ZH. Jtnllta. i IWM|t, t pHHjat, H. marin ran. mo. \\\\\\\\m ^kaV m\\\\\\\m —tW— ^m\ ■> A -V B^a^v^^a^H ^^_\\\\\m \\\\\f ^m\\\\\\\\\\\< ^%\\\\\\\\\\\\. ^%\\\\\\\\V IH ^V Lm ' m\\\\\\\\f^_\\\\\\_ Lm m^ml ml B^maV S^maV ml H* IH' H ■■ mamama ■, BI- ,■ I <■ ■ ■ U ^m • Hl > ■■ B ■ ■■ ' - Bmmmmmi I ' Bj H ' fl H. Hl I W. H Hm. HH smmm| BHHm BmHml H I ■ BmHml HHH1 Hft I U HS HHH M—M— HHHUl Ha II • Hl HR BUHU Hl ' I HHHH HHHH Hl Hl Mm mk ^^mm — mj bHHH] n^mm H^mm n^ma n^m. Mg^g m bHHI sb h| i ■■ i ■■ ■ 'Hl HmHHHHH I mUmUl HmUm mUmUl HmUm HmUHl ^B hV Brnum HUmM mumat Brnuai muV mumm BI I' ' ^ ^L H ^^H • • ' IH I H P—VB H &VHU vl H ■ murna. ^mH hhbV &■■ hhhhhhhhl ma^mumnal ■■■ HHHHHHHBUsamkaaP HB^muaVHHHHHHHHHHHHBH ^usm hhbv hhhV ma^mumnam I ■■■ ■*■ hhhV I ■*■ II ■*■ I .Slovenski Narod* velja v IJuMleal na dom dostavljen: , v upravnHrtvn prtjeaun: cdo leto naprej • • • • K 24 — pol leta „ •^•,**» • 12'— cetrt leta m v#\., • 9 6*— sa mesec . »*•'•;• , 2*— celo leto naprej • • • • K 22"— pol leta „ . • • • • U'— četrt leta m .^. '. •• • 550 na mesec » • • •'-• » 190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urednlitroi Kamilo** mile« it 5 vv pritličju levoj taleton M. 34. lnsersti veljajo: peterostopna petit vrsta aa eakrat po 16 siau, za dvakfat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru. Uptavniltvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, insetatl k t d-, to je administrativne stvari. —— »■—•■■■ Številka vmsfa It vtaarlev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine aa M ozira, „■axo*ma tiskara*« teletom it SS. .Slovenski Narod* Teljn po poitk aa Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta M n • • m *3*— Cetrt leta „ „ • • . 6*50 na mesec _ m • . • 2*30 za Nemčijo; celo leto naprej . . . K 30*.^ «1 7i4 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej » • • • K 35.«« Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knazlova ali ca ŠL 5, telefon s t S5. Svetovna vojna. V ruski Poljski in v zapadni Galiciji ni bojev. — Na južnem bojišču je naša armada osvojila Užice in vjela 1245 mož. — Ruski poraz pri Homonni v Karpatih, kjer so naše čete vjele 1500 mož. — Nemška armada je odbila francoske napade pri Ypernu in Lensu, ruske pa pri Lodzu. NEIZPREMENJEN POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. — BOJI V KARPATIH Dunai, 28. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 28. novembra opoldne: Položaj se ni Iz premeni I. V ruski Poljski je tudi včerajšnji dan potekel v splošnem mirna Posamne vzhodnje meje moje države. Vam g; vsa zahvala domovine. Svojemu priznanju, ki ga boste sporočili zopet obenem z mojimi pozdravi, hočem dati izraza s tem, da Vas imenujem za general-feldmaršala. Bog daj Vam in Vašim zmagovitim četam nadaljnje uspehe. — Viljem I. R.« — Ponosen sem, da sem dosegel svoje najvišje vojaško mesto na čelu takih čet. Vaša bo-jaželjnost in vztrajnost je prizadejala nasprotniku velike izgube. Nad 60 tisoč vjetih, 150 topov in kakih 200 strojnih pušk nam je padlo zopet v roke. Toda, uničen še ni. Zato naprej z Bogom za cesarja in domovino, da bo ležal zadnji Rus premagan na tleh. Hura, hura, hura! — PL Hindenburg. Brzojavke med Hindenburgom ffl nadvojvodo Friderikom. Dunaj, 28. novembra. (Kot. ur.) Pl. Hindenburg je brzojavno sporočil nadvojvodi Frideriku, da je bil imenovan za generalleldmaršala. Na to brzojavko je nadvojvoda odgovoril s čestitkami ter obenem izrazil svoje prepričanje, da bosta, zaveznika končno zmagala. t POLOŽAJ NA RUSKEM POLJSKEM. O bojih na severnem Poljskem poročajo, da je IX. nemška armada pod generalom Mackensenom napadla ruske pozicije ob B*uri pri Po-wic£u, najbrže, da prepreči premika- nje ruskih Čet proti drugim frontam. O izidu boja, ki je bil do sedaj uspešen, poročilo ne pove ničesar. Ojače-nja, ki so prihajala z juga, so bila porabljena severovzhjdno od Čensto-hove na obeh straneh Novo Radomska. Vojaška avtoriteta »Beri. Tage-blatta« piše o vojnem položaju na ruskem Poljskem med drugim: Na celi fronti zavezniških armad vidimo napredovanje. Desno krilo je pridobilo na ozemrju severovzhodno od črte Krakov - Pilića. Najbolje razviden je ta uspeh iz števila vjetnikov. Dve ruski diviziji, 29.000 mož, je bilo vjetih, kar je vsekakor veliko število. Med temi je gotovo mnogo ubežnikov, kar se da sklepati iz dejstva, da ni bil vzet noben top. Obenem je to dejstvo