Izdala zavod za gospodar sku propagando Domžale Ljubljanska 92 - Ul«J« uredniški odbor — Odgo vorni urednik MIlan Klcrin — i/li:n.'i vsakeca 15. v me secu — 2lro račun 5012-501? 3-84 - Cena 0.50 dlnar-lev — Tiska tiskarna .Toneta Tomslf-a« v l.tubljanl Leto VII. številka C Domžale. 15. junija 1968 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Uspavani smo z mislijo, da je naša občina bogata! Kar sama od sebe sili v naslov ta izjava, izrečena na II. zasedanju občinske konference ZKS Domžale, ki jc bila 17. maja v Grobljah. Ker je bila lukoj i . .li.ivpljena s podatkom, da smo po gospodarski moči v slovenskem merilu sicer res na 10. de 12. mestu, po hitrosti rasti gospodarakega razvoja pa šele na 25. mestu, mora bit' komunistom naše občine ta izjava nujne dpozorilo in napotilo Za nadaljnje delo. Osnovna točka dnevnega reda te konference Je imela namreč naslov »Družbenoekonomski in politični problemi gospodarstva ter razvoj občine Domžale in naloge komunistov.« Priprave na konferenco so bile široke. Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko, ki je konferenco organizirala, je namreč pripravila nekaj tez, ki so skušale zajeti vso našo gospodarsko problematiko, pogojeno z lastnimi slabostmi, kot tudi z ovirami, ki se zastavljajo gospodarstvu od drugod. Te teze je dostavila vsem organizacijam ZK naše občine z željo, da dajo o njih svoje mnenje. Komisija je bila namreč soglasna v mnenju, da je Potrebno začeti oblikovati našo gospodarsko politiko z enotnimi, organiziranimi, direktnimi nastopi od s'-odaj navzgor, aktivirati podobne pobude po drugih regijah in opravljati stalen pritisk na organizme, ki krojijo pota našemu gospodarstvu. Obenem pa je potrebno zagotoviti solidno podporo vsem tistim posameznim in kolektivnim naprednim silam, ki Kljub položajem, ki jih imajo s svojimi zdravim, težnjami — morda prav zaradi nekakšne osamljenosti — ne morejo prodreti. Komunisti so pokazali veliko zavzetost za tak način oblikovanja naše politike. Većina organizacij je namreč teze obravnavala in dala nanje svoje pripombe: le pripombe pa so teze tako rekoč v celoti podprle. Komisiji je bila tako dana enotna podpora, konferenca pa si je zagotovila večjo uspešnost. Na podlagi tez in razprave se prav te dni pripravljajo sklepi, ki bodo poslani '.sem organizacijam ZK naše občine, ustreznim komisijam v drugih občinah, kot tudi pri CK. pa tudi republiški skupščini. Objavili jih bomo tudi v naslednii številki Občinskega poročevalca in jim dali s tem vsesplošno obveznost Ta članek pa naj posreduje glavno vsebino razprave na omenjenem zasedanju občinske konference Člani konference so bili najprej seznanjeni s tem. da imajo poglavitnejši kazalci gospodarjenja zadnjih dveh let za našo občino takole nerazveseljivo tendenco: 1960 1967 % plačane realizacije........ 11% 14,6 »/o delež neto produkta v celotnem dohodku 33,4% :w-*> *h neto produkt za družbo: neto produkt za del. organizacije .... 3.3,9%: 06,1% 36i4 »/• : 63.6 % mera presežene vrednosti....... 1,5 % 1,3% stopnja ohranjenosti delovnih priprav . . 41 % 39.7% delež osebnnih dohodkov v neto produktu 59,7% 63.3 % delež poslovnih skladov v neto produktu . 16,6% 11,8% V razpravi je bila nakazana pot iskanja novih impulzov za razvoj gospodarstva, za hitrejše obnavljanje delovnih priprav in modernizacijo možnosti, da delovne organizacije določen del sredstev pri banki dolgoročno nalagajo, le-ta pa da ob določenem programu svojo udeležbo, kater« višina je odvisna od časa vezanja sredstev Papirnica že na ta način modernizira svoje obrate. Mnogo besed je bilo izrečenih o stalnem naraščanju števila brezposelnih, posebno Ni ker je med njimi tričetrt mladine, po-največ z dokončano osemletko. Jeseni pričakujemo še okrog 500 mladincev, ki bodo iskali zaposlitve. Težko se bo za to re-JtlVno armado našla zaposlitev doma, po drugi strani pa se tudi slišijo glasovi o zapiranju občin v svoje meje pri zaposlovanju. Lahko odpade torej tudi možnost zaposlovanja v sosednjih občinah in obratno. Edina kratkoročna rešitev je v iskaniu zaposlitve v tujini — ob zagotovitvi primernih družbenih pogojev. Perspektivno pa je treba iskati rešitve v večji gibljivosti delovne sile. v obveznih programih razvoja sleherne občine in podjetij, ki bi nakazali tudi potrebe po novih delovnih mestih. Smo pa na taki stopnji gospodarskega razvoja, da se stopnja zaposlovanja v industriji zaustavlja in se začno razvijati ostale dejavnosti, predvsem terciarne (gostinstvo, turizem, storitvena obrt) pa tudi V" kmetijstvu bo treba ljudi bolj zadržati. •aj je sedanja kmečka generacija precej stara in dosega poprečje preko 60 let. Sprejeti bodo tudi ukrepi, da bo vsak, ki bo imel pogoje, šel avtomatično v pokoj. Predvsem pa je treba iskati rešitve le znotraj občin in delovnih organizacij In končno — brezposelnost je povezana tudi s sistemom izobraževanja. Družbena skupnost bi morala začeti delovati v preobrazbi mišljenja naših občanov. Naši občani dostikrat mislijo: čimprej h kruhu, ne glede kako je z izobrazbo. To so kratkoročna gledanja, saj je že pri današnji strukturi opremljenosti 1550 nekvalificiranih delavcev preveč. Kaj bo šele ob višji strukturi? Treba bo tudi razmisliti o oblikovanju novega tipa šole — o profesionalizaciji obvezne šole, ki bo v višjih razredih nudila možnost izbire temeljnih poklicnih smeri in bi iz šol prihajali že priučeni ljudje, ki bi lažje našli zaposlitev. Dosedanja obvezna šola pa nudi le splošno — humanistično izobrazbo brez strokovnosti in šola torej oddaja družbi nekvalificirano delovno silo. Treba pa bi se bilo seveda izogniti preozki in predolgi specializaciji, ki bi vodila do ••poneumljanja-" ljudi. Potrebna je široka akcija, v katero naj bi posegle tudi družbeno-političrte organizacije, da se iz sredstev, vloženih v turizem na našem področju, potegne določena materialna osnova in korist. Znano je namreč', da so bila velika sredstva izdana za povečanje posteljnih kapacitet, v bistvu pa je šlo le za reševanje stanovanjskega vprašanja Treba je zagotoviti odgovornost ljudi, ki so podpisali pogod-io. da se bodo vključili v turizem. Treba je. da se povežejo tudi turistična društva med seboj v ta namen. Nasploh pa naj da konferenca tudi priporočilo o močnejšem uveljavljanju modernih konceptov turistične politike pri nas. Vodstva in vplivne komuniste je treba prepričati o prednosti sodobnega povezovanja med turističnimi ali celo poltu-rističnimi organizacijami (promet in hotelirstvo, obrt in turizem, turizem m komunalna dejavnost). Primerno bi bilo pripraviti vsaj kratko anketo ali oofovor v zv^i z mnenjem o predogu ZIS gled" skrajšanega delovnika za žene z večiimi druži -skimi obremenil vami. Treba se f* izo^n-'i baziranju na predlogih posameznikov, ki So na višii stopnici življenjskega standarda Komunisti moramo začeti politično ak"i'n pri ustvarjanju prepričanja. da 'mu občinska skupščina pravico in do<*nost. r> na osnovi kvalitetnih strokovnih analerl zmanjšajo ali celo popolnoma preprečijo. Z namenom, da bi ob takšnih nesrečah vedeli, kako jc treba ravnati, upoštevajte naslednje NAVODILO Razmislite, kje v vašem stanovanju so najvarnejša mesta Pred potresom in ruševinami, 'nosilni zidovi, podboji vrat, "zka predsoba, prostor pod obodom) ter o najkrajši poti za "m'k iz stanovanja ali zgradbe. J tem seznanite vse člane družne. Poskrbite, da sc boste vsaj v najpotrebnejšem obsegu naučili ravnati z ranjenci ln jim znali Juditi prvo pomoč, v odločilnem ,rcnutku boste tako znali poma-8a*i tudi sebi Dokumente, denar, vrednostne Piipirjc In druge dragocenosti ranite na skupnem mestu, ki je "stopno in zanj vedo vsi člani ""•užine. Zapomnite si, da jc za smotrno ravnanje zelo važno, da ob nesreči ostanete mirni in zbrani ter da z besedo in zgledom vplivate pomirjevalno na okolico. Vsekakor ne pozabite na sosede, ki jim jc vaša pomoč potrebna. Cc začutite potres ali zaslišilc bobnenje v notranjosti zemlje, pohitite na varnejša mesta v stanovanju. Nc zadržujte sc na stopnišču, balkonu ali ob zunanjih stenah, ker sc ti deli zgradbe najhitreje porušijo. Ce ste v pritličju, lahko pohitite na prosto, vendar sc nc zadržujte v bližini zgradbe. Stanovalci, ki so ob potresu ostali v stanovanju, naj takoj ko jc potresni sunek mimo, skušajo priti na prosto. Pozimi vzemite s seboj odejo. Nc pozabite na tiste, ki si sami ne morejo pomagati to jc na otroke, bolnike in invalide. Lastnik hiše ali hišnik jc takoj po močnem potresu dolžan zapreti centralne ventile ali razde-lilec za vodo In elektriko (cr poskrbeti, da sc po končani nevarnosti naprave pregledajo. Ob naslnpti vojne nevarnosti računajte, da je industrijsko področje Domžal, Mengša, Vira, Količcvega in Jarš izpostavljeno zračnim in drugim napadom. Računajte tudi na to, da se na območje občine naseli del evakuiranega prebivalstva iz Ljubljane. Evakuiranccm ste dolžni nuditi vsestransko pomoč. Obvezniki enot civilne zaščite se morajo v teh primerih takoj javiti na svoja delovna mesta (v enote v podjetjih ali ustanovah). Kakršnokoli izredno stanje ob nesreči ali drugi nevarnosti bodo alarmne naprave naznanile z ustreznimi ustaljenimi znaki: 1. Za neposredno nevarnost zračnega napada zavijajoč enotni ms (ni zvok siren: 2. Ob naravni nesreči (ob poplavi, potresu, požaru, nečreči v rudniku) 3-krat po 20 sekund dolg enakomeren zvok siren v presledkih po 20 sekund: 3. Ob požaru manjšega obsega enakomeren 3-minutni zvok siren : i. Za prenehanje nevarnosti cnominutni enakomerni zvok siren: 5. Za preizkušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12. uri, velja enakomeren cnominutni zvok siren (isto kot znak za prenehanje nevarnosti); Priporočamo, da upoštevate ta navodila, ker boste tako največ pripomogli k učinkovitosti reševalnih akcij takrat, kadar bo to potrebno. Štab občine Domžale za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami Analiza ogroženosti občine Domžale po elementarnih in drugih hudih nesrečah Ozemlje občine Domžale je izpostavljeno možnostim različnih elementarnih nesreč. Računati jc treba z možnostjo potresa, poplave ter z močnim požarom v naselju ali gozdovih. 1. POTRES Teritorij občine Domžale obsega potresna območja IX., VIII. in VII. potresne stopnje. Na področju IX. stopnje stoji mesto Mengeš s 300(1 prebivalci in naselje Trzin. Na potresnem področju VIII. stopnje stoji mesto Domžale s 5.000 prebivalci ln naselja: Jarše. Radomlje. Vir, Dob. Lukovica in Moravče, medtem, ko so Peče. Blagovici in Trojane na področju VII. stopnje. Novejše zgradbe v Domžalah imajo žclezobetonsko konstrukcijo. V vaseh so zgradbe srednje trdno grajene. Nevarnost predstavljajo zgradbe, kjer se zbira večje število občanov, a niso potresno dovolj trdno grajene, ker so tudi že slarc. To so predvsem šole, kulturni domovi, večje stanovanjske stavbe, zgradbe gospodarskih in drugih organizacij. Ob močnem potresu je treba računati na veliko savilo žrtev, kolikor bi se rušile takšne zgradbe v času njihove zasedenosti. 2. POPLAVE V času večdnevnega močnejšega deževja ogroža potok Kamniška Bistrica. Ogroženi so leseni moslovi, ki vodijo prek struge v Homcu, Domžalah, Ihanu in Biščah, ker sc ob opornikih nabira nsplavljeni material. V neposredni nevarnosti je obrat Agrckombinata v Ihanu, ki stoji v bližini Bistrice. Ob večjem deževju prcslopa bregove tudi potok Rača v Dobu in ogroža okoliške terene, ter Pšata, ki je nevarna cb vsem svojem toku v naši občini, kar sc je pokazalo tudi ob /■■'■■:' h poplavah v Mengšu in Trzinu. 3. POŽAR Večji požari so možni v obratih gospodarskih organizacij* kjer imajo v proizvodnem procesu razne vnetljive snovi. »MELODIJA- Mengeš — aceton, celuloid, lesni polizdelki. "ZKI- Domžale — obrat proizvodnje lakov, »PAPIRNICA« Količcvo — papir in kartoni, »TOSAMA« Vir — bombažna preja in tkanine, »INBUPLATI« Jarše — bombažne in platnene tkanine, »LIP« Radomlje — les in lesni izdelki, lahko ■ I ARMIS« Mengeš hlapljive tekočine, »SONČNICA« Vir — in jedilna olja. tehnična Možnosti večjih požarov v naseljih ni, ker so hiše zidane in ni strnjenih lesenih naselij. V severnem delu občine je nevarnost gozdnih požarov večja kot v drugih predelih. Kompleksni gozdovi so predvsem na območju Kolovcc — Rova — Rafolčc. 