Štev. 8. 'Mm t«H. rtfira. - C.[. m la Pusta). V Trstu, petek 20. februarja !925. Izhaja via!; patek opoldne. Naslov: Trst-Trieate Catella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja i konsorci) Malega lista MALI * Leto III. 7EOMIK ZA 3*QVSC£ SN POUK. 9&t»,at en« številka 20 stotink. Eno let» & !if ,ii Pol la v , , \ v i, Četrt 1 Odg. urednik ivan j-raci saaaaaflaaaaooaoaaaaaaaflr Mati koledar. Petok, 20l februarja : : Elevterij. Sobota, 21.: Irena (Miroslava). — Nedelja, 22.: Kvinkvagezima. — Porade-Ijek, 23.: Peter Damjan. — Torek, 24.: apostol Matija. — Sreda, 25.: Pepelnica, začetek postne dobe. — (četrtek, 26.: Matilda. — Petek. 27.: Baldomir. MALE NOVICE. Prireditve. Ekonomska oskrboval nica sv. Marte (zveza Marijin dom) priredi v svojih prostorih v ulici Risorta 3 (za gradom) veselico dne 22. in 24. t. m. ob 5. wri. Na sporedu je igrokaz »Izgubljeni raj«, dramatična bajka s petjem v 3 dejanjih, petje in tombola. Sedeži na prodaj v Mar. domu. Rojanska Marijina družba priredi ob istem času, t. j. v nedeljo in torek ob 5. uri, veselico v svojih prostorih v Rojanu. Igra se šaljiva igra v 3 dejanjih z naslovom »Odvetnica« (novost!) in •Par manjših prizorov. Draginjski nemiri. Po raznih krajih v Evropi so se vršili zadnje čase večji in manjši nemiri, Povzročeni od velike draginje. Tako n. Pr. v Caserti in v Neaplju. Tudi v Pragi na .Češkem so se krepko spoprijeli Ropot so vodili posebno komunisti. Množici, ki je kričala proti draginji, so se pridružili falotje, ki so začeli vdirati v. trgovine in krasti na debelo. Policiji je moralo priti na pomoč vojaštvo, da je razgnalo ljudi .in napravilo red. Ranjenih je bilo 43 oseb, med temi mnogo policistov. «Enit». V Italiji obstoji posebno društvo, ki ima namen hvaliti in poveličevati Italijo in Italijane pred vesoljnim svetom, Pobijati pa in zanik&vati vse, kar se o Italiji govori in poroča slabega. Skrajšano ime te družbe je «Enit». Nje predsednik je senator llava. Za letošnje leto je družba proračuni la svoje stroške na 1 milijon 200 tisoč lir. Društvo Pošilja po celem svetu slike o lepotah laške dežele in raznovrstne knjige. Slovenci pa nimamo nobenega društva, ki bi svetu pojasnjevalo naše stanje in gorje. Za tisti denar «ga» raje Pijemo. Proti kletvini v Italiji. Maršal Italije in vojvoda Zmage general Diaz je sprejel v osrednjem odboru organizacije proti kletvini mesto častnega podpredsednika. Ob tej priliki je pisal odboru pismo, v katerem zeli prizadevanju proti kletvini popoln uspeh. Na obtožni klopi. Bivši minister Soleri, prijatelj Gio-littija, ostro .napada vlado zastran draginje moko in kruha. Pravi: «Vlada je bila brezbrižna. Vlada bi morala za-oraniti izvoz našega žita, ki ga je itak Premalo, ter o pravem času nakupiti žito v tujini. Pa kaj se je zgodilo? Do-cun so naši žitni oderuhi izvozili leta 1923. žita 320.000 kvintalov, so ga izvodi lani 951.000, skoro trikrat toliko. Vlada je bila opozorjena, naj nabavi žito r tujini, da ne bo pomanjkanja.« Delavski hotel. V Bratislavi začno še to pomlad gra-1 * delavski hotel, ki bo imel prostor &OS'‘OT- Zgradba hotela bo stala i-NOO.OOO Ko. Avstrijski giling. ■železnice v Avstriji bodo od 1. mar- dalje vodile vse račune v novem (enarju, ki #e imenuje šiling. Velika rudniška nesreča v Porurju Porurje na Nemškem je dežela premogovnikov. Blizu mesta BortmuntJ je bil rednik z imenom »Minister Steisi«. V tem rudniku se je zgodila dne 11 februarja velika nesreč*. Vžgali so se plini v velikih množinah in napravili cel potres na ozemlju okoli rudnika. V jud-niku so se rušile jan® in rovi. Veliiko delavcev bila podsntih, veliko jih je bilo zastrupljenih od plinov. Ko se je v okolici zaslišal pok in potres, je v&e drlo na kraj nesreče. Otroci in žene s« jokali za svojimi hranitelji. Drugi delavci so hiteli na rešilno delo, jsa tudi pri tem delu so bili nekateri zadušeni od strupenih plinov. Našteli so vseh mrtvili v ti nesreči 138 oseb. Premogovnik «Minister Stein» je bil eden najbolje urejenih, zato se čudijo, kako se je mogla nesreča zgoditi v tako velikem obsegu. Na kraj nesreče je prišel iz Berlina državni kanceiar dr. Luther. On je tudi takoj nakazal 50 tisoč zlatih mark za prvo pomoč prizadetim družinam. Državni zbor v Berlinu je imel žalno sejo in izbral posebno komisijo, ki naj preišče vzroke te nezgode. Baje v nemških premogovnikih še ni bilo tako velike nesreče naenkrat. Res pomilovati moramo rudarje, ki za tako borno plačo delajo tako nevarno delo. Število umorov narašča. V senatu je te dni povodom proračunske razprave senator Garofalo opozoril na naraščanje umorov v Italiji. Dočim je bilo 1019. leta samo še 2500 umorov, se je zvišalo število teh zločinov že naslednje leto na 5012. Tolikega nesorazmernega števila umorov s številom prebivalcev ne izkazuje nobena druga civilna država na svetu. Govornik je bil mnenja, da je na širjenju umorov sokriva tudi sodna oblast, posebno porotna sodišča, ki prisojajo za umor običajno le 5—5' let ječe. Bogat revež. V Parizu so prijeli berača, vsega razcapanega in tresočega se od mraza. Ko so ga preiskali, so dobili pri njem 30.000 frankov, t. j. 40.000 lir in potrdilo dveh bank, da ima pri njih naložen denar. «Zgodbe o človeku«, dvajset govorov za smer življenja, spisal dr. Mihael Opeka — so ravnokar izšle. Cena 28 Din. Knjigo prodaja knjigarna K. T. D. v Gorici. Zanimivo! «La Confederazione Cooperativa Ita-liana«, to je Zadružna zveza v Milanu, ki ima okrog 5000 zadrug-članic, je začela izdajati svoje mesečno glasilo. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da so pri glasilu natančno posneli «Gospodarski list«, ki ga izdaja Zadružna zveza v Gorici. To dejstvo je že vnaprej sporočil v Gorico glavni tajnik Ta-magnini. Imamo vendar nekaj dobrega, da nas posnemajo. Naši stari običaji. Gospa A. Germekova priobčuje v Ženskem Svetu popis naših narodnih običajev in noš v tržaški okolici. Res. rodoljubno in kulturno delo, da se ot-me pozabi toliko lepega. Ali res ne moremo priti do svojega narodnega muzeja, kjer bi branili, kar bomo sicer tekom enega rodu brez sledu izgubili. Še nekaj noš, še par frkindišev, še marsikaj robe na kaščah in v skrinjah. Prodana vera in narodnost. V Plznu na .Češkem je za ravnatelja nemške šole neki Johann Storcli. Ta Nemec pošilja svojo hčerko v češko šolo. Nemški listi so ga zato napadli kot narodnega izdajalca. Kaj jim je Storch odgovoril? On ima ženo (Čehinjo in žena je zahtevala, da mora tudi hči biti .Čehinja ter zato hoditi v češko šolo. Oče pa se ni rad podal, nego je aglihal«. Udal se je glede narodnosti: hči bodi .Čehinja — toda žena mora tudi njemu nekaj odjenjati. Žena mora dovoliti, da se otrok vzgoji brez vere v Boga, ker je oče brezverec. Res je žena odjenjala glede vere. Tako sta tedaj oče in mati mešetarila z otrokovo dušo. Ubogi tak otrok! ZANIMIVOSTI. Naš slikar Tominc. Kden najbolj imenitnih Goričanov je brez dvoma slikar Josip Tominc, ki se je rodil leia 1790. v Gorici ter umrl leta 1866 na Gradišču. V šoli je bil nazadnjak v vseh predmetih, Le slikali je znal izredno lepo, zato so ga poslali v Benetke ffiTsirkaisIco' 50J0,'nato v Rim ter Napol i. S slikarstvu jo sijajno napredoval, ter postal po K v ropi znamenit mož. Med drugim je napravil znamenite sliko za sv. Antona novega v Trstu, za vse cerkve v Gorici, za cerkve v Frvačini, v Dornbergu, Kamnjah, pri Sv. Luciji, So-vodnjah. Kanalu, Logu pni Vipavi. V Trstu se nahajajo 4 njegove slike v muzeju «Kevoltella», razen tega pa je ni plemenite ali bogate tržaške družine iz tiste dobe, ki bi ne imela kake slike iz Tominčevo roke. Ameriški Slovenci. Hugo Bren, duhovnik, velik organizator Slovencev v Ameriki, je napisal lepo razpravo o ameriških Slovencih. Slovencev je v Ameriki okrog 200.000 in ti imajo 17 časnikov »n časopisov. Bren pravi, da nimajo ameriški Slovenci kot celota skoro nikakega stika s Sl,o venci v Evropi. To dejstvo, potem pa pomanjkanje slovenskih šol vodi ameriške Slovence v narodno sinrt. Bren pravi, da «0 Slovenci edini narod v Ameriki, ki se že v prvem kolenu potujči. Drugo koleno je že ame-rikansko in ne bere več slovenske knjige ne časopisa. Pisatelj jo prepričan, da so ameriški Slovenci zapisani smrti. Ljudomili letalec. Sloviti francoski misijonar Peter Bourgecle je umrl sedaj na Novi Gvineji. Kakor znano, morajo biti na Francoskem tudi duhovniki vojaki. Potrjen je bil k letalcem, zmagal je v 28 zračnih bojih, bil je častnik častne legije in s 14 palmami je bil okrašen njegov vojaški križ. Izvežbal se je za posebni boj s pritrjenimi zrakoplovi, ker ni hotel nikogar ubiti. ,če sestreliš letalo, se letalec ne more rešiti, opazovalec v zrakoplovu ima pa še zmeraj padalo (padalni dežnik) in tako lahko uide smrti. Ljudomili letalski misijonar kljub vsem svojim zmagam tudi res ni nikogar ubil in mu je to priborilo sloves, kakor sicer ni običajno. Glejte, alkohol I Ada Jurke, rojena leta 1740', umrla početkom 19. stoletja, je bila huda pi- MIHEC m JIAKEC jMIUrp. V Jugoslaviji so volili, ifililLUi spet vsak svoje so dobili. IAKFP’ Kdai Dastane sporazum, JHIVlUi da preneha bojni hrum? janka, tatica in vlačuga. Njeno potomstvo je naraslo na 831 oseb. Za 709 izmed njih se je dalo dognati, kako so živele : 106 jili je bilo nezakonskih. 152 beračev, 64 jih je živelo od miloščine, 181 je bilo vlačug in 76 obsojenih radi zločinstva, 7 od njih zavoljo umora. Tekom 75 let je samo ta rodbina (glede na podpore, jetniške stroške itd.) državo veljala okoli — 5 mi 1 j011 oy (!) mark (dobre valute). BELEŽKE. Novi Krstič. Ko se je hrvaški naroči v Istri med vojno najbolj boril za prostost, je vstal neki dr. Krstič ter se je jel vezati z nasprotniki. V zgodovini Hrvatov je Krstičevo ime združeno s kletvino. — Danes je istrski narod v borbi za svoje pravice. Pa jo vstal neki advokat dr. Vratovip, ter je pred volitvami aprila 1924. priredil par shodov v Istri. Povsod je dejal: «Saluto cordiahnente la milizia nazionale«. (Prisrčno pozdravljam nacionalno milici jo — fašiste). In od 'takrat mu v hrvaški Istri pravijo «Novi Krstič«. Nerodna reč ti taka! so vzdihnili pri Edinosti, ko se je r^neslo po svetu, da je ljubljansko mesto izbralo dr.ja Korošca za svojega poslanca. Sklenili so v ti nerodni zagati, da bodo — junaško molčali. Svet pa vendar ve, da je tudi bela Ljubljana v slovenskem ljudskem taboru in molk stare fregate v tako slovesnem trenutku je znak — nekam šepaste narodne zvestobe. Ali pa je prava narodnost tista. ki jo pridiga Praprotnik? Ugotavljamo. Kadar bijemo proti kapitalizmu, nas edinjaši radi zavračajo, češ pokažite nam prave kapitaliste. Smo že večkrat pokazali in danes pribijemo sledeče: Najbolj drzen velekapitalist v Jugoslaviji je Avgust Praprotnik. V Ljubljani dva dnevniku pišeta njegovo politiko: «Slovenski Narod« in «Jutro«. Tržaška Edinost iz teh dveh pita primorsko inteligenco s svežimi novicami o jugoslovenskih dogodkih. Tako Edinost zavestno in prostovoljno služi koristim bankirja, čeprav jasno spozna, da je ta bankir eden največjih škodljivcev slovenskega ljudstva. Koliko časa bo še primorska inteligenca trpela to