tudi dokaz za silo napada avstro - ogrskih čet. Pozicije središča razjasnjuje kolikor toliko poročilo ruskega generalnega štaba. To poročilo pravi, da prihajajo iz Veljuna nove nemške čete v smeri proti levemu ruskemu krilu, ki se bori proti Nemcem. Rusko desno krilo je že več dni vpognjeno proti severozahodu, kje stoji, se ne da natančno povedati. Vsled prepreče-nja ruskega protinapada iz Varšave v smeri na Lovič, Lodz in Brezinj, se je tu število ruskih čet samo pomnožilo, ni pa doseglo vojnih uspehov. To krilo je bilo poraženo. Do sedaj je bilo naštetih 40.000 vjetih Rusov, morda ravno toliko mrtvih in ranjenih so imeli na črti Lodz-Lovič in izgubili so 100 topov, kar ima lahko hude posledice za armado države, ki ie tako odvisna od inozemstva, kakor Rusija. Glavni stan poroča, da se je odločitev že zopet zavlekla. Zdi se, da je posegla v boj z vzhoda posadka iz Ivangoroda, kar je zelo riskantno v slučaju, da nameravajo Rusi sploh držati črto ob Visli. Tudi z juga so dospela ruska ojačenja, najbrže z ga-liške fronte. Tudi to bi bil obupen eksperiment ter ima lahko za posledico prodiranje avstro - ogrskih čet proti Sanu in preko Karpatov. Če presodimo položaj Rusov sploh, pravi končno, potem se matematično kaže. da pomeni vsako umikanje pred zaveznikoma, nakopiče-vanje čet glavne ruske armade. Vsako umikanje pa naleti tudi na ovire in otežkoca boj tudi dejstvo, da imajo Rusi do operacijske baze ob Visli na črti Varšava - Ivangorod samo eno železnico, Kielce - Ivangorod, če niso Avstrijci tudi te uničili. Zaveznika pa imata 4 velike železnice. Ruski generalni štab je objavil, kakor posnamemo iz nemških listov, to-le: Bitka pri Lodzu je še v teku. Močne nemške čete, ki so bile dne 20. novembra prodrle na črti Sgry-kov - Bazelin - Koluski - Rzgov-Tusvn in ki so jih naše čete z vseh strani prijele, se sedaj silno trudijo, da bi si napravile pot proti severu. V distriktu južno od železnice Koluski, smo vjeli ostanke razbitih sovražnih oddelkov, težko artilerijo in eno stot-nijo. Bitka pri Lodzu se je obrnila dne 24. novembra nam v prilog. V boju na črti Čenstohova - Krakov so naše čete nadkrilile sovražnika. Onkraj karpatskih prelazov obkoljujejo naše čete pri Mezo Laborczu močne avstrijske čete. Vojaški sotrudnik »Berner Bunda« Je mnenja, da bi ne bilo pravilno, reči, da so kompaktne ruske čete v kritičnem položaju, gotovo pa Je stra-tegični moment na strani zaveznikov, in tudi če niso dosegli popolnega uspeha, so lahko zadovoljni z izidom, da so popolnoma ustavili in omajali rusko ofenzivo« StratetKal in DoHrlčni operacijski cilji ruske armade. General infanterije baron Mina-relli Fitz Oerald piše o položaju na severnih bojiščih v »N. Fr. Pr.«: »Na severovzhodnem bojišču je ofenziva ruskih glavnih sil izrazito naperjena proti Krakovu, to je proti našim armadam. Rusija mora logično najprej poskusiti, da doseže svoj strategični operacijski cilj, t. j. da porazi glavno proti njej stoječo vojno silo, na|e s sijajnim herojizmom se boreče armade. Še le ko bi to dosegla, se more pečati s svojim političnim operacij-sim ciljem: udariti na Berlin. Tao je tolmačiti trdovratnost in stopnjujočo se intenziteto, s katero napadajo Rusi našo fronto, vedno silno močnejši od nas in vendar vedno odbiti. Težko danajsko delo, ki ga morajo opravljati naši vojaki na severu pa je bistveno olajšano, ker r.as izredno krepko in z najsrečnejšimi uspehi podpirajo naši na severnem krilu se boreči nemški vojni tovariši. Združeni ž njimi bomo zmogli tudi zadnji udarec, ki nas povede do zmage!« * * * Bitka pod Krakovom. Krakovska »Nowa Reforma« poroča: Zadnja dva dni je utihnilo grmenje topov. V bližini Krakova se vršeča krvava bitka na ozemlju kraljestva Poljskega se je končala očividno ugodno za avstrijsko armado, ki ie potisnila z velikimi izgubami za sovražnika, Ruse daleč proti severu. Po ugodnih poročilih ranjenih vojakov, ki so prišli z bojišča, se je bitka vršila ponoči in podnevu. Na raznih točkah bojišča je često prišlo do silnih spopadov na nož. V teh bojih so se s hrabrostjo in bravuro odlikovali zlasti poljski polki. Odlično je posegla v boj tudi naša artilerija, ki je z uničujočim ognjem podpirala našo pehoto in največ pripomogla, da se je zmaga nagnila na našo stran. Eno izmed naših baterij je dlje časa obstreljevala ruska artilerija. Naši topovi, ki so preje živahno od-govarjaJi na ruski