GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA  LJUDSTVA LITIJA
24. 12. 1941
OBČANOV
ŠTEVILKA 3
MAREC 1982
PROGRAMSKO—VOLILNA KONFERENCA LITIJSKIH KOMUNISTOV
PREGLED PRETEKLEGA DELA IN DOGOVORI ZA NAPREJ
Na dobro pripravljeni programsko—volilni konferenci so litijski komunisti ugotovili, da so v preteklem mandatnem obdobju posvetili največ pozornosti dohodkovnem povezovanju, prizadevanju za stabilnejše gospodarjenje, smotrnejšemu planiranju, poglabljanju delegatskega sistema ter idejni in akcijski krepitvi ZK.
Konferenci, ki se je je udeležila velika večina delegatov, so prisostvovali: domačin Ivan Godec, sekretar ZSS ter član CK ZK.S; Ludvik Zaje — medobčinski sekretar ZK za
to področje ter predstavnika CK Janez Krnc in Bogdana Herman. Razprava je bila tvorna, izčrpna, predvsem pa samokritična.
Čeprav bi se dalo še dosti napraviti na raznih področjih, saj delo ni nikoli tako dobro opravljeno, da bi ne moglo biti še boljše, se iz skrbno sestavljenega poročila in bogate razprave da sklepati, da je bilo delo" komunistov v preteklem mandatnem obdobju uspešno. Prav zaradi tega je odgovornost, ki jo pričakujejo od novih članov OK, toliko večja.
Po sprejetem programu za naslednje obdobje so komunisti razrešili dotedanje občinsko vodstvo komunistov in izvolili novega. Za predsednika OK je bil ponovno izvoljen Jože Grošelj, delo sekretarja pa bo opravljal namesto Branka Pintarja odslej Stane Hrovat. Izvoljeni so bili tudi štirje delegati, ki nas bodo zastopali na bližnjem 9. kongresu ZKS. To so: Željko Sogo-rič, Vid Praunseis, Janez Železnik in Andrej Kralj, za 12. kongres ZKJ pa so potrdili delegatko Marico Jerman.
VINKO HAFNER V LITIJI
24. februarja je prišel na delovni obisk v našo občino predsednik slovenskih sindikatov, tov. Vinko Hafner, s svojimi sodelavci. Pogovarjal se je s predstavniki kolektiva litijske Predilnice in TOZD Usnjarna Šmartno, ki deluje v sestavi delovne organizacije Industrija usnja Vrhnika. Delovni obisk je bil sklenjen z razširjeno sejo predsedstva občinskega sveta ZS Litija.
V pogovoru z delavci se je Vinko Hafner zanimal predvsem za ekonomski položaj delavcev v obeh delovnih kolektivih, za rezultate gospodarjenja, za delitev dohodka in za nagrajevanje proizvodnega dela, za
resnični delež delavcev in za njihov vpliv pri gospodarjenju v delovnih organizacijah, posebno pa so ga zanimale litijske izkušnje oz. mnenja delavcev in članov predsedstva občinskega sveta ZS Litija v zvezi s so-
M
PRED KONGRESOM
Tudi v naši občini tečejo zadnje priprave na 9. kongres ZKS. Vse od osnovnih organizacij pa do občinskega vodstva je potrebno dobro proučiti gradivo, da ne bodo komunisti le opazovalci dogajanj, ampak bodo znali kongresne zaključke prenesti tudi v svoje okolje in na svoje lastne razmere. Javna razprava bo potekala do začetka kongresa, mora uj) biti čimbolj stvarna in ne le ponavljanje že večkrat izrečenih misli. Le s pošteno izmenjavo mnenj in zaostrenim odnosom do premalo delavnih komunistov bo mogoče uresničiti zastavljene naloge tudi na področjih, ki terjajo še veliko dela. To velja zlasti za uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj, svobodno menjavo dela, pravičnejše nagrajevanje po delu. smotrnejšo kmetijsko politiko, še zlasti pa za večjo posamično in skupno odgovornost komunistov.
cialno politiko in socialno varnostjo delavcev.
Predstavniki delavcev v Predilnici Litija so po ogledu proizvodnih prostorov, seznanili Vinka Hafnerja z uspehi kolektiva v minulem obdobju.
Sam je v razgovoru poudaril, da je dosežen višji dohodek za 60 r/r v odnosu na leto 1980, odraz trdih pogojev dela. premišljenega vlaganja v modernizacijo proizvodnje v minulem srednjeročnem obdobju, kar vse je omogočilo, da so lani litijske pre-dice povečale produktivnost za 12 c/<.
Tov. Vinko Hafner je dosežene rezultate tako na področju gospodarjenja kot tudi uveljavljanja vloge neposrednega delavca pri samouprav -nem odločanju ocenil kot dober primer, kako je potrebno motivirati delavce, jih sprotno in celovito informiraj, da se tudi v težjih pogojih in situacijah zavestno odločajo za modernizacijo proizvodnje, kar ustvarja pogoje za hitrejšo rast produktivnosti in večji dohodek. Tako so ravnali delavci v Predilnici, kjer še vedno približno 65 ci zaposlenih (od nekaj nad KKM) delavcev), dela v treh izmenah (tudi ponoči). Ob tem je poudaril, da si morajo delavci v Predilnici  prizadevati,  da  bi nočno
Naša delegatka na 3. konferenci ZSS
Ani Povše, naša delegatka na 3. konferenci ZSS
Socialna varnost ljudi počiva na dobrem delu — je ena od ugotovitev konference sindikatov o socialni politiki, o kateri smo pisali že v prejšnji številki našega glasila.
Udeležila se je je tudi delegatka iz naše občine, Ani Povše. Že šestnajst let uspešno dela v litijski predilnici, kjer velja za dobro delavko in sposobno organizatorko. Na konferenci je sodelovala v komisiji za oblikovanje stališč in usmeritev. Eno najvažnejših je vsekakor, da je treba obdržati okvire socialne in materialne varnosti delavcev, oziroma jih tudi širiti, vendar le na podlagi boljših rezultatov dela. Vsa sprejeta stališča pa naj v prihodnje usmerjajo sindikalno delo na tem področju.
izmeno in število potrebnih delavcev v njej kar najbolj zmanjšali, res pa je. da to ni le problem tega kolektiva, temveč je tako tudi v nekaterih drugih kolektivih, kar pa ni mogoče razrešiti brez pomoči širše družbenopolitične skupnosti.
Po ogledu proizvodnega procesa in pogojev dela v TOZD Usnjarni Šmartno je bil tov. Vinko Hafner presenečen in zaskrbljen nad izredno slabimi (nemogočimi) delovnimi pogoji, še prav posebno v mokrem oddelku krznarne. V razgovoru z delavci tega kolektiva pa je celo poudaril, da ni dopustno, da delavci delajo v tako slabih delovnih pogojih, ki so za zdravje delavca škodljivi in nevarni. Bil je mnenja, da je potrebno v sodelovanju z delovno organizacijo kljub zaostrenim pogojem za investicijska vlaganja poiskati ustrezne rešitve, ki bi v čim krajšem času omogočile odpravo najtežjih delovnih pogojev v tej TOZD, saj zaradi tehnološkega postopka ni mogoče »ukiniti« mokrega oddelka krznarne. Delavci so ga seznanili s prizadevanji na področju reševanja socialnih vprašanj zaposlenih delavcev in upokojencev (stanovanja, prehrana, oddih, preventivni zdravniški pregledi, socialne — denarno pomoči ipd).
Tov. Vinko Hafner je ugodno ocenil prizadevanja delavcev v TOZD Usnjarna Šmartno, dosežene rezultate na področju gospodarjenja, in v razpravi poudaril, da je nujno z medsebojnim sodelovanjem v okviru delovne organizacije vzpostaviti takšne razmere, ki bodo zagotavljale skladen razvoj in ekonomičnost poslovanja temeljne organizacije.
Člani predsedstva občinskega sveta ZS Litija so na popoldanski
V
j« a-kot
razširjeni seji predsedstva, navzoči so bili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine. :zvršnega sveta, nekaterih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, seznanili tov. Vinka Hafnerja z vlogo in aktivnostjo sindikatov v občini razpravi je bilo poudarjeno, da sindikat dosti bolj prisoten v poSa mezni sredini združenega del tudi zunaj njega, kot pa je bil pred leti. Aktivno se vključuje v vsa dogajanja v organizacijah združenega dela in družbenopolitični skupnosti, zavzema ustrezna stališča, daje pobude in predloge za r;izreševanje tekočih vprašanj.
Pomemben premik, je bilo poudarjeno na seji. je dosežen na področju družbenopolitičnega usposabljanja sindikalnih aktivistov in članov delavskih svetov ter raznih drugih samouprav nih organov. Vendar, so v razpravi poudarili sindikalni aktivisti, je še vrsta vprašanj in nalog, ki jim morajo sindikati v občini nameniti še večjo pozornost, n.pr.: doslednejše nagrajevanje po delu. neposredna skrb za delo in aktivnost delegatov v zboru združenega dela občinske skupščine, in podobno.
Tov. Vinko Hafner je ob zaključku obiska v Litiji poudaril, da je dobil bežen pregled (bilo je premalo časa za še bolj poglobljene razprave) o ' vlogi in aktivnosti sindikatov v občini, kljub temu pa je moč ugotoviti vse večjo aktivnost delavcev, organiziranih v zvezo sindikatov, da si le z boljšim delom ter smotrno izrabo delovnega časa ustvarjajo pogoje za nagrajevanje po delu in za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb.
k.L.
	VSI NAŠI KONGRESI		
1.	Čebine.	16. aprila	1937
2.	Ljubljana,	10.—15. nov.	1948
3.	Ljubljana,	18.—20. maj	1954
4.	Ljubljana,	23.—25. jan.	1959
5.	Ljubljana.	17.—20. marec	1965
6.	Ljubljana,	9.—11. dec.	1968
7.	Ljubljana.	3.—5. april	1974
8.	Ljubljana.	3.—5. april	1978
9.	Ljubljana,	14.—16. april	1982
Predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je na obisku v Litiji obiskal tudi Predilnico. (Foto: Zofka)
UREDNIKOV STOLPEC
Skrb za slovenski jezik
Zadnja leta je v Sloveniji prisotna močna družbenopolitična aktivnost v zvezi z rabo slovenskega jezika v javnosti. V naši občini doslej prevelike organizirane družbene aktivnosti na tem področju ni bilo. Lani je propadla celo posebna problemska konferenca o kulturi, na kateri bi prav gotovo spregovorili tudi o slovenščini v javni rabi.
Cisto brez aktivnosti pa v občini tudi nismo, saj ne moremo mimo ogromne vloge in dela osnovnih šol. kjer učitelji vlagajo vsakodnevne napore v čistost in pravilno rabo slovenskega jezika. To poslanstvo so na osnov i zakona o osnov ni šoli učitelji tudi dolžni opravljati in brez dvoma nosijo šole najv ečji delež in breme pri čuvanju, ohranjanju, razvijanju in pravilni rabi slovenskega jezika. Poleg šole pa ne gre prezreti tudi vloge vrtcev, knjižnic in drugih — predvsem kulturnih — dejavnikov, ki skrbijo za lep slovenski jezik.
In vendar je bilo treba v Slo-veniji sprožiti široko družbeno akcijoza pravilno rabo slovenščine! Očitno je vsa aktivnost šol. vrtcev, kulturnih in drugih organizacij še premalo, da pri rabi materinščine ne bi bili zaskrbljeni. Zlasti v javni rabi. v pisnih gradivih, (raz)govorih na sestankih itd. lahko vidimo in slišimo tudi takšno slovenščino, da bi se človek zgrozil. Zato je družbena akcija gotovo potrebna, da ohranimo (in razvijamo) svoj lastni jezik.
Vse premalo se namreč zavedamo pomembnosti materinega jezika za narod, katerega del smo tudi prebivalci naše občine! Jezik je za obstoj naroda nujen pogoj: ni naroda brez svojega lastnega jezika. Ogrožen jezik, zmaličen. nečist, ne-negovan pa pomeni tudi ogrožen narod. Jezik daje narodu osnovno značilnost, daje mu status, veljavo, obstoj in življenje. Ob temeljitem razmišljanju o našem slovenskem jeziku, o njegovi (in naši!) usodi, če ga ne bi negovali, bi se moral tudi vsak občan zavedati, da je za obstoj in razvoj slovenskega jezika pravzaprav soodgovoren.
Dolžnost slehernega prebivalca, ki živi v naši občini in celem slovenskem prostoru, je. da skrbi za lep in pravilen slovenski jezik, ki ne bo izmaličen, pomešan s tujkami in izrazi i/ drugih jezikov, le tako bomo lahko ohranjali tudi vse druge nacionalne in kulturne vrednote slovenskega naroda, ki so za naš obstoj brezpogojno nu)ne.
V naši občini smo se splošni družbeni akciji v Sloveniji priključili tudi tako. da smo pred kratkim pri socialistični zvezi ustanovili jezikovno razsodišče, tako kot je to urejeno pri republiški konferenci SZDL.Vprašanja, ki jih bo obravnavalo to razsodišče, bomo objavljali tudi v Glasilu občanov. Namen jezikovnega razsodišča pa ni zgolj v iskanju »cvetk« v raznih tekstih, in se potem javno posmehovati avtorjem takšnih cvetk (tako kot je bilo pred kratkim na račun ene izmed naših občinskih SIS v lelcksu). ampak predvsem v spremljanju te problematike, opozarjanju, razlagi in usmerjanju k pravilni rabi slovenskega jezika.
Pričujoči uvodnik pa naj Ni tudi klic vsem občanom, da dvakrat (ali trikrat) premislijo, kako bodo svoje misli i/govorili ali napisali na papir
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH OZD
1
Osnovna šola Dušan Kveder — Tomaž
/•j tet ki litijskega osn<» nega šolstva segajo več kot sto let nazaj. Tedanja dv orazrednica je prerasla v štirirazrednico. največji razcvet pa je šolstv o doseglo z uvedbo železniške proge in razvejane industrije po I. svet. vojni. Danes, več kot sto let zatem, ima Litija moderno organizirano 8-letno osnovno šola Obiskuje jo kar 1267 učencev (skupaj s podružnicami Vače, Hotič, Jevnica, Kresnice, Sava, Polšnik), prišteti pa je treba še 46 učencev Enote s prilagojenim programom, ki se je pred nekaj leti priključila tej šoli. Pouk je organiziran v eni izmeni in pol. Od vseh šol v občini imajo (glede na število oddelkov) daleč najmanj zaposlenih. Da se šola stabilizacijsko obnaša, je torej na dlani. To pa na noben način ne kaže na slabše delo šole, saj je strokovna zasedenost predmetov zavidljivo visoka. Samo trem učiteljem manjka zaključni izpit, kar je v zasavskem (pa tudi širšem) merilu velik dosežek.
