zc j. Drugi pomožlli generalni vse prestati in poskusiti pri tej , poštar, pošiljatvi. Vsega potovanja Vamj w c 3J kt m9 nc morem danes opisati; naprav;-1 ^^ 1>0 Rprejcmalo za ti bi moral pri tem krizcvi pot na- j od^aM Južno Tirolsko, postaj. Trentin> Istro (vpoštevši Trst) in pozunn kraje v Domačiji zasedene po% i-1,1 talijanski armadi. Poštna pristojbina je določena pod pogoji paketne pošte z Italijo. j K stavki premogarjev. rom Amerike: vsi ti aretiranci bo-Indianapolis, Ind. 10. novem- deportirani; večina teh neprt-bra. — Danes dopoldne se je vrši- j Uipravov je doma iz Rusije ter so la v hotel Lincoln važna konfe- j P^taši boljševikov. renea vseh glavnih uradnikov' v Neuarku in Treptonu, X. J. premogarske organizacije U M.|s.° ,laž,i zvezni agent je pri teh ate-W. of A., okrožnih predsednikov tir»»cih mnogo obteževalnega main drugih podOsekov. terijala: bomb, orožja in strojev Na tej konferenci se je razmo- za Ponarejciii denar. trivalo ukaz sodnika Anderson-aJ - dU se mora stavko prekiniti ker je Delavski zastopniki svetovnih na-protiustavna na podlagi vojnega rodov ob Washingtonovi zakona. grobnici. Iz raznih premogarskili okrajev j Washington, D. C. 8. novembra. prihajajo semkaj poročila, da so premogarji glede prekliea stavke različnega mišljenja. Eni bi bili pri volji vrniti se zopet na delo, — Danes sov se podali 110 •predsednikovi jahti "Mayflower" zastopniki delavstva 30 narodnosti iz vseh delov sveta v Mount Ver- ako dobijo tozadevni ukaz iz. glav- 11011, da izkažejo spoštovanje in nega urada; drugi zopet trdijo, da čast 11a grobnici prvega ameriške-nima eksekutira pravice preklica-Iga predsednika George Washing-ti stavke, ker je bila ista 11a zadJtona in njegove žene Marthe. Ti nji redni konvenciji določena in zastopiki delavcev so došli semkaj sprejeta f točko bi se moralo rešiti v Washington 11a mednarodno de-edinole potom splošnesra glasova- lavsko konferenco. Spremljali so »ia- ' jih razni člani ameriške vlade pod Washington, D. C. 10. novem7ivodstvom delavskega tajnika \Vil-bra. — Razni delavski voditelji |sona, tega obiska se :c vdeležil zatrjujejo, da eksekutiva ,U. M.'tudi mornar, tajnik Daniels. W. of A. v Indianapolis, Ind. ne| Čehoslovaška delegacija je po-bo preklicala premogarske stavke j0ži|a na Washingtonov grob velikanski krasni venec krizantem in ameriških vrtnic. F. llodacz, zastopnik eehoslovaškili delavcev je pri tej priliki rekel: "Amerika je nam pripomogla do zmage.!' Zastopnik francoskega delavstva — Leon Jouhaux se je pri tej priliki spominjal nekdanjih Washingto-novih besed in prerokovanja rekoč: "Mi smo zasejati seme svobode in edinosti, ki bo skalilo polagoma po celi zemlji. Enkrat se 1k> vstanovilo po vzorcu _Združenih držav ameriških Združene države celega sveta. Združene države bodo dajale zakone za vse po določbi zveznega sodnika A11-dersona. Generalni zvezni pravduik Palmer se jc danes izrazil, da 'bo u-krenil energične korake, da se zaduši veliko prempgarsko stavko; pri tem se bo opiral na postavne določbe. Glede te stavke je generalni pravd ni k omenil sledeče: "Oni, ki mislijo, da jc resolucija kake konvencije, ali določba uradnikov kake organizacije — bodisi že delavske, ali kake druge — več kot postava naše dežele, ti sc hudo motijo. Stavka premogarjev je direktna kršitev federalnega sta-i.m rode tuta; tega stališča se je vlada zadnji čas držala 11a podlagi predsednikove izjave; vojna namreč šc ni oficijelno končana, ker Združene države šc niso podpisale miru. Vsled tega sem trdno prepričan, da se bo vpoštevalo srninij-sko določbo. Predsednik Wilson j je svetoval, da naj se to zadevo! mirnim potom reši; jaz sem trdno prepričan da bo prišlo kmalu med premogarji in operatorji do medsebojnega sporazuma. Naša današnja navzočnost 11a tem mestu nam kaže. da so so sc te Washingtonove besede že deloma uresničile, ko delujemo za vstavitev lige narodov. Ista bo velikega pomena za vse človc- v. ,, stvo. mesto 14, osemindvajset postaj Sedaj pa Vas srčno ljam, kakor tudi ves Joliet. članstvo K. S. K. Jednote. Josip Sitar. Sobrat Sitar je nam vposlai v svojem pismu tudi majhen letak, ali poziv na vbliki protestni snod v Ljubljani, vršeč se dne 13. junija t. 1. Poziv, sc glasi sledeče: SMRT NAM GROZI! REŠIMO DOMOVINO iN SEBE! Kdor se obotavlja, je izdajalec domovine! Prokletstvo zadene njega in njegov rod! Vsi na o-brambo! Vsi 11a veliki shod,- ki se vrsi v petek, 13. junija ob pol* 17. (pol 5. uri popoldne) na Kongresnem trgu pred Deželnim dvorcem. V preteči nevarnosti narodne smrti ne poznamo razlike med strankami in stanovi! Zadnja ura bije našemu naroau in domovini v Parizu! Razkosati nam hočejo našo dra*-go domovino, odrezati nam hočejo žive dele narodnega teflesa. Vzeti nam hočejo morje, brez katerega smo obsojeni na.politično in go- Zaeno se bo tudi sprejemalo paketno pošto navadno in priporočeno, do 11. funtov 'teže, liame-njeno za Čehoslovakijo (Češko,' Moravsko, Šlezijo in Slovakijo) Poštnina enega funta znaša 12 centov. Zavitke za Čehoslovakijo se bo pošiljalo preko New Yorka in preko Nemčije 11a določena mesta; nedostavljene zavitke sc bo po preteku 30 dni od določene pošte poslalo nazaj v New York in pošijatelju vrnilo. ' Opomba uredništva: — Ker ni v gornjem, uradnem naznanilu nič omenjenega, ako jc mogoče pošiljati pakete tudi v slovenske zasedene okraje (Gorico in na Notranjsko) smo vprašali poštni department v Washingtonu za pojasnilo. Pojasnilo, ali odgovor naznanimo v prihodnji številki. . PREMOGARSKA STAVKA KONČANA. (Po " Associated Press.'') Indianapolis, Ind. 11. novembra. — Danes, zarana zjutraj je glavni odbor premogarske zveze (U. M. W. of A.) določil, da se pokori ukazu zveznega sodnika A. B. Andersona za preklic stavke. To pomeni, da se bo vrnilo na svoje delo zopet nad 400,000 premogarjev. Eksekutiva premogarske unije se je o tej točki posvetovala celih 17 ur in je prišla do sporazuma in sklepa šele danes ob 4:10 uri zjutraj. Konferenčna seja se bo nadaljevala ob 2. uri danes popoldne. - Pomožni predsednik te unije J. L. Lewis se je napram preklicu stavke sledeče izrazili "Gospodje, mi se bomo pokorili sodnijski določbi; to pa izjavljamo pod protestom. Mi smo Amerikanci in se ne moremo boriti napram naši vladi." _ Vlada bo deportirala agitatorje "rdečkarjev". Washington, D. C. 8. novembra. Justični department jc sporazumno z naselniškim uradom sklenil vprizoriti splošno gonjo proti radikalnim in nevarnim tuk. ino-zemcem, ki delujejo za nasilen preobrat ameriške vlade. — A' to Angleški prestolonaslednik bo obiskal preds. Wilsona. Washington, D. C. K), novembra. — Osebni zdravnik Wilsotia izjavlja, da se jc njegovo bolestno stanje že v toliko zboljšalo. da bo valeški princ Edvard lahko obiskal predsednika Združenih držav. Angleški prestolonaslednik se bo mudil jutri popoldne v Beli hiši; posetil bo naiprvo predsednikovo ženo. potem pa še predsednika v njegovi bolniški sobi. Samomor podkonzula. New York, N. Y. 10. novembra. — Sinoči sc je ustrelil v tukajšnjem hotelu Waldof-Astoria. bivši ameriški podkonzul iz« Stock-holma na Švedskem, Cary H. Miller. V smrt so ga gnale slabe finančne razmere. Prva nesreča pri drsanju na ledu. Duluth, Minn. 9. novembra. — Prva nesreča v letošnji zimski sezoni se je pripetila pri drsanju na ledu včeraj popoldne. Ko so se tri deklice /Irsale 11a zamrznjenem Superior jezeru pri zapadni 61. Ave. se je udrla ledena plast ]>od njimi da so utonile. Žrtve so.: 12 letna Ellen Anderson, njena 10 letna sestra Bertha ter 10 leina Mabel Swanson. Dosedaj so potegnili iz vode samo dvoje trupel ponesrečenih deklic. Smrtna obsodba za francoskega vohuna. Pariz, 9. novembra. — Vojno sodišče je obsodilo včeraj francoskega stotnika Jasques Sadou-a svrho so zvezni detektivi včeraj 11a smrt, ker je deloval kot vohun aretirali že nad 500 takih agita-| v minuli vojni. Jasques je bil v torjev v raznih večjih mestih ši- i tesni zvezi z ruskimi boljševiki. NAZNANILO. .Naznanja se vsem članom društva Sv. Štefana fit v. I K. a K. J. -da je bilo sklenjeno na zataji mesečni seji, da se v največ* j£m številu udeležimo igre ia plesne, zabave katero- priredi §foven$ko Mla,d. Samostoinb podporno Društvo 4'Danica" v"ne-v del jo dne 16. novembra v Hoer-berjevi dvorani. Igra bode jako zAniuiva tako da bode vsakemu v zadovoljnost. Torej je upati, • da se bodo člani našega društva iste v obilnem številu udeležili. Anton Stonich. 11. tajnik. moramo g. Jos. Sitarju in Walt. Predovichu zahvaliti za njuno požrtvovalnost in človekoljubnost v tej zadevi. Bra.tP»' prvi prispevek za nakup oblačil. Jugoslovanskim otrokom $30,000 od American Yugoslav Relief-a, ki mu načelujc Mrs. E. II. Ilarriman iz New Yorka. PRIZNANJE ZA DOMOLJUBNO DELO. V. IZKAZ DAROV , za pogorelce, člane društva štev. 45 KSKJ v East Helena, Mont. Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Jolietu, 111., darovalo iz svoje blagajne.$ 5.00 Kolekta na društveni seji med člani............10.10 Skupaj........ IV. ali zadnj izkaz šilu" št. 42 ...... .$16.10 v "Gla-..... ..$66.80 NAZNANILO. Vsem cenj. članom dr. sv. Jero-nima, št. 153 v Canonsburg, Pa. se naznanja, da se je sklenilo na zadnji seji dne 2. novembra t. 1. da kdpr se ne udeleži prihodnje glavne seje dne 7. decembra, plača 5Qc. (petdeset e) kazni v društveno blagajno. Izvzeti so le oni člani, ki so oddaljeni več kot 5 milj od društvene sedeža, ali oni, ki bi bili vsled k^ke bolezni pri družini zadržani. 'Sobratski pozdrav J. Pelhan, tajnik. nam dne Sobrat Math Ko«tainšek p&e z Virginije, Minn, od L\ t. m. sledeče: l"Kavno sem dobil pismo iz stari domovine, Spodnje Štajertke-ga od mojega brata, kateri se mi uajtopleje zahvaljuje za mu poslane stvari. Iker kakor piše, dosti stvari tam tudi za denar ni dobiti. Zaboj, katerega sem mu poslal je prišel tja nepokvarjen, tudi ni nič manjkalo, vse. kakor poslano. Ne more se mi dovolj zahvaliti kot piše: posebno ker ni nič pričakoval, ker od '.am ni nikogar v Ameriki in tako ni nikdo drugi nie dobil. Po njegovem poročilu je v Jugoslaviji strašna draginja; sicer je nekolžkor boljše odkar je mir, vendar je se dostf reči, katerih ne more človek za nobeden denar dobiti. V resnici se Skupaj...............$81.90 Iskrena hvala vsem darovalcem! • Dne 11. t. m. smo poslali tajniku dr. štev. 45 zopet svoto $20.10; že preje, ali dne 10. oktobra pa znesek $61.80, torej vse, kar je bilo dosedaj. uredništvu "Glasila" doposlanega. /.Uredništvo. PREDNAZNANILO. Društvo sv. Jurja št. 960 C. O. F. v Chicagu priredi zadnjo nedeljo meseca januarja 1920 v slovenski crkveni dvorani popoldne in zvečer izvirno ljudsko gledal, igro "Ne v Ameriko." To pred naznanilo naj izvolijo ostala slovenska društva naše naselbine blagohotno vpoštevati. NAZNANILO. Generalni konzulat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku daje vsakemu poedin-cu iz ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in 'Slovencev navodila, prihajajoča od našiih oblasti v Evropi, katerih naj se vsak drži na potovanju v staro domovino. 1. Oni, ki dobe potne liste od tega konzulata, dobe jih pa na pod'agi veljirvnih dokazov, da s< prvdo je! iz ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in. Slovencev, ki kupijo šlf-karte pri parobrodnih družbah de Francije, da lahko nadaljujejo sVojo pot v domovino. Vsak pomnik, ki dolspe na Francosko, naj se obrne na naše uradne zastopnike, 'katerih naslovi so sledeči: a) Gospod D. Popovič, Hotel Tortoni, Havre, Francija. b) Gospod J. Martinovie. 9 Rue Pauquet, Paris. France. Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet Cleveland Ohio je dobila te dfii zahvalno pismo za prfeje-te darove, katere je Zveza poslala občini Jesenice na Gorenjskem. To je prva občina izmed šestnajstih, katerim je ta Zveza poslala darila, da je odgovorila; -zato si štejemo (tudi v dolžnost, da to zahvalo javno — priobčimo, kar naj služi Zvezi J. Ž. in D. v Clevcla-du kot nekako zadoščenje za svo-ječauio1 žalitev in napad od 'strani "antikištarske" stranke, katere so. na žival i ti brez vest niki z "dvornimi gobezdavkami" itd. Označeno pismo se glasi dobesedno: Št. 2373. Čislani Zvezi Jugoslovanskih žen in deklet v A-meriki v roke ge. tajnice Frances Hudovernik, 1052 East 62nd St., Cleveland, Ohio, U. S. A. Podpisano županstvo je prejelo (le dni potom ekspedkijske družbe "Bailkan" v Ljubljani vsled dobrohotnega posredovanja gospoda tajnika Vladimira Predo-viča, Pueblo, Colorado, U. S. A.. sedaj v Ljubljani, hotel "Union" zaboj št. 751, ki je bil poslan po Jugoslav Relief z vsebino obleke, perila, obuval i. t. d., kar je blagohotno darovala čislana Zveza Jugoslovanskih žen in deklet v Clevelandu za revne rojake jeseniške občine. Podpisano županst^ smatra za svojo dolžnost, da se čislani Zvezi Jugoslovanskih žen in deklet v Clevelandru v imenu obdarovanih revežev, med katere so se predmeti razdelili, najprisrčUejše za hvaJjuje in kliče: "Previdnost naj čuva vrlo zavedno in požrtvo valno Jugoslovansko ženstvo t Clevefandu!" Županstvo Jesenice, dne 2. ok. tobra 1919. Z odličnim spoštovanjem in rodoljubnim pozdravom, Gerent: (Ime nečitljivo). Tajnik J. Potrata. (Pečat). Zaeno je pa dobila gori navedena Zveza J. Ž. I. D. od znane slovenske pisateljice, gq. Zofke Kve-der, izdajateljice in~uredniee mesečnika "Jugoslovanska Žena" v ZagTebu dopisnico sledeče vsebine: Zagreb. 14. sept. 101 M. Drage sestre!— Našda sem Vaš naslov v imeniku da rilcev Ju gosi. pomožne akcij« v Ameriki. -IVisrčim sem se (Foreign Language Governmental Information Service Jugoslav Bureau. * New York, N. Y. > (Napisal Lt. J. M. Oskison, član American Relief Adm. European Fund.) Stanje Americau Relief Administration European Children's Fund v Jugoslaviji je sedaj sledeče : Treba je nadaljevati prehrano 200,000 otrok preko zime, katero število se bo do konca »reliefa 1. maja znižalo na 150,000. Za nakup mleka, sladkorja in cocoa, katere snovi so v glavnem predmet uvoza, treba bo $400,000 da se izvrši program, ki naj jga izpelje American Relief Administration Europeau Children's Fund./ Od sredstev European Children's Fund-a se je že vpora bilo za prehrano jugoslovanskih otrok nad $1,000,000. Razuu tega je jugoslovanska vlada prispela 2,000,000 kron in Ameriški Jugoslovani so darovali okoli $260, 000.. V Dalmaciji se je za lokalne potrebe nabralo okoli $75,000 in na Slovenskem $50,000. 1 Lietit. Austin A. Howe, ki načeluje* reiiefu za ottroke v Jugoslaviji, poroča, da je pomožna akcija tam izvrstno organizarana Vsa dežela je razdeljena v 17 glavnih okrajev in glavne postaje za razdeljevanje hrane so nameščene v 72 potstaj v svrho podpore za otroke, so sestavljene iz doma činov., ki so vsled svoje izkušnje in eneržaje posebno sposobni za take vrste delo. Ves sistem razdeljevanja je direktno podrejen jugoslovan skeimt ministru za prehrano, ki sodeluje z ameriškim osobjem. Poskrbljeno je za neprestano in spe ke i jo iu nadziranje. Živež se izvaža iz osrednjih skladišč po železnici ali po motornih vozovih tam, kjer je že-ležniška zveza prekinjena, dostikrat pa tudi potom tovorne živine, kjer ni primernih cetfc za vo zove. Miss Malvina lloffmau, ki je bila poslana v Jugoslavijo kakor posebna preisko\pteljica za A-mcrican Yugoslav Relief in American Relief Administration Eu ropean Children's Fund, se je ravno povrnila v Združene Države. Ona poroča, da organizacija prehrane otrok deluje najuspeš nejše i nda tč delovanje sega do vsakega okraja, kjer je potreba največja. Zlasti je omenila, kako je videla v polnem delu ameriško kuhinjo na Kosovem, morda najbolj žalostnem in tragičnem kraju na Balkanu. Povsod da je našla popolno zaupanje v Ameriko in v odločnost Amerike za do-vršitev te pomožne akcije. Pravi, da smatrajo ljudje vsako postajo American Relief Administration European Children's Fund-a kakor simbol simpatije in zanimanja Amerike^za njihovo deželo. Lokalno sodelovanje navdušeno nadaljuje in hvaležnost ljudstva za apieriško pomoč je povsod, ganljiva. ŽcUCv v Jugoslaviji bo letos pomanjkljiva vsled dejstva da ni bilo mogoče dobiti zadosti, semena ob pravem ča^u. Karkoli se je posejalo, je pa dobro obrodilo. Glede Srbije se laliko reče, da je izid žetve nenavadno dober, ako se pomisli, da skoraj nobedeu izmed mladih mož ni bil demobiliziran in da je strašno pomanjkanje vsake vrste živine. Ob omejeni zalogi orodja in manj kot petini riormatVie zaloge konj in volov so 8TARE OBLEKE-IN ČEVLJI ZA JUGOSLAVIJO. Foreign Language Governmental Information Service Jugoslav Bureau. Ameriški Rudpči Križ je dosedaj poslal v sedmero dežel, ki so najbolj trpele radi vojne, 56,472 omotov in zabojev starih oblek in sukna in 22,528 žakljev čevljev. Vsa ta roba je bila nabrana v mesecu aprilu, ko so podružnice A-meriškega Rudečega Križa po vseh Združenih državah pozivale občinstvo« naj podari obnošene obleke in čevlje za potrebne ljudi v prizadetih deželah. • Dežele, ki so deležne tega daru, in njihov delež na nabranih predmetih, so sledeče:^, ■ Zabojev oblačil. JUGOSLAVIA 7,254 Armenija ....... 7,275 Poljsko........30,598 Finsko ........... 2,844 Ruinunsko ...... 6,301) Čehoslovakia 2,192 Razdeljeno blago predstavlja skupno svoto 11,078,958 funtov. We^jVla^a $15.00, odroma $150 za vsakega. To je še lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija. NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU: Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 1. jan. 1920, Druga $10.00 tretja pa $5.00. Tudi imena teh drutšev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jcdnote. Dalje dobi vsak tajnik krajevnega druitva 10c (deset) za vsakega novega člana; najsiie iste sam privede « v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka. Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade. žakljev Čevljev. 3,725 1,635 15,432 1,575 83 78 NAROČITE "GLASILO" SVOJ CEM V EVROPO! Nagrade K. S. K. J. NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO: Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 1. jan. 1920, Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote. Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 za vsakega £lana(ioo), ki pridobi tekom leta 5, oziroma 10 novih članov. Nova, ali posebna nagrada, v veljavi od 1. avgusta dalje je pa še $1 za vsakega novega člama- Ker je poštna zveza s starim krajem zopet otvdrjena, se lahko pošilja tudi naše časnike v Jugo slavijo. Članom in članicam K S. K. »t priporočamo vsled tega, da izne-nadite kakega izmed svojcev, a'i znancev v domovini s tem, da naročite zanj "Glasilo K. S. K. Jed note". Celoletna naročnina za i-nozemstvo znaša samo $2.—. Naš iist je najcenejši slovenski tednik Ameriki. "Glasila K. S. K. Jednote" v »tarem kraju še ne poznajo, ker je pričelo izhajati začetkom minule •svetovne vojne, ko je bila poštna zveza pretrgana. Zdaj ga pa pošiljamo vsem znanim listom v Sloveniji. Naročnino pošljite po denarni nakaznici, čeku ali v gotovini na "Glasilo K. S. K. Jednote", 1951 W. 22nd Place, Chicago« 111. □L_Jlr-Ig Kraten roman "MILIJONSKA NEVESTA" izhaja v tedenskih zvezkih po 12c s poštnino vred. V zalogi imam vse, dosedaj izdane zvezke. "Rojaki! Sezite po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri: JOSEPH TOMIC, j 2424 S«. Harding Ave-Chicago, 111. I5čem zastopnike po slovenskih naselbinah. NAZNANILO IN ZAHVALA. Globoko potrtega srca naznanjamo s tem vsem našim prijateljem in znancem širom Združenih držav, da nam je dne 25. okt. t. 1. nemila smrt ugrabila ljubljenega soproga, ozir. dragega očeta, brata in tasta g. MARTIN JAKSA. Prav srčno se zahvaljujemo vsem onim. ki so ga prišli kropit, dalje vsem darovalcem Vencev in udeležencem pri pogrebu. Osobito lepo zahvalo izrekamo sobratom dr. sv. Jožefa št. 2 in Df. sv. Frančiška Sal. št. 29 KSKJ. ki so delali stražo pri pokojnikovem odru. . > Nepozabnega pokojuika prfporočaino v molitev in blag spomin. ; .f : < Sveti naj jpu večna luč! Naj v miru počiva! s *'■ Žalujoči ostali: Barbara Jakša, soproga, Margareth, hči. Joseph E. sin, Martin J., sin. Anton, sin. Marija in Frank Reposh, hči in zet. Anna in Anton Barbich, hči in zet. Marija Kos, sestra. Joliet, III. dne 6. novembra 1919. Pozor Slovenci v Chicagu! Vabilo k gledališki predstavi "TEKMA" drama v treh dejanjih, spisal A. Fun tek, •.....- v .<- ... f - >. ki . r ' . . , katero priredi MLADBNIŠKO DRUŠTVO "DANICA V NEDELJO DNE 16. NOV. 1919 OB 2 URI POPOLDNE V HOERBERJEVI DVORANI NA 21 st PLAGE IN BLUE ISLAND AVE., OHI-RANI NA W. 21st PLACE IN BDLUE' ISLAND AVE., CHICAGO, ILLIONIS.. rijudno priporočamo vsem Slovenskem občinstvu, da si pride ogledat to krasno dramo, ki bo prvič vprizorjena na slovenskem odru v Ameriki. Poleg igre bode tudi mnogo raznovrstne druge zabave, po igri ples. Igrala bode dobro znana Zajiček orkestra godba. Za obilno vdeležbo s<- priporoča: ODBOR. W • WW: . " " otroci peli hvalo skozi vso več-t nos t za zadobljeno začasno in ve- (Dalje.) | Neskončno modri in previdni • Bog je razumel našo pregrešno na- i naravo bolje nego Salon. Zaradi-tega veli vsem otrokom v zapove-vedi stoječi na vrhu dru-ge tabli-! ce in katera edina izmed vseh deset deli 'Božji blagoslov in potem indirektno tudi zaukazujc tistim ki je ne izpolnjujejo večno sovraštvo, prokletstvo in nesrečo na-tem in na oneiu svetu: "Spoštuj očeta in mater, da bos dolgo živel in,.ti bo dobro na zemlji." Kaj nočete in poceni hrepenite, .vi, mali in odrasli otročiei? Prav gotovo, da bi se vam dobro godilo, da bi dosegli dolgo življenje. Toda, zamorelie li vi to pričakovati brez Božjega blagoslova? Nikoli! Ne boste li prav gotovo brez vsakega srečnega upa padli nizko in postali nesrečni skozi celo življenje, aiko vi >ko otrociči kličete nase Božjo jezo? Potemtakem presodite sami zase, "otroci, kedaj so vaša dejanja sramotna in nespametna in kedaj pametna in modra! Kar se tiče vas dragi starili, samo še par besed. Vsaka čast in o-blast ima svoje težave. Višja je čast sitarišev, višje so dolžnosti. Nekatere posebne dolžnosti, katere še hočemo pregledatj se zelo natanko naslikane v sledečem stavku: Vi ste in l>oste svojim o-trdkom zastopniki Presvete Trojice. Samo zaradi tega vas je Bog poklical v očetovsiki in materin-sftan in skozi katerega vam je dal otroke, da jih vzgojite po njegovi volji. To je poslanica ali zapoved celega vašega življenja. Celo vaše življenje z vsemi mislimi in namerami se mora posvet iti vspešnemir rešen ju tega vprašanja. Kadar pride vaša zadnja ura smrti, Troedini Bog vas bode nad vse drugo vprašal dva vprašanja, na odgovor katerih bode obviuelo vaše večno življenje ali peklensko trpljenje. Torej, katera bosta ta dva vprašanja? • Prvo vprašanje bode: Kako ste se pripravili za očetovski in materin stan in na nje$a zShtrve ? Izobraževati otroke in jib zagotovo pripeljati v začasno vččno srečo je izmed vsega znanja, najtežav-nejše, kar i. človek ne more kar v enem dnevu pridobiti. Zakrament svetega zakona — resnica jCt — deli bogate milosti za te vrste dolžnosti, toda milost prej zahteva dobro pripravo. Potem takem se mora ta priprava, i* katere zamore človek vzgojevati o-trOke pridobiti prej# v mladih le-th. Ali naši mladeniči in mladenke kedaj pomislijo na to? Ali si prej in skozi njihova pogovarjanja prizadevajo pridobili to sposobnost ? Učitelji po Ameriki, pre-dno jim zaupajo z poučevanjem morajo prej napraviti izpit pred višjo oblastjo* ali pred posebno izvoljenimi člani šolske oblasti. Ako bi bil duhoven tako natančen pri skušnjah pred poroko, gotovo bi bil primoran mnogim svetovati naslednje; Nikar se ne zavezi v zokonski stan, kajti ako o-staneš sani in neoženjen, še ziniraj lahko zveličaš svojo dušo: toda ko si enkrat oženjen in obdarjen z o-troci spravil bodeš vfee v nesrečo in pahnil »ebe otroke in ženo v večno pogubo." Toda moj na-' men ni govoriti danes neomenjenim. Storiai izprašujte svojo vest ako ste kaj storili, ali zanemarili pred vašo poroko. Obžalujte in delajte pokoro in s pravim pokor-jenjem še znate zadovoljno odgovoriti na Sodnikovo prvo vprašanje. . / ' 1 Drugo vprašanje, katero vam lw> stavljeno, bode: Ali ste izpolnjevali dolžnosti katere sem vam __ ^ . v____•'!