ogenj, so naenkrat umolknili. Ne dolgo potem so se pojavili ob boku naše baterije močni oddelki ruske pehote, hoteč v naskoku osvojiti naše topove. Poveljnik baterije je ukazal takoj spremeniti fronto topov in čakati. Ko so se Rusi približali na 400 korakov, so za-grmeli naši topovi in jeli neusmiljeno kositi v njihovih vrstah. Kartečni naš ogenj je uničil malodane ves ruski pehotni oddelek. Naša baterija je nato spokojno ostala na svojih pozicijah. Velike izgube je zadal nasprotniku ogenj naših havbic, ki so prav v tej bitki pokazale svojo učinkovitost. Rusi so imeli v bitki pod Krakovom ogromne izgube na mrtvih in ranjenih. Mnogo ruskih ranjencev so z vjetniki pripeljali v Krakov, odkoder so jih potem poslali v notranjost monarhije. Včeraj popoldne so peljali po ulici Rajski večji transport vjetnikov, ki so bili zajeti v bojih v okolici Bochnije. Bili so to večinoma pribal-tijski Nemci, služeči v ruski armadi. Koleni med ruskimi vjetniki v Nemčiji. Ulm, 28. novembra. (Kor. urad.) Med ruskimi vjetniki se je prigodilo 11 slučajev, ki so sumljivi radi kolere. Štirje bolniki so umrli. Ukrenile so se vse potrebne previdnostne odredbe. * ?..;rm& trn e- • ZAVZETJE U2IC. — VNUK VOJVODE PUTNIKA — VJET. Dunai, 28. novembra. (Kor. ur.) Z Južnega bojišča razglašajo uradno Tudi včeraj so se aa Južnem bo-JBča vrtti skoro aa vseh frontah bit- ji. V naskoku smo zavzeli več važnih utrjenih pozicii, pred vsem dominira-jočo postojanko na Siliaku. V celem smo vjeli okrog 900 mož In vplenili 3 topove. Od srbskega poročevalne-ga urada razglašena zmaga nad ne« ko avstro - ogrska kolono pri Roga-čici se ie včeraj spremenila v vhod naše kolone v Užice. Z vplenjenim trenom smo vjeli 19ietnega vnuka vojvode Putnika. Oziraje se na njegovo mladost in njegovo sorodstvo s srbskim vojskovodjo smo odredili, naj se z vjetni-kom postopa s posebno obzirnostjo. BOJI NA JUŽNEM BOJIŠČU. — NAŠA ARMADA JE VJELA 2 POVELJNIKA, 19 ČASTNIKOV IN 1245 MOŽ. Dunaj, 29. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča poročajo uradno z dne 29. novembra: Nasprotnik se v sedanji bojni fronti obupno upira hi skuša s srditimi protinapadi, ki se stopnujejo do boja z bajoneti, zavirati naše prodiranje. Naše čete, ki stoje na vzhodnem obrežju Kolubare, so mestoma zopet pridobile na prostoru. Kolone, ki so prodrle preko in južno Valieva so dosegle v splošnem višine vzhodno od reke Ljig in črto Suvobor — cestni trikot vzhodno od Užic. Včeraj smo vjeli v celem 2 polkovna poveljnika, 19 častnikov in 1245 mož. Avstrijski gubernator osvojenih krajev v Srbiji. Osječka »Hrvatskak Obrana« priobčuje to-le vest: Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli, da je poveljnik hrvatskega domobranstva Štefan pl. S a r k o -v i ć imenovan za gubernatorja dose-daj okupiranih krajev v Srbiji. Podmaršal pl. Sarkovič bo že, te dni nastopil svoje mesto. * S SRBSKEGA BOJIŠČA. Vojaški sotrudnik graške »Ta^ gespost« piše o našem prodiranju v. Srbiji: Naš ofenzivni položaj v Srbiji je zelo ugoden. Na podlagi uradnih poročil o pozorišču bojev lahko sestavimo to - le sliko: Boji se vrše; na spodnji Kolubari, v splošnem medi Lazarevcem in Obrenovcem. Naše čete so tu že zasedle vrhove na vzhodnji strani teh krajev. Druga bojna črta leži 20—30 kilometrov, južnovzhodno od Kolubare, je torej precej potisnjena naprej. Tretje bojno polje je nekako v črti Užice^Kos-Jeriči ter je precej oddaljeno od obeh prvih severozahodno od Kragujevca* Naše čete so zavzele Užice, železniško postajo nameravane bosanske vzhodnje železnice in srbske železnice. Kraj leži na vzhodu v dolini zahodnje Morave, ki je važna opera-; cijska črta v smeri na Niš, če obrde-mo srbske pozicije v gorovju severo* zahodno od Kragujevca. Zasedenjei Užic bo brez dvoma olajšalo nadaljnje prodiranje naših kolon, ki so bile poslane iz Valjeva preko KosjeriČev Malien - planine in Suvobor - planine. Čete, ki tu prodirajo, so v naskoku zavzele važno srbsko pozicijo pri Šiljaku. Vsled tega je nadaljnje prodiranje teh kolon bistveno olajšano. Prodiranje gre v smeri na Gornji Mi-lanovac. Prav malo smejo torej Srbi že danes pričakovati od defenzive zahodno od Kragujevca, če moramo tudi priznati, da čakajo naše četa še marsikatere težkoče. »Pesti Ujsag« priobčuje pripovedovanja nekega častnika, ki pravi, da so bili srbski zakopi pri Lazarevcu že pripravljeni, ko so se naše čete borile $e