4. PROMETNE NESREČE Ker potekajo prek ozemlja občine večje tranzitne reste, po katerih se odvija močan tovorni in potniški promet, lahko računamo tudi na težje prometne nesreče, pri katerih bi bilo ponesrečenih večje število potnikov. Prek območja občine potekajo prometne poti: Ljubljana—Celje—Maribor; Ljubljana—Šentjakob— Domžale—Kamnik; Trzin—Mengeš—Kamnik: ŽELEZNICA: Ljubljana-Domžalc—Kamnik. Računati moramo tudi s tem. da se prek ozemlja občine transporti)a eksploziv iz podjetja »KAMNIK« v Kamniku. PROBLEMI MLADIH ukvarjate -nih nalog? seveda poleg stal- Razprave o mladim so pri nas zelo različne, kot so različni ljudje, ki o njej govorijo, in kot je sama po sebi raznolika tudi mladina. Nekateri mladino zelo ostro napadajo, očitajo ji nepravilen odnos do moralnih vrednot in revolucionarnih tradicij, predlagajo ostrejše ukrepe proti mladim izgrednikom, ugotavljalo, da sistem vzgoje ni dober in predlagajo najrazličnejše sisteme in načine, kako mladino popraviti. Drugi spet nekako zamaknjeno razmišljajo o psihi mladoletnika, ki se je znašla v burnem idejnem in moralnem nihanju današnjega časa in ji ni bila vedno ob strani pomoč starejših in izkušenih. Tretji bi sebe in bralce radi prepričali, da je z mladino vse v redu, da pa nekaj mladostne razposajenosti in odklonov mladini pravzaprav ni potrebno zameriti, saj so taki in podobni pojavi spremljali rast sleherne generacije v preteklosti. Druge zopet zanima predvsem politična zavest mladine in na podlagi tega razvijajo različne ideje in poglede. Tako bi lahko našteval skoraj v nedogled. Naenkrat poznajo mladinska vprašanja mnogi, in skoraj vsi bi radi sodili mladim ali pa družbi, ki je to mladino vzgojila. Mlajši, ki govorijo in pišejo o tem. bi radi razložili interese, želje, hotenja in težave celotne mladine. Zal pa mnogi med njimi na mlade ljudi projicirajo svoja mnenja in svoje sheme. Tako na podlagi priljubljene »mladinske problematike-« rešujejo svoje, dostikrat čisto ne-mladinske dileme in probleme. Tako se razprave o mladini, zlasti tisti v raznih družbeno političnih organizacijah, pogosto začno ali končajo z ugotovitvijo, da so problemi mladine problemi celotne družbe, da so torej slabosti mladih in njihova stranpota samo odsev družbenih slabosti itd. Mislim, da so te trditve samo delno točne. Ce jih prevečkrat poudarjamo, postanejo fraze ali pa navajajo k napačnim sklepom. Vzroki za dejavnost oziroma nedejavnost, za idejno usmerjenost in za notranje stiske mladih so kompleksni. Vsak poskus, da bi jih enostransko razložili, nujno vodi v shematizem. ki nikomur ne koristi, lahko pa školi. Problemi mladine, njenega razmerja in vključevanja v družbene tokove današnjega časa so :es pomembni družbeni problemi in v prid vse družbe je, da ih rešujemo normalno, brez zaostrenih generacijskih protislovij. Mladega človeka in njegovih problemov ne moremo opa-'ovati, analizirati in razreševati oceno od družbenih dogajanj in kolja, v katerem živi. Vendar i nekatere trditve, da so pro-lemi mladine družbeni proble-ii, vsebujejo tudi misel, da je v-lovanje mladine determiniralo. S tem prizvokom odrekajo mladim subjektivnost in indivi- dualnost. Vse delovne uspehe mladih pripisujejo družbi in za vse napake krivijo družbo. Ideje in moralni pogledi mladih se razvijajo v nenehnem iskanju pod vplivom idejnih tokov in etičnih vrednotenj starejših ter pod vplivom življenja in njegovih nasprotij. Zato so v posameznostih, večkrat pa tudi v celoti nazori starejših in mlajših različni. Današnji čas, velike družbene spremembe, razvoj civilizacije in kopičenje materialnih dobrin, razvoj znanosti in tehnike in čedalje večje povezovanje vseh držav in narodov, prinaša doraščajočim generacijam bistveno drugačne probleme kot njihovim prednikom. Zato se razlikam v pogledih ne smemo čuditi, saj je zgodovinsko dognano, da so bile razlike tudi v bistveno manj dinamičnih obdobjih Se eno je pomembno, če ocenjujemo in analiziramo mladino. To so veliki razločki med sloji mladine, razlike v gmotnem položaju in tudi v starosti, Ravno zadnje, starostne razlike, pogostokrat zanemarjamo. Ne upošteva jih tudi Zveza mladine, čeprav je jasno, da so do-zorelost in s tem tudi odgovornost ter zanimanje štirinajstletnika in štirindvajsetletnika različna, saj ju loči celo desetletje osebnostnega razvoja. Nekateri mladinci in mladinke padajo ob poslušanju moderne glasbe, zlasti električarjev. v trans, hodijo oblečeni po zgledu svojih popevkarskih idolov, pustijo si rasti dolge lase, združujejo se in zasmehujejo mirne občane itd. Vrstijo se razni huliganski prekrški, pa tudi moralna in seksualna razpuščenost oziroma »svoboda«. Čeprav ne bi mogli trditi, da si družba ne prizadeva onemogočiti in odpraviti teh pojavov, pa se vseeno ne morem znebiti vtisa, da smo za te pojave enako krivi mlajši kot starejši ter enako Zveza mladine kot drugi družbeno politični faktorji, predvsem pa šolski sistem. Vzroki za delikventno obnašanje mladih ljudi so kompleksni in v naši publicistiki dovolj obdelani, da mi jih ni treba ponavljati. Tudi o huliganstvu in podobnih pojavih se piše precej, vendar mislim, da preveč parcialno in nedosledno. Huliganstvo ni samo posledica vzgojne zapuščenosli in duševne revščine enega dela mladih ljudi, temveč predvsem oblika njihovega družbenega odzivanja. Marsikje gre za beg pred družbeno stvarnostjo in osebno odgovornostjo. Naša družba se je kljub notranji razgibanosti in revolucionarnim reformnim procesom u-stavila v mnogih ozirih. Strokovna usposobljenost, prizadevnost in izkušnje so vedno bolj pogoj za uspeh v življenju in pri delu. Te lastnosti pa se ne dajo pridobiti čez noč. Delu mladine to ni razumljivo ali pa ni sprejemljivo, posebno še, ker vidi da se je kljub tej pozitivni tendenci in dekleracijam mogoče uveljaviti v naši družbi tudi drugače, ne tako moralno. Njihovo obnašanje skuša biti ne-konformistično in tudi je nekon-formistieno, vendar najslabši vrste. Zanikujejo in zavračajo družbene norme oblačenja, bontona, ustvarjajo svoje bratovščine in na razne, na prvi pogled nerazumljive načine protestirajo proti obstoječim družbenim odnosom. Njihov upor je plitek in ne sega do temeljnih družbenih odnosov. Nevaren pa postane, če ga ocenjujemo s stališča, da bodo morali ti mladi ljudje, ki si tako oblikujejo svo je ideje in moralne nazore, nekoč prevzemati odgovorna mesta v samoupravljalskj družbi Veliko se govori o akcijah cerkve, ki gre v korak z najnovejšimi interesi mladine. Uprizori, recimo koncert »električarjev« v cerkvi, omogoča filmske predstave in intenzivno klub.;ko življenje na področju kulturnih in športnih dejavnosti. Precej o teh akcijah izvemo iz glasila, ki je preseglo naklado naših najbolj razširjenih listov in ki uvaja nov stil pisanja z glavno usmeritvijo k študirajoči mladini. Človeku je težko, ko ob takih debatah in učinkovitih akcijah, za katere je poleg taktike in vsega ostalega potreben predvsem denar, precej več denarja, kot ga premorejo terenske družbene organizacije, ugotavlja, da je brez moči. To je ponekod žalostna resnica. In žalostno je, da marsikje prevzemajo iniciativo za akcijo naši idejni nasprotniki, ker so se zelo prilagodili dilemam mladine. Zdaj pa kakor da gre za neke vrste tekmo za mladega človeka, kdo si ga bo pridobil, kdo pritegnil. Vsekakor tisti, ki je spretnejši, sposobnejši, bolj prepričljiv. Ne razmišljam v znamenju kakršnekoli nestrpnosti, nasprotno, demokratična širina je velika prednost v naši družbi, je znamenje svobodnosti in naše politične moči, toda žal ml je zaradi malodušja, ki nastaja med mnogimi zaradi omenjene situacije. Mislim, da smo v odnosu do mladih ljudi premalo angažirani in da starejši ne prevzemajo nase vse odgovornosti, ki je potrebna pri ustvarjalnih odnosih z mladino. Zame je problem številka ena najti vsebino in formo za aktivizacijo pozitivnega hotenja mladih in to ni lahka naloga. Najbrž je že skrajni čas, da se tej nalogi posvetimo z mnogo večjo intenzivnostjo, kot je nekaj splošnih ugotovitev in napotkov ob kongresih, velikih posvetih, seminarjih . .. Na to temo nam bo najbolje odgovoril intervju z EVGENOM LIČENOM iz aktiva ZM Kraš-nja, ki jc bil preteklo leto najboljši mladinski aktiv v občini: M. B. Koliko članov šteje vaš aktiv in . s čim sc tfenutno E. L. V naš aktiv jc vključenih 5X mladincev, vendar od tega samo približno 20 aktivnih. Trenutno se ukvarjamo s kulturno prosvetnim udejstvova-njem. Dvakrat smo nastopili z igro »Dekleta s Trente«. Naša stalna akcija pa je izgradnja bazena. M. B. Omenil si plavalni bazen, toda kakor sem videl, drlo cd lanske akcije ni nič napredovalo. E. L. Glavni vzrok je denar. Mi smo dali ves izkupiček od iger, tudi šola jc prispevala, potem Mlinoslroj in Tosama. Za ostale ne, vem ločno. Poslali smo ponr'Jio OP -Obnova« že marca, a še do d-anes ne bi <• 'i predračuna, če ne bi šel s.im ponj. Cene pa so veliko večje kakor v drugih GP. Krajevna skupnost tudi nima denarja, poleg tetja pa nekateri celo onc-moRii; vi izgradnjo bazena. M, B. Vem, da občinski komite ZM nima veliko sredstev^1 vendar a'i vam kot najboljšemu*1 aktivu pri vašili akcijah konia-ga. Mogoče finančno ali samo moralno? E. E. Kra'nja Je bila v preteklem letu najboljši aktiv v občini, vendar kljub obljubam nl-kmo debili ničesar. Mislim, da nekate.'l člani komiteja preveč oMjaMJ&JO) kar niso v stanju realizirati. Celo košev za kešarko nismo debili, čeprav i Ii je komite imel. Ne vem, ali so jih o-besili v domžalski klub? M. B. Omenil si mladinski klub v Domžalah. Zanima mc, kaj misliš ti o delu kluba oziroma o upravičenosti njegovega obstoja? E. L. Mislim, da mora imeti občinski center, kjer je veliko mladine nek prostor, kamor lako zahajajo mladi. V tak klub pa zahaja predvsem neorganizirana mladina, ki jo jc 'reba^ pritegniti z raznimi program^ Teh programov pa običajno ni. Tu mislim predvsem na »ponesrečeno« klubsko življenje V Mengšu in Domžalah. S tem pa pri nas pada zaupanje v komite, ker od njega sc največ pričakuje. Mladi danes jemljejo svet in življenje, njune smisle In nesmisle takšne, kakršni so, kot se jim kažejo, kot jih doživljajo... Marjan Bolhar DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC STAL Č A posvetovanje družbenih in zdravstvenih ter samoupravnih deli logu sistema za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva prebivalstva, k ije bil pripravljen v zvezni skupščini Na temelju razprave, ki je vsestransko z družbcno-politič-nega družbenoekonomskega in soeiaino-medieinskega stališča ocenila gradivo, jc avditorij postavil oziroma zavzel naslednja stališča: — O gradivu, ki je bilo na razpolago in o katerem se že dljv časa razoravlja in ki postavlja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja na Povsem drugačen temelj, kakršni so osvojeni v sedanjem sistemu. Ker jc dosedanji sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja do določene mere izoblikovan in se v praksi tudi izvaja in je v svojih tezah in delovanjih skoz« dolg-ou-liv izkušnje pokazal niz pozitivnih rezultatov, ob katerih pa'srt se seveda pojavile nekatere sla-jjbosti, ki krnijo dejavnost ter normalen razvoj te družbene dejavnosti, jc treba stremeti za izpopolnjevanjem tega sistema Negiranje stvarnosti in izgradnje dosedanjega sistema, kot je to navedeno v novih tezah zdravstvenega zavarovanja in socialnega varstva, bi pomenilo korak nazaj od že uveljavljenih in vsaj za naše področje zelo razširjenih in konkretnih okolnosti, na katerih temelji današnja stopnja razvoja zdravstvenega varstva. Zato je ustrezneje odpraviti nekatere Pomanjkljivosti sedanjega sistema ter jih dopolniti ter ga še izpopolnjevati v naprej, ker daje to oblikovalcem s: !?ma in neposrednim zavarovancem, ki •majo do teh pogojev pravice in dolžnosti, stalnost in sigurnost Stalno mcnjavan.jr pravic in dolžnosti zavarovanca pogojuje ^nestabilnost, nezavarovan.je usta-'jenlh družbenih in socialnih ^konitosti in prepušča zadevo v reševanje nekompetentnim činiteljem. — Novost v novem sistemu zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja v smislu trojnih oblik zavarovanja ne daje garancije za uspešnejši nadaljnji razvoj, ker diferencira pogoje, pod katerimi v sedanjem sistemu uveljavljamo zdravstveno varstvo in Je odločna tendenca razslojevanja oz. uveljavljanja različnih vrst zavarovancev, ki so za naš sedanji sistem nevzdržne in tudi protiustavne S takim razslojevan.jcm v bistvu odvzamemo ljudem zdravje, ki je varovano In garantirano predvsem z njegovo širino ter zavarovano na celotnem gospodarskem n.astoru Jugoslavije. Z . dopolni i vsi ?v>; in •ižpo«r>lnieva-nfetn ••.cdanjola sistema zdravstven?-^ varstva se raie. lotimo ndpravl'a/t'a bifokratsldn te-Senl iti * < vedno vlada fc> zno-trai nieura, kot pa začeti z |B-gra; sn jem novega sistema, ki ne ft&le nobene garancije, da bo boljši t?- našim razmeram ustrczneOi Razmere na našr-n področju taj! na slovenskem sploh pričajo <> visoko razvitem zdravstvenem zavarovanju, saj je vanj vkl iućenih !