MMk liilhlianctka hanka nadaljuje tradicijo M \0 iJUUijdiioivci uaiind gorenjske kreditne banke LETO XXV. — Številka 83 Cena 70 par Ustanovitelji: obč. konference SZDL l««enlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka tlriič - Izdaja CP Gorenjski tisk "»J. Glavni urednik Anton Miklavčifi *■ Odgovorni urednik Albin Učakar GLAS S O C I A KRANJ, sreda, 25. 10. 1972 List Uhaja od oktsohra 1947 kot tediilk. Od 1. Januarja 1958 kot poltcdi^ls. Od 1. Jttiui.«r|-i 1*60 trikrat te«Un»ko. Od t. Januarja 1964 kot »oit.-dnik, tu steCr ob s r c d a h In h o b o t a h. ZA GORENJSKO Preprečiti nacionalistične in šovinistične izpade proti slovenski skupnosti V Ljubljani je bila v petek •eja republiškega in cnotne-|a zbora slovenske skupščine, na kateri so poslanci poslušali odgovor izvršnega »veta slovenske skupščine na Poslanska vprašanja v zvezi » položajem koroških Sloven-^v v Avstriji. Poslansko Vprašanje je med drugimi Poslanci postavil tudi poslanec republiškega zbora slovenske skupščine Martin Ko-»"". na vprašanja pa je odgovoril podpredsednik izvršne-la sveta dr. France Hočevar. Po njegovem odgovoru je v razpravi sodelovalo več kot 20 poslancev (tudi Martin Košir). Vsi so izrazili veliko vznemirjenost zaradi najnovejšega pritiska nazadnjaških in nacionalističnih sil nad slovenskim življenjem v Avstriji. To je vrglo temno senco na odnose med državama, ki so se že nekaj let zelo ugodno razvijali. Republiški in enotni zbor sta po končani razpravi sprejela tudi skupščinska stališča. Po odgovoru podpredsednika IS dr. Franceta Hočevar- tvad 2300 .mammmmmmmm Lrlredltev8,t. jih zagrese skupine mladih z družbenimi normami sprtih ljudi. Tudi škoda povzročena premoženju posameznika ali družbenemu premoženju je velika ln pogosto presega milijonske vsote. Ob vsem tem pa ne moremo mimo dejstva, da kriminalisti ln ostali delavci milice ta dejanja uspešno odkrivajo in kršilce Izročajo roki pravice. O vlomilski skupini, ki je vse poletje vlamljala po Gorenjskem in so jo delavci UJV odkrili pred kratkim, pišemo na 14. strani, v kratkem pa bodo znane tudi podrobnosti o skupini vlomilcev, ki so odnesli blagajno podjetja Specerlja Bled. 25 LET IZREDNA ZNIŽANJE CEN ŽENSKIH TORBIC VjsUsucl • KRANJ 50 v Blagovnici-Kranj Titov trg 3 UGODNOST Otroški dodatek za kmečke otroke Pretekli mesec so v škofjeloški občini prvič izplačali otroške dodatke za kmečke otroke. Do njih so upravičeni tisti starci, ki se ukvarjajo izključno s kmetijsko dejavnostjo in imajo manj kot 2000 dinarjev katastrskega dohodka. Meja je zelo nizka in bodo s tem lahko pomagali le družinam z najnižjim standardom. Kljub temu pa prejema dodatek 132 otrok v občini. Otroški dodatek so oktobra izplačali za prvih deset mesecev, od sedaj naprej pa ga bodo izplačevali redno vsakega prvega v mesecu. Znaša 50 dinarjev za zdravega in 90 dinarjev za duševno priza- KRANJ detega otroka. Nekaj denarja prispeva občina, ostalo pa republika. Od januarja do oktobra so na ta račun Izplačali 60 tisoč dinarjev. Čeprav je vsota majhna, nekaterim družinam, zlasti tistim z več otroki ln kjer vlada v družini alkohol aH drugI problemi, ne bodo dodatka izplačevali v celoti. Namesto denarja bodo starši dobili nakaznico za živila. Največ upravičencev za otroški dodatek je v poljanskih in selških hribih. Zlasti tam, kjer starši nimajo možnosti zaposlitve oziroma bi imeli na delo predaleč. V škofji Loki in okolici upravičencev ni. £ Po osnovnih organizacijah, aktivih in oddelkih zveze komunistov v občini se nadaljujejo razprave o pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. 0 Kranj, 24. oktobra — Na skupni seji sta se popoldne sestala komite občinske zveze komunistov in predsedstvo občinske konference zveze mladine. Razpravljala sta o aktivnosti in problemih mladih v občini, nadalje o pripravah na drugo sejo občinske konference zveze komunistov in o poteku akcije v občina v zvezi s pismom predsednika zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. £ Kranj, 24. oktobra — Pri občinski konferenci socialistične zveze se je popoldne sestal izvršni odbor. Razpravljal je o pripravah za sklic zbora samoupravljavcev v občini, o osnutku zakona o javnem obveščanju, o pripravah na referendum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov in o organizaciji volilnih konferenc v krajevnih organizacijah socialistične zveze. A. 2. RADOVLJICA 0 Jutri popoldne se bo sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in ocenilo nedavno občinsko volilno konferenco pred kongresom slovenskih sindikatov. Razpravljali bodo tudi o odgovornosti sindikatov pri izvajanju sprejetih obveznosti in dogovorov glede na pismo predsednika ZKJ tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ in o predlogu za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Razen tega je na dnevnem redu tudi razprava o začetku drugega dela ustavnih sprememb in o nalogah sindikatov pri tem. A. ž. SKOFJA LOKA 4) Za četrtek, 26. oktobra, ob 16. uri sklicuje sekretar komiteja občinske konference ZK Škofja Loka Tine Kokelj 4. sejo OK ZKS Škofja Loka. Za dnevni red predlaga pregled sklepov 3. seje, obravnavo predloga in sprejem akcijskega programa dela občinske organizacije ZKS in njenih organov in volitve delegata za 3. konferenco ZKJ. Seja bo v dvorani občinske skupščine. -lb V soboto je bila v Kranju prva letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov Kranj L pregledu svojega dela so udeleženci ugotovili, da so v enem letu z vztrajnim delom in * V močjo strokovnih služb kot so terapevtski teani, Centra za socialno delo Kranj in ZD' ***2j dokazali sebi in javnosti, kako pomemben je obstoj in delovanje kluba pri rehabij»'u zdravljenega alkoholika. Trenutno so v Kranju trije klubi, v kratkem pa se zaradi razširie sti te dejavnosti po celi Gorenjski predvideva ustanovitev Gorenjske zveze klubov zdravij alkoholikov, — Foto: Srečko Krč Načrti se uresničujejo Na zadnji seji kranjske občinske skupščine nekateri odborniki niso mogfli verjeti, da bodo v delovnih organizacijah v občini vse načrte glede investicij uresničili. Da bo to res, pa so se lahko prepričali v petek, ko so obiskali nekatere večje gospodarske organizacije in gradbišča v občini. Tako lahko zapišemo, da je letošnje leto za Kranj prelomno. Vlaganja v gospodarstvo so res zelo poskočila. Medtem .ko so lani za nova osnovna sredstva porabili 186 milijonov novih dinarjev, je letos predvidenih kar 519 milijonov. Se ob polletju ni kazalo, da bodo ti programi uresničeni. V drugi polovici pa se je položaj močno spremenil. Oživela so številna gradbišča v delovnih organizacijah; tako na primer v TekstiUindusu, Savi, Iskri na Laborah, Elektro podjetju, Planiki in drugih. Na Planini je eno samo gradbišče, gradijo se šolski in vzgojno varstveni objekti, napredujejo pa tudi dela v Zarici pri re- gulaciji Save in pripravah na čistilno napravo. Povsod v podjetjih so povedali, da dela potekajo po načrtih in zato ni b°'aZ"|.' da programi ne bi bih uresi ČCnL A. ž- Žirovci so praznovali V počastitev krajevnega praznika, ki ga Žirovci praznujejo v spomin na ustanovitev prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem in osvoboditve Zirov pred 29. leti, je bila v nedeljo v Žireh slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. Član predsedstva skupščine SRS Zdravko Krvina je naj- prej spregovoril o vlogi *• jevne samouprave po ust nih spremembah, republik sekretar za gospodarsi Marjan Polenc pa o napr y ku, ki so ga Žiri dosegle zadnjih letih. Udeleženci u je so se ob koncu Prldr^.0ti številnim protestom P ^ divjanju ekstremistov roškem. ■Ji Častni član kluba zdravljenih alkoholikov Na sobotna skupščini Kluba zdravljenih alkoholikov v Kranju so Leo Mencinger, novinarko Glasa, imenovali za častnega člana kranjskega kluba. »Lea Mencinger je ne kot novinar po službeni dolžnosti, marveč tudi kot človek . i n0treb° pravilno ovrednotila v po obstoju tovrstnih £i S svojimi članki je P"*^ šarii družbeni javnosti men, delo in pravilno P J ^ vanje kluba. S tem pa Je>t moramo podprla delo Ju piše v obrazložitvi. V ponedeljek, 16. oktobra, je obiskal mladinski aktiv kranjske Iskre član sekretariata konference ZMS Dušan Gačnik. Spremljali so ga še predsednik kranjske mladinske organizacije Boris Bavdek, sekretar Edi Resman in član občinske konference Zdenko Mali. V pogovoru so obravnavali položaj mladine v to- Gačnik v Iskri varni ter delo Iskrinega mladinskega aktiva. Ugotovili so, da je mladina z dogajanji v tovarni premalo seznanjena, za kar je kriva slaba organizacija obveščanja. Prav tako bi bilo potrebno boljše obveščanje občinske konference ZMS ter republiške konference ter obratno. Mladinci so se dotaknili tudi priprav na 7 k:J M^" tretjo konferenco kotj« li so, da je treba teze /< ^ ferenco prilagoditi iaz tef v posameznih sredin ^e opustiti že oguljene otftj, »mladim je treba omos je jim dati možnost«. lap večkrat že metoda za .** pto> vanje reševanja kritje blemov mladih. p0giaje" Jff^ ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE 22.000 obiskovalcev l bo ljubljanska cesta zaradi polaganja nekaj časa zaprta, so morali za nemoten pro j»a Orehku. Skupščina občine Kranj je dala za jevna skupnost Orchek pa bo morala zbrati narja za popravilo te ceste že teče in vse kaže, Pj* le-te ga ne bo dovolj, bo pomagala še kr ■« Položilo nosilni sloj asfalta, zgornji sloj pa cedili tudi bankine. (jk) - Foto: F. Pcrdan kanalizacije za nov Iskrin obrat na Laborah met usposobiti nekdanjo cesto proti Ljubljani ureditev te obvozne ceste 45.000 dinarjev, kra- nadaljnjih 40.000 dinarjev. Akcija zbiranja deda bodo prebivalci zbrali dovolj denarja. Ce ajcvna skupnost. Cestno podjetje iz Kranja je bodo najverjetneje položili spomladi, ko bodo Sredi gozdov brez lesa Alples zaskrbljen zaradi manjšega odkupa iz zasebnih gozdov Pred dnevi so delavski svet *n družbenopolitične organizacije Alplesa iz Železnikov naslovili pismo na vrsto republiških in občinskili organov. V njem opozarjajo na neurejen promet z lesom in Predlagajo, kako bi ga lahko "boljšali. V tem kolektivu menijo, da so poglavitni ^»ok za sedanje stanje prevelike dajatve, ki preveč obremenjujejo ceno lesa. Last-»ikom gozdov, ki prodajajo le* tako kot določajo pred-P»L se delo ne izplača več. Zato se vse bolj pogosto ^tekajo k drugim možno-»tlm — m *» prodajo, pri katerih U, "°goejo vsem dajatvam, Vnr-f*8 8e zaradi velikega po- 2SS2Sla lzgubi pri naJ- *StrE ,S,h kupC,h' Lesna in* njft. ki Je odvisna od le- galne prodaje, pa ostaja brez tako potrebne surovine. Predvsem se lastniki gozdov poslužujejo žaganja lesa na deske, ki prodane na »črno« dosegajo tudi petkratno ceno gozdnemu gospodarstvu prodane hlodovine. V Alplesu predlagajo, da bi se družba odpovedala delu dohodka, ki ga ima sedaj od lesa. Lastnikom bi bil s tem zagotovljen primeren dohodek. Hkrati pa naj bi poostrili tudi kontrolo nad izvajanjem predpisov. Bojazen Alplesa so potrdili tudi pri Gozdnem gospodarstvu v Kranju in v škofji Loki. Tudi ti se namreč bojijo pomanjkanja hlodovine. Na področju občin Tržič, Kranj ln Škofja Loka pred- Nov obrat Planike V n niscu i ° so P°,oži"' v Tur-men ta ?tuju teme,lni ka-°*utv» J?°v obrat tovarne Pred t Plan,ka Iz Kranja, tudi IIT ie bi,a v Turnišču •keim . ccntraInega delav-J« u„;v?ia Panike, ki se jo kr«Xir " tutU Predsednik Slavij » ?bčlnske skupščine Pla a,okar-ftekan^f ima v Turnišču že ttdavo manJšl °brat. Z do-Ojem Bnovega bo delalo v Prol2v "Rupno 500 delavcev. Sedal ,la se bo povečala. *laniL tedeIuJeJ<> v obratu * V Turnišču okrog >«ta g*0* čevljev dnevno, 3' ko bo novi obrat zgrajen, pa jih bodo 4500, kar bo predstavljalo tretjino celotne proizvodnje obutve v Planiki. Objekt bo stal okrog 40 milijonov dinarjev, letni dohodek nove tovarne pa bo dosegel 8,3 milijona dinarjev. Planika bo vložila v gradnjo obrata 26 milijonov dinarjev svojih sredstev, ostalo pa predstavljajo krediti. Z gradnjo novega obrata je Planika ponovno dokazala razumevanje za razvoj manj razvitih področij Slovenije, v katerih je dovolj delavcev, ki morajo sedaj iskati kruh drugje, predvsem pa v tujini. •Jk videvajo letos odkup 5 tisoč kubikov lesa, kar je 8 odstotkov manj kot lani. Potrebe lesne industrije pa so se povečale za veliko več. V nekaterih krajih je odkup popolnoma zastal. Vzrok za to je treba iskati v nizki ceni hlodovine, ki je zamrznjena že od leta 1970. To zamrznitev občutijo najbolj kmetje v hribih, katerim les predstavlja glavni vir dohodka. Ob tem opozarjajo na porast cen drugih kmetijskih pridelkov, še zlasti pa na hitro povečevanje cen industrijskih Izdelkov, ki jih morajo kupovati. Tudi po mnenju gozdarjev je v ceni lesa vključenih vse preveč dajatev. Tako npr. vsi stroški za obnavljanje gozdov, za gradnjo In vzdrževanje gozdnih cest in podobno. Vendar se ta denar često steka tudi drugam. V Alplesu tudi opozarjajo, da sedanji predpisi tudi vse preveč zapletajo odnose gozdarske organizacije z lastniki gozdov, ki mora skrbeti za vsako parcelo posebej, ne glede na število dreves. To seveda močno podraži stroške In posredno vpliva tudi na ceno. Vse to je le nekaj vzrokov za lesno krizo, ki nam grozi, so zapisali delavci Alplesa. živimo sredi gozdov, pa se vendar upravičeno bojimo, da bomo že to zimo ostali brez lesa, naše osnovne surovine. L. B. Letošnji sejem obrti in opreme, ki je bil od 14. do 22. oktobra v Savskem