politiko? V Ljubljani je že večina inteligence' zavzela fronto proti nesramnemu bankirju. »Neki čovjekn. Naše ljudstvo je, če se ne motimo, poslalo v rimski parlament dva poslanca: odvetnika dr. Wil-fana in časnikarja dr. Besednjaka. Toda Wilfanovo istrsko glasilo ne pozna dveh poslancev. Ko je bil preti tetini dr. Besednjak v Istri ter priredil ve« shodov, je «.Is tarska Riječ« pisalu: «Iz Gorice je došao neki čovjek tt dr-žao sastanak«. llbojstvo v Ricmanjih O pustnem času Pust je čas zabave in lahkomiselnosti, pa ravno ta čas me je prijela volja, narediti vam eno pridigo. Poslušajte jo. če hočete. Poštenega veselja vam ne bo pokvarila; če vam pa nepošteno veselje pokvari, ho pa tudi prav. VESELIMO SE! Ali imamo vzrok uganjati razuzdano veselje? Morda zato, ker ne moremo vina prodati, da bi otrokom čevlje kupili? Morda bomo šli plesat zato, ker se je moka podražila? Ali pa zato. ker so našim otrokom vzeli slovensko šolo? Ali naj se oblečemo v maškare mar zato, ker nas je obljubil minister v šestih le-tah narediti iz Slovencev Lahe? Ali bomo ležali po cestah in jarkih pijani zato, ker nas smatrajo za manjvreden fulk in ne za narod? NAŠ NARODNI GREH. Naš narodni greh je naša slabost volje. Morda je ravno to krivo, da smo tako nagnjeni k bedastemu veseljačenju in zapravljanju. To našo slabost izrabljajo nasprotniki, da nas v mašah potujčujejo, če pride pet tujcev v vas, so že oni gospodarji, vse se jim priklanja kakor nekim višjim bitjem. Ko pride naš Brkin y Trst, se naredi tako majčken majčken, da si niti s svojo ženo ne upa slovenski govoriti. Ali ste že brali povest «Krčmar Elija»? Če še ne, poiščite jo doma v omarici. Je izšla v Mohorjevih knjigah pred vojsko. Morda jo dobite v društveni knjižnici. Ko jo boste brali vdrugič, se vam bo zasvetilo: To je jok slovenskega Jeremije (Ivana Cankarja) nad našim narodnim grehom, ki je slabost volje. Ljudem močne volje ni treba oštarije ! ni treba harmonika in plesa ! ni treba pijanega stanja I To je hrana slabičev. Nova internacionala. Kaj je to? Najprej pojasnimo besedo samo. ('Internacionalno)) pomeni mednarodno, to se pravi skupno več državam. Tako se imenuje internacionalna vsaka organizacija, ki raztega svoje delovanje po vseh državah, n. pr. Rdeči križ. V politiki so prvo znano internacionalo ustanovili socialisti, ko je Karl Mara klical: ((Proletarci vseh dežel, združite se !» Še dandanes imajo socialisti, pa tudi komunisti, svojo mednarodno zvezo, ki se običajno naziva ((internacionala«, Mednarodno zvezo krščanskih strank je poskušal ustanoviti Don Sturzo, vodja laških Ijudov cev, pa do sedaj še ni bilo uspeha. Liberalizem ni nikoli rad videl mednarodnega gibanja. Na Nemškem so v preteklem stoletju močno preganjali socialiste zlasti zaradi internacionale, češ, da so na ta način socialislj protidržavni. Preganjali so jih tudi v Italiji in drugod po Evropi. Nemški Bismarck je celo katoliško cerkev smatral za prolidr-žavno mednarodno zvezo in se spustil v boj proti škofom iu duhovščini. Pa je moral odjenjati. Kdo sme biti mednaroden? Po liberalnih naukih mora državljan moliti državo kot svojega Boga, se popolnoma udati v njeno voljo in sebe zatajiti. Država je Bog, in kar Bog stori, vse prav stori, proti Bogu ni pritožbe na nobenega višjega. Torej tudi proti državi ni pritožbe na nobenega višjega. Brezbožnež je, kdor zunaj državnih mej išče pomoči in polajša-nja svojega stanja. Samo eden sme to. Samo fabrikant in bankir sme delati mednarodne špekulacije, da s pomočjo tujine zagospodari v domovini čez preprosto ljudstvo. On ni brezbožen, če tako dela, kajti kapital je država, država je Bog, torej kapital je Bog, in Bog s m e delati KAJ ZAPIJEMO? Ne bom računal, ne očital tega, kar se pije v zmernosti-. Štejem le to, kar se zapije po nezmernosti, torej čez pametno mero. Naši primorski pijanci bi iahke vsako leio zgradili en tak Narodni dom, kakor je oni požgani v Trstu; zgradili bi ga z denarjem, ki bi ostal, ako bi nehali čez mero piti. Če pa bi hoteli denar obrniti drugače, zgradili bi tako palačo tudi s samimi zapitimi dnevi, z napitimi nočmi, s porušenim zdravjem. Premalo sem rekel. V vsaki slovenski fari bi lahko v desetih letih imeli novo cerkev, novo šolo in dvonadstropno društveno hišo z gledališko dvorano in telovadnico — samo iz čezmernega zapitka. In sem še premalo povedal. Vsaka kmečka hiša bi se v par lelih počedila, razširila, prezidala. V dvajsetih letih bi bila naša Primorska slična Nizozemski deželi, ki slovi po lepoti in prijaznosti svojih domov. In še več. V naših domovih, v naših družinah bi kraljevalo veselje, ono prisrčno, naravno, neumeino veselje, ki je izliv mirne vesti, spev rednega življenja in blagoslov deia. Tedaj bi bil naš človek iako vesel, da bi od same korajže zalučal v vodo — ne klobuka — ampak harmoniko. IN SEDAJ ? Sedaj je tako, kakor je. Ne jaz, vi sami se tožite čez današnji stan. Iz vseh krajev naše Primorske dežele mi pošiljate dopise o rečeh žalostnih in bridkih. Zato sem. vam to pridigo napisal. Je vse natanko res, kar je rečeno in še ni vse povedano. Najmodrejši med vami bodo pritrdili. Kdo bo vrgel kamen ? — Slabič ! kar hoče, ker je nezmotljiv. Kapital sme delati kar hoče. To je nauk liberalizma. Pa nacionalisti? Nacionalisti so stranka, ki pridiga božanstvo države, božanstvo vladajočega naroda ali «nacije». Kdorkoli i-ma kake zveze preko državnih mej, tega imajo na piki, da ne bi kaj brezbožnega govoril ali delal. So proti socialistom in komunistom, ker ti imajo svojo mednarodno zvezo ali internacionalo. So