pri Valjevu. Ker pa smo zasedli zgornjo Koiubaro, je tudi ta obrambna črta padla. Razen naravne obrambne črte ob Kolubari, hnajo Stran *. .»LUVtmMVJ iMAKi^r , one au. miveftiur* isi«. ^»4 stev, na5i v rokah tudi ceste v Đelgrad in Kragujevac. Avstrija sa vojne i« ni naveličala. Oficijozni »rremdenblatt« zavra« ča razpravljanja francoskih In ruskih listov, ki trdijo, da si posebno Ogrska želi miru in da je obisk Krofa Tisze v nemSkem glavnem stanu t tem v zvezi. Narobe je res, da so vsi narodi in vsi stanovi monarhije požrtvovalno in trdno odločeni, vztra* jati v vsiljenem jim boju do konca. »Fremdenblatt« opozarja na sijajno manifestacijo te bojevitosti povodom podpisovanja vojnega posojila ter na zadnje sklepe ogrskega državnega zbora. »Mi želimo miru, res, kakor smo vedno želeli živeti v miru, toda le miru, ki bo trajen in za naš razvoj in interese varen. Prebivalstvo monarhije je odločeno, izvo!evati boj z vso energijo do zmagovitega kcnca, kajti ono je prepričano, da je ta vojna potrebna in pravična, kakor le more biti.« * NEMŠKO URADNO POROČILO O POL02AJU NA ZAPADU. Berolin, 28. novembra. (Kor. u.) Wolffov biro poroča: Veliki glavni stan dne 28. novembra dopoldne: Na zapadlem bojišču položaj ni spremenjen. Francoske sunke v Argonskem lesu smo odbili. V gozdu severoza-padno od Apremonta In v Vogezih smo odvzeli Francozom vkljub Ijute-mu odporu nekaj strelskih jarkov. Vrhovno arraadno vodstvo. * NEMŠKO NAPREDOVANJE PRI YPERNU IN LENSU. Berolln, 29. novembra. (Kor. ur.) Poročilo Woiffovega urada. Veliki glavni stan dne 2 j. novembra dopoldne: Z zapadnega boiišča lahko o včerajšnjem dnevu poročamo samo to, da so se ponesrečili vsi sovražni napadalni poskusi v okolici jugovzhodno od Vpema in zapadno od Lensa. Vrhovno armadno vodstvo, PRED ODLOČILNIMI BOJI OB KANALU. »Lokalanzeiger« poroča iz Ko-danja: Pariški Usti poročajo: Na frontah na Flandrskem in na severnem Francoskem se obe stranki pripravljate na odločilne boje. Na obeh straneh so ojačili okope in pomnožili čete. Tudi številni novi topovi doba-jajo. * Anglija izkrca sveže čete v Flandriji. »Berliner Tagblatt« poroča: Angleška admiraliteta je rekvirirala vse tovorne parnike paroplovbne črte Hoeh van Holland - Harwich. Tovorni promet med Anglijo in Nizozemsko je ustavljen. Poštni promet v Severnem morju funkcijonira zadnje dni jako neredno. Smatra se, da pripravlja Anglija velike transporte angleških, osobito tudi kanadskih čet v Belgijo. BOJI NA FRANCOSKEM- O bojih na Francoskem poročajo iz 2eneve: Odkar so Nemci v Sundgavu zasedli pozicije pri Die-bolshausnu, Markirchu in Gewenhei-mu, je opažati pri Francozih močno gibanje. Nemci pričakujejo napad. Nemški napad zahodno in južnoza-hodno od St Dieja so nadaljuje. Nemci so se v okopih pririli prav blizu do Franozov. Iz Rima izve milanski poročevalec »Frkf. Zteg.« iz posebnega vojaškega vira. da stojita dve močni francoski rezervni armadi za Belfor-tom pri Lyonu. V fronti imajo Francozi samo toliko čet, da zabranijo poskuse Nemcev pretrgati francosko bojno črto, pač pa so vse angleške čete v fronti. Londonsko poročilo pravi, da namerava Anglija nadomestiti Indijce ob Yseri z drugimi četami, ker indijske čete močno trpe vsled neugodnega vremena in vsled podnebja. Nadomestili jih bodo s 30.000 do 40.000 možmi kanadskih čet, ki sto-ie v Angliji. Iz Belforta poročajo preko Ženeve: Belfortska posadka je tekom zadnjih dveh tednov večkrat izpadla oroti Alzaciii. Osemkrat Je posadka poskusila pre"ti v ofenzivo, namen pa se je ponesrečil. Kakor poročajo švicarski listi, so bili napadi Francozov na nemške pozicije s težkimi izgubami za Francoze zavrnjeni. »Base-l?r Nationalzeitung« pravi, da so Francozi v osedanjih bojih izgubili 20.000 mrtvih in ranjenih. BOJI V BELGUL Amsterdamski »Telegraaf« Je dobil od svoiega ooročevalca v SIufsu to - le poročilo: Vest, da marala prebivalci upustiti vse kraje ob obali, se ne potrjuje. Do seda] so morali zapustiti svol dom le oni, ki so Mano* vali na obrežnih nasipih hi ne cestah. Rasen pokrajine severno od Nleupor-ta ni bil bombardiran noben drag del obale. V sredo Je bilo ves dan mirno. O belgijski vojski pravi: Belgijci se niso nikjer drugod bojevali, kakor ob Yseri. Takoj ko so se umaknili iz Antwerpna, se le postavila ene divizija za Ysero, druga je ostala onkraj reke pri Thorhoutu, da opazuje gibanje nemških čet. Pri Iseghemu so