10. številka. V Trstu, v soboto 4. februvarja M93. Tečaj XW§ „E D I N O S T" tshaja (irakrnt na teden. vsako sredo in »oboto oh 8. ari zjutraj. „Edinost" stane: m leto gl. ; isven Avst. 9.— gl. M polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ i* ietrt lotH , 1.50: . , 2.25 „ Z „Novičarjem" vred: za v«e l-to gld. 7.— „ pol let« „ 3.50 „ čotrt „ B 1.75 Posamično štnvilke se dobivajo r pro-4ajalnicali tobaka t TritU po 1» nov.. ▼ Oorloi in v AjdOTiČlnl po « nov. — „Noviftar" p* po 2 noT. EDINOST OglMl in oinaaila m rstane po 8 dot Trm tira ▼ petita ; za naelOTO « debelin! črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. PoiUna, Javns zahvala, osmrtnic« itd. ■e račune po pogodbi. V »i dopisi se poAiljajo urednifltvn Fiazsa Canorma it. 2. Vsako piano nora biti frankovano ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pro-jema upravnlitvo P iazza Caserma it. S Odprte reklamacije o proste poitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V •dloosi j* m»it Naše šolske razmere. (Govoril posl. V. SpinČić v 191. seji državnega zbora dne 28. januvarja 1893. I.) Visoka zbornica! (Govori hrvatski.) V oklicu do svojih voliloev, katerega smo jaz in moji tovariši izdali v minolem mesecu, povdarjali smo poglavitno tri točko : gospodarsko stanje, narodno ravnopravnost in hrvatsko državno pravo. Do dna svojih duš smo osvedočeni, po preteklosti in sedanjosti, drugod in pri nas, da si bo naš narod — hrvatski in slovenski — Sele tedaj zagotovil gospodarski napredek in narodni obstanek, kadar ae premeni nedanji sistem, kadar z njegovo krvjo in z njegovim imetjem ne bodo već upravljali ljudje, kateri ne poznnjo ni njega, niti njegovega jezika, niti njegovih potreb in kateri zanj nimajo srca ; kadar mu ne bodo več rezali pravice taki ljudje, ampak kadar bo zjedinjen ter sam s svojim kraljem iz zakonito mu že nad 350 let vladajoče rodovine gospodoval v svoji hiii, kadar bode oživotvorjeno njegovo državno pravo. Dokler ae to ne zgodi — a želeti bi bilo v interesu dinastije in naroda, da so čim prej zgodi — štejemo si za sedaj v dolžnost, iznašati krivice, katere se nam gode, in zahtevati, da bo to krivice odstranijo in da ho vrši pravo po obstoječih zakonih sedanjega sistema in sedanje ured* be monarhije. Mi imamo pravico to zahtevati od drŽave za nad narod, ker tudi on vrši svoje dolžnobti napram državi in daje davek v krvi in v denarjih. Poslužujemo se, kakor drugi, kolikor znamo in moremo, nemškega jezika, a s tem se ne odrekamo pravu, govoriti tudi tukaj v svojem jeziku. (Nadaljuje nemški.) Visoka zbornica ! Kolikor je meni znano, niso Hrvati in Slovenci v tostranski polovici monarhijo oproščeni nikako dolžnosti in nikakega davka, niti krvnega niti denarnega, vzlic temu pa se jim prikrajšujejo mnoge pravice. (Posl. Diankini: Tako je !) To velja zlasti za pravico, izobraževati se v lastnem jeziku. — Slišal sem že nekatere gospode, tožeče v tem oziru, ali takšne krivice, kakor se gode v tostranski polovici monarhije Hrvatom in Slovencem, (Posl. Erumbholz: Krivica se godi vsem Slovanom v Avstriji!) takšnih še nisem čul. Vseučilišča, za ka-tere se trosi velika svota štirih milijonov, ho tako uravnana, da se tam Hrvati in Slovenci ne morejo izobraziti. (Posl. Diankini : Tako je !) V drugi polovici monarhije je hrvatsko vseučilišče Frana Jožefa, a Slovenci je sploh ne morejo obiskovati. Hrvati pa le deloma. Pravniki smejo namreč to vseučilišče obiskovati nekaj let ter prebiti ondu prvi državni izpit, sicer pa so, kakor vsi drugi dijaki, primorani obiskovati nemška vseučilišča, eventuvalno gledć izpitov italijanske oddelke v Gradcu in v Ino-mostu. Poljskih in čeških vseučilišč jim je iz raznih uzrokov moči le iz težka obiskovati, Tudi za gimnazije ustavilo se je za tekoče leto nekaj nad štiri milijone in vender ni ne jedne gimnazije, kjer bi Be vseskozi hrvatski ali slovenski poučevalo. (Čujte 1 na desni.) Na Kranjskem, skoro izkljufiljivo slovenski deželi, sta dve nem-ško-slovenski veliki gimnaziji, nemsko-slo-venska nižja gimnazija in popolnoma nemška gimnazija. Na Štajerskem in sicer v Mariboru poučujejo se menda štiri leta sem nekateri predmeti v slovenskem jeziku, v Gelji pa se poučuje samo nemški. Vsa Koroška, kjer biva nad 120.000 Slo-vencev, vso Primorje, kjer biva nad 400.000 Hrvatov in Slovencev, nimata nijedne gimnazije, na kateri bi se le jeden predmet učil v slovenskem ali hrvatskem jeziku* (Čujte ! na desni.) Ako hočejo sinovi teh dežel obiskovati domačo gimnazijo, iti jim jo na nemško gimnazijo v Celovec, Beljak, Gorico, Trst ali Pulj. Realk za Slovence in Hrvate v alpskih deželah in v Primorju sploh ni. Poldrugi milijon Slovencev in Hrvatov nima nikake hasni od poldrugega milijona goldinarjev, kateri se na leto izda za realke. Gbrtnih šol za glavne skupine sploh ni za Slovence in Hrvate. Taka šola je samo v Trstu, tam pa je učni jezik samo italijanščina. Obrtnih šol za posamne stroke je pač nekaj. Najvažnejša je v Ljubljani, ali od dveh milijonov ^goldinarjev, kateri se trosijo vsako leto za obrtni pouk, odpade na Slovence in Hrvate vender premajhen delež. Za trgovinske šole in trgovinsko-na-daljevalne šole se dajejo tudi lepe subvencije, a za Slovence in Hrvate ga ni takega zavoda. V Trstu je trgovinska akademija in navtična šola, a učni jezik je samo italijanščina (Čujte I čujte f mej