logu v Kranju, si je ogledalo okrog 22.000 obiskovalcev. Dobro obiskana je bila na sejmu tudi modna revija. Kot so nam povedali na upravi sejma so bili razstavljavci s prodajo zadovoljni. Ko pa so v sejemskih dneh razpravljali o prihodnjem sejmu obrti in opreme, so se sporazumeli, da bo že prihodnje leto ta sejem specializiran in bo skušal prikazati mladim možnost za različne poklice. A. 2. Sveta bosta odločala Po novem zakonu o prometu s stavbnimi zemljišči mora vsak prodajalec zemljišče najprej ponuditi občinsiki skupščini-. Če skupščina za parcelo ni zainteresirana, jo lastnik lahko proda. O tem, kdo odloča, je bilo na tržiški občinski skupščini več razprav. Končno so se odločili tako, da o tem, ali je občina zainteresirana za določeno zemljišče ali ne, odločala dva sveta, in sicer svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini in svet za družbeni plan in finance. -jk Črni vikendi Na območju radovljiške občine je v Bohinju okrug 15 na črno zgrajenih vikendov. Tako je povedal načelnik za gospodarstvo radovljiške občine, ko je odgovoril na od-borniško vprašanje. Odborniki so na seji ponovno podprli stališče skupščine, da je pri teh gradnjah treba odločno ukrepati in ne popuščati. Tako je v petek že morala podreti v Brodu v Bohinju na Črno zgrajen vikend Kranjcanka Martina Rajgelj. Druga črna gradnja je obzidan kozolec, tretja pa terasa. Za ta dva objekta se bodo še odločili, kaj bodo storili. Razen tega so brez potrebnega dovoljenja tudi tri montažne hišice, ki so jih postavili taborniki Ukročene reka rz Maribora. Vendar te hišice stojijo že tako dolgo, da jih po novih predpisih ni mogoče kar podreti. Še bolj zanimiva je ugotovitev o desetih do petnajstih vikendih na Gorjušah in na Koprivniku. Zgrajeni so iz starih poslopij. Ko pa je občinska uprava skuSala zvedeti za lastnike, jim to ni uspe* Jo, ker nihče ni hotel povedati imen. Zato so zaprosili /a pomoč postajo milice v Bohinjski Bistrici. A. 2. Obračun in poročilo do prihodnje seje V četrtek zvečer je bila v Križah razširjena seja krajevne organizacije SZDL, na kateri so razen dela krajevne organizacije SZDL obravnavali tudi delovanje krajevne skupnosti. Člani SZDL so sklenili, da mora krajevna skupnost pripraviti do prihodnje seje poročilo o asfaltiranju cest v vasi, združeno z obračunom, ter poročilo o drugih krajevnih problemih, predvsem cesti v vas Gozd. Na četrtkovi seji so tudi skle- nili, da se mora čim prej rešiti vprašanje nekdanje telo« vadnice v domu TVD PaitL-zan Križe. V njej ima trenutno Mercator skladišča. Prav tako so se spet pojavila odločne zahteve občanov^ da je treba do zime vsaj za silo popraviti cesto v Gozd. Kaže, da krajevna skupnost Križe vsega denarja le ni porabila Za asfaltiranje po vasi in bo z ostankom denarja do zime lahko opravila na gojžanski cesta vsaj najnujnejša dela. -Jk Jelovici primanjkuje delavcev V lesni industriji Jelovica iz Škofje Loke že dlje časa čutijo precejšnje pomanjkanje delavcev. Problem je postal še večji v zadnjem času, ko je tovarna zgradila nekatere nove proizvodne hale in razširila obrate. In za kolik- šen primanjkljaj delavcev gre? V Jelovici so povedali, da so v najkrajšem času pripravljeni zaposliti najmanj šestdeset žensk in moških. Vprašanje pa je, kako hitro bo manjkajoče delavce mogoče dobiti. -jg /O ljubljanska banka Pclegacija občine Smederevska Palanka na obisku v Jelovici. — Foto: J. Govekar Velike možnosti za sodelovanje Škof jo Loko je obiskala delegacija občine Smederevska Palanka " V petek in soboto se je mudila na obisku v škofji Loki delegacija občine Smederevska Palanka, ki jo je vodil predsednik skupščine občine Sreten Vladisavljević. V petek dopoldne je goste sprejel predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar in najprej na kratko orisal gospodarski in družbeni položaj v tej gorenjski občini. Kasneje je na kratko svojo občino predstavil tudi Sreten Vladisavljević in poudaril, da se precej razlikuje od škofjeloške, saj je pri M iz Srbije njih izredno malo ljudi zaposlenih v industriji, ker večini glavni vir dohodka predstavlja kmetijstvo. Dobro uro kasneje so čla-, ni delegacije obiskali prvo delovno organizacijo — škofjeloško Jelovico. Z zanimanjem so si si ogledali proizvodnjo in menili, da bi se bilo treba čimprej začeti pogovarjati o odprtju trgovine te priznane tovarne v njihovem mestu. Kot kaže bodo predstavniki Jelovice še v kratkem obiskali Smederevsko Palanko in proučili to mož- Posvetovanje načelnikov I« V četrtek je bilo v Tržiču posvetovanje načelnikov oddelkov za družbene službe gorenjskih občin. Načelniki za (družbene službe so obravnavali uresničevanje predpisov s Ipodročja starostnega zavarovanja kmetov, probleme pri podaljšanem bivanju otrok v osnovnih šolah ter priprave srednjeročnih načrtov za področje družbenih dejavnosti. Načelniki so se razen tega pogovarjali tudi o cenah oskrbnih dni v vzgojnovarstvenih zavodih Gorenjske. —jk Kmečke gospodinje na koroških kmetijah ' Na pobudo članov sveta kmetov pri Gozdnem gospodarstvu Bled se je prejšnji torek odpravila na poučen izlet skupina 35 kmečkih gospodinj iz radovljiške občine. Pod vodstvom inž. Branka Korbarja so si ogledale nekatere slovenske kmetije in se pogovarjale z gospodarji in gospodinjami o izkušnjah pri vključevanju v kmečki turizem. Na kosilu v znani slovenski gostilni Antonič na Reki v Rožu jih je pozdravil gospodar. Glede na dogodke na Koroškem pa je dejal, da ne bi smeli vplivati na zmanjšanje obiskov rojakov iz Slovenije. JR /d ljubljanska banka nost. Po pogovorih v Jelovici so si gostje ogledali vrtec in osnovno šolo na Trati. Direktor gradbenega podjetja iz Smederevske Palanke si je v spremstvu direktorja SGP Tehnik ogledal nekatere nove objekte in objekte v gradnji, direktor trikotaže »Olga Miloševic« je obiskal Gorenjsko predilnico — tovarni že dlje časa tesno sodelujeta — in Kroj, ostali pa so se napotili v Elro v Retcče, ki že tudi sodeluje s tovarno »7. julij« v Smedcrevski Palanki. Popoldan je bil namenjen za obisk Poljanske doline. V Žireh so delegacijo gostitelji popeljali na ogled tovarn Etikete in Alpine. V Alpini so letos ponovno izrazili željo, da bi ta tovarna čimprej odprla pri njih prodajalno. Med potjo proti škofji Loki pa so se gostje za kratek čas ustavili še v šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. V soboto dopoldne je bil na programu še obisk šešir-ja, mlekarne kmetijske zadruge Škofja Loka ter Alplesa in Iskrj; v Železnikih. Gostje so se povsod zanimali za možnosti sodelovanja med sorodnimi podjetji v škofjeloški in njihovi občini ter ugotovili, da le-te marsikje niso majhne. Obisk se je končal z ogledom muzeja in galerije v škofji Loki ter uradnimi pogovori. Ob zaključku je bilo ugotovljeno, da je treba prijateljske stike med obema občinama in sodelovanje na vseh področjih še naprej krepiti, čimprej pa naj se pripravi tudi podpis pobratenja med škof j o Loko in Smederevsko Palanko. J. Govekar V Škofji Loki v reji 20 otrok V škofjeloški občini je trenutno v reji 20 otrok. Pet otrok pa so letos posvojili. Ob tem je potrebno poudariti, da je vse posvojitve uredila socialna služba občine v sodelovanju z roditelji in s krušnimi starši. Zanimanje je predvsem za manjše otroke. Tako so v reji ostali le še trije predšolski otroci in sedemnajst šolarjev, od katerih pa se bodo nekateri že kmalu zaposlili. Rejnice prejemajo od 350 do 600 din mesečno za oskrbo in vzgojo otroka. Višina rejnine je odvisna od sta: osti otroka in od prispevka staršev. Da pa ne bi vsa skrb za otroke ležala na rejnicah, socialna delavka redno obisku-'je otroke, se zanima za njihov uspeh v šoli, prav tako pa ima stalne stike tudi s krušnimi starši. Vsem rejenč-kom je socialna služba letos kupila šolske potrebščine in nekaterim tudi obleko. Vsako leto pa nekaj obleke za rejenčke prispeva tudi občinska organizacija RK. Uspela krvodajalska proslava v Stražišču V soboto, 21. oktobra, popoldan je priredil krajevni odbor RK v Stražišču v prostorih tukajšnje šole manjšo slovesnost. Povabil je namreč okrog trideset krvodajalcev s svojega terena, ki so dali kri do petnajstkrat in jim podelil ustrezne značke. Zlato plaketo je dobila od-bornica Toporiš Marija, ki je darovala svojo kri kar 28-krat. Slovesnosti -so se poleg krvodajalcev udeležili tudi zastopniki stražiških množičnih organizacij, ki so prireditev tudi denarno podprle, in celoten odbor RK. Po pozdravnem nagovoru predsednika dr. Bajželj Janeza, v katerem je poudaril tudi vedno večji pomen krvo- dajalstva, so s petjem in de-klamacijami nastopili tudi učenci osnovne šole »L. Seljak« in stražiški pevci, značke pa je krvodajalcem podelil predsednik občinskega odbora RK dr. Branko Štangl. Celotna prireditev je bila ob skromni pogostitvi zaključena v pravem tovariškem vzdušju. Naj ob koncu omenim, da šteje članstvo RK v Stražišču blizu 1200 članov, odbor P» stalno uspešno sodeluje P*1 vseh akcijah RK, prireja vsako leto zanimiva zdravniška predavanja in je sploh znan po svoji aktivnosti. Zato se tudi vsem, ki so pripomogli do tega večera, prav lepo z3" hvaljuje. bj Priprave na krvodajalsko akcijo V petek, 3., in v soboto, 4. novembra, bo v tržiški občini krvodajalska akcija. Glavno breme organizacije nosijo osnovne sindikalne organizacije po delovnih kolektivih ter organizacije Rdečega križa. V teh dneh mora darovati kri 700 občanov. Po izkušnjah iz prejšnjih let sodeč to ne bo težko, saj se je lani na podoben poziv odzvalo 698 občanov. Krvodajalcem ne bo treba potovati v Ljubljano, ker bodo darovalci lahko■.«*• jali kri na zdravstvenem do* mu Tržiču, in sicer oba dneva od 5. ure zjutraj dalj* Organizatorji krvodajalske akcije so že prejdi prve Pri* jave. Po dosedanjih prij*** •so se še posebno izkazali do 'avci občinske uprave, Tovarne kos in srpov ter Združb0 lesne industrije Tržič. Pi"aV tako moramo pohvaliti zaposlene tržiške pošte, ki so se letos prvič organizirano Prl' —jk Slovenija avto Poslovalnica Kranj, Cesta JLA 10. Cenjene stranke obveščamo, da ima" mo že na zalogi snežne verige Odgovor na »Čevljarske zdrahe« 11. oktobra 1972 objavljen Članek »Čevljarske zdrahe« je vseboval marsikaj, kar javnost lahko zavaja. Zato naj bo pojasnjena tudi druga plat in stališče, ki sta ga sprejela odbor za zaposlovanje in izobraževanje v industrijskem kombinatu Planika v Kranju in komisija za kadrovska in socialna vprašanja tovarne obutve Peko Tržič. Planika in Peko sta že pred leti po zgledu v nekaterih zahodnih deželah sklenila, da si bosta preskrbela in zato vzgojila kader, kakršnega zahteva čevljarska industrija z vedno večjo delitvijo dela in nenehno spreminjajočo se tehnologijo, vse pa po čim enostavnejšem načinu, čim krajše in čim bolj ekonomično. Tak vzorec je v gospodarsko močnih deželah preizkušen pol stoletja. Hitro in Praktično poučevanje se izvaja v tovarniških in medto-varniških izobraževalnih centrih. V Čevljarskem centru v 2i-reh ni nihče trenil za izboljšanje učnega programa, nihče JPrašal, kakšne delavce potre buJo sodobna čevljarska industrija, kaj je novega v sodob-ni Proizvodnji, kaj nudi deli-lev dc]a, kjer je izobraževanje profilov posledica za-)ivo cenejše in hitrejše. Zaradi ekonomičnosti in *aradi izbora kvalitetnih inštruktorjev in strokovnih ^čiteijcv ki jih je danes rao e°ce dobiti v zadostnem številu v Peku in Planiki, sta se ■J ?ve podjetji dogovorili, da Pneneta s prvo fazo bodoče-I? medtovarniškega centra. tedaj nihče drug ni ka-a' Potrebe pa tudi izobraževanj center je še vedno JJJJM na dvoletnem izobra-SX nm univerzalnega čcvljar-0uerta. Poklica, t. j. čevljarja vznika, lc-tega lahko pou-in h° čcvlJarski rokodelci — Šir fvoletncm izobraževanju J°Kih čevljarskih profilov zastarelem učnem programih SU Planlka i" Peko sklc-je Po"čevati interno za svo-*ttebe industrijske čev- 07-kih neslj POTR0§ Sv NIKI! konz umna l"1? Jfhko dobite k, vahlnici v Na- C?