&&rukdsa to praznikov ¡paed dally except Saturdays, Sundayi and Holidays jlfO-YEAlXOŒ Uata Je $8.00 Francoski notranji minister naznanil aretacije stavkaijev PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^_*__m _at*cSfft,MTO^r^AŽrgo,S'JTof*M^hTT/S0* CHICAGO 23. ILL. TOREK. I DECEMBRA (DEC. t). 1947 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In taction llOJ, Act of Oct i. 1917. authorised on June 4. 1918 Urednlikl in upravniAkl prostori: M87 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2687 South Lawndale Ave. Telephon* Hockwall 4904 ssiesicafasMasaaasai Subscription $1.00 Yearly &TEV.—NUMBER 240 Protistavkovni zakon stopil v veljavo. Premier Schuman dobil veliko oblast Pari*. 8. dec.—Notranji mini-iter Moch je naznanil aretacije ikoro tisoč stavkarjev v kampanji zatiranja sabotaže in stavk, ki so paralizirale industrije. Protistavkovni zakon, ki je bil jprejet v ustavni skupščini in ga j je predsednik republike ter so-| cialist Auriol podpisal, je stopil v veljavo. Samo komunistični poslanci so glasovali proti zakonu. Zakon določa maksimalno kazen za stavkarje in saboterje deset let zapora. Oni, ki bi ovirali stavkarje, ki se hočejo vrniti na delo, bodo obsojeni na pet let zapora na podlagi sprejetega zakona. Komunisti so sinoči zapretili s stavko državnih uslužbencev. Pričela se bo danes ali jutri. | Pnzadete bodo železnice, telegraf in telefon. Premier Schuman je dobil veliko oblast od skupščine za zatiranje stavk. Okrog dva milijona oseb v Parizu bo prizadetih zaradi stavke uslužbencev pod-cestne železnice. Splošna delavska konfederacija je zavrnila Schumanovo ponudbo glede pla-čitve draginske doklade delavcem. ki so prizadeti zaradi zvi sanja živi jenskih stroškov. Notranji minister Moch je dejal pred člani skupščine, da so policijske enote in mobilne garde dobile navodila, naj streljajo m stavkarje v interesu lastne »ščite. Moch je napovedal, da bodo stavke kmalu razbite. Delavski minister Daniel Mayer je imel razgovor z repre-zentanti protikomunistične delavske manjšine, ki so se izrekli za pogajanja z vlado glede končanja stavk. Besedniki delavske večine so se izrekli proti podajanju z vlado. Rudarji v severni Franciji vztrajajo v stavki, čeprav so trgovci naznanili, da rudarji ne bodo dobili živil in drugih potrebščin na kredit. "Kreditov rudarjem ne moremo nuditi ne- pravi naznanilo, morali plačati v določen čas/ "Živila bodo gotovini." Preiskovalci so ugotovili bedo med družinami rudarjev. V zadnjih dneh je edina hrana družin krompirjeva juha. Stavke so stale Francijo že dve tretjini vsote $328,000,000 katero naj bi dežela dobila od Amerike v smislu Trumanovega pomožnega programa. Senat je že odobril pomoč Franciji, Italiji in Avstriji v vsoti $597,000,-000 in sedaj je program pred nižjo kongresno zbornico. List France-Soir, glasilo cen-tristov, poroča, da je produkcija premoga v Franciji padla za dva milijona ton, odkar rudarji stavkajo. Francija je dobila v novembru iz Amerike 1,300,000 ton premoga. List dostavlja, da se zaloge premoga v Franciji naglo črpajo in da bo moralo mnogo tovarn zapreti vrata. Odsek priporoča ratifikacijo pogodbe Washington, D. C., 8. dec.— Senatni odsek za zunanje zadeve je priporočal ratifikacijo imedameriške obrambne pogodbe, ki je bila sklenjena in podpisana na konferenci reprezen-tantov 19 ameriških držav v Rio de Janeiru, Brazilija, 2. septembra. Pogodba določa vzajemno pibmoč v slučaju agresije proti kateri koli državi na zapadni h£-misferi. Novi bankovci za Nemčijo in Korejo Ameriški uradniki razkrili tajnost Waihington. D. C« 8. dec.— hladni department je naznani tiskanje novih bankovcev za okupirano Nemčijo in Korejo, ki bod° prišli v obtok, če ne bo do-"e/"n sporazum z Rusijo o mirovnih pogodbah. Odgovorni »foeriški uradniki so razkrili to t4Jnost. katero so držali več te-zaradi konference zunanjih ministrov štirih velesil v Londonu. ladijski komentator Drevv p* •'»[ '»n je dejal, da so trije va-naloženi z novimi bankov-£ ž« "drinili iz Washingtona v Br . k . N. Y., pod močno vojsko stražo. Bankovci bodo po-warn \ Nemčijo.) Ak letu. Kongres je dobil za-« informacije v teku zasliši* pred senatnim odsekom fuju tegs leta. d*- m» Kampanja za znizanje davkov Washington, D. C., 8. dec.— Republikanci so naznanili, da bodo obnovili kampanjo za znižanje dohodninskih davkov, ko se bo kongres sestal na rednem zasedanju po novem letu. Zadevni načrt bo predložil kon-gresnik Knutson, republikanec iz Minnesote in načelnik odseka za pota in sredstva. Uradniki unije voznikov obsojeni New Orleans, La., 8. dec.—Na obravnavi pred sodiščem je bilo obsojenih v zapor 52 uradnikov in članov unije voznikov ADF. Vsi so bili spoznani za krive nasilja v stavki zadnjo pomlad. Devet obtožencev je bilo oproščenih. Parada partizanov v Rimu De Gasperi se odločil za reorgani-ziranje vlade Rim. 8. dec.—Okrog 50,000 italijanskih partizanov se je udeležilo parade po rimskih ulicah. Bila je razkazovanje vojaške moči. Med pohodniki je bilo veliko število partizanskih veteranov, ki so se borili proti nacistom. Pohodniki so nosili rdeče zastave, ovratnice, robce in rdeče nageljne. Prepevali so pesem "Rdeča zastava." Nekateri so dvigali pesti v korakanju pred zbrano množico, ki jim je vzklikala in odgovarjala s komunističnim pozdravom. Neki pohodnik je nosil napis: "Rim, ako nas ni dovolj, jih ima vsako italijansko mesto toliko." Pohodniki so se zbrali na trgu Esedri in odkorakali po ulici Nazionale do Beneškega trga, kjer je Mussolini,nekdaj grmel pred fašističnimi množicami. Pohodniki so položili venec na grobnico neznanega vojaka in potem odkorakali v predmestje, kjer so položili vence na grobove 335 Italijanov, katere so nacisti ustrelili. Člani eksekutivnege svete u-nij so zi pretili z oklicem generalne stavke, če ne bo vleda prer mierja Alcida de Gasperija pristala na predložene ji zahteve. De Gasperi je vodja stranke krščanskih demokratov. Vest pravi, da se je odločil za reorgani-ziranje vlade. V kabinet bodo morda prišli reprezentanti malih levičarskih grup. Delavska zbornica v Rimu zahteva od vlade, nsj ds božične nagrade brezposelnim in odredi preiskavo izgredov v Rimu zadnji petek, v katerih je bil eden komunist ubit in 20 drugih ljudi ranjenih. Voditelji unij zahtevajo, naj se člani vlade se-stanejo na seji v sredo in store korske za uposlitev brezposelnih delavcev. Vlada naj takoj dovoli potrošnjo deset milijard lir (okrog $17,000.000) za gradnjo javnih del v rimski pokrajini. De Gasperi se posvetuje z voditelji republikanske stranke in desničsrskegs krila socislistične stranke. Napoved je, ds bo sklenjen sporazum. delodajalec trdi. da je taft-hartleyev zakon neustaven Phlladelphia. — (FP) — Prvič po sprejetju Taft Hartleyevega protidelavskega zakona se je zgodilo, da je delodajalec nastopil proti temu zakonu, v katerem je provizija, ki mu ni všeč. Delodajalec v tem slučaju je Gettysburg Furniture Co., ki trdi, da je Taftov zakon neustaven zato, ker dovoljuje unijam, ds v neksterih spornih zsdevsh smejo vložiti tožbe ns federal nih sodiščih proti družbam, ki kršijo zadevne določbe. Zadeva je prišla na dan potem. ko je Franklin D. Roose-velt ml., pravdni zastopnik unije tapetnlkov ADF, vložil tožbo na federalnem sodišču proti o-menjeni firmi, ker se ni hotela pogajati z unijskimi predstsvni ki glede odslovitve nekega de-Isvcs In nekaterih drugih spor- nih zadev. Družba zahteva, da sodišče umakne ali razveljavi obtožbo s trditvijo, da provizija v Tafto-vem zakonu, ki dovoljuje uni Jam vloženje tožbe na federal-nih sodiščih, je neustavna. To je menda edini košček določbe v Taftovem zakonu, ki je navidez v korist delsvcem. Zadevna provizija v Taft-Hartleyevem zakonu določa, da delavske unije v gotovih slučs-jih smejo vložiti tožbe ns fede talnih sodiščih, ako se družbe upirajo določbsm To se ls h ko zgodi, ne da bi unija zshtevsls minimalno plsčitev $3 000 sli ds morats prizadeti strsnki biti Iz rszličnlh držsv. Obe ti dve do-ločbi sta bili v veljsvi do spre-jetja Tsftovegs zakona. Datum zaslišanja o zahtevi firme, da sodišče razveljavi vloženo tožbo, še ni določen Kako bo Sodišče v tej zadevi razaodi lo, bo vsekakor zanimivo, kajti Taftov protidelevski zakon je sedaj v preizkušnji. Vse delavske unije se upirajo Taftov emu zakonu, zlasti ps tf» upirajo gotovim provizijsm, ki jemljejo delsvcem pravice Končna odločitev o neustavnosti tega zakona po padla potem, ko pride /adevs pred zvezno vrhovno sodišče. Domače vesti Nov grob v W. Va. Hendricks, W. Va. — Dne 1. dec. je umrla Albiha Bava, rojena Pregelj v Davisu, W. Va., stara 35 let. Bolehala je štiri leta za srčno hibo in vodenico. Bila je članica društva 29 SNPJ na Thomasu, ki jI je bilo v veliko pomoč v bolezni. Tudi njena mati je umrla v mladosti, stara 32 let, očete pa je izgubila leta 1938. Zapušča moša, dve hčerki v starosti 12 in 13 let, desetletnega sinčks, dalje brata Louisa Preglja v Davisu, teto v Wausakeju, Wis. in teto Josephine Može, tajnico društva 291 SNPJ v Smithfieldu, Pa. Pred smrtjo sta jo obiskala Frank in Josephine Vogrin iz Scrantona, Pa. Nov grob v Wauksgenu Waukegan, 111.-»Dne 4. dec. je umrl Frank Smrtnik, star 58 let, doma iz Velike Ugojne, v Ameriki 40 let, lian društva 14 SNPJ 31 let. Bolehal je od 1940 in nedavno padel tako nesrečno, da si je v kolku slemi! nogo ter poškodbam podlegel. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. . Is ClevelSftde Cleveland.—V Lakewoodu je umrla Angela Levstik, rojena Hočevar, stara 01 let, doma is Velikih Lešč, v Ameriki 34 let, članica SDZ in S2Z. Zapušča moža, tri hčere, sina in šest vnukov, v starem kraju pa brata in sestro.—Pri družini Phil Kastel-lic v Collinwoodu so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko, pri družini Richard Kirschner (metertno ime Olga Blatnik) pa sinčka, enako pri družini Anthony Fortuna v Euclidu.— Frank Celin, predsednik dru Štva 142 SNPJ v Collinwoodu, se je vrnil iz bolnišnice, kjer je prestal operacijo. Prav tako se je vrnile iz bolnišnice Mary De-klevs.—Poročila sts se Alice Za-verl iz Collinwooda in Chester Morris. Imenovan ss kontrolorja Indianapolis, Ind. — Philip Bajt, star 37 let in sin slovenskih staršev, je bil po novem županu Al. Feeneyu imenovan za mestnega kontrolerjs^-S. Skor-j sne je 16. nov. prsjel pismo od sestre iz sterege krsja, da je ob mejna jugoslovsnska straža u-strelils nečaka Josefa Maraza iz Sovence (Steverjan pri Gorici). Dne 3. dec. pa je prejel pismo od svskinje, ds je obmejns straža 17. nov. ustrelila njenega moža Jožeta KorŠeta U Huma pri Konjskem, ko je hotel preko meje na obisk k ženi, ki je zbežala v ftteverjen predno je jugoslovanska armada zasedla Hum. Ponarejevalci bankov• cev aretirani v Chicagu Chicago, 8. dec —Hsrry An-heier, nsčelnik federelnih detektivov v Chicagu, je nsznsnll aretscije petih člsnov kiožka, ki so rszpečevsli ponarejene bankovce po deset In dvajset dolarjev Detektivi so unčiill bankovce v vsoti $830,000. Aretirs-ni so bili Gilbert Brennen, Mines Aretos, Peter Klikea, Vito d'Augustino In Joseph Moschia-no. Tri kovčege s ponarejenimi bsnkovci so detektivi nsšli v Moachisnovi garaži na naslovu 314 So Oskley blvd. registracija 2ID0V za vojaško službo Izgredi in bitke v P al*-»fini •« nadaljujejo SEJA VODITELJEV ARABSKE LIGE Jerusslom, Paleatina. 8. dec. —Člani eksekutivnega odbora židovskega sveta so odredili registracijo židov v starati 17 do 25 let za vojaško službo kljub opoziciji s strani britske vlade v Palestini. Pričakuje se, da se bo 70,000 Židov registriralo. Židovska podtalna armada Haganah, ki šteje zdaj okrog 60,000 mož, bo ojačana. Besednik židovskega sveta je dejal, da bo denar za ojačanje armade prišel iz posebnega sklsds. Bitke in izgredi med Židi in Arsbci, ki so posledice zaključka generalne skupščine Združenih narodov glede razkosanja Palestine na dve državi, se na daljujejo. Poročilo pravi, da jo bilo 145 Židov in Arabcev ubK tih v zadnjih dneh. Najmanj 75 je bilo ubitih v Adenu, brit-ski koloniji ob Rdečem morju, In pet v Siriji. Povzročena škoda ae ceni na štiri milijeme dolarjev. Zidje in Arsbci so se spopsdli ns ozemlju med Tel Avivom in Jefo. Trije židje, med temi ena žensks, so bili ubiti. Arsbci so nspsdli Židovski svtobus pri Rsmlu, južns Palestina, z ročnimi granatami. Dva Žida ita bila ubita, šeet pa ranjenih. Židovski trgovee je bil umorjen v Hacarmelu. Truplo neke-ge Žida je bilo najdeno v bližini mošeje v Jafi. Tri bombe so eksplodirale ne glavnem trgu v Hajfi; več Arabcev je bilo ranjenih. Arabske oborožene grupe so navalile na židovska poslopja in trgovine v Jeruzalemu v bližini hotela kralja Davida, v katerem je glevni stan poveljstva brit-skih čet. Voditelji Arabske lige so se sestali na seji v Kairu, Egipt, in razpravljali o pripravah za "sveto vojno" v znak protesta proti razkossnju Pslestine. Sami es Solh, bivši predsednik le* benonske vlade, je v parlamentu zahteval obvezno konskrip-cijo, poslanska zbdrpies v Siriji pa je sankcionirala potrošnjo $450,000 za "osvoboditev" Palestine. Možnost poloma londonske konference Dulles obiskal generala De Gaulla London. 8. dec.—Vest iz poučenih virov pravi, da med a-meriškimi uradniki prevladuje mnenje, da se bo konferenca 'zu nanjih ministrov štirih velesil razbila. ' Ameriški državni tajnik Marshall je sugeriral, naj ruski zunanji minister Molotov predloži jasno izjavo o sovjetskih pogojih glede ekonomske enotnosti Nemčije. Ministri naj bi sprejeli kot podlago za dis-kuzije glede ekonomske bodočnosti Nemčije predloge britske-ga zunanjega ministra Bevina. Molotov je dejal, da se mora delo nadaljevati na osnovi re korda moskovske konference. Ministri, naj bi razpravljali o ruveni nemških industrij, toku blaga v Nemčiji in ustanovitvi ekonomskih departmentov. Be-vin je ugovarjal in trdil, ds se je Molotov le delno dotuknil problems ekonomske enotnosti Nemčije. Juhn F. Dulles, vodilni člsn ameriške delegacije in svetovalec državnega tajnika, se je vrnil v London Iz Psrizs, kjer je imel razgovor z generalom Char-lesom de Gaullem. Marshall je dal razumeti, da ni zadovoljen, ker je Dulles obiskal generala, dasi je odpotoval v Pariz z njegovim dovoljenjem. Marshall ni pričakoval, da bo sestanek med Dullesom in De Gaullem dobil tako pozornost in puhlici teto v tisku. Francoski zunsnji minister Georges Bldsult in De Gsulle ne govorita še' več mesecev. Churchill oplazil delavsko vlado London, 8. dec.—Bivši premier In vodjs konservativne stran ke Winston Churchill je udaril po delavski vlsdl premlerjs At-tleejs v svojem govoru ns shodu v Londonu.' Dejsl je, "ds bo moralo 12,000,000 preblvslcsv izginiti ns en ali drugi način zaradi socialističnega programa vlade. Izseliti se bodo morali v druge dežele." Ogrski plavajoči most se potopil Bukarešta, Rumunija, H. dec. - Plavajoči most na reki Muri v Transilvaniji v bližini rumun-ske meje se je potopil. Najmanj 33 oseb je utonilo. rusija zagovarja sklenjene dogovore Denacifikacija ključ do reiitve problema PODR2AVLJENJE TE2KIH INDUSTRIJ Moskvs. 8. dec,—Sovjetske u-nijs je zavzcls stališče, ds se problem Nemčije lahko reši le na podlagi dogovorov, ki so bili sklenjeni na konferencah velike trojice v Teheranu, Jalti in Potsdamu. To je naglasil zunanji minister Molotov v svojem govoru 6. novembra. Rusija smatra te konference zu važne ne samo Is razloga, ker so rezultirale v sklenitvi konkretnih dogovorov, temveč tudi iz razloga, ker so simbol kooperacije in dobre volje med sevei-nlki. Temeljna načela po iijavi Molotova so denacifikacija in demokratizacija Nemčije ter plačevanje reparacij. Sovjetska unija je za enotno in demokratično Nemčijo In proti anglo ameriški politiki razkosanja Nemčije ter sklenitvi separatnega miru. V ruski okupacijski coni je gibanje nemških strokovnih unij ojačano. Trije glavni voditelji nemških strokovnih unij so se mudili v Rusiji dvs tedna. Izrekli so se te sklicanje nemškega delavskega, kongresa prihodnjo pomlad. Ruske In francoske unije tvorijo najmočnejšo grupo v svetovni federaciji strokovnih unij. Osvojile so že skupni program, ki določa podržavljanje nemških težkih industrij in kontrolo Porur-ja po štirih velesilsh. Pričela so se pogajanja glede sprejetja nemških uhij v' svetovno federacijo. Vse to predstavlja značilen razvoj, ki je zssenčil ameriško protikomunistično propsgsndo. Jedro ekonomskegs vprsšanja so reparacije. Anglo-emeriške oblasti sp ustavile plačevanje reparacij Rusiji v obliki pošilja nja blaga lz okupacijskih con y zupsdnl Nemčiji. Odločile so se zu povečanje produkcije v upanju, du se bo zapudna Nemčija sama vzdrževala. Amerika zdaj samu plačuje račune. Nemški problem je trd oreh nu konferenci zunanjih ministrov v liondonu. Gotovo je, da bo Ruslju vztrujsls pri zshtevl, du se morajo zspsdne sile držs-ti sklenjenih dogovorov. nazadnjaško francosko vlado dominirajo veleindustruci t novs francosks vlsds predstavlja, da zastopa koalicijo "srednje poti", Igrajo v nji glsvno vlogo predstavniki velslndustrij-cev in podpornikov generalu Cherlesu de Gaulla. Sedanja francosks vlsds, ki jI nsčeluje premier Robert Schu-msn, je v pretežni večini se-stsvljens iz krogov rešitelje, ki ups, ds bo potisnils ns krmilo De Gsulls, ker vidi v njem rešitelje svojih Interesov. Premier Rchumsn, ki je sests Perls. — (FP) — Četudi se'predsednik Francije diktatorsko moč. Dejstvo, du sedunjo francosko viudo domlnirajo De Gsullovl piistsši, pojusnuje, zukuj inu> vlada pristati nu zahteve delav-cve, To Je tudi vzrok, du Je več ko dva milijonu deluvcev nu stavki. Francoska vludu nI le gluvnl delodajalec v republiki, temveč kontrolira delavske rne/.de tudi v privatnih podjet Jih Rene Mayer, finančni minia ter v novi vladi, Je prej bil zaupnik Rothschlldove finančne vil novo vlado, » j. >*k».l kot din»»uje in «ryn«»k.J*«"'»« «l.vn, »ovrainlk d„.v«v To ; « Italija odpravila titelne plemstva Rim, S. dec—Ustavna skupščina je sprejela zakon, ki določa odpravo tllalnov plemstva, s Cldržkom. ds one osebe, ki so Mrle titelne pred fešističnim pohodom v Rim 29 oktobra lata 1922, jih lahko obdrže, Člani skupščine sestavljajo novo ustavo Odobrili so že provizije, ki prepovedujejo povretek bivšim dvem kraljem v Italijo Premoženje ss vojske dinestije Je bilo konfiscirene.. je zlssti pokszsl kot finančni miniater v prejšnji vladi, ko je vetlrsl priporočilo zs zvišsnjs delsvskih mezd, ds bi francoski delsvci bili kos naraščajoči draginji. Francoski delsvci so najbolj zsskrbljenl zlssti zsto, ker Je večine novih ministrov odprto podpira de Gsulls. De Geullovo priporočilo, ds ae delavske unije nsdomestljo z društvi delavcev In delodajalcev, Je obrnilo vse delevee proti njemu Odpor proti De Geullu je nsatal tudi zato, ker zahteva, da dobi vzema za de Gaulla Minister obnove