tudi proti katoličanom, ker ti imajo vrhovnega -poglavarja v Rimu. Vsi ti so brezhožniki. nacionalisti pa so gorečniki državnega božanstva. (.'lovek bi mislil, da si ti gorečniki ne upajo niti oči povzdigniti preko državnih mej, da ne bi prišli v skušnjavo. Pa je drugače. Kapital sme vse. Vrhovni Bog ni narodna država, kakor to mislijo navdušeni študentje, ampak je kapital. Temu je «nacija». «na-rod» itd. samo slepilo za lahkomiselne' ljudi. Kapital brez sramu in strahu gleda čez 'državne meje, kupčuje z narodi z deželami, z dušami po mili volji. Zato se tudi ne sramuje, ustanavljati mednarodno zvezo zatiralcev. Ob zvenku cekinov se ne slišijo narodni vzdihi, v svitu zlata se ne vidijo narodne solze. Nova internacionala je torej svetovna zveza nacionalistov, rudno in nenaravno .je to. Preko nedotakljivih državnih mej si podajajo roke tisti, ki sveto verujejo vsak zase, da je le njihov narod pravi Bog, vsi drugi pa ničvredna živina. Ne bi verjeli, da je taka komedija mogoča, ako ne bi črno na belem brali, da so fašisti v Italiji začeli o tem razmišljali. Tembolj jasno sedaj vidimo, da so nacionalistične stranke (snop, orjuna, prebujeni Mažari ild.) le nezavedno o-roclje kapitalistične internacionale, lz-l polnjujejo se besede svetega pisma :l »Krivica je sama sebi lagala !» (Podrobno poročilo) Žuijanova družina sestajala se je iz gospodarja, 63 letnega vdovca Ivana, starejšega sina 38 letnega Ivana z ženo Marijo roj. Sosič iz Drage z dvojico otrok, ter najmlajšega sina 24 letnega Josipa. Sin Anton in hftit Antonija sta poročena izven hiše. Posedujejo več vinogradov, katere so pridno obdelovali vsi. Ob izbruhu svetovno vojne je bil starejši »in Ivan vpoklican v vojaško službo, a doma sla ostala samo oče Ivan in sin Josip. Slednji, dani še mlad, je bil priden delavec. Pok. žena gospodarja Ivana in nevesta — sinova žena — sta pekli kruh. Po končanj vojni se je vrnil domov tudi sin Ivan, Nesloga v hiši. Do smrti gospodarjeve žene je vladal \ družini mir. Prišlo je sicer do kake besede, a so se kmalu pomirili. Sin Ivan je bil prejšnje čase podvržen pijači pil je tudi sedaj dosti, a kakor prej ne. Josip, ki je delal kakor vsi drugi je hotel z vso pravico uživati vso one domačo pravice kakor vsi družinski člani. Oče in sin Ivan sta hodila pit v klet, a Josipu klet. ni bila dostopna. Očitali so mu, da dosti sne, a da. nič ne prispeva. Josip je dobil delo pred 5 tedni v ladjedelnici Sv. Marka. Bil je ves: srečen, da bo tako lahko dal del zaslužka družini, da bo pomiril duhove. Namenil sli je nekaj prihraniti in se poročiti pri,stopiti v hišo svoje izvoljenke v Dolini. Daši ravno so vsi zjutraj zgodaj vstajali, ga ni nihče klical in tako je nesrečnež večkrat zaspal in zgubil dnino. U-videl je, da mu doma nii obstanka, ako-ra v n o mu je pokojna ma-ti v oporoki zapustila blizu doma stoječo hišo, katero so vsi uživali. Zato je prosil brata1 Antona, ako ga vzame na stanovanje iti hrano. Spal je par več-orov pri njem. lliivno onega usodepolnega dne se jo imel preseliti k njemu. Pred dvem.i ((Mini je dal očetu 25 lir. Oče jili je dal ženi Ivanovi. Čez osem dni jih je Josip videl še na; omari. Naslednjo soboto jim je dajal zopet 25 lir, a nobeden jčih ni hotel sprejeti. To je .Josipa tako užalostiio in razjezilo, da je bankovce zažgal. V nedeljo, dan pred dogodkom je delal do p ure pop:, v pondeljek, nai Svečnico, pa do 5 in pol zvečer. (iospodarjev sin Anton in drugi ljudje so jih večkrat miniti. Posredovali so celo orožniki in rekli očetu, naj on kot oče vse poravna, a vse to ni nič zaleglo. Sklenili so ga umoriti. Še istega usodepolnega dne, na Svečnico, ko je Josip delat, je neka žena rekla očetu: «Daite Jošku, kar mu gre, pa bo mir.» — «Dal mu bom, dal, se danes, da bo prav zadovoljen«, ji je odgovoril. Josip, nesluteč, da je ta zadnji dan njegovega! življenja, je bil na delu posebno dobre volje: bil je nenavadno vesel in je prepeval. Vračal se je z dela z bratom Antonom. Prišedši v vas, sta se razšla. Bilo je okrog 7 ure. Ko je vstopil v hii&o, je dobil doma brata Ivana in njegovo ženo z otroci. Brat Ivan, ki je bil prej v gostilni, je šel zo-pet .v gostilno, kjer je bil oče in njegov zel Anton Hervatič in vrnili so se vsi trije domov. V tem času jo Josip popil kavo. Žena Ivanova se je z otroci odstranila iz hiše. Josip je vprašal po večerji. Brat ga je osorno zavrnil, da kako more vprašati po večerji, ker da nič ne da. Ko mu je Josip nekaj odgovoril, ga je brat udaril. Josip, videč, kaj mislita brat in oče z njim napraviti, je plamiil proti vežnim vratom s tako silo, da jih je strl. Zet Anton Hrvatič' je hotel braniti, a ni nič pomagalo: mora! je uiti. Ko je Hrvatič' srečno ušel, sta Ivan in oče zaprla glavna vrata ler pričela. Josipa sekati s kortolačem, tolči s polenom in rezati s Tovčem. Pri prvem udarcu je rekel: «Oče, ali ste znorel, oče, rešite me.» ~r A le besede niso našle pri podivjanem očetu in bratu usmiljenja. Udrihala sla kar naprej. Umirajočega sta ga vrgla pred hišna vrata na cesto. Zadnje njegove besede so bile: «Zakopajte me k moji materi«. Ko se je nesrečna žrtev zvijala v zadnjih mukah, je rekel brat Ivan: «Ali še dihas?» Kakor da ni še izvršil svojega strašnega namena mu je zopet, sekal glavo in ga brcal, ter s peto tolkel sesekano glavo. Vsa vas pokoncu. Novica o tem strašnem dogodku se je bliskoma raznesla po vasi. Malone cela vas sc je zbrala okrog cerkve. Ivan m pustil nikogar blizu. Ko so se ljudje pribl ižo vali mrtvecu, je tekal za njimi s kortelačem. Rezal je v srajci z zavihanimi