AVGUST
12	S Klara
13	C Janez Bereta
14	P Evzebij	+
15	S Vnebovz. M. D. < NI«, poblnk.
17	P Hijaclnl
18	T Helena
19	S Ludovik, ško£
20	6 Bernard
21	P Ivana Fran J. +
22	S Timotej_
23	N 12. pobink.
24	P Jernej
26 T Ludovik, kralji 26 S Genezi j, muč.
KANSKI
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico —- od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 162.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 15. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 15, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Nikakih novih davkov nima vlada v načrtu za prihodnje k leto. — Zvišanje dohodkov se bo doseglo z revizijo dosedanjih davčnih zakonov, s čimer se bodo tudi odpravile nepravičnosti. — Poseben kongresni odbor izdeluje podrobnosti.
F
FAŠIZEM TIJD1 V RUSIJI
Washington, D. C. — V
prihodnjem kongresu, ki se bo sestal po 1. januarja, bo prišlo v razpravo več predlogov, ki jih ima v načrtu sedanja vlada, glede znatne revizije federalnih davčnih zakonov. To Se je objavilo zadnji četrtek, hialo prej, kot je predsednik Roosevelt odšel na svoje potovanje po državah, prizadetih od povodnji letošnjo pomlad. • V objavi se predvsem pov-darja, da nima vlada v načrtu hikakih novih davkov, dasi se Pričakujejo višiji dohodki. Dosegli pa se bodo ti dohodki z Revizijo dosedanjih davčnih Zakonov, in sicer v toliko, da se bodo odpravile razne kritičnosti, ki jih vsebujejo sedanji zakoni, kakor se tozadevno povdarja v nekem Pismu, ki ga je pisal zaklad-ftiški tajnik Morgenthau predsedniku Rooseveltu. V tem Msmu je Morgenthau tudi °menil,-da se z izboljšavanjem gospodarskih razmer približujemo času ko bodo dohodki Popolnoma pokrili vladne izdatke in bo še preostalo za Znižanje vladnih dolgov.
Na kak način se bodo izvedle te davčne revizije, se ni Objavilo; domneva pa se lahko. da ima vlada bržkone v Načrtu, znižati davke na nizke dohodke in premoženja in jih Zvišati bogatašem ; vsaj tako se lahko razume fraza, da se bodo odpravile krivičnosti. Podrobnejši načrt o vsem tem bo izdelal posebni kongresni °dbor, sestavljen iz članov obeh zbornic, ki se bo podal fia delo takoj in bo nekoliko Pozneje podal natančnejše Poročilo.
sKakor vsak drugi gibljaj, ki napravi Roosevelt ali nje-&<j>va vlada v tem napetom času pred volilno kampanjo, ®e smatra od vladnih nasprotnikov tudi sedanja vladna objava, da ima zgolj političen ftamen, namreč, da si bo z njo Pridobil Roosevelt glasove, ^a vprašanje nekega časnikarja, zakaj se je podala ta °bjava ravno zdaj, je presed-likov tajnik. S. Early — predalnik sam ni bil navzoč — hudomušno odvrnil: "Zato, da to boste lahko brzojavili Mr. 'iearstu." Kakor je namreč Siiano, Hearst neprestano bob-na v svojih časopisih o tem, ^ake dolgove dela sedanja ^'ada in kako se bodo morali paradi njih davki povišati, ^ladna objava, da ni v na-J*tu nikakih novih davkov, bo Wej precej v nasprotju s ^earstovim', natolcevanjem.
BITKE NA TREH TOČKAH
Sovjeti poročajo zarote.
n£
dveh mestih defenzivi.
vladne čete
o odkritju
Madrid, Španija. — Na
treh krajih se tekom tega tedna vršijo najpomembnejše bitke v sedanji španski civilni vojni. Prva je pri mestu San Sebastian, ki leži na skrajnem severozapad-nem koncu Španije in ki ga skušajo uporniki zavzeti, da bi s tem odrezali vladne čete od morja. Druga važna točka je mesto Ovieda, ki ga imajo zavzetega uporniki, a jih oblegajo rudarji, ki služijo v vladni armadi. Tretje mesto, kjer se spopadi vrše, so pa kraji južno od Madrida, kjer napadajo, uporniki z namenom, da prodro do prestolice.
-o--
ARGENTINA PRIDE NA MIROVNO KONFERENCO Washington, D. C. — Kakor objavlja državno tajništvo, je sporočila vlada v omenieni mož še ni povrnil, Argentini, da se namerava 80 se v tem uradu Plavile no udeležiti vseameriiške mirovne !ve vrednosti. Preteklo sredo konference, ki se bo otvorila 1. 80 blli aretirani trije moški, decembra v Buenos Aires. Na-
Moskva, Rusija. — Ponovno "čiščenje" se napoveduje v Rusiji. Kakor namreč listi poročajo, se je prišlo na sled tajni zaroti, katere namen ni bil nič manj, kakor upostaviti v Rusiji fašistično vlado. Zarotniki so stali, kot se trdi, v zvezi z neko tujo državo, v kateri vlada fašizem, in istočasno pa so se tudi sporazumeli s pristaši bivšega komunističnega voditelja Trotzkya. List Izvestja pravi, da "ti izdajalci so se ponižali na najnižjo stopnjo človeške nizkot-nosti in stopili v zvezo z vohuni, izzivalci, saboterji, belimi gardisti in kulaki."
-o-
ZOPET NEREDNOSTI V
OKRAJNEM URADU Chicago, 111. — Komaj je zadeva z bivšim okrajnim klerkom Schweitzer jem zato-
DELAVSTVO PRIPRAVLJENO ZA QORBO
Chicago, 111. — Zastopnik Lewisove struje v delavski federaciji, A. Bittner, ki tudi vodi organizatorično delo med jeklarji v tukajšnjem okrožju, Se je v nekem predavanju pred dijaštvom izrazil, da se bo to organiziranje izvršilo, ako bi tudi moralo v to svrho stopiti delavstvo v industrijski boj proti jeklarskim magna-tom.
KRIŽEM SVETA
—	Berlin, Nemčija. — Med Avstrijo in Nemčijo se je preteklo sredo sklenila trgovska pogodba, kakor se poroča iz vladnih krogov. V njej je vsebovan sporazum glede svobodnega potovanja preko melje in glede izmenjavanja raz-jnega blaga.
—	Pariz, Francija. — Tukajšnji senat je odobril predlog, da Francija tekom prihodnjih pet let zgradi 1500 novih bojnih aeroplanov. Odobritev predloga je sledila takoj, ko se je poročalo, da ima
črt za to konferenco se je izdelal na pobudo predsednika Roosevelta in je nje namen, prijateljsko zbližati države na obeh ameriških kontinentih.
-o-
KONTEST V PORODU OTROK Toronto, Ont. — Neka Mrs. Nagle je pred par dnevi porodila tekom zadnjih deset let desetega otroka, s čimer upa, da bo prišla v poštev za svojevrstno nagrado, nakazano od nekega Chas. V. Millar-ja. Ta mož je namreč v svoji oporoki pred desetimi leti določil, da ima dobiti tista ženska, ki bo tekom prihodnjih deset let po njegovi smrti porodila največ otrok, nagrado
nila nekoliko v pozabljenost,
daSi..:POneVe!je"ih _. ?414:°?,° Nemčija na razpolago v~e~č ka-
kor 2500 aeroplanov.
— Bornbaj, Indija. — Do-čim trpi ena tretjina Indije pod strahovito sušo in lakoto, je pa druga tretjina postala začetkom tega tedna žrtev povodnji, ki je zalila do 4000 vasi in razdejala okrog 20,000 hiš. -o-
kateri stoje pod obdolžbo, da so poneverili iz okrajnega urada nekaj nad $9000. Podrob-!nosti o teh in imena aretiran-cev še niso objavljena.
IZGNALI RDEČEGA ORGANIZATORJA
Chicago, 111. — Razdražen nad negostoljubnim ravnanjem, katerega je bil deležen v malem mestu Warsaw, 111., je M. C,
PRIPRAVIL UGODNA TLA
Konvencija se vodi tako, kakor je za njo v naprej napravil načrt Rev. Coughlin.
Cleveland, O.—Ta petek in soboto se vrši v tukajšnjem mestu zopet konvencija, ki je v par mesecih že tretja. V isti dvorani, kjer so v juniju zborovali republikanci, in v juliju townsen-dovci, so se zdaj sestali delegati organizacije Rev. Coughlina, U-nije za socijalno pravičnost.
Kak bo potek konvencije, se je moglo že v naprej z gotovostjo soditi. Coughlin je ljut nasprotnik Roosevelta in je obenem že prej obljubil svojo podporo predsedniškemu kandidatu tretje stranke, Lemkeju. Razumljivo je torej bilo, da bo ta duh prevladoval na celi konvenciji, in Father Coughlin bo spretno "skrbel za to, da bo njegova beseda obveljala, in da tisti, ki se z njim ne strinjajo, ali sploh do besede ne bodo prišli, ali pa bodo osmešeni s pomočjo dobro pripravljenega "aparata". Da se ne bodo med konvencijo vtikali kaki morebiti neprijetni govorniki, za to je Father Coughlin tudi poskrbel. Določil je namreč, da se bo z dnevnim redom, torej s konvencijo kot tako, zaključilo čim najhitrejše, če le mogoče, do sobote opoldne. Po končani konvenciji lahko nastopijo razni govorniki in dele-
Nesrečna vožnja mladega avtomobilista, ki se je bil odpravil na izlet, a so težko poškodovanega pripeljali v bolnišnico. — Zopet eden, ki se je po dvajsetih letih vrnil iz Rusije. — Druge novice.
proti njim sovražno razpoloženje, in zvedeli, da je ameriška legija naščuvala svoje član-Krueger, pom. profe- 'stvo, naj ne puste organizator-sor ekonomije na chicaški uni- 'jem imeti kako javno zborova-verzi in državni tajnik socija- nje. Stopilo je nato pred nje listične stranke, poslal gover- pet močnih moških, ki so jim nerju Hornerju pritožbo. Kakor pripoveduje, se je odpravil omenjeno mesto, ki je od-
za-
ukazali, da morajo takoj pustiti mesto. Krueger je menil, da jim bo nudena kaka daljeno od Chicage 225 milj, jvarnost od strani mestnega z dvema tovarišema, da tam- maršala, toda ta iim kaj organizira delavstvo, za- 'sprotno svetoval cla
^ , . .	, Igati iih lahko poslusajo, kolikor
Oglasi v Amenkanskem 1 , '' v , v •
C	. . ,	, dolgo pac hočejo.