>R odstotko-vsega prc-Vvalstva. Oemn tore i z novim s!ste"iom u«'ti od tega i" odvisna 'odi "stvar>s»'nos* — V času, kp so bile izoblikovan? komunalne skupnosti trn-lialn-"« zi:varovanja na o/"1' področjih s prceei večiim vni> vom samoupravi iaveev, so bil-izoblikovano že dosti bolj pozitivne težnic v oblikovan in zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja in hi bilo potrebno oživiti vse tiste ugotovitve, ki SO Hle Dodane v tislem finu B* izpopolnitev sis'"ma, kot na primer večji noudarek na preventivi v regionalnem ali ivetv v občini Domžale o pred-in zdravstvenega zavarovanja telo širšem pomenu kot pa, da je sedaj prepuščeno delovnim ir*ff*t"fiyij"***. da vsaka po svoje ureja odnose do zdravstvenega zavarovanja in socialnega zavaiovanja ob neenakem startnem pogoju. Osnovna utemeljitev tega bi bila: ne iti v pretirano ekonomizacijo te družbene dejavnosti, ker s tem negira in o osnovni pogoj vzdrževanja nivoja tega, to je solidarnost in vzajemnost. — Po predlogu o trojnem zavarovanju mora nujno zdravstvena in socialna služba postati še bolj neracionalna kot je danes, ker bo potrebno pokrivati stroške za trojno administracijo, kajti delo se bo putrojilo. Zdravje delovnih ljudi pa ni trojno, ampak sat!to eno in se ga ne da zaščititi samo na ožjem področju, ampak je zaščita zdravja le ena. Tehnika, ki bi se izoblikovala iz novih sistemskih rešitev, bi vsekakor negirala skupni družbeni interes, zato naj na tako gesto odgovori le najširša družbena skupnost, to je, naj se sleherni zavarovanec izjasni. Oblikovalci novega sistema pa so dolžni omogočiti tako konfrontacijo z zavarovanci. — Same teze predloga o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu so v svojih bistvih zelo nejasne in si na osnovi tega ni možno precizno predstaviti mehanizem delovanja novega sistema. Ce prenašamo kompetence oblikovanja pdnOSOv prebivalstva — zavarovancev do zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja iz vertikalne v horizontalno raven s tem, da se neposredni odnosi (ako zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja delovnih organizacij in družbeno političnih skupnosti obliku- jejo pravno zakonodajno, s tem nimamo zagotovljenih nobenih možnosti širšega -urejevanja te problematike ter predvsem m določena vloga družbeno političnih skupnoti v politiki zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja. Zato bi morali na osnovi bogatih dosedanjih izkušenj iskati nove, tunkcionalnejše oblike samoupravnega reševanja teh odnosov Predvsem je tu važen moment prelivanja narodnega dohodka in uravnoteženje stopenj rasti tako gospodarskih kot drugih družbenih dejavnosti, katere neprestano prilagajamo stopnji rasti gospodarstva, nikakor pa ne najdemo pravega razmerja. Zato morajo biti zagotovljena relativna vlaganja, ki bodo zmanjševala razkorak, ker sredstva že tako ali tako niso zadostna. Tisti, ki ustvarja več. ne more biti avtomatsko kaznovan s tem, da daje več. dobiva pa enako kot tisti, ki daje manj. — Zavarovanje po panogah ni sprejemljivo za današnjo stopnjo razvoja v smislu enotne organizacije zdravstvenega zavarovanja, zato ne smemo iskati različnih oblik financiranja in ugotavljanja rizikov. Kolikor je nujno ^HMttmeniti zakonodajo s -poTTročja Tzdrav-stvenega varstva in socialnega zavarovanja, potem naj zvezna zakonodaja poda samo splošne okvire in naj določi minimalne obveze glede določenih zavarovanj. Ostalo pa naj konkretizirajo nižje družbene politične teritorialne enote, ki naj tudi v okviru zvezne zakonodaje s tega pouiočja pridobi vato večji vpliv, da se bo na ta način še naore> razvijala deetatizacija, kajti vpliv državnih organov je na današnji stopnji še razmeroma močan. O teh stališčih je seznaniti javnost in dobiti njeno podporo, pa tudi delovne organizacije naj povejo svoja stališča v zvezi s tem. Občinski sindikalni svet DOMŽALE °b neurju, ki se je razbesnelo pod Kamniškimi planinami. jcPšata po dolgih letih v sredo 5. junija spet zalila Mengeš Voda je zalila kleti in pritlične prostore številnih hiš, tako tudi kulturni dom. kjer je segala do vhoiTa v kino dvorano Izdelati kriterije Treijega junija ..o se sestali predstavnik* paritetnih komisij vKupsctne ubuine ter delovnih organizacij, v katerih bo v tekočem letu izvršena reelekcija. Ta sklic so pogojevale dosedanje pomanjkljivosti pri izvajanju reelekcije ter u-jgovor zastopnikov kadrovskih komisij pri družbeno-političnih organizacij-'-. Razgovor jc temeljil na Uosedanuh ugotovitvah paritetnih komisij, da jc namreč največ pomanjkljivosti v zvezi s preširokimi razpisnimi pogoji, ki jih določajo statuti, pojmovanjem, de imajo člani paritetne komisije od skupščine občine v vsakem posameznem primeru svoj predlog za imenovanje direktorja in ne na kraju, da se pojavlja v posameznih primerih taktiziranje posameznih kandidatov. Navzoči so na posvetu zaključili naslednje: t. Statutarna določila o izobrazbi in drugih kriterijih za ocenjevanje dela direktorja je potrebno postaviti na povsem določene osnove, glede šolske izobrazbe pa je treba postaviti realni kriterij, ki bo omogočal izbiro takega kandidata, ki ga delovna organizacija potrebuje. Nevzdržno jc. da se v razpisnih pogojih omenjajo vse obsegajoči eriji od osnovne do visokošolske izobrazbe. To pomeni, da bi morale delovne organizacije v rokih, ki jih določajo predpisi, spremeniti statutarna določila v smislu pozitivne izdelave kriterijev. 2. Dosedanje delo paritetnih komisij je v večini primerov slonelo na ocenjevanju dosedanjega direktorja s subjektivnega vld'ka, ne pa na podlagi pokazateljev o dosežonih rezultatih. Poleg tega so paritetne komisije ugotovile popolno nean-iražiranost družbeno-političnih organizacij znotraj posamezne p-^sp^darske organizacije. Po mneniu udeležencev bi morale politične organizacije znotraj kol"Vt;va nred izvajanjem postopka edpreti javno razpravo o uspešnosti dela dosedanjega d;rekiorja. V primeru negativne r.cene se mora pojaviti vprašanje, kakšno zaupanje uživa ostali vedstveni kader v posamezni organizaciji. Kot zaključek je bila sprejeta ugotovitev, da mora,o delovne organizacije, ki šele bodo izvrševale reelekcijo, angažirati celotni kolektiv ter vse člane seznaniti s postopkom, zastopnikov skupščine pa ne jemati kot odločujoče arbitre pri določanju kandidatur. Družbc-no-politične organizacije znotraj posameznega kolektiva morajo odigrati odločujočo vlogo pri organizaciji javnih razprav. 3. Ugotovljeno je bilo tudi, da je sestav paritetnih komisij neprimeren ter po mnenju udeležencev preveč odvisen od vpliva reelektirancev samih. Zaradi tega je bil sprejet zaključek, da se izboljša kadrovski sestav paritetnih komisij, in sicer z ljudmi, ki delo in življenje delovne organizacije poznajo ter so zaradi svojih laičnih ali strokovnih mnenj v stanju ocenjevati delo dosedanjega direktorja ter pripravljeni zastopati napredna stališča tudi pri kadrovskih spremembah. V ta sklop vprašanj spada tudi zainteresiranost samoupravnih organov, ki v končni fazi volijo kandidate. Zaradi tega bi tudi v samoupravne organe kazalo vnesti več objektivnega družbcno-politič-nega razmišljanja o zasedbi delovnega mesta direktorja. 4. Samoupravni organi in člani paritetnih komisij morajo zahtevati od upravnih služb v posameznih organizacijah, da z vso resnostjo opravijo vse priprave za izvedbo reelekcije, ne pa kot dosedaj, da na to gledajo povsem formalno. Udeleženci so sprejeli tak zaključek zaradi ugotovitev, da marsikje ne poznajo zakonskih predpisov, da nimajo popolne dokumentacije v kadrovskih mapah, da se pojavljajo formalne prijave na razpise itd. Na kraju razgovora je bilo izraženo tudi mišljenje, da je v vsakem primeru paritetna komisija dolžna dosledno izvajati • zakonite predpise ter da jc uspešnost reelekcije predvsem odvisna od družbeno-po-litične akcije in javnosti dogovora. Navzoči so bili mnenja, da morajo delovne organizacije same čimveč prispevati k realizaciji tega dogovora. F. Gabrovšek Delo komisije TIS Domžale za ureditev prevozov otrok s podružničnih šol in ureditev drugih vprašanj teh šol OBVESTILO Obveščamo občane, da bo s prvim julijem 1968 pričela ' delom na sedežu občine v Domžalah katastrska služba za tu-,'šn.io občino. Odslej boste vse zadeve s tega področja lahko ravili v Domžalah. Katastrski urad bo imel svoje prostore v pritličju občinske •<■ .vne stavbe v sobah št. 11. 12 in 13. Za delavce v tem uradu i veljal isti delovni čas in uradne ure za stranke, kot Je v ve-.:-.vi za ostale občinske upravne organe. Iz urada tajnika Sob Domžale Komisija je obdelala naslednje podružnične šole: Zato polje, Cešnjice nad Blagovico, Trojico, Rova in Ribče. ZLATO POLJE Vsi učenci šolskega okoliša podružnične •šole Zlato polje imajo dO centralne šole na Brdu več kot 4 km. Cesta Šentvid— Zlato polje je prevozna vse leto razen ob poledici in ob dneh z visokim snegom. Cesta je oskrbovana, pozimi plužena. Dobro bi bilo cestno službo okrepiti in poostriti kontrolo, cestar naj bo vse dni na cesti. V šolskem letu 1967/68 je v posameznih razredih naslednje število učencev: 1. razred 7 2. razred 6 1 3. razred 8 4. razred 9 Za šolsko leto 1968/69 ni bilo vpisa v prvi razred. Solo na Brdu že obiskuje 9 učencev. V prevoz bi morali vključiti 9 učencev, ki že sedaj obiskujejo šolo na Brdu ter 8 učencev, ki bodo letos končali četrti razred; šola Brdo predlaga tudi vključitev četrtega razreda — 7 učencev. Obstajata tako dve varianti: I. prevoz 17 učencev (5., 6., 7. in 8. razred) H. prevoz 24 učencev (4., 5., 6, 7» in 8. razred) Po dmigi varianti bi v Zlatem polju ostala le 2. in 3. razred s 13 otroci. V koledarskem letu 1967 je bilo za šolanje otrok v Zlatem polju porabljeno 38.832,62 N din. S prevozom po II. varianti bi prihranili ca. 18.000 dinarjev. Komisija predlaga prevoz s kombijem. Ugodno ponudbo je dal avtoprevoznik Jože Cokan iz Lukovice. Otroke namerava voziti z lastnim vozilom, in sicer po 1,50 dinarjev za kilometer vožnje. Pospešiti je treba ureditev poti ob gradu Brdo, ker bi na ta način pot skrajšali za ca. 2 km v eno smer. Predlog: Komisija predloga prevoz s kombijem učencev od vključno četrtega do osmega razreda ter sklenitev prevozne pogodbe z Jožetom Cokanom, avtoprevoznikom iz Lukovice. CEŠNJICE Učenci podružnične Kole Cešnjice so oddaljeni več kot 4 km od Blagovice, od koder imajo zvezo s šolskim avtobusom do centralne šole na Brdu. V šolskem letu 1967/1968 obiskuje to šolo naslednje število učencev, ki bodo izdelali razred: 1. razred 7 2. razred 9 3. razred 3 4. razred 3 5. razred 6 6., 7. in 8. razred 4 Od teh jih je 20 iz kamniške občine. Dva učenca že sedaj hodita na Brdo. Ce bo prevoz, se bosta verjetno vozila na Brdo tudi dva iz kamniške občine, ki sta sedaj v internatu v Kamniku. Za šolsko leto 1968/69 ni bilo vpisa. Smotrno bi bilo vključiti v prevoz učence iz 4. razreda (3)-iz 5. razreda (6) in tiste, ki se vozijo že sedaj na Brdo (2) i" ki so v Kamniku v internatu (2). — skupaj 13 otrok. Učenci, ki hodijo sedaj v peti razred, naj bi se vključili v 5. razred nd Brdu ali pa naj bi jih sprejeli v šesti razred in jim nudili d^f datni pouk. Obstaja varianta, da bi tudi učence četrtega razreda (3) prevzeli v šolo v Blagovico, ta; ko da bi na podružnični šoli ostali samo: 1., 2. in 3. razred, vendar bi to bilo sprejemljiv" samo za prehodno obdobje, sicef bi pozneje imeli vsako drugo leto samo en razred (2. razred). Na šoli bi ostal samo učitelj, učiteljica bi Sla v šolo Krašnja. Način prevoza je isti kot v Zlatem polju s kombijem. Cesta je dobra, v redu oskrbovana; Je speljana po težavnejšem terenu in je možno, da bi pozimi bil prevoz otežkočen, kadar bi padel sneg ali kadar je splužVna cesta pomrznjena. Ponudbo za prevoz je dal Janez J are. ROVA Podružnična šola Rova lrna samo 1, in 2. razred. Učer^ drugih razredov obiskujejo cS tralno šolo v Radomljah. Do Radomelj imajo več . ko* 4 km otroci iz Zagorice, Dolen)> Jasna in Kolovca. Najbolj ie oddaljeno naselje Jasen — ' kilometrov. V šolskem letu 1967/68 obiskuje 1. razred 5 učencev, 2. razred pa 8 učencev. Stroški Šolanja teh otrok znašajo nekaj pc*" 20.000 letno. V naslednjih letih bo tald« vpis: za šolsko leto 1968/69 6 1969/70 7 1970/71 15 1971/72 7 1972/73 8 Ker je ta šolski okoliš razmeroma blizu industrijskega centra občine, je opaziti novogradnje in je te v bodoče pričakovati še v večji meri. Prebivalstvo se ne izseljuje. Ce bi hoteli ukiniti to šolo, bi morali organizirati prevoz na relaciji Rova—Radomlje. Ce pa bo na tej progi prevoz, bodo prevažanje zahtevali tudi drugi učenci, ki obiskujejo lz tega izolskega okoliša šolo v Radomljah. S tem pa bi se prevoz toliko podražil, da ne bi bil smotern. Ni pa vzroka za prešolanje otrok zaradi slabega učnega uspeha v nadaljnjem šolanju. Otroci lz šole Rova uspešno nadaljujejo šolanje v Radomljah. Komisija predlaga, da pouk na Soli Rova ostan* v takem Okviru kot je sedaj. Ukinitev ne bi prinesla ne učnih ne gmotnih prednosti. TROJICA Podružnično šolo Trojica obiskujejo otroci s Trojice. Zej. Račnega vrha, Rače, Zg. Brezovice ter iz oddaljenih hiš Zg. Javorščice in Vinj pri Dolskem. V šolskem letu 1967/68 obiskujejo 1. razred — 2 učenca 2. razred — 3 učenci 4. razred — 4 učenci Za šolsko leto 1968/69 so vpisani 4 otroci, od tega sta dva s Trojice, z Račnega vrha 1 in iz Rače 1. Od teh, ki letos obiskujejo šolo, so iz Zej 3, s Trojice 3, iz Race 1 in iz Zg. Brezovice 2, Nad 4 km imajo do šole Krtina otroci iz Zej, Trojice in Zg. Brezovice. V naslednjih letih »e bodo vpisali naslednji otroci: 1969 — 0 1970 — 4 1871 — 3 1972 — 4 1973 — 3 Za šolanje otrok je potrebno letno nad 25.000 dinarjev. Kvaliteta pouka