Število zaposlenih s podružnicami vred — 104. od tega je:
74 učiteljev 3 svetov, delavci 5 administr. delavcev
8 kvalif. ali polkval. delavcev (kuharice, pomočnice kuharic, kurjač 15 snažilk
Malo je kolektivov v naši občini, ki bi imeli tako ugodno izobrazbeno strukturo, saj ima kar 58. 15 c'< peda'g. delavcev višjo ali visoko izobrazbo.
Izobrazbena struktura ped. delavcev srednja izobrazba višja izobrazba visoku izobrazba
31-41.85 % 34—45.90 % 9-12.25 %
Boli jih. da nekatere sredine še vedno nočejo razumeti, da morajo prosvetni delavci, tako kot drugi delavci, opraviti letno 21X4 ur. kar zagotavlja 42-urni delavnik. Počitnic, vzeto realno, ni torej prav nič več kot v drugih dejavnostih, zakaj torej namigovanja o ugodnem delovnem času prosvetnih delavcev?
Storilnost dela je na zelo visoki stopnji, sestanki (strokovni ali samoupravni) so le po pouku. Delavci te šole torej z vso upravičenostjo zagotavljajo, da bi bilo verjetno več narejenega, če bi tudi druge družbene dejavnosti tako natančno planirale svoje delo.
Velik korak k boljšemu pedagoškemu delu je napravljen z razvejanim in poglobljenim vzgojnim načrtom, ki je logično nadaljevanje že * dolgo znanih učnili načrtov. Da je načrtno vzgojno delo nujno potrebno, kaže tudi to. da je precejšnja večina predvsem bližnjih učencev, ki imajo zaposlena oba starša, zelo potrebnih vzgoje, ne le izobraževanja. Na vzgojnem področju je šola s svojimi bogatimi izvenšolskimi dejavnostmi že mnogo napravila, kljub temu pa ugotav I ja jo. da bi bilo treba še bolj načrtno izkoristiti prosti čas učencev.
Nagrajevanje po delu
In kako je / nagrajevanjem po delu'.' Prosvetni delavci nikoli, pa tudi sedaj ne. niso bili dobro nagrajeni. Zaradi denarja, kot pravijo, še nihče ni stopil v ta poklic. Potrebna je ljubezen dodela / otroki, potrpežljivost in nenehno izpopolnjevanje. sa| bi učitelji z znanjem, ki so si ga pridobili recimo pred 20 leti. danes težko, če že ne nemogoče izhajali.
Tudi v tem delov nem kolektiv u je bilo v začetku veliko težav z nagrajevanjem podelu. Novejše dopolnitve pravilnika, pa tudi sedanji novi prav ilnik. pa so to odgov orno nalogo uspešno rešile, saj bolje nagrajujejo izključno boljše delo. višja izobrazba pa je v večini primerov . kot smatrajo, tudi pogoj za boljše delo. Veliko si obetajo od v eč-jega upoštevanja minulega dela. pa tudi stalnosti, saj je enkrat ena. da bo le dobro nagrajen prosvetni delavec dlje vzdržal v tako zahtevnem poklicu. Tudi pravilnik o nazivih in napredovanju pedagoških delavcev (učitelj — pripravnik, učitelj — začetnik, učitelj, učitelj —mentor, zaslužni učitelj), bi lahko vplival na večjo privlačnost tega poklica in pomenil moralno ici materialno stimulacijo.
KOMISIJA ZA SPREJEM OTROK
V VZGOJNOVARSTVENI ORGANIZACIJI
LITIJA
objavlja VPIS
- dojenčkov (starost od 8 mesecev ou 2 let)
- predšolskih otrok (starost od 2 do 7 let) za vstop v VVO Litija v šolskem letu   1982/83 v sledeče enote:
„Medvćdek", Litija, Bevkova 1 „Najdihojca", Litija, Komandanta Staneta 8 ..Ciciban   Šmartno pri Litiji. Ustje 123 ..Kresnička", Kresnice 23 h ..Sava" Sava pri Litiji n.h.
Vpis bo v mesecu aprilu 1982 v upravi VVO Litija. Bevkova ul. I. vsak dan. razen sobote od 7. do 14. ure. Ob ponedeljkih pa od 7 do 16 ure
Kdaj enaki delovni pogoji v obeh šolah?
Samouprava na šoli je zgledno organizirana. Vsaka, tudi najmanjša odločitev je stvar večjega kroga delavcev, odločanje torej v nobenem primeru ne more sloneti le na ozkem krogu vodilnih delavcev. Tudi večina zunanjih članov sveta šole svojo delovno dolžnost vestno opravlja.
Šola je dejavnost posebnega družbenega pomena in tudi veliko
stane.
Ni šole brez učencev
Poleg rednega in kvalitetnega izobraževanja so učenci vključeni v številne iz.venšolske dejavnosti, kjer lahko vsak najde tisto, ki ga najbolj zanima. Imajo dva pevska zbora, dobro organizirano kulturno in športno dejavnost ter bogato opremljeno knjižnico.
Vozačev imajo sorazmerno malo za tako veliko šolo. Z vlakom se jih vozi 6°. na avtobus pa je vezanih 116 učencev. Tudi zanje je dobro preskrbljeno. Vsako sredo šola organizira krožke, dopolnilni in dodatni pouk po rednem pouku, kar pomeni nekakšno (enodnevno! predhodnico celodnevne osnovne šole. Tu so zaposleni predvsem vozači, tako da niso prikrajšani za možnost vključevanja v interesne de-javnosti.
() solidni izobrazbi, ki jo prinesejo učenci na srednje šole. pričajo lcp> uspehi naših srednješolcev in številni visokošolci. ki so izšli iz te
šole.
Kdaj enaki pogoji v obeh šolah?
Skoraj polovica učencev litijske šole obiskuje staro šolo na Rozmanov em trgu. Delovni pogoji pa se v njej močno razlikujejo od tistih na Graški Dobravi. Častitljivo staro poslopje (razen 4 razredov), ni bilo grajeno za potrebe šole, starejši bralci se bodo še spominjali, da je bila tam stara sodnija. Vlažno poslopje, premajhne in mrzle učilnice (to zimo menda še niso namerili kljub kurjenju več kot 15 stopinj), nepravilna osvetlitev, predvsem pa hudo neustrezni sanitarni pogoji, narekujejo čimprejšnjo ureditev tega perečega problema.
V samoprispevku načrtovana šola na Ježi bi bila nujno potrebna tudi iz podatkov, da načrtujejo tam čez 5 let kar 6 oddelkov oziroma čez 100 učencev več. (Obenem z osnovno šolo bi se selila tudi Enota s prilagojenim programom). Ne pozabimo namreč, da je stanovanjska gradnja skoncentrirana na Rozmanovem trgu, tam pa je tudi veliko mladih družin. Vemo. da sedanji gospodarski položaj ni rožnat, zato bi bila tudi izgradnja šole na Ježi postopna. Obe šoli. na levem in na desnem bregu, bi bili med seboj kadrovsko in organizacijsko kar naj-smotrneje povezani. Kaj pa, če bomo zaradi pomanjkanja sredstev prisiljeni adaptirati staro šolo?
Če bi jo hoteli vsaj delno prilagoditi higienskim in vzgojnim načelom, bi to v bistvu ne bilo ceneje, kot izgraditi novo šolo. Kakorkoli že. dolžni smo (čimbolj smotrno) zagotoviti vsaj približno enake pogoje učencem in delavcem obeh šol.
Uspešno vodenje šole
S šolstvom v naši občini je neločljivo povezan vodja litijske šole, tov. Jože Grošelj. 7a njega pravijo (ne brez razloga), da je uredil vse tri sole v naši občini; najprej gabrovško. nato šmarsko in končno še litijsko. Kot dober gospodar je sodeloval tudi pri gradnji vseh treh šol.
\ času njegovega ravnateljevanja so zgradili v Gabrovki prvi učiteljski stanov iinjski Nok v naši občini, šolo v Šmartnem, pred kratkim pa še šolo na (iraški Dobravi. Razvoju šolstva posveča vse svoje znanje, energijo, pa tudi prosti čas. Na naključje, da je prejel letos najvišje občinsko priznanje s področja družbenih dejavnosti za vzgojno—izo-bražcvalno delo -Valvasorjevo plaketo.
Kol o vsaki del. organizaciji, bi lahko tudi o litijski OŠ še marsikaj pov edali. tokrat razumljivo nismo govorili o izvozu, ne o dohodkovnem povezovanju, kot navadno v tej rubriki. Nihče pa ne more zanikati, da se litijski šolniki ukvarjajo s prav tako pomembnimi stvarmi. Njihovi del. rezultati so trajni, čeprav so vidni največkrat šele čez nekaj let.
\ sak zase in vsi skupaj se po svojih najboljših močeh trudijo, uspešno opravljati to odgovorno delo. V tem prizadevanju so popolnoma uspcHi
Višje denarne pomoči
Skupščina skupnosti otroškega varstva Litija je dne 3. 3. 1982 sprejela sklep o višini minimalne denarne pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih v letu 1982.Na osnovi tega sklepa bodo socialno ogroženi otroci imeli pravico do denarne pomoči v treh kategorijah: otroci delavcev, upokojencev in otroci drugih delovnih ljudi kakor tudi otroci kmečkih in drugih družin. Povečane denarne pomoči bodo deležni otroci, ki imajo edinega hranilca, in otroci, ki so telesno ali duševno prizadeti.
Denarne pomoči otrokom delavcev, upokojencev in drugih delovnih ljudi:
1.200 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, do 2.900din mesečno na družinskega člana,
850 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, do 3.700din mesečno na družinskega člana,
450 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, do 4.200din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, kateri pogojujejo dejanski socialni položaj. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka. Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek člana ne presega 2.000din mesečno, s tem da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 4,5—krat-nem znesku katastrskega dohodka.
Denarna pomoč otrokom iz kmečkih m dragih družin znaša 450 dinarjev mesečno, če je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihove družine ali pa so brez dohodka; če živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000din oz. 2.800din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
Povečane denarne pomoči za otroke, ki imajo pravico do denarnih pomoči so naslednje:
— otrokom, ki imajo enega hranilca, 200 dinarjev mesečno,
— otrokom, ki so telesno aH duševno prizadeti, 400din mesečno.
Otrokom tistih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega s tem sklepom, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah, zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. Komisija za denarne pomoči pri Skupnosti otroškega varstva Litija lahko
Na osnovi mnenja Krajevne skupnosti, v kateri prebiva družina, določi tudi nižjo ali višjo denarno pomoč, kot je določeno s tem sklepom, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.
Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 31. marca 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ukine izplačevanje denarne pomoči..
Za uveljavljanje denarne pomoči otrokom v letu 1982 je uveden nov enoten obrazec »VLOGA ZA UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENTH PRAVIC« (obrazec DZS 8.40).
Izpolnjene vloge je potrebno predložiti najkasneje do 31. marca 1982 na naslov: Služba za denarne pomoči otrokom SOV Litija. Trg na Stavbah št. 1, p.p. 61. p. Litija.
KAM OSNOVNOŠOLCI?
Letos bo osnovno šolo v naši občini zaključilo 238 učencev.
Letošnje poklicne namere osmošolcev kažejo ugodno razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi usmeritvami. Učenci so se pod vplivom intenzivnega dela šolskih svetovalnih služb, učiteljev, staršev in javnih informativnih sredstev, odločili večinoma za poklice, ki so v naši občini in regiji deficitarni. Nekoliko preštevilne so namere v zdravstveno in ekonomsko usmeritev.
Poklicne namere osmošolcev		
1. Kovinarska usmeritev	27	kandidatov
2. Zaposlitev	27	kandidatov
3. Neodločeni	25	kandidatov
4. Ekonomska usmeritev	■> ">	kandidatov
5. Zdravstvena usmeritev	16	kandidatov
6. Gostinska usmeritev .	12	kandidatov
7. Ele*)tro usmeritev	11	kandidatov
8. Družboslovna usmeritev	10	kandidatov
Strokovne službe pa čaka še obilo dela predvsem pri tistih učencih, ki se bodo takoj zaposlili in ki se še niso odločili za svojo nadaljnjo usmeritev.
Iz naše občine bo letos zaključilo šolanje tudi 112 učencev poklicnih šol in 73 učencev 4-letnih srednjih šol.
Vseh 2 1 diplomantov gimnazij bo šolanje nadaljevalo na raznih fakultetah, nekaj diplomantov srednjih šol pa se bo tudi zaposlilo.
Odločitve srednješolcev		
diplomanti	diplomanti	Skupaj
gimnazij	4-let. šol	
Nadaljnje šolanje       2 1	23	44
Zaposlitev _	25	25
Neodločeni —	4	4
PRVA CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA V OBČINI
Tokrat .smo bili na obisku v Gabrovki. Naš namen je bil, izvedeti, kakšno vzdušje vlada na šoli in zunaj nje, saj je to prva takšna šola v občini. Z delom je pričela šele v 2. polovici tega šolskega leta, zato smo pričakovali, da jo pestijo še začetne težave, a kljub temu menimo, da marsikoga zanima, kako poteka življenje v taki šoli.
Takoj na začetku je treba povedati, da so z novo obliko (in vsebino) pričeli zaenkrat le učenci nižje stopnje, to je od 1. do 4. razreda, skupaj nekaj več kot 80 otrok.
Zahtevnim pogojem za uvedbo celodnevne osnovne šole zaenkrat zadostuje le Osnovna šola (Tabrovka, ki ima dovolj velike prostorske in kadrovske zmogljivosti (večnamenski prostor, igrišče...).Najprej smo se hoteli oglasiti pri ravnatelju, tov. Vertotu, a smo morali počakati, da je prišel iz razreda, kjer je učil prvošolce matematike. Pri občasnih kadrovskih težavah mora namreč pomagati tudi on.