somišljeniki.) V Lošinju, v Kotoru ili v Dubrovniku so tudi navtidne šole, kjer je učni jezik samo italijanščina. (Čujte I Tako je ! mej somišljeniki.) Za alpske dežele in za Primorje je čvetero učiteljišč in sicer v Celovci, v Mariboru, v Ljubljani in v Kopru. Prvi dve sta popolnoma nemški, Ljubljansko je nem-ško-slovensko, v Kopru pa se poučuje slovensko-nemški, hrvatsko-nemški in ita-lijansko-nemški. Ženski učiteljišči za te dežele Bta dve, v Ljubljani in v Gorici; na prvem zavodu se poučuje nemSko-slo-venski, na drugem slovensko-nemški in italijansko-nemski, hrvatsko-nemškega oddelka tu Pni. Vsa Štajerska in Koroška imata samo jedno žensko učiteljišče in sicer v Gradci; z dekleti, ki so tu le deloma v svojem jeziku izobrazijo in ki pridejo potem kot učiteljice na Spodnje Štajersko ali Spodnje Koroško, se tu ravna kakor s tujkami. Vadnice na učiteljiščih v Ljubljani in v Gorici so slovensko-nemške, oziroma tudi italijansko-nemške in sicer tako, da se poučuje v prvih dveh letnikih slovenski oziroma italijanski, nemški jezik pa se že od prvega leta sem uči kot učni predmet; začenši a tretjim letnikom je nemščina že učni jezik, dočim je materinščina samo še učni predmet. (Čujte! Čujte I mej somišljeniki.) Razven teh vadnic ustanovljeni so še pripravljalni razredi za nemške gimnazije v Trstu, Pulju in Celji in ti pripravljalni razredi so najboljši dokaz za to, da na teh gimnazijah ni uveden pravi učni jezik. Kako so urejene šole na Koroškem, o tem je visokočastiti kolega, gospod kanonik Klun že lani govoril in najbrž bo tudi letos še kdo to stvar aprožil. Tiste, ki žele zboljšanj« obstoječih razmer, imenujejo visoki uradniki hujskače in kalivce miru. (Tako je ! pri somišljenikih, — Posl. Mixa: Vi sami!) Ne, specijelno gospod kanonik Klun sam in vsi Slovenoi, ki eo se lani za to stvar zavzeli, imenovali so se v tej zbornioi kalivce miru. Okrajni glavarji, namesto da bi kot predsedniki okrajnih šolakih svetov pri upisavanju v slovenske ali nemške oddelke — in take šole so se ustanovile vsled prošenj za slovenske šole — postopali objektivno, porabljajo vsa sredstva, da bi roditelje odgovorili od slovenskih šol (Čujte!), zlasti pa sramotć slovensko narodnost in slovenski jezik. (Poslanec dr. Vašaty: To so pa kaj čedni okrajni glavarji!) (Dalje prih.) DOPISI. Iz Nabrežine, dne 20. januvarja. [Izv. dop.] V lepem spominu je že vsom udeležencem voliki skupni koncert, ki so ga priredila skupna pevska društva okolice tržaške in mosta samega. A tudi danes moremo zabilježiti važen pojav pevskega gibanja tik mej tržaškega ozemlja. Dne 29. t. m. priredilo je namreč naše povsko PODLISTEK. Božič na Angleškem. (Iz "NV. Irvinga „knjigo črtic" preložil V.) I. Poštni voz. (Dalje.) Slednjič so se ganili z mesta ; jeden na konjiču, prod katerim je skakal pes ter lajal, drugi pa se je držal Ivanovih rok. Oba sta isti čas govorila, obsipajo ga z vprašanji „kako je doma" in s šolskimi anekdotami. Jaz sem gledal za njimi z nekovini čutom, no vem, ali bolj vesel, ali bolj otožen. Spomnil sem so namreč tistih časov, ko ravno tako kot onadva ničesar nisem vedel niti o skrbi niti o nadlogi, ko je bil prost dan največja pozemoljska sreča. Nekaj minut pozneje smo se uata-vili, da so napojili konje, in ko smo šli zopet dalje, naredila je pot ovinek in ugledali urno mično graščino. Razločno nem lahko videl pod stebriščem postavu jedne dame in dveh mladih deklic, in kako sta mala moja tovariša z Banta-nom, Karlom in starim Ivanom dirjala po kolovozu. Naslonil Bem se skozi okno, nadejajo ho, da bodem priča srečnega snidenja, a kup dreves mi jih je zakril. Zvečer bujo prišli v vas, kjer sem sklonil prenočiti. Ko smo zapeljali skozi velika vrata na gostilnično dvoriščo, videl sem na jedni strani plapolajoč ogenj, ki ae je skozi okno svetil iz kuhinje. Vstopil sem tor vedno zopot z nova občudoval tisto podobo ugodnosti, čednosti in prijazno, pošteno veselosti, — kuhinjo angleško krčme. Bila je prostorna, okrog in okrog viselo je leskeče bakrenasto in ci-nanto orodje in tu pa tam je bila olepšana z božičnim zelenjem. Gnjati, jeziki in slanina visela je od stropa; samopčč je neprestano rožljal poleg ognjišča in v kotu jo tiktakala ura. Lepo pomita smrekova miza zavzemala jo jedno stran kuhinje ; na njej je ležal kos mrzlega govejega mesa in drugo navadne jestvine, mej njimi pa sta stala dva peneča so vrča piva, kakor bi jih »tražila. Potovalci nižjega stanu pričenjali so napadati to točno hrano, drugi pa bo kadeči in kramljajoči sedeli poleg ognja pri svojem pivu na dveh lira" stovih prukah z visokimi naslonili. Zalo krščenicu tekale so sem ter tja pod žezlom sveže, pridno krčmarice. Kadar jo priložnost nanesla, izpregovorila jo ta ali ona iiHglo par boBedij s skupino pri ognjišči ter se prisrčno smejap* Nisem še bil dolgo v gostilni, ko je poštni voz obstal pred vrati. Mlad mož je izstopil in o svetilničnem svitu zrl sem v obraz, keteri sem mislil, da poznam. Pristopil som, da bi ga natančneje videl, kar se njegovo oko vjame z mojim. Nisem se motil; bil jo Pran Bracebridge, voael, do-brovoljen mladenič, s katerim sem svoje dni potoval po kopnem. Najino snidenje bilo je sila prisrčno ; kajti pogled na nekdanjega popotnega tovariša kliče nam v npomin množico prijetnih prizorov, čudnih dogodkov in izvrstnih burk. Da bi se v vsem tem pomenila v