ne ustreza, ker je Pouk kombiniran. Po mnenju zavoda za prosvetno ln pedagoško službo pouk na tej šoli ne more zadostiti sodobnim učno-vzgojnim zahtevam in je treba učence prešolati. Komisija pred-/''aga ukinitev te šole, prešolanje otrok v popolno šolo Dob oz. v podružnično šolo Krtino. Organizirati Je treba prevoz iz Rače ali Račnega vrha. RIBCE Podružnično šolo v Ribčah. ki 1* V občini Litija ohlikniein otroci iz naslednjih naselij naše občine: Hrib nad Ribčami, Zg. in Sp. Prekar, Dešen, Katarija in Zalog pri Kresnicah. Šola Ima prve štiri razrede. V posameznih razredih je naslednje število učencev: 1. razred — 7 2. razred — 4 S, razred — 6 4. razred -— 8 Skupaj — 25, od tega iz naše občine 22. Za naslednje šolsko leto je vpisanih 5 otrok. Tako bo število učencev padlo na 22. Po zakonu lahko obstaja samostojna šola, če Ima v štirih razredih najmanj 30 otrok in so izgledi, da se to število z leti poveča. Število učencev v šoli v Ribčah že vrsto let pada. Skupščina občine Litija je aprila letos sprejela sklep, da se ta šola ukine lz. naslednjih razlogov : 1. Kombiniran pouk je treba odpraviti, kjer so za to dane možnosti. Tu pa je zgrajena nova cesta in urejen avtobusni promet. Otroci naj »e prešolajo v Hotič, ki Je oddaljen 5 km. 2. Občina Litija Ima premalo sredstev za šolstvo ln bi bilo možno doseči določen prihranek (znižanje materialnih stroškov — funkcionalni izdatki). Skupščina občine Domžale plačuje že tretje leto stroške šolanja otrok iz naše občine na tej šoli. Občani šolskega okolišu Rlbče nasprotujejo ukinitvi te šole in predlagajo, da občina Domžale prevzame šolo v upravljanje. Na izobraževalni skupnosti Domžale se je ob tem izoblikovalo stališče, da ne moremo zagovarjati kombiniranega pouka v Ribčah, ker ga po drugih šolah od pravi j amo. Dokončne sklepe o ureditvi pouka na teh šolah bosta Izobraževalna skupnost Domžale ln občinska skupščina sprejeli še ta mesec. Tako bodo vsi prizadeti do Jeseni lahko organizirali delo v šolah čimbolje. Ob tem bo treba obravnavati tudi prešolanje učencev z Gore pri Pecah, ki sedaj obiskujejo šolo na Vačah, v Peče ter možnost pre-šolanja tistih naših učencev, ki obiskujejo šolo v Sentgotardu In v Dolu v šole naše občine. P. P. Poročilo o plenumu občinske gasilske zveze Domžale Svet I osnovna šole Domžale razglaša prosto delovno mesto hlšnika-kurjača. Pogoj: kvalificiran delavec ključavničar ali mizar. Samsko stanovanje na razpolago. Nastop: 15. avguata. Pi„mene ponudbe z dokazili pošljite na naalov: I. osnovna šola Domžale. V nedeljo 19. maja so se zbrali delegati prostovoljnih gasilskih društev in industrijskih gasilskih edinie občinske gasilske zveze Domžale na Pšati v lepo urejenih prostorih gostilne pri Janežiču. Prišlo je 55 delegatov, 8 častnih gostov in 24 članov občinske gasilske zveze. Plenum je otvoril predsednik občinske gasilske zveze Domžale Martin Andrejka. Po sprejetju dnevnega reda je Sandi Rihtar, kot delovni predsednik, zaprosil predsednika občinske gasilske zveze, da poda svoje poročilo. V njem je prod-sednlk med drugim poudaril, da v naših organizacijah močno primanjkuje delovne inteligence, da bi bilo treba nujno pristopiti k ustanavljanju gasilskih pionirskih krožkov na naših šolah, da bi morala biti večja povezava med nušiml društvi in drugimi družbenimi organizacijami, zlasti RK in protiletalsko zuščito. Medtem so prišli pozdravit plenum gasilski pionirji iz dragoineljske šole in podani' delovnemu predsedniku krasen šopek rdečih nageljnov. Sledilo je obširno poročilo občinskega poveljnika tov. Habjuna. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je bilo v preteklem letu 16 požarov, venda. k sreči nobenega večjega. Skoda je bilu ocenjena nad 67 milijonov S dinarjev, nI pa bilo navedeno v poročilu, koliko je bilo pri tem obvarovanega ljudskega premoženja, kar je tudi važno. V zvezi so bilu medkrajevna tekmovanja in tekmovanja v občinskem merilu, katerih so se kol najaktivnejša udeleževala društva Mengeš, Radomlje, Home; Idr. Naše gasilske ekipe «i sc udeležile tudi republiškega tekmovanju v Štorah pri Celju in tekmovanja v počastitev kongresa v Kranju, kjer so povsod dosegla lepe uspehe. Za dosežene uspehe je izrekel tov. Hob-jon posebno priznanje zveznemu gasilskemu inšpektorju Vrauvu Blejcu. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, du šteje zveza dane 2780 aktivnih in podpornih članov, oa tega 1081 aktivnih. Zanimivo je bilo poročilo blagoj-nika. ki ga je podal tov. Jezei-nik. da kaže rekapitulacija 50.144,82 Ndm dohodkov in 45.347,65 N din izdatkov. Tov. Podpac pa je padal objirno poročilo o strojnem pregledu po .društvih. Obenem s pohvalo In kritiko so delegati zvedeli tudi za oceno svojih drušlev. Kulturno prosvetno poročilo je podal Pavel Peterka Poudaril je važnost izletov članstva in družabnih prireditev. Omenil je porazno, malo število naročnik;, a Gasilskega veslnika in Prešernovih knjig. Po porojilu nadzornega odbora jo bila živahna razprava, v katero so najprej posegli gostje in nato večina delegatov. Sprejeti so bili mnogi koristni sklepi, med temi tUdI ta. da naj bi bili vsi zdravi gasilci tudi krvodajalci, da naj bodo hidranti na terenu vidno označeni in da se poživi povezava z združenjem dimnikarjev in električarjev zaradi požarne preventive Sprejet je bil tudi sklep, da zveza organizira v avgustu izlet vseli društev v Veliko vas pri I/ioravčah, da naj zvezno tekmovanje -v Nišu financira organizator. Dalje nuj zveza upoštevu pri razdeljevanju finančnih sredstev aktivnost posameznih drušev in njih udeležbo na tekmovanjih. Končno je, bil sprejet sklep, naj zve?o v bodoče opravlja večjo propagando med šolsko mladino ! tem. da se poveže z vsemi vodstvi osnovnih in drugih šol. Sledilo je obdurovanje najboljših gasilskih ekip v zvez: ki so prejel« za dosežene uspehe na tekmovanjih lepe diplome. Od društev so prejela cel' več diplom PGD Mengeš. PGi i Radomlje in PGD Homec. Nace Vodnik Vzgoji podmladka posvečajo gasilci veliko pozornost, mladina pa se rada vključuje v to organizacijo hn razdelilna transformatorska °bćni zb°r planinskega POStaja Obratuje društva Domžaie Domžale so dobile novo razdelilno transformatorsko postajo. Poskusno je začela obratovati, t.j. oskrbovati potrošnike z električno energijo dne 21. aprila ob 10. uri dopoldne, slovesno pa jo je spustil v obratovanje predsednik občine Jože Pogačnik Iti. maja letos ob 12. uri. Istega dne je objekt in elektro energetske naprave pregledala tehnična komisija ter izdala oblastno dovoljenje za obratovanje. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki družbenega in javnega življenja, zastopniki izvajalcev SGP Grosuplje, Združenega podjetja EM Maribor, Elektro gradenj, Elektro inštituta, Elektro projekta, Savskih elektrarn, Poslovnega združenja DES, direktor podjetja Prolog in drugi. V slavnostnem nagovoru je ing. Stane Jesih orisal razvoj elektrifikacije domžalskega področja: Strojna zadruga v Domžalah je leta 1910 oskrbovala enosmerni dinamostroj, ki ga je poganjal DIESEL motor in je skupaj z regulatorjem veljal 1.392,70 kron. Razsvetljevali so Društveni dom in cerkev. V obeh stavbah je bilo priključenih 229 žarnic. Leta 1920 je začela obratovati Skokova elektrarna, ki jo je poganjala Mlinščica in je oskrbovala vse takratne Domžale in Stob z električno energijo. Kranjske deželne elektrarne so leta 1931 zgradile 60 kV daljnovod Laško—Podlog—Črnuče in razdelilno transformatorsko postajo v Črnučah, ki naj bi o-skrbovala ljubljansko, domžalsko, kamniško, kranjsko in grosupeljsko področje z električno energijo. Takratna Mestna elektrarna ljubljanska se je zanimala za domžalski industrijski bazen in videla v njem odjemalca električne energije, S katerim je treba resno računati. Skušal je prodreti s svojim daljnovodom preko Save. Po upravnih sporih je bila določena meja med MEL in KDE. Mejila je Sava. Leta 1931 so se Domžale priklopile na 20 kV daljnovod. Transformatorji so bili poprečne moči 75 kVA Med pomembnimi letnicami v zgodovini razvoja energetike na našem področju bo zapisana tudi letnica 1968, ko smo dobili ,{TP. Z novo RTP je praktično dana možnost za neomejen povečan odjem elekrične energije za domžalsko industrijo. Statistični podatki kažejo, da bo ob-.ežba domžalske RTP od leta 1967 do 19R5 zrasla od 10700 kVA na 48100 kVA. Sedaj obratuje regulacijski transformator 110/ 20 kV izvedbe Rade Končarja iz Zagreba. V končni fazi pa bo celotna zmogljivost RTP 63000 kVA. Naj navedem še stroške ■zradnje: Tehniška dokumentacija in raziskave . . . 22.60 Zemljišče..... 3,00 Gradbeni del ... . 190,00 Električna oprema . . 312,00 Transformator . . . 132,00 Daljnovodi 110 in 20 kV........ 164,00 Skupna današnja vrednost ....... 823,60 H gornjemu znesku je dala PAPIRNICA Količevo 40 mili.j. S din kot kredit. Priključena je, kot smo že poročali v tretji številki lani, na daljnovod Trbovlje—Kleče po približno 1 km dolgem daljnovodu. Vendar se v primeru izpada napetosti na Trboveljskem daljnovodu lahko takoj priklopi na daljnovod Šoštanj—Kleče. Domžalska RTP je zgrajena za centralno krmiljenje — za daljinsko posluževanje podobnih transformatorskih postaj v Kamniku in Mengšu, ko bosta zgrajeni, 110 kV napetost pa bosta dobila preko domžalskega proslozračncga stikališča. Na sekundarni — 20 kV strani so na novo RTP že priključeni daljnovodi: Vrba, Tuhinj, Črnuče, Domžale in Kamnik. Trenutno je v gradnji 20 kV kabelski izvod za Papirnico Količevo. V letošnjem letu pa bosta položena še dva kabla 20 kV, ki bosta napajala domžalske transformatorske postaje. V Domžalsko RTP se je iz Ljubljane preselila dežurna oz. dispeearska služba Elektro Lju-bljana-okolica. Naprave upravljajo stikalci — elektrotehniki. Nova RTP je opremljena z radijskim prejemnikom in oddajnikom za povezavo z ostalimi področji oz. nadzorništvi Elektro Ljubljana-okolica. Zanimiv je pogled na RTP z Bistriškega mostu in proti Podbreškemu kamnolomu. 50 m široki pas posekanega gozda so dobesedno prekrili železni jambori in žice daljnovodov. Morda se domačini z negotovostjo ozirajo na ta kovinski vrvež in se boje nevihte, češ da bo odslej na Podrečjah pogosteje treskalo kot doslej. Prav je, da jim povemo, da zaradi tega okolica ne bo prav nič bolj izpostavljena streli. Nasprotno, žice in ozcmljeni jambori bodo služili kot strelovod in odvajali strelo ob udaru v zemljo. Ob RTP je zgrajena tudi u-pravna stavba in prostori za ostale službe. S prvim junijem letos sta se skupina za priključke in nadzorništvo preselila iz Ljubljanske ceste 96 na Področje v novo RTP. S tem. ko je začela obratovati nova RTP. bo v Domžalah in seveda tudi v okolici veliko manj izpadov elekrične energije zaradi nujnih, rednih vzdrževalnih del na električnih napravah visoke napetosti. Stane Stražar fitid časom je bil v Domžalah 18. redni občni zbor Planinskega društva. Predsednik tovariš Lenč: k je v uvodu pozdravil predstavnike Planinskega društva Ljubljana matica, predsednika meddruštvenega odbora PZS, predstavnika Planinskega društva Mongeš in predstavnika Planinskega društva Kamnik. Nato je poročal o delu upravnega odbora v preteklem poslovnem obdobju. Ugotovil je, da vrsta sklopov prejšnjega občnega zbora kljub mnogim sejam ni bila uresničena, predolgi presledki med po sameznimi sejami pa niso pripomogli k uspešnemu delu. Dej stvo pa je tudi, da gospodarska reforma sama postavlja celotno delo planinskih društev na nove osnove in odpira nove možnosti v tolikšnem obsegu, da izgovor posameznikov, da za delo v društvu nimajo več časa. ne drži v celoti. Glavna naloga Planinskega društva v i>reteklcm letu je bila dovršitev začetega gospodarskega poslopja PD Domžale na Veliki planini. Zato je upravni odbor posvetil največ časa gospodarskemu sektorju in je gradnja kar lepo napredovala K temu je precej pripomogla skupščina občine Kamnik, ki je z velikim razumevanjem ocenila delo našega društva, in oprostila društvo za leto 1967 plačevanja občinskega prometnega davka. Zato se društvo skupščini občine Kamnik iskreno zahvaljuje. Uslužbenci v domu na Veliki planini so bili v tej sezoni skrajno malomarni, kar je bilo v tem listu že večkrat omenjeno. To je bil tudi glavni vzrok. da je moralo društvo dom zapreti po odredbi sanitarne in tržne inšpekcije. Ukrep je bil upravičen, za društvo pa je bil V torek, 14. maja, so pionirji Posebne osnovne šole na Hom cu sprejeli Kurirčkovo torbo. Na ta dan so se že dalj časa vnete pripravljali. Ob prihodu Kurirčkovo torbe se je pred šolo zbral ves pionirski odred POS Homec, ki nosi ime po padli talki Olgi Avbljevi. Ob 11. uri so pionirji kamniške šole izročili Kurirčkovo torbo homškim pionirjem, ki so ob prevzemu obljubili, da jo bodo varno prenesli v določeno postojanko. Po končanem kulturnem programu so homški pionirji odnesli torbo proti radomeljski šoli. Na tej poti so doživeli kar dve zasedi, to težak udarec, ker je zato zaključilo poslovanje z večjo izgubo. V bodoče do takih neredov