Učenci kolesarijo, kotalkajo. se igrajo z žogo in kolebnico. skratka zelo prijetno jih je videti pri tem priljubljenem opravilu.
Od 1(1. do 10.45 se zvrstijo svobodne dejavnosti, kjer učenec resnično lahko izbira. Naj jih nekaj naštejemo: košarka, rokomet, strelski krožek, badminton, ritmika, tekmovanje za športno značko, dramatski, pravljični in likovni krožek, pevski zbor in ročna dela. Na koncu pa še dva krožka, tesno povezana z utripom kraja, kjer si pomagajo z zunanjimi mentorji, to sta kmetijski in gasilski krožek. Prizadevajo si, da bi zaživel tudi mizarski krožek.
Začetne težave
Vsaka medalja pa ima seveda dve strani. Tako tudi gabrovika celodnevna šola nima le pristašev, ampak razumljivo, na začetku tudi nasprotnike. Težko bi si namreč predstavljali, da bi uvedbo takega načina pouka, ki v marsičem spreminja življenje celega kraja, naletela povsod le na razumevanje.
Zelo boleč je problem prehrane. / malicami ni težav. To so imeli že prej. V celodnevni šoli pa
t čenči 1. razreda pri ari matematike.
So otroci res odtegnjeni od doma?
Ni verjeti preveč tudi temu, da bi celodnevna šola odtegovala otroke od domačega okolja (in dela). Poglejmo resnici v oči. Učenci prihajajo le za malenkost
Takole izgleda rekreativni odmor.
Ko smo čakali zvonca, ki bi odzvoni! konec druge ure, smo si v svetli in prostorni jedilnici ogledali na steni urnik in razpored dejavnosti za celo šolo. Nas so zanimali predvsem prvi štirje oddelki, ki so v celodnevni šoli.
Prisostvovali smo delitvi malice, ki je kljub precejšnjem številu učencev (vsi namreč jedo v jedilnici in ne v razredu) zaradi dobre organizacije potekala hitro in učinkovito. Ena. dve. tri — in malica je bila razdeljena, prav kmalu pa tudi pospravljena.
Franko Korbar Gabrovka: »Mislim, da so z uvedbo celodnevne šole v Gabrovki starši zelo razbremenjeni.
Za nekaj časa smo zapustili prijetni otroški živžav in odšli k ravnatelju ter mu tako »popestrili« zasluženi odmor. Z veliko veselja in zanesenosti je pričel pripovedovati o življenju takšne šole. o kakršni smo doslej slišali le od drugod. Gabrovčani pa jo uvajajo prvi v občini.
Razlike med starim in novim načinom
upajo da jim bo uspelo zagotoviti mentorja, saj je mizarstvo v njihovem kraju že tradicija. Mimogrede, s Presadomr kmetijsko zadrugo in Mizarstvom lepo sodelujejo, zadruga jim je odstopila njivo, kjer bodo prav zdaj pričeli s spomladanskimi deli. V Mizarstvu pa jim delajo specialne omare, tako da bo vsak učenec imel svoj predal, kamor bo spravljal stvari.
Po svobodnih dejavnostih sledi nova kategorija — samostojno učenje. To poteka ob vsestranski pomoči učiteljic in je različno dolgo, glede na otrokovo starost. V 1. in 2. razredu so te ure navadno krajše, le po 30 minut, samo dvakrat tedensko pa malo daljše. Tretji in četrti razredi pa imajo samostojnega učenja osem pedagoških ur tedensko, kosilu, ki je od 11.20 — 12. ure sledi še samostojno učenje in svobodne dejavnosti za 1. in 2. razred, 3. in 4. razred pa imata poleg obojega še eno uro pouka. S celodnevno šolo zaključijo med 13. in 14 uro. Takrat odidejo bližnji učenci domov, vozače, teh je kar dve tretjini, pa odpeljeta avtobus ali kombi.
Takšno je torej delo po programu. Jasno začrtano, razgibano in pestro za otroka. Pomudimo se le še ob organizaciji pouka na celi šoli. Delo bi bilo veliko laže organizirati, če bi bili v celodnevni šoli tudi učenci višjih razredov. Učitelji bi se smotrneje porazdelili po šoli, telovadnica bi bila bolje izkoriščena. Toda ne gre prehite-
je treba seveda organizirati tudi kosilo, saj so otroci v šol približno do 14. ure. Ne da bi kosila ne bila dobra, saj ustrezajo vsem zahtevam sodobne prehrane, težave so drugje. Del staršev, kjer matere niso zaposlene težko razume, da se otrok mora hraniti v šoli, saj je doma vsak dan pravočasno na mizi toplo kosilo. Zakaj torej strošek drugje, če je v domači režiji lahko ceneje. Nekateri
MITJA JERIC, učenec: So/a po novem mi je zelo všeč, vključil sem se kar v 3 krožke.
kasneje domov kot prej. tudi na-joddaljenejši učenci so ob 15. uri že doma. Prihajajo pa domov brez torbic, vse delo so opravili že v šoli pri samostojnem učenju. Pod nadzorstvom in vsestransko
pouka
Najprej v kratkem, kako izgleda delovni dan učenca nižje stopnje. Po prvih dveh urah pouka ima malico. Zatem ima še eno uro pouka, tretji uri pa sledi rekreacijski odmor. Traja pol ure in je, razumljivo, drugače izrabljen v lepem kot slabem vremenu.
FANI ZAVRL, učiteljica: Pouk bi laže organizirali, če bi imeli v celodnevni šoli tudi višje razrede.
vati časa. pa tudi učiteljev bi zaenkrat še ne bilo dovolj. Fiz-kulturnika. recimo imajo. Manjka pa jim glasbenik.
Malica v veliki in svetb* jedilnici.
starši zato svojim otrokom ne pustijo kositi v šoli. Nasprotno pa kosila v šoli podpirajo družine, kjer sta zaposlena oba starša in jim takšen način v mnog očem olajša delo. Šolska kosila so sicer zelo cenena, vendar so vključno z denarjem, ki ga je treba odšteti tudi za malico, kar precejšen strošek, še posebej za tiste družine, kjer je v šoli več otrok.
Cena malice — dnevno 8 din. kosilo za učence 1. in 2. razreda 25 din. kosilo za učence 3. in 4. razreda 27din. Poprečni izdatek staršev za hrano je kakšnih f>50din mesečno.
Pa ne, da bi šola ne znala prisluhniti težkim domačim razmeram. Za najpotrebnejše je že poskrbljeno, treba pa bo napraviti natančen pregled socialne strukture vseh otrok nižje stopnje, da ugotovijo, kje je pomoč v resnici potrebna, kje pa so posredi drugi razlogi, stališče Ok Zk Litija je jasno: nevzdržno bi bilo gledati, kako nekateri učenci kosijo v šoli. drugi pa so za to prikrajšani, kosilo naj prejemajo vsi učenci, vse nesporazume in težave pa je treba čimprej urediti in izgladiti.
IVAN ZUPANČIČ — predsednik sveta staršev: S plačevanjem kosil so težave.
pomočjo, ki bi je doma pogosto ne hi mogli nuditi. Pri samostojnem učenju je poskrbljeno za vse. Tako kot pouk sam je tudi to diferencirano in prilagojeno različnim zmožnostim otrok. Pravijo, da je napredek predvsem slabših učencev že sedaj opazen. Verjamemo jim. Učenci, ki snov lažje dojemajo, so zaposleni z dodatnimi nalogami, tako da se ne morejo dolgočasiti.
Učenec pride torej iz šole pripravljen za naslednji dan. s šolo nima doma nobenega dela več. Morda se komu zdi, da v šoli še ni
Milena V rtačnik — delavka v PRESADL: Z uvedbo COŠ sem zelo razbremenjena.
dovolj časa za učenje, zato kakšno snov utrdi tudi doma, a potrebno to ni. Najmanj do 16. ure. ko se jim oglasi lakota, so tako otroci z vsem preskrbljeni in starši nimajo z njimi nobenih dodatnih skrbi. Časa za vse je doma še dovolj: za zabavo in za delo, čeprav menimo, da velike pomoči pri delu od otrok, starih 7—11 let. tako ne moremo pričakovati.
Vzgoja na prvem mestu
Ne pozabimo, da šola tudi vzgaja, ne le izobražuje. Ni naključno, da je vzgoja celo na prvem mestu. In kje bi bilo za otrokov razvoj lepše poskrbljeno kot v takšni šoli. Naučil se bo sproščeno obnašati, na drugi strani pa tudi podrediti ciljem kolektiv.i Med prostovoljnimi dejavnostmi bo našel marsikakšno. ki mu bo še v kasnejših letih pomenila veselje in sprostitev. Pridobil si bo pravilne delovne navade, se navadi
reda pri šolskih potrebščinah, natančnosti in vztrajnosti. Torej so pomisleki o tem, da bi ga celodnevna šola odvajala od dela in učila lagodnega življenja, odveč. Verjetno ima velika večina staršev takšno mnenje ali pa bodo do tega spoznanja šele prišli. Povsod, pa tudi tukaj, pa so razumljivo tudi izjeme. Družina je temeljna enota, iz katere otrok izhaja, in prav gotovo ne živijo vse družine enako, ampak imajo svoj način dela in mišljenja, od katerega jih v šoli ne nameravajo odtegovati, nasprotno, radi bi bili družinam v pomoč.
Mnenja o upravičenosti celodnevne šole so v Gabrovki torej deljena, v sekakor pa jih je dosti več za kot proti. Najvažnejši argument pa je vsekakor zado-
liti
CIRIL VERTOT, ravnatelj: V Gabrovki iaanaao prvo celodnevno šolo v občini.
voljstvo otrok, njihova socializacija ter sposobnost dogovarjanja. Cilji celodnevne šole so jasni in so opredeljeni z zakonom o osnovni šoli. Ni dvoma, da bi jih v Gabrovki ne mogli uresničiti v obojestransko zadovoljstvo. Kako jim bo to uspelo, pa bo vidno šele kasneje. Delno že čez kakšno leto. najbolj pa takrat, ko bodo učenci, ki so s celodnevno šolo začeli, končevali obvezno šolanje.
Zaželimo jim čimveč uspeha.
Mnenje zdravnice
Pri vsakoletnih sistematskih pregledih šolskih otrok, s katerimi zasledujemo razvoj in zdravstveno stanje šolarjev, še vedno ugotavljamo v Sloveniji — to velja tudi za naše ožje področje — 10—15 T slabo prehranjenost šolskih otrok. Sem prištevamo vse tiste otroke, ki odstopajo od svojih vrstnikov ali zaradi prenizke telesne teže ali pa zaradi prekomerne debelosti . Oboje je lahko posledica nepravilno sestavljene prehrane ali slabih prehrambenih navad.
Zato menim, da je šola dolžna, da otroku nudi v času šolanja pravilno oz. zadostno prehrano. Jedilniki v šolskih kuhinjah morajo biti prilagojeni šolarjevim fiziološkim potrebam. Obenem naj bi si otrok, ki se prehranjuje v šoli, sčasoma utrdil zdrave prehrambene navade in jih kasneje prenašal na svojo družino.
S pravilno prehrano v šoli skušamo tudi izravnati razlike glede stanja prehranjenosti in zdravja, ki obstojajo med šolsko mladino in so posledica neenakih socialnih, ekonomskih in kulturnih pogojev življenja v njihovih družinah.
Prav v celodnevni šoli je možnost otroku nuditi pravilno prehrano in utrjevati njegove prehrambene navade. V celodnevni šoli mora otrok dobiti 2 obroka — malico in kosilo, ki naj pokrijeta 50—75 % celodnevnih potrebnih otrokovih kalorij, posebno še, ker vemo, da večina otrok zjutraj ne zajtr-kuje in se šele pozno popoldne vrača domov.
Z urejeno prehrano v šoli se bo gotovo zmanjšala obolev nost (pogosti infekti. slabokrvnost itd.)
Dr. Metka Potokar
Z OBISKA V ITALIJI
H.
I*išc: Ivan Godec
KONGRES UPANJA
Pomembnejše tri sindikalne organizacije sodobne Italije sodelujejo v Federaciji CGIL CISL UIL. Najmočnejši sindikat je CGIL (Generalna konfederacija dela Italije): drugi je CISL (Konfederacija italijanskih delavskih sindikatov); številčno najšibkejši pa je UIL (Italijanska unija dela). Naša delegacija je bila gost CISL-a za pokrajino Veneto. Ta sindikat je v Venetu številčno najmočnejši. Poleg delegacije Zveze sindikatov Slovenije je na 3. kongresu CISL-a za Veneto sodelovala tudi delegacija sindikatov iz Avstrije. Organizatorji so poleg razprav o vsebini kongresa želeli z nami skleniti dogovore tudi v zvezi z vprašanji sodelovanja dežel Alpe-Adria.
DELOVNA SKUPNOST ALPE-ADRIA
Italijanska pokrajina Veneto in njen predsednik deželnega odbora Carlo Bernini je v -edanjem času koordinator aktivnosti delovne skupnosti Alpe-Adria. Tudi CISL tako ne želi ostati zunaj razreševanja teh vprašanj. Sodelovanje dežel v področju Alpe-Adria je hkrati tudi v skladu z njihovo usmeritvijo, da bodo prispevali svoj delež pri sporazumevanju na mednarodnem področju. V času kongresa smo se zedinili, da nismo dovolj stvarno pripravljeni na obvezujoče dogovore v zvezi z vsemi vprašanji, ki zadevajo delovno skupnost Alpe-Adria. Načelno smo z Avstrijci podprli skupna prizadevanja in se dogovorili, da bomo v organih sindikalnih organizacij razpravljali o teh vprašanjih ter se za uskladitev po potrebi na pobudo CISL Veneto posebej sestali.
NAŠ NASTOP NA KONGRESU „
V programu kongresa je bil posebej predviden nastop predstavnikov tujih delegacij. Mi smo jim v svojem prispevku med drugim sporočili:
v Zvezi sindikatov Slovenije posvečamo veliko pozornost mednarodnemu sodelovanju. Razvijamo ga še posebej uspešno s sindikati sosednjih in bližnjih dežel Italije. Avstrije in Madžarske. To je poleg uresničevanja sosedskih interesov tudi v skladu z mednarodno politiko Jugoslavije in načeli neuvrščenosti. Sodelovanje s sindikati dežele Veneto sicer obstaja, a menim, da ga bomo morali še bolj razviti na določenih skupnih vprašanjih. Med takšna sodita: skupna prizadevanja za uresničevanje ciljev, ki jih ima delovna skupnost Alpe-Adria in različne oblike sindikalnega sodelovanja.