tem kratkem časi v krčmi, bilo jo nemogoče. OpazivŠi, da so mi ne mudi ravno in da potujem le zato, da opazujem, silil me jo, naj jeden ali dva dni probijom na graščini njegovega očeta, katera je bila le par milj odtod. On je bil namenjen tja, da tam prebije praznike. .Bolje je, nego v krčmi imeti samoten božični obed," dejal jo. „Bodito uverjeni, da bosto prisrčno vzprejoti, če prav malo v starošegnem slogu." Njegovim razlogom se nisem mogel ustavljati; tudi morum priznati, da bo mi priprave, katero sem videl delati za splošno praznovanje in društveno uživanje, mojo osaiuo-ost precoj močno dalo čutiti. Brez obo- tavljanja sem torej vzprejel njegovo povabilo ; voz jo obstal pred vrati in v par minutah bil sem na poti proti graščini Bracebridge-ov. II. Sveti večer. Bila je lepa, mesečna,- a strahovito mrzla noč. Naš voz je kakor pušica letel po zmrzlih tleh. Poštar je neprenehoma pokal s svojim bičem, in nekaj Časa šli so konji v dir. „On ve, kam gremo," rekel jo moj spremljevalec smeje so; vsakako hočo dospeti tja o pravem času, da užije malo dobro večerjo in veselosti v eobi za posle. Moj oče, morate vedeti, se trdno drži staro solo ter je ponosen na to, da kolikor tuliko so vzdržuje staro angleško poatrežnoat. On jo povoljen vzgled tistega, kar dan denašnji redko dobite pravo : starega angleškega plemenitnika na kmetih. Naši bogataši prebijejo toliko svojega časa v mostu, in moda so tolikanj zanaša na kmete, da ho krepke, raznolike posebnosti Btaregu selskoga življenja do malega obru-šene. Moj očo pa si jo že v svoji mladosti poštenega Poachama namesto Chester-fildu izvolil za vzglodno knjigo. Prepričal se jo v lastni vosti, da v resnici ni bolj častnega in bolj zavidnoga stanu, nego je društvo „Nabrežina" svojo prvo društveno veselico in to toli sijajno, da mu moramo čestitati od vsega srca. Že ogromna udeležba je pričala o velikih simpatijah, koje goje Nabrežinci do svojega pevskega dru štva, a sijajni izid je dokazal, da res zasluži simpatije. Pozdrav g. J. Caharije bil je nadabnjen čutili navdušenja za naša narodno stvar in za razvoj petja mej Slovenci. Vspored je bil sestavljen zelo skrbno in osobito pestai so bile primerno odbrane. Vsi zbori so bili precizno naučeni, tako, da je težko odločiti, koji gre prvenstvo. A vender moramo reči, da se nam je Ne« dvedova „Dekletu" najbolj omilila. Pri tem zboru moramo posebno pohvaliti, da so pevci jako dobro razločevali mej „ piano" in „forte". Jako srečna je bila misel, da so postavili na vspored tudi mešani zbor, kajti prepričali smo se, da ima Nabrežina povsem sposobnih moči za to. Na ta način se širi ljubezen do petja tudi mej ženskim spolom, kar je velike važnosti za vzgojo našega naroda. Pevci Nabrežinski so pokazali, da imajo izvrstno šolo; izvrstno posebno zato, ker pevovodja skrbi za to, da pevci res čutijo, kar pojejo. Kadar po j o ti pevci, razumeš vsako besedico, vsak slog. Gosp. pevovodja Čer in ima namreč vse hvale vredno metodo, da seznani pevce z vsebino pesmi in nje tendencijo, predno začne poučevati. Prekrasna posledica tej metodi je ta, da vsak pevec res izraža to, kar je povedano v pesmi. A se nekaj ima g. Čeriu, kar ni najti pri vsakem pevovodji : on ni le »uveren gospodar svojim pevcem, ampak ima tudi občinstvo v svoji oblasti. Zato pa v Na-brežini ni bilo čuti tistega žuborenja mej poslušalci, kakor marsikje drugod ; ko so nastopili pevci, zavladala je takoj tišina, kar izdatno omogočuje fino n janciranje pri petju. Slava takemu pevovodji ! — Tudi igra se je sponesla izborno ; vsi, igralke in igralci, so storili svojo dolžnost ▼ polni meri, a lovor-venec moramo vsakako prisoditi g. Volariču, kajti ta gospod se je pokazal izbornega igralca. — Po „besedi* je bil ples in prosta zabava, pri katerej je gospod Besman nabral 7 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda. — Nabrežinci, le tako naprej v čast in bUvo slovenski pesmi! Dekani, dne 29. januvarija 1893. [Izv. dop.] — Naše bralno društvo zborovalo je danes po vsporedu, priobčenem ▼ zadnji it. „Edinosti". Dosedanji predsednik gosp. Ivan Piciga je prisrčno pozdravil društve-nike, ter naglašal, kako važnost ima naša čitalnica za celo županijo Dekansko in kako ona ugoduo vpliva v izobraževalnem oziru na vso okolico, kajti Dekani je tako rekoč srce vsega slovensko-koperskega stan posestnika na očinena imetji in zemlji, kateri zategadelj ves svoj čas preživi na svojem posestvu. On je hraber zagovornik upeljave starih selskih iger in prazničnih običajev, in je prečital mnogo starih in novih pisateljev, ki so govorili o tej stvari. Res, najrajši čita pisatelje, ki so cveteli najmenj pred dvema stoletjema, ter trdi, da so mnogo bolj pisali in mislili kot pravi Angleži, nego kateri koli njih naslednikov. Časih mu je celo žal, da ni bil par stoletij prej rojen, ko je bila Anglija še Anglija ter je imela svoje lastovite šege in navade. Ker biva nekoliko v stran od vu-like ceste v precej samotnem delu grofije, brez kakšnih sosedov jednake vrste v bližini, uživa za Angleža najbolj zavidni blagor, namreč priložnost, da živi brez zaprek po lastni volji. Kot zastopnik naj-■tarše rodovine v okolici in ker so kmetje večinoma njegovi zakupniki, ima veliko veljavo in je skratka znan pod imenom „squirett, naslov, kateri je bil od nepom-njivih časov dovoljen najstaršemu v rodbini. Menim, da je