170. številka, Ljubljana, soboto 26. julija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. lana}* vsak dfctt, UtVBbfluli ponedeljku in dneve pO praznikm, ter vetja po posti prujeouan, za avstro-ogerske dežele .-.h ueio ..?•<» 16 gold., za pol leca 8 gold. ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 god., *a lotrt ,ot=» 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt lota. — Za tuje dežele za eolo loto 20 goid., za poi lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah tn za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-»topne petit-VTSte 6 kr. če se oznanilo enkrar tiska, 5 kr. Če ao dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tlaka. Vsakokrat ae plača štempelj za 30 kr. i>opisi naj se izvole tVankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovaki cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". OpravnuŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii. Vabilo na naročbo. S 1. avgustom se začne novo naročeva njo na dnevnik, „Slov. Narod"', kateri velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... :* gld. 30 kr. Za mesec avgnst ... 1 „ lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta .... 4 gld. — kr. Za mesec avgust ... JL „ -tO „ Za gospode iij'if4»lj<» na ljudskih šolah iu za ttijtike velja Zlll-žia u u cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ JI „ — Novi naročniki dobodo dozdaj v listu natisneni del francoskega romana „Meta llol-denis", v posebnem odtisu zastouj po vrhu. Ob enem zopet prosimo, da oni gospodje, ki so nam Še kaj na dolgu, precej poravnajo. Atiministmcija ,,Slin-. NaroUn*'. V IJulHjtaiftl 25. julija. Politično gibanje med Slovenci, v poslednjem Času res tako živahno, kakor nikoli poprej, gledajo Nemci z nekakim začudenjem. Toliko let so vajeni bili v svojih listih Čitati, da smo mi Slovenci samo črni klerikalci, reakcij on a rji, in fevdalci in kar je enacih pojmov. Nijso si mogli misliti, da tudi naš slovenski narod napreduje z vesoljnim svetom, da tudi on se bori za najdražjo bisere člove-čanstva, za svojo narodnost, poleg tega pa tudi za svobodo in napredek. V nemških listih beremo zdaj čestokrat članke o slovenskih razmerah, o „mlado" in „staro" Slovencih, o ločitvi strank, a tem člankom se pozua, da ustavoverci tudi zdaj kisle k. Meta Holdenis. (Roman, francoski spisal Viktor t 'lirrbuliez. Poslovenil D a v. II ost ni k. Drugi del. IV. (Iti. nadaljevanj o.) Neki dan me gospa Mauserre pokliče na stran , ter mi reče z bojazljivim glasom, da jej vest zapoveduje Meti vse objaviti, in da prosi mene, naj bi prevzel ta posel. - Jaz ne veni, dostavi jioteui, kako -se v inostranji govori o nas; a hudo bi mi bilo, da bi go-spodičiua Holdenis od drugih ljudij morala zvedeti to nesrečo, katero porod moje hčerke še povekšuje. Nadejam se, da ta objava ne bo predrugačila udanosti, ki nam jo je po svetila in uže tolikrat skazala. Ako bi pa imelo biti drugače, terja lojalnost od nas, še Slovencem nečejo priznati njihovih narodnih pravic, da si vedno govore o zagotov-ljenji vseh narodnosti po sedanji ustavi, ker — pravični nečejo biti. Tako piše graška „Tagespost" v svojem članku „Dic Emancipation der Juugslovenen^ 23. jul., ,,da se ustavoverna stranka naj ne veReli prerano tega razpora; kajti v „svojih narodnih terjatvah segajo ..mladi dosti daljo, nego njihovi protivniki iz taborja „starih"; oni se drže „zedinjene Slovenije" in fantoma (?) združenja s tran sla j lanskimi J u-goslovani z žalostno (!) žilav ost j o. Njihov razpor s starimi je ne malo zato postal tako oster, ker poslednji nijso volje, narodne terjatve do te skrajne meje raztegniti." Dalje pravi „Tgst": rVendar so med nami in mladimi Slovenci nekatere imenitne stvari, v kojih se dotikamo. Stari Slovenci se borujejo zoper državnopravni del naših osnovnih postav z isto togoto , kakor proti svobodnj aškemu delu; mladi Slovenci so z nami enih misli, kar se tiče šole od du-li o venskega upljiva osvobodene medverske po stavodaje in še marsičesa druzega, kar tudi mi prištevamo k najboljšim pridobitvam v političnem boji." „T. P." želi, da bi se posrečilo v prihodnjem državnem zboru in bi „vsi svobodno-miselni poslanci skupno postopali v gotovih tako rekoč nevtralnih stvareh proti reakci-jonarni stranki; nepolitična zagrizenost bi ne smela razpora povekiavati, ki leži v sami stvari. Mi (ustavoverci) pri takem skupnem postopanji z liberalnim delom slovenske opozicije ne opustimo niti pičice svojih pravic in nij nam treba v državnopravnom in narodnem ozira ni najmanjše koncesije storiti. Tudi drugi tega ne store. Samo to , kar je v resnici da jej povem, kar bi