rokavi, ves poškropljen s krvjo, repo za govedo in šel molst. Svojo žrtev je ponovno brcnil z nogo. «Sedaj bo mir v hiši«, se je slišalo iz njegovih in očetovih ust. Oče se je šel javit sam orožnikom v Doilino. Ko je odhajal od hiše, je govoril: «No, napravili smo svoje, sedaj bo mir»-Očeta so orožniki pridržali v Dolini, ter se takoj podali v Riemanje. Ko so dospeli, so našli Ivana že uklonjenega. Orožniki, službujoči na vlaku,, ki dospe Riemanje ob 8 litn pol zvečer, so bi'1 obveščeni () zločinu, ter so izstopili v Ricmanjih. Ivo so vprašali Ivana, kaj j® naredil in če obžaluje, jim jo hladno odgovorni: «Je en prešič manj.» Tudi njega so orožniki odvedli v Dolino. Drugi dan so obadv.a, skupaj uklonjena, odvedli v tržaško zapore. Žrtev j® stražil en orožnik in en vaščan. Istega dne ob 1 uri. pop. je prišel preiskovalni sodnik dr. Rochelli s tajnikom-Ukazal je prenesti truplo v svrlio izvedeniškega pregleda v,mrtvašnico na pokopališče k Sv. Ani. V sredo popoldne so jo vršil pogreb ria pokopališče v Riemanje, ki je bil zelo veličasten. Krsto so celo pot nosili na ramenih mladeniči, pokojnikovi prijatelji-Spremljevalci so prihiteli iiiz vseh krajev-Pri «Domiju» sc je sprevod pomnožil-Lonjerska godba je igrala celo po-t žalo-stinke, Pelo mu je pevsko društvo «Sla-vec». Sprevod jo prispel v Riemanje šel® v mraku. Pogrebcev je bilo toliko, da ni bilo prostora u ricmanjski cerkvi z® vse. Ob luninem svitu je pok. Josip iz" dihnil svojo dušo, ob 1 umnem svitu Je bil pokopan. Dragi Josip ! Počivaj v miru blizu matere, kakor je bila Tvoja, zadnja želja. Prijateljsko žalovanje. Isti dan ob 11. uri zvečer je bilo slišat1 lia pokopališču jok in ihtenje. Radovednost je nesla neko može glodat kaj j®-Bili so to Joškovi najožji prijatelji, ki 90 jokali in niso hoteli s pokopališča. Korajžna žena jo soproga morilca Ivana. Naslednje#8, dne po dogodku je navsezgodaj mesil8, kruh. Ni imela niti toliko spoštovanj® do nesrečne žrtve, ki je ležala pred vrat*; da bi za en sam dan pustila, delo v t®J oskrunjeni, s človeško krvjo poškroplj®' ni; hiši. Ko ji jo brat pokojnika rekel, d*1 to nii spodobno, je šla peč kruh v nek0 drugo hišo. Nobeden noče več jesti nj®” noga kruha. V spopolnitev poročila moramo omeniti, da je brat Anton, ki je večkrat v družini pomirjevalno posredoval, tre/-®1* mož. Žalovanje ga jo močno potrlo. I^° velja tudi o sestri Antoniji. Izrekam® jima naše odkritosrčno sožalje. Prepoved. Pevsko-bralno društvo «Tomaj» Tomaju tem potom naznanja, da i>a' meravana pustna veselica se nj vršil® vsled prefektove prepovedi. Dobili s«10 jo šele v nedeljo zjutraj ob 9 lir!‘ Med drugim je bilo na prepovedni **' sti tudi to-le: Non autorizzo di presefl' tare in teatro in lingua slovena ! dovoljujem, da bi se predstavljalo v gledališu v slovenskem jeziku !) Naredili smo nove korake. ‘ Pripravite drevje za precepljanje "Ni ga dandanes važnejšega sadjarskega opravila neg« je precepljanje sadnega drevja. To je edino sredstvo, da -se v doglednem easu iznebimo teh nesrečnih neštetih sort, ki tako tlačijo “dohodke iz sadjarstva. To je edina pot, 'ki nas privede do enotnega sadja zo kupčijo, do obilnejšega in primernejšega pridelka in do večjega dohodka. •Lahko trdilno, da niti polovica našega sadnega drevja ne ustreza današnjim zahtevam in neodpustljivo bi bilo, ko k>i vse to mirno gledali, ko si lahko polagamo. Vsako delo pa ima le tedaj zaželjeni qjspeh, a k o' se vrši po nekem preudarku t't načrtu. In za vsako večje in važnejše ■delo je treba nekih priprav. Naredite si načrt. Določite, zaznamujte in preštejte vse Listo sadno drevje v svojem sadovnjaku, s katerim niste zadovoljni, ki pa je 'še sposobno za življenje in torej tudi za 'Precepljanje. — Določite točno, koliko kosce precepili letos, koliko drugo leto - tUl. Lotilo se najprej jablan. Določite samo eno ali izjemoma, dve soldi, ki jih boste cepili. Dri tem upoštevajte naj-Prej kako dobro sorto, ki. jo i.mate že v sadovnjaku in če ni nobene take, sc 'udjučite za tujo. Izračunajte, koliko čopičev boste približno potrebovali za letošnje precepljanje. Preudarite, kje bi lih dobili najlaže in najbolj zanesljive. Lak naj bo načrt. Priprave. Ako sami ne znale ali ne morete cediti, poiščite zanesljivega cepi jat: a. Zagotovite mu, plačilo od vsake veje, ki -to bo precepil in ki se bo prijela. Driskrhitc si nemudoma cepiče. Če iili nimate doma, dobile jih kje v bližini, ali jih pa naročite i/. zanesljivega 'na. Kdor bo iskal cepičev šele takrat, ko bo drevje v mozgi, bo slabo opravil. ~ Pripravite si, potrebno orodje, ee-pi.lno smolo in radijevo ličje. Za vse te Potrebščine si priredite primerno posodo, ki jo bo cepljač imel na drevesu. ';se to mora bili, o pravem času pripravljeno, da je pri rokah, ko se precepljanje: začne. Le tako gre delo dobro ’n hitro od rok. Tudi drevje pripravite. Drevje, ki je namenjeno za precepljanje, moramo že sedaj pozimi, ko Počiva, ob žagali in veje pripraviti precepljanje. To je važno iz dveh vzrokov. Prvič si s tem precepljanje 'olajšamo in delo zelo pospešimo. Ko Pride cepljač' pod drevo, ne utegne, da šele premišljal, kako bi drevo obžari, katero vejo bi. pustil daljšo, katero krajšo, katero bi popolnoma odstranil ’td Takrat je treba urnih krač zlesti na drevo in cepiti vejo za vejo, ki mora biti že pripravljena. Drugič je pa zimsko obžagovanje važno tudi zaradi tega, da ohranimo drevesu isnovi, ki jih ima v zalogi, in ki bi bile izgubljene, ko bi čakali do tje, ko jame drevje odganjati ali celo zeleniti. Kako se drevo obžaga, je odvisno