Slovencu imajo vedno uspeh, j Tudi že pred konvencijo je
Rev. Coughlin spretno vplival na razpoloženje delegatov. V glasilu organizacije se je skromno izrazil, da bo popolnoma za dobro vzel, ako mu konvencija da odslovilni list; v isti sapi pa je dostavil, da bo potem cela organizacija prešla v roke politi-kašev in "čizlerjev". Tega pa delegati ne bodo hoteli, gotovo, da ne, in jim torej preostane le, da njemu poverijo neomejeno je na-j oblast, kakoršno je užival že dobo naj- slej.
$500,000." Doba za ta lcontest Posleno v tovarni za izdelova- bolje za nje. da nemudorm
poteče 31. oktobra več kanadskih žensk guje za prvenstvo.
letos in pote-
se
nje ročnih torbic. Ko pa so izginejo iz Warsawe, na kar prišli tja, so opazili, da vlada so res odšli.
-o-
Š1RITE AMER. SLOVENCA
OJAČENJE ANGLEŠKE MORNARICE
VOJAŠTVO SE BO SAMO PREŽIVLJALO
Manila, Filipini. — Vsaka ^rnizija tukajšnjega vojaštva 0 morala pridelovati sama Svoja živila, da ne bo na ta ^ačin v breme prebivalstvu. ako objavlja načelnik
ik
voja-
eKa generalnega štaba.
PO POROKI ODPELJAN V JEČO
Chicago, 111. — Neko mlado dekle je poslušalo preteklo sredo, ko so bila po radio na- j znanjena imena tistih, katerim je bilo izdano poročno dovoljenje. Med temi je bilo tudi ime 22 let starega Tho-masa Cavallone, 5165 Wenth-worth ave. Omenjeno mlado dekle se je takoj odpravilo na policijsko postajo in tam povedalo svojo povest. Posledica te njene povesti je bila, da je moral ženin Thomas tri ure po poroki romati v ječo, namesto na ženitovanjsko potovanje. Dekletina zgodba je namreč bila, da sta se s Tlio-masom pred dobrim letom dni zaljubila, a se je je fant pozneje naveličal in pobegnil. Zdaj ga bodo prisilili, da bo moral skrbeti za otroka, ki je prišel iz razmerja z omenjenim de-ikletom.

Vožnja v smrt
Ljubljana, 25. julija. — Žrtev hude avtomobilske nesreče je postal včeraj komaj 17 letni dijak Boris Tomažič, sin lastnika tvrdke Oleum z Mir j a. Včeraj zvečer se je z očetovim avtomobilom peljal na kratek izlet po Gorenjskem, odkoder se je že nekoliko pozno vračal domov in brez nezgod privozil do Kranja. Zavil je iz Zgornjih Brnikov po cesti skozi Zalog, Moste in Mengeš. Med Trzinom in Črnučami, kjer je cesta povsem ravna, je 'mladi šofer pognal motor do največje brzine. V diru je brž-jkone zavozil na kup kamenja in se mu je voz zaletel v kanton ob cesti. Od strašnega sunka je Borisa vrglo iz voza, da je obležal na cesti s hudimi notranjimi poškodbami in nezavesten, avto pa je ves razbit obtičal v obcestnem jarku.
Šele po polnoči je ponesrečenca hašel neki avtomobilist iz Savinjske doline, ga brž naložil na svoj voz in ga odpeljal v Ljub-jljano. Na podlagi legitimacije, i ki so jo dobili pri njem, so iz obče bolnišnice, kjer ga je najprej prevzel v oskrbo kirurški oddelek, telefonično takoj obvestili njegove starše. Še ponoči so ranjenca, za čigar življenje je 1 bilo le še malo upanja, prepeljali v Leonišče, kjer so se potrudili zanj najboljši kirurgi. A vse prizadevanje zdravnikov je bilo i zaman in Boris je umrl za poškodbami. Za način smrtnega padca je vsekakor značilno, da na ranjencu ni bilo videti zunanjih poškodb, pač pa je imel strto medenico s številnimi notranjimi ranami.
-o-
Po dolgih letih ujetništva zopet doma
Maribor, 26. julija. —- Na glavnem kolodvoru je izstopila danes dopoldne iz avstrijskega vlaka nenavadna družba: mož, žena in troje otrok, katerim se j je poznalo, da imajo za seboj , dolgo pot in da potujejo z vsem svojim imetjem, povezanim v culo. Na obmejni policiji so se prijavili. Martin Kuzman iz Vi-rovitice se vrača .po 20 letnem ujetništvu v Rusiji nazaj v domovino v družbi svoje žene in treh otrok. Na komisarijatu je Kuzman pripovedoval tužno svojo zgodovino, slično vsem stoterim takim povestim, ki so jih doživeli naši vojni ujetniki v širni Rusiji. Ujet je bil leta 1916 v Galiciji, služil pa je med vojno pri 68. pešpolku v Osijeku. Kuzman je preživel skoraj ves čas svojega ujetništva v twerski gu-berniji v Rusiji. Dolgo let si je prizadeval, da bi se lahko vrnil domov, toda šele sedaj se mu je posrečilo. Silno je vesel, da se je rešil sovjetskega raja, v katerem mu ni bilo obstanka.
da si je zlomila levo ključnico.
- V Gaber ju je na domačem vrtu padel komaj 6 letni sinko tovarniškega delavca Viktor Hab-jan in se nevarno poškodoval.— Žrtev neprevidnega kolesarja pa je postal 4 letni Rajmund Dolenc, sin poštnega uslužbenca iz Nove vasi. — Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
Angleška bojna mornarica je bila ojačena z novim podmornikom, ki ga kaže gornja slika in ki je bil nedavno med slovesnostmi prvikrat spuščan v morje.
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Gustav Piterle, disponent tvrdke Glanz-mann & Gassner v Tržiču. — V Vučji vasi pri Sv. Križu pri Ljutomeru je umrla Marija Ilerica, mati ravnatelja mariborske gimnazije in mati predstojnika franč. samostana v Mariboru p. Gracijana Ilerica. — V Mariboru je umrl Franc Starčič, bivši trgovec, star 56 let.
-o-
Nesreča na Muri Pri čiščenju vodnega kanala na Muri pri Sladkem vrhu so bili zaposleni trije delavci. Ko so hoteli prestaviti napravo za čiščenje nekoliko višje proti toku Mure in se zato peljali s čolnom, se je žica, s katero so na-jmeravali čoln potegniti višje, zataknila za neko oviro v reki, , kar je povzročilo da se je čoln prevrnil in vsi trije delavci so (popadali v reko.Dva, ki sta znala plavati sta se srečno rešila, trenji, Ivan Cabernik, je pa utonil.
-o-
Stepla sta se Na Vrhpeči pri Mirni peči se je posestnik Franc Krevs nekaj sporekel s svojim sosedom Fer-jdinandom Megličem. Med prepi-jrom se je Meglič tako razburil, da je pograbil za ročico bližnjega voza in udaril Krevsa tako nesrečno z vso močjo po glavi, da so ga morali hudo ranjenega pripeljati v bolnico.
Nesreča v rovu
V	kotederškem rovu v Zagorju je stroj 36 letnemu kopaču |Alojziju Judežu pomečkal prste na levi roki in so ga morali odvesti v ljubljansko bolnico.
Žrtve nesreč
Jera Mihevc,45 letna delavka z Zg. Hudinje je na hodniku pred hišo padla tako nesrečno,
Voli so ga poteptali
V	mariborsko bolnico je bil pripeljan posestnik Jakob Tur-čič iz Razvanja, katerega so poteptali voli in mu zdrobili obe nogi. Turčič je vozil z voli drva iz gozda. Ker so se pa voli nekoliko upirali, je stopil pred nje ter jih začel opletati z bičem. Tedaj sta vola naenkrat planila nanj in ga podrla na tla.
-o-
S kamenjem in noži Ko se je 31 letni dninar Valentin Padežnik iz Stranic pri Celju vračal iz vinotoča posestnika Antona Klančnika, so ga na cesti napadli neznanci s kamenjem in noži ter ga nevarno poškodovali po vsem telesu. -o-
V	vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
L
matr=
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 15. augusta 193(5
iA.MERIKANSKl15LOVENEe
Etvi i« najstarejši sloyquty fc list v Ameriki. ,4
Ustanovi j mi tet« 1W1 "P5
Iiehaja vaak dan razna c*delj, pone-(el'kov in dnevov po pruniidfc
Izdaja in tisk*!
(EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov aredniitva in uprav«! |849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina]
..$5.00 . 2.50 . 1.50
Ea celo leto Za pol leta _ trn četrt leta
Za Chicago. Kanado ia Evropo:
Za celo leto -___$6.00
Za pol leta___3.00
Za četrt leta____ 1-75
Posamezna številka ---3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in AtneH**,
Established 189JU
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday^
Published byl
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office) 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription)
For one year---
For half a year -
For three months -
_$5.00
_ 2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year -__$6.00
For half a year ---3.00
For three months -. 1-75
Single copy___—.- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Španija — svarilo!
manjkanju in stiski malih ljudi vedo skomigniti samo z'tos "sajle" prazne. Krompir na tem pikniku, ko nas ta Žu-
ramami, češ ni je pomoči v tej krizi, koder so poleg lačnih -ie Pa tako droban, da ga še žemberčan tako vabi?"
•i - i	• • i 1,1 v	sami zase ne bodo imeli, kaj- Veliko dobrega in veliko
m nagih se vedno nasičeni m lepo oblečeni, povsod tam,.	. ■ _ , «	v. KU u * V \ !
&	,. . J , K ,. ' ... , - se da bi ga imeli za trg. To so zanimivega, tako da boste
se mora z vso nujnostjo in doslednostjo ponoviti strasna iglavni pridelki kmetov, ki le-rek]i, da takega piknika še igra z ognjem in mečem. Po njej šele, ki je običajno ne tos niso nič prinesli.	videli niste in da na takem
samo kazen gledalcem, marveč tudi prirediteljem, se za- < Težaven delavski stan, ki pikniku seveda še tudi nikoli more izravnati krivica brezsrčnosti in nasilja in dati pro- gara za uboge denarce noč in bili niste, štora ljubezni in pravici.	I dan, težavnejši je farmarski, Mr. Jos. Kobal organizira
Nad svetom in njega težkimi prilikami trepetajo da-lkJ 5a še elementi P™0^^ zanimive športne igre, da nes proseče besede sv. očeta: Dajte malim dninam živ-^ s|ovellci „	g*
Ijenja, popravite krivico gospodarskega zasuznjevanja 111 vedno dobre volj-e> Pravijo nagrade. razlaščanja po velekapitalu, iščite nravnega preroda va-1 ših duš! In že smemo dostaviti: strašna je kazen za še na-
iz mestnega hrupa v prosti naravi in dobrem zraku. Veterani vam bodo za vašo udeležbo vselej hvaležni, o priliki vam pa povrnejo vaš obisk s proti uslugo. — Na svidenje.
Odbor
"Suša je, imamo vsaj o čem | za tiste, ki radi plešejo, bo govoriti. O dežju vse govori, jpa svirala izvrstna godba, ki daljno brezbrižnost, neodločnost in bojazljivost pri pomo- Pa 0 suhi grudi, pa o požarih. ,b0 proizvajala take takte, da či bednim, raztrganim, zasužnjenim!	'€e bi tega ne bil° bi morda 0 bodo vsakega pete srbele, ki
Krvaveča in trpeča Španija uči! Kmalu morda ji sle-,čeT bolj neum'nim *>™rili". *> bo ... ,	v ,	i n . - ■ Ai" i 1 In polni so upanja, da se le
dijo druge z se bolj usiljivo besedo 111 prošnjo. Ah se bO;iiebo pošteno prevleče z obla-
ob vsem tem svet vrtel še naprej z isto malomarnostjo in ki in od sebe kaj poštenega
kazal samo neko pomilovanje za nesrečnimi žrtvami, po-'dežja da. Čemu oblaki, če ne
rušenimi cerkvami, uničenim narodnim bogastvom? Alivrše svoje dolžnosti.
Pogledi vsega sveta so te tedne uprti na jugozahodni konec Evrope, na Španijo, državo za Pireneji. Tam se odigrava pretresljiva žaloigra bratomornega boja, menda že peta v zadnjem dvajsetletju. Listi polnijo stolpce s poročili o njenih grozodejstvih; kupi mrličev zavirajo na cestah promet, po mnogih mestih nosijo glave usmrčenih menihov v zasmeh duhovništva, nad 20.000 mrtvih mož in žena že štejejo, po nekaterih mestih so uničili zadnje cerkve, boji se vršijo z nedopovedljivo srditostjo. Ob vsej tej
se bo še naprej delil po svojih malih simpatijah in sovraž- J Škoda, da naši Oblački m ;stala na nostih? Potem so zanj Španija in pred njo Rusija in Me-!Pblfkl' ,
t .1	r 1*11	Štefanu kar dvanajst, ne mo-
hika zaman trpele m krvavele.
[Oblaki, ki jih imamo pri

POROČILO O SOUTHCHICA-ŠKEM ROMANJU
Lemont, 111.
Kratko moramo reči, da je romanje lepo izpadlo. Vreme je bilo zelo ugodno, tako da se ni trebalo bati dežja. Po-božnost sama pa se je takole vršila: Ob 11. uri se je začela pomikati proti hribu pro-Da bote vi deležni vsega [cesija z Marijino podobo, tega je važno, da storite to-le: |Med potjo so bile pete litanije Priglasite si gotovo pravo- jMatere božje. Odgovarjal je časno glede vožnje pri druž- jpevski zbor iz So. Chicage, tajniku. Vožnja bo ki je pel tudi pri sv. maši. Bila obe strani od cerkve i je slovesna sv. maša z asisten-sv- 'sv. Štefana v Willow Springs 'co. Maševal je sam Very Rev. in nazaj za odrasle samo 30c. 'Anzelm M urn, župnik south-Za oti-oke 15c.	'chicaški. Pridigal je Rev. Sa-
Zlasti tisti, ki želijo odpo-jiezij Glavnik, tajnik Baragove tovati ob 11. uri dopoldne se naj javijo družbenemu tajni-
jbenemu
rejo stopiti v dogovor z nebeškimi oblaki, pa kaj poštene-iga napraviti.
Toda kaj. Žlahta je raztrgana plahta, tudi iz tega bi ku sobr. Jos. Kobalu, da se za norda ne prišlo veliko. . . nje pripravi truke. Truki bo-Morebiti bota kandidata do stali na vogalu Lincoln ce-Lemke in Landon s kako dež- ste in 22nd Place, ino mašino na kampanjo šla. Torej na svidenje v nedeljo
PISEMCE Z DEŽELE P. Aleksander
Willard, Wis.
Glavni vir
6.
dohodkov
naših
tod okrog ni malo.
Celo slovenski kmetje, sami imajo svoje sirarne, dve če
Kajti vse to se godi na takozvanem prosvitljenem konti nentu sveta, v Evropi, in na onem koščku evropske zemlje, koder je še nedavno živelo zavedno katoliško in narodno ljudstvo, ki je dalo svetu može-svetnike, može-umetni-jsem slišal prav sta zadružni, ke in može-proroke. Med zadnjimi slavnega državnika (dve pa kompanijski, ena teh Donoso Cortesa, ki je pred osemdesetletjem svareče po-slovenskih sirarn je zadnje vzdignil svoj glas proti verski nedoslednosti, kulturni ^ tujim v roke. Zaplesti in politični reakcionarnosti in svarilom dodal W	J proroške besede o predstoječem razpadu spanske monar-|je pa ušeI hije in gnile evropske demokracije. Bolj kot nekdaj s pa to mora biti časih Pravi svojimi učenimi spisi o škodljivosti liberalizma in nevarnosti socializma govori slavni Španec danes po svoji krvaveči in trpeči domovini.
Španija je kos Evrope in deli njen gospodarski in družabni red oziroma nered. Vidnejši je bil v njej nered, za- me> ki g0 imeH po to sledi danes prva nujnemu razvoju. Špansko zemljo so krav so prešle po 300 funtov si delili maloštevilni veliki posestniki, v industriji in trgo-,mleka, kar je seveda prineslo
lep grošek. Grošek je plačal
jo, da je to vir biznesa in kompeticije. Samo, da se eden smeje, kjer se dva stepeta.
V boljših časih je mleko prineslo precej denarja. Far-
v enem prej-Vsega je on
sem že omenil šnih odstavkov kriv...
Letošnja suša ie kmete v tem oziru zelo hudo prizadela. Paše ni nobene, tisti, ki imajo več zemlje v kaki divjini "brošu," ženo krave v .to divjino, kjer je senca goščave še prizanesla travi. Ti broši so jpo milje daleč. Kmetje se vozijo vsako jutro zgodaj in vsak večer v to daljo, da krave pomolzejo. Zelo nadležno in odvisno opravilo. Toda kaj hočejo. Pomagati si mor eš.
s,
vini so paševali izključno podjetniki, kmetje se niso brigali za prošnje in pobude svojih voditeljev, delavci in najemni-
ki pa so trpeli bedo in pomanjkanje dotlej, da so se jim f vredleh prišel na farmo,
1	i	r j	..	, se je lahko dobro opomoev
njihove pesti skrčile k usodnemu uaarcu. Zadnji monarh | Zadnja trj ^
Alfonz bojda ni videl neznosnih prilik v svoji domovini ali |Rooseveit „a krmilu, je pa boli jim ni vedel rešitve, ljudstvo ga je pred nekaj leti jsiabo. Najbrže je on sam kake odslovilo in si zavladalo v republiki. Sledilo je do danes |kače poslal, da krave molze.jo. nič manj ko 17 vlad, a nobena vlada ni znala dati deželi |Tako bi lahko zopet rekli, kot ničesar pozitivnega. Gospodarske preosnove so se zavlačevale, reakcionarnost in malomarnost sta gospodovali naprej. Katoliška akcija — morda nikjer durgod ni bila njena potreba tako očitna — ni zamogla ob brezbrižnosti ljudstva in duhovništva pronikniti v maso. Katoliška politična stranka si s svojim voditeljem Gil Roblesom ni zamogla osvojiti v parlamentu potrebne večine in je bila vezana na kompromise z drugimi strankami. Tako je prišlo, kar je moralo priti. Oblasti v državi so se končno po- j lastili socialisti in komunisti. Dočim so prvi še v zadnje tedne oklevali z radikalno izvedbo svojega programa, so jih prehiteli komunisti in se polastili državnega aparata. Javno so proglasili načelo nasilja in brezobzirnosti, za-vratno umorjen je padel vodja španskih monarhistov, po	!
načrtu bi mu morali slediti še drugi vodje desničarskih I y	v .