Rene Coty Je član družine, ki ima Interese pri francoski psrobrodnl družbi, dočtm je mornsrični tsjnik Johannes Du praz pove/an s tekstilnimi Interesi Biznlške interese zastopajo tudi notranji minister Jules Moch, trgovinski minister Ro bert (¿acoste in minister zs Jav na dels Christlsn Plneau Ta trojica hkrati zastopa tudi tajno bratovščino francoskih msg- Peron odpoklical reprezentanta Vpraianje investicij zunanjega kapitala Bu*noa Alres. Argentina, 8. dec Predsednik Juan Peron Je paival Luisa Molinsrijs, srgen-tinakegu reprezentants ns trgovinski konferenci Združenih ns-rodov v Huvanl, Kuba, domov v svrho posvetovsnj, pravi uradno poročilo. Poročilo dostuvlje, du sts Polon in /ununji minister Atlllo ISiurnulgiu vrnemlrjena zaradi komentarjev, ki so posledica Mo-llnarijevegu nupudu nu Ameriko, ki sličl ruski kritiki Amerike Odpoklic reprerentanta Je pre-btlsanu uigfntinnka poteza Argentina skuiu zavarovati sebe v s I u rs J u, ako ne bodo njeni umendmentl sprejeti nu havan-skl konferenci, ko se bo Moli-nari posvetovul s Peronom in člani vlade 4 Ako b*»do umendmentl, nuna-šajoli M* nu investicije zunanje-gs kupitulu, sprejeti, bo urgen-tlnaku vluda lahko trdlls, ds je bila /adeva vzeta Iz njenih rok. Vlada bo potem lahko opravičila svoje postopanje. Aigfntniskl zunneji urad je že na/nanil, da Molinert ni Imel natov, ki podpirajo generala de oblasti do predložitve sugestij Gsulls, ker upajo z njegovo po-1 Doke/ bo podsn, sko bodo suge-močjo /Mrcti delavsko gibanje Utije umaknjene. A PROSVETA PROSVETA THE ïMUGtmmwart GLASILO Ut LASTNIMA SLOVENSKE HAKODKE PODRO«* JCDMOn •I and iiéMií^ kr leto. UM0 m pol lota. 12-00 so četrt Cook Ce~ Mü ao oolo loto. 04JS ao por jroar. Chicote i loa fllSO par yoor. ¿loafcor ao oo rračsjo- Rokopisi itd ) aa rraejo pofcl>als%i lo p Adrartiaiag ratos oo H •ad «uMoUdtod ai tictes vfll aot ba returned, such aa aterios, ptoy». poras*. ote. will bo oocoropaaiod ky ssli-sdilrsaosd and Master aa rao. kar teso slik a PROSVETA 2SS7 - 59 So. Lawndalo Ave. Chicago 29. Illinois - Politična črna lista Btii so časi v tej deželi, ko je bila v marsikateri industriji raz iirjena črna lisU. To je bilo pred "new dealom", pred sprejetjem Wagner jevega delavskega zakona, katerega je zdaj izpodrinil Ta it-Hartley ev zakon. S črno listo in drugimi srednjeveškimi ukrepi so se podjetniki efektivno oborožili proti unijam in de-iavstvu odrekali pravico do organizacije. V industrijah, kjer je tola v modi črna lista, je nanjo prišel vsak delavec, ki se je ogreval za unijo ali pa je bil samo osumljen unijski simpatij. Kdor je prišel na črno listo, zanj ni bilo več dela v doticni industriji, pa čeprav ga je iskai sirom dežele. Tak delavec si je moral poiskati drugo tlelo, drug poklic. Nekatere industrije so bile tudi povezane in il izmenjavale črno listo. Po zaslugi Wagnerjevega zakona in vsled fenomalnega razširjenja un irskega gibanja v zadnjih ld letih, je črna lista izginila iz ameriških industrij. Sicer se bo sigumo zopet pojavila, ako se Wall Streetu posreči zadavitev unij s pomočjo T. H. zakona. In cilj tega zakona ni nič drugega kot to. Prav za prav se je črna lista že zopet začela obnavljati, V mislih imamo politično črno listo, ki je po svojem učinku ie bolj f i roka in globoka kot je bila antiunijska črna lista. Kdor je prišel na to listo, je vsaj lahko računal, da bo dobil zaslužek v kaki drugi industriji. Kdor bo prišel na politjfno črno listo, pa morda niti te možnosti ne bo imel. it Morda je značilno ali pa tudi ne, da je s politično črno listo zdaj pričela filmska industrija. To listo je oni dan javno proklamfral za vso filmsko industrijo Eric A. Johnston, predsednik Zveze filmskih producentov. On je obenem pozval tudi vse dnige industrije in delodajalce, naj tudi oni upeljejo politično črno listo. TOREK, 9. DECEMBRA 1W7 SIoaovjL naših. na&íJbhL Filmska predstava v Heraiinieju H*rmiafte, Pa. — Herminičani in njih sosedje se strinjajo z Barbertončanj glede filmov iz sure domovine. Kakšne so te kmo-slik», ne bom opisoval, ker je to storil br. Andrew Bo»back iz Barbertoaa v Prosveti z dne 18. nov. r V naši naselbini bomo predvajali te filme po avsplcijo podružnice 73 SANSa 14. dec., začetek ob 6. uri zvečer. Sodelov^o bo tudi društvo 07 SNPJ. Ne zamudite te lepe prilike in pridite vsi na to predstavo, kjer boste videli na platnu lepe kraje nase stare domovine. Veliko nas je, ki smo že v poznih letih in bi radi vsaj še enkrat stopili na t te naše rojstne domovine. Toda vse kaže, da se to ne bo še tako kmalu zgodilo, kajti to nam ne dopuščajo gmotna sredstva, pa tudi naša vlada noče izdajati potnih listov za potovanje v Jugoslavijo. Razmere se ne bodo kmalu izboljšale, ampak bomo ie poprej doživeli polom,-kakršnega Amerika še ne pomni. Torej, ker nimamo prilike, da bi se podali na obisk v staro domovino, pa pohitimo v nedeljo, 14. dec., v Herminie in videli bomo junake jugoslovanske o-svobodilne vojske, ko se vračajo zmagovito domov in prepevajo lepe partizanske pesmi. Videli boste tudi škofa Rož-mana, kako stiska roko s sovražniki slovenskega naroda, prav tako izdajalskega generala Rup-nika, kateri je že prejel svoje plačilo. Vse to in še mnogo drugih lepih prizorov boste videli za vstopnino 50c, kar je majhen denar v teh časih. Na gotovo svidenje! Anion Zornilc. Prve žrtve te liste so filmski pisatelji in režiserji, po številu de- D , . « leriškim" kongresnim odsekom niso »Cieda JUgOOlO- vanske mladenke Ambrtdfje, Ptu—Ker kapitalistična in klerofašistična propy Pismo set, ki pred Thomasovim "neameriškim" kongresnim hoteli odgovoriti na vprašanje, da li so komunisti ali ne. In odgovoriti niso hoteli iz razloga, ker po njih mnenju nima noben kongresni odsek kakor tudi ne vlada pravice, da bi posamezniku odrekala pravico do svobodnega političnega prepričanja. Ta pravica g®nda nenehno slika Jugoslavijo je namreč garantirana v ustavi, v nesmrtnem "Bili of Rights." j v tako črni luči, priobčujem pi- Filmski magnatje so postavili to desetorico Američanov na po- imo moje nečakinje, ki sedaj litično črno listo putem, ko je nižja kongresna zbornica z veliko študira v Mariboru. Njen oče večino podprla svoj notoričnl "neameriški" odsek in justični de- je posestnik in gostilničar v St. partment instruirala, naj te hollywoodske "grešnike"—v resnici junake—tira pred sodišče, seveda vsled "žaljenja kongresa" . . . Proti je glasovalo samo 13 poslancev. S tem glasovanjem je nižja zbornica pokazala le to, kako slabo pojmuje čast kongresa, kako globoko je zajela poslance tekoča antidelavska, antikomunistična in antiruska histerija. V resnici nihče bolj ne tepta po časti kongresa kot dela to ta kongresni "neameriški" odbor že vrsto let. Ako smemo rabiti primero, je ta "neameriški" odbor do danes pokazal le to, da ima prav toliko smisla za svojo in kongreeno čast kot svinja, ki se valja v blatu. In s tem. da je nižja zbornica podprla ta notoričnl odoek, je v resnici le poteptala sleherno čast kongresa. To čast bi lahko rešila le s tem, da bi ta odsek sumaricno odpravila in proklamirala vsemu svetu, da kongres ne bo nikomur dovolil kršenja ameriškega Sporeda pravic, ki je največja dedščina dežele. Ironija vseh ironij je v tem, da je nižja zbornica podprla svoj notoričnl "neameriški" odbor v momentu, ko si ameriška delegacija pod vodstvom m rs Eleanore Rooseveltove prizadeva v pod-odseku socialnega In ekonomskega sveta, da tudi Zdruieni narodi sprejmejo svoj spored pravic. Temu odseku, ki zboruje v Švici, je mrs Rooaevelt prav zadnje dni predložila ameriški osnutek za svetovni spored pravic. Ker zastopniki drugih držav niso slepi napram temu, kar ae danes dogaja v Ameriki, da. tudi v kongresu, si lahko predstavljamo, s kakšnim cinizmom bodo gledali na ameriški osnutek. Naše simpatije so na vsej črti na strani mrs. Rooseveltove, katere demokratični nazori so neoporečni, čisti kot kristal, enako kot so bili demokratični nazori Thnmasa Jeffersona, avtorja neamrtne Deklaracije neodvisnosti In očeta Sporeda pravic. Toda vrnimo se še k politični črni listi Zadeva desetih hollywoodsklh pisateljev in režiserjev bo gotovo prišla pred vrhovno sodišče. Ta procea se bo lahko vlekel par let. Kakšen pravorek bo izreklo najvišje sodišče, je seveda v naročju bogov, kajti znano je. da ae tudi vrhovno sodišče obrača po politič nem vetru. Za liberalno, radikalno in demokratično misleče ljudi je ta veter-danes skrajno neugoden in bo lahko še tudi čez par let. Ako bo ta proces izpadel neugodno za to skupino Hollywoodčanov, bo Amerika na široko odprla vrata politični črni listi in fašizmu . . . Politična črna lista je po svojih implikacijah čistokrvna fsšistič-na cvetka. V prvi vrsti Človeku odreka pravico do v ustavi za jamčene pravice glede svobode vesti in političnega prepričanja. Treba je storiti samo korak dalje in s to listo lahko zanikate človeku tudi svobodo verskega In etičnega prepričanja. Z drugo besedo, politična črna lista |e orodje, s katerim človeka tako rekoč Izobčite iz družbe S to listo mu namreč ne odrekate samo politične ali verske svobode, marveč tudi priliko do Življenja. Filmski magnatje so črnolistamm pisateljem in režiserjem namreč tudi odpovedali službo in jih izobčili iz te industrije. Obenem so pozvali tudi vse drug«» industrije in delodajalce, kot že rečeno, naj store isto in vsakemu komunistu ali "komunistu" odrečejo pravi co do dela. do kruha. Danes komuntatu. jutri socialistu ali pro-gresivcu, pojutrišnjim lahko katoličanu, protestantu alt komurkoli. Vsakemu, kdor ne tuli v rog tistih, ki so na vladi, ali pe v rog delodajalcev Naj še omeijpwTT 4« so ae pred enako usodo znašli ali ae še znajdejo tudf Tmt vladni uslužbenci in uradniki, ki bodo v tekoči in kvteictjaki fistkl ob vlsdno službo, ako bodo osumljeni "nelojal- Poljedelski tajnik Clinton P. Anderson se pogovarja s členi senatne In poslanske zbornice, katerim je povedaL da vidi v prihod njem letu "veliko pomanjkanje mesa" in še vlije cene. kar je lepe tolažba sa amariéko ljudstvo. di, ki bodo znali delati za na- ralen. Čisti dobiček znaša rod, za ljudsko oblast. Naša $219.27. Denar bomo poslali v vlada vodi politiko prijateljstva urad SANSa. Računali nismo in sloge med delavci vsega sve-1 vstopnine ne za filmsko pred-ta. Zato ker je ljudska vlada, stavo in ne za ples, a občinstvo Petru pri Novem mestu, se glasi v izčrpku: "Drata teta!