od njegove starosti in oblike. Čim mlajše je, tembolj v živo lahko skrajšamo veje in obratno. V splošnem pa veljai pravilo, da je za življenje in zdravje precepljenega drevesa vedno bolje, ako mu pustimo nekoliko daljše veje, nego če ga preveč oskubemo. Vodno pa žagajmo tako, da bodo spodnje veje najdaljše, proti vrhu pa bolj in bolj kratke. Kolikor je vej preveč, jih odžagajmo tik likor je več preveč, jih odžagajmo tik pri deblu. Na drevesu ne puščajmo nobene daljše veje cele, češ da bi jo precepili drugo leto. Vse veje, ki so pripravne za precepljanje, naj se skrajšajo naenkrat, nepotrebne pa naj se obenem in dosledno odstranijo. Kratkemu vejevju po rogljih, ki ostanejo za precepljanje, pa prizanašajmo kolikor mogoče, ker je prvo itn morebiti tudi še drugo leto po cepljenju jako potrebno, da dobi drevo čimvec zelenja (listov), ki mu ga izpočetka primanjkuje in brez. katerega ne more živeti. Vsako vejo za precepljanje odžagajmo na takem kraju, kjer ima gladko kožo in če mogoče tam, kjer je obrnjega bolj na kvišku. Vodoravne ali colo navzdol viseče veje se težko precepljajo. Konce obžaganih vej bo na sveže in na gladko obreza! šele cepljač tik preden jih bo precepil. Lira in draginja. Ko je fašizem prišel na vlado,' je obetal, da bo dvignil liro na višino francoskega franka. To se je zgodilo, pa kako? Frank je silovito padel in je padel še pod liro. Francozi so si pa pomagali ter spravili frank precej višje nad liro. Fašizem ni mogel dati liri stalnosti. V začetku lanskega leta je v Milanu stal dolar .22.95 lir, v decembru je stid 2:5.95. Danes še več'. Lira, gre dol. To pa je silno nevarno, zlasti, dandanes, ko cene na svetovnem trgu naglo rastejo. Za našo liro se v tujini, ki nam daje žito in druge potrebščine, vedno manj kupi. In ni nobenega upanja, da bi se v doglednem času dvignila. Cene na debelo v Trstu. Česen 800-1000. pomarančo 50-120, kislo zelje 130-160, kar-fijol 100-110, kapus 100-120, verzote 60-120, čebula 110-180, fige (suhe) 220, šobita 70-360, limone (100 kom.) 6.70-7.10, jabolka 80-300, krompir 60-85, hruške 80-380. grah 400, paradižniki 200, radi (j 100-400, rndič (rdeč) 180-320, špinača 180-240. Zavarovalne takse. Mnogi zavarovanci se branijo nadaljevati plačevanje obrokov, zato ker se je povišal letni znesek. V pojasnilo prizadetim se objavlja, da sit zavarovalnice povišale obroke (premije) zato, ker sc je zvišala državna taksa na zavarovanje od 2% na 18%. Cene po Istri. Črno vino: Kašteldr 120, Pomjan 140, Buzet 140, Poreč 110-140. Belo vino: Kaštelir 110, Pomjan 120, Buzet 120, Poreč 110-130. Muškat 200. Olje 8-10. Seno 20-50. Goveda 4.50-6. Teleta 5.50-8. Semenj v Divači 17. iebr. Prignanih je bilo 522 glav goveje živine, 331 konj in 355 prešičev. Cena govedi 5.50-6.50. Konji 1500-3500. Prešiči 80-150. Kupčija, živahna. Po čem je lira ? Dno 18. februarija si dal ali dobil; za 100 dinarjev — 39.40 L. za 100 č. kron — 72.— L. za 100 fr. frankav 128.20 L. za 100 avstr, kron — 8 -10 st. za l dolar — 24.25 L. za 1 fnnt — 115.90 L. Za avtonomijo in proti. V Sloveniji se niso vršile volitve v znamenju strank, ampak v znamenju načela: ali za avtonomijo ali za .centralizem. Da je to res, evo dokaza ! V Ljubljani ima med volilci Slovenska ljudska stranka (Korošec) le 1800-2000 pristašev, a pri volitvah je dobila pa kar 4400 glasov. V Sloveniji se je šlo za načelo: Za ohranitev slovenskega jezika, za univerzo v Ljubljani, za gospodarsko in upravno avtonomijo, za procvit slovenskega šolstva; s tem taborom smo tudi mi, ker smo avtonomisti; drugi tabor pa je bil za odpravi vseučilišča iz Ljubljane, za ustvarjenje neke jugoslovenske jezikovne mešanico. za gospodarski in upravni centralizem, za propadanje čisto slovenskega šolstva. S tem taborom držijo edinjaši. Tabor strogih avtonomistov jo dobil 24 poslancev, tabor strogih centralistov - edinjašev pa 3 poslance. Za mesto Ljubljano je značilno, da so za avtonomiste glasovali vsi učenjaki, profesorji, zdravniki, umetniki, sploh vsi, kar je dovršilo visoko šolo. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR Biazza Garibaldi 2,1. n. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Privatna D- Cic v Postojni izvršujejo se vse kirur-gične in notranje operacije vsa električna zdravljenja Žarki X. L’UNION •ft Mali list v vsako hišo, v vsako slovensko družino! GOSPODARSKE KNJIGE I Humek : «Praktičen sadjar«, 36 dinarjev. - Humek: «Domači vrt», 20 din. - Humek: ((Sadje v gospodinjstvu«, 10 dinarjev. -Humek: uBreskev in marelica«, 4 din. - Skalicki: «Kletarstvo» 20 din. - Sivic: «Navodilo za merjenje lesa« 5 din. — Dobijo se v Katoliški knjigarni v Gorici v Mantovi hiši. ft' Zavarovalna družba proti požaru IŠČE zastopnike V VSIH KRAJIH proti visoki proviziji ali stalni plači GEN. ZASTOPSTVO TRST-TRIESTE VIA VALDIRIVO 32 MAL! OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonlo 5. SEMENSKA AJDA. Zadružna zveza v Gorici, Corso Verdi 33. je pripravljena zagotoviti semensko ajdo vsem kmetovalcem, ki jo pravočasno naročijo. Pišite (koliko) čimprej zvezi ter sklicujte se na oglas v »Malem listu«. SLOVENSKO-IT ALI JANŠKI SLOVAR, spisal dr. Valjavec. Vsak župan, duhovnik, učitelj, tajnik, trgovec, obrtnik mora imeti ta slovar pri rokah - Cena 22 lir. - Naročite ga, dokler zaloga ne pojde. - Katoliška knjigarna v Gorici, ul. Cardncci 4. PODLISTEK Dekle z |VIo6evja •be/. te gotovo ne boni podil stran«, je u‘kel Gudmund: in četudi se je smejal, 1.1 ležalo nekaj mehkega v njegovem Slasn, •'bilo nista pričela več novega razgovora, temveč sta korakala molče. Gud-inund j« ju večkrat postrani pogledal. 