najbolje, da vam dam nekatera znamenja o Hvojem dostojnem starem očetu, da vas pripravim na nekaj malih posebnostij, ki bi se vam sicer utegnile zdeti smešne," (Dalje prih.) okraja. Čitalnica naša prebudila je najprej Dekance tako, da so oni sedaj najbolj zavedni, vzbujeni in izobraženi mej vsemi zapadno-istrskimi Slovenci. Od tu vlečejo se žile vzbujevanja in navduševanja proti Pouijanščini, 13uzeščini in proti Bregu. Glede na vse to ponosen mora biti vsak» komur je čast biti udom čitalnice naše. Koncem svojega govora pozval je g. predsednik vse ude naj so trdno oklenejo našega društva, n&j pridno zahajajo v bralno sobo, in naj gledajo, da bo čast društva še nadalje ohrani in razvija. Nato se je vpisalo na novo 24 udov in nadejati se jo, da se jih bode vpisalo še več. Volil se je potem novi odbor, koji je tako le sestavljen: Predsednikom gosp. Josip Piciga, občinski svetovalec ; podpredsednikom Josip Toškan, posestnik; tajnikom g. Ivan Kuret, blagajnikom Ivan Mahnič, krčmar; odborniki Ivan Gregorič, Jože Prinčič in Ivan Valentič. Ker so to samo čile izkušene moči, nadejati se je po vsej pravici najboljšega društvenoga razvoja. Po končanem zborovanji zapeli so društveni pevci „Kviško bratje" in „Naša zemlja" v občo zadovoljnost. Društvo bode vzdrževalo te-le liste : „Edinost", „II Di-ritto Droato" in „II Rinnovamento". Gospod nadučitelj Ivan Kuret pa je obljubil darovati društvu liste: „Mir", „Domovino" „Našo Slogo" in „Primorski list". Obračamo se s tem do zunanjih rodoljubov, prečastitih gg. župnikov in učiteljev, naj bi blagovolili, se vpisati v naše društvo, s čemur bi nam bilo jako pomagano v gmotnem oziru. Ker tukajšnje ljudstvo sploh rado čila, namerava naše bralno društvo ustanoviti tudi ljudsko knjižnico. Vsled tega uljudno prosimo vse prijatelje ljudske prosvete, da nam blagovole poslati kako knjigo bodi si poučno ali zabavno, koje oni več ne ra-bijo. Za vsak mali dar bodejo jim gotovo ^si društveniki iz srca hvaležni. Opozarjamo tudi na to, da napravi bralno društvo o veliki noči ljudsko veselico z veleznamenitim programom. Priprave vrše se že sedaj in nadejamo se z vso gotovostjo, da bode ta veselica vse občinstvo iz vseh stanov razveselila in zadovoljila. Alfa. V Gorici 24. jan. — V javni seji tuk. mestnega sveta z dne 17. t. m. povzdignil je g. Anton Jaoobi zopet svoj krepki glas glede znane vinske pogodbe z Italijo, zahtevajoč naj se izvoli odbor 6 zaupnikov, kojemu bode sporočati o škodah, katere izvirajo iz omenjene pogodbe in kako ohraniti vinogradnike itd. — Predlog je bil sprejet, akoprav se je nekdo mnogo trudil, da bi ga izpodbil iz razlogov, vzetih iz devete dežele. (P) — Cel6 „Corriere" odobrava, dasi posreduje, J a c o b i j e v pogum in dejal bi „slovenofilnost" rekoč v broji 19. istega meseca: „Nella espo-sizionedellasua t e s i, i 1 p r o -ponente e salta l' a 11 i v i t a dei due deputati sloveni intrapresa contro la c 1 a u s u 1 a". Jacobi je namreč v omenjeni seji tako govoril : „V zanimivih sejah drž. zbora meseca januvarja 1. 1892. so odsvetovali izvrstni govorniki Dipauli, Terlago, Mal-fatti, dr. Laginja, dr. Klaič, Robič, in drugi, naj zbornica ne sprejme 3. §. trg. pogodbe z Italijo v 6. odst. Njih pravične in ostre opazke pa po nesreči niso nič pomogle. Izmed naših poslancev sta se prvim pridružila gg. grof Alfred Corouin1 in dr. A. Gregorčič, dočim je večina sprejela vladni predlog itd. — Govornik pravi nadalje, da znači omenjena pogodba propad avstrijskega vinstva, sosebno pa dalmatinskega, istrskega, tirolskega in goriškega ; popisuje, s kolikimi žrtvami se je našo vinstvo povzdignilo bas v zadnjih letih iz bede, prouzročene vsled bolezni> bodisi s tem, da se je jelo umniše ravnati, bodisi, da so so sadilo amerikansko trte. Škoda, izvirajoča iz one pogodbe, da je žel več ko razvidna in toliko naglaševana ; iz voz naših vi« v Italijo pa je neznaten itd. To so gotovo resnične, moške besede. Corrierjeve besede so mi dale povod, da tu nekoliko izpregovorim o tem možu. Celo največi zoperniki pripoznavajo, da je g. Anton Jaoobi eden najspretniših, naj-pogunoniaih in najvstrajniših mestnih svetovalcev, dočim je priučen govornik, da mu večkrat malokdo more blizu v najvažnejih vprašanjih. Radostno se n. pr. spominjamo, s koliko strokovnjaško in stvarno znano-stjo je govoril svoječasno o naših želež-ničnih zadevah! Baš pri tej priliki si jo nakopal na glavo nevoljo mogočne Ritterjeve hiše. Sosebno moramo jako pohvalno omeniti in naglašati danes gori zabeleženi predlog, ki zadeva z večine naše slovenske vinograduike. Mi Slovenci mu moramo hvaležni biti na moškem poguu u, da so naB spominja g. Jacobi v slovesnih, nam Slovencem sicer neprijaznih šojah mestnega svetovalstva, brez obzira na sovražne elemente. Kdor pozna naše razmere, mora priznati, da take srčnosti vpričo očitnih zagrizenih protivnikov ne bi imel kdor si bodi. S kratka : g. Jacobi je govornik, ki zna staviti svoje predloge tako, da mu jih celo advokatje kot mestni svetniki v vsem svojem potu no morejo izpodbiti, pa tudi, ker uživa vse priznanje kot persona privata in p u b 1 i c a. Zato pa, ker je imeniten resnicoljub brez mečkanja in ničnih obzirov, prišel ju, dejal bi, ponevedoma na našo stran, na katero streljajo vedno in čim hujšo iz sovražnega tabra, če ne toliko z glasom kakor z dejanji. G. Anton Jacobi je tor a j tudi naš mož. Živel ! Politični pregled. Notranja tiežtls. Poslanska zbornica. V zadnjem državnozborskem poročilu smo že omenjali, da je poslanska zbornica v svoji seji dne 30. pret. meseca vsprejela proračun naučnega ministerstva. Post. B e n -del se je potezal za nemški šulferajn. Posl. H a u o k je povedal — in to je značilno za avstrijske razmere —, da deluje sedaj na Dunaju 394 židovskih odvetnikov in mej 569 koucipijenti je 510 Židov. Ni rea, da se židje germa-nizujejo po šolah, pač pa se kozmopoliti-zujejo kristjani. Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, a tudi narodu, kar je narodovega, to je : nemškemu narodu nemških šol. (No, gosp. poslanec : to načelo velja menda tudi za slovanske narode, kar ste pa menda „pozabili." Op. ur.) Po tem govoru se je zaključila razprava in so sledili razni „popravki". Posl. Schneider je naglašal n. pr., da dunajski antisemitje delajo vedno na to, da se odpravi jednakopravnost glede na žide; posl. Sohlesinger je očital ministru Gautschu — nevednost. Poročevalec Pininaki je naglašal, da Poljaki žele razširjenja avtonomije glede na šolsko zakonodajo, a se ne dotaknejo tega vprašanja, ker so vsprejeli program pre-stolnega govora. Ker pa jim je pri srcu verska izomika, opozarjali bodo VBikdar vlado, naj skrbi, da bode vzgoja resnično nravna in verska. Govornik protestujo proti zahtevi posl. Kronawettra, da bi se uvela v šolo mordla brez dogmov. To bi bila lepa družba, ako bi se njo mordla opirala samo na kazenski zakon, zapore in vislice. Ako bode vlada vršila svojo dolžnost, potem se je nadejati, da Be polagoma pomirijo duhovi v tem pogledu. — PobI. Kro-nawetter je stavil nato interpelacijo zah-tevajočo, da vlada še v tem letu predloži zakonski načrt o uvedenju posebnega davka za bogočastje ; potem načrt o prispevkih verskega zaklada za verski pouk v ljudskih in srednjih šolah ter o upravi in uporabljanju verskega zaklada ; in Hlednjie, da vlada v vsakoletnem proračunu izkaže dolgove posamičnih verskih zakladov. Govor- nik se je potem togotil nad „beračenjem4 redovnikov, kar je provzročilo odločne proteste se strani konservativcev. Poslanci U i a n k i n i in tovariši bo interpelovali radi škode, nastale dalmatinskim vinorejcem po klavzuli o vinski carini. Pred začetkom seje pa so interpelovali posl. S t e i n w e n-d e r in tovariši, kako stoji stvar uvedenja ncposrednji h volitev v kmečkih občinah Včeraj je bila zopet seja ter so vspre-jeli naslova „visoke šole" in „srednje šole"-Minister Gautsch je nazuauii zbornici, da jej skoro dospe predloga o uravnanju plač profesorjev na visokih šolah; ob jednem je povedal, da bode vlada primorana mimo kredita 8 milijonov, dovoljenega nedavno, zahtevati še večjih sredstev za visoko šole. Posl. Campi inLuzzatto se zahvaljujeta proračunskemu odseku, da jo vspre-jel resolucijo zastran pomnoženja italijanskih stolic na vseučilišču v Inomostu, izjavljata pa, da le osnova italijanskega vseučilišča bi mogla povsem zadovoljiti Italijane. Campi želi še, da se dozvole olajšave glede na pripoznanje tečajev, absolviranih na vseučiliščih v Italiji. Posl. Kovnic zahteva, da bi tudi ženske smele obiskovati vseučiliščaT osobito medicinsko fakulteto. Poročevalec Beer izjavlja, da so italijanske stolice v Inomostu uruestnejše, nego visokoleteče resolucije na korist samostojnega italijanskega vseučilišča, kojo je neizvedljivo za sedaj. Nap čil je torej tisti imenitni dan: danes prijavijo načelniki svojim klubom program za novo večino. Odvišno bi bilo, ako bi hotoli v tem treuotku ubijati si glavo radi tega programa: potrpimo še malo ur in vedeli bomo, pri čem smo ! Ogrsko ministerstvo W e -k e r 1 e se nahaja v jako kritičnem po-loženji: ali bode moralo odstopiti od namere uvesti civilni zakon, ali pa iti. Kajti že danes je gotovo, da ne bode mogoče uvesti civilnega zakona, ker mu niso prijazni odločilni krogi na Dunaju, ker se tej nameri najvspešneje upira duhovščina se Škofi na Čelu in, menda tudi ljudstvo. Vnanje države. Povodom škofovskega jubileja sv. Očeta odpošljejo v Rim po« Bebne odposlanike nastopni vladarji: cesar Fran Josip, cesar Viljem, kraljica-re-gentinje španska, kralj saksonski, princ regent bavarski, kraljica angleška in sultan. Republika francoska pa bode naložila svojemu poslaniku rimskemu, da sporoči papežu nje čestitke. Za novo vojaško predlogo nemško stoje stvari zelo slabo, tako, da vlada že misli na razpust državnega zbora. A prodno stori ta zadnji korak, obrniti se hoče cesar Viljem do državnega zbora s posebno poslanico. Druge vesti pa trdijo nasprotno : da hoče namreč papež uplivati na katoliški centrum v korist imenovane predloge. Carjevič ruski je imenovan posebnim cesarskim reskriptom za predsednika odboru za zidanje sibirskih železnic. Reskript pravi, da je caru posebno pri srcu vrosničenje tega načrta, ki je v tesni zvezi z drugimi načrti za kolonizacijo in industrijalni razvoj Sibirije. Mali kralj španski je obolel na osepnicah. Bolezen se razvija nor-m a 1 n o. Različne vesti. Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este je dospel na svojem svetovnem potovanju v Kalkuto, kjer so ga vsprejeli kaj slovesno. Imenovanje. Prosv. cesar je imenoval okrajnega komisarja barona Rodiča vicekonsulom. Cerkvena slovesnost. Minolo nedeljo je mil. g. šknf slovesno instaloval novega kanonik« g. Ivana B u 11 i g n o n i-ja. Iz Gorice ho nam piše : Zadnji „Rin-novamento" bil je zaplenjen in sicer v obeh izdajah, za Gorico in za Trst. Naročniki so dobili Še-le tretjo izdajo. — Povod zaplembi dala sta dva članka o Židih, ki sta zavzemala tretjino lista. Dopis iz Trsta je uprav zanimiv. Nabirajmo neveljavni denar za družbo SV. Cirila in Metoda! Velika množina starega, neveljavnopa dearja je deloma zavrženega (šestice, groši, 2, 1 in V« krajcarja konvencijske vrednosti), deloma pa se v prometu. V prometu je mnogo lombardsko-benečauakih 1 (soldj), 5/10 (soldo) in 3 cen-tosimi, ki krožijo bu vedno in se oddajajo za 1 kr., odnosno % kr. avstr. vred. Mnogo je tudi v prometu dvajsutic, deeetic, četrtakov, krajcarjev iu polovičarjev sedanje vrednosti tako pokvarjeuib, da jih ne bode mogoče oddati. Vsemu ta-cemu drobižu so šteti dnevi. Z novim denarjem zgubo še to malo opravičenosti, kolikor je imajo, kajti novi drobiž ne bode bakren, nego bronen. Ne bode torej mogoče, oddati kak 1 (aoldo) za 2 stotejki. A tudi o. kr. blagajne ne sprejemajo tacega zastarelega deuarja niti za plačilo niti v zameno. Posameznik bi ga kot ničvrednega zavrgel iu naposled zgubil bi se v — zemljo in počival tam tako dolgo, da bi, recimo, po 1000 letih prišel v kak muzej 1 A Slovenci imamo nujnih potreb ; naj skrbe drugi za učenjake poznejših rodov. Ta nič vredni denar ima tudi svojo vreduost, kot kovina, ako ga naberemo v večjih množinah. Baker ima svojo ceno I Nabirajmo torej v vsacem kraju tak denar in kedar ga več naberemo, oddajmo ga po primerni, najcenejši poti si. vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda ! V tem obziru lahko mnogo store slovenski trgovci, ki imajo morebiti že več tacega denarja^ zavrženega v kakem kotu in ga bodejo od zdaj naprej gotovo prejemali v še večjih množinah. Mnogo lahko stori tudi č. duhovščina, ker v raznih nabiralnih pušicah dobi se ga tudi še precej. Pisec teh vrstic — trgovec — nabral sem tacega denarja že nad 6 k.o in ne dvomim, da ga naberem do 10 k.o. Na delo torej ! Zrno do zrna! Lep dar dali bodemo naši prekoristni družbi. Jaz ga cenim na najmanje 1000 zlatih kron! Družba sv: Cirila in Metoda beleži pričujočim naslednje domoljubno darove zadnjih dni: G. Helena Bevkova je poslala dva letnika „Danice", gosp. notar Luka Svetee, družbin podpredsednik, več časopisov ; gosp. Dragotina Hribarjeva tiskarna v Golji II. Letopis slovenskih posojilnic ; gosp. K a r o I B 1 e i-w e i s , notarski kandidat, več knjižio, „Nepoznanec iz Istre" veliko del družbe sv. Mohorja. — Po g. M a t i 1 d i Sobouika rjovi, prvomestnici Cirk-uiško-Planinske podružnico, smo prejeli 100 gld., nabranih kot ustopnino pri šaljivi loteriji ob podružnični veselici. Blagajni-čarica novo ustanovljene ženske podružnico v Ajdovščini, g. L e o p. Kersnik-R o 11 o v a , nam je poslala 88 gld. 40 kr. in 1 tolar, večinoma darovi vesele družbe v Ajdovščini v znesku 16 gld. 1 tolarja in pa preplačila pri prodaji družbenih knjig. Kot prvo nabirko kroninih darov je nabral .. Vekoslav Logat na Koroškem, 140 kron v zlatu, in sicer so darovali po 20 kron g. p o b i 1 j a v e o, čć. gg. Franc Leno, provizor v Kuzazah, Što-fan Lasanig, župnik v Št. Vidu v Podjuuski dolini, Jožef Skorbino, župnik v Vogerčah, Anton Ž A k stolu, vikar v Celovoi, in dva neimenovana p o h v e t n a rodoljuba Celovška. Po gosp. farmacevtu R a d o b 1 a v u Hočevarji smo prejeli 60 gld. kroninegu daru naše vrle Crkljansko podružrico na Gorenjskem. „Rodoljub na Vrhniki" nam je naklonil 50 gld., plačanih mu vsled po- ravnave od nasprotnika, isto tako g. Ivan Zupan, posestnik in lesotržec v Gojzdu pri Kranjski gori, 30 gld., pridobljenih v kazenski zadevi. Blagajnik kamenske možke podružnice, g. dr. J o s i p B a r 1 e , nam je poslal 19 gld. 27 kr.: 4 gld. 40 kr. je daroval g. dr. Julij Dereani, drugo je pa bilo zloženo v veselih družbah pri „K en d i", in sicer je bilo nekaj nabranega na predlog g. sodnika P o 1 c a, drugo je pa blagajniku izročil g. Grašok ml. Po č. g. vikariji Fr. Grozniku smo prejeli iz Zagorja 16 gld. 50 kr., nabranih ob 25 letnici župana Matije Faturja. Ć. g. J o s i p S v a t o u , kapelan v Št. Lonartu pri sedmih Studencih, je poslal 11 gld. 68 kr. krouinega daru; darovali so pa kot prve krone gg. Wuohorer in pošilja vec po 4 kr., gg. Einspiolor, Fojeh-tor, Lapuš, Treiber, VVuttiin župljani pod Turjo po 2 kroni, gosp. Trupo 1 kr. 36 bel. in gg. Arih in P e r g r i n po 1 kr. Prvo XX krono sta doposlala telovadno društvo „Savinjski Sokol" v Mozirji in gosp. Jakob Mankoč v Trstu mesto venca umrlemu gosp. Ivanu Šegasu v Sodražici. Jedno XX krono smo prejeli kot „časnikarski narodni dave k". Posojilnica Sinči vesi je darovala 10 gl. G. Anton V i r a n t, podstarosta „Dolenjskega Sokola", je nabral med Sokoli 7 gl., ter nam jih poslal s srčno željo, da se Slovenci združimo in Po g. Ivanu Alešovci, sobnem slikarji, amo prejeli iz Opatije 6 gld. 30 kr. novoletnega daru ; darovali bo pa gg. Ana Kernova, Zofija Šabec, poštar Gaspari in pošiljavecpol gld., gg. Terezija Aleše v a, Matija Ž ust in Zore po 50 kr., g. F. A 1 o-š o v e c 40 kr. in gg. Fran iu A u t o n Jamar po 20 kr. G. Fr. G a 1 č , učitelj v Šiški, je poslal 6 gld. 20 kr., ki jih je nabrala na Silvestrov večer gosp. NežikaUdovičeva, g. pravnik Fr. Regal ly pa 6 