_ t. >\n3iU>prtjki j^o lei{ iu pod trudom življenja, Nebeškega Očeta, stvarnika nebes 0o- ša Dolin ar jeva. reročitev tega nadnaravnega vpli- Vzel jo jc in bila nui je žena va črez duše in v dušah otrok soi j;akor poslhna iz iMrffl Boga, zopet — za Cerkvijo in njenimi Ijobezniva in nežna/ a obenem dušnimi voditelji prvi — sta riši. močna, %cr oprta ob vero, ki ni O, resnično velilka in veličastna omahovala v nji od detinslva do je visokost starišev! Za duhovni g^i nikoli. Stopala je po hiši štvom fcatolfcke cerkve, katere ce- ljubeča in skrbeča, angel varuh la slava se blišči iz njega, katere- Kakor pomladansko solnce ga vsi kristjani pozdravljajo z so ji sijalo oči. častitljivim imenom. 'Sveti Oče", \ onstran eeste, na T;'ati,. je bi-m nobene visokosti, nobene slave' j., vča*dh Marija sama doma, sa-rtako sijajne, kot je ona zakonvkih nin v sobah v nadstropju. Tn glej, starišev. Poklic kraljev, seearjev, iprišlo je nenadoma* v samotno predsednikov, kot, tak, ni nfckdar n jono sree z neslišnimi koraki in tako vzvišen, kot je zakonski stan. j\ zadrhtelo v duši, kakor za-Prejšnji imajo vsakovrstne pod- <1 rliti včasih hipoma v vrhovih ložni'ke pod sabo, ko imajo stari- mladega, kipečega gozda, in he ve h ilju.be otroke. Prejšnji so pogo- kdaj in odkod je zavel pi? stokrat izvoljeni na en ali drugi jn .A njjm tajni nemir v vrhovih, način, ter samo zaraelitega prej- Ij^ prijelojo je za roko, da je što-mejo potrebno oblast iz nebes, ko pj]a kakor v sanjah k oknu, plr.š-so zadnji direktno in naravnost; na izpočetka, bolno hrepeneča, a izvoljeni od samega vsegamogoč- močno in odločna v velikem hre-nega Boga in obdarjeni z zakon- pencil ju. In zrla je dolgo in po-skim blagoslovom. zorno preko dvorišča, preko ce- Velika je torej čast, toda veliko sjc priprosti, mirni kmeliški je tudi breme, katerega nalaga za-i dom onstranceste Spisal Ksaver Meško. rAm .. lm (Nadaljevanje.) nekdaj. Jurij Tratnik je imel A Dolinar je potreboval ?ospo- sam(i hč«>rke, tndi ponosne, močne in trdo. Da bi ne prišlo nrevoč tuje in morda slabe krvi v rodo-vino, je poročil najstarejšo Mal-ko, z daljnim sorodnikom Železnikom. in rod Železnikov je bil i-stotako ponosen in močan, res kakor iz železa. A ime je ostalo do-mu staro: Trata. Včasih je prišla pač v hišo gospodinja z nežnejšo dušo. Taka je biia prva soproga Matevža Želcz-nika, sedanjega posestnika. Veselo in brezskrbno dekletce je prišla komaj v hišo, in že ji jc izginilo .vdselje iz srca. Zdela se je sama sebi kakor mlada ptica, ki >e razprostrla peruti prezgodaj, da poleti v s^et, a je padla na zemljo, ravno pred jastreba. Zakriči v tesnobi obupanega srca, a se ne mo. re dvigniti več, zalo se počile i in se vda v usedo in čaka vdano snu*' li. Tako se je vdala in je čakala smrti mlada Lojzka. Ko jo jc videla Katra brc?: veselja stopali po hiši, brez tožbe nositi brezbrižnost in ""ihrzlobo moževo, ki že črez nekaj tednov njoni imel več časa za mlado soprogo, je zakričalo tudi njeno sree v nejevolji in v bridkosti: "Zakaj ji ne daje, kar ji je dolžan po božji in človeški uredbi, zakaj ji ne daje ljubezni! A Železnik ni imel časa za ljubezen. Žena je bila preskrbljena, gospodinja ene prvih hiš daleč na okrog, baj hoče še od njega? , Kje je bila torej, sreča, ki je sanjaril o nji tuji popotnik in je blagroval zaradi nje prebivalec i ponosa« domačije* z vitkimi to- Menda ni potreba in tolmačiti kako iratti na roki suklmico . lesni ^ vsega so-vseh Železnikov. _ r „, r se je veliko čudo listi dan, zapisano samotno in edino v zgodovini življenja Marijinega; pobožal jo je mehko in ljubeče po dolgih zlatih laseh in po bledem, od sladkega trpljenja in od radostnih solz vlažnem licu. Oj radosti velika, polna mera!I Bilo ji jc, kakor bi bila pozabljena v tem trenutku vsa prejšnjJ brezbrižnost in mrzlota njegovega srca, kakor bi bil odpuščen v ti-1 stem hipu greh, -ki ga ni bilo v duši nikdar, odpuščen in pozabljen | vekomaj. Oj radosti velika, preobilna mera! Ves dom sc je zavzel, kako je zašla tako nenavadna jasna sreča v njega. •' • A kratka je bila sreča. Komaj se je porodila, je prišlo že razočaranje in jo je pohodilo z neusmiljeno nogo. Ker glej, kratkih dni, in gospodar je Stopal po hiši spet resen in molčeč. Komaj jc pogledal k mladi materi. A še, ko je prišel, je prišel le zaradi otroka; soprogo in mater je pogledal le v naglici, mimogrede. S Trate so poklicali babico k Dolinarju. Ko_sc je vrnila, je pripovedovala v ženski svoji zgovornosti oil ljubeznf v domu onstran ceste. \ra* "TojoJ "i? t*xr v . 1, , ... drugo nedeljo ▼ mesec« t Kri Ves cas je stal ob postelji, da sioT.n.kem Demo, 57 is BotJer ftt., sem bila že nevoljna, in stiskal ji Pitubarth, Pm. je roko, da ga je prosila, naj než- i Uredniki n leto 1919t ne je, ker jo boli. . . Sama ljube-j Predsednik: John Mravintz, 110? " ...... P*- Severn's Gothard Oil I (Severovo Gothardsko olje), ki J« znano kot jak sovražnik proti vsem lokalnim trfaajttn in holtftnant Priporočljivo je za revm&tizera, l umbagc. sejati ko, proU oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov in miiičevja. Na prodaj v vseh lekarnah. Cene tOc in 8c davka aS 60c in Sc davka. W. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA DRUŠTVO "MARIJE SEDEM tA- LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. N. S. PITTSBURGH, PA. / kemiki stan na stariše. pričnemo razpravljati o zahtevah, to In glej, žarek toplega solnea, onega nekdanjega, zapadlega za je o dolžnostih, katere stan zahte- vedno, je posijal tedaj za hip \ va lahko kar sedaj naenkrat pov-'n j,»no oko, da je vzplamtelo. odlago, na prerano, je dihnil s svojo blaženo katero je mogoče zidati nao- nje. Torej je potemtakem dolžnost zakonskih starišev paziti na otro ke, da pravilno služijo Bogu. Tedaj ako hočejo stariši, da otroci ročena mu po božjih in človeških zakonih, svetih in neločljivih, e mu tvoje sanje, čemu srca brezplodno hrepenenje! Ker glej, vi- deo boste- za mogli Itakole odgovoriti: "Troedini Bog! Ti ve* m razumeš, da smo se mnogokrat pregrešili v izpolnjevanju te zapore di, z dobro vestjo zamoremo reči, naše želje, naše misli m trud je bil namenjen k izpolnjevanju tvoje svete volje. Nato bode rekel Troedini Bog, Oče Sin in Sveti Duh. 1 * Dobro storjeno! INesamo v par rečeh, toda v toliko in toliko neitmrjočih dušah, katere sem vam izročil v vašo oskrb in v ka-terej ste mi ostali zve^.i; vstopite v veselje, katero sem Vam pripra- j vil, ko sem vas ustvaril Amen." poli oyenčane? Ko jo prišla v hišo Marija, in jo je pogledala Katra prvikrat, jc videla pred seboj njen« pot. Niti roke ni položila na čelo, ni zasenčila oči, da bi videla dalje v daljavo, a glej, vsa pot mlade gospodinje od danes do groba je bila zagrnjena pred njo v istem hipu. In starka se ni motila. In v tem je tičala nesreča in gorje. Kaj je klilo in kaj je- umiralo na skrivnem v srcu gospodinji-nem, tega Katra ni videla. A eno jc videla: bila je možu zvesta žena, iskala je njegove zadovoljno-sti, naklonjenosti, morda celo ljn-bezni. In ko je videla hoditi mlado gospodinjo po hiši s tihimi, nemirnimi očmi, utrujenimi od i-skanja in čakanja, kdaj da -se o-zre mož na njo z iTbžajočim, ljubezni polnim pogledom, sc je vprašala spet: "Zakaj ne da tudi ti, kar ji je dolžan pred'Bogom in pred ljudmi; zakaj ji ne da ljubezni? Kdo jo zasluži pač bolj nego Marija? A glej, hodi mimo nje kakor nii-nio tujke." Postavil jo je pač v svoj dom, ker še mu je zdela s svojo lepoto pripravna zanj, kakor je kupil v mestu mizo, ki se mu je dozdevala prikladna veliki gosposki sobi. Da ji je dolžan več, o tem ni razmišlja/. — V mnogih naših domih tako. Zato ni sreče v mnogih naših (lomih. . i Haslagre Ave., N. S. Pittsburgh, I. tajnik: Frank Trempna. 514f Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gregurai, 4517 Butler St., »Pittsburgh, Pa. • Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stjfcr, 365 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh člani se sprejemajo v društvo oi 16. do 50. leta; posmrtnina je $500 a!i $250. Naše društvo vsak dan en dolar, ali $7.00 oodpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še _ pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno v«biin «M zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnit« na raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član toga društva oglasiti pri.sobrmtu John Golobic, 5621 Carnegie Ave., Pitta-burgh, Pa., Uti dan ko zboli in XM tako zopet ko oidravL zen, sama radost, .mala nebesa!' Tedaj je postalo lice Marijino belo kakor snežno beli prt, na blazinici. Odprla sc jc skrivna rana, zakrvavela je, zaskelela. Zakričalo bi srce, tople, sladke ljubezni žejno, ko jo pogledala gor in dol, nazaj in naprej po solnčni poti, z ljubeznijo preplavljeni; hodila lii Jahko ona po ti poti, in glej, neznana bi bila bol, tuje brezplodno hrepenenje; ker sree bi bilo ljubezni v izobilju in bi bilo polno sreče. A glej, zdaj hodi druga po Ki poti, srečna in blažena; a ona mora molčati, obsojena od vekomaj, da trpi vekomaj zaradi ljubezni, nikdar okušane. . . A glej. Marija, treba jc nositi breine4 ki se ne da otresti. Oni pa odpusii Bog greh, ki ga ni .storila: blago-j ^ novi obfirni ^ ^ {lov, jo Bog v njem sreei. In njega MAfilH zel^^ PRAVIL blagoslovi Bog. . . (priporočenih po župniku Kneip. Malega Tratnika so krstili \ en-ip^) delina; boflnarja po očetu Iva- g na. * POZOR! POZOR! zamorejo pravilno služiti Bogu sok y-H\ jp sezidala kratka mesedi-morajo skrbeti za njihovo tel o;) f.a <«kons;kih. ^ jcm deviškem srcu prva ljubezen Spominjate se li onega srečne-1 b)iyu dau na c]an< a ločena do kon-ga trenutika, ko so detetovi botri ;ea Q]^ ^[arija, ljubezni tvo-odhajali od krstnega ikamna srca rcs n0 n10reš zamoriti ravno -krščenim detetom in pri- v llekaj dneh, v nekaterih tednih, šedši domov, so vam ga položili a hrepenenje tvoje duše moraš v vase roke. Ob istem trenutku morjti dan na dan v kali, ob pr-goltovo niste mogli dnigače nego vom spočetju, ko dvigne glavo, reči: 4,Ti, moje dete si bilo roje- komaj čutno. ni>, in sedaj si zopet rOjeno; pre-, gp^^la se je — zmračilo se je rojeno v grehu, si sedaj prer^ ji -c lcpo Uce ; vgasaU ^ blesteči jeno z milosto Božj«. Ko ga dvzi-!?ar naglo ^ 8topya od nkna, te v svojih rokah in ga pritiskata i je naslonila glavo ob miz0 in j0 i^a srce, zakličite z sv. Krizasto- zaplakala bridko in bolestno, nom Kako velik, kaiko neprecen- Spomn11a s0 je in je zatrla hrepe. Ijiv dar nam je zaupal ljubi Bog! ^^ R ^ y prvi ,kal| In 1ako Varujmo ga^ posebno itiarljivo-. ni ^ son(,a „reha grez'hjen0 du- 8U0-' v šo, in ni zapustila na nji he naj- Toda kako in na kakšen način manjšega madeža, naj to skrb uporabite? Kje, kako; \ rQ% kje je 'potem ona sreča, in kdaj potrebuje dete skrbnost ki Kanjari o nji popotnik, gredoč starišev? Poglejte, Bog vam je U1;U10, (ia morA prebivati v lepei.i sta drhteli srci mlade Tratniee in podelil v vašo oskrb malo nezmo/.- )>0]eni domu, ,' .t>ječemu ponosno vUtfa&t Dolinarice v velikem pri-no dete, ki je v vsakem oziru od- velikem dvorišču sredi ;ned topo-; ("akovanjn, pol"om 1K>nii" visno na vas. De»>e ima telo in du- jj.. __ Marija bi ne vedela pove- ra skrivne radosti polnem, v šo in iz tega je ra/.vidno, da ima dati o nji mnogo. prvi se je oglasil novorojenček pravico do zemeljskega in m!>e- Jstotako l>i mogla pripoves rod j0 ),ii trd in ponosen že četim življenjem po vsi hisi. Ba dost jc zasevala na licu Tratmko-vem, velika, jasna in nevskanjena. da ob največjem prazniku v letu ne taka, niti ne ob njegovem go- [ POZOR ROJAKI! Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti. Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete k meto-vati. Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si bo-Tte gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov: Ignac Česnik, Willard. Wis. Zaradi odhoda na farme je na prodaj hiša z osmimi sobami, 4 v pritličju in 4 zgoraj, z dvema kopalnicama, dvemi stranišči, plin. trdi floor, ograjen vrt, in zgotov-< ljeua cesta, na lepem prostoru na i 64 Ave., West AUis, Wis. Za podrobnosti se poizve pri: John Kegel, 620—64th Ave,, West Allis, Wis. Za v stari kraj. Parniki. — V stari kraj se more potovati. Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpluje po eden ali več parnikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki. POŠILJANJE DENARJA. Kot z bondom zajamčen zastopnik IS miljondolarske družbe American Express Co. za pošiljanje denarja v inozemstvo, Vam morem poslati denar v vse slovenske kraje zanesljivo, hitro in po nizki ceni in sicer: 100 kron za.........$ 2.45 200 kron za..... 4.90 500 kron za........ 11.00 i,000 kron za......... 22.00 5,000 kron za........110.00 10,000 kron za......... 220.00 50 Lir za $ 5.90 100 Lir za 11.40 500 Lir za 55.00 1,000 Lir za 110.00 Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money Order, ali pa po Bank Draftn. POTNI LISTI.—Onim, ki noč«. jo sami imeti te sitnosti, preskrbim tudi potni list. LEO ZAKRAJ&EK, 70—9th Ave., New York, N. Y. fliASILO K. S. K. JEDNOTT Izhaja vsako sredo. ___ Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. Združenih drfavaU Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: Za člane, na leto............................... Za nečlane.................................... Za inosemstvo .................................. ..............$0.96 .............. HS .............. 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CAfcNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. . Owned by the Grand Camiolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1951 West 22nd Place, Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. , Subscription price: ...............$0.96 .......1.50 For Foreign Countries.......................... .............. 2.0C I, • f . "n" , IV. ............... govega značaja in njegove vesti. Znanstveno spoznanje se naslanja na ostro in jasno ločitev poj i aui^itri obiskoval v Lj bogotslovje. Dokt položil na Dunaju. or tudi gije je je vrnid inov, na določno ugotovitev na-1 v domovino. Bil je za kaplana v sprotnih si nazorov. Z znanstvom j Ribnici, stolnik vikar v Ljubljani, je laž nezdružljiva. Politično de-jkonečno pa postal profesor bogo-lovanje pa ni vselej stremljenje j slovja v ljubljanskem semenišču, po resnici, temveč boj različnih Šestnajst let je bil deželni po-skupin, obramba človeških intc- slanec kot zastopnik kmetskih ob-rcsov in borba za vpliv in oblast čin. Prvikrat je bil. izvoljen v po-v državi. Ker je ta hoj na per jen | stonjs'kem in logaškem okraju le-ncizogibno proti ljudem, nastane ta J901., 1. 190H. pa je v kamni- nevarnost, da se spremeni prav skem okraju. Poslanec "dunajske- lahko v zavajenje nasprotnika in ga iparlamenlta Je bil od leta 1897. v pretiravanje resnice, ako se mojdO 1900. kot zastopnik kranjske re s tem zmaga pospešiti. (V so , splošne kuri je, od leta 1907. dalje nasprotne politične skupine pri | pa kot zastopnik kamniškega o-tem še brez programov, potem jc; kraja. boj za osebe in njih oblast edin;, Dr. Krek je bil zadnja leta bo K prvi obletnici premirja. Včeraj, dne 11. novembra zarana zjutraj je minulo leto dni najvažnejšega zgodovinskega dogodka v tekočem stoletju; to je bila prva obletnica premirja svetovne vojne. Kdo izmed nas se več živo ne spominja lanskega dneva sv. Martina, ko smo se vesplo oddahnili rekoč: "In vendar foikrat!" -r- Saj je bil pa tudi že skrajni čas! Tedaj smo hvalili Boga, da je napočil tako željno pričakovani dan premirja. To veselje in rajanje pa ni trajalo lani osorej samo pri nas, v Ameriki, ampak je trajalo po celem širnčm svetu. Premirja se je radovalo ljudstvo po zavezniških in sovražnih in tudi po nevtralnih državah. ' Izmed številnih narodov, prizadetih vsled minule svetovne vojne, smo se žal, baš mi Slovenci prenaglo in preveč veselili konca vojne. Vprašajmo javnost: "j^Ii je pa ta dan v resnici donesel vsem Sloven-eeni zaželjeni mir?" — Žal, da bomo dobili v tem slučaju negativen odgovor. Zaključek minule vojne pomenja za naše nesrečne brate v stari domovini začetek novega trpljenja, novega gorja in novega rob-stva pod tujim (italijanskim) jarmom. Brezvestni Italijani so namreč zasedli ali okupirali skoraj tretjino našega ozemlja, kjer prebiva okrog 500.000 miroljubnih Slovencev. Istra, Trst z okolico. Goriška in skoro cela Notranjska je danes v italijanskih krempljih. Naše ljudstvo v teh krajih je prišlo iz dežja pod kap. Čakalo je nad 4 leta osvo-kdjenja. pa je pričakalo ponovno moderno suženistvo. Kaj vse počenjajo Italijani v naših okupiranih krajih, ni mogoče vsega opisati. Dosti stvari je še skritih za kulisami stroge laške cenzure; vemo pač toliko, da trpi naše izdano in prodano ljudstvo v onih krajih hujše, kot za časa vojne. Leta nazaj niso po naši širni Notranj-ski-'preganjali sovražni italijanski vojaki mirnih slovenskih stanovni-kov, kakor se to vrši danes. In dasiravno je vse to početje gotovo znano pariški mirovni konferenci, se ista ne briga za naše nesrečnike. Kje je toliko hvalisana pravica in samoodločevanje zatiranih narodov? Glede nesrečne Reke se bije pariški konferenčni boj že nad leto dni. Nikjer pa Še nismo culi odločilne besede velike eetvorice v Parizu, kaj misli ukreniti z našim slovanskim Trstom, solnčno Goriško in krasno Notranjsko? Ali misli ta eetvorica res zabarantati okrog pol miljona naših omilovanja vrednih Slovencev? Ali jc krivična londonska pogodba za zeveznike bolj merodajna, kakor pa povsem pravična stvar. Kako zamorejo zavezniki poslušati hinavske lamentaeije Italijanov o "terri irredenti?" Kdo na svetu zamore dokazati, da živijo na Goriškem in-Notranjskem sami Italijani1? Ali ne kažejo že sama imena: Gorica, Planina, Idrija, Postojna i. t. d., da so ti kraji pristno slovenski. Stavimo, da ni na celem Notranjskem niti ducat polentarjev. In vsled teh naj bi se podjarmilo na tisoče in tisoče Slovencev iz okupiranega ozemlja? Če premišljujemo vse to ob prvi obletnici premirja moramo priznati, da dandanes res ni več pravice na svetu in da presega tolovaj-stvo visoke diplomacije že vse meje. Ali smo baš mi Slovenci žrtev državnih tolovajev, ki barantajo z nami, kakor za živino? — — Leto dni že traja nasilje v naši slovenski" Alzaeiji-Loreni" Ali je ni sile na svetu, ki bi to važnovprašanje ugodno in pravično rešila? Je li naj se vprašanje slovenske Alzacije reši tudi pri slovenskem Sedanu? — Vse kaže na to, da bo še tekla kri ob bistri Soči; tekla bo pa tudi po naših kraških ravninah. Če ne bodo "pravični" gospodje v Parizu razveljavili zloglasne londonske pogodbe, jo bo pa razveljavilo naše ljudstvo samo in sicer s silo. Čujemo, da je že proglašena mobilizacija v Jugoslaviji. — Če so premagali Slovenci svojega največjega sovražnika — avstrijski militarizem — se gotovo tudi ne bojepolentarskega iredentizma. S pomočjo vse jugoslovanske sile bodo potisnili sovraga daleč preko dcmarkacijske črte, čez Sočo, in če treba —- še naprej. Tedaj bomo pa morali zavihati rokave tudi mi ameriški Slovenci. Kdo izmed nas je tak, da bi se ne šel borit zopet Italijana? Spraviti moramo skupaj celo legijo prostovoljcev, ki bo gOtovo pripomogla k nameravani zmagi. > . > ,t o , Dal pa Bog, da bi ne bilo več potreba prelivati krvi; sa j so se novi grobovi ob soški fronti komaj osušili. Dal Bog, da bi povodom druge obletnice premirja lahko pisali o tem zgodovinskem dnevu z l>olj veselimi občutki, kot pa letos! gonilna moč, javnega življenja in' mesto boja za ideje in načelo ato* pi v javnost intriga, laž in goji o-portunizem. Oseba posameznega politika je sicer neznatna in brezpomembna v velikih masah države. Toda mase političnih strank dvignejo posameznika v ospredje, mu dajo moč in oblasl ; ta je v resnici le moč ljudmi va, a na zunaj se zdi ljudem osebna moč in oseben vpliv voditelja. Praktično življenje zahteva in tirja celo, d.i množe voditelji svoj vpliv in u- okrepi. ma, sop iti v bol streže. Tako malo ga jo ijnela ma; sedaj je bil na Dunaju, seda} na shodih, sedaj V Belgradu, doma pa tako malo. Vsaj v bolezni, Bogu. ki jc povsod ž njim sem tako pri svo-in Skrbim zanjo mnoge sedaj." trpljenje je prenašal kot ju-Nikdar ini /kazal nepotrpef-Ijivosti. Če je česa potreboval, je vsaj v smrti ga je hotela imeti pri P™8*1 bodisi z besedo, dokler je _ . _ _ .. t _ _ 1 V. . 1 « . » n M«-« . *'l * ^ T> .Z__ lan za arterijo sklerozo . . . Napori dodgih potovanj so pospešili i njegovo smrt. Poleg tega se je močno preliladil na svojem po-vralku iz Zagreba, ikakor tudi že l>rej na dolgi avtomobilski vožnji preko Like v Split in nazaj. Bolan je ostal več kot štirinajst dni v Zidanem TVIorftU. Ležati ni mogel; sedel je poleg piisalne mize in trpel. Šele zadnje dni je mogel sedeti v postelji. Imel je močan pljučni katar, razširjenje srca in zlateuco, Zadnje dni mu je bilo K II. obletnici Krekove smrti. V času največje neplodovitosti našega političnega življenja praznujemo dan, ko je preminilo ia u-mrlo, k»r je na dr. Kreku bilo u-mrl ji *-ega. Če se danes domislimo Kreka in se uživimo v njegov«) življenje i»i njegovo delovanje, doživimo v svoji notranjosti nekaj, kar stoji v direktnem in popolnem nasprotju z vsem, kar vidimo okoli sebe. . Krek je bil mož velikih idej. preciznega znanja in zelo čistega in jasnega hotenja. Bil je eden izmed tistih, ki se vržejo na raziskovanje znastvene resnice, n.'t predelovanje največjih teoretičnih problemov radi tega, da bi mogla biti njihova dejanja v skladu z resnico. Njemu ni bilo, kakor gotovim učenjaškim krogom, znanstveno razmišljanje samo namen, temveč se mu je posvečal zato, da bi mogel služiti ljudstva in deželi tembolj resnično, uspešno in zvesto. Čut odgovornosti in ž< ija po čimbolj temeljitem p'> speio-.ar ju našega ljudskega živ- jljenja, sa je upeljala v znanstva-I no deio, s katerim je zadostil tudi 'moralni dolžnosti, ki jo je čuti! do ljudstva. Širil je svoje znanje v odlični meri tudi s tem, da jc bil v stiku s stvarmi praktičnega življenja, s tem da so te stvari nanj delovale in vplivale in s tem. se je sam spravil nanje, jih skušal premikali in spreminjati. Posrečilo se mu je tako, spraviti v sklad socialno delovanje svoje osebe in svojih učencev ?. znanstvenimi zahtevami in resnicami. ki si jih je z delom svojega luha prii>o'ril. Spojil je tako v sebi — na velikopotezen način, ki je bil njegov dar — vse prednosti teorije in prakse. „ To je poteza njegove osebnosti, ki je predpogoj vsakega globokega in res temeljitega javnega delovanja; poteza, ki jo okoli nas zaman iščemo v teh dneh družabne in politične stiske. Kar je na najodločilnejše, ni le velika e-notnost njegove teorije in prakse, temveč predvsem encilnest njc- sebi; ona je hotela njemu »trcčL Čutil je Lovro pomen vprašanja; rekel ji je: "Glej, lam bi lah'ko \>ak (lan Jezusa dobil ..." Jezus mu ni šel iz misli v< Č Prišla je sreda; ok t obe r! - jpos več en Devici »Mariji se je približal; in menil* smo' se, kako lep« je častiti Marijo. Ko sem se pojavljal ,n mu rekel, da kmalu zopetupridem, me prosi: "Ko »prideš pridi z Je-, zusom." Sredo 1. oktobra je pre»-jel znova sveto, popotnico. Dva dni potem je bil prvi pelek, posvečen božjemu Srcu Jezusovemu. "Pridi jutri z Jezusom", mi je rekel večer poprej. Bila je huda, huda noč pred prvim petkom, pol-l na trpljenja; že so mislili, da ne bo dneva dočakal. Ves zmučen je ležal na postelji, ko sem prišel k njemu. Kako sveto in pobožno je prejel še enkrat sveto popotnico, kot zadostilno sveto obhajilo, prvi pelek zadnjikrat! "Hočem biti sam z Jezusom, "*jc jedva slišno poprosil; stopili smo v predsobo in tam niolili; on jto' je prekrižal svoje roke čez sive in prsa in se zatopil v Jezusa, ki Je pod pod o-' iuogel, bodisi z vode," "prosim znaki. "Prcsim obkladkov," s Mem se je obračal na navzoče. |-■/1§|I1 jnu-1 je hude napade trpljenja. Po' etfem »takem sem mu rekel: "L.»