Ugotavljamo, da nas zbližujejo mnogi skupni interesi. Oboji si prizadevamo za uveljavljanje položaja delavskega razreda, za nadaljnji demokratični družbeni razvoj, za delavsko solidarnost ter za mir v svetu. Se posebej pa nas zbližujejo skupna prizadevanja za dobro sosedsko sodelovanje, za gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje naših držav, za dobro sožitje in prijateljstvo vsefrtjudi na obeh straneh meje ter za dosledno uveljavljanje pravic italijanske skupnosti v Jugoslaviji kot tudi za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Sindikati in vsi delovni ljudje v Sloveniji in Jugoslaviji smo sredi aktivnosti za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za razvoj naše demokratične družbene ureditve, za gospodarski napredek ter boljši družbeni, materialni in socialni položaj naših delavcev in delovnih ljudi. Pri teh prizadevanjih smo že lani in tudi letos naleteli na resne težave. Padec realnega osebnega standarda smo posebej trdo občutili predvsem zato, ker smo prej leta in desetletja doživljali le dinamično gospodarsko rast. V letošnjem letu in tudi v prihodnjem se bomo morali trdo boriti za zaustavitev sedanjih negativnih gibanj. Hkrati smo prepričani in čvrsto odločeni, da naše revolucionarne pridobitve še poglabljamo in branimo pred vsakomer, ki bi jih ogrožal. Od tega nas prav nič ne more odvrniti. Bodite v to prepričani in zaupajte nam.
Naš nastop je bil z veliko pozornostjo in toplo sprejet. Vodstvo CISL-a in delovno predsedstvo kongresa sta naši delegaciji namenila posebno pozornost. Poskrbeli so za poseben program za našo delegacijo. Bili smo na obisku v tovarni traktorjev v bližini Padove. Tam so nas sprejeli predstavniki sindikatov v tovarni. Direktor je imel mnogo opravkov in se ni mogel sestati z nami. Delavci so nam pripovedovali o svojem delu. Proizvodnja je sicer zelo urejena in moderna, a žal v sedanji gospodarski situaciji slabo prodajajo traktorje. Zato je kar polovico od osemsto delavcev na prisilnem dopustu. Iz posebnega sklada dobivajo nekaj mesecev 80 5« osebne dohodke. Njihova usoda je negotova. Tisti, ki še imajo delo, so zato kar zadovoljni in upajo, da ne bo slabše. Zelo jih je zanimalo, kakšne so razmere v Jugoslaviji in kako pravzaprav poteka samoupravljanje. Videl sem. da o teh vprašanjih vedo zelo malo. Prosili so nas tudi. če jim lahko pošljemo čim več literature o naših izkušnjah.
OBISK BENETK .
Gostitelji so nam ponudili tudi del programa, namenjen spoznavanju pokrajine Veneto. Ogledali smo si vasico, kjer je del svojega življenja preživel Francesco Petrarca. Ponosni na pesnika, so hišo. kjer je živel, preuredili v muzej. Vas se imenuje Arga Petrarca. Naš spremljevalec se je izkazal za velikega strokovnjaka pri poznavanju cerkva in nam je podrobno razkazal nekaj teh zgodovinskih spomenikov v Padovi. Posebej poudarjajo, da je Padova na drugem mestu v Italiji (za Rimom) po številu cerkva. Menda jih imajo okrog 500. Seveda so največji vtis na nas naredile Benetke. O njih človek že ve nekaj iz splošne izobrazbe. Posebej pa so nam predstavili še nekatere od otokov, ki sestavljajo beneško področje. Najbolj sta mi ostala v spominu dva:
Murano posebej znan po proizvodnji muranskega stekla. Omogočili so nam ogled te znamenite ročne proizvodrje. Poleg tradicije pri tej proizvodnji in resnično sposobnih steklarjih sem videl, da znajo to svojo posebnost tudi odlično prodajati. Bogatejši obiskovalci puste tu lepe vsote denarja.
Burano slavi po čipkarstvu že več stoletij. Tu imajo tudi čipkarsko šolo in muzej čipkarstva. Otok je zelo slikovit, še posebej zaradi lepo obarvanih fasad. Zanimivost fasad je v tem, da ima vsak lastnik hiše svojo barvo fasade: če pa je v hiši več lastnikov, potem ima ustrezen del fasade barvo svojega iastnika. Spremljevalec nam je pojasnil, da to izvira iz časov, ko so domačini, ki so pluli po morju, želeli svoj dom videti že daleč z morja.
NAŠI DOGOVORI
Predzadnji dan kongresa je nastopil tudi generalni sekretar CISL-a iz Rima Piero Carniti. To je bil ognjevit nastop temperamentnega govornika, ki je znal več kot uro časa ob nenapisanem govoru obdržati v popolni pozornosti vso dvorano. Videti je bilo. da sta bili vsebina kongresa in njegov nastop precej usklajena. Ob zaključku smo se dogovorili s predstavniki CISL Veneto, da bomo n-č sodelovali. Usklajevali bomo naša stališča do vprašanj Alpe-Adria. Povabili jih bomo na 10 kongres Zveze sindikatov Slovenije.
KONIC
BORCI
SO
ZASEDALI
Borci in aktivisti NOB litijske občine so na zadnji volilni seji ocenili svoje delo. Novi predsednik občin odbora ZZB NOV je postal 1\ AN BELEC.
KJE SO SMETIŠČA?
Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija so delegati opozorili na problematiko odlagališč smeti v krajevnih skupnostih.
Še posebno pereč pa je problem trdih odpadkov, za katera litijska komunala nima posebnega kamiona in organizira pobiranje teh odpadkov s posebnimi akcijami. Glede odlagališč odpadkov v krajevnih skupnostih pa bodo morale krajevne skupnosti same predlagati ustrezne lokacije, za katere bo morala dati soglasje tudi uprava inšpekcijskih služb. Dokler pa urejenih smetišč ne bo, bodo najbrž še naprej rasla črna odlagališča smeti, ki jih inšpektorji sicer vztrajno odkrivajo in tudi ukrepajo, vendar pa so velikokrat tudi nemočni, saj bi se morali občani sami zavedati, da
smeti ne sodijo kamorkoli. Na seji je bilo v zvezi s tem večkrat slišati o nizki kulturni ravni nekaterih ljudi, ki okolja prav nič ne čuvajo. Vsepovsod raztresene smeti nam seveda ne morejo biti v ponos, in če občani sami ne bodo pričeli skrbeti za čisto okolje, tudi inšpektorji in komunalne službe ne bodo zmogle rešiti teh problemov.
Opozorjeno je bilo tudi na odmetavanje še uporabnih snovi in predmetov, ki bi jih lahko še koristno uporabili, predvsem steklenice, papir in razne kovinske predmete.
T. B.
OSKRBA Z ZDRAVILI
Zadnje čase veliko slišimo o občasnih pomanjkanjih zdravil, zato smo se odločili vprašati v naši rekami, kakšna je oskrba z zdravili.
Upravnica litijske lekarne, dipl. farmacevtka Vera Denisa, je pojasnila, kako je s tem.
Zdravila jim dobavljajo kar trije: Veledrogerija. Kemofar-macija in SaJus. Pošiljke dobivajo štirikrat tedensko. Pravega pomanjkanja kakšnega potrebnega zdravila na srečo še niso občutili, saj se da marsikatero zdravilo uspešno zamenjati z drugim, ki ima podobne lastnosti. To zamenjavo opravijo sami, na podlagi telefonskega posveta z zdravnikom. Pacient zaradi tega nima nikakršnega odvečnega dela, ni mu treba namreč še enkrat v zdravstveni dom. Trenutno primankuje važnega zdravila - aldomet.ki ga navadno izdajo 30 - 40 škatlic dnevno, kmalu bo zmanjkal Moduretic. Za srčne bolnike je dokaj dobro poskrbljeno, težave pa so z nabavo diabetičnega sladkorja, ki ga že dolgo primanjkuje. Pred nekaj meseci ni bilo dobiti hrane za dojenčke, še sedaj pa ni nikakršnega otroškega mila.
Oskrba z zdravili v litijski lekarni je zaenkrat dokaj ugodna. Pravijo (tudi zaradi manjšega povpraševanja), da imajo marsikatero zdravilo, ki ga tudi v Ljubljani ni dobiti.
Litijska lekarna je strokovno dobro zasedena. Zaenkrat ima dva farmacevta in tri farmacevtske tehnike, čakajo pa še na
stažista, ki ga bodo dobti čez leto dni. Prizadevajo si uvesti dežurstvo v prazničnih dneh. na nočno dežurstvo pa ne mislijo več. ker so potrebe po njem zelo majhne, zoravniki pa so za nujne primere oskrbljeni z vsemi zdravili.
Naši občani so z založenostjo zdravil torej lahko kar zadovoljni.
IZTERJAVA DRUŽBENIH OBVEZNOSTI
Na osnovi pregleda stanja dolga davkov in prispevkov 31. 12. 1981, ki ga je izdelala republiška uprava za družbene prihodke Ljubljana, ugotavljamo, da je izterjava zapadlih obveznosti v občini Litija zelo slaba (5 S manjša, kot znaša republiško, povprečje v letu 1981). Zaradi tako visokih zaostankov davčnih in drugih obveznosti je IS SO Litija v mesecu decembru sprejel sklep, da se v letošnjem letu pristopi k dosledni izterjavi vseh družbenih obveznosti pri vseh davčnih zavezancih po določilih Zakona o davkih občanov (Ur- L SRS št. 21/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 7/78), ki ureja postopek prisilne izterjave.
Najbolj zaskrbljujoče je stanje dolga pri zavezancih, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Ti so po podatkih knjigovodstva uprave za družbene prihodke dolžni poravnati naslednje obveznosti:
- prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov v višini 5.261.737.-
- prispevek za starostno zavarovanje kmetov v višini 2.366,200 -din'
- davek od opravljanja kmetijske dejavnosti v višini 513.237,85 din Nastale obveznosti se iz meseca v mesec še povečujejo, ker je
uprava dolžna zaračunavati zamudne obresti v višini 12 "7. kijih določa 192. člen zakona o davkih občanov. Na podlagi navedenih podatkov in določil družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike na področju splošne porabe na ravni občine v SR Sloveniji v letu 1982. je oočinska uprava dolžna v letu 1982 doseči izterjavo obveznosti v višini 95 '7.
Za uresničitev opisane naloge bo uprava dosledno izvajala naslednje prisilne ukrepe:
1. Izteijava davkov iz prispevkov iz prihodkov, ki jih kmetje dobivajo od K Z in drugih OZD. kamor prodajajo svoje pridelke (mleko, živino, les)
2. Pri tistih zavezancih, kjer bi izterjava pomenila nevarnost za preživljanje, se bo uprava posluževala vknjižbe zastavne pravice na nepremičninah. Ta ukrep bo uporabljen v tistih primerih, ko so na kmetiji ostali stari, za delo nezmožni ljudje, ki niso zmožni plačati obveznosti.
Navedeni ukrepi so nujni, če hočemo nastale obveznosti razčistiti. Poleg vseh težav, ki so spremljale izterjavo, smo ugotovili, da je precej zavezancev takšnih, ki bi obveznosti lahko poravnali glede na finančne zmožnosti, vendar jih zavestno nočejo.
Celotna prisilna izterjava bo opravljena v skladu z zakonom o davkih občanov, ki v svojem 196: čl. določa, da je za prisilno izterjavo davkov in prispevkov dovoljeno seči na vse premoženje dohodke in terjatve zavezanca, razen predmetov in dohodkov, ki so določeni v 200. čl., katerih odvzem bi pomenil nevarnost za preživljanje zavezanca.
L prava za družbene prihodke Litija
V lekarni prosijo vse, l:i pridejo k njim z recepti, naj jih ne prepogibajo, mečkajo ali morebiti mažejo, ker so z oktobrom 1981 prešli na avtomatsko obdelavo podatkov receptov in morajo vsak poškodovan recept ponovno napisati, kar je nepotrebno dodatno delo.
EKONOMSKE CENE V VRTCIH
Višina ekonomske cene storitev progresivni lestvici za leto 1982
redni vzgojnovarstveni dejavnosti in diferencirana udeležba staršev po
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981-1985, dodatka za leto 1982. plana za leto 1982. meril za oblikovanje cen redne vzgojnovarstvene dejavnosti v letu 1982. je skupščina Skupnosti otroškega varstva Litija sprejela 3. 3. 1982 višino ekonomske cene storitev redne vzgojnovarstvene Jcjavnosti. lestvico in diferencirano udeležbo staršev v ceni storitev za leto 1982.
V redno vzgojriovarstveno dejavnost otrok v starosti od osmega meseca do 7 let je vključenih v letu 1982 po določenih normativih skupaj 380 otrok, od tega je izvajalec te dejavnosti VVO Litija za 360 otrok po normativu (povprečno zajetih 378 otrok) in Osnovna šob Gabrovka za 20 otrok (od 2 do 7 leti.
Fkonomska cena po predvidenem programu in finančnem načrtu za leto 1982 znaša za otroka v starosti od 2 do 7 let 3.700 din mesečno, za dojenčka pa 5.800 din mesečno, kar je povprečno 16'-' več od dosedanjih cen.
Skupnost otroškega varstva Litija bo prispevala za realizacijo programa redne vzgojnovarstvene dejavnosti 63 r/r sredstev. S strani staršev bo zbranih povprečno 37 '; sredstev. Najvišja udeležba staršev v ekonomski ceni znaša 75SI, najnižja pa 30'r. Mesečni dohodek na člana družine je za povprečno 20 , višji od dosedanjega, upošteva se dohodek iz leta 1981.