, , , . . .V1 , .	'.v , . r kam sem sel z enim
strank — tedaj je prišlo do najsimejse mescanske vojne v^roš in videl španski zgodovini, do vojne, ki jo doživljamo danes.
Špansko meščanstvo se brani s skrajnimi sredstvi pred komunizmom. Upor je započel general Franco na čelu kolonijalnih čet v španskem Moroku, s'svojo vojsko je zasedel obrežne dežele in pritiskal v osrčje države, proti Madridu. Na svoji strani ima del španske redne vojske in mornarice, ima špansko meščanstvo in plemstvo, proti sebi pa špansko najemništvo,- delavstvo in temno vrsto prevratnih elementov. Med zadnjimi so sovjeti, ki so prihiteli ogroženi vladi na pomoč s propagando in gmotno silo. Izid bojev je do danes negotov. Bodisi tak ali tak, vzroki žalostnega bratomornega boja ostanejo in bodo zgovoren opomin na vso ostalo Evropo in ves svet. Bodoča komunistična ali fašistična Španija bo s svojim nadaljnim razvojem pričala, da svet ne pride do miru in blagostanja dotlej, da ne počiva v roki božje pravice in ljubezni.
Kar se danes godi v Španiji, se zna jutri že zgoditi v Franciji in pojutrišnjem v vseh ostalih evropskih in iz;ven-evropskih državah. V svetu je danes že tako; nad vsemi političnimi in družabnimi nazori, nad vsemi mednarodnimi bloki in zvezami, nad vsemi režimi fašističnega, demokratičnega ali komunističnega kova stoji in zapoveduje največja mednarodna sila: beda! Koder v svetu ob po-
^ , , !če pa kaj tacega naštimata, Pa spaka vode m !bodo pa tu(Ji farmarji
volili.
bilo ondi. mel. Tri dni je vrtal v globi-. 1 o grude, pa ni nič izvrtal. Če pa vode ni, pa ti tudi tak )roš nič ne pomaga.
Tako se dogaja, da letos premnogi kmetje, ki še niso itcgnili plačati dolgove na farmi, le za obresti molzejo. ' Nekaterim farmarjem je bil lep dohodek denar, ki so ga izkupili za grah in fižol. Kom-panije, ki vkuhavajo poljske pridelke v konzerve (kante,) so plačevali nekaj centov za te pridelke. Letos še teh pridelkov ni.
Gospodinje tožijo, da še preko zime ne vedo, kako bodo shajali. Bile so jako pridne druga leta z vkuhavanjem vsega, kar domači vrtič prinese, še meso so konzervirali, jagode, maline, črnice. Letos je vse golo. Od sočivja na vrtu f o črnic v hosti.
PIKNIK DRUŽBE SV. MOHORJA IN DRUGO IZ CHICAGE
Zveze. Že v oznanilu je povedal, da je bil ravno malo prej prejel poročilo od Fathra Plevnika, po katerem je bil v Detroitu na Barasrovo Driproš-njo ozdravljen od mučne bolezni neki deček in da je mati njegova v zahvalo darovala $5 za odkup otroka v pogan-jbe sv. Mohorja!	jskih misijonih. V pridigi sami
Kaj naj še drugega povem ? 'je navduševal vernike, naj Pa naj povem staro novico, da (svoje življenje usmerijo po smo imeli letos hudo vročino zgledu Vnebovzete in naj svo-v Chicagi. Julija meseca smo ;ja dela opravljajo pod vidikom večnosti. Po sv. maši je bil blagoslov z Najsv. in nato
dne 23. augusta v Willow zanju .Springs, 111. na pikniku druž-
Chicago, 111. ise kuhali kakor v peči. Naj prvo naj sporočim slo- 1 Glede delavskih razmer tu-venskemu občinstvu v Chicagi jdi ni Posebno novega kaj po-in okolici, da priredi družba |r°čati. Tisti, ki delamo, mora-
mo biti zadovoljni v teh kislih časih z vsem. Od delavca se mnogo pričakuje — da se mu
sv, Mohorja svoj običajni letni piknik in sicer v nedeljo dne 23. augusta t. 1. v znanem , Keglovem Grovu v Willow |pa mal°-Springs, Illinois.	I NaJ še povem,
Na ta letni družbeni piknik vrniIi te dni prav uljudno vabim tudi vsa bratska društva iz naše našel jbine. rada
iz
Willarda,, Wis.
da so počitnic naš preč.
se iz g. I
se je procesija razvila nazaj v cerkev; med potjo smo peli litanije Srca Jezusovega. Vsa pobožnost je trajala precej dolgo in ker je bila sv. maša z blagoslovom, je odpadla še posebna popoldanska pobožnost. Tako je ostalo več časa za razvedrilo in za domačo
župnik Father Aleksander in jzabavo. Od vse prireditve je
Naša družba je vedno :Se prav dobro Počutijo po par ostal obiskavala prireditve jtedenskem bivanju na deželi
med našimi farmarji na de želi.
Še kaj več pa o drugi nrili-
bratskih društev v naselbini in zato sem prepričan, da je
prav in na mestu, da povabim naše cenjena bratska društva iz naselbine tudi na naš letni ■ eo MIadič> Pi'eds. S. P. D
-o---
Lemontu lep dobiček, zato nam hvaležnost narekuje, da se vsem udeležencem jprav iz srca zahvaljujemo za
lici!
farmo. Kdor je imel srečo, da ljudje' kj: spIoh "e Vedo' kaJ
J .	OA rlnmnni rvvirJ^ll/i in lm I
v tak težave ki jih imajo farmarji letos. Mnowro trave, vsaj kisle, močvirske je
Treba jim bo kupovati hra- ipiknik- Roka roko umije pravi ne, kakor jo kupujejo mestni ipre/ovor> Pa zagotavljam, da
^lasa. družba bo znala kakor •še vedno ceniti in upoštevati
so domači pridelki in kaj domači vrt.
je
Verjetno, da si kmetje nič dobrega ne obetajo in bo tre-
vsako naklonjenost od strani drugih bratskih društev.
Nadalje pa vse druge naj
IZLET ALI PIKNIK JUGOSLOV. LEGIJE
ba predsedniku dobro odpreti ne naše ugledne družbe, državno mavho, če hoče, da jdelja bo in nekam' or* skoro >0 farmar ostal na njegovi'vsak. Zakaj bi ne prišli na trani. Slabo je to za vso dr-(naš piknik, kjer bo obilo zabavo, ker je suša letos splošna. ,bave za vse, za stare in mlade, -•p pa farmar nim.a kai dati, .Točili bomo najboljše pivo, udi meščan in gosposki stan r.ervirali najboljši prigrizek', ie bota imela kaj vzeti. 'zraven lepi Keglov vrt z hlad-
Chicago, III.
Odbor vojnih udeležencev je pod vodstvom druga New-uovabim tudi ton Nikoliča prevzel delo in bodo člani ali !akrb za letošnji letni izlet na-
darežljivošt. Zlasti se moramo posebe zahvaliti pomočnikom, M. tki so se rade volje odzvali, cla jso postregli romarjem. Bog AMER. |pl»čaj vsem skupaj in vsakemu posebe! Na svidenje zopet drugo leto.
Obenem pa kličemo veselo dobrodošlico romanjem od sv.
Štefana, ki se pripravljajo, da
(nas v obilnem Številu posetijo
xt v., ,	, , , . , , prihodnjo nedeljo: Naša Ma-
Ne-aih veteranov, da bo ta izlet „ „ _ .	.v ,
_ ,	1 t 1 j. • llia "omagaj vas pričakuje z
tem bolje uspel. Izlet, oziroma I , .. .	. . J .
v.	,	lOdprtimi rokami in vam je
piknik se vrši v okrajnem ■	J
gozdu (Forest Preserve) Eg-ger's Grove, v So. Chicagi na 114 ulici in Ave. A. prihodnjo nedeljo 16. augusta. — Vete-
„.	. _	------ rani najlepše vabijo vse ju-
vi n?' kar ^n , dobro »o senco pod košatimi drevesi goslovane, da se tega izleta v odilo tu v Willardu je prvo,in če vse te dobrote
seno, ki je ušlo suši. Lani tega ni bilo, pravijo.
Eden pridelkov naših farmarjev je oves, ki ga rabijo za kokošjerejo in za konje. Oves je tako nizek ponekod,
seštejete i kolikor mogoče velikem števi-
flkupaj, bo vam račun na vsak lu udeleže in tako
način kazal tako, da bote .vzočnostjo pozdravijo
m vam
pripravljena deliti svoje milosti. Na veselo svidenje!
Ltmontski poročevavec.
—-0-
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
rekli: V nedeljo 23. augusta gremo na Mohorjev piknik v Willow Springs.
Kar sem zapisal pa za Chi'
da ga bodo komaj spravili v cago, velja pa seveda tudi za mlatilnik. Naravno, da bo ko-košjereja trpela, da iajec ne bo. Gospodinje kokoši kar za
mal denar prodajajo, ker jim jcažani ob taki priliki zabava-nimajo dati hrane. Koruza je ,ti. pa tudi kako znamo ob pravtako nizka in ni da!a pra- ki priliki postreči gostom.