bila imela zvedeti uže predno je v to hišo stopila. — Odgovorim jej, da sem čisto njenih mislij, ter obljubim, da jej to željo sigurno izpolnim. Drugo jutro se mi ponudi priložnost. Krenem okolo štirih popoludne proti prijetno ležečemu selu, katero zovejo Villc-Voiricn. Gospodičina Holdenis se je peljala so svojo gojenko na sprehod; slučaj je hotel, da me voz doteče ravno pred selom. Jaz predlagam Meti stopiti iz voza ter se od mene dati spremljati na malo korakov od tam oddaljeno čedno pokopališče, ki se drži ladanjske cerkve ter podaje krasen razgled. Ona se da pregovoriti ter gre z menoj, držeč Lulu za roko. Pokopališče, katero sem jej hvalil, bilo je res vredno obiska; na nijenem uijsem še videl več zelenja, več cvetja. Takoj pri vstopu jo ponujala velika žalujoča vrba svojo sladko senco , v katerej se je solncc zabavalo risajoč srebrne mrežice. Povsodi rože, skupnega v naših političnih načelih, skupno zagovarjamo." Tako organ ustavoverne nemške stranke. Mi moramo temu nasproti izpovedati, da nas ta izjava čisto nič ne iznenadja. Mi smo svoje narodne protivnike Nemce predobro spoznali. Zato nam v našem dejanji in nebanji nij nikdar bil pravec ali ravnilo to , kaj bodo Nemci rekli, kako nas bodo sodili v svojih organih. Mi se ravnamo po svojem najboljšem prepričanji in prepuščamo strah ali veselje o lom , kaj jalov „Tagblatt" ali stara dekla „Laibachcrica" sodi, ali se „veseli" ali jezi — starim „Novicam" in njih patronom. Da so Nemci nam v narodnem obziru krivični, to znamo in smo znali, in „Tagespost" zdaj zopet ponavlja to. In v tem so si vsi enaki, kar je Nemcev. Klerikalni in katoliški Raušerjevci nas Slovane isto tako po katolško ali rimsko črte, kakor nas liberalni Aueispergovci po „brezversko" ali prusko mrze. In „pravni" Nemci nas samo za orodje svojih fevdalno-reakcijonarnih namenov rabiti hote, a kadar bi dosegli te namene, onda bi nam in našim narodnim terjatvam vrata pokazali. Za to so nam soopozicijonalci a ne bratje. A tu imamo liberalne Nemce pred so boj, kateri nas ogovarjajo. — Torej „ni pičice nam nečejo koncesije dati v narodnem obziru". Kakor rečeno, to smo vedeli. Ali to ravno dokazuje, da Nemci ne znajo pravični biti j to baš dokazuje, da so sami vsi zakopani v oni „nepolitični zagrizenosti" pred ka tero ob eni sapi ista „Tgpst." svari. . Kajti samo ta zagrizenost naj pri Nemcih neha, naj bodo res liberalni, — pa bodo sprevideli, da so vse naše narodne težnje pravične, da so to pravice, katere naš narod povsodi cvetoče astro, povsodi tavajoči in brenčeči insekti , kojih muzika je imela zabavati mrtvece, ne da bi jih motila: ali nij prijetno mrtvecu, ko sliši nad soboj, iz dna večnega počitka, bezkončno brenčanje življenja, ki preskrbuje s sanjami njegovo mirno panje. Vsedemo se na nizek zid. Ker Lulu nij mogla dobiti dosta zabave, pokažem jej na trati zraven zidu lepega metulja, ter jej naročim, naj ga lovi , kar končno tudi guver nuuta dovoli. Preskrbel sem si z Meto tete-a-tete, da bi jej povedal, kar mi je bilo naročeno; a primerilo se jo, da sem začel s čisto drugo stvarjo. Marsikateri dan, gosim, nijsem prav čisto trezen, akopram ne pijem ni kapljice vina. Domišljija je baš hudobna nagajalka; menda so od veselja, da živi, opijani, kakor ptič kobilar, kadar se črešcuj obzoblje. Ta dan mora terjati, če hoče živeti — in živeti, bogme, hoče. Po drugi plati nam članek tndi drugo stvar odkriva, katero smo že tudi prej vedeli: namreč, da ustavovercem nij za liberalnost, svobodo in napredek, temnč najbolj za nemško hegemonijo nad nami. Prej so zmirom proti Slovencem agitirali, češ, da so sovražniki svobode; oni nijso agitirali proti nam kot Slovencem. Zdaj ko sami dokazu jemo, da nijsmo nikaki reakcijonarji, bilo bi dosledno, da vaša agitacija proti nam neha. To se ne zgodi, ergo ste in ste bili samo narodni šovinisti. Vam je ležeče na naši narodni smrti, vi bi radi nemški ,.rajh" do Adrije protegnili, kar vam je le mogoče, Če naš slovanski karakter uničite. Postanite torej najprej pravični, potem bomo vsi avstrijski Slovani bili boj za bvo-bodo in humaniteto, za katero gori vsako pošteno srce. Politični razgled. IVotranJe dežele. V Izubijani 25. julija. Poljski centralni volilni odbor v Lvovu se ne more ponašati s posebno delavnostjo. „Dzienik poljski pripoveduje, da je iz početka centralni odbor mislil, v vsakem okraji volilni odbor postaviti in to že do 20. junija. Cas je potekel, a od nameravane organizacije nij dosti slišati. V celi vzhodni Cialiciji je dozdaj samo 12 okrajnih volilnih odborov. S tem pa Še deseti del potrebnega dela nij opravljen. Z ozirom na kratki čas, ki še ostaje do