gld. zloženih v veseli družbi na Dunaji. Blagajničarica ženske podružnice na Vrhniki, g. M i o i Petri-č e v a , nam jo poslala 5 gld.: 4 gld. iznaša novoletnina gg. Marije Grudnove, Ane Lenarčičeve, Ane Petričeve, Mioi Petričeve, An. Pavrove, MiciPršarjeve, Anči Tomšičeve in Žauete V i d i č e v e, 1 gl. je pa doroval „N e i m e u o v a n e c". Telovadci „Ljubljanskega Sokola" so nam naklonili 5 gl. in isto tako 5 gl. g. V o j t e h Candolini iz Kostanjevice. Iz Ilirske Bistrice smo prejeli 4 gl. nabranih na Silvestrov večer po g. An d. Uršiči. Č. g. Matija Nesler, župnik v Galiciji na Koroškem, je poslal za novo leto 3 gl., g. Jernej Bahoveo, knjigotržki komptoiriat, 2 gld. kot zbirko trgovskih pomočnikov pri Kolovraturji, neimenovan rodoljub iz Zagreba 1 gld. in župnik z nemške meje za „Vestnik" 1 gld. — Z iskreno zahvalo so priporočamo slovenskim dobrotnikom v prihodnje. Vodstvo družbe so. Cirila in Metoda. Ve8elici. V mestu tržaškem, odnosno po njega okolioi vrste se veselica za ve-selioo; vsako društvo hoče namreč dokazati ne le da živi, ampak, da se razvija in popolnjuje. Osobito na glasbenem polju pričelo je {tako živo tekmovanje, da 90 mora le veseliti vsak slovenski rodoljub; kajti : Nur bose Leute habon keine Lie-derl — Dne 29. januvarja vršila se je v krasnih prostorih bralnega društva pri sv. Ivanu prulopa veselica, h koji je prihitelo — vzlic skrajno neugodnemu vremenu — lepo število po veliki večini domačega občinstva. Pevci in tamburaši svetoivanski so dokazali tudi to pot, da se vežbajo prav pridno in da jim Jje na tem ležečo, da no zaostanojo za drugimi okoličani. Osobito treba pohvaliti močno glasove v zboru svetoivanskem. Deklica Dorka Trobčova je doklamovala kaj dražestno „Največji zaklad." Dobro jo je pogodil odbor, da jo poatavil v vspored umesten Stritarjev prizor „Pravo junaštvo*'. Ravno pri tej veselici smo ae prepričali, kako ugodno uplivajo na priprosto ljudstvo taki prizori, vzeti iz življenja: gotovo bolj. nego da bi jim človek moralizoval ure in ure. Istotako umestna je bila tudi igra „Berite Edinost" I Ljudje so se smijali prav od srca, a ta ameh je izražal zaničevanje tistim, ki so taki, kakoršen je uradnik „Kratki" v omenjeni igri. Po „besedi" je bil ples. V četrtek smo pa bili na [Prošeku pri „Hajdrihovi" veselici. Poročajoč o „Hajdrihovih" veselicah povedal' bi prav za prav lahko z dvema besedama, kar je povedati: tako jo bila, kakor vsakokrat — lepo petje, lepo tamburanjo, iz-vratna igra in pa izredno živa zabava. In če že hočemo kaj naglašati, moramo reči ■ da se jo g. S 1 a v i k zopet odlikoval se svojim poznanim zvonkim glasom v Foraterjevem zboru „Pobratjmije" in da se jo igra „Servus Petelinček" igrala tako izborno, kakor se sploh more igrati tako komplikovana igra na tako malem odru. Igralkam, gospej Feliciti Gorupovi ter gospodičinama A. L. in R e g i n i B a-I a n č e v i — potom igralcem, gosp. Ed. Slavi ku, I. Balanču in Štoki gre zares zaslužena pohvala. Mirno vestjo smemo reči, da jo bilo vse občinstvo prav zadovoljno s to veselico. Udeležba je bila ogromna ; zlasti iz N a b r e ž i n e in iz Trsta došlo jo razmerno veliko obiskovalcev, da osvodočijo b tem čut vzajemnosti mej rodoljubi tu in tam. Plesalo so je seveda tudi na Prošeku, — in pa še kako vstrajno ! Veliki ples „Del. podp. društva* je noooj v gledališču „Politeama Rossotti". Začotok ob 9. uri. Ustopnina 50 kr. za osebo. Svirala bode vojaška godba iz Pulja, plesal se bode prekrasni narodni ples „Kolo", gledališče bodo razavitljeno električno lučjo, odbor bode skrbel za vsestranski red, osobito v tem pogledu, da se nikdo, ki ne sodi v slovensko družbo, ne vtihotapi v gledališče. Odveč bi bilo na glašati veliko važnost „Del. podp. društva" za razvoj narodnega življa v mestu Tržaškem iu zato menda ne treba posebno priporočati, da se vsi, ki čutijo narodno, udeleže tega plesa. Pevsko društvo „Zarja" priredi jutri zvečer domačo veselico s petjem, deklamacijo in igro v prostorih društvene kreme v Rojanu pred cerkvijo. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti diletantje dramatičnega odseka „Tržaškega Sokola". Predstavljali bodo priljubljeno igro „Doktor in njegov sluga". Mej bode točkami sviral močan oddelek orkestra slavnega c. kr. pp. št. 97 iz Pulja. V programu je tudi krasni Ipavčev zbor „Kdo je mar?" s samospevom tenorja in baritona, ter čveterospevom, s sprem-Ijevanjem orkestra. Upamo, da jutri toliko moatjani, kolikor okoličani počastč z mnogobrojno navzočnostjo to veselico, tembolj, ker napravlja uprav ta dan neka zakotna družba tej nasproti nek „lahonski" ples v prijaznem Rojanu. Tržaška posojilnica in hranilnica, re- gistrovana zadruga z omejenim poroštvom je prejela v mesecu januvarju t. I. gold. 4658.83 in izdala gold. 3551.87; imela je toraj skupnega prometa v rečenom mesecu gold. 8210.70. — Opomniti je, da so promet pri tem našem mladem zavodu od meseca do meseca množi. V kratkem bode bo sestavila bilanca in sklical občni zbor. Našemu občinstvu klicati jo pa zopet: p o s 1 u ž u j m o ae ob vsaki priliki le našo „Posojilnice iu hranilnice" — ter dajmo slovo tujiiu denarnim zavodom ! — Vredno jo tudi omenjati, da se zadružni deleži lahko plačujejo v obrokih po 1 gld. Predstojništvo rojanskega posojilnega in konsumnega družtva, vpisano zadruge z omejenim poroštvom vubi na II. redni občni zbor, ki bodo dne 26 februvarja t. I. ob 11. uri predp. v zgornji dvorani „Zadružno krčme" v Rojanu pri Trstu. Vspo-red : 1. Poročilo predsodnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Čitanje poročila o blagajniškem delovanju v I. 1892. 