Joliet, Waukegan, Bradley, So. Chicago. Tudi vi pridite, da vidite kako se znamo Chi-
ta-
bojevnike. —
Vstopnina na piknik je pro-
So. Chicago, 111.
s svojo na- Zadnjo nedeljo smo bili pri stare Mariji Pomagaj v Lemontu. Na dveh trukih in številnih avtomobilih se je pripeljalo sta. Bo pa tam razne zabave lepo število faranov in se po-in izvrstna tamburaška godba jklonilo Brezi j sld Mariji tam za ples in zabavo starih in na romarskem gričku. Znani mladih. Nadalje boste tam do- (pridigar Father Salezi.i je kaj bili sočne jagnjetine na ražnju lepo izpeljal svoj govor in
pečeno in okusne kranjske klobase ter hladne pijače. — Poleg zabav za odrastle bodo
kdor je pazil nanj, je vsak pohvalil, da so gospod lepo povedali. Hvala! Vreme je bilo,
tudi razne zabave za otroke, kakor je bilo pričakovati,
vega zrnja, tako, da bodo le-I Rekel bo kdo: "Kaj pa bo Vse to bo v prijetni senci, ven ' (Dalje na S. srrar.i.)
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ne brigajoč se za svojo varnost je dr. Jones stopil iz skrivališča iti stekel proti svetišču, k j ar je stal žareči smrtni steber, da ^aubtavi nečloveški žrtvi, Lady Beth in Arbelo. ' Stojte! Stojte!" je kričal na ves glas in obenem potegnil izza pasa svoi samokres. A kdo ga je poslušal?
Ti na pol divji Baalaliti, pregovorje-ni po svojem zvitem duhovniku Niar-chusu so bili tako zaverovani v to grozno daritev, da se niso brigali za kričečega tujca, ki jim je tekel nasproti in mahal 7. rokami ter dajal znamenja naj prenehajo. Naenkrat je zndonelo iz množice: "Ubij ga! Ubij ga!"
''Prav gotovo," je zavpil Elder Zi-don, "z mojim lastnim nožem bom rezal kos za kosom z njegovega života." Medtem se je Elder Zidon premaknil iz množice in ves srdit tekei proti Jo-nesu, vihteč proti njemu svpj nož, katerega je bil izvlekel izza obleke, ho-teč navaliti na Jerry Jonesa.
-TE. V fttVAM —
Tedaj je Jones zaslišal rahlo angleško govorico: "Moraš streljati!" Na te besede je Jerry ustrelil, Zidon je zakričal in padel po tleh. Med Canaaniti je nastal silen krik presenečenja. Dr. Jones si je pa mislil; "To jih bo ustavilo." Takoj nato se je obrnil in hitel da oprosti dekleti.
Sobota, 15. augusta 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8.
20 LET NIC A PRVE NEMŠKE
PODMORNICE
Meseca julija je minilo dvaj-1 misliti na pristanek v Novem
set let, kar je v Baltimoru pristala prva nemška trgovska podmornica. Njena skrivnostna vožnja preko Atlantskega oceana, skozi obroč angleškega vojnega brodovja je zbudila splošno pozornost. Saj ni bila šala v tako težavnih okoliščinah prepeljati ogromen tovor iz Nemčije v Združene države. Toda podmornica "U-Deutschland" je svojo "alogo sijajno izvršila. S tem trenutkom je svetovno pomorstvo stalo na pragu nove zgodovine.
Res, da so bile že pred njo kanadske vojne podmornice preplule Atlantik, toda one so plule Vedno v skupini, nad vodno gladino in v spremstvu torpednih čolnov, križark in pomožnih ladij. Razen tega pa so plule pod mnogo ugodnejšimi okoliščinami kakor "U-Deutschland", ker
svetu. Dne 8. julija je po barvi vode sklepal, da ni več daleč od obale Združenih držav. Po skrbnem astronomskem preračuna-nanju je sklenil ponoči naravnati krmilo proti obrežnim svetilkam na Cape Henry in Cape Charles. Kmalu je podmornla stala med gorskima verigama imenovanih dveh rtov. Pol ure pred polnočjo je priplula v ameriški mejni pas treh milj. Ko je bila navsezadnje v ameriškem nevtralnem pasu, je "U-Deutschland" prižgala luči in mirno zaplula skozi ožino med rtoma. Zdaj je kapitan Konig opazil rdeče in bele jamborske svetilke stražnega parnika. Nenadni pojav skrivnostno podmornice pa je ameriškega pilota tako presenetil, da je potreboval precej časa, preden je spravil svoja vprašanja skozi megafon. Ko pa se je nazadnje le povzpel po
PRIPRAVLTA MOTTT.KV. BOMBE
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani) prav lepo, dasi nekoliko toplo. Ob tej priliki smo imeli priliko videti, koliko suša vlada po farmah. Res, marsikdo, ki ni bil iz So. Chicage to poletje., ni vedel, da je res tako vse suho. Kako bi tudi ne bilo, saj ! nismo imeli poštenega dežja, ki bi bil dobro namočil, lahko rečemo, že od meseca maja. V 'resnici, žalosten je pogled na farme in: "Uboga živina," so rekli nekateri, ko so videli, kako so krave pulile izsušeno travo.
| Prihodnjo nedeljo, to je jutri, 16. augusta se zopet vrši velik piknik v znanem Eggers (Grove Forest Preserve na 114 !cesti, katerega priredi znani Jugoslav.—Amer. Citizen Politi-jcal Club. Kakor veste, so v j tem klubu številno zastopani Neki avijatik v španski uporniški armadi, ko pritrja bombe ob trebuhu . tudi Slovenci, le Škoda, da jih
311 llillllljlC3JiillllllEllE:3linitllliUC3Ulll]IIIIIlCjlll1lltrr]l]C3in]lltlJlllE:31111tlllIlllC3IIMlUtl411C3llllllllllllC3llllll^
j Hranite pri denaiju za živila (
|	\ Steklenica svežega pasteriziranega mleka
|	vsebuje več bistvenih živilskih elementov za |
|	denar, ki ga plačate, kakor katero koli drugo
|	živilo. |
|	Preskrbite sigurno kvart na dan za vsakega
|	otroka in najmanj pajnt za odrastle. i
Mleko v steklenicah vam pomaga varčeva-
|	ti in se vam prinese prav pred vrata vsak dan.
|	Nikoli ne bodite brez njega. 1
Uživajte več
SVEŽEGA PASTERIZIRANEGA
mleka
^ C3111llltlltnE3ltiiWllUU3111lIlllllllE3IIUIUlIlllCailtlUllllllUIIUUIIUIIC3IUIIIIIIIIlCaillllllll»IIC3lllllll^
jim zdi, da so že prevečkrat ga kolegija. Varnostni organi zaporedoma zmagali in sedaj so bili takoj alarmirani, da so
svojega aeroplana, katere namerava med poletom spustiti nad sovražno vladno armado.
Jim razen svoje živežne zaloge	.
in municije ni bilo treba voziti oblastnem trupu podmornice, je
nobenega drugega tovora. In filed tem ko so bile kanadske
'Vrag me
tudi Grki, za njimi Rimljani in skoraj so jih začeli gojiti po vsej Italiji. Rimljani so jedli kumare surove in pečene in zlasti jih je ljubil cesar Tiberij. V naše kraje so prišle kumare iz Bizan-ca, bržkone med 13. in 14. sto-
ometi." pTi- listjem. - Razne vrste zelja so i bile znane ze Egipčanom, Gr-Rimljani so
kolonijah. K nam je cvetača zašla šele v 17. stoletju, a vdoma-čila se je prav za prav šele po svetovni vojni. — Tudi beluš
vzkliknil ves iz sebe:
vzemi, tukaj je!"
, ,,.	Med tem pa so tudi drugi pot-
ojne podmornice poskrbljene z ^ parniki	čudnega
vsemi obrambnimi sredstvi, jej^ ^ ga Q(J ^ ^^ ob
mela nemška trgovska podmor-	g ^ ^
mca edino resno možnost v tem, hod nemške podmornice v
da se je mogla skriti pod vodo. ameriško vodovje se je tako |kom, Mjanom
To pa veliki ladji z 2000 tonami	n y fantastično nočno Masti čislali cvetaco ki so jo
[eze ni bilo povsod mogoče. Ko predstavo	i bih spoznali v svojih afriških
je ogromno sivozeleno podmor- j V]ačile" «Timmins» pod po_
sko plovilo, prejelo vodeni krst, Veljstvo kapitana Hinscna, last >e zdrsnilo iz doka v Gaardenu Severno-nemškega Lloyda, ki je Preko Kiela na odprto morje. \ad 10 dni čakal med rtoma na-,	...
Bilo je zares pravo čudo tedanje šo podmornico, jo je spremljal iSmo doblh 12 Azi]e' a m dogna" tehnike z neštetimi valjki, cev-'na njeni poti v Chesapeake Bay. ;no> ah so £a Egipčani že poznali in pipicami, med tem ko je v iTo je bila prava pravcata zrna-.p*' Pač Pa J« bil Ribljanom be-Posebnih shrambah v notranih goslavna vožnja, kajti vse nev- jIus v veliki časti. Rimski zdravilih ležalo dobro zamotano dra-jtralne in ameriške ladje, ki so ,niki so Pa priporočali kot zdra-Soceno prevozno blago. Ko so !plule mimo "Deutschlanda", so vil° z°Per revmatizem, vodenico dvignili most in je bilo moštvo j podmornico pozdravile s trikrat- |in srčne bolezni. K nam je pri-Vandirano na svoja mesta, je mm tuljenjem siren in parnih §el beluš preko Anglije, Holand-kapitan Paul Konig ponosno sto-| piščalk. Ob enajstih ponoči, dne ske 111 Nemčije.—Naše najmlajši na poveljniško polubo in pod- 9- julija, se je podmornica "U- še sogivje pa je krompir, ki je
■ " ■ mto	doma iz Peruja in Čile. V starem
kraljestvu Inkov je bil krompir
staji.
krnica je zaplula neznani uso Haii4'oti. Vse je bilo v najlepšem redu in podmornica je fezala dalje, skrita 20 m pod Gorsko gladino.