volitev, nasvetuje „Dziennik poljski" delegate pošiljati po deželi, kateri bi morali volilce naganjati k marljivejšemu delovanju. Podpredsednik centralnega odbora Smaizevvski je iz Lvova odpotoval in zdaj miruje centralni odbor. Hiisitti se marljivo pripravljajo na direktne volitve, a tudi med njimi ste dve stranki, ustavoverna in federalistična. Poslednja pa dozdaj še nema pravih tal med Ru-sini, kateri iz sovraštva proti Poljakom že od nekdaj centralistično s is t eni o branijo. Rusini od nemških 'contralistov nobene koncesije še nijso dobili, vendar tudi zdaj se raji z zidovi zvežejo, nego da bi se bližali svojim slovanskim sobratom Poljakom. Ne da se tajiti, da so temu dosti Poljaci sami krivi kateri so od nekdaj zatirali Rusine ter jim usilje-vali poljski jezik v šole in urade. A čas bi bil da bi se Rusini in Poljaci med soboj pogodili, zlasti zdaj pred volitvami. Zveza z zidovi, ki so Poljake in Rusine brez izjeme osiromašili, Rusinom nikakor nij na čast. TnanJ« države. s>h%ki predsednik ministerstva Ri-stič je imel v torek dolg pogovor z grofom Andrašijem. Pogovor je zadeval poravnanje struge Donave pri železnih vratih in Bklop-ljenje srbskih železnic z avstrijskimi. A Ristič je naznanil tudi, da pride knez Milan v kratkem na Dunaj, ter je prosil ob enem, da naj avstrijska vlada svojega poslanca v lielem gradii — znanega Madžarja Kallava — domu pokliče. Kallav se je pri nastopu vlade kneza Milana breztaktno vedel, ter ima sploh mnogo političnih grehov na vesti, zato ga v Srbiji ne more nihče trpeti. Prestavljen bode zarad tega v kratkem v Atene. Ristič gre sedaj za nekaj dnij v toplice, po dohodu kneza Milana pa se bode pogajanje nadaljevalo. Seja ffiutooskv narodne skupščine v pondeljek je bila važna v političnem oziru, kakor že dolgo nobena ne. Grenke so morali slišati monarhisti iz ust starega Favra, ki je pod Napoleonom III. z mladostnim navdušenjem krepko zagovarjal pravice človeštva proti despotu, a je tudi sedanjo vlado v srce zadel. Karakteriziral je najprej Thier-sovo vlado, ter rekel, da je treba izvedeti, pri čem da smo, kar je Thiers zmirom sam povedal. Očitati se mu more le to, da je pustil nekatere, da so zahtevali, kar jim ne gre, kolikor bolj smo se oddaljevali od leta 1870, toliko huje so bile napake. Thiers je sam čutil, zato je hotel s poročilom 12. novembra 1872 republiko dokončno utemeljiti. A precej je povzdignila glavo ona stranka, ki hoče deželo terorizirati, napravila je celo državni prevrat. Favre omenja na to, da so morali monarhisti še 24. maja obljubiti, da bodo spoštovali tedanje naprave, le s tem so se obdržali na krmilu. Ali zaupanje njegovo je omajeno, ker vlada nastavlja povsod ljudi, ki republiko spodkopavajo. Govornik bere nekaj govora, ki ga je imel pre.dseduik višje sodnije v Aixu, ter pravi, ..da je slabo znamenje, ako se politika meša v pravosodje. Favre očita nazadnje vladi, da Be je zvezala z bonapartisti, ki imajo na vesti dva atentata na narodno skupščino. Ko je bil gospod Conti prišel v Bordeaux, svojega mojstra zagovarjat, je rekel nekdo izmed vas: „rablji ne smejo sem, da bi svoje žrtve insultirali", in skupščina je z vsemi proti šestim glasovom odstavila Napoleona III. Sedaj pa vlada dela za pretendente, a Francoska se hoče sama vladati." Monarhisti so z velikim hrupom večkrat prekinuli Favrov govor. Gayot in Louis nijsta mogla govoriti, nego monarhisti so votirali kar zaupnico , katero smo včeraj omenili. V Beji 22. julija je bila interpelacija poslanca Millauda zarad zatrtih listov v Lijonu odložena za šest mesecev. Začela se je potem razprava o predlogu, ki pravi, da je zidanje cerkve na Montmartru važno za javne interese. Razprava o tem se bode nadaljevala. S/xit>f9kt republikanci v Kataloniji so se združili samostojno proti Karlistom. Kupili bodo 50.000 pušek, ter poklicali vse može od 20. do 40. leta v vojsko. Sicer pa je po vsej deželi velik nered. Vrm.iki oticijozni listi z veliko vnemo desavirajo govor poslanca Krvgera v Haders-lebnu, torej mora že nekaj resničnega v sebi imeti. Sicer pa se to lehko posname iz ravnanja pruske vlade v tej zadevi. — 23. jul. so Nemci zapustili Mezieres in Charleville. Štab je še v Nancy, a tudi to mesto zapuste v kratkem. Francozi počasi posedajo zapuščene okraje. Vlada pa je vse demonstracije prepovedala. Dopisi. Ije F^etll&a pri R rasi ovcah 24. jul. |Izv. dopis.] Objavilo se je v „Slov. Nar." o nckovi nezaupnici g. dr. Vosnjaku iz Braslovč, podpisana od tamošnega dekana, kaplana prvega in še nekovih kmetov. Človek bi Be moral v resnici nekako čuditi, da bi v savinski dolini se mogle take nezaupnice kovati proti moža, koji