4. Poročilo nadzor-nštva in predlog duti absolutorij predstoj-uištvu za 1, 1802. 5. Razni predlogi in nasveti. 6. Volitev 2 članov predstojniŠtva, 4 članov nadzorništ/a, 9 namestnikov v predatojništvo, 6 namestnikov v nadzor-ništvo in 2 namestnikov v razsodišče. (Glasuje se pismeno, ter bodo v ta namen posebne po prodstojniatvu določena komisija sprejemala glasovnico začenši ob 9. uri predpol.) — — Društvo jo imelo v mesecu januvarju t. 1. 4000 gld. dohodkov in 4200 gld. troškov; JJvkup 9100 gld. prometa. Razprodalo se je za 1700 gld. jedilnega blaga v prodajalnici in za 1000 gld. vina. — Pristopilo je 46 novih udov, deležev vplačalo se je 49. — Poročilo o delovanju društva v minolem letu vdobe te dni udje na dom. Onim pa, kateri želč pristopiti k diuštvu, se na zahtevo pošlje brezplačno. — Novi udje naj so zglaač v društveni krčmi v Rojanu, ali v Zadružni prodajalnici v ulici Belvedoro št. 3. Posnemanja vredno. Te dni jo umrl v Barkovljah star pevec, kateri jo služil čez 20 let tako cerkvenemu kakor narodnemu petju. Domači pevci pa so hoteli skazati temu domačemu veteranu pevcev poslednjo čaat po svojih skromnih močeh. — Zvečer pred pogrebom zbralo so jo vae društvo v hiši mrtvega pevca, ter mu pelo naše mile in v srce segajoče nagrobno pesmi. — Ker je pa družina istega pevca uboga — pomagali so jej a tem, da so nabrali nekaj denarja (vsak po svoji moči) v podporo družini. — Isti večer sklenilo je šest izmed „ Adrijašev" - ustanovnikov društva, da hočejo noaiti mrtvega svojega tovariša pri pogrebu, kar se je tudi zgodilo. Pogreb imenovanega umrlega pevca je bil res lep; udeležilo ae ga jo veliko število ljudstva, a „Adrijaši" bo mu peli v cerkvi iu na grobu, poslavljajoč Be tako za vedno od uzornoga možu-domačina, kateremu je bilo v življenju petjo nad vse. — Ta blagi čin „Adrijašev" kaže jih blagosrčnost, a zajedno tudi veliko spoštovanje do ouih mož, ki gojč lepo narodno petjo po naši okolici. Iz Divače se nam piše: Blagovolite, častiti gosp. urednik, priobčiti nekoliko vrstic v vašem cenj. časopisu od gorenje — kraškega obsežja. Potekla je žo triletna doba starega občinskega zastopa v Divači; stojimo torej pred durmi novih volitev. Prodragi Divačani, pozvati vas moram prod vsom, da se prebudite iz starega spanja in pričnete novo narodno življenje v slogi in sporazumljenju. Ne pustite se pri kozarcu vina vjeti v zanjke nepoklicanim agentom, kakor se je zgodilo že večkrat. Premislite dobro, da treba voliti tako sposobne in zaupno može, ki bodo odgovarjali v vsakem poglodu. Kajti način, kakor se je trosilo za izkopavanje novega občinskega vodnjaka, nikakor ni bil pravilen in je donesel škodo občini, kar je močno razburilo vso občane. V četrtek jo šel sin tukajšnjega gozdnega čuvaju pri belem dnevu iz Seuožeč v Divačo. Mejpotoma ga jo dohitul neki malovredui mladenič iz bližnje vasi Gorenje ter zahteval od njega šiloma, naj mu da steklenico žganja, katero je imel pri sebi. Pretil mu je, da ga potope ter izpil ta nialovrednež žganje. Stvar se jo prijavila orožnikom, ki so tudi res prijeli napadalca tel' ga odveli uklonjenoga k okrajnemu sodišču v Sežano. Izpred sodišča. Fin. stražnik M. Vovk jo dne 18. decembra iz posebnega srda napal svojega poveljnika J. Hriberniks, ter ga z nekim stolom težko ranil na giavo, radi česar je bil te dni obsojon na tri mesece težke ječo. — 30 letni V. Stam-bach jo 30. dec. po noči srečal dva redarja, koja sta ga hotela odpeljati v zapor zato, ker mu je bilo prepovedano po noči hoditi na ulico. A rečeni so je redarjem uprl, žalil ja, ter skušal se jima izviti, a ni bo mu posrečilo. To dni jo bil obsojen na osem mesecev tožko ječe. „Novičar" izide danes zvečer ob 6. uri z velezanimivo vsebino. Poslano. *) Dotična oseba, ki je doposlala brezimno pismo v via 8quero nuovo, označujoč samo sebe kot dobro prijateljico, je napro-šena. da se oglasi tam, kamor je pisala. Resna prijateljica. V Trstu, dno 3. februvarja 1893. *) Za stvaii pod tem naslovom je uredniito to-liko odgovorno, kolikor mu postava veleva. Društvena krčma Romanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Gflslla illa ciliUi Graz' poleg kavarne „Universo" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KUMAR Antonjjeta Drenik, ae priporoča tržaški slovenski gospftdi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko Šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo t popolno zadovoljnost in po nizkih cenah. 21—52 Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente it. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Antnn Pn^liai na vo&lu ulice Ghe«» niliuil ruilldj, jn Cecilla,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Kavarni ,Commercio' in Je- HPQPfl' T nCaserma1*, glavni shaja- UCSuU tržaških Slovencev vseh stanov. Na so ogne ponarejanju na enoj plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na clrugej besedo Catrame. V T r s t u so produjejo v lekarniei Prendini v Skntljioah p« 40 kr., prodajejo se tudi v vsoh večjih lekarnah v družili deželah. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr v Trstu.