Toda čim dalje se je podmornica odmikala v Severno morje, tem huje so jo premetavali valovi. Krog in krog so se dvigale
Podmornico so brez posebnih težav iztovorili. Težavnejše pa je bilo novo natovorjenje, kajti vsak kilogram tovora je bilo treba pozorno položiti na odkazano mesto, da ne bi bilo ravnovesje Sore penečih se valov in žvižga- jladje v nevarnosti. Dne 1. avgu-
Deutschland" prvikrat usidrala v baltimorski karantenski po-
ni še več, zlasti še, ker ima klub za predsednika Slovenca PRAKTIČNI N4SVETI in tudi tajnik je Slovenec, dasi Kadar ipomivaš " porcelana- >3« v klubu po številu narodno
prepustijo zmago drugim, da pričeli bodo tudi drugi zopet enkrat veseli. (Seveda, ker ne morejo zmagati, bodo nekateri rekli.) — Naj bo že kakor
ihoče, za letos naj bodo drugi
-ircelana- J jviui^h ottvziu jiciiuuiiu- j
kox sti največ članov Srbov, med zmagovalci pri Midwest KSKJ
pomivaš sto posodo, nrideni ček limonine kože. Ta omehča katerimi so gotovo tudi taki, /odo, odstrani vsak neprijeten,1" so zmožni biti na predsedni- i
duh po jedilih, ribah, čebuli itd. Tudi se bo posoda lepše svetlikala.
Ako hočeš krompir hitro
speči, ga daj prej deset minut kuhati v slano vodo.
Škrob (šterko) zmešaj vedno le z milnico, nikdar ne z navadno studenčnico.
Vzemi boraks mesto sode
kadar umivaš tla in ne bodo ti roke tako razpokale.
Sirkova metla bo dalj časa ostala v dobrem stanju, ako jo od čaas do časa pomočimo v vročo vodo, v katero pridenemo nekaj soli.
Baseball Ligi. — Prihodnji te-[den bom pa kaj drugega povedal. — Pozdrav.
Novinar
škem in tajniškem mestu, pa se vendar pri volitvah že tretje leto izvolili za predsednika Mr. Mike Popovicha, za tajnika pa Mr. W. Kompareta. To moramo vzeti kot priznanje našemu narodu od bratskega naroda srbskega. Pričakovati je torej, da boste rojaki v velikem številu posetili omenjeni piknik in se, kateri še niste, iposrečiI° desetim priglasili kot člani omenjene-ida so PobeSnili- Pobeg se je ga kluba. Sedaj pred volitva- >odkriI' ko so PaciJente Prepe-
i r.	,----_____X________
zasledovati -o-
ubežnike.
BLAZNEZI POBEGNILI OB POŽARU
Mount Pleasant, la. — V zmedi, ki je nastala ob izbru-jhu požara v tukajšnjem za-ivodu za umobolne, o katerem je bilo včeraj poročano, se je blaznežem,
Bakreni ali medeni (mesin-gasti) kotliček, ki dalj časa ni
jako čislan in še dandanašnji bil v uPorabi> moramo pred poraste ondi. — V Evropo pa|novno uP°rabo "miti s slano vo-krompirja niso prinesli Spanci, !do' v katero Pijemo nekoliko
marveč Angleži. To veliko dobroto nam je 1. 1555 storil angleški ljudski junak sir Francis Drake; nekateri pa menijo, da je bil to trgovec s sužnji R. Hawkins. A trajalo je več ko
kisa.
•loči veter jim je trgal iz bleste~'sta se je podmornica odpravila [200 let . gmo v Evropi
roU ..... ... i i . -____________I	•	j - J_______x„„ OO
eih se vencev bele pene in jih kakor cvetove raznašal po neizmernem prostoru. Z velikim naporom se je ladja prerivala na-Prej in pogosto so jo mogočne
nazaj proti domovini in čez 231 dni popoldne, dne 23. avgusta je zaplula v ustje Wesere. Zjutraj dne 25. avg. pa je krenila na svojo zmagoslavno pot proti
spoznali' pomen krompirja in ga začeli jesti. V naših krajih se je to zgodilo krog leta 1716. — Repo, čebulo, ldslico so tudi že poznali Hebrejci, Grki in Rimljani, čebulo so pa najrajši jedli (	_	iTatari, češ, "da jim tako prijet-
Podmornica budno paziti, da se ,nišče, kjer so jo privezali k slo-|no _ _ ,,_ Solato so začeli
vesno okrašenemu pomolu. Pre- pryi jesti' Rim]jani in sicer so pluvsi razdaljo 8.450 morskih imeli najrajši endivijo, ki so jo milj, izmed njih samo 190 pod j priredili z oljem, s čebulo, z je-
voclne gmote onemoglo vrgle na-iBremenu. Točno opoldne je pri-zaj. In pri vsem tem je morala jplula v bremensko prosto prista-
•]e izogibala sovražnih križark 1)1 rušilcev in drugih nevarnih ^lezovalcev. Šele tedaj, ko je
SreČno odnesla kosti skozi "ne-!vodo, je prva nemška trgovska 1	jn medom _ Česen
^l'ni pas" in se daleč od angle-8ke obale zazibala na odprtem Atlantskem oceanu svobodi nagoti — je začel njen kapitan
podmornica srečno priplula v svojo izhodno luko. Njen kapitan Konig je umrl dne 8. septembra 1. 1933.
ZA NAŠE GOSPODINJE
NEKAJ O SOCIVJU
.šele Karlu Velikemu (v 9. sto-,,, Jetju) se je posrečilo, da ga je
m
čebulo so v srednjem veku cvrli v pepelu, in nato razrezali in pripravili s slanikom. — Špina-ča je iz Perzije, peteršilj iz E-gipta, a paradižnik smo dobili šele v 16. stoletju in sicer iz Brazilije.
TO IN ONO
TRI TEDNE S PLINSKO MASKO
Kabarovsk, Rusija. — Neki tukajšnji vojak nosi na svojem obrazu plinsko masko že skoraj cele tri tedne; hoče namreč preizkusiti, koliko časa se more vzdržati z masko brez nevarnih posledic. Masko vzame z obraza le trikrat na dan za kratko dobo, ko povžije obed.
-o-
HUBERMANOVE GOSLI
Iz Lvova poročajo, da so pri nekem tamkajšnjem prodajalcu ukradenih stvari odkrili Stradi-varijeve gosli. Policija meni, da bi utegnile biti to iste gosli, ki so jih slavnemu violinskemu vir-tuozu Bronislavu Hubermanu ukradli pri nekem koncertu v New Yorku.
Naše sočivje in prikuhe ima- ,	. v
Jo kaj staro zgodovino. Riž, ki je f f »\'edel v svo\° d™; T Nvažnejše živilo na svetu, saj Judi grah so poznali ze Grki in Oživlja v Aziji, severni Afri-^'mliani in ti so ga razširili in južni Evropi več ko 1000,med Germani Prav za prav pa bilijonov ljudi, so poznali že ^ ^-ah ljudem priljubil šele let pred Kristusom. Doma|V stoletju in Madame de iz Prednje Indije, odkoder so Maintenon s francoskega dvora vojščaki Aleksandra Velike-) je 1. 1694 zapisala: "Povsod se zanesli v svojo domovino, najrajši pogovarjajo o grahu. ?dondod so ga prejeli Rmljani, j Nepotrpežljvo čakajo, kdaj ga
ZBIRKA
za Dolenjsko sirotišnico v Šmihelu
ki
so ga imeli za delikateso, bodo jedli; polni veselja in zma-
IV. IZKAZ.
Te dni so prispevali v ta namen sledeči: Družba sv. Mohorja
Chicago, 111.................$ 5.00
Mrs. Antonija Stokar, Cleveland, Ohio............ 2.00
- O*"	...... "	--------------------------' |	7 X	"
. rabci so ga začeli pridno sejati goslavja so tisti, ki so ga že jedli iMrs. Terezija Cvelbar,
mi bodo živahne seje in za marsikaterega je dobro, da ve kako se ravnati ob volitvah. Kajti, kakor se kaže, bodo letošnje volitve velikega pomena, morda bolj, kot so bile pred štirimi leti. Klub ne pripada nobeni stranki, ampak je neodvisen in vsak volilni kandidat ima besedo, da pred članstvom pove svoje mnenje in razloži svojo platformo. Članstvo pa potem po svoji Razvidnosti lahko voli za to ali ono stranko, kakor pač uvidi, da ima boljše ideje. — j Ta klub torej priredi piknik, na katerega vabi rojake somišljenike. Bo veliko zabave v hosti in raznih okrepčil, med katerimi bo mnogim priljubil jene janjetine v veliki meri. Za žejne bo pa hladno pivo, kolikor ga boste hoteli. Ob enem bodo tam tudi razni govorniki, politični seveda, ki bodo že sedaj opozarjali na bližajoče se volitve meseca novembra.