Lestvica za diferencirano udeležbo starše* :
Skupi-	Mesečni dohodek	'.( udeležbe	Mesečni prispevek na otroka v 1. 1982	
na	na člana družine	v ceni sto-	Ekonom, cena	Ekonom, cena
	din	ritev	2-7 let (3.700 din)	dojenčka (5.800 din)
1.	do 3.100	30	1 1 10	1.740
	do 3.800	34	1.250	1.0 70
3.	do 4.500	38	1 400	2.200
4.	do 5.200	44	1.620	2.550
5.	do 6.000	50	1.850	2.900
6.	do 6.800	55	2.030	3.190
7.	do 7.700	60	2.220	3.480
8.	do 8.600	65	2.400	3.770
*).	do 9.500	70	2 590	4.0h0
10	nad 9.500	- 75	2.770	4.350
Te cene znašajo za 10 do I l-uino delo v vrtcih. Diferencirana udeležba staršev M uveljavita M uosebnem pravilniku o načinu unoiabljanja lestvice VVO I jtija
Skupnost za cene občine I itija jc v celoti potrdila sklep skupščino SOV I itija o povečan« cen storitev redno vzgojnovarstvene dejavnosti od meseca marca 1982 dalje
PREPREČUJMO POŽARE
IZ STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
POVIŠANJE STANARIN V LETU 1982
V skladu z novim Zakonom o stanovanjskem gospodarstvo I Ur. 4» SRS, št. 3/81» prehajamo s 1. 1. 1982 na povsem nove osnove za gospodarjenje s stanovanjskim skladom družbene lastnine in na nov sistem določanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš. s tem pa tudi na nove osnove za izračun stanarine.
Nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu uveljavlja pri točkovanju stanovanj dve bistveni spremembi, in sicer: ,
1. Iz točkovanja je izločena vsa oprema stanovanj in je bolj poudarjena sama konstrukcija zgradbe ter leto izgradnje stanovanj
2. V točkovanje je vključen tudi del kvadrature pomožnih prostorov kot so: balkoni, kleti in drvarnice.
Prva sprememba zmanjšuje vrednost novejših stanovanj in s tem stanarino predvsem tistim novejšim stanovanjem, v katerih je bila ob zgraditvi vgrajena tudi kuhinjska oprema.
Druga sprememba pa povečuje vrednost starejših stanovanj, saj imajo ta stanovanja praviloma več pomožnih prostorov. Obe spremembi zmanjšujeta razliko v vred-
nosti med novimi in starimi stanovanji. L zmanjševanjem vrednosti med novimi in starimi stanovanji pa se zmanjšuje tudi razlika v višini stanarin. Ce bi stanarine obračunali na nove vrednosti stanovanj (brez ugotavljanja predvidenega povišanja), bi stanarino v novejših stanovanjih zmanjšali, v nekaterih primerih tudi za 13 %, stanarina v starejših stanovanjih pa bi se povečala tudi do 75%.
Po sprejetem samoupravnem sporazumu prehoda na ekonomske stanarine bi morali z upoštevanjem inflacije v letu 1982 povečati stanarino za 65 %.
Na podlagi enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 25/81), priporočila Zveze stanovanjskih skupnosti, skupnosti za cene SRS, sklepa skupščine stanovanjske skupnosti Litija in sklepa sveta skupnosti za cene občine Litija pa bomo v občini Litija stanarine povišali š 1. 4. 1982 povprečno za 17%.
Ker moramo v okviru tega povprečnega 1 7 % povišanja upoštevati tudi spremembe povečanih oziroma zmanjšanih vrednosti stanovanj na
C
Ljubljanska banka, ekspozitura v Litiji, se je preselila v nove, moderne poslovne prostore v Jerebovi ulici 14 (v novem stanov, poslovnem centru). V teh prostorih bo enota opravljala vse posle, za katere je pooblaščena, tudi stanovanjske kredite (kar je novost). Na zboru varčevalcev je bila izražena želja občanov in KS Litija - levi breg, da ostane agencija še v starih prostorih. Imajo tudi nove telefonske številke: vodja 881-832, likvidatura 881-735.
Ljubljanska banka — ekspozitura v Litiji, v novih, lepih prostorih.
podlagi izvedenega točkovanja po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj ter sistem točkovanja (Ur. 1. SRS, št. 25/81), se bo stanarina povišala različno, in sicer:
a) za novejša stanovanja (zgrajena po letu 1960), katerim vrednost se na podlagi novega podzakonskega akta zmanjša, se bodo stanarine povišale od 4 odstotke naprej v primerjavi z višino stanarine, ki so jo imetniki stanovanjske .pravice plačali v mesecu marcu 1982.
b) za starejša stanovanja, katerim vrednost se na podlagi navedenega podzakonskega akta poveča, se bodo stanarine povišale za 50 %, pa tudi prek 100%.
V občini Litija je prek 75 % stanovanj, zgrajenih po letu 1960. Za ta stanovanja bo torej stanarina povišana praviloma za manj kot 17%.
Visok odstotek povišanja stanarine bo le pri preostalih 25 % stanovanj, ki so bila zgrajena pred letom 1960 ali v prejšnjem stoletju. V teh stanovanjih pa je sedanja stanarina nizka (od 150,00 din do 300,00 din) in kljub večjemu odstotku povišanja stanarine zneski povišanih stanarin ne bodo veliki.
Po sklepu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti bo strokovna služba stanovanjske skupnosti za vse stanovalce, ki se jim bo stanarina povišala nad 30 % preverila možnost nadomestitve dela stanarine ob upoštevanju sprejetega pravilnika.
Ob izračunu nove stanarine bodo stanovalci dobili v preveritev in podpis zapisnike o ugotovitvi vrednosti stanovanja, iz katerih bo razvidno, kako je izračunana nova vrednost stanovanja in nova stanarina. Prosimo, da stanovalci opozorijo in zahtevajo popravek, če se je pri točkovanju pojavila kakršnakoli napaka. Kot je navedeno, se bo stanarina v občini Litija povišala le za povprečno 17%, s tem pa bomo dosegli le cca 50 % ekonomske stanarine.
Cene izgradnje in tudi vzdrževalnih del pa so samo v letu 1981 porasle za 39,5 %. Na ta način so še bolj osiromašena že tako skromna sredstva za vzdrževanje stanovanj, ki v večini stanovanjskih hiš ne bodo ■ zadostovala niti za najnujnejša popravila. Normalnega vzdrževanja stanovanj pa si ob teh sredstvih ni mogoče zamišljati. Zato bo potrebno skrbno gospodarjenje s sredstvi stanarine in tudi odpovedovanje izvedbe del. ki niso nujno potrebna.
Manj prodanega
goriva pri Petrolu in več pri Istra-benzu
Petrolova črpalka je najstarejša v občini in je vrsto let sama oskrbovala avtomobile, pa tudi ostalo z gorivom. Pred tremi leti in pol so odprli črpalko še na desnem bregu Save, ta pa je Istra-benzova. Na Petrolovi črpalki prodajo dnevno kakšnih 5000 1 goriva, kar je precej manj kot pretekla leta. Kurilnega olja za gospodinjstva že nekaj mesecev ni, pričakujemo ga spomladi. Črpalka lstra-benza se ukvarja poleg prodaje goriva in drugih uslug čedalje bolj tudi s ponudbo avtomobilskih delov in podobnega, kar predstavlja precejšen del njihovega dohodka. Prodaja goriva jim vztrajno narašča. (Foto: GO)
PRIMERJAVA PRODAJE GORIVA DECEMBRA 1980 Z DECEMBROM 1981
navadni bencin super bencin gosp. kurilno olje
dec. 1980
42.000 84.000 78.000
dec. 1981 (v litrih)
66.000 121.000 120.000
Prodaja dizelskega goriva ni všteta. Dnevno natočijo približno 15.000 1 raznega goriva, z delovnimi organizacijami imajo prodajo urejeno s pogodbami in jim račune pošiljajo vsakih 10 dni.
Gorivo jim dobavljajo direktno z Reke, včasih tudi iz Siska, tako da so vedno dobro založeni. Tako je tudi gospodinjsko kurilno olje redno v zalogi (seveda pa ga sedaj smejo točiti le največ 20 1 dnevno). Upajo, da ga bodo zaceli razvažativ cisternah že v aprilu
Glede na težave, ki jih imajo z gorivom drugod, smo lahko s ponudbo na obeh naših črpalkah povsem zadovoljni.
I. KMETIJSKA GOSPODARSTVA
V letošnjem letu je težišče akcije NNNP posvečeno tudi izboljšanju požarne varnosti. Vsem je verjetno znano, kolikšno materialno škodo povzročijo požari vsako leto. Kot primer naj navedem, da je bfla v lanskem letu škoda, nastala s požari, 549.989.974,00 din, seveda novih, kar je za 100,5 ' več kot leto poprej. Se vedno je na prvem mestu vzrokov malomarnost človeka.
Da bi tudi pri nas zmanjšali število požarov, smo se odločili, da v nadaljevanjih opozorim na nekatere nevarnosti in s tem tudi poučim ljudi, da bi vedeli, kako v posameznih primerih ravnati.
V tem prispevku si bomo pogledali nevarnosti, ki groze na kmetijah, in nevarnosti, ki groze pri zažiganju odpadkov v bližini gozdov.
Letno je na kmetijskih gospodarstvih več kot 200 požarov, kar-pomeni, daje verjetno možnost požara 1:20. Možnost, da zagori na kmetiji je 10-krat večja kot drugje. Škode ob požarih se gibljejo v dveh tretjinah okoli 100.000 din, v eni tretjini pa celo 300.000 din in več. Ob tem se postavlja vprašanje, kako živeti naprej, kako obnoviti uničeno, kako obnoviti izgubljeno.
Kaj lahko storimo, da se požari ne bi pojavljali ali pa se bi zmanjšali na razumno mejo?
Večina napak je narejenih že pri gradnji objektov, ker se gradijo brez dovoljenj, s tem pa se ne misli na požarno varnost objekta in na predpisane odmike. Le redkokdaj ima kmetovalec požarni red, inšpekcijski nadzor pa opravlja sam, nestrokovno, če mu čas to dovoljuje.
Na kmetijskih gospodarstvih (kmetijah) podcenjujemo material, kot je les, slama, seno, krma, pridelki, vnedjive tekočine, stroji in še bi lahko naštevali. Ves našteti material je hitro vnetljiv, požar pa se širi z veliko hitrostjo. Zato si oglejmo glavne vzroke požarov in kako te vzroke lahko odpravimo.
IGRA OTROK Z OGNJEM
Otroci se zelo radi igrajo z ognjem, zato jih moramo poučiti o nevarnostih, ki jih takšna igra lahko povzroči. Vžigalice, vžigalnike in podobno hranimo na mestih, kjer jih otroci ne bodo dosegli. Kadar sami uporabljate vžigalice, jih uporabljajte pravilno, da bo otrok videl, kako se z njimi pravilno ravna.
NEPRAVILNO DELO Z ODPRTIM OGNJEM:
■m.
Uporabljanje sveč ali bakel pa tudi petrolejk je lahko zelo nevarno, kajti marsikatera sveča je že osvetlila široko okolico in ne samo prostora. Zamenjati jih moramo z baterijami, električno razsvetljavo ali zaprtimi varnimi petrolejkami.
Mnogokrat se zgodi, da sežiganje odpadkov po poljih ali travnikih pusti zelo neprijetne posledice. Ce jih ne moremo kompostirati, jih zberemo na kup in sežgemo, tako da lahko stalno nadziramo ogenj, leteče iskre in okolico. Skrbeti moramo predvsem za varne odmike od cest (100 m) predvsem pa od gozdov in gozdnih površin (50 m). Nikakor ne smemo zažigati odpadkov ob močnem vetru ali ponoči. Ogenj moramo pred odhodom do konca pogasiti in ostanke pogorišča zakopati v zemljo. Površinsko sežiganje travišč in grmičevja je najstrože prepovedano in kaznivo.
ELEKTRIČNE NAPRAVE IN NAPELJAVE:
Vsa strokovna dela pri električnih napravah in napeljavah prepustite strokovnjakom, sami pa se pri uporabi naprav ravnajte po navodilih. Največkrat grešimo pri varovalkah, ki so zakrpane ali premoščene. Varovalke so zelo poceni, zato jih ne krpajmo, saj so namenjene varovanju instalacij oz. naprav. Stikala naj bodo vedno na dostopnih mestih, (ako da je možen izklop ob vsakem trenutku. Kable polagajmo
tako, da ne bodo prišli v stik z lahko vnetljivimi snovmi in da bodo zavarovani pred mehanskimi poškodbami. Za zaščito ljudi in živali pred preveliko napetostjo dotika pa tudi zaščito pred požarom uporabljamo redno zaščitna stikala.
Instalacije se ne smejo polagati na gorljivo podlago, če pa se, morajo biti primerno požarno zaščitene pred namestitvijo na gorljivo podlago. Pazljivi moramo biti pri uporabi električnih naprav, saj oddajajo toploto (tudi žarnice) in so nevarne za vžig lahko vnetljivih snovi. Če nam varovalke pregorevajo pogosto, jih ne zamenjujemo z močnejšimi, ker take naprave ne ščitijo, marveč se posvetujmo s strokovnjaki. Premične naprave vsakokrat po uporabi izklopimo iz omrežja. Brezhibno delovanje zaščitnih naprav kontrolirajmo najmanj enkrat mesečno in po neurjih ... Če stikalo ne izklopi, pokličemo takoj strokovnjaka. Pri požaru moramo izključiti vse ogrožene el. naprave in napeljave razen tistih, katere potrebujemo pri gašenju.
ZAŠČITA PRED STRELO:
Po nekaterih podatkih kar treti-no vseh požarov na kmetijah povzroči strela. Velja pravilo, da velja s strelovodom zavarovati vse objekte, ki so zaradi svoje lege (višine-razsež-nosti ali visoke lege) izpostavljeni delovanju strele. Strelovodi' naj bodo kvalitetno izvedeni, saj le takšni uspešno ščitijo objekte pred strelo in s tem tudi pred požarom.
ZAŠČITA PRED SAMOVŽIGOM:
V kmetijstvu imamo kup snovi, ki se vnamejo same od sebe, to so predvsem žita, seno, umetna krma in podobno. Toplota nastopi tako (vir vžiga in samovžiga), da se pri oksidaciji sproščena toplota zadrži v notranjosti snovi, nastala toplota pa pospeši nadaljnjo oksidacijo do točke samovžiga.