se vršili kratki boji, nakar se je tudi ta divizija umaknila za Ysero pri Pcr-vvsu. Angleži so Belgijcem takoj pomagali s topovi, pozneje so prišli tudi Francozi. Belgijci se drže tele razdelitve časa: Prvi dan v ognju, drugi dan kot ojačenje v drugi vrsti, tretji dan v rezervi, da posežejo v boj, če je treba, četrti in peti dan počitek za fronto in šesti dan zopet v ognju. O bojih pri Bixhootu porrs^aio preko Londona: Dne 21. in 22. novembra je priplulo sila mnogo nemških letal nad naše pozicije. Nemci so letali tako visoko, da jih ni blo mogoče obstreljevati, imeli so očivid-no le nalogo, da doženejo naše pozicije in pripravijo nemški naskok. • * Povratek von der Goltz paše v Turčijo. Berolln, 2$. novembra. (Kor. u.) Kakor poroča Wolffov urad iz zanesljivega vira, je maršal baron von der Goltz paša odpuščen iz službe generalnega guvernerja v Belgiji ter prideljen sultanu Mehmedu V. in njegovemu glavnemu stanu. Kot njegov naslednik je :menovan za generalnega guvernerja v Belgiji general ko* njenice baron B i e s i n g. Neresnična vest. Bruselj, 29. novembra. (Kor. u.) Vest, ki jo je širil »Nieuwe Rotter-damsche Courant«, da so v Stro-briigge pri MaJdeghonu v Zapadni Flandriji streljali na nemške vojake in da so oblasti vzele 40 prebivalcev v Makieghonu kot ta'e, je neresnična. Neresnično je tudi, da pogrešajo dva nemška vojaka. IZJAVE ANGLEŠKIH MINISTROV LN GENERALOV V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. V obeh angleških zbornicah se je te dni živahno razpravljalo o vojnih dogodkih ter o vojaškem in gospodarskem položaju Anglije. Posamezni ministri in generali so se opetovano oglasili k besedi ter slikali situvacijo v prav rožnatih barvah. Lord Kitchener je slavil uspehe angleških čet v Belgiji, kjer ći se je Angležem v najljuteših bojih posrečilo odbiti vse nemške napad- . Angleške izgube so sicer velike toda nemške so še neprimerno več . Razpoloženje čet, tako anglešr h kakor tudi francoskih in belgij ;ih je izvrstno. Rusom, da se je posrečilo zadržati Nemce na Poljskem ter jih vreči nazaj. Nemci so imeli pri tem tako velike izgube, kakor Še nikdar poprej. V nepretrganem prodiranju so se ruske armade približale Krako-vu in vdrle v Karpate. (Z nemške uradne strani se k temu Kitchenerje-vemu poročilu pripominja, da je polno najhujših laži in očividno izmišljeno v svrho zboljšanja razpoloženja v Angliji.) Mornariški minister Churchill je priznaval, da angleška mornarica m dosegla dosedaj še nikakih večjih uspehov, to pa le zato, ker se ji sovražnik skriva. Dosedanje Izgube mornarice je označil mmister za malenkostne. Anglija izgubi lahko skozi celo leto vsak mesec po eden dread-nought in vendar bo njeno brodov]e nadkriljevalo nemško §e ravno tako, kakor pa pred izbruhom vojne. O pomorski bitki ob čilski obali je rekel lord Beresford 17. t. m. da le bil admiral Craduck eden najbriljant-nejših angleških pomorščakov, da pa je razpolagal s slabimi ladjami in rezervnim moštvom napram premočnemu sovražniku. Finančni minister LIoyd Oeorge je slikal financijalni položaj države v jako svetlih barvah. Kakor pred vojno, tako stoji Anglija tudi še danes na čelu mednarodne trgovine. Gospodarski ustroj je trden in normalen. Mi smo emitirali največje državno posojilo, kar jih pozna svetovna zgodovina in sicer z najsijaj-nejšim uspeh* »tn. Angleški vrednost-i ni papirii so ohranili svol tradicio- nalni visoki kur*, knpflfta a efekti to skoraj normalna. Od 30 do 500 milijonov funtov efektne vrednosti Je bilo 120 mUlonor diskontiranih - Mesara nemška deška ljudska šo*a bo obhajala dne 2. decembra 661etnico vladania Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa I. s slovesno sv. mašo ob 9. dopoldne v frančiškanski cerkvi, kjer se naj zbero učenci te šole. — Promet paketne pošte z vojnimi poštnimi uradi. K c. in kr. vojnemu ministrstvu prihaja dan za dnevom mnogo vprašanj iz občinstva, kdaj in za katere vojne poštne urade se bode paketni promet zopet pričel. Na ta vprašanja ni mogoče posamezno odgovarjati. Mesto vsakega odgovora se enkrat za vselej naznanja, da se zamore vojni poštni paketni promet le včasih in le v toliko pripustiti, v kolikor je dopošilja-nje takih paketov vojnim poštnim uradom pri vsakokratnih razmerah osigurano. Sicer pa določa etapno višje poveljstvo z ozirom na vsakokratne razmere v etapnem okolišu otvorjenje in ustavljenje vojnega paketnega poštnega prometa: vsled tega tudi ne more vojno ministrstvo na te določbe vplivati. Vsaka sprememba v vojnem paketnem poštnem prometu se bo nemudoma v občno vednost objavila. — Mleko se podraži. Mlekarice so danes napovedale, da z jutrišnjem dnem podraže mleko za 4 vinarje pri litru. Nekatere stranke ga bodo sedaj Jemale polovico manj, druge ga pa sploh opustile fn nadomestile s čajem in s pre*ganko. Podraženje bo za revne dr ^e občuten udarec — Tri : ?