-, Sak torek< soboto do 18. ure. KZ Naklo Ijarske poklice in za današnje tehnološke zahteve potrebne profile. Zaradi vedno večje specializacije tovarni nista bili več zadovoljni z načrtom širokega profila, zato sta 1969/70 leta organizirali interno poklicno čevljarsko šolo z učnim načrtom, ki ga je kasneje potrdil Zavod za šolstvo SRS. Pravne osnove za tovrstne šole je dal zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij iz leta 1970, ki je odprl možnost javnega izobraževanja tudi za tiste oblike poklicnega usposabljanja, ki trajajo manj kot 2 leti. To so poklici, ki zahtevajo ožjo kvalifikacijo oziroma specializirane delavce. Teoretični pouk sta poverila Tekstilnemu centru v Kranju, praktični pouk pa se je izvajal sprva v posebnih učnih delavnicah, kmalu pa že na delovnem mestu, kjer je delavec takoj po izučitvi začel redno delati. Uči se torej tisto, kar tovarna potrebuje. Doslej je dokončalo interno poklicno čevljarsko šolo v Kranju 151 učencev. Sredstva za financiranje te šole sta zagotovili tovarni Planika in Peko predvsem zato, ker sta kader nujno potrebovali, šola pa še ni bila ustanovljena po tem novem zakonu. In zakaj se ne bi V Sloveniji ustanovili še drugi čevljarski izobraževalni centri? Ce je en center dovolj, potem naj bo tam, kjer so dane najboljše možnosti in pogoji poučevanja oziroma tam, kjer so večje in širše potrebe po kadrih na eni strani, in na drugi, kjer so zagotovljeni osnovni materialni in kadrovski pogoji. Ne da bi to oglaševali, so se kmalu nato pojavila še druga manjša čevljarska podjetja s prošnjo, da bi se njihovi delavci učili po novem programu. Lc-ta se je afirmiral v svojem obsegu do zanimanja tolikih podjetij, da so Peko, Planika, Alpina in Li-let pooblastili Tekstilni center v Kranju, da jih zastopa in ukrene vse potrebno za ustanovitev šole za čevljarske poklice. Podjetja so pri TC v Kranju ustanovila moderno opremljeno delavnico za poučevanje praktičnega pouka in prispevala poleg proizvodnih strojev tudi finančna sredstva, na voljo pa bodo tudi stroji inozemskih proizvajalcev čevljarskih strojev hkrati za demonstrativne oziroma reklamne namene. Značilna za take medtovar-niške centre je tudi nenehna povezava s tovarnami in ob- ratno sprotno prenašanje novitet ter zahtev tehnoloških procesov na šole in vključevanje v program učenja. Taki centri so torej živo nasprotje klasičnim konstantnim šolam, ločenih 6d ustanov, za katere izobražujejo. Stroški bivanja v internatu v Žireh niso prav nič cenejši od stroškov internata v Kranju. Večini staršev je ljubše, da so učenci doma. Nesmiselno bi bilo pošiljati iz Zirov na prakso v Kranj oz. Tržič pa zopet nazaj v Ziri. Praksa ne v domači tovarni pa bi bila pravi paradoks. To je mišljeno seveda le za ustanovitelja Peko in Planiko, ki pa predstavljata skoraj 70% slovenske čevljarske industrije. Lokacije tovarni ne bosta spreminjali in učence pošiljali v Žiri, saj bi v tem primeru nastopili večji stroški šolanja, . predvsem stroški internata. Sedaj se lahko večina učencev vozi v šolo in internata sploh ne uporabljajo, razen učencev iz Trbovelj, ki se učijo za Pekov obrat v Trbovljah. Vsi ostali pa se lahko vozijo vsak dan v šolo. Razumljivo pa je, da je za Alpino pri-kladnejše in bolj smotrno, da poverja poučevanje ozkih profilov IC v Žireh. Zanimivo in pomembno je omeniti, da je tovarna čevljev v Mirnu pri Gorici prosila Tekstilni center v Kranju, da bi izšolal okrog .50 ozkih čevljarskih profilov po učnem programu, ki sta ga predlagala Planika in Peko. Ker tedaj šola še ni bila financirana od republiške izobraževalne skupnosti — šolo sta tedaj še financirala le ustanovitelja Peko in Planika — je prevzel šolanje IC v Zireh, katerega financira RIS. Planika in Peko verjetno pa tudi druga čevljarska podjetja, ki zagovarjajo sodoben učni program in izobraževanje, prilagojeno potrebam industrije in ki poznajo kvaliteto učnega osebja ter pogoje praktičnega šolanja, vztrajajo, da tudi ustanovljeno čevljarsko šolo v Kranju financira RIS, s tem pa v ničemer ne nasprotujeta obstoju in delovanju IC v Zireh. Planika in Peko Pomanjkanje delavcev (ali Kdo bo koga?) Ugotovitev, da danes skoraj povsod na Gorenjskem primanjkuje delavcev za normalno delo in razvoj podjetij, ni nova. Če pa pogledamo v nekatere že pripravljene predloge srednjeročnih programov gorenjskih občin, ali pa tja, kjer jih še nimajo, poslušamo prve razprave o njih, lahko pričakujemo v prihodnje še večje pomanjkanje delavcev. V vseh dosedanjih razpravah o predlogu srednjeročnega razvoja v kranjski občini je bilo povsod slišati vprašanje, kako dobiti potrebne delavce? Odgovor na to vprašanje je toliko težji, ker potegne za seboj še vrsto drugih problemov (zagotovitev stanovanj in drugih oblik družbenega standarda). Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je na zadnji seji skupščine rekel, da bo prav na tem področju kranjsko gospodarstvo moralo narediti izpit. Po moje takšen izpit ne čaka le kranjskega gospodarstva in občine; marveč vso Gorenjsko. Izpita pa prav gotovo na Gorenjskem in v posameznih občinah ne bodo položili, če bodo skušali dobiti nove delavce s preplačevanjem, raznimi obljubami, umetnim dviganjem osebnih dohodkov ali drugače povedano, z izvabljanjem delavcev iz .enega gorenjskega podjetja v drugo. Zakaj to pišem? V roke mi je prišlo tole pismo: »Spoštovani! Gorenjska predilnica Škofja Loka (pri Železniški postaji), podjetje v izredni ekspanziji, vas vabi k sodelovanju: — Ali ste ie kdaj premišljevali, da bi se zaposlili v Škofji Loki, ki ima prav tako dobre prometne zveze Z vašim krajem kot Kranj — v kolikor pa niso, jih bomo organizirali. — Nudimo dobre delovne pogoje na novih- strojih, visok osebni dohodek, poceni malico v naši tovarniški menzi in še razne druge ugodnosti. Premislite — imate pravico, da zaslutite boljše v boljših delovnih pogojih z mattjšim naporom, glede na modernizacijo našega tehnološkega procesa. V kolikor se boste odločili, vas pričakujemo v našem kadrovskem oddelku.« Pismu ne bi bilo kaj reči, če bi ga recimo Gorenjska predilnica Škofja Loka poslala nekam, kjer ljudje nimajo pogojev za zaposlitev, ali kjer mladi, ker se ne morejo zaposliti, ostajajo doma ali odhajajo na delo v tujino. Tako pa so pisma poslali na stanovanja zaposlenih v Tekstilindusu, nekaterim posameznikom pa tudi kar v podjetje Tekstilindusa. (Tako so v petek povedali predstavniki Tekstilindusa odbornikom kranjske občinske skupščine, ko so le-ti obiskali podjetje). Verjamem, da je Gorenjska predilnica Škofja Loka v izredni ekspanziji. Zanima me pa, če so v svoje razvojne programe zapisali, da bodo za njihovo uresničitev potrebovali toliko in toliko novih delavcev. Ce so, potem bi bilo zanimivo vedeti, ali nameravajo dobiti delavce le po takšni poti aH morda tudi s postopnim vzgajanjem in izobraževanjem kadrov, z zagotovitvijo stanovanj in z drugimi oblikami družbenega standarda. Ce so vse to predvideli, potem bi gotovo laže nove delavce dobili tudi tam, kjer trenutno morda še nI tolikšnega pomanjkanja delavcev. Pa recimo, da so skušali delavce dobiti tudi po tej poti. Vendar ne morem razumeti, da jim je nazadnje ostala edino ta pot. Ne vem namreč, kakšne težave bi zaradi pomanjkanja delavcev imeli v podjetju šele potem, če bi s pomočjo takšnih pisem ln po takšni poti iskala in snubila delavce podjetja križem po Gorenjski. A. /.dar Asfaltirali 13 cest in ulic janska Da V Kamniku so letos pridobili veliko novega asfalta. S prispevki občanov, krajevne skupnosti Kamnik in sklada za urejanje in oddajanje zemljišča so letos asfaltirali naslednje ceste in ulice: Vilka Rožiča, Toma Brejca, Vegovo, Jurčičevo, Trdinovo, Kersnikovo, Jenkovo, Ljudevita Stasnija, Fortunata Bergan- ta, Franca Pirca, Smolnikar-jevo, Frana Albrehta in Jakoba Zupana. Vse te ulice in ceste so med železniško progo in Ljubljansko cesto. Poleg tega so asfaltirali še cesto Mekinje—Godič. Znano je, da občani kamniške občine plačujejo že tretji samoprispevek. Kljub temu so stanovalci teh ulic prostovoljno prispevali še prek 300.000 din (30 milijonov S din). To nedvomno potrjuje, kako se občani zavzemajo za ureditev mesta, saj je večina zaposlenih v teh ulicah prispevala skoraj celotni mesečni osebni dohodek. Skupni stroški za asfaltiranje vseh ulic znašajo prek milijon dinarjev. J. Vidic Instrumentalni koncert slikarska kolonija na Vršiču . ■ \r _i___•___ _ . ____ V Kranju bo v petek, 27. oktobra, ob 19. uri v renesančni dvorani mestne hiše instrumentalni koncert. Koncertni spored bosta izvajali Irena Grafenauer — flavta in Lija škerl — klavir. Irena Grafenauer je študentka Akademije za glasbo v Ljubljani. Izvedla je že večje število nastopov na radiu in televiziji ter koncer-tirala v številnih krajih doma in v tujini. Na tekmovanju glasbenih umetnikov Jugosla- vije v Zagrebu je leta 1971 dosegla drugo mesto, v Beogradu na tekmovanju srednjih glasbenih šol Jugoslavije pa je dobila prvo specialno nagrado za flavto in prvo nagrado za izvajanje jugoslovanskih skladb. Leta 1970 in 1972 so ji podelili priznanje najboljših dijakov slovenskih srednjih šol. Leta 1972 se je udeležila poletne akademije v Salzburgu. Med 30 študenti z vsega tfveta se je uvrstila kot najboljša in je imela po- »Govornik« je prejel V soboto, 21. oktobra, se je v Tržiču v paviljonu NOB začela dvodnevna revija nagrajenih amaterskih .filmov Slovenije, ki jo je organiziral amaterski filmski klub Tomo Križnar iz Tržiča. Pokrovitelj revije amaterskih filmov pa je bila revija »M« iz Ljubljane. V dveh večerih so predstavili občinstvu dvanajst filmov. Predvajana pa sta bila še dva filma dveh domačinov Jožeta Perka — Mrtev rez in Janeza Majerja — Misty. Zvrst filmov je bila »do pestra, saj so bili zastopani igrani, dokumentarni in risani filmi. . Po vsakem predvajanem filmu je sledila kratka obrazložitev nastanka filma in pogovor z avtorjem. Tako so se občinstvu predstavili filmski amaterji iz Ljubljane, Kranja, Kopra, z Jesenic in iz Tržiča. Po projiciranju je sledilo vsak večer glasovanje občinstva z glasovnimi lističi. Zmagovalec je bil znan že prvi večer, in sicer film Govornik, ki sta ga ustvarila Janez Marinšek in Koni Stajnbaher iz Kopra. Film je prejel enaindvajset glasov in obdržal vodstvo tudi v drugem večeru. Tako sta mlada nadarjena Koprčana osvojila nagrado občinstva. Film Govornik je risani film, ki priča, da sta njegova ustvarjalca zelo nadarjena in perspektivna filmska delavca na področju risanega filma. Tudi sama ocena je bila zelo dobra in nam daje lahko upanje na razvoj te zvrsti filma tudi v Sloveniji. Za nagrajeni film Govornik se ne more trditi, da zaostaja za risanimi filmi zagrebške šole risanih filmov. Tudi v drugem večeru sta se avtorja predstavila še z enim, ravno tako risanim filmom Figov list, ki se je prav tako dobro uvrstil. Revija nagrajenih amaterskih filmov v Tržiču je uspela, čeprav je imel organizator veliko težav s finančnimi sredstvi, propagandnim materialom in z organizacijo revije. Vseeno je to lep uspeh tržiškega filmskega kluba, ki je napravil korak k temelji-tejši popularizaciji amaterskega filma v Sloveniji. JP leg skupnega koncerta s skupino najboljših flavtistov še zaključni koncert s tremi solisti (flavta, klavir in solo-petje). Na koncertu v Kranju bo izvajala J. S. Bacha: Peto sonato v e-molu in Mihaela Bleveta: Četrta sonata v g-molu. Pianistka Lija Škcrl je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Samostojne koncerte je imela v vseh večjih kulturnih centrih v Jugoslaviji. Kot solistka je tudi nastopala z orkestrom sarajevske Filharmonije, z du-brovniškim simfoničnim orkestrom in orkestrom filhar-moničnega društva v Bitolju. Poleg skladb slovenskega skladatelja Daneta Skerla bo izvajala še Tri fantastične plese Dimitrija Soštakoviča. Pred koncertom bo ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave akademskega slikarja Jureta Ti-šlerja iz Ljubljane. V kletnem prostoru pa bo razstava slikarja Franca Jagodica iz Kranja. Ob 18.30 pa bo v galeriji v mestni hiši otvoritev razstave del akademskega slikarja Lada Pcngova iz Ljubljane. P. L. V okviru priprav na praznovanje 70-letnice planinskega društva Jesenice so jeseniški planinci organizirali slikarsko kolonijo na Vršiču. Zaradi slabega vremena so se slikarji — sodeluje šest slikarjev članov likovne sekcije DOLIK in šest krajinarjev iz Kranja in Ljubljane — prese- lili z Vršiča proti Kranjski gori. Namen slikarske kolonij« je v tem, da bi slikarji upodobili na platnu čudoviti Vršič, ki je posebno zdaj, ko ga je zapadel sneg, še bolj privlačen. Slikarska kolonija bo do 25. oktobra. D. S. Koncert Gorenjevaškega okteta na Sovodnju V nedeljo se je Gorenjeva-ški oktet iz Gorenje vasi v Poljanski dolini prvič predstavil občinstvu zunaj svojega kraja. S koncertom narodnih in umetnih pesmi so pevci nastopili na Sovodnju. Gledalci, komaj kakih štirideset se jih je zbralo, so s pozornostjo spremljali izvajanje sestava, ki se vse bolj uveljavlja. Zal pa je koncert tudi pokazal, da je zanimanja za Jepo slovensko pesem vse manj. Kljub temu p« pevci ne obupujejo! 2e * kratkem se bodo z izbranim sporedom dvajsetih pesmi napotili na gostovanja po nekaterih primorskih krajih. J8 Obisk v Globasnsci Na povabilo katoliškega vili pevci komornega zbor« prosvetnega društva Globas- A. T. Linhart iz Radovljice, nica iz Podjune na Koro- folklorna skupina Svobo»da1 škem so v nedeljo gostovali Gorij, recitatorji radovljip v tamkajšnjem kulturnem delavske univerze in naroclr\ domu kulturniki iz radovlji- zabavni instrumentalni a ške občine. Rojakom v tej sambel Gorenjci iz Ra(£ slovenski vasi so se predsta- ljice. Protest kulturnikov Udeleženci nedavnega seminarja za predsednike in tajnike kulturno-prosvetnih društev kranjske občine so se pridružili obsodbi dogodkov na Koroškem Prejšnjo soboto ln nedeljo Je ZKPO Kranj za organizatorje dela v posameznih krajevnih društvih pripravila seminar, ki so se ga udeležili predstavniki enajstih kulturnih ustanov v občini. Seminar Je bil na Jezerskem. Med dvodnevnim srečanjem so navzoči razpravljali o vsebinski vrednosti kulture, o kulturnem življenju v delovnih organizacijah in o sodobnih tokovih v glasbi, dramatiki in estetski vzgoji. Seminar je predstavljal smiselno nadaljevanje podobnih oblik izpopolnjevanja v prejšnjih letih, zato ga lahko štejemo k tradi- cionalnim načinom pridobiva nja ustrezne strokovnosti. Ob koncu so zbrani kultur* niki poslali Slovenski pr* svetni 2vezi v Celovcu solidarnostno pismo, v katerem iz** žajo ogorčenje nad preganja* njem koroških Slovencev. P* dobno pismo so naslovili W tli na IS Slovenije. V njen* protestirajo zoper nacionali* Izpad' daj* stične in šovinistične nemških skrajnežev ter jtfo vso podporo prizad« njem izvršnega sveta, stične zveze in zveze **fl<\\L tov SRS, ki se trudijo * *JJ mj sredstvi rešiti nastali ložaj in ld skušajo ogroženim zamejskim kom. roja* I. C Minulo soboto zvečer J« Zveza kulturno prosvetnUj organizacij občine Kranj v Naklem priredila koncertni večer, na kater«" ao nastopile štiri vokalne skupine: moški pev«» zbor tovarne Iskra, pev*K> zbor France Prešeren uči- teljski pevski zbor Stan Žagar ln moški pev«» zbor društva upokojence Kranj. Fotografija pn*jj zuje pevce tovarne ' ki Jih vodi dirigent Janjf Močnik. (Ig) - F°to: Perdan ^\\v//^ Pogovor z Jožetom Vidicem, predsednikom republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije Še več gostinsko - turističnih objektov V Portorožu bo od 25. do 27. oktobra 1972 jubilejni XX. gostinsko turistični zbor Slovenije, na katerem se bo zbralo blizu Pet tisoč gostinskih in turističnih delavcev ter učencev gostinskih šol iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti smo zaprosili za Pogovor Jožeta Vidica, predsednika republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, ki je bil več let predsednik občinskega sindikalnega sveta v Radovljici. »Ce objektivno ocenimo dosežene uspehe v turizmu in gostinstvu, moramo ugotoviti, da kljub nekaterim pomembnim rezultatom še nismo izkoristili vseh možnosti. Bi. nam lahko povedali, kaj smo dosegli v dvajsetih letih?