Ob enem sem izvedel, da igrajo naši Boostarji dr. sv. Florijana, št. 44, KSKJ., ki so včlanjeni tudi v takozvani "Park^Ligi," v nedeljo kar dve igri in sicer prvo ob 10:30, drugo pa popoldne ob 3:30. Igrajo za prvenstvo in če eno izmed obeh iger izgubijo, bodo igrali v nedeljo 23. augusta zopet eno igro. — Za letos, kakor je videti, imajo omenjeni igralci večje zanimanje za Park ligo, kot pa
iljali iz poslopja, ogroženega od požara, začasno v dijaška stanovanja nekega tukajšnje-
List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," podpira katoliške Slovence v Ameriki.
OLYMPIC ATHLETES' DIET FACTOR IN GUARDING HEALTH
When the American steamship, Manhattan, sailed for Germany, carrying the United States' entry into the Olympic Games at Berlin, it was fully provisioned with health and energy-giving foods.
Foremost among these foods destined for the young people who represented Uncle Sam in feats of endurance, bravery, and pure skill was fresh milk. More then a thousand gallons were taken aboard for the con-, sumption of these athletes.
Perfection of bodily strength, physical endurance are more than desirable to Olympic athletes; they are absolutely necessary in order that they may be able to keep step with and ! challenge other contenders.
in v radostnem pričakovanju so 'oni, ki vedo, da ga bodo spet
^ tako je prišel riž tudi v Spa > in v vso Evropo, a v Ame
'ki so ga spoznali šele leta 1701. kmalu jedli. To so tri točke, ki JT? Fižol ima tudi že jako častit- se že tri dni naši princi pogo-Jlvo starost in so ga v Egiptu 'varjajo o njih. Poznam naše 1)oziiali že 2000 let pred Kristu- dvorne dame, ki jedo grah za ?0rn- Iz Egipta je zašel k Rim- kraljevsko mizo, a ga potem do-Fižol je bil v starem ve- ma, preden gredo spat, pojedo še 11 Mrtvaška jedača, darovali so skledo in si seveda pokvarijo že-
IS
Namreč duhovom rajnih, za- lodec. A kaj — takšna je pač Ea ljudje niso radi jedli in v moda in ves svet je kar mrtev
Cleveland, Ohio ............ 1.00
Mr. Blaž Moličnik, Rice, Minn....................50
Skupaj to pot............$ 8.50
Zadnji izkaz ....................$36.70
l'ePovedano jesti fižol. Tudi ev- tudi kumare doma iz Indije. E-' ,°Pski narodi dolgo časa niso'gipčani so jih že jedli in °teli ničesar vedeti o fižolu in!'— 500 let pred Kristusom
KlPtu je bilo svečenikom sploh na grah
i"
Kakor riž pa so
L
Skupaj do 14. avg. 1936....$44.29
Vsem darovalcem najlepša hvala in Bog plačaj!
Ponovno apeliramo na vse, ki morejo, da prispevajo kak mali ta namen. Dolenjci kje
nato! dar v — že 'ste?
Kdor oglašuje — (;a napre- za Jednotino ligo. To pa naj-duje.	I več menda vsled tega, ker se
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite.,........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41-25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za $ 4.65.................... 50 lir	Za $ 9.00....................100 hr
Za $43.00....................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN J £ R I C H
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 4.95.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $ 9.55.................... 400 Din
Za $11.65.................... 500 Din
Za $22.90....................1000 Din

Naznanilo in zahvala
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v Bogu, s sv. zakramenti previden, za vedno preminul naš čez vse dober soprog, ozir. oče,
Ignaz Jordan
Blagi pokojnik je bil rojen S. arila 1879. v vasi Groble fara sv. Jernej, Dolenjsko; umrl je dne 29. julija; pogreb se je vršil iz hiše žalosti 2. avgusta v cerkev sv. Roka v La Salle, 111. in po opravljenih sv. opravilih na katoliško pokopališče sv. Vincencija. Blagi naš oče so spadali k trem dobrim društvom, namreč k dr. Vitezov sv. Martina št. 75, KSKJ., ter k dr. Dobrega sv. Imena in k dr. Od boja do zmage, SNPJ. In bil je tudi cerkveni odbornik cerkve sv. Roka in večkratni predsednik teh omenjenih društev. Kako je bil naš oče vsem priljubljen, se je videlo ob njegovi smrti; koliko je bilo darovanih rož in sv. maš.
Zahvaljujemo se za rože sledečim: Dr. Vitezov sv. Martina št. 75, KSKJ., dr. Od Boja do Zmage št. 337', SNPJ., in dr. Dobrega sv. Imena, kjer članstvo je prišlo k rakvi molit rožni venec, vsa društva so vam priporočena, dragi Slovenci; dalje Mr. in Mrs. Fr. Gree;orich-u, Mr. in Mrs. Louis Gregorich-u, Mr. in Mrs. Joe. Gregorich-u, Mr. in Mrs. L. Banich-u, Mr. in Mrs. Horžen, Mr. Ant. Jordan, Mrs. Ther. Jordan, Mr. P. Cohard, Mr. in Mrs. Step. Lach, Klinis Dept. Store, Mrs. Stromberg, Ash dept. West Clocks in Fost. Press dept. — West Clocks Co... ter našemu dobremu pogrebniku Mr. Charles Shimkus-u, za lepo vrejen pogreb; ta zavod vsem Slovencem toplo priporočamo.
Zahvala za darovane sv. maše sledečim: Mrs. Mary Dežman, sestra; Mr. in Mrs. Anton Zarlič, Mr. in Mrs. Frank Gregorich, Mrs. Joseph Scheck, Mr. in Mrs. Frank Mišjak, Mr. Frank W. Gregorich, Mr. in Mrs. Louis Gregorich St., Mrs. Francis Meglen, Mr. in Mrs. Anton Peletič, Mr. in Mrs. Harry Krogulski, Mrs. Louise Jeruc, Mr. in Mrs. Anton Kastigar, Mr. in Mrs. Johan Držič, Mr. Louis Banich, Mr. in Mrs. Peter Banich, Mr. in Mrs. Fr. Dušak, Oglesty, 111., Mr. in Mrs. Frank Krančič, Oglebsy, 111., Mrs. H. Krogulski, Mr. in Mrs. L. Gridovec, Mr. in Mrs. Teno Petitti in Dr. L. V. Urbanowski, Mr. Julius Larbes, Mrs. Ignatz Bankše, Depue, 111., Mrs. Josephine Cohard, Mr. Joseph Lushina, Mrs. Frank Spizmiler, Mr. Fr. Grgovich, Mrs. Frank Makše, Mr. in Mrs. Johan Marenčič, Mr in Mrs. Anton Horžen, Mr. Paul Cohard, Mr. Emil Regart. Hvala vsem onim, ki so ranjkega očeta prišli pokropit; tako tudi župniku Rev. Leo. Novički OFM., za opravljene obrede Našo globoko zahvalo vsem onim ki so prišli k pogrebu. Izmučeno truplo je našlo miren počitek v ameriški zemlji. Mi pa priporočamo našega ljubljenega očeta v molitev in blag spomin.
Ti naš ljubljeni oče pa počivaj sedaj v grobu tihem tamkaj.
Ljubi oče, drag soprog — se ie ločil on od nas, zadnja ura, •smrt njegova, je odbila za ves čas!
■ t
V grobu tihem, tamkaj sniva, večno spanje že sedaj.
Vsaj v miru božjem tam počivaj, večna luč ti sveti naj.
Nam na to le veli: Križ nam sveti govori; Da vidimo se nad zveedami!
Žalujoči ostali:
AGNES TORDAN, soproga; IGNATZ, ANTHONY, CHARLES, sinovi: MARIA, ANTONIETTE, JANE-TI, LOUISE in FRANCES, hčere. Tu v La Salle je ena sestra. MARY DEŽMAN; v Chicago pa brat ANTON JORDAN.
La Salle, 111.. 12. avgusta 1936.
r imm i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 15. augusta 1936
■II'U'U >fc
4 f
USODNA ZENA
Ivan Slivnik.
In tudi gospe Sibili se ni mudilo. Upala je, da se najde za hčer morda sijajnejša partija. Ni se delj mudila pri Romani, marveč je odšla. Pastorka je gledala za njo. Da se zdi tudi v manj dragocenih toaletah, ki jih je bila zdaj primorana nositi, še vedno zelo elegantna in lepa, je morala Romana priznati. Pri luči svetilk je vzdržala celo še primerno z Beatriko. In kakor je bilo videti, so bili tudi kavalirji pogosto v dvomih, ali naj dado prednost materi ali hčeri. Gospodje so imeli splošno obe za zelo imoviti; razume se, da je to množilo njuno privlačnost.
Nekaj gospodičen in gospodov je hotelo pritegniti Romano v svoj prešerni dirin-daj; toda izmuznila se jim je, kakor hitro je mogla. Ton, ki je vladal tukaj, ji ni ugajal, in čutila je, da ji to početje ne pri-stoji. Njene oči so zdaj pa zdaj z žalostnim, malone resnim pogledom iskale mladega popolibrata. Janko Trtnik še ni bil napravil zrelostnega izpita, hodil je še v gimnazijo, a vendar je že sedel v fraku in laku med gosti v naslanjaču ter zbijal nalik staremu lehkoživcu dovtipe, v katerih se je razodevala sicer umnost in duhovitost, hkrati ž njo pa tudi prenasiče-nost, ki jo je moral pameten človek obžalovati.
Vzlic vsemu pa je gojila Romana do svojega popolibrata toplejša čuvstva nego do Beatrike. Janko, dasi ni nastopal proti nji nič manj nerodno nego proti materi in sestri, se ji vendar ni zdel tako brezsrčen kakor oni dve.
Ko ga je zdajle opazovala, ji je rekel notranji glas, da je poklicana, rešiti ga iz tega lahkomiselnega, brezsmotrnega življenja.