—Vaše pismo sem prejela že pred 14 dnevi, samo odpisala Vam nisem takoj, ker imamo mnogo učenja. Naša Šo la je namreč predvidena za štiri leta, a mi si bomo osvojili to znanje v treh letih, tako da bomo proti koncu naše petletke že izvritli šolo kot kmetijski strokovnjaki, ki bodo znali kmetijstvo Slovenije in Jugoslavije dvigniti tako visoko, da bo odgovarjalo zelo razviti industriji. V Šoli se učimo vse, kar je v zvezi z našim kmetijstvom. Pa tudi splošnih predmetov ne zanemarjamo, ker vemo, da strokovnjak ne more biti izobražen samo strokovno, pač pa mora poznati tudi zemljepis, zgodovino, razvoj živega sveta, razvoj družbe vsega, kar je važno za kulturnega človeka. Bavimo se tudi s fizkulturo, ker se držimo načela starih Grkov, da je zdrav duh v zdravem telesu. Da bi se čim bolj usposobili, . . Imamo tudi vsak teden dvakrat | »Vf.* popoldne praktično delo na tu-1 r { kajinjem državnem posestvu,« kjer vso teorijo poskusimo tudi v praksi Mi vsi se nahajamo v novi zgradbi pod Kalvarijo v gleda, da je'ljudem, ki žive v njej, dobro ter zmanjšuje davke, tako da naši kmetje niso preveč obremenjeni in obdavčeni. Davek se plača po prodaji pridelkov, oziroma po dohodku. Vlada izvršuje sklepe Ljudske skupščine, v kateri so res zastopniki ljudstva. APŽ pa je organizacija naših žena, v kateri se naše žene zbirajo, da se na svojih sestankih seznanijo s politiko države, z gospodarskim načrtom in kako bodo vzgajale svoje otroke v resnične slovenske pionirje, ki bodo znali ceniti svobodo, ki so jo nam priborili naši partizani. Za naše invalide skrbi naša oblast in ustanavljtt invalidske domove, kjer se izobražujejo, da gredo lahko v službo, za kakršno so pač sposobni. Oni dobijo vsako leto M dni počitnic na morju in v planinah. Naši terenski tajniki imajo plače, katere določijo proračunski terenski odbori. Tako, draga teta, sem Vam v glavnem odgovorila na vse, kar ste me vprašali. Le pokažite to pismo vsem, ki še-danes ne verjamejo, kaj vse se dogaja v novi Jugoslaviji. Recite jim, da je to odgovor nas, jugoslovanske mladine, ki je v novi državi srečna in ima veliko volje do dela, tako da se ne bi nikdar več zgodilo, da bi nas izkoriščali tuji in domači kapitalisti. Vaša nečakinja Jožica Florjančič." Maif Rosenberger. Zahvalni dan Fontana. Cal. — Običaj je, da praznujemo zahvalni dan za vse dobrote, katere nam je v teku lete naklonil ljubi Bog. Jaz pa imam drugačno mnenje o tem dnevu. je bilo zadovoljno in to pokazalo s prostovoljnimi prispevki Torej še enkrat lepa hvala vsem na zahvalni dan! John Počni k. Smrt zvestega član« SNPJ Johnstown. Pa.—Zopet je posegla bela žena v naše vrste. To pot je odpeljala s seboj našega dobrega in aktivnega člana Louisa Petka. Bil je večkrat odbornik društva 3 SNPJ in tu di do smrti član nadzornega od seka. Kako zelo je ljubil svoje društvo, je dokaz, ker je imel vso družino včlanjeno pri našem društvu. Ko pa se je omo-žila njegova edina hčerka, je takoj nagovoril svojega zeta, da je pristopil v naše društvo. brat". Mislim, da je v tem mišljenju odgojil tudi svoje otroke. Zapušča skrbno soprogo, tri sine in*eno hčerko. Užaloščena družina ga bo težko pogrešala. Tudi na!* društVo čuti njegovo izgubo, ker je bil dober in zvest član. Podlegel je raku. Škoda, da v deželi« katera ima na razpolago toliko milijonov za podpiranje r a z n i h korumpiranih vlad, ni denarja za raziskovanje te grde bolezni. Samo na nas, proletarce, apelirajo za profto-voljne prispevke za pobijanje te bolezni, a za na$o Belo hišo je bolj važno, kdo bo vjadal Grke, Tuike, Nemce, Italijane in Madžare. Ne, za razne bolezni nimamo ne časa ne denarja, glavno je, da se bojujemo proti komunizmu. Wallace pa je dejal na shodu v■ Pittsburghu, da je potrebno, da napovemo boj boleznim, mladinskim zločincem in drugi Usi golazni, s katerimi je oku£ena naša dežela. Kako težko človek obišče prijatelja, ki trpi na tej strašni bo lezni! Nimaš prave tola&lne besede, ampak pred seboj vidiš le izmučeni obraz svojega prijatelja. Želiš mu pomagati, a mu ne moreš. Videla sem že več takih bolnikov in zato želim iz vsega srca, da iznajdejo kako zdravilo za to strašno bolezen. Na tem mestu izražam v imenu društva 3 SNPJ globoko sožaije užaloščeni družini, Tebi, naš brat, pa lahka ameriška gruda! Dokončal si trudapolno življenje, zato počivaj mirno! Naj se prav lepo zahvalim vsem, ki so mi izkazali skrb o moji nesreči, ko sem bila oropana in napadena. Nisem mislila. da vas je toliko, ki se zanimate za mojo malenkost in sočustvujete z menoj. Človek spozna prave prijatelje Šele v nesreči. Radi prestalega strahu in poškodb še nisva popolnoma okrevala, toda kopriva ne poze-be! Kot se je izrazil neki usmi- —.v Pokojnik je bil mož napred-IW negtr prepričanja ih vséokbzi ve- Ijeni Samaritan, bo treba zame lik poštenjak. Čeprav po narodnosti Hrvat, je najrajši zahajal med Slovence in ni delal nobene razlike med narodnostmi, če bi bili njegovih nazorov, biese v resnici uresničilo "Slovenec, Srb, Hrvat za uvjek brat in kladiva. Ne, nisem jokala in ne bom, pač pa sem ponosna, ker nisem zbežala in prepustila moža njegovi usodi. Torej vsem prav lepa hvala! Pozdrav vsemu članstvu SNPJ! Mary Vidmar. Gremo v Ameriko Joseph Irman (Akron, O.) (Nadaljevanje) Ako nam ne bi zdravje dopu ščalo in če ne bi imeli pridnih | menjaf za kakšnega kapitalista Moja navada je bila, da sem se obril vsak dan. Tega sem se nameraval držati tudi v kempi, toda vselej, ko sem se bril, me je John jezno od strani pogle-daval, končno pa mi je zabrusil: "Kaj vraga se ti je treba zmeraj strgati, tratiti milo in čas! Samo mestni škrici se neprestano brijejo, ker nimajo drugega dela. Če se boš zmeraj bril, te bo kdo če ubil, ker te bo za- rok, nam ne bi nič padlo na mi-j zo iz nebes. Zahvaliti pa se moram mojemu sinu in ženi, ker sta nam pripravila okusnega purana na zahvalni dan. Na tem mestu i/rekam zahvalo tudi vsem posetnikom, kateri so nas obiskali 23. novembra ob priliki predvajanja kino-slik iz Jugo- Udeležba je bila večja kot smo pričakovali, tako da je bila dvorana zopet premajhna. V velikem številu so nas obiskali tudi simpatičarji iz oddaljenih Mariboru. Hrano imamo dobro, naselbin, posebno iz Los Ange- saj naša vlada posveča zelo ve- lwMI Priie] J« tudi "Bl«" TonV liko pa>njo, da nasiti in zado- dalinega Oaklanda. Seve, s volji pred vsem mlade ljudi, ki «**>oJ J« pripeljal tudi njegovo še rastejo In potrebujejo veliko mamo in miss koncertino ter ta hrant za svoj razvoj. Vsa vzdr- pripomogel k veseli zabavi ževalnina v šoli, internatu in P<> filmski predstavi. Zlssti mla- hrana stane mesečno samo 600 dina se je zabavala pozno v noč dinarjev. A celo 600 dinarjev ob akordih njegove koncertine. malo kdo plača, ker je skoraj Lepa hvala. Tone. za tvojo po- vsakemu znižano, ostalo pa pla žrtvovalnost, kakor tudi vsem ča ministrstvo za kmetijstvo, i posetnikom in delavcem. Profesorji nss vzgajajo v lju- Uspeh je Ml gmoten in mo- nosti." Ts usoda je že zadela nekaj vladnih uradnikov. Kot sna-i»o. je državni department meseca junija odslovil deset uslužbencev pod sumnjo, da niso "dobra rizika " Trem je potem pod pritiskom dovolil, da so resignirali. Izdal jim je tudi dobra spriče vala Zadnje dni smo čitali, da se vsaj enemu izmed teh še ni post ečilo. da bi dobil novo službo, kajti kljub dobremu spričevalu se gs drli /namka—nclojalneža. znamka izobčenca, šamo zato, ker je bil osumljen ... Amerika jadra v čudne vode! ... iz Chicaga ali New Yorka. Poglej mene in druge lumberžeke, ko se mesec dni ali pa dlje ne obrijemo, pa je vseeno dobro za nas," me je učil novega življenja in navad v gozdu. Kempa je bila postavljena v treh tednih, nakar se je John odpeljal v naselbino k Francetu in ga povabil, naj se preseli v gozd z družino. Francetova družina ¿e ni bila pri volji priti k nama, zato se je John vrnil zelo slabe volje. Tudi jaz bi zelo rad videl, da bi se družina čimprej preselila, bi potem vsi skupaj imeli vsaj malo boljše Življenje in red. No, končno pa sta prišla France in žena in me začudeno pogledala, kajti bil sem zelo kosmat. Francetova žena se je že prve dni uprla in nam dala vedeti, da ne bo ostala z nami. pa naj se zgodi kar koli hoče. "Saj mi bodo ti vražji komarji umorili otroka." se je pritoževala in hu dovala Pozneje smo ta problem zadovoljivo rešili. Od kompenije smo kupili posebno vozilo, ka-I čelom ob nedeljah na lov, sva