*irt vrste noke. »N. Tr. Pr*« ooroč*- braoiavka pravi, da sta se avstrijska in ogrska vlada sporazumeli glede maksimalnih cen za lito In moko in glede enakomerne ureditve prometa mlevskih izdelkov. Kakor v Nemčiji, se bodo tudi v Avstriji določile maksimalne čepe v raznih kronovi-nah posebej; glede načel te določitve je prišlo seda] do sporazuma. Enakomerna ureditev prometa za moko se bo izvršila najbrže tako: V Avstriji in na Ogrskem je prišlo do sedaj od moke 0, sedem do 8 vrst v promet. To se bo izpremenilo. Žito bodo zmleli v 3 ali 4 vrste moke. Težje je bilo za promet, da je bilo iz enega centa dobiti 7 do 8 vrst moke. Sedaj se bo to izenostavilo. Prometna regulacija mlevskih izdelkov je zamišljena tako-le: V bodoče naj se iz enega centa moke dobi več mlevskih izdelkov. Doslej jih je bilo 73 do 75 Jo% ostalo so bili otrobi. V bodoče se bo dobilo 80% moke. Nadalje naj se uredi tako-le; Doslej je bilo mogoče moko čisto porabiti za kruh in peciva. V bodoče bo pecivo vzeti samo 15% čiste (nemesane) moke. To bo fino pecivo. Od ostalih 65co moke se bo 15% zmešalo procentualno s 30% ječmenove moke, tako da bo vzeti za pecivo 30% ječmenove moke in 70% pšenične ali ržene moke. Ostalih 50% moke se bo zmešalo z ječmenovo, koruzno in krompirjevo moko tako, da bodo ti dodatki dosegli 30 do 35%. — Žitne cene na Ogrskem. Vsled pogajanj med dunajsko in budimpe-štansko vlado glede maksimalnih cen za žito, so v soboto na budimpeštanski borzi cene že padle, in sicer pri pšenici za lVa krone, pri rži za pol krone pri 50 kilogramih. — Kolera. Novi slučaji kolere so se primerili tudi dne 28. novembra, in sicer: na Dunaju 5, na Nižje - Avstrijskem 1, na Solnograškem 1, v Thalerhofu pri Gradcu 3, na Koroškem 1, na Češkem 4, na Morav-skem 5, v šleziji 2 in v Galiciji 2. Iz Celjske okolice. Gosp. in gospa K. Rammel, grajščak na Freien-bergu sta darovala za občinske uboge v okoliški občini 50 K. Hvala! Popolnoma zastonj se razdeli 10.000 izvodov 1. zvezka »Domače knjižnice, zbirke povesti vseh narodov«. Pošljite takoj svoj naslov. Na leto izide 12 zvezkov po 30 v, vsak po 156 strani. Založnik Lj. Koser, Jursinci pri Ptuju, Štajersko. V Gradcu je 27. t. m. umrl vpo-kojeni profesor Alojzij V a v r o h . ki je dolga leta poučeval na mariborskem učiteljišču. Pokojnik je bil odločno slovenskega mišljenja. Dosegel je starost 64 let. Blag mu spomin! Peki v Celovcu so hudo razburjeni, ker jih čaka primerna kazen. Pri reviziji peciva se je namreč dognalo, da nimajo ne velike ne male zemlje predpisane teže in vsled tega so bili peki ovadeni in bodo kaznovani po § 7. cesarske naredbe z 9. avgusta 1911. Umrla Je v Pressbaumu (Sacrč Coeur) redovnica gospa Marija Bal-tič, sestra gosp. dr. Viljema Baltiča, c. kr. namestniškega tajnika v Gorici. Naše sožalje! V Zagrebu so v omtotnih denarnih zavodih podpisali 36 milijonov 931.000 kron vojnega posojila. Tako javlja »Hrvatska Korespondenca«. Zahvala časopjs'u. Hrvatski ban baron Ivan S ke r 1 e c z je poslal predsedniku hrvatskega časnikarskega društva A. Schleglu pismo, v katerem se hrvatskemu Časopisju zahvaljuje za izdatno podporo v . pra-šanju vojnega posojila. Srebrna damska ura je bila najdena v Komenskega ulici. Lastnica jo dobi v pisarni The Rex kompanije. V kavarni »Central« igra od danes naprej vsak dan izborni damski tamburaški in vokalni zbor »Ivanuš«, ki je imel svoj zadnji nastop v trdnjavi Przemvsl in to že za časa vojne. Več današnji inserat. Bazne stvori. ♦ Grško Iztočni nadškofijski kon-zistorij v Bukovini se je pred novim prihodom Rusov v Črnovice preselil v mesto Doma Watra, Tam se nahaja sedaj tudi znani nadškof Repta, ki je bil za prve ruske okupacijo ostal v Crnovicah. # Viscontl Venosta t. Kakor poročajo iz Rima, je tam umrl bivši italijanski zunanji minister marchese Emilio Visconti Venosta v 86. letu svoje starosti. Visconti Venosta se je zgodaj pridružil mazzinijanskemu gibanju, ter Je igral med Carbonariji veliko vlogo. 