« »Rezultati niso majhni, niso Pa v celoti zadovoljivi. Ce ho-Cemo vsaj na grobo prikazati ooseženc rezultate, ne morejo mimo številk. Naj se naj-pre>. omejim na goste in prejet ve v obdobju 1951 do "'}■ V tem času se je 'po- 3li™ ŠteviI° gostov od. °a skoraj dva milijona ■J 'a petkrat. Od tega se je zvečalo število domačih go- **■ za dva in polkrat, tujiH *>a kar za petdesetkrat. Število prenočitev se je v Sloveniji \ omenjenem obdobju povedo od 1,327.000 na 5,440.000 J za več kot trikrat. Od tega Je bilo število prenočitev domačih gostov več kot enkrat ^ie. število prenočitev tujih Krstov pa za skoraj 49-krat Večje.« »Kakšna Je bila rast prenošenih zmogljivosti?« *Ko nadalje ocenjujemo tu- ristični promet, je prav, da pogledamo tudi rast prenočitvenih zmogljivosti. Število vseh turističnih postelj'se je od leta 1951 pa do predlani povečalo od 12.000 na 44.000 postelj ali za skoraj trikrat. Ce to primerjamo z rastjo prenočitev, in to zlasti prenočitev tujih gostov, ki smo jih dosegli v tem obdobju, potem je treba priznati, da smo dosegli s tako skromnim številom prenočitvenih zmogljivosti lepe rezultate na področju inozemskega turizma. Za primerjavo naj še omenim sedežne zmogljivosti, ki so se v omenjenem obdobju povečale od 155.000 na 256.000 sedežev ali za 65 odstotkov. V zadnjih letih pa smo zavoljo potreb po v.>e večjem izkoriščanju gostinskih zmogljivosti začeli intenzivneje graditi tudi druge, zz\ turizem izredno pomembne objekte, to je žičnice. Zgradili smo štiri gor.dolske žičnice, med njimi tudi žičnico na Vogel, dvanajst sedežnih in blizu 70 vlečnic. Večina teh objektov je prav na Gorenjskem.« »Ali nam te zmogljivosti zadostujejo?« »Takoj moram ugotoviti, da nam te zmogljivosti še zdaleč ne zadoščajo, da bi pokrili vse potrebe zimsko-športnega turizma, Še posebej na Gorenjskem. Lahko rečemo, da je smučanje v Sloveniji in na Gorenjskem najbolj množičen šport, ki bi ga lahko imenovali slovenski nacionalni šport. Razvoj zimsko-športnih centrov ima torej dvojen pomen. Prvič, z njihovo izgradnjo smo dobili dve približno enakovredni sezoni, kar je izredno pomembno z ekonomskega vidika, in drugič, smo usmerili delovne ljudi na zdravo preživljanje prostega časa, kar je gledano s stališča nacionalnega bogastva še bolj pomembno kot ^druženo turistično, ^msko podjetje prometno in ranslun vBnlva cenJene obiskovalce Vogla di Z in.\u' da bo sistem žičnic zara- 3o vzdrževalnih del zaprt od ' °*tobra do 25. novembra. prvo. Zato bomo morali pri načrtovanju turističnega razvoja v Sloveniji in na Gorenjskem s posebnim, posluhom razreševati nadaljnjo izgradnjo zimsko-športnih centrov, saj sedanje zmogljivosti ne zadovoljujejo niti polovice potreb.« »Torej se zavzemate, da bi v prihodnje v Sloveniji in na Gorenjskem gradili še več gostinsko turističnih objel tov?« »Kot sem že omenil, predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnji razvoj že zgrajene zmogljivosti. Zavedati pa se moramo, da brez večjih dodatnih vlaganj v izgradnjo novih in prenavljanje starih zmogljivosti ne bomo zadovoljili kompletnega turističnega popraševanja. Za nadaljno izgradnjo turističnega gospodarstva smo zadnje čase dobili pomemben objekt, to je projekt Zgornji Jadran, ki povezuje morske in gorske kraje v enotno celoto, kar je ena najpomembnejših prednosti naše turistične ponudbe. Ob tesni povezanosti turističnih organizacij bo možno bolj intenzivno izkoristit: naravne lepote, ki nam jih nudita zlasti naša obala. Soška dolina in seveda celotna Gorenjska. Hkrati s tem pa bo možno podaljšati turistično sezono in deloma omiliti pereče vprašanje kadrov v tej panogi ter s tem zagotoviti tudi večjo produktivnost, zaposlenih delavcev. Ko govorimo o kompleksnosti turistične ponudbe, po navadi mislimo samo na objekte, ki se neposredno navezujejo na same gostinske in druge turistične objekte. Zdi se, da pozabljamo na vse tisto, kar omogoča dohod turistov, na primer predor pod Karavankami in seveda vse ceste, na primer letališče Brnik itd. Res je, začeli smo graditi prve kilometre sodobnih avto cest, toda te nam še ne bodo odpravile ozkih grl. Zavzemam se za to, da naj bi vendarle vsi spoznali potrebo po še večji intenzivnosti izgradnje cest, tudi na Gorenjskem ter da se nehamo prepirati o tem, katera cesta je bolj potrebna. Edino merilo naj nam bo, da .prometna obremenjenost posameznega odseka ceste naj odloči o prioriteti, ne pa moč glasu'.« »Ce hočemo, da bo naia turistična ponudba v prihodnje še bolj kvalitetna in da bo zadovoljila turiste, ki prihaja-jo k nam, moramo za to imeti tudi ustrezne kadre. Kaj pravite na to?« »Tempo razvoja turističnega gospodarstva, ki smo si ga zadali, zahteva veliko in najpomembnejšo naložbo. To pa so kadri. Zato se moramo lotiti še bolj načrtnega usmerjanja mladine v te poklice. To bi lahko v veliki meri zagotovili z večjim sodelovanjem delovnih organizacij in zavodom za zaposlovanje in s šolami. Zavodi naj bi delovali ne le v smeri poklicnega usmerjanja, ampak tudi v konkretnih akcijah za pridobivanje mladine v te šole. Moramo reči, da so naša dosedanja prizadevanja na tem področju že rodila določene uspehe in so že primeri, da tako delajo, toda žal še ne povsod. Velike možnosti za zagotovitev potrebnega strokovnega kadra so tudi v dodatnem izobraževanju za turizem vedno širšega kroga prebivalcev. Dopolnilno ozroma permanentno izobraževanje zaposlenih je eden izmed pomembnih dejavnikov za nenehen razvoj poslovnosti in ekonomičnosti poslovanja. Dopolnilno izobraževanje je toliko bolj potrebno, ker je danes že vsesplošno znano, da šole ne morejo dati takega znanja, da bi uspešno opravljali poklic v vsej dobi aktivnega dela. Z ustreznimi prijemi moramo zagotoviti, da se bodo delavci odločali za dodatno izobraževanje, zlasti po tako imenovanih tehnoloških potrebah delovnih orga nizacij, kar pomeni, da je treba usposobiti kadrovske službe v tej smeri. Poleg rednega šolanja in dopolnilnega izobraževanja obstaja še en vir kadrov, in sicer zaposlovanje tistih gostinskih kadrov, k: se bodo vračali iz inozemstva, le-ti pa se bodo zaposlili v tej stroki tedaj, če bomo do njih vodili pravilno politiko.« »Slednjič bi nas zanimalo, kaj menite o delu zasebnega sektorja v gostinstvu in turizmu?« »Opozorim naj na ustavne spremembe, ki govore o delu zasebnega sektorja. Tudi v tem sektorju gospodarstva se bo s posebnim zakonom (ki ima ustavno podlago) uredilo poslovanje in obseg dela, pri Čemer ponovno poudarjamo potrebo po razvoju tega sektorja. Zavzemamo se za večjo pestrost turistične ponudbe in seveda tudi za večji obseg. Z ustavnim normiranjem zasebnega sektorja dobiva ta sektor večjo pravno varnost, kar bo omogočilo posameznikom dolgoročnejšo politiko dn zaneslivejšo perspektivo. Z ustavo in zakonom pa se končno odpravljajo tudi pomembne razlike pri pogojih poslovanja, kar je bilo dolga leta predmet žolčnih razprav med enim in drugim sektorjem. Sočasno smo uredili tudi delovna razmerja med za-sebnikom-bstnikom in delavci, ki jih le-ta zaposluje, s kolektivno pogodbo. Zavzemamo pa se, da bi sočasno uredili tudi davčno politiko na tem področju.« Milan živkovič projektivno po djetj e kranj CESTA JLA 61 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Dragoceni dokumenti so končali v Selščici Veterani tekmovali V Selcah so pred približno štirinajstimi dnevi začeli prenavljati krajevni kulturni dom. No, nič posebnega. Nenavadno je le, da so na podstrešju pri tem odkrili že Telesni delovni invalidi podružnice Kranj na izletu po Dolenjski Kako veselo in živahno je bilo v soboto pred kinom Center, kjer nas je čakal avtobus, da nas popelje na izlet po Dolenjski. Pot nas je vodila skozi Novo mesto do Dolenjskih Toplic. V toplem bazenu so naši trdi udi nekoliko pozabili na bolečine. Verjetno se moramo vodi in naši močni volji zahvaliti za veselo razpoloženje, ki nas potem ni več zapustilo. Po vožnji prek Gorjancev so nas v Semiču pozdravili domačini in nam pripravili pravi jesenski piknik. Topla soba, odojek na ražnju, žlahtna kapljica, po obedu pa še harmonika in pesem, vse to je tako vplivalo na nas, da smo pozabili na svoje težave. Vendar je čas hitel in treba se je bilo posloviti. Domov smo se vozili že v temi, čas pa smo preganjali s pripo- vedovanjem šal in dogodivščin. Te vrstice pišem kot članica kranjskega društva telesnih invalidov. Zato se ob tej priliki zahvaljujem v imenu vseh udeležencev izleta Janku Damjanoviču, Pavlu Konradu in Jožu Zagorcu za njihovo izredno prizadevnost in požrtvovalnost pri organiziranju tega srečanja. Zahvaljujem se jim tudi za vsa ostala humana dela pri zbiranju denarnih sredstev, blaga in pri organizaciji društva. Obenem pa se zahvaljujem tudi vsem delovnim organizacijam in občinam, ki nam dajejo denarno pomoč in nas s tem na vsakem koraku prepričujejo, da nismo osamljeni in da smo še vedno del naše socialistične družbe. F. Kadunc pred leti izgubljeni arhiv bivše selške občine ter ga — meni nič, tebi nič — zmetali v bližnji potok, pritok Sore. Centralni arhiv škofjeloške komune je doslej uspel zbrati in urediti dokumente iz vseh bivših samostojnih občin, ki so ležale znotraj meja njenega sedanjega ozemlja. Manjkal'je samo celoten komplet iz Selc, o katerem ni nihče vedel kje bi lahko bil. Skrivnost je prišla na dan šele pred dvema tednoma, ko je pozoren inženir, sicer zaposlen v skupščinski upravi, ob obalah Selščice našel dele lokalne kronike, važnih listin in domovinskih aktov. Med brskanjem po poslopju kulturnega doma so neznanci najdeni arhiv preprosto zalučali skozi okno v potok, od koder je potem priplaval v Sclščico. Kriv seveda ne bo nihče. Morda pa so vrli Selčani hoteli rešiti problem na najbolj preprost in učinkovit način: Sora tako ali tako teče proti Škofji Loki in če tovariši doli želijo imeti njihove papirje, naj se kar postavijo k bregu ter z mrežami ali košarami polovi-jo stare zapiske. Bistro, zares! (-ig) V petek je bilo na strelišču v Tržiču tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Tekmovanja so se udeležili veterani, člani tržiške strelske družine »Anton štefe-Kostja«. Zmagal je Stane Gaber, ki Jj dosegel 62 krogov od *g| možnih. Drugi je bil Alojj Bodlaj z 61 krogi, tretji P1 Ivo Bergant z 59 krogi. Odkril tri temelje stare hiše Mativsova hiša na Selu pri Žirovnici je bila nekoč last graščakov. Se,- danes je ta hiša največja v vasi. Zadnji graščak se je konec preteklega stoletja smrtno ponesrečil v Mostah, ko so se mu splazili konji. Hišo so nasledili ali kupili Hočcvarjevi, Slovenci, ki pa so živeli na Dunaju in so pred vojno prihajali na Selo le na dopust. Po vojni je bila hiša nacionalizirana. Polovico hiše je od države kupil Božo Sud-žukovič, zgornje stanovanje pa Micka Kokalj-Urška. Pretekli teden je Božo v dnevni sobi odstranil pod. Pod sobo je želel izkopati, veliko jamo, kjer bi si ur» dil klet. Pri kopanju pa J> naletel na nepredvidene ovire. Odkril je še dva temelj« stare hiše, kar pomeni, da )* bila hiša najmanj trikrat od temelja na novo zidana. S* danja stavba je stara več kot sto let. Upravičeno domne* varno, da je bila to najst» rejša hiša v vasi. Zaradi nepredvidenih težav Božo tm bo nadaljeval izkopavanj*' ker je delo zaradi starih *J dov v notranjosti sobe (P01 metra od sedanjega zidu & be) zelo oteženo. Zanimivo J bilo, če bi si hišo ogledi strokovnjaki. J. Vidlc /O ljubljanska banka is Mat|a2 Zlgon DRUGO ROUSm Darko je z neokretnimi rokami vzel od Ide veliko kuhinjsko cedilo — precej rabljeno, na več krajih se mu je plast niklja že odluščila, a vendar bogve, kako težko ga je neka gospodinja pogrešila — ga z levico podržal Alešu nad nosom ln usti, rob cedila je podložil z vato, da se je tesneje prilegal k obrazu, na žično mrežico je položil nekaj plasti gaze, ranjenčeve oči pa je zaščitil s plateno krpico. Pripravljen, da na ukaz prične, je z drugo roko podržal nad cedilom stekleničko, do polovico polno etra, z dulč-kom in pločevinastim zamaškom, v katerega je bilo na nasprotnih straneh vrezano dvoje žle-bičkov. — Previdno — niti kapljice preveč! ga je opozoril zdravnik. Zaradi pacienta, ki mu preveč etra škoduje, si je mislil — pa tudi zaradi vseh nas, v tej tesni, nezračeni sobi s plamenčkom! Potem je Felicijan poklical ranjenca po imenu. Dvakrat je moral glasno ponoviti ime, da se je Aleš z mrmranjem odzval. — Ste j do dvajset! mu je ukazal Felicijan. Spet je moral nekajkrat odločno, krepko ponoviti, da je Aleš začel. Tisti hip je Darko nagnil stekleničko in brezbarvna, hlapljiva tekočina je pričela kapati na tasilno masko na ranjenčevem obrazu. Osladni, dražeči, pekoči duh po etru je Aleša za časek vrgel iz dremotnega, bleščeča luč, sprva temno modra, pa vse svetlejša, mu je zasvetila v zaprtih očeh. In med, ali točneje rečeno, pod počasno, mehanično štetje se mu je vpletla nema misel, sprva živa, a potem bolj in bolj bleda: Tega priskutnega sladkega ... vonja ... sladkega ... okusa ... nikoli... ni-koli... ne ... po-za-bil... za ... bil... Neznanska slabost ga je obšla, vse globlje mu Je jegala, začutil je krčevito stiskanje nekje v želodcu, zdaj zdaj bo izbruhal ogabno grenak žolč, mavrične barve, vse pomešane, so blazno zaplesale pred njim, tiste se-dem .. . osem ... de-... so bile poslednje številke, ki jih je z muko, momljaje naštel, in kakor skala težka črnota se je zagrnila nadenj ... Ida je medtem iz drugega, emajliranega lonca na štedilniku odločila kipečo vodo, odložila pokrov, pobrala iz posode prekuhane instrumente in jih natanko po ustaljenem redu razmestila po pogrnjeni enonožni mizici, ki jo je bila primaknila k ognjišču, ter mizico nato prestavila blizu ranjenčeve glave. Ko je bil Aleš že v nezavesti in je sunkovito drhtenje, ki je kratek čas spreletavalo telo, poleglo, ter je ležal negibno, mlahavih mišic, se je Felicijan lotil kočljivega posla. Sam je najprej z žganjem razkužil okolico rane — tega opravila ni zaupal nikomur drugemu — potem pa je začel operirati. S prekuhano slano vodo je nežno izpiral ranico, dokler ni po večjem odstranil strjene krvi, koščkov raztrgane kože in mišic ter las. Nato je Z drhtečo roko poprijel za skalpel, ki mu ga je na zapoved kot avtomat podala Ida, in obrezal zmečkano, že mrtvo tkivo ob robu, vse do zdravega. Sklonil se je povsem nad rano in si natanko ogledal dno: opazil je, da je lobanja prestreljena in da razmehčana, malodane tekoča možganska snov sili skozi odprtinico. Na zunaj majhna ranica, ampak tole...! Zmrazilo ga je, •am ne bi bil vedel zagotovo, če bi le bil vprašal, lz kakšnega vzroka: ali le od vlažnega, ohlajenega operacijskega oblačila na njem — ali še od česa drugega. Skrajno nervozen se je zadri nad Ido, ki se za izjemo enkrat ni precej znašla, ko je zahteval nek nov instrument, in od ihte se je parkrat povzpel na prste in dvignjene roke so se mu v razburjenju znova zatresle. Bistroglavo Ido, ki je velika dala na svoje, ne v šolah, temveč z napornim delom pridobljeno bolniČarsko znanje, je ob zdravnikovi to-goti oblila rdečica do ušes — edina sreča, da sta ji naličnica in ruta večji del obraza zakrivali — in huda trema, kakršna se je je lotevata v , krat pred začetkom operacije, a je med nim delom tudi vselej popustila, jo je popadla. zapft A doktor Felicijan, drugikrat bolj vase ^ in redkobeseden, je pričel na glas ^ov0^jjeva1 je z zahtevanim instrumentom v roki xia , možganov zelenkasto rjavo, gnojn°,lWaZ, v «*L - Pinceto! se je glasil naslednji uk jo je dobil in z njo potegnil na dan < nih drobcev. prst*/ j A znova se je živčno dvignil na v — na glas: . od ^ J, - Tistega vražjega koščka železa J ali kar je pač bilo, ne naJdem pa ticj... nekje pri sredi možganov bržčas Z GLASOM je vedno lepo potovati V soboto je 76 izžrebanih naročnikov Glasa odšlo na enodnevni izlet po Dolenjski in Beli krajini Kaže, da vsakoletnega Glasovega izleta za izžrebane naročnike n fi tako kislo in hladno vreme, kot je bilo v soboto, ne more Pokvariti. Parkirni prostor hotela Creina v Kranju, kjer je o zborno mesto, je oživelo že precej pred napovedanim °ohodom. Od 80 izžrebanih naročnikov je prišlo na zborno jnesto 76 naših zvestih in dolgoletnih bralcev iz vseh koncev " krajev Gorenjske. Nekateri so bili celo od dlje, kar kaže, *am vse roma vsako sredo in soboto GLAS. Sobotni izlet pa I lme' še eno značilnost. Med pisano druščino popotnikov -»n tut,i 2^ izžrebancev, ki so na Glas naročeni več kot «u let. Ob sedmih sta avtobusa enila. Vozila sta jih izkušena šoferja Creine Stane Avse-nik in Slavko Pribovšek. Pridružila se nam je tudi predstavnica turistične poslovalnice Creina, ki je v celoti organizirala naš izlet in izžrebance založila z izdatno tnalico, Ivica Mohorko. Rado- kr vednim potnikom, mnogi so se prvič peljali na Dolenjsko in v Belo krajino, je sproti opisovala značilnosti krajev, skozi katere smo se. vozili. Enako nalogo je imel tudi naš dolgoletni sodelavec Črtomir Zoreč, ki ga naši bralci dobro poznajo. Iz uredništva pa so se izleta udeležili glav- Obrtno podjetje Inštalacije Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto administratorke p°goj: administrativna šola, popolno obvladanje strojepisja, praksa zaželena. Poskusno delo je dva meseca. Jizpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni uohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka Podjetja. Prijave naj kandidati pošljejo na poslovni odbor podjetja. ni urednik Anton Miklavčič, vodja uprave Franci Thaler, novinar Janez Govekar, tajnica Helena Jelovčan, vodja naročniške službe Jože Dolhar in avtor pričujočega zapisa. Avtobusa sta požirala kilometre ... Kaj hitro smo bili na Muljavi, rojstni vasi slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Sledilo je Novo mesto. Uredništvo Dolenjskega lista nam je podarilo zadnjo številko njihovega časopisa. Ker časa za postanek ni bilo na pretek, smo se od Novega mesta hitro poslovili in se začeli vzpenjati na Gorjrnce. Na vrhu so nas sprejele prve snežinke, pomešane z dežjem. Pozdravila nas je Bela kraji- ŽIVIL. A RESTAVRACIJA GLOBUS na! Številni potniki so bili prvič v tej zanimivi slovenski pokrajini. Naš cilj je bila Metlika. Avtobusa sta nas najprej zapeljala pred tovarno Beti, ki je dosegla v desetih letih velik razvoj in je danes med najmodernejšimi tekstilnimi tovarnami v republiki. Mnogo Belokranjča-nov najde v njenih svetlih prostorih vsakdanji kruh. Obiskali srno tudi vinslro klet metliške kmetijske zadruge, v kateri lahko shranijo pol-drug milijon litrov žlahtne kapljice. Po ogledu belokranjskega muzeja' nas je že čakalo izdatno belokranjsko kosilo v metliškem hotelu Bela krajina. Dobra polovica izleta je bila za nami. Spet smo se povzpeli na s snegom pobeljene Gorjance, prevozili Novo mesto in se ustavili v Kostanjevici na Krki, ki jo radi imenujemo »dolenjske Benetke«. Kraj je praznoval v soboto svoj praznik. 21. oktobra 1943 so Nemci vdrli v vas in pobili 45 mož in fantov! Kostanjevica je prava umetniška »Meka« Dolenjske. Njihova osnovna šola ima prek 1000 različnih umetniških del, ki so jih ji podarili ustvarjalci iz domovine in tujine. Razen tega pa je na vrtu cistercijanskega samostana edinstvena galerija na prostem, imenovana Forma viva. Glasovci so občudovali lesene umetriiine na vrtu samostana, za zaključek pa smo se »oglasili« tudi v vinski kleti, kjer smo se okrepčali s pravim dolenjskim cvičkom. Med potjo domov je bil v avtobusih pravi živžav. Prepletala sta 6e pesem in smeh. V Kranju je bilo vsem žal, da je prijeten izlet tako hitro minil ... Da je bil izlet resnično lep in uspel, dokazujejo številne zahvale udeležencev izleta. Kar pravilo je že postalo, da našega izleta tudi slabo vreme ne more pokvariti in da se na takih enodnevnih potepanjih krepi vez med nami iz uredništva in vami, naročniki! J. Košu jek Med postankom v Metliki, ko smo opravili srečno že dobro polovico dolge poti, so se Glasovi izžrebani naročniki tudi fotografirali. — Foto: J. Koš-njek Utrinki z izleta Izlet izžrebanih Glasovih naročnikov je za nami. Vtise s poti vam je v današnji številki že nanizal kolega Jože, jaz pa sem se odločil, da tokrat kot »ne-uniformirani« novinar, Jožefa sta izdajala fotoaparat in beleinica, pripravim le nekaj bežnih peiipetij. Nekaj minut pred šesto uro zjutraj sem se ustavil v Kranju na^avtobusni postaji. Pred hotelom Creina so se takrat le zbirali prvi srečneži. Trans-turistova šoferja, ki vozita na redni progi Kranjska gora—Banjaluka, sta pripovedovala, da so ju potniki na zgornjem koncu Gorenjske le navsezgodaj spraševali za hotel Krim v Kranju (namesto Creina!). Na srečo sta šoferja v hipu razvozlala pomoto, saj sta vedela, za kaj gre, ker je bil njun kolega — tudi cldn »banjaluške ekipe« Franci Kosmač prav tako izžreban za izlet. V tovarni Beti Metlika je bil v soboto prost dan. Kljub ogledu prostorov in strojev pa so bili predvsem mlajši predstavniki moškega spola kar malce razočarani. Zakaj? No, pravzaprav ni nobena skrivnost, da bi se marsikatero oko ozrlo za mladimi Bclokranjkami, ki jih je v tovarni veliko zaposlenih. Povprečna starost zaposlenih v tej tovarni je namreč komaj 24 let. Bili smo na kosilu v hotelu Bela krajina v Metliki. Starejši možak pri mizi je zatrjeval, da .bi se v primeru, če še tokrat ne bi bil izžreban, zagotovo naročil na ljubljanski Zvon. Ker pa nekdanjega ljubljanskega časopisa da-nes ni več, bi pa le še ostal naročnik Glasa, je Še pristavil. Kosilo v hotelu Bela krajina je bilo res obilno. »Imejte vendar pamet in ne nosite več na mizo,* je dejal eden od izirebancev brhki natakarici. Cviček, ki so ga nekateri nameravali nesti kot darilo domov, je v glamem stekel po grlu le na avtobusih! J. G. V Stražišču raste nov rod športnikov Šolsko športno v Stražišču je že društvo na osnovni šoli Lucijan Seljak dve leti med najboljšimi šolskimi društvi v republiki Športno društvo na osnovni šoli Lucijana Seljaka je bilo ustanovljeno leta 1962 na pobudo učiteljev telesne vzgoje. Kmalu so se pokazali prvi sadovi načrtne športne vzgoje na šoli. Na različnih tekmovanjih učencev kranjske občine ali cele Gorenjske so učenci in učenke stražiške šole pobirali najboljša mesta. Leta 1970 je bilo v Sloveniji prvič razpisano tekmovanje šolskih športnih društev. Učenci osnovne šole Lucijana Seljaka so se prijavili na razpis. Vsestranska „nacrtna aktivnost jih je pripeljala med prvih pet v republiki. Društvo je dobilo zlato značko in denarno nagrado. V podobno tekmovanje se je društvo vključilo tudi lani in to nič manj uspešno. Čeprav so bila merila ocenjevanja dejavnosti izredno ostra, je osvojilo društvo 3. do 5. mesto in s tem zlato značko ter denarno nagrado. Z njo bodo kupili športne pripomočke in s tem še izboljšali delovne pogoje, ki so že sedaj dobri, saj ima šola dve telovadnici ter lepo urejena zunanja igrišča. Šolsko športno društvo Lucijan Seljak vodi nadvse uspešno in požrtvovalno profesorica telovadbe Slava Pelko, ki ima nedvomno največ zaslug za take uspehe, pomagajo pa ji še učitelji telesne vzgoje Jože Hladnik, Peter Mohorčič in Marjan Konjar. Mentorica Slava Pelko, zmotili smo jo med poukom te- lesne vzgoje, nam je opisala dejavnost šolskega športnega društva Lucijan Seljak. »člani društva so vsi učenci šole. 618 jih je. Delimo jih na aktivne in delno aktivne. Aktivnih je 186. Le-ti vsaj enkrat tedensko po eno uro vadijo v različnih krožkih, in sicer v košarkarskem, telovadnem, rokometnem, atletskem in namiznoteniškem. 353 naših članov pa je delno aktivnih, kar pomeni, da tekmujejo v šolskih Ugah, plani-narijo, kolesarijo, plavajo, drsajo itd. Telesne vzgoje oproščeni otroci pa so zapisnikarji, sodniki, časomerilci in redarji na različnih tekmovanjih. Učenci vodijo sezname udeležbe na posameznih krožkih in na osnovi tega ugotavljamo, kateri učenci so aktivni ln kateri v delu dru štva ne sodelujejo. Na ta način želimo vključiti v društveno samoupravo čimveč učencev...« V programu za letošnje šolsko leto med drugim piše, da bodo letos poskušali vključiti med aktivne športnike čim več učencev nižjih razredov, da bodo najboljšim podelil; ob zaključku leta nagrade in priznanja ter izbrali najboljšega športnika in športnico šole. Učenci sami urejujejo oglasno desko z vabili na sestanke, razglašajo najboljše športne dosežke ter vodijo društveno dokumentacijo. Letos so se na stražiški šoli od- ločili, da se bodo udeležili vseh večjih slovenskih manifestacij in pohodov kot pohoda po poteh partizanske Jelovice in ob žici okupirane Ljubljane, teka zmage v Ljubljani, turnirja za pokal Staneta Žagarja itd. Pripravili bodo čim več planinskih pohodov in izletov. Društvo bo organiziralo razredna prvenstva, šolska prvenstva, njegovi člani pa se bodo tako kot vsa leta nazaj udeleževali občinskih prvenstev, področnih prvenstev in seveda republiškega tekmovanja za najboljše šolsko športno društvo. Štirje učitelji telesne vzgoje imajo s krožki precej dela. Slava Pelka pripoveduje o tem takole: »Vaditelji imamo precej dela. Temeljna izobraževalna skupnost nas sicer plača, vendar dobrih 10 dinarjev na uro ni veliko. Lani pa smo dobili celo samo 9 dinarjev na uro. Vendar opravljamo to delo z veseljem, saj nam veliko pomaga šola, ki skuša ustreči vsaki naši želji.