tem smo gonili po progi t no- malem potoku tu in tam e-gami in rokami, in tako sm Delal sem že šest tednov, a plače nisem dobil Še nobene. To sem.omenil Francetu in on mi je povedal, da tudi on ni dobil še centa. Sklenila sva, da ga vprašava ob priliki, kaj misli glede plače. "Vesta," je nama pričel razlagati, "plače ne bo še dva do tri mesece, dokler ne končamo delo z lubjem." Oba sva bila radi tega nejevoljna, kajti čakati na prvo plačo dva meseca ali več, je bilo malo preveč. No, potem pa sva se tolažila, da bo toliko več denarja ob koncu sezone. Francetu sem tudi omenil, da jo bom takoj pobrisal nazrfj v rudnike, kakor hitro dobim plačo. "Tako sva z ženo sklenila Že prvi teden po prihodu v gozdove," mi je nato France odkril. s John je hotel, da bi delala tudi ob nedeljah. Nekaj Časa sva res delala, ko pa sva zvedela o plači, sva se spuntala, saj je bilo garanje po 12—13 ur na dan čez teden več kot dovolj. V gozdu je bilo vsake vrste divjačine in ko sva šla s Fran- Čflsovni komentarji ttiLAtt mkdveaek Konferenca v Londonu Zunanji ministri štirih velesil (iaktično samo dveh) se to pot krešejo med seboj v Londonu Bcoč sporazuma za sklenitev mi rovnih pogodb za Nemčijo m Avstrijo. Moiotov, preizkusen marksist in eden najspretnejsih diplomatov v krogu sodobnih diplomatov, je trd oreh za generala Marshalla, katerega wall, streetsju bankirji in militansti radi vojaškega prestiža poriniU v politiko, dasiravno se ni še nikdar poprej bavil z njo. Vendar pa dobro ye, da je zastopnik kapitalistov, Moiotov pa grobarjev kapitalizma. Razni vešča ki že od vsega po-četka napovedujejo popolno iz-jalovitev te konference, pisec pa bi menil, da je prav sedaj več izgleda, da pride vsaj do delnega sporazuma, kajti to pot ameriški diplomati ne vihtijo z atomsko bombo tako samozavestno kot so še pred nedavnim. Kaj pa ce imajo tudi Rusi atomsko bombo? Kancelar čikaške univerze Hutchins je pred krat kim izjavil, da Jo mogoče Rusi že izdelujejo. Če je to resnica, potem bo ameriška diplomacija izgubila glavnega asa. nakar bo pričela pojenjati histerična propaganda proti Rusiji in politika diktiranja, Marshall pa bo pričel iskati kompromisov z Mo!o-tovom. Slovanom ne morejo plačati reparacije Ena glavnih zaprek med Slovani in zapadnjaki so vojne reparacije. Američani in Anglež: bi radi oslabeli Ruse in ostale Slovane na račtln vojne odškod nine. Trdijo, da so slovanske zahteve čezmerne in da Rusi ne bi smeli ničesar izvažati iz Nemčije od tekoče produkcije. Rusija zahteva od Nemčije deset bilijonov dolarjev (v te] vsoti je vključena odškodnine tudi za Poljsko), samo njej p< so Nemci prizadeli za 128 bilijo hov dolarjev direktne material ne škode* Kje pa so milijon vojnih žrtev? Toda novo poče na "diplomata" Marshall in Be vin se silno trudita, da bi Slo vani dobili čim manj odškodni ne. In ko jima Moiotov zabrus v obraz, da sta naivna, če s< mislita igrati na tak način z Ru si, ki so se skozi tri leta sam borili proti 200 nemškimi divi zijami, sta užaljena, češ, da j< njun "tovariš" neolikan diplo mat in samo zmerja . . . Če bi smagala Nemčija Nemčija tudi po prvi vojni n mogla .plačevati reparacij, na kar so sledili maratoriji, kroah za tem pa je imela dovolj sred stev, se oborožila do zob in sko raj upropastila ves svet. In o bi izšla zmagovita iz te vojne Nikomur ne bi prizanesla, am pak zasužnjila bi vse evropski ljudstvo in tirjala njegovo du* in kri. Prlm«ra ls sgodovlne Leta 1870 so Nemci temeljit porazili Francoze in nemške ar made so trkale na vrata franco ske prestolnice. Vojna je divjal ves čas na francoski zemlji N; mirovni konferenci pa niso Nem ci nič prizanašali, marveč s< vzeli Franciji provinci Alzacijo Lorraine, povrhu pa ji naloži. 5,000,000,000 frankov vojne oa škodnine. Nemško vojaštvo n zapustilo Francije toliko ca« dokler ni bil plačan zadnj frank, ki je bil seveda tedaj * liko več vreden kot je dan* Kaplan Oabrovšok tudi tirJa "reparacij*" Kakor je že znano, toži kapi-' Gabrovšek Enakopravno^ '' $200,000, Prosveto mrrida $500,000 in za enako vsoto rro letarca. Nobeno s£en*o £ d jet je v Ameriki nima taja» že k obstoj, kot ga no ki je nevedno pustila otroka v darje naselbini, je prihajala v našo (Dalje prihodnjič.) gatil na račun šuljev slovenj naprednih delavcev in_za*no u ntčil naše časopisje moke ne bo kru^ Slovens* napredno «Mavrtvo ne bo d ^ Stilo. da bi z njun P"1*1^ kaplanček! rTK 9 DECEMBRA W7 d0jtev palestine p,lestiu*ko vprti»nJ». ki sa še vleče trideset lei-odkar je rJSl predsednik 1. 1917 obljubil Zidom neodvisno državo—se ^dotolh perlpetUah premaknilo s mrtve točke ln kakor vse blii. k rešitvi. ^bni odbor za Palestino pri OZN je namreč sklenil razdeliti bL0 deželo v dve državi: arab- i S to sešitvijo Tdana možnost, da se bo vsaj L izmed žarišč nemirov in ¿Jnarodnih trenj v razburka-Sredozemlju odstranilo. p in židovsko iana m izmed Inarodr ^je pa najvažnejše—in med iarodni krogi so to z zadošče-L ugotovili—Je dtjstVo, da li pristali načelno na tako re-utfv po dolgem oklevanju obe ¡¿večji sili: ZDA in SZ, kar pv zadnjem času redek primer klasja med tema najvažnejšima članicama OZN. Ta sklep b odobrila tudi «lavna skupšči-L z dve tretjinsko večino. Kaj določa načrt? Poleg a-jjbske in židovske države bo imelo mesto Jeruzalem poseben itatut. vse pa bo povezano z gozdarsko unijo. Židovska in a-nbska država bosta po dveh letih prehodnega režima, računajoč od 1. okt. 1947, postali neodvisni. Preden pa jima bodo priznali neodvisnost, bosta morali zglasovati ustavo, dati izjai tc OZN o sprejemu določenih odvez in jamstev ter podpisati pogodbi o gospodarski uniji' Palestine. V prehodnji dobi dveh let bo rladala Sveti deželi Anglija pod rrhovnim nadzorstvom OZN. Zadeva je pa kočljiva, ker se boče Velika Britanija nemudoma odreči svojemu mandatu ud temi kraji in umakniti čimprej svoje čete iz Palestine. Židje se bodo lahko še nadalje naseljevali v §yeti deželi iij iprejeli bodo 150,000 novih Ži-iovskih beguncev v židovsko Iržavo. V vseh evropski^ tabo-iičih pa živi še 250,000 Židov n posebni odbor OZN priporo-a. naj bi za razmestitev teh be-(uncev sklenili posebne med-larodne dogovore. ''Židovska igencija" bo kot vrhovna za-topnica Židov odgovorna za u-odo vseh židovskih beguncev n za njihovo naselitev. Obe novi državi bosta morali iloneti na demokratičnih načel/i in izvoliti vsalca svojo usla-•dajno zbornico. V obeh usta-ih bodo določila o zaŽčiti Sve-h krajev in cerkva. Vsem pre-ivalcem in državljanom obeh »lestinskih držav kakor tudi lesta Jeruzalema bodo zajam-ine enake državljanske in ver-te svoboščine kakor tudi svo-»da potovanja po vsej Pale-ini, Gospodarska unija predvide-i carinsko unijo; skupen denar i" skupno upravo železnic, po-e, telegrafa in telefona in pripiše Haife in Jafe. Unija bo di skrbela za skupno namaka-* 'n bonifikacijo zemlje obeh žav. Carinske dohodke bodo tako belili, da bo mesto Jeruza-11 prejelo 5—10 odst. od celota izkupička, medtem ko si sta ostanek razdelili obe pale-nski državi: arabska in židov-a. fJ<> dveletnem začasnem re-nu \hj prišlo mesto Jeruzalem d mednarodno upravo in bo Milita rizi rano. Jeruzalemski verner ne bo smel biti niti »bec niti Žid niti državljan f od palestinskih držav, niti 'uzalemčan. Imenoval ga bo ruški svet OZN. Guverner bo imel polnomočje, uredi morebitne spore med ninu verskimi občinami, ki nastali /aradi uporabe Svetih ijev cerkva ali božjih poti, v frem koli delu Palestine (n. božji grob, Bethlehem, Na-'t Oljska gora itd.). ,Vpti kraji, cerkve in božja a bodo pod zaščito posebne l(iJ«\ katere člani ne bodo 1' b«ti Palestinci (niti Arabci Žid je). P» asanje tako imenovanih 'tih krajev zasluži posebno urnost, ker je zelo zamotano. Tu rno pozabiti, da jih skup-uIzrabljajo vse krščanske ' 'katoliška, starokatoliška. 'Pravoslavna, ruskopruvo-s številnimi sektami kot armenska, abesinska itd.), "•«ba vsakega izmed teh kra-do najmanjše podrobno-določena in tvori pravi "za-ikM. dobimo približno sliko te-«binniu predpisov, si pred-' da hrani ključe določene m»ke cerkve Arabec (mu-'n). pri prvem oltarju sme liški duhovnik, pri drugem samo ruskopravosiavni, pri tretjem samo abesinski itd. Ali pa n. pr. glavni oltar smejo uporabljati duhovniki vseh ver toda vsak samo ob določenih urah. Točno Je predpisano, do kate rega kota v cerkvi smejo katoličani pometati, kod smejo pra voždavni brisati prah, do katere točke na steni «lahko armenski, pravoslavci zabijajo žeblje, do kje'drugi itd. Kršitev najmanjšega teh predpisov—kar je bilo skoraj neiz* ogibno—je povzročilo spor iij spopad med verniki raznih ob* redov. V to so se vmešate ve-* lesfle za zaščito svojih vernikov in stoletja so se nenehno vrstili mednarodni zapletljaji, ki so znani pod imenom: "Spori zaradi Svetih krajev". Zato ni čudno, ee je temu vprašanju tudi načrt o delitvi Palestine posvetil posebno pažnjo in podelil v tej zadevi jeruzalemskemu guvernerju polnomočje. Arabska država bo obsegala zapacjno Galilejo, gorato Sama-, rijo in Judejo ter obalno ravnino od Istuda do egiptske meje. V židovski državi pa bo vzhodna Galileja, dolina Esdraelona in večina obalne ravnine. To je v glavnih obrisih načrt za ureditev palestinskega vprašanja. Sovjetska zveza je predložila samo nekaj sprememb o razmejitvi in jeruzalemskem statutu. Prav tako je tudi predlagala, da Vel. Britanija odloži svoj mandat za upravo te dežele, ki naj bi jo