-yre, ozrite!na Jezusa na križu in združi fcvoje trpljenje * njegovim." "Da, da," > uda no tal in poljubil razpelo. "Božja votjš se Kgodi." .je molil rt a pre j. Ustno nr rnqgd več moliti. V rad je poslušal, ko so sedaj ob postelji, sedaj v predsodi drugi molili. Iskreno je molitvam sledil. Drugače je mislil na navzočnost božjo in na Jezusa. Tudi na prcolaženo Devico Marijo je mnogo mislil. Marijino sve-tinjico, katero je imel na sebi kot častnik na fronti in v vojaški službi, je imel i na bolniški postelji vedno pri sebi. Svoj pogled je tako rad upiral na kip Brezmadežne. "Imaš-li kaj rad Marijo," sem ga nekoč vprašal. "Marijo sem vedno, vedno rad imel,** mi je prisrčno zatrdi!. Njo je počastil s svetim obhajilom dne 1. oktobra : njo poleg JezAisa največv krat imel na svojih ustnicah; od njo _ kakor se zdi—zadobil tudi posebno tolažbo v smrtnih trenu- jbo kruha prišel k njemu, in molil, i , !mojji -..'iftkih. V noci namreč po prvem | ' ' ' • « . v , . ... v oktobru je zaklical s čudovitim Da, Jezus mu ni sel iz misli. Ne- 7anosom svofim kralj p^tclje stetokrat ga je imel v svojem srcu soprogi: "Kako lepo bo, oh m na svojih ustnah. Razpelo"je^slaVka, kaka lepo bo v nebesih." j me! v svojih rokah, ko mu je telo <, $1000. Spr. 20. okt. 1919. Dr. šteje 155 članov in članic. K dr. sv. Jan Kstn. št. 20 v Iivmwood, Mich. Cert. štev. 23118 Marinčič Josip, roj. 1902. R. 18, $1000. Spr. 8. okt. 1919. Dr. šteje 53 članov(ic). K dr. sv. Barbara št. 23 v Bridgeport. Ohio. Cert. štev. 23119 Avscc Josip, roj. 1903. R. 16, $1000. Spr. 12. okt. 1919. Dr. šteje 39 smrt neposredno pred teboj, kjer se odprto, vrata v tajinstveno večnost ; ob ogromnem vprašanju: Kaj bo sedaj z menoj? — neha vsaka konvencionalnost. Zdravniki so imeli consilium in ugotovili so, da mu zdravniška veda ne more več donesti rešitve; preveč je delal, prepozno se spomnil na svoje zdravje. Petek, 26. septembra je dal poklicati svojega župnika* ter z veliko pobož-nostjo prejel od njega sv. zakramente za umirajoče. Potem je povabil otroke k sebi; .drugega za drugim je blagoslovil, poljubil in se od njega poslovil. Bil je to prizor, ki se ne da popisati, a nam kaže v Lovru moža, 'ki hoč,e sebe in svojo hišo urediti, dokler je čas. Oporoko je bil že preje napravil. Pri njem je ostal/a še sporoga da mu streže, čuje ih bdi . < . Izrazil je bil željo, da bi bil rad v bolnici. Zdravnik mu je rekel, da se to takoj ne more zgoditi, da nato v Škof j i Loki. Gimnazijo je treba malo počakati, dokler se ne rančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. štev. 23120 Boro-šič Ignac, roj.1880. R. 39. $1000. Spr. 5. okt. 1919. Dr. šteje 316 čla-noV(ic). ' • j K dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing. Miun. Cert. štev. 233121 Pe-trič Anton; roj. 1903. R. 16, $1000. Spr. 5. okt. 1919. Dr. šteje 109 članov (ic). > » K dr. sv! Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. Cert: štev. 23122 Fcren-eič Michael J., roj, 190# ft. 17/$1000. Spr. 16. okt. 1919. Dr. šteje 133 članov (ic). K dr. sv. Florijana št.'44 v So. Chicago, 111. eCrt. štev. 23123 Levk Franc, roj. 1902. R. 17, $1000. Spr. 5. okt. 1919. Društvo šteje 212 članovj(ie). ' . ,. . ! . "'' K dr. Marija Sed. Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 23124 Panian Josip, roj. 1903. R. 17, $1000. Spr. 12 okt. J919. Društvo šteje 277 članov(ie). K dr. sv. Jožefa st.. 56 v Leadville, Colo. Cert. štev. 23125 Bra-daeh Frane, roj. 1903. R. 16. $1000. Spr. "23. okt. 1919. Dr. šteje 156 članov (ic). . ' K dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. štev. 23126 Juraj Anton, roj. 1890. R. 29, $250. Spr. 4. okt 1919. Dr. šteje 126 članov in članic. K dr. Vit. sv. Michaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 23127 Birič Ivan, roj. 1903. R. 16, $1000. Cert. štev. 23128 Gazič Peter, roj. 1893. R. 26, $1000. Spr. 19. okt. 1919. Dr. šteje 104 članov-(ic). K dr. sv. Lovrenca £t. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. 23129 Globokar Alojzij, roj. 1903. R. 16, $1000. Spr. 11. okt. 1919. Društvo šteje 208 članov(ic). K dr. sv. Jožefa Št. 122 v Rocksprings, Wyo. Cert. štev. 23130 K. S. K, Bi i Jednota i Ustanovljena ▼ Jolietn, DL, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinoia, da« 12. januarja, 1898. GLAVNI USAD: JOLIBT, ILL. » Telefon 1048. ustanovitve do 1. novembra 1919 slcupna izplačana podpora $1,699,402.69. GLAVNI UBADNTKI: Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. Slavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chiea*o Qt, Joliet, 111. Olivni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Bev. Franci* J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Poohlaičenec: Ralph F. Kom pare, 0206 Commercial Ave^ So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZOBNI ODBOR: Jesip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, Dl. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; VirginU, Minn. John M ravin t z, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flainik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, IlL PBAVNIODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Rum, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, wye. UBBDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Iran Zupan, 1951 W. 22nd Plaee^Chicago, IlL Telefon Canad 2487. u.net, Mich. Cert. St. 6732, Deh- Mrak Ivan ml., roj. 1903. R. 16, $1000. Cert. štev. 23131 Mrak Ivan nt«, roj. 1875. K. 44, $1000. Spr. 19. okt. 1919. Dr. šteje 24 članov(ie). K dr. sv. Družina St. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. Ste v. 2313$ Kuustek Ignac, roj. 1891. R. 28, $1000. Spr. 5. okt. 1919. Društvo k t oje 43 članov(ic). . - K dr. sv. Jožefa St. 168 v So. Bethlehem, Pa. Cert. štev. 23133 Bajzek Frane, roj. 188«. R. 33, $500. Spr. 12. okt. 1919. Društvo šteje 21 elanov(ic). - t Pristopile članice. i K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, lil. Cert. štev. 8941 Papesh Juhana, roj. 1886. R. 33, $1000. Spr. 10. okt. 1919. Dr. šteje 384 članov(ic). K dr. sv. Jan Krstnika št. 14 v Butte, Mont. Cert. ••«■> K dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 8949 Erde-ljac Marija, roj. 1902. R. 17, $1000. Spr. 9. okt. 1919. Društvo šteje *140 članov(ic). K dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, III. Cert. štev. 8950 Zalar Marion, roj. 1903. R. 16, $1000. Cert. štev. 8951 Russ Terezija, roj 1903. R. 16, $1000. Cert. štev. 89T>2 Vardjan Marija, roj. 1903. R. 17, $1000. (Vrt. štev. 8953 Videtič Terezija, roj. 1901. R. 18, $1000. Cert. • 8954 Likovčič Marija, roj. 1901. R. 18, $1000. Cert. štev. 8955 Rogina Rosatija, roj. 1900. R. 20, $1000. Spr. 5. okt. 1919. Društvo šteje 100 članic. K dr. Srca Marija št. Ill v Barberton, Ohio. Cert. štev. 8957 Brunski Matilda, roj. 1903. R. 16, $500. eCrt. štev. 8958 Maeek Pavlina roj. 1903. R. 16, $1000. Cert. štev. 8959 Brunski Ana ,roj. 1900. R. 19, $500. Cert. štev. 8960 Gerbetz Marija, roj. 1872. R. 47, $25p. Spr. 12. okt. 1919. Društvo šteje 49 članov(ie). K dr. sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. Cert. 8961 Telban Mollie, roj. 1901. R. 18. $1000. Spr. 19. okt. 1919. Dr. šteje 162 članov(ic). K dr. sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa. Cert. štev. 8962 Leš Magdalena, roj. 1880. R. 39, $1000. Spr. 15. okt. 1919. D. šteje 4* članov(ic) K dr. sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind. Cert, štev. 8963 Dngar Milka, roj. 1901. R. 19, $500. Cert. štev. 8964 Mafreda Marija, roj. 1900. R. 19, $500. Spr. 12. okt. 19i9. Dr. šteje 40 članov(ic) K dr. sv. Dmžine št. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 896i> Garbcs Marija, roj. 1903. R. *6, $1000. Spr. 5. okt. 1919. Društvo šteje 43 čl a nov (ic). K dr. Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 8966 Frančič Rozalija, roj. 1893. R. 26, $250. Spr. 8. okt. 1919. . Dr. šteje 63 članov(ic>. K dr. sv. Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8967 Mertič Amilija, roj. 1903. R. 16, $1000. Cert. štev. 8968 Bambič Jožefa, roj. 1901. R. 18, $1000. Cert. štev. 8969 Kmet Rozalija, roj. 1901, R, 18, $1000. Cert. štev. 8970 Lovko Sofija, roj. 1894. R. 25, $1000. eCrt. štev. 8971 Prah Ivana, roj. 1891. R. 28, $500. Cert. štev. 8972 Zupančič Ana, roj. 1891. R. 29, $500. Spr. 6. okt. 1919. D. šteje 200 članov(ic). K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 8973 Cunja Magdalena,-roj. 1884. R, 35, 1000. Spr. 12. okt. 1919. Društvo šteje 79 članov (ic) , ..................N ' K dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa. Cert. štev. 8974 Bajzek Terezija, roj. 1886. R. 34, $500. Spr. 19. okt. 1919 Dr. šteje 2J članov (ir). Suspendovani člani. Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, III. Cert. štev. 16618 GregO-rieh Anton ml. R. 18, $1000. Susp. 10. okt. 1919. Dr. šteje 214 članov in članic. ' Od dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, III. Cert. štev. 18794 Riffel Ivan. R. 25, $1000. Susp. 27. okt.1919. Dr. šteje 384 članoV(ie). Od dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111. Cert. štev. 22289 Težak Anton. R. 26, $1000. Susp. 13. okt. 1919. Dr. šteje 146 članov (ic) Od dr. sv. Družina št. 5 v La Salic, 111. Cert. 22039 Pirnar Franc. R. 36, $500. Cert. 21850 Bratkovič Josip. R. 42, $1000. Susp. 15. okt. '1919. Dr. šteje 141 članov(ie). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111. Cert. št. 12485, Terlep Jakob, It. 22, $1000 00. Suspendovan 27. oktobra 1919. — društvo šteje 101 člaria(ico). Od druš. sv. Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, 111. Cert. št. 20579 .Tamnik Franc, R. 30, $500.00. (Vrt. Š1. 18613, Vene Ivan, R. 37, $1000. Suspendovan 5. oktobra 1919. — Društvo šteje 61 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City. Pa. Čeri. št. 6701, Cestnik Lovrenc, R. 26, $1000.00. Cert. št. 10430, Omahen Ivan, R. 34, Y 1000.00. Suspend?)vt na 12. okubrt 1919. — Dr. šteje 264 5bii»ov*>>. Od d rut* va * v. l»ok» U. J* v Alleg-i^v. P^. - Cert. S? 2:N15, Ludvig Franc, R. 30, $500.00. Shf>pendovan 10. oktobra 1919. — Društvo šteje 155 članov (ic). ; . , „. _ „. Od društva sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn. Cert. st. l<6o4 Cačič Jurij, R. 26, $1000.00. Suspendovan 12. oktobra 1919. Društvo šteje 128 članov (ic). - . ,, • Od društva sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. st. 21j61, Janež Jakob, R. 28. $1000.00. Suspendovan 23. oktobra 19.1!). foVo šteje 3316 članov(ic). Od društva sv. Petra št. f lic Nikolaj, R. 26, $1000.00. S Šteje 276 Članov (icl O ddruštva Jezus Dobri Pastir št. 32 v Enumelaw, Wash. Cert. št. 4716, Ocepek Ivan, R. 43, $1000.00. Suspendovan 30. septembra 1919. — Društvo šteje 57 članov (ic). Od društva sv. Alojzija št. 42 v Stectton, Pa. Cert; št. 11507, Ma-lerič Anton, R. 18, $1000.00. Cert. iu 1K923, Pečjak Ivan, R. 18, $1000. Cert. št. 21428, Spolarič Matija, K. 40, $1000.00. Suspendovani 16. oktobra 1919. — Društvo šteje 133 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 43 v Anaeonda, Mont. Cert. šl. 17592, Pečarič Ivan, R. 24, $1000.00. Suspendovana 30. septembra 1919. — Društvo šteje 116 članov (ie). Od društva Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. Cert. št. 21405 Grahovae Anton, R. 39. #1000.00. Suspendovan f>. oktobra 1919. Društvo šteje 212 Članov (ic >. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v East Helena, Mont. Čert. št. 20108, Lessar Josip, R. 20, $1000.00. Cert. št. 13522, Sašek Josip, R, 21, $1000.00. Cert. št. 22525, Oolac Nikolaj, R. 23, $1000.00. Cert. št. 22629, Milinkovič Nikolaj, R. 29, $1000.00. Suspendovani 23. oktobra 1919. — Društvo šteje 45 članov(ie). Od društva Jezus Dobri Pastir št. 49 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 10217, Vidina Jurij, R, 19, $500.00. Suspendovan 23. oktobra 1919. Društ vo šteje 52 članov (ic). Od društva Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. Cert. št. 21899, Bani* Josip, R. 45, $1000 00. Suspendovan 12. oktobra 1919. Društvo šteje 277 članov (ic). Društvo sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 16251, Debevee Anton, R. 28, $500.00. Suspendovan 22. oktobra 1919. Društvo šteje 78 članov(ie). ' ? Od društva sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. št. 10779, Mevžek Josip, R. 38, $1000.00. Ceijt. št. 15782, Medic Josip, R. 39, $500.00. Suspendovan a23. oktobra 1919. Društ vo št. 126 članov (ic). Od društva sv. Cirila in Metoda, fit. 59 v. Eveleth, Minn. Cert. št. 16108, Perušek Prane, R. 18, $1000.00. Cert. št. 5576, Oražem Matija, R. 37, $100000. Cert. Št. 3180, Pint Jakob, R; 19, $1000.00. (Vrt. št. 22560, Sterlekar Anton, R. 17, $1000.00. Suspendovani 12. oktobra 1919. — Društvo šteje 187 članov(ii). Od društva sv. Janeza Krstnika št. 60 v Wenona, 111. Cert. št. Early Michael J., R. 36, $1000.00. Snspendovan 21. oktobra 1919. — Društvo šteje 50 članov(ic), • Od društva sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 10257, Ulcpič Anton, R. 34, $500.00. Suspendovan 17. oktobra 1919. — Društvo šteje 208 članov (ic). Od društva sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa. Cert. št. 5796, Petrušič Karol, R. 19, $1000.00. Suspendovani24. oktobra 1919. — Društvo šteje 102 člana(iei). Od društva sv. Antona Padovanskcga št. 72 v Ely, Minn. Cert. št« 16792, M a ve Frane, R. 22, $1000,00. Suspendovan 16. oktobra 1919. Društvo Ste jo 84, članov (ic). Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trhnountain, Mich. Cert. št. HOT,9, Pavletič Jakob, R. 29, $1000r.00. Suspendovan 19. oktobra 1919. — Društvo šteje 22 članov (ic). Od društva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 21963, Lucijanič Ivan, R. 343, $500.00. Suspendovan 9. oktobra 1919. — DVu-štvo šteje 140 članov (ie). Od društva sv. Petra in Pavla st. pi v Rankin, Pa. Cert. št. 16459, Radečič Matija, R. 25, £1000.00. Cert. št. 15661, Novosel Frane; R. 40, $1000.00. Cert. št. 21715, Kučko Grga, R. 43, $1000.00. Suspendovani 19. oktobra 1919. — Društvo št te j 109 članov(ie). O društva sv. Barbare št. 97 v Mount Olive, 111. (Vrt. št. 15427, Galovič Mihael, R. 24. .#11)00.00. Suspendovan 3. avgusta 1919. — Društvo šteje 20 članov (ic). 14 mm tV ^ Doroteja, R. 18, #1000.00. Suspendovana 3. ovgusta 1919. - ai» 12. oktobra 1919. - DruStvp Društvo šteje 20 članov (ic). Od drugtva sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio. Cert. št. 4369, Bende Ana, R. 21, $500.00. Suspendovana 19. okt. 1919. — Društvo šteje 62 članov(ic). J Od društva Marije Pomagaj št. 147 v Rankin, Pa. Cert. št. 7657, Perkovieh Ana, R. 17, $1000.00. Suspendovana 19. oktobra 1919. — Društvo šteje 46 članov (ic). Suspendovani člani zopet sprejeti K društvu sv.-Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. št. 22863 Kirinčič Matija, R.*27, $1000.00. Zopet sprejet 5. oktobra 1919. — Društvo šteje 214 članov (ic). . K društvu sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. Cert. čt. 20836, Raitz Feliks C., R, 22, $1000.00. Cert. št. 20834 Raitz Ivan S., R. 24, $1000.00. Zopet sprejet 18. oktobra 1919. — Društvo šteje 478 članov(ic). K društvu Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. ŠU 19014 Adlešič Matija, R, 17. $1000.00. Zopet sprejet 15. oktobra 1919. — Društvo šteje 155 elanov(ic). K društvu sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. Cert. št. 18924, Kiren Jožef, R. 18, $1000.00. Zopet sprejet 16. oktobra 1919. — Društvo šteje 133 članov(ie). K društvu Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. št. 21826. Seranovič Janko, R. 24, $1000.00. Zopet sprejet 19. oktobra 1919. Društvo šteje 104 člane(ice). K društvu Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mieli. Cert. št. 11267, FrankAvič Štefan, R. 24, $1000.00. Zopet sprejet 19. oktobra' 1919. — Društvo šteje 22 članov (ic). K društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 16850, Boje Franc, R. 34, $1000.00. Cert. št. 2809 Mohar Anton. R. 19, $1000,00. Zopet sprejeta 19. oktobra 1919. Društvo šteje 95 članov(ie). K društvu Srca Jezusovega št. 166 v So. Chicago, 111. Cert. št. 22881, Lessa Karl, R. 33, $1000.00. Zopet sprejet 26. oktobra 1919. — Društvo šteje 34 članov(ie). Suspendovane članice zopet sprejete. 1\ društvu sv. Alojzija št.*52 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 8552. Žonta Rozalija, R. 37, $500.00. Zopet sprejeta 23. oktobra 1919. — .Društvo šteje 78 članov(ie),. K društvu sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111. Cert. št. 8504, Prebil Jožefa, R. 25, $1000.00. Zopet sprejeta 26. oktobra 1919. — Društvo šteje 68 članov (i«). K društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 2064, Mohar Marija. R. 23, $500.00. Zopet sprejeta 19. oktobra 1919. Društvo šteje 95 članov(ic). K društvu Marije Magdalene St. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 8620, Plevnik Frančiška, R. 24, $1000.00. Zopet sprejeta 6. oktobra 1919. Društvo Šteje 200 Članov(ic). Prestopili člani. Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., k društvu sv. R.oka št. 113 v Denver, Colo. Cert. št. 15005, Mohar Alojzija, R. 27, $1000.00. Prestopila 9. oktobra 1919. Prvo društvo šteje 156, drugo 56 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 7562, Grebene Frane, R. 32, $1000.00. Prestopil 19. oktobra 1919. — Prvo društvo šteje 187, drugo 95 članov(ic). Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich., k društvu sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. Cert. št. 8257, Javor Nikolaj, R. 28. $1000.00. Prestopil 6. oktobra 1919. — Prvo društvo šteje 22„ drugo 37 članov (ic). Od društva sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., k društvu sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. Cert. št. 18451, Gmazel Ivan, R. 33. $1000.00. Prestopil 19. oktobra 1919. — Prvo društvo šteje 33, drugo 155 članov (ic). • od društva sv. jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., k društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 23085, Kočevar Jurij, R. 23, Od društ^ sv. D^ št: 109 v Xlicpuppa^: Cert! št;^ ,^00.00. Prestopil 4. oktobra 1919. — Prvo društvo šteje 71, drugo Kozlovec Jožef, R. 18, $1000.00. Suspendovan 12. oktobra 1919. _ 4/9 članov(ic). Društvo šteje 33 članov(ic). Prestopile clamce. Od društva sv. Roka št. 132 v Frontcnae, Kans. Cert. št. 18879,! Oil društva Vitezi sv. Jurija št. 3 v Joliet, III., k društvu sv. (Jcno-Triboiski Stanislav, R. 27, $1000.00. (Vrt. št. 15766, Za miška Josip, R. vefe št. 108 v Joliet, 111. Cert. Št. 1076, Zelko Barbara. R. 25, $500.00. Od društvi sv. Jurija št. lOO v Sunnvside, Utah. Cert. št. 21293, Režek Josipi R. 27, $500.00. Cert. št. 18587, Nemanic Anton. R. 41, $1000.00. Suspendovana 20. oktobra 1919. Društvo šteje 6 članov (ic). 23, $1000.00. Cert. št. 17571. Potočnik Franc, R. 23, $1000.00. Suspendovani 25. oktobra 1919. — Društ vo šteje 62 članov (ie). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 21925, Šavs Jakob. R. 26, $500.00. (Vrt. šf. 16047, Borštnar Franc. R. 29, $1000 00. Suspendovana 19. oktobra 1919. — Društvo šteje 95 članov (ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. Ort. št. 19312, Krašovic Mihael, R. 32, $500.00. Suspendovan 22. oktobra 1919. — Društvo šteje 118 članov (ie).' Od društva sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. .Cert. št. 19134, Perko Franc, R. 33, $500.00. Suspendovan 20. oktobra 1919. — Društvo šteje 93 članov (ie). * Od društva f,v. Družine št. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 22835, Sin kovic Anton, R. 44, $500.00, Suspendovan 5. oktobra 1919. Društvo šteje 43 članov(ie). * > Od društva sv. Mihaela čt. 152 v So. Deering, 111. Cert. št. 21546, Karakaš Marko, R. 17, $1000.00. Cert. št. 21739, Matanič Tomaž, R. 21, $1000.00. Cert. št. 21742, Vrkljan DnjrvR. 25, $1000.00. Cert. št. 21937 Bunčič Mile, R. 26, $1000.00. Suspendovani 21. oktobra 1919. — Društvo šteje 65 članov (ic). Od društva sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. št. 21315, Koroshis Josip, R. 18, $1000.00. Cert. št. 16787, Jclnikar Anton, R. 35, $1000.00. Suspendovana 5. oktobra 1919. Društvo šteje 71 članov (ie. Od društva sv. Antona št. 161 v Gilbert, Minn. Cert. št. 22193, Praznik Matija, R. 45, $1000.00. Suspendovan 19. oktobra 1919. — Društvo šteje 16 č)anov(ie). Od društva sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 22207, Sebetič Josip, R. 29, $1000.00. Cert. št. 22222 Belič Benedik, R. 37, $1000.00. Ctrt. št. 22372, Tišljar Stefan, R. 39, $1000.00. Suspendovan 18. oktobra 1919. — Društvo šteje 79 članov(ie). Suspendovane članice. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111. Cert. št. 7563, Terlep Marija, R. 19, $1000.00. Suspendovana 27. oktobra 1919. — Društvo šteje 101 člana(ieo). ; Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Cert. št. 4587* Omahen Helena, R, 19, $500.00. Cert. št. 2288, Cestnik Johana, R. 19, $500.00. Suspendovani 12. oktobra 1919. — Društvo št. 264 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 58 v Baser, Pa. Cert. št. 3865, Oblak Cecilija, R. 19, $500.00. Suspendovana 30. septembra 1919. — Društvo šteje 67 članov (ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth. Minn. Cert. št. 2150, Oražem Uršula, R. 19, $500.00. Suspendovana 12. oktobra 1919. Društvo šteje 187 članov(ic). Od društva sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 2839, UJepič Uušula, R, 28, $500.00. Suspendovana 17. oktobra 1919. Društvo iteje 208 članov (ic). Od društva sv. Antona Padovanskega št. 72 v Ely, Minn. Cert. št. 5213, Mavc Franca, R. 17, $500.00. Suspendovana 16. oktobra 1919. Društvo šteje 84 članov (ic). Od društva Marije Pomagaj št. 78 Chicago, 111. Cert. št. 3J32, Koporc Marija, R. 26, $500.00. Suspendovana 19. oktobra 1919. — Društvo šteje 189 članov (ic). j Od društva Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, lil. Cert. St. 6184, Vučich Neža, R. 22, $1000.00. Cert .št. 8403, Cieslewicz Apolonija, R, 23, $1000.00. Cert. £t! 5782, Maksim o vie Jožefa, R. 28, $1000.00. Suspendovane 24. oktobra 1919. Društvo št. 141 članov (ie) Od društva sv. Barbare št. 97 v Mount Olive, III. Cert. št. 4994, Prestopila 5. oktobra 1919. — Prvo društvo šteje 146, drugo 100 članov(ie). Od društva sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111. Cert. št. 168. Wardjan Elizabeta. R. 31, $500.00. Prestopila 5. oktobra 1919. — Prvo društvo šteje 316, drugo 1(M) članov (ic). <" Od društva sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., k društvu sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 8345, Smrdlj Ana, R. 24, $500.00. Prestopila 22. oktobra 1919. — Prvo društvo,šteje 78, drugo 40 članov (lc). Od društva sv. Valentina št. 145 v lica ver Falls, Pa., k društvu sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. Cert. št. 6198, Gmazel Jaga, R. 32, $500. Prestopila 19. oktobra 1919. — Prvo društvo šteje 33, drugo 155 elanov(ie). Odstopili člani. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cerl. št. 20402, llnšič Jurij, R. 18, $ 1000.00. Odstopil 1. oktobra 1919. — Društvo šteje 214 članov(ie). Od društva sv. Jožefa Št. 12 v Forest City. Pa. Cert. Št. 21882, Markovič Matija, R. 30, $1000.00. Odstopil 12. oktobra 1919. — Društvo šteje 264 članov(ic). Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. Cert. št. 17047 Troha Anton, R. 25, $10000.00. Cert. št. 21232 Mlakar Anton, R. 42, $500.00. Odstopila 12. oktobra 1919. — Društvo št 124 članov. Odstopile članice. Od društva sv. Janeza Krstnika št. 14 v But te, Mont. (Vrt. št. 5379, Bončar Franca, R. 19, $1000.00. Odstopila 12. oktobra 1919. — Društvo šteje 184 članov (ic). . - Od društva sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111. Cert. št. 5954, Zni-daršič Tilka, R. 18, $1000.00. Odstopila 26. oktobra 1919. — Društvo šteje 68 članov (ic). Izločeni člani. , Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 6863, Ker-|ič Jurij, R. 24, $1000.00. Izločen 1. oktobra 1919. — Društvo šteje 180 Članov (ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 21965. Spendal Josip, R. 45, $500.00. Cert. št. 22570, Shovs Andrej, R. 46, $250.00. Izločena 1. novembra 1919. — Društvo šteje 95 članov. Od društva sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa. Cert. štev. 21932, Bakran Ivan, R. 36, $500.00. Izločen 12. oktobra 1919. — Društvo šteje 33 članov(ic). Izločene članice. Od društva sv. Antona Pad. št. 71 v Crabtree, Pa. Cert. št. 4385. Simonič Katarina, R. 333, $1000.00. Izločena 5. oktobra 1919. — Društvo šteje 16 članov (ic). Zvišali zavarovalnino. Pri društvu Friderik Baraga čt. 93 v Chisholm, Minn. Cert. št. 22408, Kočevar Matija, R. 22,' z $500.00 na $1000.00. Zvišal 12. okto- bra 1919. ' ^ ^ v Pri društvu sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa. Cert. «tcv. 20828, Kemfelja Josip, R. 27, z $250.00 na $500.00. Zvišal 12. okt. 1919. Znižali zavarovalnino. Pri društvu sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 18080, Ferkula Jožef, R. 20, z $1000.00 na $250.00. Znižal 5. oktobra 1919. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Zanimiva spomenica dr. Današnja <4Ta- nastopni zani (Gradec, 3. sept •jospost prinaša_ miv članek o zadnjih St% germain skih dogodkih glede določitve mej iia vzhodnem štajerskem: '4(Vem fcd) strokovnjak za štajerska obmejna vprašanja dr. Kamniker je izrinil avgusta t. 1. vrhovnemu svetu v Versalllesu novo spomenico, nanašajočo se na razmere v spornih ozemljih, ki se po svoji itini krije z njegovimi že v m< -seefli juniju in juliju predloženimi spomenicami!" O zadnjih za nas (Nemce) neugodnih odločbah mirovne konferenee poroča dr. Kamniker nastopno: "Moja spomeniea je tvorila podlago zadnjim razpravam mirovne konference o obmejnem vprašanju. Dosegli smo pripo-len uspeh,* ker je vrhovhi svet v svoji pondeljkovi seji, dne 25. m. m. določil ljudsko glasovanje za j .Maribor in za Radgono. Ta okol> nost pa je splašila Jugoslovane zlasti glede usodeM ari bora in posrečilo se jim je s pomočjo Francozov, doseči Tardieujevi komisiji za obmejna vprašanja sklep, da se glasovanje raztegne na celotna o-krajna glovorstva Maribor, Ptuj in Ljutomer. Dasiravno manjkajo podrobnosti, vendar pa je zelo mogoče domnevati, da je ta sklep komisije izzval živahna nesoglas- izmeol-skeni pogledu tako izredne važno- dne sc je podpredsednik g. dr. sti ter mnogostranska podpora, ki Žerjav peljal v spremstvu vladnc- mi jo je naklonirnučclnik delega-, komisarja dr. Pfeifferja v Fa- j liko kot nikjer. Že tik pred m. $tora; ljubljanski smlnik Sajovic, ki ima v Ljubljani v Medijatovi hiši velikansko stanovanje, ima tu tudi tri sobe in kuhinjo. Ravno ta-; ko.iuia milijonar Javornik iz Žid'j ne v Grosupljem v svojih hišah še nost i, ker jih je Kastelc odpodif. ko so prišli beračit. Ciganske nadlege je v okolici Novega mesta A- so zabranju, da se požar ni r^jL, ^ ^ . . ril. /azgali so cigani, iz maS<«vW| Gr^pljcm v hUi p0sp0(la javoi, nika, se tudi prav pridno nemšku- neh. Tako pa so sedaj v zadnjem j ne trenotku vsi naši upi splavali po Tatvine vodi, in to; zopet s pomočjo Francije, ki* nas oficijelno zagotavlja svoje največje naklonjenosti, med tem ko je v odločilnem trenotku masti in suhega mesa. Na Zelenem hribu, v prekajevai-nici "Vnovče val nice za živino ln mast" jo kradel, kdor je le mogel. Policija je slednjič posegla v la- Z« izpiranj« ust, za čiščenje zob in za splošno antiseptično u-porabo je S«vera's An-tbepsol (Severov anti-scpsol) je najboljši za to ceno. Zahtevajte vedno to pravo, pravilno sestavljeno zdravilo v lekarni. Cena 35 centov in 2c davek. vedno pripravljena, da nas 2rt.ru- tinskoidilične razmere in aretira-je Sloranom. j nih je bilo sedemnajst raznih oseb, Nova določitevmej okrog Rad- a obtoženi so bili končno samo gone ne obsega niti vseh nemških1 štirje. Krepki mesarski pomočni- občin emureškega in radgonskega —--- okraja na desnem bregu Mure, tu-j di ne vsega mesta Radgona, ker j pripade na desnem bregu Mure le-1 žeča, k mestu pripadajoča občina' f Abstall), kakor tudi trg Gornja • Radgona, Jugoslaviji. Okrog 9000 j Nemcev je žrtvovanih Jugoslova-; nom, in to večinoma zavedni nem-J ški kmetje. Visoka politika jc — j kakor že tolikokrat — zopet en-: krat porazila pravico. Ako ostane pri tem sklepu, potem jc pridobitev za Štajersko le prirastek nekako 5000 prebivalcev mesta Radgone. V narodnogospodarskem oziru jc važno dejstvo, da je vsa železniška proga Špilje-Radgona prešla v naše roke. Radgono so smatrali Jugoslovani že za svojo neizpodbitno posest. Odkrito se radujemo nad zopetno pridobitvijo tegar mesta in okoliških občin, zadovoljni pa nismo, kajti naša najvažnejša zahteva je in osta-j ne: Maribor! Jaz bi bil dal vsakemu še tako razširjenemu glasovalnemu pasu prednost pred tako r«-|B šitvijo. Vsa mirovna pogodba no-1 si na sebi pečat nasilstva in tlače- j nja in ne more biti dolgotrajna. [B Demokracija sveta bo ta diktai g" imperijalizma razbila." • neusmiljeno nadlegujejo vsakogar za cigarete in tobak. Bolj se jih braniš, hujši so. Ali ne bi mogle merodajne oblasti zoper to kaj n.-kreniti. Za ali proti ljudstvu. V Sevnici jc tovarna za kopita. Miljonsko podjetje, bratov Winkle. "NVinkle sta Bavarca in je zato tovarna postavljena pod sekvester. Poverje- tnri, pozno v noč tudi glasno prepevajo italijanske pesini. Kdo so peki ti tiči? 0 Borštnikovi smrti. Zagrebški listi so poročali, da je Ignacij Borštnik umrl na malariji. Javlja se nam od najmerodajneje strani, | da je ta vest netočna. Borštnik jc umrl na posledicah zastrupi je-nja krvi, povzročenega po zastarani angini. Slučaj te bolezni, ki je zelo redek, se bode še znanstw- i no opisal v "Lječničkom vjestni-ku'\ Braslovče. Pogreb kad. aspiran-ta Srečka Puncerja. Te dni so pokopali v Braslovčah eno izmed žrtev pomladne koroške katastrofe, urednika "Jugoslovanskega Ko-rotana'\ kad. asp. Srečka Puneei, ja, ki so ga prepeljali v njegov domaČi kraj iz Vovber na Koroškem. Pogreba koroškega junaka se je udeležilo mnogo občinstva in razna sokolska društva. Naš Src B I Kot za Liniment ne -bodete našli boljšega, bolj ekonomičnega in tako po niaki ceni kot jc SeYera'g Gothard Oil (Severovo Gothard-olje> katero je poznano že zadnjih 38 let kot izvrstno domače fcdravilo za razne bolečine v telesu. Cena je 3o centov in 60 centov, s 2c in 3c davek. ' Vale obisti zahtevajo nekoliko točnega delovanja vsak dan. če so te bolne ali oslabljene, njih delavna zmožnost je zmanjšana. Popravite ta nered s tem da vzamete Severa'* Kidney and Liver Remedy (SeVe-rovo zdravilo za obisti in jetra). Bolečine v hrbtu prenehajo in se izgube. Cena 75 centov in $1.25, s 3c in 5c davka. ' Ustavite Ne dopustite, da se vleže v prsa prehlad za vso zimo. Temveč ga odpravjte takoj. Odstranite prehlajenje s dobro znanim, zanesljivim, okusnim zdravilom za kašelj, katerega ime je kot vam že znano (Severov balzam za pljuča) kateri se je dobro obenesel, pri zdravljenju kašlja in prehladov že od leta 1881 ko je prvič podam ljudem na poekušnjo. Od tedaj naprej je postal slavno zdravilo med ljudstvom proti kašlju in prehladom, teško dihanje, zagrlenosti, bolno grlo in spazmatieni gripi. Je okusno za vžiti. Otroci in odraščeni ljubijo to zdravilo. Ne vsebuje nobenega opijata. Se prodaja v vseh lekarnah. Ce^a ie 25 centov in 50 centov, s lc in 2c davka. Influenza ali navadni prehlad bi sc morali tkkoj zdraviti. Vzemite eno ali dve Severa'* Cold and Grip Tableto (Severov« tablete zoper prehlad in gripo) dokler vaša čreva delujejo redno. Potem vzemite po eno na vsake tri ali .štiri ure dokler se vam zdi da je potreba. Kupite si zavoj teh tablet za 30 centov in 2c davek. Zaprtnica se hitro odpravi,' delovanje jeter se ojača in splošna pomoč sc spozna ako se vživajo Severa's Liver Pills (Severove jetrne krog-ljice) v noči. Zboljšanje se pokaže že v jutro, brez ščipanja ali drugih bolečih posledic. Cena 25 centov in lc davek. Nervoznost je bolno stanje živcev in kliče po pomoči, odahnenju in ob enem ojačanju s toniko. Vzemite Severa'« Nervo-ton (Severov Nervo-ton) po predpisih in kmalu se boste našli na potu okrevanja. Cena $1.25 in 5e davek. Zahtevajte vedno Severova zdravila v lekarnah. Ako vam pa ni mogoče teh dobiti, pa nam pišite in pošljite nam dovoljno svoto denarja s davkom in mi vam bodemo poslali vaše naročilo. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. SI §1 II 11 (1 m ii ii si is ii ii D II §! II II II II II Hrvatsko, ali ka terikoli kraj JUGOSLAVIJE obrnite se preje za nasvet na našo banko« Mi vam bomo to preskrbeli po najnižji ceni točno in zanesljivo Današnje cene kronam za Jugoslavijo so K 100 • • $ 1.90 K 200 • • $ 3.80 ' K 300 • • $ 5.80 K 500 • • $ 9.50 K 1.000 • - • $ 17.50 K 2.000 • • $ 34.00 K 3.000 • • $ 51.00 K 5.000 • ; • $ 85.00 K 10.000 • • • $168.00 Denar pošiljamo, ali po pošti, s posedovanjem zanesljivih bank, ali po kablju (hrzojavu.) — Cene po kablju so jednake, izjemši male pristojbine za kabelj. • Mi m zda jamo tudi čeke na Prvo Hrvatsko štedionico v Zagrebu; Gek feliko pošljete-Vi sami s pismom vred določeni osebi. To je zelo priporočljivo. Stranka dobi zunaj polno svoto brez odbitka izplačano ko menja naš ček. Ako živite izven našega mesta in nameravate poslati denarje v staro domovino pišite nam preje za ceno, ali pa izpolnite doljni kupon. Žal Vam ne bo, ker boste gotovo že na kurzu, ali pri ceni nekaj prihranili. Naša cene kron so kakor znano najnižje. _ Izpolnite ta kupon in pošljite nam v pismu: . State Commercial and Savings Bank, 1935-37 Milwaukee Ave., Chicago, III. Ime in naslov pošiljatelja.....;........... Znesek v dolarjih ............................. Znesek v kronah........................ ...... Ime prejemnika. ........................... ' . r.iVVf • - •'.'•"• Naslov (vas*, selo,) in pošta.................... Naša banka je državna banka, torej pod nadzorstvom in kontrolo vlade. Vsled tega se ni treba nikomur bati, da denar ne bo prišel sigurno na svo-svoje mesto. URADNE URE: Odprto sleherni dan od 8:30 do 10 tire zvečer, tako je banka tudi odprta vsak dan od Tih do sih zvečer; ob ponedeljkih in sobotah pa od S:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah imamo uradne tire od 10. do 12. dop. Dopisujemo v slovenskem in hrvatskem ieziku, Commercial _and Savings 1935-37 Milwaukee Av. blizu Western Ave., CHICAGO, ILLINOIS r.T**. JOHN ŽAGAR & CO., 2400 Wentworth Avenue, Chicago, 111, Brzo, sigurno in po ceni Pošiljamo denar v stari kraj. Prodajamo šifkarte za vse parobrodne črte. Preskrbimo potne liste (pose). Opravljamo zajamčeno vse notarske posle. Priporočamo se toplo bratom Slovencem Odgovarjamo na pisma v slovenskem jeziku. 100 KRON VELJA DANES $1.90 Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veeeliee, ali kake druge tiskovine, obrnit« se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na Krsto z zemeljskimi ostauki koroškega junaka je v Polzeli okrasilo nastopu dvanajstletnega glumaea in spremljali z bučnim smeliom o pomenu ia m I ;m & V \z-bil med ta ta slučaj po zna lu prirejen dra MVitez in romar", je nastopil kot vitez — ganizaeijo v jan j a so bila z navdušenjem jeta, soglasno se jc ljudstvo izja vilo za Jugoslavijo in za organi-sabljo, vrhu stopnic pred jžacijo v krščanski kmečki stranki gradom — gospodarsko i Po shodih so ljudje prihajali k go-»mbo nasproti gostilne na Rož vornikoma in sc informirali o všeh niku, romarjevo vlogo je igral pod perečih vprašanjih, stopnicami z gorjačo v roki in i. Prevoz korofltega junaka. l)ne širokokrajnim klobukom g. zava 9. septembra je bila pripeljana iz rovalni ravnatelj Moro. Meščan stva, katero je privabil lep maini-;V.;i dan na Kožnik, se je prece;' nabralo okoli primitivne poz^rjii- $inčevasi v Maribor in od tu v Braslovče krsta V zadnjih bojih pi*i'Velikovcu padlega kadetnega aspiranta Srečkota Puneerja. biv- 24 v ljubljeni ob-na vešalih tovarni-vca Leopolda Seydla, drža vl j Sna republike Avstrije ker je dno 11. julija t. 1. zlorabil in zadavil llletno Milado Brajla v Tržiču na Gorenjskem. Porotniki so stavljena vprašanja o krivdi m0st, za njim je pripeljal vlak do nesreča? Poroča!. )il dr. Sile napaden ii asi podatki so bili taki da smo jim morali verjeti. Ž dru ge strani smo pa dobili sledeče po jasnilo: Iz zelo tehtnih razlogi se sklepa, da dr. Šile ni bil napa den in oropan, marveč se je zgo dila nesreča na drugi način. Ponesrečenec je prišel čez železniški ce in so se nemalo čudili smelemu!