je zaupanje nas Savinčanov uže večkrat užival kot deželni poslanec, ter s fakti pokazal, da mu je v resnici ležeče na blagosti slovenskega ljudstva, če bi ne imel prilike o tej stvari se prepričati prav temeljito. V Uraslovčah ka-planuje mož, koji svoje poslovanje in pokli-canje nahaja edino le v tem, da kmetskemu ljudstvu na dušo opisuje, kako strašanska nevarnost proti „veri", da, če kmet Be odpove le najmanjemu povelju duhovnikov, zgo-doma pregreši se smrtno, da vero obraniti slovenskemu ljudstvu edino more ta ali oni slovenski poslanec iz škofovskega semenišča. Gospodu radi tega nič ne moramo zamerja-vati, da se posluževa pri svoji agitaciji jako smešnih in tudi nepoštenih pripomočkov; saj dobro znamo, da je potoval v sveti Rim, na vir prebrisanosti one, koja zamore dognati še tako oddaljene in nemogoče terjatve. Mi tudi vemo, da ta gospodin v svojej presvetej domišljiji si slika okolo Bvoje pomazilene glave bog vedi kakovi „heiligen8cbein", da se v govorjenji in svojem delovanji pripisuje nekovo nezmotljivost, koja pa ljudem , kateri imado le za orehovo lnščino pameti, jako slabo ugaja. A samo teško nam je razumljivo to, da tudi ljudje, kateri so nekaj več poskusili, nego sem bil odposlal nekemu naročniku sliko; zatvorivši jo v zaboj obstal sem si, kakor oča bog, ko je bil svet ustvaril, da je korektna. Pomnite si, daje bilo vreme prijetno; hladni vetriči so slabili vročino; nekaj oblakov se je šetalo po nebeškem azuru, pojaje po travnikih svoje lahne sence. Te popotne sence so se mi zdele enake marljivim in hi-tečim poslanikom, ki ueso bog ve komu vesele vćsti bog ve o Čem. Pridenitc še, da so nepristranski sodniki štiri tedne sčm kolikor so mogli hvalili osobo, ki mi je nekdaj re-citovala „tulskega kralja," ter mi dovolila, da sem jo imenoval „Mauschcn". Čudno se vam bo valjda zdelo, da sem imel časi take misli, da sem si moral rekati: E! moj bog, zakaj neki? Mislite si še, da je imela Meta novo krilo, katero je gospa Mauserre dala narediti svojej hi-šini, bilo je iz rujavega marona, ter je delalo Meto čarovno. Končno volite pomisliti, da sva si sedela vis-a-vis na tako ljubeznjivem pokopališči, in da sem vzdignovši obraz pred soboj zagledal veliko posodo, v kojej je rasla mirta. Gospa, ta mirta, ti oblaci, to krilo in vse druga je bilo uzrok, da vzdignem, ko se je bila Lulu oddalila, roko, pokažem dete s prstom, ter rečem osorno: — Ko bi se bil Toni Flamcrin pred šestimi leti oženil z Meto Holdenisovo, imela bi midva denes za kratek čas Še lepšo deklico, nego je ta lc. Jek ponovi vse te besede zapored. Meta se iznenađena strese, kakor bi jej bile mravlje prišle pod kožo; povesi obraz ter zarudi. — Lulu, ljubka moja, zakriči guvernanta, — idi k meni nazaj. A Lulu je imela preveč opraviti se svojim lepirjem, nego da bi bila čula guvernantino prošnjo. — Sem bil-li neprilieen? — vprašam Meto. Zdi se mi, da je pametno, kar govorim. — Je-li kedaj pametno, reče s tresočim glasom, da se obžaljuje dvoumna sreča, katere človek hotel nij? — Ah, dovolite, kdo nij hotel, vi ali jaz? rečem jej, pa narisam s koncem paliči-nim na tla venec vijolic, v sredo kojega potegnem te-le besede: ..Gospa baronovka Grii-neck". Se zaklinjajočim obrazom pogleda mene in palico; končno se jej razsvetli duh. — Pa zato ste zapisali na okvir moje slike: ..ona česti zvezde in barona Grlinecka?" vpraša me sklenovši roke. Ta venec, ta napis .... Tedaj nijste izpoznali pisave moje sestre Tekle? Storila mi je to porednost, ker je dobro vedela, kako nerada vidim onega lepega snubača. Ko ste me bili iznenadili, imajočo glavo v rokah, nijsem bila zamak-nena, nego kovala sem osveto. Tedaj tako resnobno ste mogli misliti? .... Ona poneha. Solza jej zaiskri v očesu. Potegne s prstom po razpoki v zidu j praskaj e z nohtom oddrgne jej mah. Potem govori : Ali hočete, da vam povem, zakaj nijste hoteli Mete Holdenis? Zato, ker je bila uboga „miška" hči rujiniranega človeka. Strahu poskočim. — Je-li gospod Hol- samo pšenico sejati, prikimujejo njegovim pridigam političnega značaja, in da to delajo radi tega, da bi se onemu velmožu ne zamerili, misle, ka bi potem edino se moglo zgoditi, da bi vsi fajmoštri, ki se vozijo memo, izostali ter bi si tako mogli Škodovati na svojib dohodkih. Meni se je povedavalo od inteligentnega posestnika, da on prav dobro razvidi, kam kaplanova „mašinerija" meri, on dobro ve, da se za lepimi besedami prikriva pogubonosno početje, a on samo misli, da stori najbolje, če se ne izrazi o tem na nijedni kraj, če se napravlja naprem vsako -vej agitaciji mlačneža. 