2e L 1863. je postal v sardinskem kabinetu zunanji minister, opravljal Je ta posel tudi v težavni dobi L 1866./76„ ter 1869./76. in ponovno v L 1896./98. ter 1899./1901. Njegovo ime je ozko združeno s trozvezno politiko Italije in z ureditvijo albanskega vprašanja jpod Avato'o J* Itntito. Brzojavna poročila. ^Rojstni dan nemškega državnega kancelarja. Berolin, 29. novembra. (Kor. ur,) Uradna Cesar in kralj je poslal državnemu kancelarju pi. Bcthraann« Holwegu k njegovemu današnjemu rojstvenemu dnevu to - le brzojavko: Prihajam danes na čelu nemške države k Vaši ekscelenci s čestitkami posebne vrste. Da se državna ladja srečno privede skozi viharie burnih časov, v pristanišče, je v to potrebno sreče. V to svrho se previdnost sama poslužuje mož, ki se bore, imajoč pred očmi blagor domovine, vztrajno in neomahljivo, dokler ni dosežen veliki cilj. Med temi zavzema Vaša ekscelenca prvo mesto. To ve nemški narod, to vem jaz. Bog naj blagoslovi Vaše delo! — Viljem Rex.« — Državni kancelar je odgovoril s to - le brzojavko: »Vaše Veličanstvo prosim, da smem iz dna srca izreči najvdanejšo zahvalo za veliko radost, ki mi jo je priredilo ob rojstnem dnevu Vaše Veličanstvo s svojo milostno brzojavko. Moji vtiski v Berolinu mi izpričujejo znova, da se čuti nemški narod kot enota s svojim cesarjem, da zaupa v svojo moč, da se zaveda končne zmage naše pravične stvari in da Je trdno odločen, vztrajati, dokler ne bo izvojevana ta zmaga. Vašemu Veličanstvu zvesti, najpokornejš! Bethmann - Hollweg.« Boji v zraku. Pariz, 29 novembra. (Kor. urad.) Uradno poročilo razpravlja o bojih zrakoplovcev dne 18. novembra. Neki vojaški zrakoplovec je zjutraj tega dne opazil zrakoplov, ki je letel proti Amiensu. Zasledoval ga je. Pri Amiensu ga je došel ter oddal nani okrog 1C0 strelov iz strojne puške. Lahko poškodovani aeroplan je ute-kel. Drugi vojaški letalec je napadel ^Albatrosa«, toda tudi ta je utekel. Tudi pri Mont Didiersu so se vneli ljuti boji med francoskimi in nemškimi zrakoplovi. Eden izmed francoskih aeroplanov je bil tako poškodovan, da se je moral takoj spustiti na tla, i**t Turški komunike. Carigrad, 29. novembra. (Kor. urad.) Komunike glavnega stana pravi: Rusi, ki smo jih dne 22. novembra v okolici Tutaka premagali in potisnili proti severu, se nahajajo sedaj, ko so dobili ojačenja, v pozicijah pri Ksiičgendafi. Naše čete tabore v pozicijah nasproti sovražniku. Najvišje cene za žito in moko. Dunaj. 29. novembra. (Kor. ur.) Uradna »Wiener Zeitung« objavlja na temelju cesarske naredbe z dne 10. oktobra 1914 razglašeno ministr-ko naredbo, s katero se ureja proizvajanje in promet moke in se obenem s tem določajo najvišje cene za žito in moko. Obsojeni nemški zdravniki. Frankobrod, 28, novembra. Pariško volno sodišče je obsodilo 52 nemških bolniških strežnikov, obdol-ženih tatvine, in 2 zdravnika na 1 leto ječe, 13 strežnikov na 1—3 let ječe in 9 strežnic - redovnic na 1—3 mesece ječe. Asnašnii 'is* nhseaa 4 stran-. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskamec Zahvala. Za izraženo sožalje povodom smrti naše preljube mamice, oziroma sestre, stare mamice in prastare mamice, gospe 3890 Ivane Nibfl rojene Kočevar kakor tudi za mnogoštevilno zadnje spremstvo in za krasne cvetke, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo* V Ljubljani. 30. nov. 1914. Rodbine i Pfftil-5ittg-OriftoYlt Stran 4. MBrVtMSa HAKODr, dat 30. novembra 1914. 284. Štev. m Dne 18. novembri je padel fia severnem boJUta, 4ale£ od tvoja domovine, na Ruskem-Poljskem, pri izvrševanju svojega poklica jaaaJkt smrti, gospod dr. Fran Prim&ar. Društvo zdravnikov na Kranjskem je l/gabilo svojega marljivega tajnika in izvrstnega tovariša, človeštvo idealnega, tzbomega zdravnika. Bodi mu tuja zemlja lahka? Vi tovariši pa ga ohranite v biagrm spominu! 