Pogoja za samovžig sta predvsem vlaga in natlačenost.
Najpogosteje se na kmetijskih gospodarstvih vžge premalo posušeno seno ali drugi poljski pridelki.
Pridelke, posebno pa še seno, moramo spraviti samo suhe in v suhem vremenu. Tudi suho seno se zaradi potenja segreva, zato ga je potrebno shranjevati v več manjšin kupih. Temperature moramo redno kontrolirati, ker je samovžig možen štiri mesece po spravilu. Stopnjo požarne nevarnosti ugotovimo po temperaturah:
do 45°C ni nevarnosti od 45 do 60°C - pomisleki so upravičeni; temperaturo redno meriti do 60 do 70°C nevarnost vžiga: skozi segreta mesta naredimo 1 m širok prezračevalni kanal, nad 70OC - resna požarna nevarnost; pokličemo gasilce, seno pa takoj preložimo
Seno že pri 60° C postane rjave barve in izgubi svojo hranljivost.
VARNO DELO S TRAKTORJI IN DRUGIMI STROJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM:
Vzroki za požarno nevarnost pri motorjih z notranjim izgorevanjem so zelo veliki zaradi netesnega izpušnega sistema, plamenimi izbruhi pri zagonu in iz me tavanje isker iz izpušnih cevL Delo s takšnimi stroji v prostorih z lahko vnetljivimi snovmi predstavlja veliko malomarnost. Kadar delamo na prostem, naj bodo takšni stroji najmanj osem metrov oddaljeni od lahko vnetljivih snovi, štiri metre od zgradb z lahko vnetljivimi snovmi, pri posebnem močnem vetru pa delo prekinemo. Brez nadzorstva strojev ne pustimo teči na nevarnih mestih. Ni odveč imeti pri roki ročni gasilni aparat ali pa vsaj posodo z vodo ali peskom.
SLABE DIMOVODNE NAPRAVE:
Slabe in založene dimovodne naprave so tudi pogosto vzrok požarov, zato skrbimo, da so nepoškodovane, priključki pa dobro tesnjeni. Tudi založenost dimnikov ali dunovodnih naprav z vnetljivim materialom je lahko usodno za našo imovino. Pazimo, da je prostor okoli dimnika vedno čist.
Upam, da sem uspel s tem člankom vsaj nekoliko osvetliti probleme, ki spremljajo naše kmetije. Ce se boste po navodilih ravnali, vaša varnost ne bo ogrožena, vaše zadovoljstvo pa toliko večje.
P. R
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA		
KS GABROVKA |	|             KS JEVNICA |	|           KS ŠMARTNO
SREČANJE
V osnovni šoli Gabrovka nad Litijo sta se 20. 11. 1982 srečala pev. zbora iz Gabrovke in Vevč, kar je prav gotovo zelo pozitivno v smislu podružbljanja ter strokovnega izmenjavanja izkušenj obeh zborov.
Mešani pev. zbor iz Gabrovke se deli v moški in ženski. Program obeh pev. zborov je bil sestavljen iz narodnih pesmi, razen zbora sužnjev iz opere Nabucco G. Verdija, kar so zapeli vsi pevci. To hvaležno skladbo vsakdo rad posluša, pa naj bo še tako preprost poslušalec.
Nadaljnji program pa sta si delila ženski in moški pev. zbor. Pesmi obeh nastopajočih zborov so bile narodne. Izvajane so bile po tradicionalnem okusu; ljudsko preprosto, občuteno doživeto. Naši narodni zakladi ne bodo usahnili, dokler bomo imeli amaterske pev. zbore, ki goje narodno pesem z vso požrtvovalnostjo.
Oba pev. zbora iz Gabrovke v KUD-u Franc Levstik sta izpolnila svoje poslanstvo. Dokaz za to je bil spontan aplavz poslušalcev, s katerim so izrazih hvaležnost izvajalcem.
Oba zbora iz Vevč in Gabrovke sta zaključila srečanje s Prešernovo Zdravljico z geslom „Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak"'
Pevskemu zboru so v veliko oporo krajani, nudijo mu vso materialno in moralno pomoč.
J. Z.
KS LITIJA — DESNI BREG
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA LITIJSKE MALČKE
Večletna prizadevanja skupnosti otroškega varstva Litija, da bi pri vrtcu na Rozmanovem trgu v Litiji zgradili prizidek, so se le uresničila. Zadnjo soboto v februarju so odprli dve novi igralnici in nekatere potrebne dodatne prostore. S tem vzgoj-no-varstvena organizacija ni pridobila novih mest za vključitev otrok v varstvo, marveč so se zboljšali bivalni pogoji za 40 malčkov, ki so se preselili semkaj iz neustreznih prostorov „Kekca" na Ponoviški cesti; v novozgrajenem delu pa bodo potekale tudi razne prireditve in proslave.
Gradnjo je investirala skupnost otroškega varstva, dela pa izvajal litijski Gradmetal; stroški so znašali 5.055.212,70 dinarjev. Polovico sredstev je zagotovila v svojem finančnem načrtu skupnost sama, drugo polo'ico pa predstavljajo krediti, ki jih bo treba vrniti do leta 1986.
Ob tej pomembni pridobitvi za otroško varstvo v Litiji so cicibani izvedli pester kulturni program, litijska Predilnica pa je prevzela nad Najdihojco pokroviteljstvo. Svečano listino je vodji enote izročil direktor Jože Mirtič. g j.
KS SAVA
OB DNEVU ŽENA
V KS Sava so v delovnem ozračju proslavili praznik, ki za mnoge ženske še dosti pomeni.
V soboto, 6. marca, je bila odprta razstava izdelkov iz moke in ročnih del. Pridne roke žensk so izdelale 86 vrst raznih izdelkov. Na belo pogrnjenih mizah so si številni ob:;kovalci lahko ogledali torte, potice, peciva, gibanico, rezance, domači in prleški kruh.
Vse organizatorice razstave pod vodstvom Anice Šuštar in razstavljalke zaslužijo iskreno zahvalo in priznanje za tako okusno aranžirano razstavo.
Zvečer seje na proslavi zbralo mnogo krajanov. Marsikatera ženska si je edino to popoldne v letu vzela čas in odšla od doma. Kulturni program v čast borkam, ženam, materam in delavkam so pripravili pionirji, mladinci in moški pevski zbor Savski glas. Nazadnje je zaigral na citre slepi Emil iz Zagorja, Rezi in Minka pa sta ob spremljavi glasbe vrteli kolovrata in predli.
Predsednik KO SZDL Jože Lukač je opozoril na položaj žensk v Jugoslaviji in še posebej
na njihovo vključenost v priprave na bližnje kongrese in volilne dejavnosti. Sekretarka Vera Bezjak je prebrala listino Združenih narodov o razorožitvi, ki so jo podpisale vse prisotne ženske.
Po proslavi je bila pokušina hrane z razstave. Rdeči križ je poskrbel za dobro postrežbo, mladinci pa za prijetno plesno glasbo.
Ob dnevu žena so marljive članice RK obiskale na domovih 45 žensk, ki so stare nad 70 let, in jim nesle napolitanke, bombone in čestitke, ki so jih izdelali mladi člani RK.
Mladi člani RK so s spomladanskimi šopki in čestitkami obiskali invalidske in partizanske matere. Pionirji so nesli čestitke delavkam v obratu TKG, v WZ, na pošto, v trgovino in družbenopolitičnim delavkam.
Ob dnevu žena je aktivno delovalo več kot sto ljudi. Praznovanje je razgibalo celotno življenje in delo v KS, in to v pozitivnem smislu.
Angelca Ocepek
28. JANUAR — PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajani Krajevne skupnosti Jevnica so praznovali 28. januarja svoj krajevni praznik v spomin na prve izseljene družine iz območja Krajevne skupnosti 28. januarja 1943.
V počastitev letošnjega praznika je bila organizirana vrsta športnih tekmovanj: v namiznem tenisu, nogometu, šahu in streljanju. Tekmovanj seje udeležilo približno 200 krajanov, in so bila po zaslugi ŠD Enotnost zelo dobro organizirana.
KO RK je ob izteku kuharskega tečaja v sodelovanju z ostalimi gospodinjami iz krajevne skupnosti organizirala kuharsko razstavo. Izdelki so bili kvalitetni, številni, predvsem pa okusni, razstavni prostor pa primerno urejen.
Na osrednji proslavi je predsednik skupščine občine Litija, tov. Dernovšek Jože, podelil krajevni skupnosti priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za dobro organizirane obrambne priprave. Krajevna priznanja za družbeno-po-litično delo pa so prejeli: krajevna organizacija RK, tov. Janez Kukovica in tov. Jože Godec.
Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole, pevci mešanega pevskega zbora in Poljanskega okteta pod novim vodstvom pevovodje tov. Kukovica Janeza ml., člani dramske skupine in kulturni ustvarjalci OO ZSMS Jevnica.
Osrednje proslave krajevnega praznika in kuharske razstave se je udeležilo približno 400 krajanov. Po proslavi je bilo tova-riško srečanje. V veselem razpoloženju so oblikovali nove pobude, kako nadaljevati vsestransko aktivnost v krajevni skupnosti. Proslavi so prisostvovali predstavniki občin Ljubljana Moste in Litije ter številnih delovnih organizacij ter sosednjih krajevnih skupnosti. To je dokaz, da vsestransko sodelovanje pospešuje razvoj območja krajevne skupnosti. K uspešno realiziranemu srednjeročnemu programu pa so pripomogli krajani tudi z lastnim delom in sredstvi.
Na proslavi je zapel tudi mešani pevski zbor iz Jevnice.
OBVESTILO
Stanovanjska skupnost občine Litija (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) obvešča delovne ljudi in občane občine Litija, daje 9. marca 1982 predložila v javno razpravo osnutke naslednjih aktov:
a) samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti,
b) statut stanovanjske skupnosti,
c) poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti,
d) pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin
O navedenih aktih teče javna razprava do 9. aprila 1982. Osnutki so bili poslani vsem OZD. TOZD in delovnim skupnostim s sedežem v občini Litiji, vsem že ustanovljenim skupnostim stanovalcev in krajevnim skupnostim Litija — desni breg, Litija - levi breg. Šmartno pri Litiji, Gabrovka, Dole in Kresnice.
Pozivamo delovne ljudi in občane, da se tvorno vključijo v javno razpravo.
Izdelava novih osnutkov aktov je bila potrebna zaradi določil 139. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81), ki določa, da stanovanjske skupnosti uskladijo v roku enega leta po uveljavitvi zakona svojo samoupravno organiziranost in delovanje z zakonom.
Novosti so zlasti naslednje:
- natančno je opredeljeno planiranje v stanovanjski skupnosti,
'— spremenjena je organiziranost stanovanjske skupnosti; v skupščini stanovanjske skupnosti nimajo delegatskega mesta vse krajevne skupnosti, ampak samo tiste, ki so izrazile interes; izvršilni odbor kot izvršilni organ skupščine stanovanjske skupnosti se ukinja; ponovno so določeni skupni organi za posamezna interesna področja (planiranje in družbenoekonomski odnosi, gradnja stanovanj -prenova - vzdrževanje, družbena pomoč); večina odločitev se prenaša na skupščino stanovanjske skupnosti,
- za usklajevanje po posameznih interesnih področjih je predvidena oblika dela v kolegiju predsednika skupščine,
- naloge stanovanjske skupnosti in zborov so določene v skladu z zakonom, prav tako tudi financiranje.
Uspešno srečanje
Prvo soboto v marcu so se v šmarski šoli srečali lanski in letošnji osmošolci; ta tradicionalna izmenjava mnenj je bila za sedanje učence osmega razreda še pomembnejša, ker so jim leto dni starejši vrstniki pripovedovali o težavah, s katerimi se srečujejo kot prva generacija usmerjenega izobraževanja. Omenjali so zlasti zahtevne in preobsežne učne programe, različne kriterije ocenjevanja in prešibko znanje, ki so si ga pridobili v osnovni šoli.
B. Z.
SODELOVANJE SE ZBOLJŠUJE
Na zadnji seji sveta staršev so prisotni člani ugodno ocenili sodelovanje šole in doma, ki se nenehno zboljšuje. Podprli so nove oblike, ki jih pedagoški delavci uvajajo v tekočem šolskem letu in se zavzeli, da bi bilo čedalje manj staršev, ki jih zanimajo samo ocene njihovih otrok. Nadalje so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki zavirajo uspešnost šolskega dela in menili, da je treba čimprej uvesti pouk kmetijstva, z raz-
nimi akcijami krepiti delovno vzgojo, spregovoriti o preobremenjenosti šolskih torbic in začeti urejati pokrita avtobusna postajališča za učence-vozače
Ker se šmarska šola ubada s precejšnjimi kadrovskimi težavami in prihaja občasno do motenj pouka, naj bi menjave učiteljev po predlogu sveta staršev po tekale le med letnimi počitni cami ne pa med šolskim letom
B.Ž
r
Iz matičnega urada
Poroke, rojstva, smrti...
V mesecu februarju se je v občini Litija rodilo 21 otrok, 12 dečkov in 9 deklic.
Na Bogenšperku se je poročilo 18 parov, od tega 9 parov iz naše občine.
Poročili so se:
Zidarič Jože iz Trbovelj in Vnuk Marjana iz Trbovelj
Adamlje Jože iz Sobrač in Omahen Stanislava iz Višnje gore
Vodenik Roman s Save in Žibert Vera s Tirne
Fakin Leopold iz Znojil in Smrkolj Jolanda iz Prhovca
Bahovec Dušan iz Čušperka in Verbajs Vida iz Vintarjevca
Miklič Srečko iz Gornjih Raven in Maver Genovefa iz Žužemberka
Barle Bogdan iz Radohove vasi in Hvala Darija iz Kamnika
Gnezda Janez iz Gorenja Konomlja in Bučar Jožefa iz Gorenja Konomlja
Jovan Ivan iz Žalca in
Jimez de Vera Erlinda s Filipinov
Umrli v februarju:
Laporšek Martin, star 68 let, iz Hudih Raven.