0 napačnej letej taktiki proti takim zagrizencem, kakor je kaplan Koren, hočemo pisati prihodnjič, denes sem hotel le objaviti, da naj si gosp. kaplan ne stavi belih gradov prezgodaj, kmetsko mišljenje se tudi spreminja, ura še nij odbila ednajsto. — Iz \oliaii JMltegra 24. julija, l/v. dop. I Dopisnik strupenega članka v „Novi-cah" iz Notranjskega, kar se tiče volilnega shoda v Postojni, je zelo podoben dopisa-telju smešnega Članka v „Vaterlandn." Oni poskuša s številkami dokazati, da ima grof llohenvvart že zdaj absolutno večino glasov kot državni poslanec za se, ker glasovalo je za njega pri volilnem shodu toliko in toliko tisoč ljudi po 11 ^tehtnih", kateri reprezentujejo skoraj celo Notranjsko. Gosp. dopisatelj je napravil račun na podlagi, da zastopa vsak posamezni kaplan 5 tisoč prebivalcev, ne preudari pa, da ona podlaga ali vzetje je popolnem neresnično, in da mora biti potem tudi resultat neresničen. — Izid volitev bode popravil ta račun na veliko jezo nazadnjaške stranke, in dokazal, da je izključi ji vemu neomejenemu gospodarstvu duhovenstva v naši slovenski politiki tudi na Slovenskem že odklenkalo , in da se bo smel njegov upliv prihodnjič tudi pri kmetu le zmerni imenovati, ker ljudstvo sploh jelo je misliti, in nij več brezvoljna ,,čreda" za njihove malosrčne sebične nakane. — Prečasti-temu gospodu pisatelju v „Vaterlandn" se je poljubilo duhovit biti, dodal je gospod dr. Vošnjaku častno ime ..Grosskophta" in s tem primerno krstil vse njegove somisleče naprednjake, kot skrivne zaveznike. Kaj ga je neki k temu napotilo? — Po nesrečepolnem rojstvu tako zvane „pravne stranke*' mar nijste ravno vi skrivni zavezniki? denis zopet premoženja dobil? vprašam jo živahno. — Kako vprašanje? Menite, da bi bil dovolil, naj ga zapustim, ko bi ga sila k temu ne tirala? — Veledobro, vse se da popraviti, in pravila bode kedaj povestnica, da je tale Toni Flamerin Čez šest let zopet našel to-le Meto Holdenis, da jo je peljal na Čedno pokopališče, polno rož, zraven cerkve, ki odpošilja jek, da jej je ponudil roko, in da jo je ona iz gole ljubezni sprejela. Meta vstane, ter zakriči, kolikor more: Lulu, čas je, da idevi. — Preveč je bila gi-nena, da bi se slišal njen glas. Lulu se niti zmenila nij. Jaz jo silim, naj sede. — Pustite vendar Lulu in njene metulje v miru, rečem jej, ter poslušajte mene. Kaj vraga! izpovedati se pošteno, po burginjonskem načinu, nij še nikomur nič zalega uzročilo. Ne bom vam pravil, da vas čestim, ne bom vam opisoval * Le gluh in slep ali pa hudoben človek bo tajil, da naše delo in obnašanje nij očitno. Ker gospod dopisatelj nijste menda ne to ne ono, morala biti je kakšna zmotnjava pri zadnjem krstu • mar nijso botri hoteli, da bi dr. Bleivveissa krstili kot „Kophta major', njegovega iz nemškega taborja pribeganega bratca gosp. dr. Costo kot „Kophta minor*' in vse njihove privržence kot skrivne zaveznike. — Ako nijste vsa čutila izgnbili morate priznati da očitno delamo, se očitno borimo proti narodnemu nasprotniku, kakor tudi proti strastnemu prenapetemu duhovenstvu in njegovim privržencem, kateri mislijo da so posta-vodajstvo in samogospodarstvo na veke v najem vzeli. Kar se domoljubja tiče. sme se Vam reči da ste od tistega časa, kar ste v „Novicah" parolo izdali, „da vam je ljubši nemČur kakor liberalni Slovenec" pravico izgubili o dmnoljubji javio soditi, domoljub s tako zamcfljivo slabo moralo je nemogoč. Gospod dopisatelj nikarte v prihodnje take bedarije po svetu trositi, ker ves vaš ljubi trud zmiraj bolj in bolj rastočo narodno svobodomiselno stranko uničiti, je zastonj, vam kij ubu bode dr. Razlag voljen z veliko večino v državni zbor, h kateri sijajni zmagi bo tudi vedno razširjanje „najemnika .. ." med kmetsko ljudstvo svoje pripomoglo. Domače stvari. — („Slovenski Tednik") je včeraj izšel v 4. svoji številki, osem strani obširen. Ima dosta različnih gospodarskih in političnih člankov in kratkih novic. Ta list se kaj lepo širi po vsej Sloveniji, skoro samo med kmeti. — (Iz Gorenjskega) se nam piše: 27. jul. t. 1. prihodnjo nedeljo popoludne ob 4. uri bo na Jesenicah obče spoštovani gosp. prof. Povše pri ravno na novo izvoljenem gosp. žnpanu Simon Schrey-u od kmetijstva govor imel, in sploh kmetijske reči razlagal: naj bi se mnogo poslušalcev udeležilo. — („Slov. Gospodar") ima v zadnji štev. še pol pole priloge, da more več napadov in natolcevanj na ,.Slov. Narod", na „Slov. Tednik" na dr. Vošnjaka itd. — nakopičiti. Res izvrsten „gospodar" to. Polemizirati s tem listom že nečemo. muk zaljubljenega plamena. Čestokrat sem mislil, da sem zaljubljen; a bil sem samo enkrat: preteklo leto v Madridu. Ljubica mi je bilo veliko platno Velasquezovo, ki se