v prehodni dveletni dobi vršil poseben izvršni odbor OZN. Gre torej za kompromisno rešitev, s katero so Židje zadovoljni, saj izpolnjuje njihov stari sen, da si ustanovijo po tolikih preganjanjih svojo državo, kjer naj bi našli zatočišče tudi Ostali židovski begunci. Nasprotno pa, kot smo že poročali, odklanjajo arabski nacionalisti vsak kompromis, ker hočejo biti sami absolutni gospodarji vse Palestine kot njeni avtohtoni prebivalci. Grozijo z državljansko vojno, "Arabska liga" re-krutira vojsko in arabske drža ve napovedujejo, da bodo z oboroženo silo vdrle v Palestino, da pomagajo svojim bratom. Palestinski Arabci sami,—čeprav so trikrat številnejši od Židov, ki štejejo 600,000 dušne bi mogli "biti kos svojim nasprotnikom, ker imajo Židje popolnejše vojaške in teroristične organizacije ("Irgun Zwai Leu-mi", "Haganah" in "Sterna"). Pomoč arabskih držav pa je problematična, ker so te države slabo oborožene in ni verjetno, da bi se upale z vojsko nastopiti proti OZN, to je predvsem proti SZ in ZDA, ki so že sporazumne o delitvi Palestine. Vendar je gotovo, da bomo še priča nemirom in trenju v Sveti deželi, zlasti pa po umiku britanskih čet v prehodni dveletni dobi. Zato so pa ZDA in SZ zahtevale, da bo morala v tem obdobju vzdrževati red v Pale stini močna mednarodna policija. da prepreči državljansko vojno. ZDA so precej oklevale, pre den so se odločile za tako rešitev palestinskega vprašanja. Bale so se namreč zameriti se Arabcem zaradi svojih petrolej-skih interesov v arabskih državah (Irak, Iran), kjer imajo ameriške družbe petrolejske vrelce, ki se pretakajo po cevovodih do palestinske obale, in Arabci bi se utegnili maščevati s sabotažami. Po drugi strani pa ZDA niso mogle zapustiti Židov zaradi notranje političnih razlogov, ker je v ZDA število Židov jelo veliko in so na vplivnih položajih. Tako so se Američani odločili za kompromis. Isto rešitev so narekovali SZ drugačni razlogi: SZ, ki je načelno za odpravo kolonialnega sistema mandatov in zagovarja načelo samoodločbe narodov ne bi mogla pristati na podreditev 600,000 Židov arabski večini, zlasti pa še zato ne, ker so Židje tudi kulturno mnogo bolj razviti kot njihovi arabski sosedje in prekaljeni od hudih fašističnih preganjanj v Evropi. Federalistično ureditev Palestine so pa morali opustiti, ker so nasprotja med obema narodoma za sedaj še prevelika iri bi bilo sožitje Arabcev in Židov v skupni državi nemogoče. (Ljudski tednik.) PROSVETA Francova "plava kri" Franco je zadnji satelit Nemčije, ki qe z veliko težavo toda krčevito še drži na oblasti. Oprijel seje še zadnje "rešilne" bilke—španskega prestola ter preglasil Španijo za kraljevino— brez kralja seveda. Da prežene svojo slabokrvnost, si je dal napraviti transfuzijo s "plavo", plemenito krvjo. Vzpostavil je namreč 2,304 plemiške naslove (grofov, baronov, markijev itd-), ki jih je svojčas španska republika odpravila. In te naslove širokogrudno deli predvsem Američanom, severnim in južnim, ki plačujejo to "poplemenitenje"—z dolarji! Marko je videl Vrnil se je domov iz Grčije ameriški vojak, pa so ga izpra-ševali, kakšna je ta dežela. In jim je dejal: "Mesta imajo tam zelo lepa in starinska, hribovja pa sem si le bežno in od daleč utegnil ogledati." Ustanovitev obnovitvene zadruge v Komnu Sciana.—V težkih dneh naci-fsšistične okupacije je Komen pretrpel hude udarce; center našega Krasa je bil stoodstotno požgan. Po osvoboditvi je na stala potreba obnove Komna težko vprašanje. ZVU je obnovitvena dela izročila raznim tržaškim gradbenim podjetjem, ki so vodila politiko dobičkarstva na račun žuljavih rok kraškega kmeta. Zsto je tudi razumljivo. da se obnova Komna ni izvršila, četudi je minulo od osvo-i boditve ze dve leti. Po priključitvi k Jugoslaviji je vprašanje dokončne obnove Komna ponovno ns dnevnem redu. Okrajni ljudski odbor Sežana je že nakazal pqtreben kredit. Nedavno pa je bil sestanek "Zveze vojnih oškodovancev", na katerem je bil sprejet sklep, da se ta preosnuje v "Obnovitveno zadrugo Komen". Na sestanku je bil izvoljen nov u-pravni in nadzorni odbor. Tovariš tajnik Kosmina je drug, ki niso dobičkanosna podjetja, ampak delajo v prid našemu ljudstvu in čimprejšnji izgradnji nove Titove TlugoaUvije. Obnovitvena zadruga je pokazala že dobre uspehe na raznih gradillščih, pri katerih je zaposlenih že 150 delavcev. Kakor v borbi, hoče biti Komen tudi v 6bnovl zgled vsemu kraškemu ljudstvu. ftt. Peter na Krasu—V tednu EKS se je tudi ljudstvo vzorno odzvalo nabiralnim akcijam. Krajevni odbor s sodelovanjem množičnih organizacij je z nabiralnimi akcijami, prodajanjem značk in blokov ter z dvema prireditvama zbral 23,544 dinarjev. Prispevke v hrani je pokjpnil tukajšnjemu Domu i-gre in dela. , «V. JLueilt ob iottr—Tukajšnji pevski zbor, v katerem sodelujejo pevci vseh okoliških vasi, je med najboljšimi v okraju. Zato je t?il v nedeljo, 19. okt., povabljen v radio-studio v Ajdovščini, kjer je izvajal polurni program naših narodnih in partizanskih pesmi. Sodelovalo je, 30 pevcev in pevk, ki so se mar- ljivo pripravljali na ta težko pričakovani nastop, ki je zelo dobro uspel. Idrija.—Z veseljem smo pozdravili avtobusno zvezo ldrjja —Ljubljana. Na tej progi vozi vehk, moderen in prostoren avtobus. Ker se s tem avtobusom Vozijo tudi številni uslužbenci, bi bilo želeti, da .se urnik odhoda iz Ljubljane spremeni v to liko, da bi avtobus iz Ljubljane namesto ob 16. uri odpeljal ob 18. url zvečer; tako bi bilo potnikom omogočeno, da si nabavijo v popoldanskih urah rasne potrebščine. Te dni je bila okrajna konferenca socialnega skrbstva in zdravstva. Kljub velikemu pomenu te konference se krajevni odbori z Stopnika, Krnice Maa-sore, Straža-Jageriče, Bukovo in Podlanifte konference niso udeležili. V Doljni Lendavi to imeli konferenco z demobiliziranimi borci Dolina Lendava. — V mesecu oktobru j^ bito demobiliziranih okoli 400 borcev iz okrala Dolnja Lendava. Med njimi so tovariši, ki so samo dopolnili vojaški rok, in pa oni, ki so služili v J A po 30 in Še več mesecev. Da bi te borce seznanili z jje-lom, ki stoji pred nami, in jih Opozorili na napake, ki se še danes pojavljajo, je okrajni odbor OF skupno z mladinskim odborom sklical 22. okt. konferenco, katere so se skoraj vsi borci u-deležili. Po referatu okrajnega sekretarja OF ln sekretarke LMS je sledila diskusija, iz katere je b)lo razvidno, da so demobilizirani borci dobro poučeni o političnih in gospodarskih problemih in da so v tem kratkem času, odkar so zopet doma. spoznali že marsikakn napako in pomanjkljivosti, ki se Še najdejo v delu naših krajevnih ljudskih odborov. Počasi navzgor A: Kdaj neki nam Tržačanom pošljejo guvernerja? B: Počasi, prijatelji Le lepo po vrsti! fiUjtv*i amo.imtU polkovnika, za nJim Je sedaj prišel general. Temu mora slediti maršal, nakar Šele pride even tualno guverner. EN NA0N POBIJANJA DISKRIMINACIJE Kongroenlk Patman is Texaaa Je deiaL da Je "sleherna fašiatlč no us mor lena oeeba v naši deie II proti sad rug a m." On h član kongresnega odoebe. ki se Je kol slušabnik Wall Sireeia epravtl nad zadruge. Patman h edini član odooka. ki le naklonjen sa i v '•rske obrede samo kato-, drušnemu gib soju. Na prvi pogled se zdi Gary, Indiana, navadno puato mesto, eno stoterih industrijskih središč Amerike. Nekoliko globljega pogleda je treba, da človek ugotovi prdceJŠnjo razliko. Prebivalci mesta—drugorodni, črnci in "domači" beli—predstavljajo sestav ameriškega prebivalstva kjerkoli. Problemi teh ljudi so slični onim našega ostalega ljudstva. Kn problem, ki ga skušajo rešiti prebivalci v mestu Gary, Je obenem problem, katerega skuša rešiti vsa dežela: kako doseči, da bo delovala demokracija za vse prebivalce, pa naj bodo kakršnegakoli plemena, vere ali narodnostnega izvora. Naloga ni lahka in to je pokazala nedavna šolska stavka v Garyju. Ta stavka se je pričela začetkom letošnjega šolskega Jets zato, ker je mestni šolski odbor odredil premestitev 338 majhnih zamorskih otro^ v razrede osnovne šole Emerson—šole, v katero so dotlej pohajali samo beli otroci. Nova odredba šolskega sveta namreč določa, da morajo posedati otroci šole okrožja, v katerem živijo. Pred tem so beli otroci vedno hodili v lole v svojih okrožjih, otroci črncev pa so lahko posedali Bole v drugih okrožjih, kar je Imelo za posledico, da Je ta "posebni privilegij" ločil šole v bele In one. kare so posel*II noleg belih tudi zamorski otroci Nova šoMca odredba, ki za enkrat volja le «a osnovne šole. a bo pozneje vključila tudi višje šole. Je bila uvedena radi stavke v Froebol llitfh School 1 1M6 in nauka v demokraciji, ki so ga iz te Stavke dobili rtjeni vodje In ostalo prebivalstvo mesta Srednja šola Froehel »ms učence in u^entae izhajajoče Iz Več kot AO narodnostnih skupin Tu bi se bila morala pokazati prava m vzorna ameriška damo-kracija Ali mnogi starti sred-njotoMrih dijakov in dijakinj kakor tudi mnogi dijaki aemi so pričeli Miti. da so smatram za "tujce" in ko je bila baŠ U šola izbrana, da «prejme nekaj črncev (premeWnlh radi pomanjkanja prostor/ v njihovi prejinjt srednji fc>ll), Je bilo to vzeto kot zapostavljanje ozir kot dokaz diskriminacije napram drugorodnim. Povod takemu občutju ja dalo tudi dej-štvo, da ae ja nameravalo črnske otroke poslati v neko drugo šolo, katero pohajajo predvsem domači* beli (v Emerson scbool, kjer je bila letos vprizorjena stavka). Staršem tega "belaga" distrikta se Ja ps posrečilo doseči to, ds so bili ¿rnski študentje poslani ali premeščeni v Froebelovo šolo. Stavka, ki je temu sledi)a, je razkrila obenem neprijetno dejstvo, da Je okrožje, kateremu ftola služi, prežeto s plemensko ln versko mržnjo. V tem okrožju žive tujerodni belci in črnci. Tekom večkratnih sestankov predstavnlltva lolfkags vodstva in zastopnikov črncav ter vodij stavke, se Ja temeljito pretrsslo vprašanje obstoječih ra*lik in mržnje Iz vsega se je izelmil dober nauk o dt mokratlčnlh ns-ffbfh in stavka Je hita preklica na, vodje Slavke v Froebelovi Šoli pa so HkMi Izjavo, v kateri so porveh mestni šolski odbor na) konča sspostsvljanje izmenskega, verskega fn narodnostna!