« Takemu delu gre zahvala, da se je že veliko članov šolskega športnega društva Lucijan Seljak uspešno vključilo med športnike Save in Triglava. Zgledu stražiške šole bi lahko sledile tudi druge gorenjske osnovne šole, posebno tiste z dobrimi pogoji za športno udejstvovanje učencev. J. Košnjek Članice šolskega športnega društva Lucijan Seljak iz StraŽišča med košarkarsko tekmo. — Foto: F. Perdan Mednarodna skakalna tekma v Kranju Norčič prvi, Schvvabl rekorder Nova 50-metrska plastična skakalnica na Gorenji Savi je odlično prestala svojo prvo preizkušnjo. Na mednarodni skakalni prireditvi, nad katero je pokroviteljstvo prevzel predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar, je nastopilo 58 tekmovalcev Avstrije, Italije, ZRN in Jugoslavije. Nad 250« gledalcev je zadovoljno zapuščalo kranjsko plastiko. ka usoda pa je doletela tudi Draga Pudgarja. Odlično se je odrezal v obeh skokih so-konstruktor kranjske ve domačin Klemen Kobal in Ljubljančan Jurman. Cecon je uspelo s 47,5 metra drugi seriji, da se je P«*g na odlično drugo mesto, nilo Pudgar, lani najbolj* jugoslovanski skakalec, J kljub padcu v Pjtagjjg ji dobro prestal kranp Poleg številnih nagrad, ki so Jil> prispevale delovne organizacije Iskra-Elektromehanika Kranj, Elan Begunje, Planika Kranj, živila Kranj, Sukno Zapuže, Je nagrade za najbolje uvrščene tekmovalce v Kranju prispevala tudi radovljiška Almira. Videti so imeli res kaj. Mlademu, komaj 20-letnemu Kranjčanu Bogdanu Norčiču je uspelo, da je na domačih tleh premagal celotno jugoslovansko skakalno elito ter mnoge poznane tuje mojstre smučarskih skokov. Videli pa so tudi prvi uradni, rekord, ki je tokrat ostal v rokah avstrijskega predstavnika Schvvabla. Le-ta se je pognal 49,5 metrov daleč. Iz nerazumljivih vzrokov pa se na Startu ni pojavil kljub prijavi eden najboljših jugoslovanskih »plastičarjev« Peter Stefančič. škoda je, saj bi lahko prisotni še bolj uživali v razburljivi tekmi. Ze prva serija je pokazala, da ijahko zmagovalca iščemo med Kranjčanoma Mescem in Norčičem, bratoma Pudgar, Odličnim Avstrijcem Schnab-lom, VVannerjem ter odličnim Italijanom Ceconom. Napovedi bi se skoraj uresničile, toda Mesec, ki je le za nekaj točk' zaostal za Norčičem, .ni uspel v drugem poskusu, ena- proizkušnjo, saj Je zase- Avstrijec Schvvabl, prvi uradni n» der, je kljub padcu pri-metrih v prvi seriji zaSC.k0 15. mesto. Nasploh pa la" ... rečemo, da je kranjska P . reditev odlično prestala s krst, tako v organizacijs* pogledu, kot tudi v WP valnem sporedu. ,T Ig) Rezultati: 1. Norčič PJJ 222.6 (48,5, 48), 2. Cccon 1» ^ 212.7 (46, 47,5) 3. Danilo r gar (Jug) 212,3 47), man (Ilirija) 206,3 <40',46)5, Kobal (Triglav) 206,3 (Nadalj. na 15. str.) Odbor hranilno kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Bled razpisuje kredite iz sredstev hranilnih vlog in iz sredstev skladov službe za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev v intenzivnejšo kmetijsko in gozdno proizvodnjo in dopolnilno dejavnost kot je kmečki turizem pod naslednjimi pogoji: Krediti iz omenjenih sredstev se dajejo za dobo do 5 let oziroma največ za dobo, predvideno z zakonom o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije Pn nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (Ur. list SRS, št. 89-7/72). Krediti bodo na voljo po znižani 3 % obrestni meri za naslednje namene: — graditev, preusmeritev in opremo živinorejskih pro izvodnih objektov in ureditev ter razširitev obdelovalnih površin; — nakup plemenske živine; — nakup kmetijskih in gozdarskih strojev ter naprav; T snovanje dolgoročnih nasadov; — ureditev stanovanjskih ali gospodarskih poslopij za potrebe kmečkega turizma. p°goji za pridobitev kreditov za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev so: ~~ da prosilec hrani sredstva, izplačana za prodani les na ustrezni knjižici Ljubljanske banke, podružnica Kranj; ~~ da trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Bled; ~- da je kreditno sposoben; — da je preusmeritev kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma. Prednost pri kreditiranju bodo Imeli kmetje — gozdni Posestniki, ki se obvežejo, da bodo pokrili obveznosti »redita z lesom pri prodaji. Vlo °ge za kredite sprejema Hranilno kreditna služba pri °*«nem gospodarstvu Bled. prošenj za dodelitev namenskih kreditov novembra 1972. #© ljubljanska banka Ob Po Delovna skupnost Gorenjski tisk Kranj vabi k sodelovanju zunanjega sodelavca elektronike za vzdrževanje elektronskih naprav foto-stavka in reprodukcijske fotografije. staJa možnost specializacije v inozemstvu. nudbe s priloženim tiosti °. pillD/enimi dokazili o strokovni sposob-1972 nreiema tajništvo podjetja do 15. novembra V Škofji Loki se začenja gledališka sezona Bo Škofja Loka tudi ob 1000-letnici ostala brez novega Talijinega hrama? — Težave tudi s prizorišči na prostem V četrtek se bo v Škofji Loki začela letošnja gledališka sezona. Najprej se bo Škofjeločanom predstavilo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Dušana Jovano-viča Življenje podeželskih plavbojev po drugi svetovni vojni. Delovni kolektivi v občini so letos odkupili štiri predstave tega gledališča. Vse bodo v Škofji Loki odigrane še pred novim letom, saj trenutno ta ljubljanska gledališka hiša le gostuje, ker še nima urejenih svojih prostorov. Loško gledališče ima letos v načrtu pripiavo dveh del. Nekaj dni pred novim letom naj bi se najmlajšim predstavilo za dedka Mraza z otroško igrico, ki pa še ni izbrana. In katero bo drugo delo? Režiser Polde Polenec se je odločil za po Tavčarjevih motivih prirejeno stvaritev V Zali. Ker je v prostorih Loškega gledališča na Spodnjem trgu nemogoče uprizoriti kakršnokoli delo, so se igralci te hiše odločili, da bodo predstave pripravili v prostorih drugega loškega gledališča Oder galerija v galeriji na škofjeloškem gradu. Razmere za delo škofjeloških gleda-liščnikov so po pravici povedano skoraj neznosne »Miniaturna« stavba gledališča na Spodnjem trgu je bila zgrajena že pred nekaj več kot sedmimi desetletji. Dvorana je že zdavnaj premajhna. Nemalokrat se je že zgodilo, da je bilo ob gostovanju Mestnega gledališča ljubljanskega treba kulise prelagati. Še bolj žalostna pa je ugotovitev, da za dramske uprizoritve ob 1000-letnici mesta ni določenega niti zunanjega prizorišča. Predvidena prostora — grajsko dvorišče in dvorišče pred stavbo škofjeloške občinske skupščine — skorajda ne prideta v poštev, saj je prvi že več mesecev v celoti razkopan, nekaj podobnega pa se obeta tudi drugemu. Vsi škofjeloški igralci so bili vse doslej prepričani, da je prav ob jubileju najlepša možnost, da končno tudi to mestece dobi nov Talijin hram. Ce ga tokrat ne bo, ga potem zagotovo ne bo še kako desetletje, so prepričani vsi, ki jim je gledališče količkaj pri srcu. Obenem pa je treba pripomniti, da imajo po mnogih dosti manjših krajih v občini že ustrezne prostore, ponekod celo po dve dvorani. Zato je res že skrajni čas, da tudi loški gledališki delavci naletijo vsaj na malo razumevanja. Drugo loško gledališče Oder-galerija trenutno vsaj s prostori nima prevelikih skrbi. Prizadevni amaterji že za začetek novembra pod režisersko taktirko Petra Jarani- ka pripravljajo veseloigro Zdenka Majarona Grmenje brez dežja. V tej sezoni pa nameravajo pripraviti predstavo še enega dela. Skoraj zagotovo pa se bo vsaj z eno uprizoritvijo predstavilo tudi gimnazijsko mladinsko kulturno umetniško društvo. J. Govekar Folklora za gledalce rokometnih tekem Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča želi navezati čim tesnejše stike s kulturnimi, športnimi, družbenimi in turističnimi organizacijami. Zanje je pripravila že več brezplačnih nastopov. Ker so rokometne tekme v Tržiču zelo dobro obiskane, se je folklorna skupina odločila, da bo plesala tudi med polčasi te^ kem. Prvi tak nastop so videli gledalci rokometne tekme med Tržičem in Izolo in so ga izredno toplo sprejeli. S takimi nastopi nameravajo nadaljevati v spomladanskem delu ligaškega tekmovanja V slovenski rokometni ligi. Gostovanje Mestnega gledališča V okviru programa kulturnih akcij v letu 1972 73 v radovljiški občini je predvidenih 20 gostovanj poklicnih in amaterskih gledališč. Prve predstave so se že začele. V petek je v Radovljici v polno zasedeni kinojlvorani nastopilo Mestno gledališče iz Ljubljane z igro Jeana Ano- uilha Ne budite gospe. Danes pa bodo igralci tega gledališča v festivalni dvorani na Bledu uprizorili komedijo Georga Fevdcana Dama iz Maxima. V prihodnjih mesecih bodo poleg ljubljanskih gledali-ščnikov gostovali tudi člani kranjskega in jeseniškega gledališča. JR Uspešno delo aktiva ZMS Godešič Na Godcšiču je delo mladinskega aktiva spet zaživelo. Mladi so si zastavili zelo obširen program dela. Prav sedaj so uredili knjižnico. Da bodo lahko krili stroške, so spet pripravili mladinske plese, ki bodo vsako nedeljo po- poldne. Igral bo ansambel iti Medvod. Mladinski aktiv tudi tesno sodeluje z domačim športnim društvom Kondor, saj je ve-čina mladincev članov tega kluba. J. 8. Linhartova priznanja Izvršni odbor radovljiške kulturne skupnosti je na zadnji seji sprejel sklep in pravilnik o Linhartovi plaketi, ki jo bo kulturna skupnost podeljevala kot priznanja najbolj prizadevnim amaterskim kulturnim delavcem in skupinam. Plakete bodo podelje- vali vsako leto ob Linhartovem dnevu. Sprejeli so tudi sklep o razpisu letošnjih priznanj, ki jih bodo podelili 9. decembra. Plakete bo izdelal akademski kipar in medaljer profesor Stane Dremelj iz Radovljice. JR Svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij uprave LIP, lesne industrije Bled na podlagi statuta podjetja, statutarnega odloka Št. 1 in pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosto delovno mesto knjigovodja razknjiževalca v finančnem sektorju. Delovno mesto se objavlja za določen čas 8 mesecev zaradi nadomeščanja. Pogoj: srednja ekonomska šola. Prijave pošljite splošni in pravni službi LEP, lesne industrije Bled do 2. novembra. Tržičani: »Ukinite smetišče na Mlaki!« Tržiški občani, stanujoči v Spodnji in Zgornji Bistrici, na Loki, v Pristavi in v Retnjah, odločno zahtevamo, naj odgovorni enkrat za vselej preprečijo zažiganje smeti v naši neposredni bližini, na tako imenovani Mlaki ob Bistrici. Svojo zahtevo utemeljujemo z uredbo tržiške občinske skupščine, ki je že pred časom prepovedala zažiganje odpadkov na prej omenjenem kraju. Smrad in dim namreč neznosno onesnažujeta ozračje nad okoliškimi naselji ter celo nad območji, ki so namenjena rekreaciji delovnega človeka. Radovedni smo, kdo je prekršil sklep občinske skupščine — in zakaj? Ali pri nas res lahko vsakdo počenja kar hoče, ne da bi bil za to kaznovan? Ali sklepov in razprav o čuvanju naravnega okolja res ne moremo spremeniti v otipljiva dejanja. Razmer, kakršne vladajo sedaj, nismo niti dolžni, niti pripravljeni trpeti. Upamo, da bo tržiška občinska skupščina kar najhitreje in kar najodločneje ukrepala. Tržiški občani KS Kovor ni zadovoljna Ko je tržiška občinska skupščina odločila, da se osrednje občinsko odlagališče smeti prenese v Kovor, je od Komunalnega podjetja zahtevala, da smeti in ostalih na-voženih odpadkov ne sme po-žigati, da mora okrog smetišča urediti varnostni pas za primer samovžiga ter napeljati vodo in da mora smeti prevažati v zaprtih avtomo- bilih. Predsednik krajevne skupnosti Kovor pa nam je zadnjič povedal, da se Komunalno podjetje teh določil ne drži in da smeti sežiga in jih še naprej prevaža v odprtih avtomobilih, čeprav je dobilo pred kratkim nov smetarski avto. Kaže, da bodo morale biti občinske inšpekcijske službe pozorne tudi na to opozorilo. -j k Trzic je bolj cist Akcija očistimo naše okolje je tudi v tržiški občini zaživela. Do sedaj so očistili celotno onesnaženo obrežje Tržiške Bistrice, Mošenika, področje Pristave in dol področja krajevne skupnosti Bistrica. Da bi akcija dosegla večji učinek, so pri turističnem društvu Tržič ustanovili 3-člansko komisijo. Komisijo bodo še razširili in vanjo vključili predstavnike vseh trinajstih krajevnih skupnosti v občini. Takšen sestav komisije bo omogočal boljše in te-meljitejše delo. -JP »Tehnični zbor« v Lomu V nedeljo, 22. oktobra, je bil v krajevni skupnosti Lom tehnični zbor članov krajevnega odbora za splošni ljudski odpor, ki so ga organizirali skupaj z odsekom za narodno obrambo Tržič in s partizanskimi enotami. Na zboru je bilo prisotnih 51 vaščanov. V teoretičnem delu so se seznanili s pešadij-skim orožjem. Nato pa je sledilo streljanje na doprsno ta- blo, oddaljeno sto metrov. Streljali so zelo dobro, saj je bilo le šest strelcev ocenjenih negativno. Najstarejši udeleženci je bil star 74 let. S tem zborom, tretjim po vrsti, se je ta dejavnost v letošnjem letu v tržiški občini zaključila. V prihodnjem letu pa bodo s »tehničnimi zbori« nadaljevali tudi po drugih krajevnih skupnostih. -JP 160 ležišč pri zasebnikih Turizem dobiva v tržiški občini vedno večji razmah tudi med zasebniki. O tem 80 se pogovarjali na zadnji razširjeni seji upravnega odbora turističnega društva. Iz podatkov je razvidno, da bo prihodnje leto na področju občine 160 zasebnih ležišč. Največ jih bo v mestu, nekaj manj pa v njegovi okoli- ci. Turistično društvo je že v dogovorih z dvema turističnima agencijama iz Holandi-je in Nemčije, od koder pričakujejo v naslednjem letu večje skupine turistov. Največje povpraševanje za sobe je V vaseh ob znožju Dobr-če, ob cesti »pod gorami«, in sicer za Hudo, Hušico in Brezje pri Tržiču. -jp Nova prometna ureditev v Kranju Z ureditvijo Gregorčičeve ceste v Kranju in z rekonstrukcijo križišča pri nekdanjem Gorenjskem tisku pri priključku na Koroško cesto se je spremenila prometna ureditev v Kranju in s tem razbremenilo križišče pri Merkurju. Novo prometno ureditev v Kranju nam je pojasnil Marjan Ma/gon, referent za varnost v cestnem prometu pri oddelku za splošno upravne zadeve pri skupščini občine Kranj. »Ce pripelje voznik po Koroški cesti z Bleda in hoče zaviti v stari del Kranja, mora v prenovljenem križišču pri hotelu Creina zaviti levo na Gregorčičevo ulico in peljati po njej proti Maistrovem trgu ter središču starega Kranja. Ker je v križišču pri Merkurju dovoljeno voziti samo desno proti Ljubljani, pomeni, da je vožnja naravnost v mesto v tem križišču prepovedana. Ce pripelje voznik iz Ljubljane, sme v križišču pri Merkurju zaviti desno v stari Kranj ali voziti naravnost proti Gorenjski. V križišču med Merkurjem, Mladinsko knjigo in staro pošto pa je voznikom, ki prihajajo iz ljubljanske smeri, dovoljeno zaviti levo na Gregorčičevo ulico za Globusom. Vozniki, ki prihajajo iz starega dela Kranja, smejo na tem križišču zaviti samo desno na Gregorčičevo. Vožnja naravnost na Koroško cesto proti Bledu in zavijanje levo proti Ljubljani je v tem križišču prepovedano. To pomeni, niu 515 1-135 - Telefo-glavni urednik, odgo 2t*^i urednik in uprava Z*** uredništvo 21-8J3, "°vinarji 21 860, maloogla 2, in naročniški oddelek 1^4. _ Naročnina: letna Polletna 30 din, cena eno številko 70 par a,i oglasi: beseda 1 din, paniki imajo 10% po-sta- Neplačanih oglasov *e °»iavljamo. Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Vasca 11, Cerklje 5483 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Ulčar, Zasip 16, Bled 5439 KUPIM Kupim KRAVO za zakol in drobni KROMPIR. Dolinar Peter, Sv. Duh 47, skorja *~o-ka 5490 Kupim odprte KADI (velike okiog 500 litrov). Jeglič, Pod-brezje 86, Duplje 5491 MOTORNA VOZILA Prodam GARAŽO v naselju Vodovodni stolp II. Ponudbe poslati pod naslov: Mitja Pe-ranovič, Šorlijeva 10, Kranj Prodam dobro ohranjen FIAT 1300, letnik 1963 za 12.000 din. škofjeloška 9, Kranj 5492 Prodam osebni AVTO ID 19. Pšcvska 14, Kranj 5493 Prodam dobro ohranjen RENAULT R6. Britof 152, Kranj 5494 Prodam FIAT 750, letnik 1968, dobro ohranjen. Ogled vsak dan od 16. do. 20. ure. Teran Janez, Vaijavčeva 6, stan. 13, Kranj 5495 Kupim VESPO in MOPED na dve prestari. Stojan, Luz-narjeva 10 (Primskovo), Kranj 5496 SPAČEK furgon, Jetnik 1965, poceni prodam. Smledniška 55, Kranj 5497 Ugodno prodam FIAT 850, letnik 1969. Vinotoč Kokriea, Kranj 5493 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Papler, Sitarska pot 13, Kranj 5499 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1971 z radiom. Dremclj Zofi, Hotemaže 46, Preddvor 5500 Prodam FIAT DE LUX, letnik december 1971. Naslov v oglasnem oddelku 5501 Zamenjam GARAŽO v naselju Vodovodni, stolp II za enako na Planini. Smole Avgust, Kranj, Ul. mladinskih brigad 10, telefon 23-258 5502 Oddam GARA?.0. Galctova 9, Kokriea, Kranj 5503 Prodam GARAŽO v Kranju na cesti St. Žagarja 7. Dolinar, Partizanska 42, Škofja Loka (nova stolpnica) 5510 ^STANOVANJA Nujno iščem SOBO v Kranju. Piaznik Angelca, Jezerska cesta 21, Kranj 5501 Zakonca iščeta enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju, lahko neopremljeno. Ponudbe poslati pod »predplačilo« 5505 Iščem eno- ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali Stražišču za dve leti proti nagradi. Mitja Pcranovič, šorlijeva 10, Kranj POSESTI GOSTILNO, GOSTIŠČE ali podobno vzameta v najem zakonca, oba gostinca. Dobra kuharica, dober gostinec in organizator. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 5506 Kupim staro kmečko HIŠO ali ZEMLJO z gradbenim dovoljenjem. Informacije na telefon 21-235 ali letno kopališče Kranj 5507 ZAPOSLITVE Iščem UPOKOJENKO za varstvo otrok. Nudim hrano in stanovanje. Plača po do-go\oru. Naslov v oglasnem oddelku 5503 Svet osnovne šole FRANCE PREŠEREN Kranj razpisuje delovna mesta 3 učiteljev razrednega pouka za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PRifcebiTVE MLADINSKI AKTIV TRBO-JE priredi v soboto, 28. oktobra, ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel »TURISTI« 5509 OSTALO Prepovedujem vsem prehod skozi dvorišče in sadovnjak. Kozjck Jernej, Rupa 17, Kranj 5348 Radovljica 25. oktobra angl. barv. film LJUBEZENSKI GLASNIK ob 20. uri 26. oktobra franc. barv. film NICOLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 20. Kranj CENTER 25. oktobra amer. barv. film BALADA O D1NGUS MAGGEJU ob 16., 18. in 20. uri 26. oktobra danski barvni film RDEČI RUBIN ob 16., 18. in 20. uri 27. oktobra danski barvni film RDEČI RUBIN ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 26. oktobra amer. ban', film BALADA O DINGUS MAGGEJU ob 16., 18. in 20. uri 27. oktobra amer. barv. film BALADA O DINGUS MAGGEJU ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 25. oktobra amer. film NAŠI SORODNIKI (Stan in Olio) ob 18. in 20. uri 26. oktobra amer. film OB 3.10 ZA YUMO ob 18. in 20. uri škofja Loka SORA 25. oktobra amer. barv. film PANIKA V PARKU MAMIL ob IS. in 20. uri 26. oktobra amer. barv. film PANIKA V PARKU MAMIL ob 20. uri 27. oktobra amer. barv. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 25. oktobra amer. barv. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 20. uri 27. oktobra amer. barv. film ROLLING STONES ob 20. uri 27. oktobra amer. barv KONJENIKI ob 20. uri I m Jesenice RADIO 25. oktobra anerl.-italij. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO 26. aktobra italij.-francoski ban', film MAČKA Z DEVETIMI REPI 27. oktobra italij.-francoski ban film MAČKA Z DEVETIMI REPI Jesenice PLAVŽ 25. oktobra angl. ban. film OSTANIMO SKUPAJ 26. oktobra angl. barv. film OSTANIMO SKUPAJ 27. oktobra angl.-italij. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO Kranjska gora 25. oktobra italij. barv. CS film VELIKA PUSTOLOVŠČINA SCARAMUCHA 26. oktobra ancl.-italij. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO Javornik DELAVSKI DOM 26. oktobra amer. ban. film SIERRA TORRIDE Bled 25. oktobra amer. barv. film VRNITEV SEDMIH VELI-ČASTNIH ob 17. in 20. uri 26. oktobra amer. barv. film VRNITEV SEDMIH VELIČASTNIH ob 17. in 20. uri 27. oktobra ansl. ban. film ORLI NAD LONDONOM ob 17. in 20. uri Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da jc nenadoma preminil Anton Jošt Pogreb bo v četrtek, 26. oktobra, ob 15.30 iz Poljšice na pokopališče na Ovsiše. Žalujoči: žena Ivanka, sin Tone, hčerka Mojca, bratje, tete in drugo sorodstvo Poljšica, Kranj, Ljubljana, Jesenice, 24. oktobra 1972 anska Danka Zahvala Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče Marjane Juvan Mubijeve mame iz Olševka se najlepše zahvaljujemo zdravniku dr. Mihaelu Sajevicu in dr. Mariji Sajevic za zdravljenje v času njene bolezni, vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki ste nam podarili vence in cvetje. Iskrena zahvala častitemu g. župniku in g. kaplanu iz Šenčurja za spremstvo in pogrebni obred ter g. Škrjancu za občuteno petje. Lepa hvala tudi kolektivu Klavnice Kranj za podarjene vence, še enkrat vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: sinovi, hčerka, vnuki, pravnuki in snahe nesreče NENADOMA PRED AVTO Na cesti tretjega reda med Kranjem in Kokrico v bližini vojašnice je v petek, 20. oktobra, voznik osebnega avtomobila Drago Cerar iz Britofa zadel Darko Pinterjevo, staro 19 let, iz Sp. Sorice. Pintarjeva je hodda po neurejeni desni bankini proti Kranju, nato pa je stopila na cesto, da bi šla na levo stran. Vtem pa je pripeljal avtomobd in jo zadel. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. AVTO GA JE ZADEL V soboto, 21. oktobra, dopoldne je na cesti drugega reda * Retečah voznik osebnega avtomobila Jože Albreht iz škofje Loke zadel Rajka Planinca, starega 76 let, iz Reteč, ki je z desne strani prečkal cesto. Avtomobil je pešca kljub zaviranju in zavijanju v levo zadel. Rajka Planinca so z zlomljeno nogo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ČELNO TRČENJE V soboto, 21. oktobra, ob 22.30 sta na Bledu pred hotelom Park trčila dva osebna avtomobila. Voznik Vitomir Rems iz Lesc je vozil proti hotelu Park, ko mu je iz nasprotne smeri po levi strani pripeljal v osebnem avtomobilu Adolf Potočnik. V čelnem trčenju je bil voznik Rems huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode je za 15.000 din. ZANESLO AVTOMOBIL Na Ljubljanski cesti v Škofji Loki Je v ponedeljek, 23. oktobra, popoldne v ovinku zaneslo voznika osebnega avtomobila Edvarda Nusdorferja iz Verja pri Medvodah. Avtomobil je zaneslo v levo, čez cesto, kjer je trčil v zid, nato pa ga je odbilo nazaj, da je zadel traktor, ki ga je vozil Miloš Volarič s Suhe pri škofji Loki. Od tu je avtomobil vrglo na travnik. V nesreči ni bil nihče ranjen, Škode pa je za 30.000 din. POLEDICA Na cesti prvega reda na viaduktu Peračica je v nedeljo, 22. oktobra, ob 2.30 zjutraj zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem vozišču začelo zanašati voznika osebnega avtomobila Iva Bariča iz Ljubljane. S prednjim levim delom avtomobila je silovito treščil v levo drsno ograjo na viaduktu in je podrl približno 18 metrov. V nesreči sta bila hudo ranjena voznik Barič in sopotnik Janez Suhadolčan iz Notranje Gorice pri Brezovici. Škode je za 60.000 din. NENADOMA PRED AVTOMOBIL Na cesti drugega reda v Dorfarjih je v nedeljo, 22. oktobra, dopoldne voznik osebnega avtomobila Janez Meglic iz Raven pri Tržiču zadel kolesarja s pomožnim motorjem Franca Hafnerja, starega 15 let. Nesreča se je pripetila, ko se je Hafner nenadoma z desne strani zapeljal čez cesto in tako zaprl pot Osebnemu avtomobilu. V trčenju je bil kolesar hudo ranjen ln to ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PREKRATKA RAZDALJA Na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v nedeljo, 22. oktobra, popoldne zgodila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik osebnega avtomobila Milan Radanič z Jesenic je na Cesti maršala Tita ustavljal svoj avtomobil, da bi sopotnik lahko izstopil. Za njim pa je pripeljal v prekratki varnostni razdalji voznik motornega kolesa Anton Gričar z Jesenic, ki ni mogel pravočasno ustaviti. Pri točenju v zadnji del avtomobila je bij Gričar huje ranjen in «0 ga prepeljali v bolnišnico. L. M. Seznam vlomov še ni dokončen Kriminalisti Uprave javne varnosti v Kranju so skupaj z oddelkom milice v Cerkljah odkrili vlomilsko skupino, ki je od maja pa do oktobra, ko so jih prijeli, na področju Gorenjske vlamljala in kradla prav vse, kar jI je prišlo pod prste: od orodja, strojev in podobnih vrednejših predmetov, pa do posod z mlekom, mastjo, celo kokoši niso bile varne pred njimi. Za svoje vlomilske poti so si »izposojali« osebne avtomobile največkrat fičkote ter ponv kolesa. Trenutno so kriminalisti, kot je povedal Ljubo Barjaktarevič, razjasnili 34 kaznivih dejanj te skupine, vendar pa seznam še ni zaključen. Vlomilska skupina, razen treh so sedaj vsi v priporu, se je zbirala v šenčurskem gozdu, v bivalnem vagonu Ivana Breščaka, starega 36 let iz Zaboršta, po poklicu je artist. Seznanili so se junija, nato pa je vagon ob cesti proti letališču Brnik postal stalno shajališče Jožeta Frli-ča iz Kranja, Marjana Peter-nelja iz Kranja, J. L., starega 17 let, iz Šenčurja, Z. C, starega 15 let, iz Šenčurja, Ego-na Koščaka s Poskočne ter M. P. iz Kranja in R. R. iz Most pri Žirovnici; oba sta mlajša mladoletnika. Skupino so aretirali 2. oktobra zjutraj, le nekaj ur potem, ko so iz skladišča Dinos v Vižmarjih pri Ljubljani prepeljali v gozd pri Šenčurju 2224 kg bakra in 94 kilogramov bronaste mreže. Plen je bil vreden 51.900 din. Tatvino so izpeljali Frlič, Brcščak in J. L. V Šenčurju so najprej ukradli traktor in nanj pripeli prav tako ukradeni kmečki voz. S traktorjem so se ponoči peljali v Vižmarje k skladišču Dinosa. J. L. je bil tam nekaj časa v službi, tako da se je v skladišču znašel. Voz so naložili z več kot dvema tonama bakra in odpeljali proti Kranju. V vasi Voklo pa se je voz zaradi prevelike teže prelomil, zato so v Voklem ukradli drug voz in nanj preložili baker. Težko naloženi vo/. je zdržal le do Šenčurja, tam pa se je tudi ta prelomil. Baker so nato zakopali v gozdu in sledove skrbno zabrisali. Nekoliko poškodovan traktor so prepeljali v bližino, kjer so ga prej ukradli. Z orodjem so se fantje v vlomilski skupini, nihče med Zahvala Ob boleči izgubi naše sestre in tete Marije Klemenčič se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom iz Topol j in Selc za vs6 pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno aahvalo smo dolžni duhovščini in sosedom ob njeni bolezni doma za vso skrb in tolažilne obiske. Žalujoči: brat Ru'' vlomil v trafiko na u J* tri ski cesti na Bledu. V*« J p ročne ure, tranzistor sar f plinski vžigalnik. Predme« ^ kasneje našli pri nJenl a(iK! vrnili oškodovanemu v p ju. Nekaj dni Pre?.encld * odkrili je na LJubljanJJ, „ sti, kjer je stanoval, _ posteljne omarice f°\r'0' delavca 270 avstrijs*'*' / gov in 70 din. V pojjj, * kriminalisti Je PO^^rJ^ vlom v disco klub < {J« Pibernika na Bledu, W» & vlomil neke septemb.* , » čl. V točilni mizi Je »^jj. nekaj drobiža. /O ljubljanska bank* skt °rite za najvišja mesta na novi 50-metrski plastični t.a a,nlci v Kranju so strokovnjaki prištevali tudi reprezen-nta Kranjčana Marjana Mesca. Kljub dobremu skoku v U"VI serUl, ga je v drugem polomil, saj mu pri 48 metrih ni Uit ' ^a se °bdržal na nog h. Zato se je moral zadovo-1 s 13. mestom. Enak rezultat pa je dosegel tudi v Mostecu. Je ^ ^letnemu članu kranjskega Triglava Bogdanu Norčiču Uspei0 a krstni mednarodni skakalni tekmi na Gorenji Savi *n dru-?