ne bi smelo več priti. Dom se je v času, ko je bil zaprt, ves prenovil. Zamenjano je bilo tudi vse osebje in vpeljan strožji red. V pretekli sezoni je imelo društvo težave tudi s tovorno žičnico. Huda spomladanska burja je podrla na Kisovcu del /h niče in jo poškodovala tudi na drugih mestih. Društvu je uspelo poškodbe popraviti. Propagandni odsek je organiziral predavanja, razstavljal slike v omarici pri stari pošti, se dogovarjal za sodelovanje s šolami in Delavsko univerzo, za-jtopal je društvo na fotografskem tečaju pri PZS v Ljubljani, sodeloval pri raznih gospodarskih akcijah, skrbel za redno dopis ivanje v Občinski poročevalec itd. Mladinski odsek je svojo nalogo opravljal bolj površin, zato je upravni odbor dal znesek 50.000 S din mlademu smučarskemu klubu za vzgojo smučarjev. Planinci so menili, da bi razprava o tej problematiki lahko dala koristne napotke za prihodnjo sezono. Koristna bi bila tudi večja povezanost s šolami. Društvo je najelo v preteklem letu posojilo 5 milijonov starih dinarjev, ki je vse porabljeno za nakup gradbenega materiala. Vse kaže. da bo novi dom letos končno dograjen. V tem novem domu namerava društvo prodati dve sobi. da bi prišlo do potrebnih sredstev. Ob zaključku je predsednik pozval zborovalce k sodelovanju in izrazil željo, da bi novi odbor kar najbolje izpolnil vse prevzete naloge in s tem zaključil uspešni občni zbor. PD Domžale ■ partizansko in nemško. Torba je varno prispela do radomeljske šole. Sprejemu in predaji kurirčkovo torbe so prisostvovali vsi pionirji radomeljske šole in ves učiteljski kolektiv. Radomeljski pevci so zapeli nekaj partizanskih pesmi, harmoni-karski zbor pa nam je zaigral nekaj poskočnih. Najbolj so se navdušili mali pionirji in pionirki' v narodnih nošah; zapleši I i so nam celo vrsto narodnih plesov Tako so homški in radomeljski pionirji dostojno in res lepo sprejeli in predali letošnjo Kurirčkovo torbo Nace Vodnik Homški pionirji sprejeli kurirčkovo torbo Začarani krog nezainteresiranosti »To ni za ljudstvo, za par ljudi pišeš, za par ljudi se mučiš, za par ljudi si stradal od začetka do konca; kajti ljudstvo te ne razume, ono je tuje tebi in tvojemu delu, ti si tuj njemu in njegovemu življenju.« (Ivan Cankar »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura«.) Tako so očitali Cankarju za njegovega življenja narodnjaki in klerikalci, ki so imeli polna usta fraz, da se bore za narod — poleg tega pa so govorili o pro-kletem ljudstvu, ki da smrdi. Tudi danes politično zrelejši govorijo o potrebi vzgajanja delavcev v samoupravnem smislu, kako naj bi sindikat organiziral predavanja o samoupravljanju, ker da mnogi po svoje pojmujejo samoupravljanje, so pa tudi taki, ki ga nič ne poznajo, niti svojih temeljnih pravic, ki izhajajo iz samoupravne družbene ureditve. Na drugi strani pa se marsikje nič manj zavzeto, nič manj javno in smelo ljudje na višjih položajih trudijo, kako bi dokazali, da delavci za to stran izobraževanja niso zainteresirani in da se s takimi predavanji ne bo povečalo zanimanje tistih, ki tudi dosedaj zato niso kazali zanimanja. Take trditve so zelo nedialektične in nič kaj dostojne ljudem, ki smo jim zaupali vodilna mesta. Težko je človek zainteresiran za nekaj, kar ne pozna in ne Te, kakšne koristi bi imel, če bi to poznal. S takim pristopanjem k temu bistvenemu vprašanju naše družbe ne bomo rešili začaranega kroga nezainteresiranosti, ker bodo tako nezainteresirani vedno ostali nezainteresirani. ■ Tisti, ki so Cankarju očitali »to ni za ljudstvo«, so imeli polna usta fraz, kako se borijo za narodov blagor. Danes govorijo »ljudje niso zainteresirani za to, da bi jih seznanjali s samoupravljanjem, o njihovih pravicah in dolžnostih«, kar vse bi pozitivno vplivalo na odnose v kolektivih in na proizvodnjo samo, poleg tega jim pa nikdar ne zmanjka fraz o razvijanju samoupravljanja in razvijanju proizvodnih odnosov. Ne vem, kako si ti ljudje zamišljajo samoupravljanje na višjem nivoju, brez sodelovanja tudi sedaj še nezainteresiranih, ki jih ni malo. Vem, da bo en del res ostal nezainteresiran, ne morem se pa sprijazniti s tem. da bi ostali vsi tisti, ki so še danes ne po lastni krivdi, zato se pridružujem tistim, ki poznajo nujnost in potrebo po izobraževanju v samoupravnem smislu. ZKJ je delavska partija, njeni interesi ne morejo biti drugačni od interesov delavcev. Tisti, za katere nekateri trdijo, da so nezainteresirani (kar pa ni res), so tudi delavci, torej smo jim dolžni povedati, kakšen je naš interes in kaj je naš skupni interes in naš skupni cilj. Anton Dolenc še tem bolj, kajti med pevci Je že preče] starih možakarjev, nekateri med njimi imajo že sedem križev, pa še vedno radi prepevajo. Prvi stik z oskrbovanci je bil tako zelo prisrčen in gotovo je, da ne bo zadnji. Nastopil je tudi ansambel Pavla Kosca, ki je zaigral nekaj pesmi, skladbo Moj očka pa so zapeli kar skupaj. Kako so bili veseli ti starčki. Kljub betožnosti in letom si vi- Nastop v domu počitka v Mengšu V torek, 4. junija popoldne, so oskrbovance v Domu počitka v Mengšu obiskali moški pevski zbor upokojencev iz Domžal in ansambel Pavla Kosca. Moški pevski zbor upokojencev jih je tokrat prvič obiskal. Pod vodstvom Tomaža Habeta je zapel pesmi Slovenska zemlja, Rožmarin in O košnji. Pevci so nato obiskali nepokretne 'iclnice v veliki sobi doma in j:m zapeli tri pesmi. Ena od t"h oskrbovank si je zaželela še . o »Z zakrivljeno palico v ro- ki«. Seveda so ji ustregli in že niče, ki so se jim ob prelepi pesmi orosile oči, se kar niso mogle zahvaliti pevcem, ki so jih s pesmijo popeljali nazaj v mlada leta, ko so ob večerih pod okni poslušale na vasi prelepe fantovske pesmi. Pa tudi marsikateremu možaku se je ob pogledu na tako zveste poslu -šalke, ki so morda že leta priklenjene na postelje, orosilo oko, zato so jim zapeli še bolj prisrčno. Pevce so nagradili z dolgotrajnim ploskanjem, to pa del, da kar niso mogli sedeti pri miru, radi bi še zaplesali, saj pesem je tista, ki jih poživlja in jim daje novih življenjskih moči. Prepričan sem, da to srečanje ne bo zadnje in da bodo tako moški zbor upokojencev in ansambel Pavla Kosca še prišli razveseljevat oskrbovance v Domu počitka v Mengšu. Tone Ravnikar Kriminaliteta na območju občine V letošnjem letu nismo zabeležili večjih kaznivih dejanj. So pa zelo gosti vlomi v stanovanja, tatvine denarja, tatvine koles, mopedov, avtomobilov, avtomobilskih koles in rezervnih delov itd. Zadnje čase izvršijo največ tatvin mladoletniki. Saj so posamezniki pri tem že pravi »mojstri". Naj opišem nekaj konkretnih primerov: — 2e v začetku leta so se izkazale ženske, ki so se lotile tatvin v samopostrežnih trgovinah. Kradle so take ženske, ki jim ne bi bilo treba, saj imajo doma vsega v izobilju. Tovrstne tatvine smo registrirali na Viru, Domžalah. Mengšu. — Dne 10/1-1961! v večernih urah je starejši mladoletnik S. N. z Vira okradel invalida brez rok v zapestju, Jožeta GRECEL tako, da mu je iz hlačnega žepa potegnil denarnico in iz nje vzel 5.100 S dinarjev. Tatvino je izvršil, ko ga je oškodovanec prosil, da naj mu prižge cigareto, ker je sam ne more zaradi invalidnosti. Tako je mladoletnik segel v žep in mu izmaknil denarnico brez vednosti oškodovanca. Torej tudi do invalidov ni nobenega spoštovanja. — Dne 19. jan. 1968 od 22,30 je storilec Anton GRlCAR iz Ihana napadel miličnika Albina KOVAClCA iz PM Domžale zato, ker ga je leta opozoril, naj pusti pri miru moped, ki ni njegov in naj se odpelje z lastnim kolesom. Gričar je tedaj napadel miličnika in mu zlomil prst. Miličnik je bil zaradi tega 6 tednov nezmožen za delo. — V letu 1967 in 1968 so bile skoraj vsako noč tatvine in poškodbe slušalk in drugih naprav v javnih telefonskih govorilnicah v Domžalah. Vodja obhoda, Alojz BUCIK se je trudil na vse načine, da bi storilca teh tatvin odkril, vendar dolgo ni mogel priti na sled. Končno je pri mladoletnikih v Domžalah te dele le izsledil. Le-ti pa so mu povedali, da Jim jih je dal mladoletnik J. L. iz Domžal. Ta je priznal 7 takih tatvin, vendar se po razgovoru z njim da sklepati, da se vseh dejanj niti ne spominja. Podjetje za PTT promet je bilo s tem oškodovano za nad 700.000 S dinarjev. — V začetku tega leta se je klatil po območju Moravč znani tat, goljuf in preverant Peter LOMBARDO iz Ljubljane, sedaj brez stalnega bivališča. Lnmbardo je ogoljufal Frančiš- ko Štrukelj iz Peč pri Moravčah za 340.000 S din. Lombardo se je toliko časa zadrževal pri njej, da je od nje izvabil ves denar, potem pa je odšel v neznano. Opozarjamo vse občane, bodite previdni, ko sprejemate delavce na delo ali v pomoč pri' kmečkih delih. Morda bo nekaj časa delal, kasneje pa izvršil ta-vino. — Dne 22/3-1968 je miličnik Janez TOMAŽIN odkril vlomilca, ki sta dne 26/1-1967 v večernem času vlomila v osebni avtomobil last Jožeta sitakja iz Mengša in mu ukradla gramofon. Zlikovca sta J. F. in S. N. oba še mladoletnika. — Dne 30/3-1968 se je na Mo-ravikem ponovno pojavil Peter LOMBARDO in se Izdajal za in-kasanta za tokovino. Nasedlo mu je več občanov, ki so plačali porabo toka. Pri kasiranju je izdajal račune. Posebno rad Je obiskoval hiše, kjer so doma same ženske ali bolj boječi ljudje. Pregledoval je števce in za vsak pregled zahteval 55 N dinarjev. Izsledili smo ga po fotograiijab. — Dne 12/4-1968 so na luaee-tljskem posestvu PSATA delili osebni dohodek. Delovodja Oto MUCH je ovitek z denarjem spravil v aktovko in odšel p« opravkih, aktovko pa pustil v pisarni obrata. Med tem časom je prišel v pisarno traktorist Simon UCAKAR, vzel ovitek last Mucha, v katerem je bilo 146.000 • starih dinarjev, na mestu pa pu-f Stil svojo denarnico z 28.000 starimi dinarji. Ko ga je miličnik BALOH izsledil, je v svoj zagovor navedel: »Naj še on nekaj časa živi z mojo plačo.« Učakar je bil slab delavec in je zato tako malo zaslužil. — Dne 4/5-1968 podnevi je bilo Anici KLOBUČAR iz Domžal, Zavrti 1, ukradeno 300.000 S din. Tatvino sta izvršili dve ženski, ki sta prodajali perje. Storilki sta: Ljubica KONSTANTINOV, stara 29 let In njena sodelavka Marija KONSTANTINOV, stara 17 let iz Zagreba. Naša služba jih je izsledila s prizadevnostjo občanov, ki so dali dokaj dober opis deklet. — Dne 1/6-1968 okrog 19,30 sta miličnika Ivan TOMAZIN in Franc KOLMANIC oba iz PM Domžale izsledila v Domžalah storilca kaznivega dejanja uboja, ki sta ga zagrešila v Mariboru. Oba miličnika sta se pravočasno seznanila z najno- vejšimi depešami na PM in sta zaradi tega tudi lahko ukrepala. Ubijalca — mladoletniku I ta :;. pripeljala z avto-slopom v/. Maribora do Višnje gore in nato še isti dan nazaj do Domžal. Na-namerava sta pobegniti preK meje v Švico in sta iskala zvezo pri sorodnikih na Količevem. Fant je star 17 let, dekle pa 16 Oba sta bila odpeljana s službenim avtomobilom v Maribor, kjer bodo izvedli celotni postopek. Navedel sem samo nekaj primerov, ki smo jih obravnavali v letošnjem letu in so'takega značaja, da so za javnost. Ob- ravnavali pa smo še nešteto primerov nasilja nad ženskami, pretepov in ostalih kaznivih dejanj, katerih pa vseh ni mogoče opisati. Na kraju želim opozoriti vse občane, naj varujejo lastno in družbeno premoženje. Občani, Ki živite no" samem, vedno dobro premislite, kam nosite, oz. shranjujete ključe od stnovanja. Na starše pa apeliramo, da nadzirate svoje otroke, kaj delajo in s kom se družijo. Ce boste to nadzorstvo zaostrili, potem sem prepričan, da bo tudi nezaželenih deliktov manj. Franc Kalan Konferenca ZZB NOV občine Domžale Leopold Gec, 55-ietnik Polde Gec, referent za obrt pri skupščini občine Domžale, praznuje te dni svojo 55-letnico. Naj popišem o tem, po vsej moravski dolini poznanem možu, njegovo življenjsko pot. Rojen je bil 17. junija 1913 v Toplicah pri Zagorju, kot edini sin steklarja. Osnovno šolo je obiskoval v Toplicah, nato pa se je vpisal na realko v Ljubljani. 1. maja 1936 je prišel v Moravče ter nastopil službo prvega tajnika na občini. Kljub silno slabi plači — komafj 300 din za ves mesec dela — je zastavil vse svoje sile za dvip In blagor moravskih občanov in si tako pridobil zaupanje prebivalcev moravske doline. Med drugo svetovno vojno je nekaj časa še opravljal tajniško službo. Ves čas je sodeloval z osvobodilno fronto, partizanom Je pošiljal pisarniški material, dajal edinicam in štabu zone po potrebi razna poročila o Nemcih, kar je veliko koristilo odporniškemu gibanju. Ko pa so mu postala tla prevroča, je odšel v partizane, kjer je vsestransko deloval. Po končani vojni je bil izvoljen za občinskega tajnika in spet je z vsemi silami poprijel za obnovo porušene domovine ■— naše tako imenovane Male Rusije. Pomagal je v vojni prizadetim občanom, veliko si je prizadevni za dograditev cesto Drtija— Kandrše, pri podjetju RASICA iz Gainelj je izposlo-val, da je v privatni hiši v Moravčah odprlo obrat ter zapo- slilo precej domače delovne sile, za novi objekt te tovarne je sam zbiral material, posebno les. Objekt, v katerem si služ; danes 120 žensk vsakdanji kruh je v precejšnji meri rezulta! njegovih naporov. Boril se je za novi zdravstveni dom, za stanovanjski blok, za zadružn, center in za invalidsko podjetie Kljub temu. da je sedaj zaposlen v Domžalah, še vedno živi z Moravčani in podpira upravičene zahteve prebivalcev te doline po sodobni avtomobilski cesti, bencinski črpalki, delaven je v turističnem društvu in veseli ga vsak napredek, ki ga do seže to naše odmaknjeno pod • ročje. Želimo mu še mnogo let uspešnega aktivnega dela. Janko Zupan 19. maja je bila redna konferenca Zveze združenj borcev NOV občine Domžale. Konferenca je bila izrazito delovna in ,je načela vrsto vprašanj in problemov, s katerimi se srečujejo borčevske organizacije na področju občine. Plodna razprava je nakazala vrsto sklepov, ki bodo lahko služili novemu vodstvu pri njegovem nadaljnjem delu. Na konferenci je bila tudi majhna slovesnost, ko so prejeli za svoje večletno In požrtvovalno delo »Orden za vojaške zasluge s srebrnimi meči« tovariši: lože POGAČNIK. Ivan KOLIC. Franc PODBEVSEK in Lovro GIOVANELI. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! Blrše poročilo o sami konferenci bomo objavili v naslednji številki. »Adam Kavbar« tudi letos 22. junija bo na Krumperškem gradu že šesti tradicionalni jamarski piknik s kulturnim sporedom 25-letnica streljanja talcev v Moravčah 29. januarja 1943 so Nemci selili iz moravske doline 65 družin, katerih sinovi so odšli v partizane. Nemški učitelj, ki je hotel čez noč poneinčitl vse prebivalstvo in je tudi drugače ljudi teroriziral, se je na ta žalostni dan izrazil: »Danes meni najlepše sonce sije!« To so zvedeli partizani, ki so mu prišli 15. marca sodit za vsa njegova dejanja proti našemu ljudstvu sodbo tudi izvršili. Zato so Nemci pripeljali čez teden dni. 22. marca 1943 iz Begunj 7 zapornikov, ter jih kol talec po-strclili. Na hiši, pred katero so padli, je vzidana spominska plošča z njihovimi imeni. Tiho so darovali svoja življenja in dali s tem vse, kar so imeli, za našo svobodo. Enako tiho je šla mimo njihovega spomina 25-lctnlca tega groznega dejanja. V vsej moravski dolini se ni nihče letos spomnil te žalostne obletnice, razen enega edinega, ki jim je prinesel šopek nageljnov in prižgal svečo. Slava njihovemu spominu. Vlagajte svoje prihranke pri Kreditni banki in hranilnici v Domžalah. Vezane vloge vam dajejo višje obresti! J__ Zvedeli pa smo. da so tudi učenci osnovne šole počastili spomin umorjenih talcev in k spomeniku prinesli cvetje Izvajalci so pripravili bogat program. Najprej bo na sporedu krstna izvedba kantate »Ja-ničar- prof. Matije Tomca. Ob spremljavi domžalske godbe bo pel mešani pevski zbor, solo vložke pa Rok Lap. Kantati bo sledila »Pesem sužnjev« iz Verdijeve opere »Nabucca«, zadnja točka — Adam Ravbar — pa je domačinom že poznana. Kot prejšnja leta, bodo tudi letos peli pevci iz Doba in Ihana, pridružili pa se jim bodo tudi nekateri člani domžalske Svobode. Vlogo glavnega junaka, Adama Ravbarja bo pel Jože Lekan. vlogo njegove žene — grofice Mici Rahnetova. Franc Prenar deželnega glavarja Turna. Jošt — grajski oskrbnik bo Lap Rok, .lanez Hribar pa konjenik Rav- barjev bojevnik. Konjenike, Ravbarjeve vojščake, bodo oblečeni v starinske noše prikazali domačini iz okoliških vasi. Sodelovale bodo tudi narodne noše. Letos 22. junija bo preteklo točno 375 let. kar je bila izbojevana zmaga nad Turki pri Sisku. Po predstavi bo pred gradom, v nedeljo popoldne pa pri Jamarskem domu tradicionalni jamarski piknik. Obenem vabimo obiskovalce, da si ogledajo tudi nove dele Železne jame. Jamarji so namreč pozimi podaljšali turistično pot v jami in želijo turistom pokazati nove lepote našega pod- Naše turistične zanimivosti: zemeljskega sveta. Zboljšali so tudi električno razsvetljavo v jami. Vsakdo si lahko brezplačno ogleda Babjo jamo, kjer so jamarji lani odkrili bivališče pra-človeka. Znanstvene raziskave so pokazale, da so kosti alpskega svizca, bobra, losa in drugih praživali. ki so jih izkopali, stare okoli 50.000 let. Našli so tudi kameno rezilo iz kremenjaka. orodje pračloveka in ostanke ognjišč. Za lažji dostop z avtomobilom so jamarji zgradili novo cesto od krumperškega gradu do Jamarskega doma. S. Stražar TROJICA V bližini Domžal je prijetna izletna točka Trojica, ki leži 526 m nad morjem in je daleč naokoli ena najlepših razglednih točk. Do Trojice pridemo lahko prek Brezovice. Oklega ali iz Rače, iz Zaloga ali pa prek Dolskega iz zasavske strani. Kraj, ki je pred vojno imel 10 hiš, je bil med vojno skoraj v celoti požgan. V kraju je tudi šola, otrok pa je tako malo, da bo letos verjetno ukinjena. Se pač še vedno poznajo vojna leta, kajti vseh hiš domačini niso ponovno pozidali, nekaj ljudi pa se je odselilo v dolino. Z ukinitvijo šole bi te prostore lahko preuredili v gostinsko turistični objekt in prepričan sem, da bi okoličani kaj radi zahajali vanj. Cerkev je bila sezidana leta 1686. Ima lepe oltarje, za katere je značilno, da so kamniti, verjetno iz domačega marmorja, kar je redkost. Cerkev je bila nekdaj znana božja pot. Leta 1944. je" bila precej poškodovana. Notranjost so obnovili leta 1957, zunanjost pa lani. Okrog cerkve je pokopališče z lepim spomenikom NOB, ki je bil postavljen jeseni leta 1966. Na njem so imena petnajstih domačinov in okoličanov, ki so dali svoja življenja v letih 1941 do 1945. Postavljen je pa tudi v spomin devetim neznanim borcem. Na Trojici je bil 9. septembra 1941 sestanek štaba Kamniškega bataljona, ker se je ta čas zadrževala na tem področju Mengeško-moravškr četa. Spomladi leta 1944 so partizani sem napeljali celo elektriko, da je mogla delovati tehnika kamniškega partijskega okrožja, ki so jo sem premestili z Vinj. Ker so se pa v šoli in žup-mšču zadrževali Nemci, so partizani leta 1943 oboje požgali. 22. julija 1944 sta se v okolici Trojice zadrževali Slandrova in Zidanškova brigada. Borci teh brigad so ta dan pognali v beg nad 400 Nemcev. V boju, ki je trajal več ur, je pogorela tudi Skrbanova — Orehkova domačija. 22. avgusta 1944 so Nemci zopet hajkali. Ob tej priliki so zgorele še Cajžova, Blekova, Martinovčeva in Godetova domačija. Takrat so požgali Nemci tudi del vasi Konfin in del vasi Viševek. Tik pod Trojico, v vasi Konfin, so le delno ohranjene razvaline nekdanjega gradu Ko-privnik— Rabensberg, ki ga domačini imenujejo tudi Tovorov grad. Od grajskih lastnikov se omenja 1214 Ulšak, 1262 Eber-hard in leta 1270 Bertold Ko-privniški, ki je bil velik dobrotnik kartuzije v Bistri. Kopriv-niški so kasneje grad opustili in v 14. stoletju sezidali udobnejši grad Krumperk. V Valvasorjevi dobi je bila koprivniška graščina v rokah zemljiške gosposke mekinjskega samostana. Priimek Tovor pa izvira od tovorne poti, tako zvane »Velike ceste«, po kateri so tovorili blago iz Zasavja v Moravsko dolino in dalje proti Štajerski. Leta 1930 je kupil grajske razvaline senator dr. Valentin Rožič O gradu še sedaj krožijo med domačini različne pravljice o zakladih, o zakleti deklici in drugem. Tudi bližnja trojiška cerkev je večinoma sezidana iz razvalin kamenja Tovorovefia gradu. Valvasor pravi v svoji knjigi »Slava vojvodine Kranjske«, da je grad Kopri vn i k dobil ime po pekočih koprivah, ki so že takrat preraščale grajske razvaline. Pod gradom je bil nekoč tudi grajski ribnik. Pod Trojico leži vasica Viševek, kjer je bil v Ostankovi domačiji leta 1878 rojen profesor, senator in organizator koroških Slovencev, dr. Valentin Rožič. Več let je živel v Celovcu in bil tu tudi tajnik Mohorjeve družbe. Pisal je knjige o Koro- ški, zato ga je tembolj boleče zadela izguba Koroške po ne-, srečnem plebiscitu leta 1920. Dve leti po njegovi smrti, 23. maja 1937, je bila na njegovi rojstni hiši odkrita spominska plošča. Hiša je pogorela v hajki meseca avgusta 1944. leta. Senatorju Rožiču se morajo domačini zahvaliti, da so leta 1934 dobili vodovod. Skoda, da je ostala v rokopisu njegova knjiga o Trojici z zgodovinskim opisom kraja in bližnje okolice. Dr. Rožič je bil znan tudi kot odličen govornik. Leta 1904 je govoril pri odkritju spominske plošče na Vegovi rojstni hiši v Zagorici., Bil je tudi slavnostni govornik na predvečeru in na sam dan 4. julija 1925, ko so bile Domžale razglašene za trg. Pisal je tudi v lokalni list Dom-žalec. Slavnostni govornik je bil tudi leta 1934, ko je domžalska godba slavila 50-letni jubilej. V Viševku pri Celarju je v letih 1943—1944 delovala partizanska tiskarna okrožnega komiteta KPS Kamnik, na kar spominja tudi plošča, ki je bila pred leti vzidana v to hiše. Tudi ta domačija je bila požgana v hajki avgusta 1944. leta. Ce bi bil na Trojici urejen gostinsko turistični objekt, za kar so, kot sem že omenil, z-ukinitvijo tamkajšnje šole dane vse možnosti, se lahko Trojica spremeni v zares priljubljeno izletno točko, saj tako čudovitega razgleda proti Gorenjski, Polhograjskim dolomitom, Krimu in Dolenjskemu hribovju zares ni daleč naokoli. Tone Ravnikar Prav gotovo je malo občanov, ki poznajo majhno hribovsko vasico Malo Lasno, še manj pa jih je, ki so morda že kdaj bili tam. To pa predvsem zato, ker je tja gor dostop s katerimkoli motornim vozilom popolnoma nemogoč, pot pa, ki vodi na Malo Lasno, pa bi se preje imenovala drča za spuščanje lesa ali pa navadno planinski hudournik. Kdo ve kolikorat so vašča-ni to pot popravljali, nasipali s peskom, delali odtočne kanale, vendar je to ostalo le ob suhem vremenu, ob prvem nalivu pa je voda odnesla ves pesek in trud ljudi je bil zaman. Ostalo je spet isto; razdejana pot z ostri-kamenjem in luknjami. Kljub prizadevanju vaščanov in organizacije SZDL v Zlatem polju, da bi se nova, nedokončana cesta na Malo Lasno dokončno uredila, se to ne zgodi. Na zadnjem občnem zboru v Zlatem polju, kateremu je prisostvoval tudi republiški poslanec tovariš Matičič, je bil sprejet sklep, da se najprej, pred vsem ostalim, dogradi cesta na Malo Lasno, ker je nujno po- trebna, saj bi v primeru nujne zdravniške pomoči človek preje umrl, prodno bi prišla pomoč. Za dober kilometer na novo speljane ceste, bi bilo potrebnih približno 5 milijonov starih din. Gozdno gospodarstvo naše občine je bilo takoj pripravljeno pomagati in je obljubilo 2 milijona S din za dograditev ceste, vendar v primeru, da ostalo financira občina Domžale. Toda vse to, kar je bilo sklenjeno in zapisano, je ostalo le na papirju. Občina Domžale nima denarja, je nedavno rekel načelnik občine, kar mu tudi popolnoma verjamem, saj gredo težki milijoni za nove projekte v Domžalah, ki rastejo kot gobe po dežju. Izgleda, da ima občina Domžale kaj malo interesa za svoj okoliš, predvsem za hribovite predele. Tako, kot izgleda, bodo morali kmetje z Male Lasne še naprej voziti in se pehati po razdejani poti in uporabljati nosila za bolnike, ker nova cesta nima nobene perspektive. Ni denarja. Mirko Klobčič tkskurzi|a učitel|ev na Koziansko Sobotno jutro 18. maja je bilo deževno; obetalo je prav slabo potovanje ekskurzije v predel naše domovine, ki ga le malo poznamo. Toda dobra volja n> manjkala in optimizma prav tako ne. Učitelji čet-tih razredov domžalskih in kamniških šrl smo si ped vodstvi,m ped svet. tov. Mazila in Hegvarta ogledali vse večje Kraje nt Kozjanskem, obenem pa spomenike iz NOB ki le danes pričajo o težkih bojih XIV. divizije, ko se Je pre bijala na Sta.,ersko. Tov. Keg-vart. tamkajšnji rojak in borec kozjanskega t dreda, pozna vse podrobnosti teh krajev in nam jih je znai tudi na zanimiv način prikazat'. Po* nas je vodila po Savinjski dolini mimo Celja. Najprej smo se ustavili v St.orah, v novi moderno urejeni osnovni šoli. Tov. ravnatelj nam i o posredoval nekaj podatkov 0 gradnji in stroških, potem pa razkazal prostore. Stavba je stala približno 400 milijonov S din in je zgrajena za 600 otrok. Razvrstitev učilnic in drugih prostorov je nadvse funkcionalna in napravi na obiskovalca prav prijeten vtis. Od tod nas je pot vodila po dolini Voglajno v Obsntelje. Cesta je bila še nekaj časa asfaltirana, potem pa smo do večera potovali po makadamski cesti, po dolinah in po klancih Obso-telje je gričevnata pokrajina, podobna naši Dolenjski. Značilnost pokrajine so vinogradi, sadovnjaki in skromno kmetijstvo Industrije nimajo. V novejšem času so začeli saditi plantažni-nasade črnega ribeza. Prevladujejo kmetska naselja, ki hranijo obilo spominov na srednji vek s številnimi gradovi' doloma so ohranjeni, deloma pa v . razvalinah. Zadnje čase postaja f turistično zanimivo in iz prospektov, ki smo jih dobili, je razvidno, da so turistična društva tudi v Bistrici ob Sotli. Kozjem, Podčetrtku. Planini, Pilštajnu in Bizeljskem. Ležišča je moč dobiti tako v gostiščih kot pri zasebnikih. Na obisku smo izvedeli zanimive izvore imen Podčetrtka in Podsredc Podložniki teh krajev so namreč morali ob sredah oziroma četrtkih oddajati gradu svoje dajatve, poleg tega pa je tudi fevdalec ob teh dneh izvrševal sodno oblast. Pri Podčetrtku ob Sotli smo se peljali mimo radioaktivnih toplic v naselju Harine Zlakc. imenovane tudi atomske toplice V prospektu lahko beremo kroniko toplic, prav tako tud t -znanja ozdravi jenih, ki K '»m toplice resni'io pomagale. Meda ozdravi iajo vse bolezni od Rlavnbola in notranjih ter zunanjih ran do revmatizma in rakastih obolenj. 