* msčaja v v»*h Mah v Garyju Po premišljeno za/1 ta nem zaključku je Šdl4fl odbor potem naznanil v vadbo nove odredbe sloneč* ns tenseliu 'Hrtio-kretičnih principov' Ds se da Startom In «olo prihajajoči ffla-dim prilika prilagoditve novi naredni. ■» Je isto u vetje vilo te la /afretkom letoSnjeas šoW®egs lata Medlem ss Jt *btato p» • praviti JavnMMd ns spremembo Nsvzl* mm pa Jt šla f**ttk«m tekočega |fta večina študentm Bmersonove šole na stavko Opa zovslci situacije so ugotovili, da jt ns stotine dijakov vplivalo mnenje stsrftv Izvor mrfnje ie torej imel korenine doms &e tisti, ki niso stavkali iz kake resnične mržnje ali predsodkov, so dejsli, ds s« boje—sami ali ps štarši—protiviti ne večini ln so rsje izostali (z šole. Šolski odbor je stavko vzel na znanje z odločnim nastopom. Naznanil je, da nova naredba ostane in v tem so odbor podprle razne clvične organizacije, kakor tudi delavske in verske skupine, dalje je v prilog odloka mestnega šolskegs svata govoril Anaelm Forum (ki predstavlja razne narodnostne in verske skupine v Garyju), kot tudi trgovska komora, odvetniška zveza, Odbor veteranov in politična skupina Progressive Citizens o/ America. Itavnatelj Kmersonove šole je apeliral na študente, naJ sa vrnsjo v tvoja razrede in obenem je izdal apel na starše (ti so tvorili stavkovni odbor). Ko vse ni nič pomagalo, so mestne šolske oblasti zagrozile stsršem s pod vzet jem legalnih korakov v smislu novega državnega zakona lndisne, ki prepoveduje širjenje in podžiga-nje plemenskega sovraštva in zapostavljanja, kakor tudi na podlagi šolskih p°*t*v, katere prepovedujejo nagovarjanje k izostajanju iz šole V okviru teh postav je bila odrejena aretacija števila staršev stavkarjev. Koncem drugega tedna stavke jt bilo opaziti skoro normalno udeležbo v razredih Kar torej nI bilo mogoče dosegi z lepo besedo in pametnim prigovarjanjem, se je doseglo z aretacijo In grožnjo nadaljnjega izvajanja zadevnega zakona R tem seveda Še ni izvojevan v Gsryju boj proti diskrlmine cl jI. tods uveljavljen je nared be, ki stremi za odpravo zapo stavljenja v šolah, so m*eetne šolske oblasti zagotovile šojo po hsjsjo^i mladini tega mesta koristi demokrsttfne, neločene iz-obraze, ki bo Iz njih nsprsvils boljfte Američane nego ^ se v tam pogledu izkazali nekateri starši te mladine, (Comrrutn Council) Po slovanskem svetu velike reke in prekopi vežejo moskvo z morjem Borba za izhod na morje se vleče kakor rdeča nit skozi vso rusko zgodovino. Že v začetku srednjega veka so ladje novgo-rodskih trgovcev plovilo po Baltiškem, Belem in Severnem ledenem morju. Ladie iz Kijeva pa so v 0. in 10. stoletju vozile do Carigrada. Zanikanje Husijc zu morska pota je prišlo prsv posebno do izrazu v dobi Petra Velikega, ki je zlasti visoko cenil naše dalmatinske rojake kot pomorer. Leta 1697 je poslal mladeniče iz plemenitaških in bojarskih rodbin y Benetke, kjer jih je naš rojak Marko Murti-novič i« Perasta v Boki Kotoi ski učil pomorstva. Dalmutinec Matej Zmajovič pa je bil v tipti dobi poveljnik ruške flote, ki je v treh pomorskih bitkah premagala Švede. V lVrastu še danes hranijo ukaz Petra Velikega o postavitvi Zmajeviča za ku-petanu rusko flote. V 18. in 1». stoletju je sledilu doba velikih ruskih ckspedicij, med katerimi so najbolj znane Boringove ckspedicije v Tihem oceanu. Toda pomorsko raziskovalno delo se je v ogromnih razmerah razvilo šele v dobi po oktobrski revoluciji. V 30 letih je šlo samo v severna morja 84 ekspedlcij, ki ao prevozile sku-puj 200,000 km. Najbolj znane so ekspedicije, ki so odprle plovno pot vzdolž vso severne obale Sovjetske zveze do prehoda v Tihi ocean skozi Beringovo o-žino. Da si zagotovi pot na docela odprto morje, je že carska Rusija med prvo svetovno vojno zgradila 1000 km dolgo železnico, ki vodi do najbolj severne luke, do Murmanska. Ta železnica je danes dvotlrna in pred stavi ja najvažnejšo pot Sovjetsko zveze do odprtega morja, zakaj luks v Murmansku je tudi pozimi prosta ledu, medtem ko Jq dohod po Belem morju do Arhangelska pozimi zaprt tara-di ledu. topli vodni tokovi, ki prihajajo vzdolž Škandinavske obale in okrog Severnega rta preprečuje, da bi morje ns področju Murmansku zamrznilo. V domovinski vojni jt imtls prsv ts luka ogrrtmtn,pomen. Težnja po izkoriščanju vodnih cest, ki omogočajo izhod ns morje, je prišle do izrszs v veličastnih delih za grsdnjo velikih plovnih prekopov v dobi prve in druge petletke. Ltts 1034 je bil zgrajtn Stalinov prekop, ki veže ob naslonitvi na Lado-Ško In Oneško jezero Bsltiško morje z Belim morjem oziroms Severnim ledsnim morjem. Ptad desetimi leti pa so dovršili najveličastnejše vodogradbe-no delo, orjaški prekop Moskva Volga, ki omogoča ns ssmo največjim reškim ladjam, temveč tudi sred u je velikim mor skim ladjam prehod s področja ob Baltiškem sli Belem morju v področje Kaspiškega morja Tako Je Isni sovjetska vojns la-dja "Kapetun Uorašenko" prevozila 2000 km dolgo pot od Arhangelska do Moskve ln od tod po 3000 km dolgi poti od Moskve do izliva Volge pri Astra-hanu in dalje po Kuspiškem morju do Bakuja. Ob otvoritvi prekopa Moskva—Volga Je mar-šsl Vorošcnko dejal, ds Je Mo-skvs luka treh morij: Baltiškega moijs, Belega morje ln Kaspiškega morju. Po «graditvi prekopov Volga—Don (pri Sta lingradu) in Oke—Desna pa bo Moskva zvezana s petimi morji. Ti prekopi, ki vežejo največje plovne reke, pa niso važni samo za zvezo siedišča države z morjem, temveč- tudi za obvla danja naglo rastočega notranjega prometa. Po Volgi, ki po svoji prevozni zmogljivosti lahko nadomešča 0 vzporednih železniških prog, prihaja v Moskvo nafta U področja Kaspiškega morja, po vodnih cestah prihajalo ogromen količine lesa In grsdbenegu materiala, žita ln raznih živil, odvaiajo pa se v oddaljena področja proizvodi In dustrijske delavnosti Nobeno drugo prometno sredstvo ne o-mogoču tako cenenega prevoza kakor vodna pot, zato se Izpis čajo tudi nsjvečje Investicije v ta namen, Prekop Moskva—Volga je naj vellčastnejše delo druge Stali nove petletke Zgisjen je bil v neverjetno kratkem čssu 4 let In 8 mesecev, čeprav je zglajen z dolžini 128 km /a največje rečne ladje In čeprav je bilo treba zgladiti v /vezi s preko pom 200 velikih tehničnih ob jektov, med drugim 11 ogromnih zapornic, 6 betonskih vodnih spustov za spuščanje in dviganj« ladij, ki je potrebno zara di piemugunju višinske razlike, 7 železniških in 12 cestnih mostov, ki so vsi grajeni tako visoko, da je pod mostovi omogočen neoviran promet. Zgradit} je treba 0 pristanišč in 2 veliki Uiki, moskovsko in ribinsko, ki ju zaradi ogromne obsežnosti imenujejo Moskovsko morje in Hibinsko morje. Zfradi pnmer-juve naj nuvedeino, da so Sueški prekop, ki nima nobenih velikih tehničnih naprav, gradili 14 let, panamski prekop, ki je dolg 1« 80 km, pa so gradili $9 let. Prekop Moskva—Volga pa ne služi samo prometu. Za izkoriščanje vodnega padca v pre kopu so zgradili 8 velikih hI-droelektričnih central. Celotni sistem vodnih cest pf bo mogoče v polni meri izkoristiti Šele tedaj, ko bosta ¿grajena tudi prekopa med Oko ln Desno ter med Volgo in Donom. Gradnjo prekopa Volga—t)on jt pickinila vojna. Ko bo zgrajtn tudi ta prekop, bo ustvarjena plovna zveza med področjem Volge in Azovskim oziroma Črnim morjem. Fot po Volgi v Kaspiško morje pelje namrtČ v zagato, kajti Kasp}lko morje ni morje, inprveč jezero, dele te-duj, ko bo ustvsrjens zveza s Črnim morjem, se do odprls pot pieko Volge v Črno morje ln Sredozemsko morje, obenem ps bo omogočtn cenen prevoz premoga iz DonjeŠkega bazena v velike tovarne Povolljk. Čeprav bo prtkop med Volgo Ih Donom dolg le 100 km, bo treba pri gradnji premagati ogromne ovlrt. Zaradi vMlnske razlike med obema rekama bo treba M polnitev prekopa črpati vodo po več kilometrov dolgem cevovo* du ogromnih dlmsnzij v najvišji predel prekope. Zgrsditi bodo morsli 4 bszene sa divgartje in spuščanje ladij, Tods tudi tega ogromnega dala aa sovjetsko ljudatvo ns bo ustrslilo. (Po Blat. parat.) Ne bo ie konce »veta Take suše še ni bilo kot Ittos, tožijo ljudje. To jt posledice motenj v atmosferi zsrsdi vojne ali sončnih peg, menijo nt» ksteri. Ali ps kszsn zs človs-ško hudobijo, trdijo drugI in uglbsjo, če se Že ne blilsmo koncu «vets. Toda pogled v zgodovino nas v tem oziru pomiri in pouči, da hišo sedanje vremenske nttjto* de nič v primeri t muhami, ki si Jl)i Je privoščilo vreme v preteklosti. Neverjetno, t g d a resnično! Januarja lota 1241 Je sadno drevje cvetelo in maja Jt ša bila žetev. Za božič I. 1624 so bile češnje v cvetju in ob koncu ft bruai Ja so že dozorele, Decembra 1 1804 j v bilo tako toplo, da so se žuželke prebudUe U zimskega spanja. L. 1807, 1811 in 1834 sploh ni bilo zime. L. 1304 je bils taka poletna vročina In suša, da sta bili rt* ki Donava in Ken popolnoma suhi in so ljudje prakoratili njuni strugi peš, ne ds bi si nog zmočili. Tudi 1. 