Obermajer Ida, stara 78 let, iz Hrastnika,
Ševerkar Marija, stara 82 let, iz Zg. Hotiča
Peterka Angela, stara 75 let, iz Vovš
Joger Ivan. star 35 let, iz Sp. Jablanice
Vidergar Milan, star 29 let, iz Litije
Berčo Marija, stara 81 let, iz Litije,,
Globevnik Janez, star 65 let, z Mamolja
Škulj Ana, stara 70 let, s Prežganja
Trnkoczv Elza, stara 77 let, iz Ljubljane
Pire Leopolda, stara 83 let, iz Ljubljane
Pipan Marija, stara 92 let, iz Ljubljane
Mandelj Martin, star 71 let. iz Šmartna pri Litiji
Božič Frančiška, stra 80 let, iz Šmartna pri Litiji
Borštnar Marjan, star 75 let. iz Homa
Lesjak Ana, stara 78 let, iz Sobrač
Tomažič Frančiška, stara 50 let, iz Velike Kostrevnice
Renko Alojzija, stara 81 let, iz Šumnika
Potočnik Pavla, stara 70 let, iz Vač
J. C.
6. STRAN
ŠE POJ1MTE TOVARIŠI?
Piše: *iilan Garantini
KAKO JE BILO PRI ROŽANCU
Zbrani mladinski aktivisti i/ litijskega okrožja so imeli tečaj, ki ga je vodil takratni okrožni sekretar tov. Strlekar lgnac-Jdže. Tečaj je potekal v prvih dneh februarja ll>44 I. Mladinski aktivisti so se premikali po posameznih vaseh, predvsem pa so se zadrževali v Široki Seti in Podbukovju. Tečaj pa je bil v Potoku pri Vačah zaključen, in to pri kmetu Goštetu -Tomšič. Tja sem prišel na zaključek tudi jaz. ki sem bil sekretar okraja Vače Šentlam-bert. Prišel sem po naročilu okrožnega sekretarja. Pri tečajnikih - mladinskih aktivistih, je bila tudi okrožna sekretarka ZKMS (Zveza komunistične mladine Slovenije) Cirar Minka-Slavka.
Po končanem razpravljanju in zaključku tečaja smo krenili na pot. Namenjeni smo bili na Ušenišče in v Desno.
Šli smo ponoči okoli I ure iz Potoka skozi zaselek Lubek pri Vačah Na ravnini pri kmetu Hostarju smo prešli nevarni del ceste Vače-llotič. Tam so vaški orožniki radi postavljali zasede, saj je bilo to v bližini Vač. kjer so imeli postojanko.
V Lošce pri Lošarju smo prispeli okoli tretje ure. Pri tem kmetu smo se ustavili, da se malo odpočijemo in osušimo od snega, ki je neprestano padal. Okoli četrte ure smo odrinili naprej in smo prišli na Rove pri Rožancu okoli pete ure. V tej hiši smo se ustavili, da se za kratek čas odpočijemo.
KULTURA
PRIREDITEV ZA ZNAČKARJE
V litijski osnovni šoli se pripravljajo na ustanovitev šolskega športnega društva: zaživelo naj bi v mesecu aprilu, ko bodo zaključili letošnje tekmovanje za Levstikovo bralno značko. Že v začetku marca pa so se mladi tekmovalci zbrali na prireditvi v šolski dvorani, kjer sta jim izvedla pester program harmonikar Silvester Mihelčič iz Črnomlja in igralec ljubljanske Drame Boris Kralj.
FILMSKI KAŽIPOT
V aprilskem sporedu šmarskega kina bodo znova prevladovali ameriški filmi: začel ga bo vojni film ..Železni križ*", nadaljevala pa pustolovka ..Visoka tarča'". Tretji teden v mesecu se bodo obiskovalci lahko zabavali ob zahodno-nemški komediji ..Španske olive", zadnja pa bo ameriška komedija ..Narednik Peper".
SLOVESNO PRAZNOVANJE OSMEGA MARCA
Ob letošnjem dnevu žena so se zvrstile v vseh vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih šolah, krajevnih skupnostih in nekaterih delovnih organizacijah naše občine svečane proslave; na njih so sodelovali predšolski in šolski otroci, mladina ter kulturno-umetniška društva s svojimi dramskimi, pevskimi in glasbenimi sekcijami.
MLADI ZAIGRALI ..ŽUPANOVO MICKO"
V zadnjih letih, ko ugotavljamo, da zanimanje za dramsko dejavnost pri starejših upada, pa je med mladimi za uprizarjanje celovečernih predstav in enodejank čedalje več zagretosti. Tako se' je letos mladim Gabrovčanom pridružila še mladina iz Podroj in Vintarjevca. ki se je ob dnevu žena predstavila domačinom z Linhartovo veseloigro ..Županova Micka*". Vsi nastopajoči, med katerimi je bila večina prvič na odru. so se potrudili, tako da so obiskovalci zadovoljni zapuščali dvorano v domu Tišje. Igro bodo ponovili še za člane domske skupnosti v omenjenem domu. načrtujejo pa tudi gostovanja.
LJUBLJANSKI LUTKARJI MED ŠOLARJI
. Šolsko kulturno društvo v Gabrovki je v drugi polovici februarja organiziralo za učence domače in dolske šole dve prireditvi: najprej jih je obiskal igralec ljubljanske Drame Branko Miklavc. nato pa so imeli v gosteh še Lutkovno gledališče iz Ljubljane, kije uprizorilo igrico \Vilkowskega ..Guiguol v težavah"'-.
RAZSTAVA V CANKARJEVEM DOMU
V sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je že mesec,.
dni odprta razstava Zakladi NL'K. kjer Narodna in univerzitetna
knjižnica razstavlja svoje dragocenosti, med katerimi so tudi edini
primerki v svetu. To zanimivo razstavo, ki jo je obiskalo blizu
36.000 ljudi, so si ogledali tudi učenci sedmih m osmih razredov
šmarske osemletke. .
B. Z.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LITIJA RAZPISUJE
Občinska priznanja osvobodilne fronte za leto 1982
Obrazložene predloge družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema Občinska konferenca SZDL Litija. Trg na Stavbah 1 do 15. aprila 1982.
Posedli smo po klopeh okoli krušne peči. nekateri pa so hodili po hiši. Nihče od nas ni odložil od sebe stvari, ki smo jih imeli pri sebi. Okrožna sekretarka pa je imela težko aktovko raznega arhiva, kije bil zelo važen. Gospodinja. Rožan-čeva mama. nam je hotela skuhati ajdove žgar.ce, kar smo odklonili iz razloga, da gremo naprej, čeprav bi jih zelo radi jedli, saj so le malokrat prišli v poštev. četudi so bile v tistih letih vojne dobre letine inje bilo ajde pri kmetih veliko. Sla pa nam je v kmečko črno kuhinjo kuhat čaj. Gospodarje šel ob svitu okoli šeste ure v hlev krmit živino. Hitrih korakov se je vračal nazaj v hišo. Bili smo že pozorni na njegovo hitro
hojo, predvsem sekretar, ki je hodil po hiši. Vstopil je v hišo in dejal: Švabi gredo. Ti so opazili gospodarja, da gre nekam hitro nazaj v hišo. zato so pospešili korak in bili pripravljeni ter do zob oboroženi.
Mi pa smo imeli le pištole in nekaj bomb. Bili smo v hiši. v kateri so bila okna zavarovana z železnimi garri. zato je bila naša možnost rešitev le v spodnjih vratih. Toda Nemci so nas na umiku že opazili. Dali smo sicer nekaj strelov nanje, da smo jih nekoliko zadržali. Oni pa so zaceli na nas besno streljati in metati mine z minometalne puške, tako zvane troblonke. Srečno smo se umaknili. Jaz sem reševal okrožno sekretarko Slavko, ki je padla poleg mene na zemljo radi onemoglosti, ker je prav v tem času imela pljučnico. Uspelo mi je rešiti tudi aktovko.
OO ZSMS Miloš Djukić Litija razpisuje
INatečaj umetniške fotografije mladih
Sodelujete lahko vsi mladi iz litijske občine (do 30. leta), vendar z največ štirimi fotografijami, ki morajo biti povečane na razstavno velikost. Fotografije so lahko tudi barvne, izbira motivov pa je poljubna. Posebna žirija bo izbrala najboljše tri in jih nagradila s 1500, 1000 in 500 dinarji. Fotografije pošljite ali prinesite na Krajevno skupnost Litija-desni breg (Ul. Milana Boriška 2), najkasneje do 15. maja ^982. Vse prispele fotografije bodo tudi razstavljene.
Delo avtošole AMD Litija
Sekretarja AMD Litija, tovariša Ivana Simoniča. smo obiskali, da nam pove, kaj je novega v avto šoli in s kakšnimi težavami se pri svojem delu ubadajo.
Teoretični del izpita opravljajo kandidati v Litiji, praktičnega pa še vedno v Trbovljah. V znanju cestno prometnih predpisov bi bili lahko kandidati občutno bolj uspešni, če bi obiskovali tečaj, ki ga prireja AMD. Ta tečaj pa ni zakonsko obvezen in se odloča zanj le kakšnih 50 kandidatov letno. Stane 850 din za 40 ur pouka.
Na izpite se prijavlja vsake 3 tedne okoli 40 kandidatov, v poletnih mesecih malo manj, tako da so v prejšnjem letu našteli okoli 400 kandidatov za opravljanje izpita (v to število so všteti tudi tisii, ki pridejo na izpit drugič ali tretjič). Lansko leto je v prvem roku uspešno opravilo vozniški izpit približno 30 ''■ kandidatov, v drugem poizkusu pa se je to razmerje povzpelo na 50
Pri svojem delu se zelo gospodarno obnašajo. Trenutno imajo 4 avtomobile, vsak opravi v dveh urah vožnje v Trbovljah 70 km, tako da ima avto po dveh letih vožnje prevoženih že kakšnih 100.000 km. Pred leti so po dveh letih vožnje avto za-
menjali, v sedanjih, stabilizacijskih časih, pa vložijo veliko truda v obnavljanje vozil. Velik izdatek jim predstavljajo nadomestni deli. še večjega gorivo, na nabđvo novih vozil pa' skorajda ne upajo misliti.
Vozniška inštruktorja imajo dva. občasno pomaga tudi sekretar, ki opravlja poleg tega še vsa vodstvena dela. tečaje CPP in vodi avto šolo.
Poklic inštruktorja je bil včasih vabljiv, zdaj ne več: osebni dohodki kvalificiranih inštruktorjev z 20-letno prakso so nižji kot v drugih gospodarskih vejah, delo pa je tudi izredno naporno (in nevarno).
Število kandidatov za opravljanje vozniškega izpita iz leta v leto pada. Letos je kar 30 9r manj kandidatov kot, recimo, leta 1976. Za izpit se odločajo večinoma mladi, starejših je iz leta v leto manj. In še. približno koliko je treba odšteti, da dobiš ta zaželeni dokument. Če opraviš izpit v prvem roku (približno 30 ur vožnje) je treba odšteti z vsemi potrdili vred okoli starega milijona, če pa izpit opravljaš drugič, se cena zviša še za kakšna dva tisočaka.
Kdaj drugič pa še o ostalih dejavnostih AMD Litija.
Rožančevim so ukazali, naj naložijo na voz svoje stvari in zaprežejo voli če. Vzeli so s seboj gospodarja in njegovega brata ter zažgali hišo. Mati s kopico otrok se je morala iz hiše seveda tudi umakniti. Hiša je do tal pogorela z vsem hišnim inventarjem. Hiše pa ni imel nihče prilike gasiti, četudi smo imeli že takrat organizirano požarno varnost, ker so bili vedno še prisotni Nemci. Gospodar Rožanc je z voliči odpeljal naložen voz, brat pa ga je moral spremljati. Med tem časom je neka mladinka obvestila v Slivni zaščito IV. Operativne cone Stante Petra — Skalo. Skala je dal povelje, da gredo v napad, poklestijo Nemce in rešijo plen ter ljudi. Tako se je zgodilo, da so v dobri uri po napadu na nas dobili vrnjeno po njihovih trmastih buticah. Noro so zbežali,
ker so bili iznenađeni in pustili plen in gospodarja z bratom.
Naša pot pa je bila izdana po takratnih še pritajenih belčkih. Orožniki v postojanki na Vačah so bili obveščeni približno, kod bomo šli in daje na pohodu okrožni sekretar z aktivisti. Računali so, da se bomo na omenjeni poti pred Ušeniš-čem srečali in da bodo nas potolkli. Šli so že pred svitom na Gomjo Slivno in prišli po novo zapadlem snegu iz smeri, koder bi prišli mi, če se ne bi ustavili pri Rožančevih.
Nismo pa hodili to noč prek zelo nevarnega prehoda skozi Slemšk nad Vačami in Mačkovec. Take podatke, da smo hodili to pot, je zapisal v knjigo po informacijah okrožnega sekretarja Strlekarja Jože Vidic - Sedem krst za Ronkar-jevo družino.
Družbena samozaščita \ očeh postaje milice
PROMETNA VARNOST
Od 12 prometnih nesreč, ki so imele za posledico telesne poškodbe ali večjo materialno škodo, jih je bilo 8 obravnavanih kot kaznivo dejanje. V nesrečah je 1 oseba izgubila življenje, 4 osebe so bile hudo. 13 pa lahko telesno poškodovanih, materialna škoda na vozilih je znašala približno 570.000,00 din. Vzrok za nesreče je bil kar v 4 primerih alkohol, v 5 primerih pa neprimerna hitrost. Torej, če ne bi vinjeni sedali za krmilo in če bi zmerno pritiskali na plin. nesreč skoraj ne bi bilo.
Vse pogosteje opažamo voznike motornih vozil, da radi vozijo pod vplivom alkohola, saj smo v prvih 2 mesecih na vožnji dobili kar 20 takih voznikov. Poleg denarne kazni, ki jo bo u.rekel sodnik za prekrške, bo vsak najmanj 3 mesece ob vozniško dovoljenje. Za težje kršitve cestno prometnih predpisov smo sodniku za prekrške prijavili 09 kršiteljev. 36 jih je bilo mandatno kaznovanih takoj na kraju prekrška. 275 kršiteljev pa je bilo za lažje prekrške le opozorjenih.