4 km od ceste je samostan Olimje, ki je bil sprva grad, zidan še leta 1208. Leta 1663 so pavlinci grad preuredili v samostan in v njem uredili lekarno, ki je poleg dubrovniške ena najstarejših v Evropi. Slovi po edinstvenih freskah z motivi o virih zdravja in likih prvih zdravnikov. V cerkvi je pozlačen baročni oltar neprecenljive vrednosti. Oboje ima v varstvu zavod za spomeniško varstvo. Iz Bistrice ob Sotli smo napravili le kratek skok čez So-tlo, v tri kilometre oddaljeni rojstni kraj predsednika republiki tovariša Tita. Pred nami si je rojstno hišo maršala ogledovala že druga skupina obiskovalcev. Zanimivo s: je tudi ogledati moderno šolo, poleg nje pa poslopja za stanovati'a učiteljev ter tehničnega nsebia. V bližini Bistrice je vas Sedlarjevo, kjer je v noči med 6 in 7. februarjem 1944 prekoračila Solio XIV. divizija. Tu je bilo izšel j -Ti .ko področje, kjer so Nemci lo novembra 1941 izselili, v: z prebivalce — nad 16-1) ljudi ■— in na njihove kmetije dodelili Bcsarabce in Kočevar-je. Prav za*o je imela XIV. divizija tolike žrtev, ker je poleg slabega vremena naletela *e na negostoljubno prebivalstvo. Ob cesti, v bližini kraia ob Sotli, kjer Je bil zgrajen most, stoji spomenik, kateri ga smo si tudi ogledali • Iz Bistrice smo zavili proti zahodu skozi Podsredo. kjer je ohranjen še sramotni kamen — pranger, zanimiv ostanek fevdalne dobe. Ustavili smo se tudi v Kozjem in si ogledali enega najlepših spomenikov NOB — delo umetnika Batiča Kozje je središče Kozjanskega. Za dalj časa pa smo se ustavili na Planini, kjer nas je ča kalo kosilo. Po kosilu smo se povzpeli k razvalinam planinskega gradu iz 12. stoletja, od koder je lep razgled po zahodnem in srednjem delu kozjanske pokrajine, v poznih popoldanskih urah pa smo se spustili po dolger-, in strmem klancu proti Jurkloštru in po dolini ob Gračnici proti Rimskim Toplicam. Malo pred izlivom Orač-nice v Savinjo stoji ob cesti spomenik komandanta bataljona XIV. divizije Badovinca, ki je padel, ko je kril s svojim bataljonom premik divizije proti severu. Pri Rimskih Toplicah smo začutili pod kolesi zopet asfalt in pri Celju smo »zašpilili kloba- .so«. Ekskurzija je uspela v vsakem pogledu. Mladi učitelji so Z zanimanjem in dob-o razpoloženi sledili komentarjem tov. Kegvorta. Vse je bilo kot prijetno predavanje s slikami Mnogo priložnosti je za ogled Gorenjske, Dolenjske, Primorja Od 25. 5. do 3. 6. je bil tudi letos v hali komunalnega centra Majski srjem kot izrazito koincriralna prireditev, ki naj bi v Domžale privabila kar največje število prodajalcev in kupcev. Vendar smo morali letos ugotoviti, da pri domačih podjetjih ni bilo pravega zanimanja za to prireditev in se. je zato tudi razen redkih izjem niso udeležili. Med obiskovalci, posebno tujimi. j<- bilo mnogo povpraševanja po tistih izdelkih, ki so tipični za Domžale in domžalsko industrijo, vendar jih niso mogli dobiti, čeprav so marsikje skladišča polna. Več zanimanja za sejem so pokazali privatni proizvajalci, ki pa sami na sejmu niso mogli dali tiste pestrosti. kakršno mu dajo velika renomirana podjetja kot so npr. Tuko. Liniversalc, Induplati itd. Tudi letos je mladina naše občine slovesno pričakala nosilce štafete mladosti in priredila na (r/u pred Napredkom majhno slovesnost, na kateri so tovarišu Titu izrazili svoje čestitke in vse dobre želje za njegov rojstni dan. Skoda le. da je mladina štafet no palico nosila samo skozi naseljene kraje, drugače pa jc letos potovala z avtomobili. Sprejem v Domžalah je bil kratek, vendar prisrčen in topel V sredo 29. maja je bilo na matičnem uradu Skupščine občine Domžale skromna, toda prisrčna slovesnost liotrovanja, na kateri je mala Sabina ol> številnih čestitkah in naljepših željah za njeno življenjsko pot, tudi uradno dobila svoje ime. Krstni obred, ali kakor se uradno imenuje — botrovanjc —, je opravil predsednik občinskega zbora Jakob Ccrne Naši kulturni spomeniki Pevski koncert na dvorišču I. osnovne šole Nedaleč od Moravč v vasi SCrasee stoji v lepem naravnem okolju podružna cerkev sv. Andreja, ki druži baročno arhitekturo kupolaste ladje z gotskim prezbiterijem. Starejšo gotsko cerkev so v sedemdesetih letih 18. stoletja baročno prezidali, toda ohranili so stene gotskega prezbiterija s poznogotskimi freskami, ki jih je prekril baročni belež. Tako so se nepoškodovane ohranile in se pred nekaj leti, ob napeljavi električnega voda po stenah prezbiterija, prikazale izpod beleža. Re-stavratorji so s sondiranjem ugotovili, da je v celoti poslikan ves prezbiterij do baročne nadzidave sten in oboka. Nad slikanim zastorom v spodnjem pasu sten se pod povečanimi baročnimi okni vrstijo dopasne figure svetnikov na južni strani; na vzhodni steni za oltarjem je del večje figuralne kompozicije, na severni steni prezbiterija pa so figure z napisnimi trakovi. Modelacija obrazov in figur je mehka, oblačila pa se gubajo v ostro lom-ljenih, skoraj grafičnih gubah. Zanimiv je Žanrski detajl freske na vzhodni steni, ki reali- in Krasa, prav težko pa človek najde čas, da si ogled? ta odročni, pa vendar zanimivi predel naše ožje domovine. Učiteljem bodo pri njihovem vsakdanjem delu ta spoznanja koristila, saj bodo svoje doživete vtise lažje prenašali na mladi rod in vzbujali ljubezen do rodne grude. J. Torelli V Krašcah pri Moravčah so v cerkvi odkrili pod plastjo beleža dobro ohranjene poznogotske freske. Strokovnjaki so napravili sonde v prezbiteriju in za oltarjem, letos pa bodo odkrivanje nadaljevali. Freske predstavljajo veliko kulturno zgodovinsko znamenitost. stično prikazuje služabnika, ki si je potegnil čez oči pokrivalo in zaspal. Freske so izredno kvalitetne in po času svojega nastanka sodijo v tretjo četrtino 15. stoletja. Cerkev predstavlja zanimivo baročno centralno zasnovo kroga in vanj vrisanega kvadrata s krožno kupolo. Vsi drugi prostori so jasno ločeni od centralnega prostora pod kupolo. Notranjščina je arhitektonsko bogato razčlenjena, saj nosijo glavno kupolo štirje loki in osem slopov, ki izstopajo iz sten. Na levi strani glavne fasade, ki je oblikovana skoraj klasicistično umirjeno, stoji, ločeno od centralne stavbe, cerkveni stolp, ki ga v nadstropju povezuje I njo prehod. V zvoniku so še ohranjene strelne line ter okrog cerkve obzidje, ki spominja na nekdanji turški tabor. Cerkvena oprema je baročna (glavni oltar in prižnica) ter iz druge polovice 19. stoletja (stranski oltarji). Največ pozornosti zbuja kvalitetna oltarna podoba sv. Andreja, ki po svojih značilnostih nedvomno kaže. da je delo domačega slikarja Leopolda Laverja (1752—182R), najvidnejšega predstavnika po-znobaročnega slikarstva na prehodu v 19. stoletje. V letošnjem poletju bodo freske v Krašcah odkrivali re-stavratorji Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju in tako se bodo izpod skoraj dvestoletnega beleža prikazale srednjeveške fresko kompozicije, ki bodo obogatile zakladnico naše kulturne preteklosti. O. Zupan Obiščite jamarsko prireditev Adam Ravbar" v soboto, 22. t. m. ob 20. uri na Krum-perškem gradu. Po prireditvi in v nedeljo ves dan piknik V okviru praznovanj Dneva mladosti smo v soboto 25. maja prisostvovali eni izmed vsako leto najbolj uspelih glasbenih prireditev, pevskemu koncertu otroških in mladinskih pevskih zborov I. osnovne šole na njihovem dvorišču. Kvaliteta izvajanj na tem koncertu nam je dokazala, da ni to le prireditev, ki slovi po svoji tradiciji, saj jo prirejajo že 21 let zapovrstjo, temveč tudi prireditev, ki je mnogo pripomogla k temu, da se je zborovsko petje v Domžalah povzpelo na zavidljivo višino. V pevskem delu koncerta sta sodelovala otroška zbora s podružničnih šol v Jaršah in v Ihanu pod vodstvom tovarišice Cvetke B^lajs in tovariša Antona Križaja, otroški zbor centralne šole pa je vodila Marija Torelli. Najmlajši pevci so nas očarali s svojo svežino, ljubkostjo in naravno toplino. S tem so se staršem in vzgojiteljem oddolžili za trud, ki ga v neštetih urah v svojem prostem času vlagajo v to, da te mlade pevce popeljejo v svet lepega petja in glasbe. Izbor pesmi pa nam dokazuje, da se glasbeni pedagogi in učitelji amaterji, ki so nam pripravili ta prijetni večer zavedajo, da otroci ne marajo izumetničenega, ampak ljubijo le tisto, kar je pristno in lepo. Razveselilo nas je tudi dejstvo, da smo v pesmicah slišali precej narodnih motivov, ki v zadnjem času med našo mladino žal že tonejo v pozabo. V drugem delu koncerta je nastopil mladinski pevski zbor centralne šole, ki ga vodi Romana Segula. Predstavil se nam je z zrelimi interpretacijami, ob katerih smo začutili muziko, ki nos je prevzela. Poudarek na muzikalnosti in dosledni dinamiki nam dovolj zgovorno pove, da se mlada pedagoginja, ki se lahko pohvali šele s kratko dobo zborovodstva, razvija v pravo smer, njena dirigentska roka pa dobiva iz leta v leto suvere-nejše poteze. Za zaključek je pomnoženi mladinski zbor zapel ob spremljavi velikega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje štiri množične pesmi. V tem delu nas je navdušila predvsem zvočna enovitost obeh ansamblov. Vse priznanje zaslužijo organizatorji prireditve, katerih delo lahko le najvišje ocenimo, nastopajoči pa so dobili najvišjo pohvalo že s tem, da je bilo obsežno dvorišče, tako kakor vsako leto, tudi letos polno navdušenih poslušalcev in gledalcev, po večini staršev pa tudi tistih, ki so še pred leti sami peli na istem mestu in enako navdušeno kakor ti, ki so prišli za njimi J. Cerne Uspešna revija mladih pevcev Druga prireditev, ki nas je v zadnjih dneh prijetno presenetila, je bila revija pevskih zborov vseh osnovnih šol naše občine, ki je bila v nedeljo dne 9. t. m. v zadružnem domu na Viru. Na njej se je številnim posušalcem predstavilo preko 700 mladih pevcev in pevk in njihovih zborovodij — učiteljev petja in glasbe na naših osnovnih šolah. Nastopili so otroški zbori iz Jarš, Trzina, Ihana, Brda, Radomelj in Domžal ter mladinski pevski zbori z Brda, Radomelj, Mengša, Doba, Moravč in obeh domžalskih Šol. Prireditev, ki je bila izvedena v organizaciji Zavoda za glasbeno izobraževanje, je namen, zaradi katerega je bila organizirana, v polni meri dosegla. V primerjavi s prejšnjimi leti smo spet lahko ugotovili tako kvalitetni napredek, kakor tudi množičnost, saj tolikšno število otroških pevskih zborov, kolikor jih je nastopilo tokrat, še ni bilo nikdar doslej. In to ne samo s centralnih šol, kjer vodijo zbore glasbeni pedagogi, ampak tudi z nekaterih podružničnih. Tem velja še prav posebno priznanje, saj so bili po kvaliteti podanih pesmi enakovredni svojim vrstnikom na popolnih osnovnih šolah. Ti najmlajši pevci pa nam zagotavljajo nadaljnjo rast mladinskih pevskih zborov, ki imajo na naših osemletkah že dolgoletno tradicijo. Ti izbori, ki so nastopili na Viru, predstavljajo že kar dovršene pevske ansamble, ki nas bodo dostojno lahko zastopali tudi izven meja naše občine, posebno še zbori I. in II. domžalske osnovne iole ter zbora iz Mengša in Moravč. Razveseljivo je tudi dejstvo, da na teh vsakoletnih srečanjih slišimo vedno več pevcev In vedno popolnejše interpretacije izvajanih pesmi. Pa še eno je pomembno na teh srečanjih mladih pevcev. Otroci kritično ocenjujejo nastope in izvajanja svojih tovarišev iz drugih šol, analizirajo in kritično spremljajo, pri tem pa si pridobivajo bogate izkušnje za delo v prihodnje. Zato so ta srečanja najboljša vzpodbuda za neprestano rast kvalitete Revija je v vsakem oziru uspela, čeprav bi bila organizacija ob lepem vremenu lahko drugačna in bi bila dvorana na voljo samo poslušalcem, ne pa tudi pevcem, ki so jo napolnili tako, da ni bilo nobenega praznega mesta. Vsi mladi pevci in njihovi zborovodje zaslužijo tudi tokrat vse priznanje in posebno pohvalo za mnogo vloženega truda, Nadaljevanje na 20. str. Akademija učencev osnovne šole Vencelj Perko Po desetmesečnem delu se bliža zaključek šolskega leta in tako je tudi osnovna šola V. Perko iz Domžal v torek 11. t. m. povabila starše in prijatelje za zaključno prireditev, ki so jo imeli v kino dvorani v Domžalah. Ob 17,30 so dvorano napolnili šolarji, ravnatelj šole pa je za uvod prikazni uspešno delo pionirske organizacije, PRK in mladinske organizacije na šoli v tem šolskem letu. Poleg rednega dela za šolo so pionirji izvedli nekaj uspešnih nabiralnih akcij, uredili so šolski vrt In dvorišče, udeležili so se številnih občinskih in medobčinskih tekmovanj itd. Lepo mesto so zasedli kolesarji in čolnarji v občinskem tekmovanju, ekipa zgodovinarjev je zasedla prvo mesto v kviz prireditvi o poznavanju zgodovine NOR, matematiki višjih razredov so uspešno tekmovali v znanju iz tega predmete v