0 težkem času, ki ga je preživela Prejšnje leto, se je že nekoliko op o mo-Fbi. Noku.j svežega iai rožastega je bilo (','(l|ij na njej. Obrazek je imela majhen 1.1 nežen, lasje so obdajali glavo kakor Sv°tniški sij, oči je imela, prijazne in etike. Njena hoja je bila gibčna in »k’n. Govorila, je hitro, vendar plaho. ^ Ohio se je bala, da bo zasmehovana, 'udar je morala, povedati vse, kar ji Je '°žalo na srcu. Giidrnund se je vprašal, ali si želi, da bi bila 11116111' taka; ne, tega bi ne hotel. Te Ilelge ne bi mogel poročiti. Par tednov pozneje je Helga zvedela, da mora zapustiti Nerlundo, ker Hiildur, Erikova hči, noče prebivati z njo pod isto streho. Niso ji povedal i tega naravnost. Toda mati Ingeborg je začela govoriti o tem, da jih bo nova snaha v toliko pomoč, da ne bodo potrebovali več toliko dekel. Drugič je zopet rekla, da je zvedela za službo, kjer bo Ilelgi veliko boljše kot pri njih. Ni bilo treba, da bi Helga slišala še več. Razumela je, da mora proč, in izjavila je takoj, da hoče iti; vendar druge službe noče sprejeti, ampak se bo vrnila domov. Zapazilo sc je pa, da v Nerlundi Ilelgi niso prostovoljno odpovedali. Na dan slovesa so priredili skoro celo pojedino in mati Ingeborg ji je dala toliko obleke in čevljev, da je ona, ki. je prišla s culico pod pazduho, komaj spravila vse svoje imetje v zaboj. «Nikdar več ne bom dobila k hiši tako dobre dekle, kot si bila ti«, je rekla mati- Ingeborg. «In ne misli slabo o meni, če moraš iti ! Saj veš, da se ni zgodilo vsled moje volje. Ne bom te pozabila. Dokler bom imela jaz oblast, ne bos trpela bede.« Zmenila se je s Helgo, da ji bo tkala platno'. In dala ji je za najmanj pol leta dela. Na dan slovesa je stal Gudmund v drvarnici in cepili drva. Ni šel notri, da bi se poslovil od nje, četudi jo konj že stal pripravljen pred vrati. Bil je videti tako pogobljen v svoje delo, da ni niti zapazili, kaj se godi. Morala je priti ven, da se je poslovila od njega. Ko mu je Helga dala roko, je odložil sekiro in hitro rekel: «Iivala za ves ta čas!« in je začel zopet delati. Helga n tu je hotela reči, da uvidi, dn je on ne more obdržati, in da je vse njena krivda. Toda Gudmund je s tako silo udarjal, da so letele trske okolji njega in tako sc ni mogla odločiti, da bi mu kaj rekla. Najbolj čudovito pri vsej stvari pa je bilo to, da je sam gospodar, stari Er-land peljal Ilelgo na Močevje. Gudinundov oče je bil majhen, suh mož. s plešasto glavo in lepimi, razumnimi očmi. Bil je tako molčeč, da včasih po ves dan ni z nikomur izpregovoril besedice. Dokler je šlo vse tako, kot mora iti, ga ni bilo opaziti. Če se pa kaj ni ujemalo, je prišel in rekel in naredil, kakor se je moralo narediti, da je bilo zopet vse v redu. Bil je zelo vešč v računovodstvo in vsi možje v fari so imeli vanj veliko zaupanje. (Nadaljevanje). Kal nam z dežele pišejo RODIK. Že več nedelj zaporedoma prihaja v našo vas nekaj mladih pobalinov iz Her-pelj, kateri so se že marsikomu pristu-dili s svojim surovim vedenjem, naj si bo to na*cesti ali. v gostilni.Hodijo namreč v našo vas za nekaterimi dekleti, katera se rada ž njimi pogovarjajo. Koj oh začetku fašizma so nekateri izmed njih nahit.ro oblekli črne srajce. Nekateri nosijo (udi orožje pri sebi. Svetujemo jim, naj ne hodijo več k nam s takim divjim vedenjem. Obžalujemo, da so ravno iz Herpelj, ker poznamo starejše herpeljske fante, ki se vljudno in vzorno ponašajo. Našim lahkomiselnim dekletom pa kličemo: Zvonite predno vam tbča ker po toei ne pomaga zvo- Witi \ i , ZAGORJE na Pivk* Potrebno se mi zdi, povedati malo javnosti, kako se imamo [tri nas. Saj o Zagorju se tako malo sliši. Pri nas imamo seveda, kakor povsod, italijanskega učitelja. Častihlepen je tako, da se znaša nad otroki, ker ga odrasli ne pozdravljajo. Mi ga seveda pustimo vnemar, kakor da bi ga ne bilo. — V fari imamo tudi izobraževalno društvo, ki se pa le počasi dviga iz svojega dveletnega spanja. Fantje in dekleta, le korajžo, da ne boste zadnji ! — Sedaj bo nameščen k nam za žuimika g. kapetan iz Knežaka, ki je par mesecev upravljal župnijo kot upravitelj. — Prihodnjič povemo katero o naših pridnih, viniopdvcih. DOL-OTLICA. Že dolgo se nismo oglasili, pa vendar še živimo. Za leto 1925. so nam predpisali nove davke, zopet višje kakor preteklo leto. Res bivamo na visokih hribih, 900 m nad morsko višino, a davek sega še više. Sneg nam leži pol leta, a zemljiški davek plačamo za celo leto. Kadar gospoda gre v kino, ji za denar tudi kaj pokažejo, mi pa moramo plačati, pa nam ne odkidajo snega, da b.i zemljo videli. Mi imamo 7 mesecev zimo, 5 mesecev pa mraz. Torej počasi z davki k nam i IZ GORICE. Pravo izobrazbo širi društvo «0mla-dina». Ob sobotah zvečer in naslednje jutro srečaš polno mask in šem. To so vrli člani in nadebudne članice «Om,la-dine», ki: sirijo s torni nastopi resnično izobrazbo in omiko. — V nedeljo sem bil v okolici, kjer sem srečal brhka slovenska dekleta, pod pazduho so vozila gosp. oficirje, ker imajo zvezde na rokavih in ge mažejo z dišečim milom. — To smatrajo za bolj narodno in bolj koristno, kakor d« bi si ustanovili prosvetno društvo. — Opazovalec. OTALEŽ. Dne 5. februarja je prebudil, ob 5 uri zjutraj plat zvona vse ljudstvo iz spanja. V sosednji vasi v Lazcu je švignil plamen iz slamnate hišne strehe in je požar kmalu zasegel štiri hiše, ki so popolnoma zgorele. Ostalo je samo črno zidbvje. Pogorelo je štirim posestnikom vsa hišna oprava, živež, obleka in krma. Vsled silnega dima