96 POLJSKI PESNIK MARIAN PIECHAL Spremne besede napisala in pesmi prevedla Rozka Štefan. Marian Piechal se je rodil leta 1905 v velikem poljskem industrijskem mestu Lodž v delavski družini, dovršil humanistično fakulteto v Varšavi in že kot študent nastopil v leposlovnem tisku. Sprva je sodeloval z literarno skupino Meteor v Lodžu, nato pa se je povezal z varšavsko Kwadrygo, ki je izdajala mesečnik istega imena. Kwadryga je bila največja poljska pesniška skupina med obema vojnama, štela je nad dvajset članov — med njimi je bil tudi Konstanty Ildefons Galczynski — in je povezovala drugi pesniški rod obnovljene Poljske. Prva literarna grupa, Skamander, je nastopila dobrih deset let prej v ozračju sproščenosti po več kot stoletnem životarjenju Poljske pod tujo oblastjo, v času pričakovanj za prihodnost. Toda kmalu se je pokazalo, da optimizem, ki je vladal tudi v literaturi, ni bil utemeljen, ker 97 Poljski pesnik Marian Piechal so družbena vprašanja ostala nerešena. Vse večja napetost med kmečkimi in delavskimi množicami ter vlado je pripeljala do državnega udara, ki ga je maja 1926 s svojo vojsko izvedel maršal Jožef Pilsudski. Kwadryga, ki se je pojavila v burnem času neposredno po majskem prevratu, je v svoj program vključila tudi gesla por evolucijske Rusije, načela »podružbljene umetnosti, družbene pravičnosti in dostojanstva dela«, pozneje pa »umetnosti za ljudske množice«. V imenu teh načel se je Kwadryga bojevala ne samo proti tako imenovani krakovski avantgardi zaradi njenega »esteticizma«, temveč tudi proti skamandrovcem, od katerih se v poetiki ni dosti razlikovala, a jim je očitala »brezidejnost, vitalizem in biologizem«. Pesniki teh dveh skupin so se med sabo ločili ne le po rojstnih letnicah, temveč tudi po socialnem izvoru, predvsem pa po družbeno-umetnostnih nazorih. Medtem ko so iz skupine Skamander izšli tako različno usmerjeni pesniki, kot so bili Julian Tuwim, Kazimierz Wierzynski, Jan Lechon ali pred kratkim umrli J. Iwaszkiewicz, je bil za Kwadrygo značilen predvsem družbeni in publicistični značaj pesmi. Vendar so nekateri kwadrygovci, med njimi Marian Piechal, znali tudi objektivne teme upesniti na subjektiven način, ali pa dati predost osebnoizpovedni liriki in filozofskim razmišljanjem pred idejnimi deklaracijami. V Piechalovi prvi pesniški zbirki Krik iz mesta (1929) so odmevi na številne motive, ki mu jih je ponujalo življenje v velikem delavskem središču Lodžu. Samemu mestu, katerega ime pomeni »čoln« in ima ta simbol tudi v svojem grbu kot spomin na predindustrijske čase, je posvetil pesem APOSTROFA. Ob pesnikovem tridesetem rojstnem dnevu se v ozračju splošne negotovosti spričo nacizma tudi v njegovi poeziji pojavi dvom o urejenosti sveta in bojazen pred nadaljnjim razvojem dogodkov, kot priča v zbirki Srebrna tehtnica (1963) pesem MED POTJO. Nemški napad na Poljsko nekaj let nato je potrdil upravičenost pesnikovih slabih slutenj. Po zlomljenem odporu Poljakov je tudi Piechal prišel v nemško ujetništvo, in tam napisal ciklus pesmi Iz razdejanja (POGREB TOVARIŠA, PISMA SINU). Spomini na vojno, ko se je Marian Piechal po osvoboditvi iz taborišča kot pedagog vključil v ilegalno šolstvo in se nato kot vojak Deželne armade bojeval proti okupatorju, se vračajo v ciklu Septembrski epilog, vključenem v zbirko Nova pomlad (1954). Iz tega cikla je pesem POET. V posebni zbirki z naslovom Slavčja pesem je združena tudi Piechalova ljubezenska lirika, nastala v letih 1929—1954. Po znanem poljskem oktobru 1956, ko se je tudi v književnosti končalo stalinistično obdobje na Poljskem, je Marian Piechal izrazil svoje misli in občutja iz pravkar minulih let v zbirkah Ognji in Govorica molka (obe iz 1958). V njih se oglašajo poleg razočaranja novi, satirični toni; nova je tudi oblika nekaterih pesmi, ki se v njih namesto tradicionalnega poljskega silabizma pojavlja svoboden, ne-riman verz (AGATON, ZEMLJA, HODIM V SENCI, ZMAGA). Leta 1958 je izšla v Lodžu Piechalova zbrana poezija pod preprostim naslovom Pesmi. Za celotno ustvarjalnost, ki še ni v zatonu, saj je v zadnjem času izdal dve novi pesniški zbirki, je prejel nagrado mesta Lodž in državno nagrado.