KRIMINALITETA
V tem obdobju beležimo že 50 raznih kaznivih dejanj, od tega 28 tatvin. Povod za tatvine dajemo največkrat sami, saj puščamo nezaklenjena stanovanja. ..razkazujemo"' vabljive predmete na vidnih mestih po avtomobilih, ne zaklepamo koles in motornih vozil in še bi lahko naštevali. Zadne čase se pojavljajo tudi goljufije na račun premoga. Razni podjetneži se ponujajo, da lahko preskrbijo premog, od naivnih občanov izvabljajo predujme, nato pa izginejo tako, da ostanemo potem brez denarja in seveda premoga in se lahko grejemo le ob lastni jezi. Od 50 kaznivih dejanj jih 16 še ni raziskanih. Pri odkrivanju storilcev bi čestokrat lahko pomagali tudi občani in postaje milice obveščali o morebitnih sumljivih za-pažanjih, saj je malo verjetno, da ne bi nihče videl, ko nekdo sredi mesta vlomi v nekaj avtomobilov.
JAVNI RED IN MIR
Po zakonu o prekrških zoper javni red in mir je bilo potrebno prijaviti sodniku za prekrške 50 kršiteljev. Ugotavljamo, daje večina teh kršitev storjenih v vinjenosti in skoraj polovica v gostinskih lokalih. Iz tega sledi, da gostinci najbolj kršijo zakon in dajejo alkoholne pijače vinjenim ali mladoletnim osebam. Dva vinjena vročekrvneža sta se morala trezniti v posebnem prostoru na postaji milice.
MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO
Pri izvrševanju kaznivih dejanj smo zasledili v prvih dveh mesecih 1 starejšega mladoletnika, ki je storil kaznivo dejanje ropa, 1 mlajšega mladoletnika za kaznivo dejanje tatvine in 1 otroka za kaznivo dejanje povzročitev požara iz malomarnosti.
Pri prometnih nesrečah je bil udeležen 1 otrok kot pešec in je bil hudo telesno poškodovan.
3 starejši mladoletniki so naredili 6 cestno prometnih prekrškov in 2 mlajša mladoletnika 2 prometna prekrška.
SAMOMORI. POŽARI, NESREČE PRI DELU
Registrirali smo 3 samomore. 1 poskus samomora. 3 požare. 2 nenadni smrti. 1 eksplozijo plina v stanovanju, 1 delovno nezgodo in 1 nezgodo pri delu.
NEPRAVILNA PARKIRANJA
Nekateri lastniki osebnih avtomobilov ne upoštevajo prometnega znaka pri železniški postaji v Litiji, ki prepoveduje parkiranje na prostoru, ki je namenjen za raztovarjanje vagonov in kljub temu puščajo tam svoja vozila, ki zelo ovirajo delo razkladalcev in nakladalcev vagonov. Če se takim voznikom kazen 300,00 din. ki je predpisana za tak prekršek, ne zdi visoka, je treba pomisliti •saj na to, da lahko pride tudi do poškodovanja vozila. Na splošno pa se nekateri ne menijo veliko in parkirajo svoja vozila kar sredi ceste, na pločniku, križišču ipd.
Posebno opozarjamo voznike, ki ..spregledajo" prometni znak pri zdravstvenem domu v Litiji, ki opozarja, da lahko na parkirnem prostoru iz Šmarske ceste parkirajo le vozila ZD in njihovih zaposlenih, da bo vsak kaznovan s 300.00 din denarne kazni. Za vse motorizirane obiskovalce zdravstvenega doma je lepo urejeno parkirišče z dovozom s Partizanske poti.
IZGUBILA SEM ČRNO ŽENSKO DENARNICO S 7300 NDin.
IZGUBILA SEM JO V LITljI. GRADIŠKIH LAZAH ALI NA POTI GRADIŠKE LAZE - ZAGOR1CA, 10. 2. 1982 ob 18. URI. POŠTENEGA NAJDITELJA PROSIM. DA JO PROTI NAGRADI ODDA NA POSTAJI MILICA HVALA
Občinsko prvenstvo za pionirke in pionirje
Košarkarski klub Litija - strokovna komisija je organizirala občinsko prvenstvo v košarki za mlajše in starejše pionirke in pionirje, ki se je pričelo 7. 11. 1981 in končalo 18. 1. 1982 s podelitvijo diplom. Sodelovale so ekipe OŠ Šmartna, Gabrovke in Litije. Vse ekipe, zlasti pri pionirkah, so pokazale dopadljivo košarko, posebno pa je potrebno pohvaliti obe ekipi pionirk in mlajših pionirjev OŠ Gabrovka, ki so pod vodstvom trenerja Igorja Medveda povsem zasluženo osvojile prva mesta. Nekoliko manj uspešna je bila ekipa starejših pionirjev, ki je zasedla tretje mesto. Druga mesta pri starejših pionirjih ter mlajših in starejših pionirjih so zasedle ekipa OS Šmartna pod vodstvom trenerja Tomaža Malenška, ekipa mlajših pionirk pa se je uvrstila na tretje mesto. Ekipa starejših pionirjev OŠ Litija z vaditeljem Alešem Planincem je osvojila prvo mesto, mlajši pionirji pa so zasedli tretje mesto. Mlajše pionirke, ki jih trenira Tatjana Milinkovič so bile nekoliko uspešnejše od ekipe starejših pionirk na tretjem mestu, saj so na koncu pristale na drugem mestu.
Samo prvenstvo je pokazalo precejšnje znanje in zanimanje za košarko, predvsem med mlajšimi.
Po 4 najboljši igralci in igralke vseh šol so zastopali selekcije občine, ki so se prijavile za tekmovanje v Zasavskem prvenstvu.
LESTVICA: (ml. pionirji)
1. GABROVKA
2. ŠMARTNO
3. LITIJA
LESTVICA: (ml. pionirke)
1. GABROVKA
2. LITIJA
3. ŠMARTNO
LESTVICA: (st. pionirji)
1. LITIJA
2. ŠMARTNO
3. GABROVKA
LESTVICA: (st. pionirke)
1. GABROVKA
2. ŠMARTNO
3. LITIJA
Ekipe mlajših pionirjev in pionirk so pričele tekmovanje v Zasavskem prvenstvu, medtem ko so ekipe starejših pionirjev in pionirk že odigrale vsa srečanja. Selekcija starejših pionirjev, ki jih je vodil trener Aleš Planine, je zasedla 4. mesto, selekcija starejših pionirk pod vodstvom trenerja Igorja Medveda pa je z osvojitvijo 1. mesta med ekipami Zagorja, Hrastnika in Trbovelj dosegla zelo lep uspeh. Pionirke so si z dobro igro zagotovile nastop na pionirskem festivalu, kjer so se s pomočjo najboljših igralk Zagorja in Hrastnika že uvrstile v polfinalno tekmovanje. Uvrstitev selekcije pionirk v polfinale je zelo velik uspeh, in v kolikor bodo nadaljevale s tako dobro igro kot doslej, tudi nadaljnji uspehi ne bodo izostali. Poleg dobre igre in borbenosti igralk je potrebno pohvaliti tudi trenerja selekcije Igorja Medveda, ki je s strokovnim vodenjem veliko pripomogel k uspehu celotne ekipe.
T. M.
8 8 0 16 257:110 8 3 5 6 151:196 8 1 7  2 125:227
8 80 16 238 : 93 8 3 5 6 88:163 8 1 7  2 95:165
8 80 16 372:183 8 3 5 6 220:360 8 1 7 2 231:280
8 62 12 254:153(+ 101) 86 2 12 233:179 (+ 54) 8 08 0 99:254(-155 )
Frizerski salon
Silva
Litija, Jerebova ulica, poleg stan. posl. centra
Obveščamo stranke, da je od 1. marca dalje salon odprt vsak dan od 7. — 19. ure, ob sobotah pa od 6. — 13. ure.
Pridite, olepšali vas bomo hitro, moderno in po zmerni ceni. Obisk lahko najavite po tel. 881-095.
Priporoča se kolektiv friz. salona „Silva" Litija
PD LITIJA RAZPISUJE
PLANINSKI TABOR
Planinski tabor bo v dolini TRENTE od 6. 8. - 14. 8. 1982,v času tabora se bomo povzpeli na naslednje vrhove
- Špik
- Jalovec
- Rombon
- Prisojnik
- Lepo Špičje
Cena 9-dnevnega bivanja v taboru, vključno s prevozi do izhodišča posameznih vrhov, je naslednja: za člane 3000.-za mladince 2000.-za pionirje od 8 - 14 let 1.500.-(v spremstvu staršev)
Kapaciteta tabora je omejena, prijave sprejemamo do vključno 24. 4. 1982.
Ob prijavi vplača vsak udeleženec 1 /3 prispevka, ostalo pa poravna do 30. 7. 1982.
Oprema: spalna vreča ali odeja, zračna blazina in osebna planinska oprema.
Nasvidenje v Trenti.
PD Litija komisija za izletništvo
Pogrešamo staro banko
Prostori LB na levem bregu so trenutno zaprti, kar je povzročilo veliko nejevolje. Prostore preurejajo, dokončnega odgovora, ali bo banka imela še naprej del svojih dejavnosti v dosedanji stavbi, ni. Menda gre samo za en prostor, a se pristojni o njem ne morejo /ediniti. Občani, zlasti še upokojenci, pa so zaradi tega nejevoljni, saj so se v 30 letih banke na levem bregu navadili in je ne bi rad izgubili.
Tudi letošnji karneval je mimo
Letošnji tradicionalni litijski karneval je minil v znamenju volitev oziroma nekaterih konkretnih kadrovskih rešitev v naši občini.
Gledalcev na karnevalu ni bilo toliko kot prejšnja leta, pa tudi karnevalskih skupin je bilo izredno malo. Vendar pa je razveseljivo, da je bila večina skupin lično in domiselno pripravljena, kar vsekakor dviga kvaliteto litijskemu karnevalu. Prizadevni delavci turističnega društva so tako še enkrat izvedli obsežno in zahtevno turistično prireditev, ki jo obiskujejo ljudje iz bližnje in širše okolice.
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Litija, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1982 po naslednjem razporedu:
12. 4. 1982
Litija — Kovač Zg. Log - kovač - Damjan Sp. Hotič - Drnovšek Vače — bivše sejmišče Vernek Babnik Ribče - Lovše
13. 4. 1982
Jevnica - zadružni dom Jevnica - Godec - Šteful Golišče - Šuštar - Abtar Kresniške Poljane - Kos Kresnice — trgovina Podšentjur - Fakin
14. 4. 1982
Litija - Grbin - ambulanta Zavrstnik - gostilna Štangarske Poljane - trgovina Velika Štanga - gostilna Reka Gozd - Štucarjevina
15. 4. 1982
Cerovica - Zavrl Zg. Jablanica - Baje Velika Kostrevnica - trgovina Litija — ambulanta Grbin
16. 4. 1982
Šmartno - Gaber Vintarjevec — Hauptman Vrata - Gorišek Sobrače - Fajdiga Primskovo - Kopačija Ješče - Adamlje
19. 4. 1982
Velika Preska - Nograšek Polšnik - Majcen Preveg - Košir Konjščica - gostilna Renke - pri Renko Tepe - Poznajelšek
20. 4. 1982
Sp. Log - gostilna Sava - Berdajs Panoviče- grad Litija — ambulanta Grbin
21. 4. 1982
Javorski pil - koča Moravče — trgovina Gabrovka — trgovina Tihaboj - Jerič Brezovo — Rismondo Litija - ambulanta Grbin
22. 4. 1982
Dole - gostilna Dobovica — Gostilna Gradišče - Oblak Mamolj — šola Litija — ambulanta Grbin
23. 4. 1982 - zamudniki:
Gabrovka - trgovina Dole - gostilna Polšnik - gostilna Majcen Vače - trgovina Kresnice - trgovina Litija - ambulanta Grbin
ob uri 14.
15,30 16
17,30
18,30 19.
14.
15. 15,30 16,30 17,30 18,30
14.
15,30 16. 17.
18,30
14. 15,30 17. 19.
14. 15.30 16,30
17
18.
19.
14.
15. 15,30 16,30 17,30 18,30
14. 15,30
17. 18,30
14. 14,30
16. 16,30
17. 18,30
14. 15 15,30 17. 18.
8. 9. 9.30 11. 11,30 12,30
Cepljenje je obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece. Skozi vse leto pa mora lastnik poskrbeti za cepljenje psa, takoj ko izpolni 4 mesece starosti.
Pristojbina znaša 250 - din (Ur. 1. SRS, št. 19/81). Vsi, ki ne bodo privedli psov na cepljenje, bodo predlagani za kaznovanje, necepljeni psi pa bodo odstranjeni.
To zahteva Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Ur. 1. SRS, št.
39/8,)- VETERINARSKA INŠPEKCIJA
LITIJA
BLAGOVNICA CENTROMERKUR V LITIJI OBVEŠČA KUPCE, DA IMA NA IZBIRO IZDELKE UMETNEGA KO-VASTVA IZ KROPE.
IZBIRATE LAHKO: SVETILA, SVEČNIKE, OBEŠALNIKE, KLJUKE ZA VRATA, GARNITURE ORODJA ZA KAMIN, KONZOLE ZA KNJIŽNE POLICE IN VEC DRUGIH IZDELKOV.
ZELO PRIJETEN, „DOMAČ PROSTOR", LAHKO NAPRAVIMO SAMI, CE GA VSAJ DELNO OBLOŽIMO Z LESOM IN OPREMIMO S KOVAŠKIMI IZDELKI UMETNE OBRTI IZ KROPE.
OGLASITE SE V PRITLIČJU BLAGOVNICE IN ZAUPAJTE NAM, KAR 2ELITE.
NOVO V BLAGOVNICI!
BRUŠENJE KOZARCEV IZ KRISTALNEGA STEKLA. KOZARCE LAHKO KUPITE PRI NAS PO UGODNI CENI ALI JIH PRINESETE S SEBOJ. NE POZABITE, OD 12. APRILA DALJE.
V I. NADSTROPJU BLAGOVNICE DOBRA IZBIRA OBUTVE: OTROŠKE, DAMSKE, MOŠKE. NA TEM ODDELKU LAHKO KUPUJETE VSE ZA RIBOLOV, ŠPORT, OPREMO ZA KAMPIRANJE, VELIKA IZBIRA VSEH VRST KOLES. ZA OBISK SE PRIPOROČA BLAGOVNICA CENTROMERKUR LITIJA
BLAGOVNICA V LITIJI