zove slika Lancev. Ko sem videl to rokov-niško platno, imel sem deset dnij mrzlico, deset dnij pa spal nijsem. Takrat sem iz-poznal boga: a božja norost ne napolni niti življenja niti srca. Nahajajo se hiše, kjer se eden dan v tednu pase kakor cesar; drugo dnij pa se jedo skorje in ostanki. Živeli banketi! a dobra navadnost ima svojo ceno, in navadnost srca je draga soproga, od koje se nij treba več ločiti; to je nežno in -zvesto prijateljstvo, spojeno z zapovedujoče potrebo, naj se živi skupaj. Povem vam okritosrčno: le z eno žensko sem se srečal, ki mije udih-nila hrepenenje, da bi živel z njo, — to je osoba, ki sedi na tem zidu, zraven mene, in ki ima vse: razum, modrost, milobo junakov, čar skromnikov, ne da bi mislil, da ljubi zc leno, rudečo in maronasto, barve, ki'vse meni — (K lun o ve laži.) „Vaterlandov" ljubljanski dopisnik kaplan Klun je zopet po svoji navadi cel koš lažij nakopičil v ..Vat.". Med drugim pravi, da je g. dr. Vošnjak v imenu centralnega volilnega odbora v mesta Idrijo, Loko in Kranj poslal volilne oklice („Wahlaufrufe"), v katerih se g. dr. Alfons Moše, advokat v Ljubljani, priporoča kot kandidat za mestno skupino. Kaplan Klun trdi, da je ta oklic imelo več mož v Skofji Loki v rokah, tako, da dr. Vošnjaku no bode mogoče, tega tajiti. In vendar je cela ta pripovedka od Kluna izmišljena, t. j. Klunska. Za vsak eksemplar tega „Wahlaufrul'a", ki le v glavi Klunovi eksistira, smo pripravljeni temu možu 10 maš v pokoro naših libcraluš-nih grehov plačati. Na Kluoova natolcevanja, ki jih dalje ovaja, odgovarjati, se nam zdi nevredno, prebedasta so, da si zlobna, kakor jih more le kak Klun izleči. — (Ptujska čitalnica; napravlja v nedeljo 27. t. m. besedo. Program je: 1. Slovan, zbor. 2. Igra na glasoviru. 3. Tiha noč, z duetom. 4. Deklamacija. 5. Večerna, kvartet. G. Igra na kitari. 7. Vse drobno, zbor. 8. Igra na glasoviru, i). Na straži, brenčeči zbor z bariton solo. Potem: Ples. Začetek ob pol devetih na večer. Odbor. — (V ljutomerskem okrajnem za s topu) je izvoljen za predsednika: Ivan Kukovec iz Ljutomera, za namestnika Matija Žemljic iz Ljutomera; za odbornike: Ognje-slav Moborič iz Podgradja, Anton Božič iz Radoslavec, Alojzi Jurincc iz Veržeja, Jože llrastovec od sv. Križa in Ivan Farkaš iz Iliasevcc. — Vsi so dobri slovenski narodnjaki. — t — (Volilna listina za' Trst in okolico), kakor zdaj pri tržaškem magistratu leži, da more vsak volilec prepričati se, ali je vpisan, in če nij, da brž reklamira svojo pravico — kaže, da ima četrti razred 1240 volilcev, okolica pak 2179. Ker je v četrtem razredu, ki s slovensko okolico voli, več Slovencev v Trstu, more slovenski kandidat zmagati, ako se energično in složno dela. — (V Trstu) je na državni gimnaziji delalo in naredilo osem absolviranih gimna-zijalcev preskušnjo zrelosti. — (V Zalogu) so se v nedeljo večer kmetski fantje tepli in sta dva teško ranjena. dopadajo. Ker se je dosedaj iznašlo lc eno pošteno sredstvo živeti skupno s kako žensko, namreč da jo vzame za soprogo, izbudila se mi je, vrag me vzemi! prvi dan, ko sem vas videl, želja, dobiti vas za soprogo. Ta misel se mi je zdela iz početka budalasta, denes se mi zdi polna duha. Proklet bodi baron Grttneok! Ko bi njega ne bilo, bili bi vi užo moja soproga. Pa! kar se uij zgodilo, se še leliko zgodi. A je tudi dobro, da sva čakala. Poprej — kaj čem reči? sem vas bolj želel, nego ljubil; zdaj vas bolj ljubim, nego želim. Sploh pa v onem času nijsem bil še nič j druzega bi vam ne bil mogel izročiti, nego vetrno glavo, pa dve prazni roki. Denes — Vćliki-Mogol sicer nijsmo, a nekaj smo vendar; mi imamo slavo, imamo zagotovljeni) bodočnost. Zver je splašena; moja soproga bode imela rente. (Dalje prih.) — (Iz Prage) od Jungmanove svečanosti došli Slovenci (mi smo na pr. govorili z gosp. fL Stare tom iz Mengša, ki je pri svcčauosti zastopal naše dramatično društvo) ne morejo prehvaliti veličastnosti te slavnosti in prijaznega sprejema, kateri jim je bil kot Slovencem od strani Tehov. — (Poslednja telovadba) tukaj šnjib gimuazijalcev in realcev v sokolovski telovadnici bode denes, v Baboto ob i>. zvečer, ker je zadnjič '/.aradi neugodnega vremena izostati morala. — (G. dr. Maks Samec,) praktični zdravnik v Kamniku, preseljuje se 1. avgusta t. 1. v Trst, kjer je imenovan za zdravuika pri južni železnici. — (V s latinske toplice) pri Rogatcu je do 21, t. m. prišlo 819 strank z 1154 osobami. — (Ljudsko gibanje na Štajerskem leta 1872.) Po celem Štajerskem je bilo 1. 1872 za vsem 9719 porok, za 105 višje od 1. 