Ljubljani, mladi matematiki tretjega razreda so osvojili prvo, četrtega razreda pa drugo mesto v občini itd. Učenci so sodelovali na občinskem telovadnem nastopu in občinski reviji pevskih zborov, pa tudi na vseh ostalih prireditvah so bili aktivni. Ravnatelj je dal za to priznanje vsem učencem, pa tudi učiteljskemu zboru. Točke za program na zaključni prireditvi so prispevali učenci vseh razredov, od 1. do 8. Posebno so navdušili poslušalce šolarji podružnične šole iz Dra-gomlja, program pa sta popestrila zlasti mladinski in pionirski pevski zbor pod vodstvom tovariša Naraločnika. Velikega aplavza pa so bili deležni mladi pevci narodnih in zabavnih melodij, ki so jih spremljali Beneški fantje. Prireditev je pokazala koliko skritih talentov je med našimi šoloobveznimi otroki, le škoda, da se potem, ko zapuste osnovno šolo, mnogi zgubc, ker je naša skrb zanje premajhna ali pa premalo načrtna. Zelo uspelo prireditev so učenci ponovili ob 20. uri za starše in odrasle in tudi tokrat je bila dvorana popolnoma zasedena, kar dokazuje, da si starši takih prireditev žele, njihovo priznanje nastopajočim pa je dokaz kvalitete celotnega izvedenega programa. Med tekmovanjem smo poslušali tudi mlade glasbenike in gledali nastop nadarjene baletne skupine. Skratka, za dolgčas in puščobo res ni bilo prostora. In — ali ne bi bilo pametno večkrat Radomlje V zadnjem času so se tudi Radomlje uvrstile med tiste kraje naše občine, ki so sposobne prirejati glasbene prireditve na dokaj visoki kvalitetni ravni. To nam potrjuje tudi zaključna prireditev osnovne šole Radomlje in oddelka ZGI v Radomljah. Na tej prireditvi so nastopili solisti na blok flavti, violini, klavirju, trobenti, kitari in harmoniki. Od ansamblov pa sta se predstavila harmonikarski orkester oddelka v Radomljah pod vodstvom Staneta Modeca in godalni orkester iz Domžal. Osnovna šola je sodelovala s pevskim zborom, ki ga je vodil Ivo Pen-ko in s folklorno skupino pod vodstvom Majde Lipovškove. Dvorana kina Radomlje je bila popolnoma zasedena, publika pa navdušena nad izvajanji svojih otrok. Izredni kontakt radomeljske publike z izvajalci nam dokazuje, kako prenagljeni so očit- ki, da si občani želijo samo še lahkotne plaže in neokusne šare, ki nam jo mnogi tako vsiljivo ponujajo. Razveseljiva pa je tudi ugotovitev, da nam prav prireditve izven velikih kulturnih središč dokazujejo, da v teh krajih žive zelo nadarjeni otroci, katere je potrebno le odkriti in oblikovati. Na glasbenem večeru v Radomljah smo slišali nekatere učence, ki imajo vse pogoje, da bi lahko njihova imena slišali tudi na naših najuglednejših prireditvah, obenem pa je ta prireditev ponovno potrdila pra-vinost enotnega koncepta estetske vzgoje mlade generacije, za katero se skupno zavzemajo vse osnovne šole v občini in pa Zavod za glasbeno izobraževanje, kar je v svojem uvodnem nagovoru lepo nakazala tudi ravnateljica radomeljske šole tov. Lidija Panjan. J. Cerne Kviz - tekmovanje o NOB Prejšnji petek je bilo v dvorani Kina v Domžalah tekmovanje učencev osnovnih šol naše občine v znanju zgodovine NOB, ki ga je organiziral OBKZMS. Tb je bila prva prireditev te vrste pri nas in moram reči, začetek je zelo dober. Vsi tekmovalci so bili dokaj dobro pripravljeni in dolgo časa nismo vedeli, kdo bo zmagovalec Pa se je le sreča nasmehnila trojki iz naše šole (Zupančič, Ocepek, Podbevšek). Skromnost je lepa čednost, a kar je res, je res: našim fantom je treba čestitati za uspehi Povedati moramo tudi to, da so si prislužili z vzornim znanjem fotoaparat, kar jih je posebej razveselilo, ker so navdušeni foto amaterji. Toda — kljub temu so se odločili, da ga podarijo šoli, oz. posebni zgodovin-sko-zemljepisni skupini, ki ji bo aparat še najbolj koristil. spoditi ti dve pogosti lastnosti iz našega kulturnega življenja na ta način? Nika Rugelj osnovna šola Vencelj Perko Domžale Za dan mladosti: debeli : suhi Za dan mladosti, 25. maj, je bila na nogometnem igrišču v Grobljah nenavadna, toda zanimiva nogometna tekma med ekipama DEBELIH IN SUHIH, ki so ju v glavnem sestavljali starejši nekdanji igralci (tudi več kot 45 let stari). Ne glede na to, da je pred tekmo močno deževalo, so vsi igralci, zlasti debeli, pokazali veliko mero borbenosti. Seveda se je kapetan debelih (tehta samo 119 kg) »malo« težje gibal po igrišču; toda nič zalo: cnourni dvoboj, v katerem je več kot 150 gledalcev videlo nič koliko smešnih situacij, se je končal z nič kad miroljubnim remijem 3 :3. Debeli so uveljavili svojo moč, suhi pa gibčnost. Marsikdaj se je trčenje »debelega« in »suhega« končalo tako, da je »suhi« odletel kot bi ga ustrelil, nakar je tudi »debeli« izgubil ravnotežje in telebnil na spolzka tla. In zakaj pišem o tem srečanju? — Zato, ker so nekdanji igralci pokazali pravi športni duh ln dali vzgled mlajšim, ki jim včasih tega duha manjka. F. Grbec Iz leta v leto se ponavlja ista slika: nogometaši Domžal klonejo v zadnjem trenutku. Tudi letos so, čeprav so imeli odločilni obračun za 1. mesto v ljubljanski nogometni podzvezi na svojem igrišču. V gosteh so imeli tacensko SAVO. Gledalci (za domžalske razmere se jih je zbralo presenetljivo veliko — kakih sedemsto) so pričakovali zmago domačih, kajti samo ta je bila potrebna, pa bi naše nogometaše drugo sezono gledali v višjem tekmovanju. Vendar, kot že tolikokrat prej. je športna sreča (in še kaj drugega) tudi letos nogometašem obrnila hrbet. V trenutku, ko so najmanj pričakovali in ko je bila zmaga najbolj potrebna so izgubili s 4': 0 (2 : 0). Tako je priložnost izgubljena zopet za eno leto. Prvo mesto v tem tekmovanju je zasedla SAVA iz Tacna, drugo INDU-PLATI iz Jarš, šele na tretje mesto pa so se uvrstili Domžal-čani. Naj nam bo dovoljeno o domžalskem nogometnem kolektivu spregovoriti nekaj besed. Zdi se, da klub in klubsko vodstvo vse premalo skrbi za lastne moči (mladinsko moštvo je na repu svojega tekmovanja). Ce bi bil poudarek na delu z mladino večji, bi prav gotovo v določenem trenutku izbor nogometašev ne bil tako malenkosten, kot je bil na koncu tekmovanja v LNP. Drugi vzrok je pomanjkanje športnih delavcev. V klubu dela praktično en sam človek, PAVLIN ZULE, ki nosi večino zaslug za uspehe, ki jih je moštvo v tekmovanju doseglo. Jasno je, da delo takega športnega kolektiva, kot je nogometni klub, ne bi smelo sloneti na eni sami osebi. Naj že bo kakorkoli — priložnost je izgubljena: škoda! Kdaj jo bomo spet dočakali? 50 V Domžalah množični nastop Učenke petih in šestih ra/reJov izvajajo proste vaje z ruiieami Učenke sedmih in osmih razredov nastopajo s prostimi vajami t) Č j P) S K1 O d t) O T O t) Č I P) S K ^ zveze za telesno vzgojo Po nekajletnem presledku je bil pred dnevi na domžalskem športnem igrišču ponovno organiziran množični nastop učencev osnovnih šol naše občine, ki so se ga udeležili učenci vseh osnovnih šol razen osnovne šole z Brda, ki ni nastopila. Nastopilo je okrog dva tisoč pionirjev, ki so z enotnim izvajanjem ter s primerno disciplino ponovno potrdili, da se v prihodnje take nastope še splača organizirati, saj so telesni kulturi nasploh samo v prid. Letošnja prireditev — organiziral jo je aktiv učiteljev telesne vzgoje, ki je uspela v vsakem pogledu, je hkrati tudi obveznost za prihodnje, da se z njo nadaljuje. Prizadevnim organizatorjem zlasti tov. Eli Koširjevi pa ob uspelem nastopu veljajo tudi čestitke našega uredništva. Priprave za ta nastop so potekale vse šolsko leto, ker je bil ta nastop sprejet v šolski koledar še ob začetku pouka. Po dolgem času premora predstavlja novo kvaliteto, saj predstavlja organizirana vadba, še prav posebno pa nastop v taki množici, kot je bila tokrat, za mladega človeka pravo doživetje, ga disciplinira in mu vzbudi občutek pripadnosti kolektivu. Spored je obsegal ra-jalne vaje učencev prvih in drugih razredov domžalskih dveh šol, nato prikaz raznih iger. ki so jih demonstrirali učenci tretjih in četrtih razredov, višji razredi pa so prikazali štiri različne proste vaje in sicer fantje petih in šestih razredov skupaj in sedmih in osmih razredov skupaj, prav tako pa tudi dekleta. Kot posebna točka je bil prikaz športnih iger. ki jih šole goje in sicer mali nogomet, mali rokomet, odbojka, košarka in med dvema ognjema. Enourni spored se je odvijal brez motenj, kvaliteta izvedenih vaj je bila na zadovoljivi višini, posebno če upoštevamo večletni premor, ki pa ni nastal po krivdi šol ali šolnikov, glasbeno spremljavo pa je posebej za to prireditev skomponiral mladi komponist — domačin. Tomaž Habe. Košarkarji nizajo zmage Nekaterim pesimističnim napovedim navkljub domžalski košarkarji v drugi zvezni košarkarski ligi — nizajo zma^c. Prav razveseljivo je, da ta najkvalitetnejši domžalski športni kolektiv niza zmage tudi na tujem, saj je v zadnjih kolih Nadaljevanje s 18. str. katerega rezultat pa je brez dvoma ta, da je glasbena kultura spet našla svoje mesto med našimi mladimi ljudmi in da bodo vsi ti, ki so dobili osnove zborovskega petja v šoli in petje samo tudi vzljubili, znali to zvrst človekove ustvarjalnosti pravilno vrednotiti tudi še potem, ko bodo zapustili šolske klopi. To pa je tudi namen vseh teh prizadevanj. J. Cerne pobral obe točki tudi na tujih igriščih proti Borcu v Banjaluki ter proti BSK v Slavonskem Brodu. V zadnjem nastopu pred domačim občinstvom, pa je KK Domžale odvzel obe točki Med-veščaku iz Zagreba ter se tako učvrstil tik pod vrhom. Rezultat 50 : 45 za Domžalčane. Prav gotovo je za domžalsko športno življenje taka uspešna dejavnost zelo razveseljiva, po-žrtovalnim domžalskim amaterskim delavcem ter športnikom pa v čast. Za uspešno nastopanje v hudi konkurenci veljajo košarkarjem tudi naše iskrene čestitke. Lestvica po 9. kolu: 1. Maribor 9 7 2 613 : 625 14 2. Bosna 8 6 2 529 : 513 12 3. Domžale 9 6 3 541 : 553 12 4. M. Bosna 9 5 4 522 : 500 10 Pred kratkim so se na rednem občnem zboru zbrali predstavniki telesnovzgojnih organizacij in predstavniki posameznih športnih kolektivov naše občine. Na občnem zboru organizacije, ki vključuje 19 telesnovzgojnih kolektivov, je bilo moč izvedeti nekaj bridkih resnic o telesni kulturi v Domžalah, pa tudi o nerazumevanju za telesno kulturo nasploh. Reči je treba, da je bilo v poročilu predsednika ObZTV tov. STANETA LAZNIKA, jedrnatem in kratkem, največ takih besed, ki ne dajejo nikakršne perspektive za razvoj telesne kulture, čeprav je financiranje telesne kulture v preteklem obdobju doživelo nekaj sprememb, je vsekakor zelo zaskrbljujoče dejstvo, da v preteklih dveh letih ni bil v občini ustanovljen niti en sam športni kolektiv. Resda so na Prevojah hoteli osnovati nov športni kolektiv Polet, vendar do tega ni prišlo. Na zboru je bilo tudi mnogo besed o neenotnosti vseh tistih (v zadnjem času se je nekajkrat pokazala), ki imajo športno aktivnost v svojih programih. Ta neenotnost v organizaciji športnih prireditev in heterogenost hotenj je tisti zaviralec športnega življenja, ki drobi enotnost telesnovzgojnih prizadevanj. Sklenjeno je bilo, naj bi v prihodnjo vsi tisti, ki jim je šport po sili ali hotenju drag, poskušali poenotiti svoje moči (ObZTV, SZDL sindikati, občinski komite ZMS). V skrbi za kadre v občini ni bilo opaznega izboljšanja. Kadri so še nadalje velik problem, ki ga bo treba čimprej rešiti, če hočemo ohraniti aktivnost večine telesnovzgojnih kolektivov pri življenju. Tudi situacija s športnimi objekti v zadnjem času ni najboljša. Resda se je precej spremenila, odkar je skrb nad njimi prevzela krajevna skupnost, vendar se zdi, da je še vse premalo tistih, ki naj bi poskrbeli, da nemajhna družbena sredstva, vložena vanje, ne bi propadala. Iz leta v leto je tudi opaziti, da so sredstva, namenje .a za telesno kulturo, vedno manjša. Prav gotovo je to odraz določene miselnosti; miselnosti, ki (kakor je bilo rečeno) posredno škodi tudi splošni telesni sposobnosti in fizični pripravljenosti posameznika. Ali je potem čudno, da se je občnega zbora te najpomembnejše občinske te-lesnovzgojne organizacije iz med vseh povabljenih predstavnikov družbeno-političnih organizacij udeležil en sam (tov. Franc Gabrovšek — SZDL, op. M. B.). Prav blizu verjetno leže vzroki za slabši položaj telesne kulture v občini. Razen v košarki, kjer je bil kvalitativno napravljen največji skok, sta v drugih športnih dejavnostih — stagnacija oz. nazadovanje evidentna. Tak in podoben zaključek se vsiljuje ob letnem občnem zboru ObZTV. Ce želimo delo telesnovzgojnih društev (za n šega občana izmed vseh dejavnosti najbolj zdravo) izboljšati, bi bilo potrebno okrepiti tudi organizacijsko delo telesnovzgojnih kolektivov. Prav pametno bi bilo vključevati v delo stare športnike in storiti vse, da bi se miselnost, ki naši občini nikakor ni v čast, spremenila, da bi se tudi za telesno kulturo, za tega, kakor se je na občnem zboru pokazalo, družbenega pastorka, našla tolikšna sredstva, kakršna po svoji družbeni pomembnosti tudi zasluži. M. B. NASLEDNJA ŠTEVILKA OBČINSKEGA POROCEVAL-BRA.