3892 V LJUBLJANI, 30. novembra 1914. Dr. T« Arogorlft, t c. predsednik drmatva idravniksv aa liejijak« ! Dr. Viljem Ealtić, c. kr. namestniStveni tajnik v Gorici, javlja v svojem in v imenu svoje matere vsem sorodnikom tn znancem Žalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena sestra oziroma hči m. Marija Baltlč mimo v Gospodu zaspala dne 24. t. m. v Pressbaumu (Saaft-Coeur) pri Dunaju, kjer je bila tudi pokopana. V LJUBLJANI, dne 27. novembra 1914. Posebna naznanila se ne izdadd. Dobre, sveže češke 38C2 Krvavein ieterne klobase se dobivalo vsak torek la potok. Pečenka od mladih prašičkov, fino prekajeno meso, okusne hrenovke in saif alsde se dobivajo pri 3. Chalupnik, Stari trg 19. Pristen dober brinjevec se dobi pri 43 L SEBBBKI) t awL flflđ. ! Volno znvorovflDle! C. kr. prlv. zavarovalna družba na življenje Avstrijski Feniks Polno vplačana glavnica Stanje savarevanih vsot K 6,000.000'— K 240,000.000-— Nudi vsem, ki so poklicani v vojake, tudi osebam, ki se to »aha Ja|o aa bojsem polfn posebno vojno zavarovanje so dobo 1 lota« To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepa o lahko sorodniki istih ali dragi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tedaj, ako je zavarovanec V VOjnl padal, akO ,0 UUrl VSlod M- dobljenih ras ali vslod kako boloasl la končno ako so ga pogreša. Ako črnovolnl obvezand, ki pridejo soda| k sabora. sklenejo tako zavarovanje prod saborom, so račaaa ls|osuio nizka premija. 3866 Pojasnila daje in ponudbe sprejema: GENERALNI ZAST0P v Ljubljani, Sodna ulica štev. 1 in GLAVNI ZAST0P v Ljubljani, Gradišče štev. 8. ts^^TORHJM^MONA KLJUBLvJANA komenbkega ulica 4 JI[&7zm**mm9*ajD*FR DERGANC ■ ■ J ilstorumen, trčan, zajam-ll|||| ceno čist, v deiicah s Is 4Vt kg vsebine, razpo-Ul *i1ja no K 8-50 JII Cafcalarstv* Ilirska Bistri ea. SjiJilii sprejme takoj 38S9 Ivan Cevtiatk, var v Kranja. Učenka teli vstopiti v trfovino takol na dežli ali v mestu. Naslov pod ^BJSenka 3S0311 na upr. »Slov. Nar.« Zasebnik zmožen sodniiska dela opravlati »obi zastaiek v vcQi tvrMd v £ abljanl. Ponudbe na uprav. .Slov Nar.« pod ______»Ea—onih 38T3". Magister farmacije lice aaeste v M«SifaaJ. VojaSčine prost. Nastopi lahko takoj. Natančnejše v upravništvu .Slovenskega Naroda" pod —^f—m SS37". &75 Odda \i niia v iaji in sicer 3722 a 15. decembrom t L Vprašanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722**. Tili lieesc iz dobre hiše, in z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovini JL HbTHUA, v Slov. Bistrici. Učenec mora obiskovati tukajšnjo trgovsko šolo. 3387 Kini Jatf. Danes tat vsak dan koncert imkorsosn eVusokoeja tambura-škof a Is vokalaof a skora B p \ vanu »'% Njegov zadnji nastop je bil v Prze-misiu za časa vojne. Začetek ob delavnikih ob pol 7. uri Evečer, ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne. 3877 MP~ Vstop prost. "M Ovčjo volno kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi takoj J. GROBELNIKU .up!?!^rS^..7. Kupim vsako vrsto, tudi Črno in neočiščeno po broikOBkB" rosčsl OOSL Posebno pa se plača lepo belo oprass po B3!*t£{l cenfy ki «e zanjo Ishko nudi. 3355 ^S^w umetniške razglednice !■ .*. pisemski papir Sv. Petra cesta štev. 26 — J^esljeva cesta štev. 7 i32y 5W Modni salon cfoane Schtlter, Sv. S>etra cesta št. 29 priporoča vehko tzbero izgotovljenih dunajskih damskih in dekliških klobuhoo £==C£==ccs=c praznih oblik in nakita, g—r: :::=£ Zvini klobuki vedno v zalogi. Žalni klobuki vedno v zalogi. Odlikovan na razatavl v Radovljici 1.1S04 a caatno diplomo in kolaino I vrate. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GABRIJELU ERŽENU Za puže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko, i Za pristnost se lameL 3613 Caa. srnam«, Popravila se sprejemajo. ====== Mpdm sccion ======= Stuchly - Maschfa Židovska ulica št. 3 Dvorski trg t. priporoča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših damskih in otroških klobukov, šoortnih ieuic in vse v modistovsko obrt spadajoče stvari po najnižji ceni. /tainrije cene/ /OUDD d(i\UlDJ\f Žalni klobuki vedno v zalogi. Posteljno perje ouh v vsltki Izbiri in po iako niskih cenah priporoča tvraka A.. *te E>. »Ic:ttn3*3a?ra© LJUBLJANA, Mestni trg štev. 10. 389i Jadranska banka Ulijalka v LJubljani Centrala v Trstu. Filiialke v Dubrovniku, Kotom, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. Živahna svosn s Imoriho. DelniSka glavnica K 8,000.000. BakaaBa w inirika a afcrenlUil Eupnje in predaja vredaoame paptrlo (rente, zaatavna plama, delamo, arooko Itd.) — Vatato ta deviza. — Preaieea j < ===== k veem areeanjenn. ===== ; i iprejsms vlefo aa kranllne kjitlcs ter as Ure la tekoči racam. " Obrestovane od dne vložitve do dne dviga. j MMll Jtanajmnfcnnalml-----iT Bakeaaptlrai nonioo, devica bi fakture. — lavarevaale vredn. papirjev proti karam InanaL — Sovlatla nrekanja areek teeaanaeae.—aeaaeara-fcradia Sauna naroMle laknair------