1871. Med temi je bilo 7(330 tacib, pri katerib sta ženin in nevesta bila sanira, pri 187 sta oba bila vdovskega stanu, pri 1198 parih so se vdovci s samkami, pri 709 parih pa vdovo s sanici poročale. Ženini so bili največkrat .'JO do 40 let 6tari, deklice pa med 24. in .30. letom. Razrušenih po smrti je bilo 5384 zakonov, po ločitvi dva. Najdaljši zakon je trajal (52 let. Najmlajši žonin je bil 18 let, najstarejši 79 let star, najmlajša nevesta 15 let, najstarejša pa 73 let.— Rojenih je bilo 37.404 otrok, 19.336 moških, 18.0(58 ženskih; med temi je nezakonskih 5015 moških in 4S12 ženskih otrok. Mrtvo rojenih je bilo 1104 otrok, 737 je bilo dvojčkov 21 živih trojčkov. — Umrlo je leta 1872 za vsem 31.998 ljudi, 16'.827 moških in 15.171 ženskih: med temi je bilo 12.343 otrok od 1. do 12. leta. Nad sto let sta doživela dva moška in ena ženska. Silno smrt je storilo 4t59 moških in 129 žensk. Ubitih je bilo 25 moških, umorjenih 18 moških, 4 ženske-, po nesreči je smrt storilo 359 moških, 104 ženske. Samega sebe umorilo je 48 moških in 14 žensk; med temi se je 17 moških in 1 žen ustrelilo, 16 moških in 5 žen se je obesilo; 1 mož in 1 ena žena sta se vrgla pred hlapon na železnici. 1 mož se je sam v peči požgal, 8 moških in 3 žensko so se ostrupili. Najmlajši samoumorilec je bil 1* let, najstarejši 82 let star. — Prebivalstvo se je 1. 1*72 na Štajerskem za 4302 osob pomnožilo. — (Iz Zagreba) se poroča, da je brv. deželna vlada v požeškem in viuovitiškem okraji zaukazala hitro sodbo in hitro izvršitev sodbe (staudrecht). Povod temu je, ker se razbojniki čedalje bolj množe in širijo. Razne vesti. do * (Kolera.) Na ."><> ljudi na koleri Duuaji vsaki dan 20 zboli: zdaj jih je » na tej bolezni bolnih, ako smemo dunajskim listom verjeti, ki pa zarad razstave bi radi zatajili, da je kolera na Duuaji. V Galiciji je kolera le celo loto razsajala. Od LH.». maja ls72 do 1. julija t. 1. je za vsem 51.577 ljudi na koleri zbolelo, od katerih je 19.003 umrlo, 32 171 pa se ozdravilo. Tudi v Benetkah hudo razsaja. * (Maščevanje.) Iz Višave na Morav-skem se piše: Župan v vasi blizu Olomuca zapre noeega orevljarja, katerega je sovražil Pošlje po zdravnika. Ta je bil neveden in je županu verjel, da je črevljar blazen, zapiše mu zdravilo in ko ga „bolnik" neče piti, zve-žejo ga in mu zdravilo v usta vlijii. Potem ga zveze j o, na voz vržejo in peljejo v bla-znico. Po poti se kmečki njegovi spremljevalci žganja napijo, zaspii in Črevljar se vezi oprosti in uide. V Olomuci se da preiskati, zdravniki najdejo da je zdrav, in zdaj tožba teče proti županu in občanom. * (Vesela gostija.) V Brnu je neki delavec imel gostijo v krčmi. Svatje so jedli in pili in dobre volje bili. Pride do plaćanja, a ženin je bil brez denarja. Krčmar kratko malo pošlje ženina domu po delavno obleko njegovo in nevestino, nevesto pa ta čas ne pusti iz hiše. Ženin se vrne; in zdaj morata ženin in nevesta obleči svojo delavno obleko, praznično pa pustiti krčmarju za plačo „ceheM. * (Naturni čudež.) V Trenčini je kobila vrgla žrebe, ki ima samo eno oko in sicer v sredi čela. Žival je živela in je bila zdrava. Ali babjeverski gospodar je mislil, bog ve kak hudič tiči v tem žrebetu in ga je ubil. * (Kamneni dež.) V pultuskem okraji na Ruskem je v vasi lutobroški 11. julija padal kamneni dež skozi več minnt. Kamen-Čeki se bili debeli, kakor črešnjevi koščeki, rujavi, precej trdi in če se razbijo, so premogu podobni. Poslali so se v Petrograd, da se preiskuje Narodno-gospodarske stvari. Dunajska borza še zmirom nij v pravem teku, izgube so bile prevelike v poslednjih treh mesecih. V borznem listu se nahaja 366 delniških društev, med temi 48 bank, 14 maklerskih bank, 50 provincijelnih bank, 4(5 stavbenih društev, 20 zavarovalnih društev, 44 železnic itd. Od teh je, odkar se je kriza začela, 58 društev sklenilo likvido-vati, namreč 22 bank s kapitalom 63 milj. gl., 8 maklerskih s 50 milj. gl., 16 stavbenih društev s 70 milj. gl. itd. Po likvidaciji odpada tedaj 58 društev, ki reprezentujo kapital 227 milj. gl. Na te je bilo 146 milj. gl. gotovo vplačanih. Zdaj je k večjemu 70 milj. gl. rešenih; 110 do 120 milj. pa izgubljenih. Sploh znaša izguba na dunajskej borzi v poslednjih treh mesecih, na raznih papirjih črez 900 milj. gl. in če se stroški likvidacije računajo, celo 1030 milj. gld., ali blizu toliko, kakor skupni znesek vseh emisij, ki so se godile v poslednjem letu v Avstro-Ogerskem. „ListTci". Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvi štirje zvezki so že na svitlo prišli in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez Giontini; Jurij Lercher; Zesehko&Till; Otok;ir Klerr. — VCelovci: J. Leon K. Hegel — V Mariboru: E. Ferlmee. — V Trstu: V. H. Sehimpt'. — V Gorici: K;uvl Soluir. — V Celji: Karel Sobar. — v Ptuji: Vil. Blanke. — V Zagrebu: Leopold Hartman. L zvezek. Stenajšafija, -p. »ir. /,v«i<\ — Životopisje. -p. Iuiji- ]{<>i. — Presern, Prešerin ali Preširen, »p. /V. i.,-r.