šega urednika "Slov. Korotana njegova nadaljna šaljiva izvaja-1 s cvetjem in šopki odposlanstvo nja. To utegne biti prvi nastop S častnikov. Pogreb sc je vrfil 10. Borštnikov. — Dr. J. Meneej. j septembra popoldne v Braslovčali. Konjice. V Zrečah je dne 2. sep j adlemu junaku bodi lahka rodna tembra po dolgi in mučni bolezni! gruda. umrl g. Aleksander Grundner, ve Umrl je 8. septembra občeznani leposestnik in trgovec. Pokojni je narodnjak in rodoljub Mihael bil jako podjeten in delaven mož in je v teku nekaj let prišel do precejšnjega premoženja. Leta 1917 so mu ogorela vsa gospodarska poslopja. Pri tej nesreči si nakopal zavratno bolezen, katera ga je šele 38 let starega spravila V grob. G. Aleksander Grundner je bil kot vesten in pošten trgovec znan po vsem Spodnjem Štajerju Hrvatskem in Slavoniji in v tu kajšnjem okraju splošno priljub Ijen in spoštovan. Truplo se je prepeljalo v družinsko grobnieo v Poljčane. N. v m. p.! Na kolodvoru v Špiljah se še vedno preveč švabčari. Tudi neka teri železniški uslužbenci naravnost izzivajo s svojim nemškutare- Brenčič, posestnik v Ptuju. R. 1. P. Umrla je dne 4. sept. na Spodnji Polskavi po dolgi in mučni bolezni tukajšnja v oble spoštovana go^tilničarka in poscstnica gospa Marijana Lampo. Bila je dobra mati svojim otrokom in vedno narodno vrlo zavedna žena. N. v m. p. Neznosne razmere. '' Slovence'' piše: Prejeli smo: Jesen jc tukaj in kmetič spravlja svoje pridelke Komaj pa je začel spravljati, že hodijo po deželi razni ljudje, to so tihotapci, ki hočejo v Nemški Avstriji napraviti dobro kupčijo s krompirjem, za katerega obetajo za kg 1 K 40 vin. in več. Moja ze .uem Ko je zave. Cena za 1 kilometer znaša 50 vin., do Krškega 20 kron. Prekmurje. Ljudstvo v Prek-murju jc veselo, da pripada Jugoslaviji, da je doseglo svojo samostojnost iu neodvisnost. Ker je madžarska vlada popoinoma zancJB marjalu te kraje, ker so ljudstvo danju, a sfc jc morala razpfava v nUmelo orgaftiairati. ker ni imelo svrho zaslišavanja prič odgoditi. nobenih pravic, xato je treba z or- Janjič, ki pe hujši v zagovoru, ka-ganizatoričnim delom začeti z no- kor vsak adovkat, je obtožen rova. Voditelji prekmurskih Slovem parskega umora proti Tomi Ma-cev so naprosili SKZ, da i2ved vi Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste po-streženL y • PPSTATE BANK. CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DR2AV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljate v. Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge bančne posle. Banka posluje pod državnim nadzorstvom, in vaie uloge so pri nas absolutno varne. r : Za pojasnila nam pišite v slovenščini. rani * • Trinerjev Antiputrin ši "naprednjaki Spisal A. H. Dostojevski Prevel Vladimir Levstik. nilllllllllllllHIllllllllllilllllllllllUlIlllllIllillllllMIlIHIIIIIHHlIlllllMIIIIIIIHIIIIIII tNadaljevanje)* V marsikaterem pogledu ga je celo mogoče imenovati blaznega, in tako se tudi godi. Dejal sem že, da v teku nekolikih let nisem videl med temi ljudmi niti najmanjšega znaka kosanja, niti najihanjse moreče misli o storjenem zločinu, in da se večina njih sama pri sebi popolnoma opravičuje. To je dejstvo. Gotovo je to v ihnogočem posledica bahavovsti. slabili zgledov? mladostne smelosti in uapaenega sramu. A z droge .si: rani, kdo more reči, da je preisksl. globino teh rz-jirubljeuih stc ter prečital v njih, kar je skrito vsemu svetu? Vendar, v tolikih letih je bilo pač mogoče zapaziti kaj, ujeti karkoli, zalotiti v teh srcih vsaj majčkeno potezo, ki bi pričevala o notranji muki in trpljenju. Toda tega ni bilo, nikakor ne. Da, zločin, bi se zdelo, ne more biti razumljiv z danih, gotovih vidikov, m njegova filozofija je nekoliko jtežauej-ša, nego si mislijo ljudje. To je gotovo, da ostrogi in sistem prisiljenega dela ne poboljšajo hudodelca; samo kaznujejo ga ter varujejo družbo nadaljnih poizkusov zločincevih proti njenemu pokoju. Ostrog in tudi najnaporuejšc prisilno delo razvijata v zločincu, samo sovraštvo, žejo po prepovedanih nasladah in strašno lahkomiselnost. Jaz zase sem trdnosti-verjen, da znameniti celični sistem dosega samo lažnjiv, varljiT in zunanji cilj; on izsesava človeku življenski sok, razdira njegovo dušo, slabi jo in jo plaši, nato pa predstavi nravstveno izsušeno mumijo napol blaznega človeka kot zgled poboljšan j a in kesanja/ Gotovo, zločinec, ki je vstal proti družbi, jo sovraži in misli skoraj vedno, da je na njegovi strani pravica, ne pa krivda. Vrhutega je že trpel njenq kazen in se smatra potemtakem za očiščenega meneč, da je obračunal. S takih vidikov bi čltivek naposled lahko sodil, da je sikoraj treba priznati opravičenost tudi zločincu. Toda ne glede na vse mogoče vidike mi bo pritrdil vsakdo, da so hudodelstva, ki se smatrajo vselej in povsod, po vseh mogočih zakonih, že od začetka sveta, brezpogojno za|pri ^f v ostTORU orodje, in brez nort' doslej še ni izsledila, ne pa enostaven zločin. Toda ljudje iz njegovega mesta, ki so morali poj znati vse podrobnosit njegove tori je. ho mi pripovedovali vso to reč. Dejst va so bila torej jasna, da sem moral nehote verjeti. Jetniki so ga slišali neko noč kako je kričal v snu: "Drži ga, drži! Odsekaj mu glavo — glavo, glavo mu odsekaj! ..." Skoraj vsem jetnikom so je po noči bledlo, da so govorili v snu. Psovke, tatinske besede, noži in sekire, so jini hodile v blednjah najčešče na jezik. "Mi smo tepe ni ljudje," so govorili, "notranjost nam je vzeta, zaito pa kričimo ponoči.*' Državno katoržno trdnjavsko delo ni bilo opravilo, nego obveznost; jetnik je opravljal svoj določeni čas, prestajal zaikonitc ure dela ter se vračal v ostrog. Na delo so gledali z roržnjo. 'Brez svojega posebnega, lastnega dela, kateremu se vdaja z vsem svojim u-inom in razsodkom, človek v o-strogu ne bi mogel živeti. In sploh, po kakem načinu bi se mogli vsi ti ljudje, razviti ljudje, ki so bili že silno živeli in so še želeli živeti, nasilno zgnani na kup, nasilno odtrgani od družbe in od normalnega življenja, normalno m pravilno, po svoji latftni voji in veselju vživeti na tem kraju? Od same brezdelnosti bi se tukaj raz-dle v njih talke zločinske lastnosti, ki niso imeli prej niti pojma o njih. Brez dela in brez zakonite, normalne lastnine človek ne more živeti, nego se pokvari in izpre-meni v zver. In zafto je imel sleherni v ost rogu vsled naravne po trebc in nekakega čuvstva sebe-obrane svoje rokodelstvo in opravilo. Dolgi poletni dan je bil skoraj ves izpolnjen s prisilnim delom; kratka noč je bila jedva dovolj dolga za počitek. Toda pozimi je jnoral biti jetnik zaprt v o-strogu, kakor hitro se je zmračilo. Kaj torej početi v dolgih, dolgočasnih urah zimskega večera? In zato se je i*koraj vsa kasarna v/Jic prepovedi izpreminjal« v ogromno delavnico. 'Delo in posel sama zaso nista bila prepovedana; toda strogo prepovedano je bilo, imeti hudodelstva in bodo ttakšna, do kler je človek človek. Samo v o-strogu sem slišal povesti o najstrašnejših, naj nenaravne jšili zločinih, o najčudovkščnejših umorih, pripovedovane z najbolj~"hebrzda-nim, otroško veselim smehom. Posebno mi ne gre iz spomina neki očetomorilce. Bil je plemenitega stanu, služil je vojake ter i-gral napram svojem šestdcsctlet-~ nemu očetu ulogo nekakšnega izgubljenega sina. Vedenja je bil povsem nerednega, napravil je mnogo dolgov. Oče ga je omejeval in mu prigovarjal; toda oče je imel hišo, imel je pristavo, zdelo se je, da ima tudi denar, in — sin se je polakomil dedščine ter ga ubil. Hudodelstvo so zasledili šele čez mesec dni. Morilec sam je obvestil policijo, da mu je oče izginil neznano 'kam. Ves ta mesec je preživel v največji razuzdanosti. Naposled, v njegovi odsotnosti, je. našla policija truplo. Po vsej dolžini dvorišča je šel z deskami pokrit kanal, po »katerem je odtekala nesnaga. Truplo je ležalo v tem kanalu; bilo je praznično oblečeno, siva glava odrezana in pritaknjena k truplu, a pod glavo je morilec položil blazino. Svojega dejanja ni priznal; vzeli so mu plemstvo m službeni čin ter ga poslali za dvajset let na prisilno delo. Ves čas, kar seni ga preživel % njim. je bil v najizbornej-šem in naj vesele jšem razpoloženju duha. »Bil je nepremiseln, lahkomiseln in do skrajnosti neprevdaren človek, dasi nikakor ne bedak. Nikdar niesm zapazil v njem kake posebne krutosti. Jetniki so ga prezirali, ne zaradi zločina, !ki ga niti v misel niso jemali, nego zaradi budalosti, zato, ker se ni znal vesti. V razgovorih se je včasih spomnil svojega očeta. Enkrat ko je govoril z menoj o krepkem zdravju, češ, da je dedno v njihovi rodbini, je dodal: "Moj oče na primer ni do svojega konca nikdar tožil o kaki bolezni." Takšna zverinska brezčuvstvenost je nemogoča, to se razume. To je fenomen ; tu mora biti kakršenkoli ne-dostatek narave, ali telesna in nravstvena spačenost, jki je,-zna- jr; - • • • da bi jih Toda kator-t in nenavadno podjetna. Najzadnja cunjica je imela svojo ceno in je bila za kakršnokoli rabo. Zaradi revščine pa je imel tudi denar v ostrogu povsem drugo ceno, kakor na svobodi. (Dalje prihodnjič.) Blizard na Severozapadu. Fargo, N. D. 10. novembra. —-Sinoči in danes je razsajal hud snežni vihar po zapadni Minueso-ti in iztočni X<>rd Dakoti; po nekaterih krajih je zapadlo več čevljev snega. Borba temperenčnikov v Ohio. Columbus, Ohio, 10. novembra. V uradu državnega tajnika so zadnjih ti dni zelo zaposleni s pregledovanjem in štetjem vojilnih listkov (glasov) izza zadnjih volitev za uvedbo zveznega prohibi-eijskega amendment a. 4>o danes opoldne so imeli sulia-či 45 glasov večine v 8G okrajih; štetje bo trajalo šc par dni in je upati na zmago "mokrih". Nemiri v St. Louis. Mo/' St. Louis, Mo. 10. novembra. — Vsled pretečih stavkarskih nemirov v tem mestu je dala zvezna vlada zastražiti z vojaštvom? vsa državna in druga javna poslopja. Vojaštvo ima nalogo, da vsako, sumljivo osebo aretira in spravi pod ključ. Feldmaršal Mackensen se vrača domov. Pariz, 10. novembra. — Feldmaršal Mackensen, ki je veljal za najboljšega nemškega vojaškega poveljnika na iztočni fronti — proti Rusiji in Rumunski, se bo te dni povrnil iz Soluna domov v Berlin. Najvišji mirovni svet v Parizu mu je povratek dovolil z ozirom na njegovo slabotno zdravje in visoko starost, 70 let. 1 o s ♦ 1726 So o s ♦ o o ♦ o s H največje in Agentura za prodajanja parobrodnih listkov za najhitrejše, Q • • •« • 1 / 1 1 __1*1 V .1 ____1 . A najsigunu Cunard in francoske č< rnejše parnike'vseh prekmorskih črt, posebno čete. Pošiljamo denar v domovino po na)zmerne|ših cenah potom sigurne banke Izdajama originalne čeke v izplačilo na Ljubljansko kreditno banko in vse njene podružnice- Če žalite poslati kako blago svojcem v domovino, obrnite se na naš eksportnl oddelek. o*o*o+o*o^o*o^o*o*o*oo*o*o*o*o*o^o*o+o+o MATIJA SKENDER o ♦ - o ♦ o o ♦ o ♦ o ♦ 1 Marija Slnga 181« Mf 22nd Si Ckleafe. lil. Telephone Canal 473« izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA — uljudn« priporoča «lo-venskim in hrvaftltim tonam in o itn kina Slo- JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ♦ Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvršuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu. rf? ] h —is- tega je bilo delo seveda nemogoče. Toda delali so skrivaj, in zdi se, da načelstvo v mnogih sluča jih ni preveč strogo gledalo na to. Mnogi izmed jetnikov so prihajali v ostrog kot dobri rokodelci. Tu so delali kom je in čevlje, tu so bili krojači, mizarji, ključavničarji, rezbarji in poz lat ar ji. Neki Žid z imenom Iza j Biuustajn je bil juvelir fu oderuh obenem. Vsi so se trudili in služili kopejke. Naročila za delo so dohajal* iz mesta. Denar je kovana svoboda, in zato je človeku, popolnoma oropa nemu svobode, še desetkrat dragocenejši. Samo da mu on žveivkeče v žepu, pa jč že napol potokucn, čeprav ga ne more zapravljati. Toda denar se lahko zapravlja vselej in povsod, tem bolj, 'ker je prepovedani sad dvakrat slajši. V kasarni se je dobilo celo žganje. Pipe so bile najstrožje prepovedane, toda vsi so jih puiili. Denar hi tobak sta varovia Skorbuta in drugih bolezni, »kakor je delo varovalo zločinov; brez njega 'bi bili are-stanfti podrli drug drugega kakor pajki v steklenici. Ne glede na to je bilo prepovedano delo in denar. Neredkoma so se ponoči vršile nenadne preiskave, pobirali so vse, kar je bilo prepovedanega, in najsi je bil denar še taiko dobro skrit, včasih so pazniki vendarle prišli do njega. To je bilo deloma tudi vzrok, da so ' , s je ta baiika varne čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. ' 396 Založite torej Vaše prihranke * MAJSTABEJSl Of NAJVEČJI BANKI V JO UETC. Narasti« obresti si pillatno pripisujejo k glavnici, tli p« Izplačujejo ii hranilno ulogo od $1.00 naprej. 3% - FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Jollet, Illinois. "LJUDSKA BANKA". Bfiiaiaiaigiaiaiaiajai^