so se zadušila enemu posestniku tudi; tri živinčeta, tako da je revež popolnoma na beraški palici. M d o je manjkalo, da ni vsa vas zgorela in da ni bilo tudi človeških žrtev. Ubogi Pogorelci vsi obupani prosijo okrog mi-1 odaro v pri usmiljenih ljudeh. Komaj se je pa ljudstvo nekoliko oddahnilo od te nesreče, že kliče znova zvon ljudi skupaj na pomoč! Teden pozneje, IB. februarja izbruhnil je požar v bližnji vasi v Plužnjah, kjer je zgorel hlev posestnika Antona Zajca št. 12. K sreči je bila pri obeh nesrečah Požarna hramba iz Pluženj hitro na licu meni a, kateri se je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti sosedne hiše, ki so tirdi že začele goreti. Gasilno društvo v Plužnjah je zopet pokazalo vso vnemo in požrtvovalnost pri vatrajnemu gašenju, držeč se svojega gesla: «Bogu v čast in bližnje- mu v pomoč ! ” Čudno je to, da je v Cerkljanski občini v teku enega tedna na geslih krajih bilo pogorišče. I.juctet.vo razno ugibljo. Govori se, da hodi zlobna roka. okoli in od kraja požiga. Ljudstvo je vse preplašeno in 'nima več mirnega spanja. Priporočamo varnostni oblasti več pažnje in naj bode pozorna na vse to, kar se godi v naših obmejnih krajih! Naj zasleduje v resnici prave zločince, vagabunde, ki se klatijo večkrat po naših krajih. VOJŠČIGA. Dne 21. januarja so tukaj oblastva zaprla neko osebo, osumljeno nekaterih takih del, ki jih ne dovoljuje pravica. Koliko je na stvari, se še ne ve, a stranka čaka razsodbe v ječi. Županstvo Vzorno deluje pri iztirjevanju davščin. Tudi se gosp. župan zelo ponuja za nekatere stranke, ne vem, iz kakšnega razloga, ali iz strahu pred njimi ali iz gole prijaznosti: za večino Vojgfcanov in za občni blagor pa nima časa. — Naša občina je majhna, ima okoli 70 hišnih številk, je pa razdeljena na dve vasi, v Dolenjo in Gorenjo Vojščiico. Ti dve se pa malokdaj strinjata med seboj (ali sta zato dobili ime mala vojska ali Vojšči-ca? - vpraša porednež). Sedaj se ne moreta zediniti, kje naj bi stala nova viharna cerkev. BARKA. Dovoli, dragi «Mali list«, da napišem par besed v odgovor na dopis z Mislič. Tam torej bi te radi dobili prej v roke? Jaz jim pri najboljši volji ne morem u-streči: naj se obrnejo na višja mesta. Korijera pripelje (kadar se ji nobeno kolo ne polomi) pošto v Britof ob pol šestili zvečer. Jaz tisti dan ne morem ponjo, ker je že noč, naslednji dan pa šele ob devetih. Torej do sobote popoldne jim nikakor ne morem dostaviti lista. Včasih Se res zgodil, da pri kakem sosedu pustim za eno ali drugo stranko, če je morda ni doma, ker ne utegnem dvakrat hoditi: da pa vse pustim v eni hiši, je laž. Tudi ni ■res, da imam 200 lir plače. Ako bi gospodje pri poštni upravi premerili ono pot, ki jo merim jaz vsaki dan, bi mi kar sami dodali še 50 lir, da bi bilo 200. Povrhu tega sem ljudem za tajnico, da jim izpisujem nakaznice in drugo. In sem tudi tovorni vlak za vse potrebščine. Sedaj sem prepričana, da je nehvaležnost plačilo sveta. — Marija Prelec, brkinska pismonošinja. MISLICE. Neka oseba je tam pred Božičem nabirala po naši vasi krompir in fižol za u-boge otroke v Trstu. Kolikor vemo, ni teh darov poslala, v Trst, ampak doma obdržala. Opozarjamo jo, naj drugič ne napravi kaj podobnega, ker tako ravnanje more le škodovati in ob drugi priložnosti ljudje ne bodo hoteli dajati darov v dober namen, ako se ne prepričajo, da gre vse tja, kamor je namenjeno. SEŽANA. Naš «vitez», tomajskii in zgoniški župan bi radi pozabili kako so lizali pete «šjor» Avianu. A mi ne moremo zabiti tega. Jim svetujemo;, da napravijo «na-rodnal« tercet in zapoje milo pesmico: Oh, zdaj pa nikdar več, Avian je preč, je preč. boste imeli- nobenih novih sitnosti, saj je starih dovolj. — Pozdrav ! Kostajevica. Za denar poštne hranilnice ni treba nove prošnje. Kdaj bo rešena stara, pa t udi ne verno. Pivčan. Testament je lahko pisan v kateremkoli! jeziku. Ni treba, da je testament kolekovan. Testament, ki ga kdo sam spiše in podpiše, ne potrebuje prič. «IzročiIo». Pogodbo treba tekom 60 dni na registrskem uradu registrirati; tam se plača navadna pristojbina. Ako. je ne daš registrirati, n«ma sodne moči ali veljave. Ako jo daš registrirati šele po-60. dnevu po .sestavi, plačaš — v razmerju preteklega časa veliko večjo pristojbino. Bertok: Naroo. v redu. «Pratiko» odposlali. Tiskarna Spazzal. Naia poita. Iz Klenka je dopis, a manjka mu podpis. Podmelec. Kdaj bo poštna hranilnica odplačala kronske vlogo, ni še objavljeno. Kostanjevica. Ondotna dekleta bo menda treba «vzeti v šolo«, a dopis jo premalo razumljiv. Salež. Razločujte vojne «dajatve» in vojno «škodo». Škodo plačuje Italija, dajatve pa Avstrija. Na zemljišču in stavbe h je gotovo le «škoda». Dajatve so n. pr. rekvirirano seno, ki ga potem niso plačali, ali moka, ki jo je trgovec prodal vojaštvu, i>a še ni dobil pogojenega plašila, in slično. Za vojno «škodo» torej ne Zobozdravn!šfei aMBlsrl) Zobotehnik MilJutin Godina Via Ganova it. 13 prvo na-0-~ — Blagajna je odprla od 9V2 do 12.50 in od do 16 ure. •• ■c ČevljamicajFOJ? odlikovana v Pavlmn In Genovi 1924. i. Veliko pne mi jo, diplomo in Zlato svetinjo Trst Via Capnin 5 prt Sv. Jakobu Trst C) K Sl s a e « « i S S rt Pš TJ 3 3 M 0) rt TJ rt .S tl p* C3 .2 »O d CD >o C' *6 « o o a d s u o d 53 Eh •v* d > C) a o •H 0 c na O £2 •¥* (f) 0 S id U EH a m rt > G> > rt *o xfl rt "d Slovenci i Kupujte samo pri Forcessinu! ........................ j Zobotehniini ambulatoril \ j Egidij-a Schifflin a j ■ Trst. Via Settefontane št. 6. I. nadsfr. \ i : Je odprt nadalje kakor doslej • i IHBM