^rernagat" ceJ°tno jugoslovansko skakalno »smetano« tvi v V|lno odličnih tujih tekmovalcev. Na nedeljski priredi-Stefa»^Stecu Je nasedel odlično 6. mesto in bil za Petrom -fančtfem dri!gi naJbolje uvrščeni Jugoslovan. Norčič prvi, Schvvabl rekorder (44 ,4f; ^chnabl (Avstr) 205,4 I*'* Jg Š ^'bar (Jug) 200,4 ls9,9 (4< L , Wanner (Avstr) i ,< i',46;?'9 Zapf (zrn) 0u .V. ' 45-5>. W. Prelovšek (Jug) '»V i*43' 13- Mesec ***** it^*?1 (AVfttrK' so g* s.teV'ln.h nagrad, ki nika ,JJ* ^^-Eluktromeha- oIa«ika vnj' Elan Begunje, Zan "i; 2iviIa KranJ-gS Čapu2e- Almira Radovan ca 1 Za najboljšega NorčiČ L P,rcjel zmagovalec ^rii0 ' 32?tcm ko je pokal, *MS Kr-wmske konference ll(leleženec najmlajši V M0Z&CrU TANČIC ZMAGOVALEC Tudi t REK0«DER ^icga ;7JublJančani imajo ga lunaka. To je Kranj- čan, ki tekmuje za športno društvo Jesenice, Peter Šte-fančič, ki je s prvim mestom na otvoritveni tekmi v Mostecu dodal še rekordni skok 53 m. Zmagovalec sobotne kranjske tekme Norčič je zasedel šesto mesto, medtem ko je bii Mesec trinajsti. Od prve deseterice otvoritvene prireditve v Kranju je bil Cecon četrti, Danilo Pudgar sedmi, Dolhar pa osmi. Rezultati: 1. Stefančič (Jug) 223,5, (52, 53), 2. Bachler (Avstr) 221,5 (52,5, 52,5), 3. Ba-zana (Ita) 221,1 (52, 52,5), 6. Norčič, 7. Danilo Pudgar, 8. Dolhar, 9. Drago Pudgar, 10. Demšar, 12. Jurman, 13. Mesec (vsi Jug) itd. Besedilo: D. Humer Fotografije: F. Perdan l.avto rally invalidov Slovenije Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije je organizirala pod pokroviteljstvom predsednika AMD Slovenije prvi avto ral.lv invalidov Slovenije. Potekal je po poteh gorenjskih partizanov s startom in ciljem v Kranju. Start in cilj ocenjevalne vožnje je bil na parkirnem prostoru tovarne Iskra. Dolžina celotne proge je znašala 139 kilometrov. Tekmovalci so vozili mimo obeležij NOB in morali vpisovati v kontrolne kartone vsebino napisov teh obeležij. V drugem delu rallv-ja je bila organizirana pred tovarno Iskra spretnostna vožnja. V A skupini so vozili invalidi s serijskimi vozili. Vrstni red pa je bil naslednji: 1. Janez Furlan (Kranj), 2. Emil Železnikar (Ljubljana), 3. Ivo Bevc (Kranj). B skupina (invalidi z osebnimi vozili): 1. Janez Srovin (Kamnik), 2. Rajko Stržinar (Sk. Loka), 3. Martin Gorenc (Celje). V C skupini pa so tekmovali borci NOB. Vrstni red: 1. Franci Globočnik (Tržič), 2. Polde Pernuš (Bled), 3. Vasilije Mla denovič (Kranj) itd. TOM Slovesnost ob jubileju Občinska zveza za telesno vzgojo v Radovljici je v petek proslavila 25-Ietnico ustanovitve . Fizkul turne zveze Slovenije in 30-Ietnico OF. V avli nove šole v R »lovljici so se poleg aktivnih in bivših športnikov zbrali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine in številni mladinci. Ob tej priliki je predsednik občinske zveze za telesno vzgojo inž. Petri-ček podelil nagrade zveze telesno vzgojnih organizacij Slovenije 70 najbolj zaslužnim telesno vzgojnim delavcem in športnikom. jr KRAJEVNA SKUPNOST Visoko Sprejmemo hišnika za zadružni dom. na Dvosobno stanovanje voljo. Pismene ponudbe je treba poslati do 1. novembra na KS Visoko. Gorenjska nogometna liga Alpies : Tržič 0 : 0 V soboto je bilo odigrano predzadnje kolo v gorenjski nogometni ligi. Rezultati: Alpies : Tržič 6:0, Lesce : Bohinj 1:3, Naklo : Korotan 1:3, Britof : Šenčur 0:1. Vrstni red: 1, Tržič 12 točk, 2. Jesenice 11, 3. Šenčur 9 itd. V mladinski ligi sta se tekmi končali takole: Alpies : Sava 1:5, Bohinj : Jesenice 1:5. V vodstvu je Triglav z 12 točkami. V pionirskem tekmovanju A skupine so se posamezne tekme končale takole: Lesce : Bohinj 1:0, Britof : Šenčur 2:0, Alpies : Tržič 5:1. V vodstvu je ekipa Lesc z 12 točkami. Člani I. razreda so odigrali zadnjo kolo. Rezultati: Podbrez-je : Primskovo 2:3, Rcteče : Kropa 0:3, Kondor : Sava B 3:0. LESTVICA: Kropa 5 3 2 0 20: 7 8 Kondor 5 2 2 1 18:12 6 Primskovo 5 2 2 1 10: 8 6 Preddvor 5 2 1 2 10: 8 5 Rcteče 5 1 2 2 9:11 4 Podbrezje 5 0 1 4 6:27 1 izven konkurence Sava B 6 2 0 4 17:19 4 P. Novak OD NEDELJE DO NEDELJE HOKEJ — Začelo se je letošnje državno prvenstvo v prvi zvezni hokejski ligi. Jeseničani so v Celju katastrofalno porazili domačine, Kranjska gora pa ni bila kos lanskoletnim državnim prvakom Olimpiji. Rezultati: Celje : Jesenice 2:17 (0:3, 1:7, 1:7), Olim-pija : Kranjska gora 12:0 (3:0, 5:0, 4:0). Para drugega kola: Kranjska gora niče : Crvena zvezda. Partizan, Jese- NAMIZNI TENIS — Namiznoteniškc igralke Triglava so tudi v drugem kolu prve zvezne ženske nami/uo-teniške lige ostale praznih rok. Doma so sicer gosiile ekipo Vojvodino, ki pa je bila premočen nasprotnik za Kranjčanke. Rezultati srečanja: Triglav : Vojvodina 0:5. V tretjem kolu Triglavanke potujejo v Beograd, kjer se bodo srečale z domačim Partizanom. NOGOMET — V slovenski ligi je Triglav gostoval v Kopru, kjer je tekmo izgubil z minimalno razli' o. V ZCNL sta si v Stražišču Sava in Slovan podelili tački, z enakim rezultatom pa se ponaša tudi loški LTH. Rezultati: Koper : Triglav 1:0 (1:0), LTH : Adrla 1:1 (1:0), Sava : Slovan 0:0. Pari prihodnjega kola: Triglav : Nafta, LTH : Sava. ODBOJKA — V drugi zvezni ligi zahod so Kamniča-ni v Zenici presenetili domačega Metalca, Mariborčani pa so odpravili Jeseničane. V moški SOL je Bled doma odpravil Bovec, medtem ko je kroparski Plamen prepustil točki Mežici. Ženske so odigrale zadnje jesensko kolo. Jcseničanke so si z zmago v Novem mestu priborile naslov prvaka. Rezultati — moški: Maribor : Jesenice 3:0, Metalac : Kamnik 1:3, Mežica : Plamen 3:2, Bled : Bovec 3:1; ženske: Novo mesto : Jesenice 1:3. Pari prihodnjega kola: Kamnik : Interplet, Jesenice : Cajevac, Gaberje : Bled, Plamen je prost. ROKOMET — V republiški ženski ligi igralke Alplesa brez težav premagujejo svoje nasprotnice. Po sedmih kolih še vedno ne poznajo poraza. Ce lahko pohvalimo Alpies, pa ne moremo biti zadovoljni s kranjsko Savo. Kljub volji so igralke izgubile vsa srečanja. V moški ligi pa je bila tekma Ajdovščina : Tržič preložena. Rezultati: Sava les 12:21 (3:10). Pari prihodnjega kola — moški: ženske: Alpies : Sava. MOTOKROS — Tržičan Jože Zupin je postal že drugič zapored državni prvak. Tudi v zadnji tekmi v Brežicah je z odlično vožnjo v obeh dirkah premagal svoje nasprotnike. -dh Steklar 13:20 (5:10), Gorenje : Alp-Tržič : Ribnica; Na Gorenjskem se bodo v kratkem začele široke razprave o predlogu za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Dokončno besedo o tem pa bodo rekli zavarovanci in kmetovalci na referendumu, ki bo 19. in 20. novembra po vsej Gorenjski. Ker so predsedniki nekaterih večjih sindikalnih organizacij v kranjski občini in člani obeh skupščin zdravstvenega zavarovanja že razpravljali o tem, smo dva predsednika sindikalnih organizacij in enega člana skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev po-prašali, kaj menijo o predlogu za združitev. FRANC ISTENIC, rojen 1916. leta, predsednik sindikalne organizacije v Tck-■tilindusu: »V ožjem krogu smo o predlogu v tovarni že razpravljali. Menili smo, da bi moralo do združitve priti prej ko slej. Bilo je sicer nekaj pomislekov, kolikšna bo zaradi tega Obremenitev gospodarstva. Ko pa smo ugotovili, da bi za naše podjetje to pomenilo sedem starih milijonov dinarjev na leto, smo bili soglasni, da zaradi takšnega stroška z združitvijo in izenačitvijo pravic ne bi smeli odlašati. Prepričan sem, da bodo takšnega mnenja tudi delavci, saj je večina zaposlenih v našem podjetju doma iz podeželja in zato vedo, kakšne so razmere v kmetijstvu.« IVAN DRAKSLER, rojen 1921. leta, član ikup-Jčlne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev: »Pravega kmečkega prebivalstva, ki bi prisilo v poštev za izenačitev pra vic zdravstvenega zavarovanja, je na Gorenjskem le še okrog 70 odstotkov Zato je razumljivo, da so za izenačitev pravic po trebna majhna sredstva. Mislim, da je predlog tre ba podpreti in uresničiti, saj je kmečkega prebivalstva na Gorenjskem iz leta v leto manj, po drugi strani pa je v zgodovini prav podeželje in kmečko prebivalstvo pomenilo za logo za nastajajočo industrijo. Tako bi izenačitev pravic lahko pomenila pobudo za obnovo in nadalj nji razvoj kmetijstva pri nas.« ŠTEFAN MARCIJAN, rojen 1923. leta, predsednik sindikalne organizacije v Savi: »Ker v dosedanjem gospodarskem razvoju kmetijstva nikdar nismo obravnavali v prvem planu in ker smo bili priča najrazličnejšim poskusom na tem področju, imamo danes osiromašeno kmetijsko gospodarstvo in ostarele kmetije. Prepričan sem, da nikdar ne bomo dosegli stabilizacije, če gospodarstva ne bomo obravnavali celovito. Pri tem pa mislim, da bo stabilizacija odvisna tudi od tega, kakšno bo jutri naše kmetijstvo. Prav zato osebno in tudi drugi v Savi podpiramo predlog za združitev skupnosti in izenačitev pravic zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov.« A. žalar Stališča skupščine SR Slovenije 1. Skupščina SR Slovenije podpira Izražene zahteve koroških Slovencev po narodnih, kulturnih, gospodarskih in drugih pravicah. 2. Poziva na nujnost, da republika Avstrija hitro hi v celoti uresniči vse svoje meddržavne obveznosti do slovenske manjšine v duhu 7. člena državne pogodbe, še posebej pa, da ji zagotovi zaščito narodnostnega značaja in ustvari tudi potrebne pogoje za njen nemoteni narodni, kulturni in gospodarski razvoj. 3. Prepovedati in preprečiti je treba dejavnost Kiirt-ner Heimatdlensta ln drugih šovinističnih organizacij, ki Je v nasprotju s 5. točko 7. člena državne pogodbe — sestavnega dela avstrijske ustave, ki avstrijsko vlado zavezuje, da »prepove dejavnost organizacij, katerih cilj je, da hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu odvzamejo njegov manjšinski značaj ali manjšinske pravice«. 4. Skupščina SR Slovenije smatra, da morajo pristojni organi Jugoslavije kot sopodpisnice državne pogodbe. Republiko Avstrijo opozoriti tudi na dosledno uresničitev 2. točke člena 9 državne pogodbe, ki nalaga razpustitev vseh organizacij, »ki se ukvarjajo s sovražno dejavnostjo zoper katerokoli članico OZN«. V ta okvir spadajo organizacije in skupine, ki izražajo teritorialne pretenzije do Jugoslavije in sovražno delujejo proti njeni državni ureditvi ter uporabljajo avstrijsko ozemlje kot izhodišče za svojo subverzijo proti sosednji suvereni državi. 5. Skupščina SR Slovenije smatra, da so bili nujni in upravičeni vsi dosedanji koraki, ki so jih v zvezi z organizirano akcijo proti manjšini naredili njen izvršni svet In pristojni zvezni organi. Zahteva pa, naj pristojni organi tudi vnaprej odločno ukrepajo za zaščito pra vlc slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in za dosledno izpolnjevanje obveznosti, ki jih je leta prevzela z državno pogodbo in z drugimi mednarodnimi sporazumi. V tem okviru bo skupščina SR Slovenije podprla tudi vsako pobudo ali zahtevo koroških Slovencev za zaščito njihovih narodnostnih in človečanskth pravic. Zaradi stopnjevanja terorističnega pritiska je težak položaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji prerasel okvire Avstrije in jugoslovansko-avstrijskih odnosov, saj Je naletel na širok mednarodni odmev in obsodbo v svetovnem tisku. Če se nasilje ne bo zaustavilo, se bo Internacionalizacija morala nadaljevati in stopnjevati, tako moralno, kot tudi politično in mednarodnopravno. Skupščina SR Slovenije pričakuje, da bodo pristojne avstrijske oblasti odločno ukrepale In naredile vse za spoštovanje državne pogodbe tudi v interesu dobrega sosedstva hi evropskega sodelovanja. i mM I Mladina protestira Predsedstvo republiške konference zveze mladine Slovenije Je na seji 21. oktobra z ogorčenjem obsodilo dogodke na Koroškem in sprejelo protestno izjavo zaradi divjanja koroških nacionalistov proti slovenski narodnosini manjšini. V njej zahteva, da demokratične sile Avstrije preprečijo delovanje fašističnih sil in še posebej Heimatdlensta in s tem dokažejo svojo resnično demokratičnost ln zavzemanje za rešitev vprašanj Slovencev na Koroškem, še posebej se poziv nanaša na napredne mladinske organizacije Avstrije. Predsedstvo slovenske mladine tudi poudarja, da se divjanje nacionalističnih in fašističnih sil kaj lahko kmalu obrne proti tistim, ki so do njega brezbrižni ali pa ga celo na tihem podpirajo. ŽIVIL-A > GLOBUS V nedeljo, 15. oktobra, ob 18. uri je bila v dar. Na vsaki oddaji (oddaje so vsako drugo Ljubljanske banke. Na zadnji oddaji je sodelo ke. Predstavniki enote — varčevalci so odgovar pa Je s pravilnimi odgovori od možnih 2600 di domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru, namenili novorojenčku na področju poslovne Ker je v kranjski porodnišnici najbliže (časov Košir Iz Hotemaž, je njej oziroma novorojenč dinarji. Na sliki: predstavnik poslovne enote roča mamici Katarini Košir hranilno knjižico Ljubljani javna radijska oddaja KaU,J.^eI1o< nedeljo) pa sodeluje tudi ena od poslovim ^ vala kranjska poslovna enota Ljubljans fl0ta jall na vprašanja, posebna ekipa poslovne ^ narjev osvojila 1600 dinarjev ln jih na ^ {el Tako kot na vsaki takšni oddaji so tu«' jev enote Ljubljanske banke 500 novih "^rifl* no) javni oddaji rodila novorojenčka »> j 50O ku pripadla hranilna knjižica z vP,s""bjek Ljubljanske banke v Kranju Dušan K ^ % za njenega novorojenčka.