-:ik. IVleiia pečenka, novel«, sp. J. Jurčič. - N. Mai-liiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma i/. Ku-ije. sp. dr. OjUstm. — Tištvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vinjak. — Cegava bode ? sp. ./. thjmi.r. — Narodni jezik in trgovina, spisal /.. Ilmlerlap ..... 25 kr. II. zvezek. han Krazeni Tatenbali. Izviren roman, spis, J. Jurčii ...... f>0 kr. m. zvezek. Prvi poljub. Novela, spisal /. Skdtee — Na Bnj zemlji. Hoveta. spisal J. SkdUe 25 kr IV. zvezek. Lep) oV\i. spisal Faulu«. - Pl<. Navela Unski spisal .V. l . i;0gol; poslovenil /.. (iorenjer. -Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih jiesnij. spiud pr..f. dr. Kr,/,- .... •_>;, kr PomIuiio. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Nohcna boleicn mor«' izvrstni'.] li- \ lieaciere d« llarrv zoporstaviti «<■ iu minirani taintii lirei Inka in hrez Htroškov vi« bolezni ^ želodci, v živcih, v prsih, u» ptjncali, jutru h. xl««itli. M nli/.iii. vrti.«la\ ir... naval kr\i. HiiiiKin.il- v uioaili, tu."Un u in bljuvanju tmli ■>!■ lumi m ci-i osti, »labio nilo, otošnoaft, ralčnja, rrnnaHstsm, protin, bledico. —I«pto«kli»76.000 n osdriivljuiiji, ki ho vac-iu lokom zoporaUvl jnli s« : Spričevalo št. 117.948. Oleinach, 14. julija |fe61 Vase.) lin .. 11 — ■ iiti- iiiisim razen llo««. v mojih atruimih boleznih v ielodi i in intiiiiiOi *i\ljiMije zahvaliti. Janez IIhiIit, proviznr fari- lih-inach, pusta Pod m»r<> pri Ciduvui. Spričevalo št. 02.914. VVoHkuti, II. - j j t. i n 111. i isi.s. Kn »mu delna leta za kronično bolezen zlatu žile, na jo-trah m /ijinr isiiknvrotm) zilruviiiake piimnči lire/ napoha ruliil, »no prilnv.nl v ^"ii (ilniptiiiHti k Vum-j Kriali'si'ii-ra. Ni> moruni ae UabamtJ Bo« tU Vam Uovol.j zahvaliti 7.ii lirami dar naruvu, kateri ju za-mu velika dobrotu hila. I i .i ne Stri II m .1 n Tečnejši kot meso. pnlir.ini llevaleaciere pri iidruaetiih in pri otrocih fiokrnt svojo i-i-no zu zihinila. V pleliastili puaiculi po |>ol funta I vl.l ftO kr., 1 funt 2 kI>1, 50 kr., 2 funta 1 «1(1. .»(i ki., r, funinv 10 «ld., Vi funtov 2li uld.. it funtov 3<( h'1'- — KevaloHcioto-IUaeuiten v pušuali i 2 gld. Ml kr. In 4 gld. .r>0 kr. - HpvuluBcicrc-Chiicolatč> v prahu iu v plo.iicuh zu U las 1 cl.i. uO kr., 24 lan 2 ({Id. 00 kr., ista,« 4 -j.i r>0 kr., v prahu za 120 lan 10 gld., — za 2H8 tas 20 gU , — za r>7U tua iltt gld. — 1'rodaja : Iturt / d u Uu r ry A (Jo m p ni l>Miiu|i, WallliM«'liN:iiNMt> »t. S. v IJiiblJiml Kil. Mahi, v 4.i'iiU-tiii od 22. do 24. julija. Lorenc Porao, hišnik, 48 1., na vnetji osrčja. — Danev, posiljenec, 21 L, na legarji. — Kari Er-lusl. hlapec, 1>5 1., in MarUa Tiran, 17 1., oha na >lju6. tubork. — Valent, Sihcrnik, kočar, 52 I. — 'rane Jfahkota, nadzornisk otrok, 11 mes„nao8ep-licah. — Joa. Heier, nailzortiišk otrok, L'/a Ut u* osepnicah. — Franc Poc, kočarsk sin, 18 1.. na piemiji. — Ida Tvrdi, financ, uradnika otrok, 17 uni, na tfiiži. — Josel' Zaje, delavec, 50 let. — Franc Pavlic, inasinskega čistilca otrok, 11 mos. na atrofiji. — Tujci. 25. julija. Evropa: ltoglovič, Nosa iz Trsta. — Mesen iz Planine. — Tušuiniti iz Benetk. — Peiulus iz Post. — Lovi iz Peste, Pri r.l«*f nutu : Dopler iz Linca. — Dot iz Milana. — Corbeta iz Laškega. — Langer — Frank-stadt. — Kristan iz Gorenjskega. — 8imon iz San-gerherga. — Siinviiltler i družino iz Idrije. — Lan der, llarer iz Dunaja. — Snap, Ilailer iz Zagreba. — Mailender iz Reke. — Misclic, Stiast-r. Kuvaseg z gospo iz Trsta. Pri 91ali«5li Grof Steinach iz Dunaja. — p!. Goslet iž Hrastnika. — 1 Huk iz Gradca. — Kalkni — Keimscheid. Pri Zamorci: Suster. Vodnik iž Ljubljane. — Heiuer, Alberti iz Trata,. — ZanlVu iz Dunajskega nov. mesta. — Tugrin iz Štajerskega. Dunajska borsa 25. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankov-.-ih . 68 gld. 15 kr Enotni drž. dolg v srebru . . 72 „ 75 , 1860 drž. posojilo ... 102 B 20 „ Akcij« aaroaue bank« . . 970 „ — B Kreditna akcija......217 „ 50 „ London ........111 „ 80 Napol..........«„90 G. k. cekini........— „ — _ Srebro........108 . 50 Vabilo na naročbo. S l. avgustom začne novo baro-čenje na PlmrnnciLVi fTnrlniiV{< j.i-iU " UlliJlVl iUUlllli . List velja za »> mesecev, od 1. avgusta »lo konca leta samo en goldinar. Naročnina naj se pošilja po postnih nakaznicah. Jzdatclj in za uredništvo <»dgovoreu: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 1YR