Toda kako? Vedela je, da bi se ji smejal v obraz, ako bi jo zalotil le pri najmanjšem poizkusu.
Vzdihnila je ter počasi odšla v eno izmed stranskih sob, kjer je bil postavljen buffet. Hotela se je pokrepčati s kako malenkostjo.
Romana se je ozrla na celo baterijo praznih šampanjk, ki so stale zraven buf-feta. Drag šampanjec je tekel tu kakor voda.
Ko je bil oče umrl, je ugotovila Romana pri inventuri, da leži v kleti še do dve sto steklenic tega vina; ne glede na bogato zalogo raznoterih drugih dragih pijač.
Prosila je mačeho, naj varčuje ž njimi in toči to drago vino le pri posebno slovesnih prilikah.
"Zaloga mora zadoščati vsaj za pet let," je dejala.
Toda gospa Sibila se je malo menila za njene besede. Šampanjec, ki ga je sama tako rada pila, je tekel na njenih sprejemih v obilju — tako je bilo med gosti vsaj nekaj dobre volje.
Romana je sicer menila, da družba ne sme zajemati dobrega razpoloženja samo iz vinskih čaš; o šampanjcu pa je poslej molčala.
Toda pred nekaj dnevi je bila ugotovila, da je zaloga malone izčrpana. Tudi nocoj so bili porabili spet tako nezmiselno
mnogo dragega vina, da ga je moglo biti k večjemu še par steklenic.
Romana je pristopila k buffetu in pogledala na poluizpraznjene pladnje. Izbira okusnih prigrizkov je bila zelo bogata, četudi Romana ni dovolila vseh tistih ne-zmiselnih stvari, ki jih plačujejo z zlatom in katerih pravi pomen sloni prav za prav zgolj na tem, da so nezaslišano drage. Gospa Sibila je sicer trdila, da more pripraviti svojim gostom zdaj le še beraško večerjo, toda te plošče so jo postavljale na laž. Videl si obilo dobrih stvari, ki si jih morejo privoščiti samo imoviti ljudje.
Ne vedoč, kaj bi si vzela, je zrla Romana na sklede. Pri tem ni opazila, da je vstopil za njo Janko Trtnik.
"Nu, Romana, gotovo si ogleduješ, ali ne bi mogla sestaviti iz nocojšnjih ostankov še poceni obeda za jutri?" je rekel posmehljivo.
Romana se je okrenila ter mu pogledala v prijetni, temnolasi obraz. Kar nič ni bil podoben materi in sestri, tem bolj po svojemu rajnkemu očetu. Njegove oči so zrle nekam stekleno in njegova sapa je pričala, da si je privoščil vina preko mere.
"Ti si, Janko?" je dejala Romana mirno.
"Da — jaz," jo je oponesel. "Zakaj pa ne bi bil?"
"Zato, ker bi bilo zate bolje, če bi bil že v postelji."
Janko se je porogljivo zasmejal. "Tako? Takšne so tvoje misli? Kaj pa bi v postelji tako zgodaj?"
Prespal bi se, da bi imel jutri v šoli vedro glavo. Saj si pred maturo, ali ne?"
Janko se je vrgel zraven nje v naslanjač ter se je iztegnil z deško nerodnostjo, ki je živo ugovarjala njegovemu pre-nasičenemu lehkoživskemu nasmešku.
"Da, dragi šolmošter, tik pred maturo. Toda šola se mi gabi. Rajši pa že študiram življenje, dasi tudi to ni bogvekaj zanimivo."
S čudnim, trdnim pogledom mu je zrla Romana v kalne oči.
"Pri tem študiju si ne pokvariš samo želodca, ampak tudi značaj."
Janko je udaril v porogljiv grohot, toda Romana je slišala, da mu ne prihaja prav iz duše.
"Značaj? Ah, beži no, beži! Kako staromodne starobabje nazore imaš. Značaj, ti nuna, je že iz mode, da veš. Le mamo vprašaj in Beatriko. Bogme, rad bi poznal človeka, ki ima še značaj. Samo enega — enega samega! Rad bi se seznanil ž njim ter ga naprosil, naj mi imponira, kolikor je sploh mogoče — do fennenta! Takšen doživljaj bi bil vsaj vreden, da si ga človek privošči. Ali svet, Romana, je tako neznansko brezznačajen, da bi najrajši vekal nad njim, ako bi me ne bilo sram te nemoške slabosti."
(Dalje)
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katoliški list "Am Slovenec!"
Napačna j e misel-
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, I1L
POVEST NE KNJIGE IN ROMANJ
katere ima v zalogi naša knjigarna:
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana _____________
80 c
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50e
CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 strat>mi ............................................ 75c
ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver
160 strani ...................................... 75c
Meško, trdo vezana knjiga z
I
DUŠICA, spisala p. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ................-..........-.........$3.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .......................................$1.00
FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c
FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan.in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice ispod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c
GLAD, S3, zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c
GREHI PRINCA SARADINA,
jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ......._...$1.25
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš1 i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00
IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50
IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-
menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala amcriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
IZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni..„........$1.60
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-ljica za mladino .......................... 30c
JAROMIL, češka narodna prav-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranik spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233
strani ............................................... 75c
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec.
—	Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe, — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj. Veronika Deseniška.
KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ...1........ ________-..................$100
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohoL..$l,25
KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J- London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ........................................$1.50
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, -
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družna).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad. — Ttičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ...................................... 60c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c
KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-vvood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ...........................$1.25
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Na telefonu.
Mogoč bi bil ta-le pogovor po telefonu: Hitler pokliče enega izmed svojih "Staffel-buben:" Otto, pokliči mi brž Mehiko. Govoriti hočem s Cardenasom. Helo, helo, Cardenas, tu je Adolf. Kaj jo pokate, da odpirate cerkve?" Cardenas: "To je le pesek v oči, Adolf, da malo potegnemo katoličane v Zedinjenih državah." Hitler: "O, kako sem bil nemiren. Kako je s preganjanjem cerkve pri vas? (Kako/ furate?1" Cardenas: "Regimentno. Adolf. Ravno sem imel tu v Mehiki goste. Bili so tu Joe Daniels, Mc-Adoo, Connally in še drugi. Bilo je imenitno. Javno sem pohvalil Danielsa, da nam' tako izborno pomaga pri ateistični kampanji. McAdoo in Connally sta imela krasne nagovore. Vsa Mehika je zdaj prepričana, da amerikanska vlada podpira našo brezbožno križarsko vojsko. Poskrili so se in se ne upajo na dan. Imamo mir, revolte ne bo." Hitler: "Well, ali vas res ame-rikainska vlada podpira?" Cardenas: "Saj nisi na glavo padel, Adolf, imaš dosti soli v možganih." Hitler: "Heil, od tu res vse tako izgleda." Cardenas: "Brat Stalin vrši občudovanja vredno delo v Rusiji." Hitler: "Eh..er..le s silo moram priznati. Ampak počakaj, mi bomo še čisto drugače zagodli katoličanom po ('olimpijskih igrah, boš strmel." Roglač posluša in se ne more vzdržati od samega veselja. Zadovoljno zareži: "Fantje od fare, vedno so bili to fejst fantje, kerlci, lahko se na nje zaneseš." S tem je telefon utihnil.
Ko so poslanik Joe Daniels in senatorja McAdoo in Connally, ki sta prišla prav od
konvencije demokratov, tako pihali mehikanski vladi na srce in ji delali korajžo pri protikatoliškem početju, je bilo samole pet katoliških duhovnikov umorjenih tam doli pri teh sosedih. Vsaj Juda ni bilo nobenega poleg, da bi se mu skrivil kak las, in sam peklenšček se je zadovoljno vle-gel na pesjoglavsko uho. Vse
mu gre prav po — žnorci.
*
Gorky.
Brezdvomno je Maksim Gorky znamenit pisatelj, ki je dal novejšemu ruskemu slovstvu novo smer. Bil je mojster v besedi. Drugo je glede tendence, katero je zasledoval. Morda niti tu ne bo ugovora. Kako ie to tendenco širil, je pa že precej kočljiva ■roba, in pri stroeih in stalnih mačelih morale Gorky ne more jVzdržati. Ako pa se presodi njegov značaj, sodba o tem ne bo in ne more biti pohvalna. Komunistično Časopisje hvali Gorkyja na vse pretege, to je pač naravno, saj je postal popolnoma njih. Ali pa Gorky kot tak glede značaja vzdrži pred nepristransko kritiko, je pa drugo vprašanje. Ako je bil Gorky glasnik vseh zatiranih in je grmel za zatirane pod carji, čemu ni grmel, ko je še veliko več in še vse hujše zatiranih pod Sovjeti? Otroci "ostraciranih" so nekoč javno nanj apelirali, pa je odgovoril zelo splošno in mehko in žavtavo, da bi ne zadel tistih, katerim se je udinil.
Komunistom bo kaj takega težko dopovedati, objektivna sodba pa se ne ozira na kake komuniste, ako hoče ta sodba biti pravilna. Gorky je bil pisatelj — značaj pa ni bil, ko je molčal, kadar bi bil moral grmeti.
DR. I M, LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči "^n oredpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 (Jradoe ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
PRI DITE " V
JUGOSLAVIJO
7 dni do vaše domovine, če potu jete na ekspresnih parnikih
BREMEN EUROPA
OSEBNO VODENI
IZLET
ODPLUJTE IZ NEW YORK A
3. SEPTEMBRA
Na znanem parniku
A NSA
Izborne železniške zveze od Chorbourga in Hamburga
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH ST. CHICAGO
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
m


K

Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088