1856 je bila teka suša, da ao val studenci u-sshnili in so morali večino fti-vine /aklati. , Nasprotno pa Je bila zima 1. 1812 tako hladna, da Ja pivo V sodih zmrznilo in da so mrliče le z veliko težavo pokopavali, ker Je bila zemlja močno in globoko zamrznjena» V tolažbo tistim, ki se pritožujejo, da jih sebe . . . Babica pripoveduje • • • ZveCer je bilo. Otroci so ss zbrali krog babica in ons Ja pričela Včeraj sam vam pavsda-la, kako Je bilo s SnegulJttfO Danes boste pa slišali pravljico o Rdet i ke|*< I " Tedaj ps se ie Tonček oprezno ozrl naokrog in dajal; Babica, ampak čisto na ti homu piipoveduj, da ta čerin ne sliši." PROSVETA TOREK, 9. DECEMBRA 1947 TOVARIŠI rov—i rjumzam» xtotom TONE SELlSKAR (Nadaljevanj«) "Toda brez moje soli bi ne opravil ničesar, ti suha južina, nesrečna!" mu je zabrusil Di- mež nazaj. Izvidnice niso poročale nič posebnega in brez skrbi je četa počivala vse dopoldne. Listje na drevju je imelo že jesenske barve in je padalo na tla, zlasti kadar je zapihal veter. Tedaj so se pordečili listi kakor veliki metulji sukali po zraku. Zjasnilo se je. Megle so se dvignile in jesensko sonce je še prav prijetno grelo borce, ki so se že pomikali dalje po slemenih. Pod seboj so gledali majhne belokranjske vasice in vinograde ter brez števila majhnih vinskih hramov po Semiški in Tanči gori ter Maverlenu. "Ej, Bela Krajina! Ej, partizanov!" je vzkliknil nekdo iz kolone. "V prvi vasi bomo priredili lep miting!" je dejala Sonja. "Da, saj nas čaka zares lep miting!" je dejal Boštjan, ki je tovoril minomet. '"To pot bomo igrali tale inštrument! To je kontrabas za izdajalce!" Proti večeru so bili na cilju. Tu jih je že čakal krajevni zaupnik, ki je komandantu točno opisal ves položaj v postojanki. • "Komandant belih je Ožboltov Pepe iz Svetega Križa. Nekaj belih iz Ljubljane, večinoma pa so kmečki fantje iz Zdenske vasi iz Dobrega polja. V zvoniku imajo težko strojnico, kasarno pa imajo v šoli, toda največ jih spi kar v cerkvi na koru. Tam imajo-tudi sod vina. Fašisti so v župnišču. Imajo en lahek minomet, nekaj lahkih mitraljezov ter težko bredo. Okoli postojanke je žična pregraja, na južni strani sta postavljena dva bunkerja, iz brun zgrajena, eden pa je na severni strani. Posadka je popolnoma brezskrbna in niti ne sluti partizanov v bližini. Uverjena je,' da so sedaj beli neomajni gospodarji in da partizanov prav za prav nič več ni. Bunkerji so po navadi vso noč prazni. Ožboltov pa strašno gospodari. Vse vaške fante, ki niso hoteli vstopiti v belo gardo, je dal odgnati v taborišča. Med hajko je nekaj ujetih partizanov sam sodil, sam mučil in sam postrelil. Vsa vas je morala gledati, kako jih je z gorjačo pretepal." Zdaj šele je zaupal komandant borcem ves načrt. Sklical ^e vse komandirje; razložil jim je položaj ter do podrobnosti naložil naloge posameznim vodom. Kmalu po deseti uri zvečer so pričeli obkoljevati postojanko. Ena četa se je razvila v strelce pred severnim bunkerjem, dva voda pred južnima, bombaši in tehničarji s škarjami za rezanje bodeče žice so bili pripravljeni. Zasede so postavili na vseh poteh, ki so vodile iz vasi. Prav tako je bila postavljena zaseda ob glavni cesti daleč pred postojanko, da bi zaustavila morebitno pomoč, ki bi hitela napadeni posadki pomagati iz Črnomlja. Uničili so telefonsko napeljavo. Pavlek je s Sonjo in Črtom ležal v zasedi za cerkvijo. Ko je zvedel, da se nahaja v postojanki Ožboltov Pepe, ki ima njegovega očeta in mater na vesti, je nestrpno pričakoval povelja za napad. "Nocoj si moram osvojiti strojnico! Moram, moram!" je dejal. V nJem se je spet v vsej grozi pokazala strašna slika iz kamnoloma. Očetov obraz ga je ne- nehoma klical izpod okrvavljenih skal, mati ga je klicala ^iz ječe, pobiti in poklani so ga klicali iz vseh kotov naše zemlje. Pred njegove oči so vstajale požgane vasi in porušeni domovi . .. Stiskal je obraz k svoji puški in pretvarjal se je v silnega maščevalca. Tedaj pa so se tovariši pred severnim bunkerjem že plazili proti žični oviri. Bombaši so se bližali bunkerju. Vse se je vršilo tako tiho in tako spretno, da ni bilo slišati nikakega šuma. O pač . . . Žica je nenadoma v škarjah za-škrtala . . . "Stoj! Kdo tam?" je zadonel zamolkel glas iz bunkerja. > Namesto odgovora pa se je razletela prva bomba v odprtini bunkerja in takoj nato še ena in spet druga. Žica je bila prerezana. Niti en strel ni padel iz bunkerja. Naši so planili vanj, pa je bilo že vse opravljeno. Dva belogardista sta ležala na tleh, eden pa je na vso moč bežal v vas. Toda v postojanki so se menda streznili. Izza hiš so zaregljale strojnice in zaropotale puške. Naši so se vrgli na tla in se potuhnili. Tudi na južni strani vasi je bilo slišati grmenje bomb. Iz zvonika je lajal težki mi-traljez. Oglušujoče streljanje je zadivjalo skozi tihotno noč. % Pavlek, Sonja in Črt so nenehoma streljali iz svojega zaklona v lino stolpa. Pošast tam zgoraj je sipala krogle na vse strani. Tudi mimo njihovih glav so žvižgale jeklenke in dumdum-ke so pokale ob vejah dreves. , "Pazi, Boštjan se je oglasil!" de Črt in radovedno pomoli glavo iz zaklona. Daleč pred njim se je v gozdu zablisnilo in čez nekaj hipov je prva mina udarila v stolp. Zagrmelo je strašno, toda škode ni napravila, kajti mitraljez tam zgoraj je še vedno sekal skozi temo. "Da bi vsaj lino zadel! Sonja figo drži!" gode Črt nestrpno. "Saj jo tiščim! Bum . . . Zdajle!" ' Druga mina je zasikala kakor razdražena kača skozi lino in se je razletela v stolpu. Težki mitraljez je utihnil. "Hura!" je zakričal Črt. "Čestitam, Boštjan!" Komandant je pritekel skoz temo mimo njih in jim ukazal: "Naprej do pokopališča. Pripravite se na ju-riš! Tudi južna bunkerja sta zavzeta. Beli so se utrdili zdaj v cerkvi, fašisti v župnišču. Naprej, tovariši, zmagati moramo! Pavlek, zdaj je prilika, juriš na mitraljez!" Pognali so se prek majhnega travnika in se vrgli v kritje ob zid pokopališča. Tedaj je pričela lajati sovražnikova strojnica iz odprtine za glavnim oltarjem. "To je belogardistični očenaš!" pravi Črt. "Vse za vero, belo gardo in fašiste. Pazi, Boštjan ji bo vsak čas gobec zamašil!" Mina se je zakadila za tisto odprtino. Od tamkaj je bilo slišati divje kričanje, toda ma-šinca je utihnila. "Naš Boštjan Je mojster!" je vzkliknila Sonja. "Juriš, juriš!" so zdajci zadoneli kriki tovarišev. (Dalja prihodnjič.) Otroci, ki so našli svojo mladost Ana S loka r IH« oOUtni v 4omu t«r« in 0«U o InuilM».) Kadar se viničarka Katika spomni svojih otroških let, se Ji srce napolni z bridkostjo. V vseh teh letih ni doživela niti enega svetlega, veselega dneva Oče in mati sta zgodaj zjutraj hodila na delo v Firštove gorice, otroke pa sta zaklenila v kočo. Ves dan so bili prepuščeni nami sebi: Katka. Južek in Til-ka V pet i je bil lonec krom-pirjevice—to je bila njihova hrana za ves dan. Oknu so bila majhna, zagrajena z /rlc/nimi knJi Niti najdrobnejši sončni žarek ni prodrl v izbi» Na oknih mi razkošno cvele vodenke in fuksije. obračale ho m* ven. k miiicu V i/bi je bilo mrakotno 111 hladno Otroci ni > nje pomladi ao ae v njih trudili in znojili viničarji Kopali so, ri- golali, zasajali kolje, škropili in rezali, a na jesen, ko je dozorelo grozdje, ko so rdečkaste, črne in zlatorumene jagode postale težke in nabrekle od sladkega soka, so prišle v gosposke gorice kače in gorje viničarskemu otroku, če je segel po grozdu. Vsaka jagoda ima v sredi zrnce in to zrnce je jajčece, iz katerega se bo izlegla mlada kača, so pravili. Večinoma so otroci to verjeli, le nekateri, najdrznejši, so si kljub temu upali utrgati grozd, če pa jih je pri tem zalotil oskrbnik ali njegov pes, jih je /a vselej minila predrznost. l«e Firštovi gospodi, ki ni v goricah zasadila niti enega kola, ne kopala in ne škropili», ampak se 1 je vsako jesen pripeljula iz ve-' likega mesta samo na trgatev, se kače niti prikazale niso. Kako je vse tr> krivično, je dostikrat lazmišljala Katika. Ko je nekoč ■ vprašala mater, zakaj je tako, ji j«; ta odgovorila: "Zato pač. ker mi«» siromaki, Siiomakom Je še l>og obrnil hrl>et." | Odrasla je Kutika in z leti je i dozorevalo v njej spoznanje; | spoznali in doumela je kačo-1 krivico do dna Vojna je zadivjala preko de-, žele V Slovenske gorice so prišli hitlerjevski vojaki, ki ao govorili isti jezik kakor Firšt in vsa lista gospoda, ki je posedo-valu najlepše gorice in zidanice, za katere s« od jutra do noči skozi vse leto garali štajerski viničarji, da ao za plačilo smeli jesti ncalan Mik in krompirjevi-eo Ta vojna je odprla oči tudi tistim zaslepljenim viničarjem, ki so pričakovali Hitlerja kot rešitelja. Spregledali so, ko so jim hitlerjevci odgnali zadnje ži-vinče iz hleva, ko so jih prisilili, da so morali na fronto, ko so morali njihovi otroci v tuje šole, ko so začeli padati v grapah prvi talci, ko so jih odvlekli daleč v Slezijo . . . Spregledali so in prepozno spoznali svojo veliko, bridko zmoto. Katika in večina drugih je'vse to vedela že davno, žc takrat, ko so jih kot drobno deco strašili s kačami v goricah, s kačami, ki so bile nevarne samo siromakom. In Katika ter z njo večina drugih je vedela, da je odvisno od njih samih, da uničijo te kače in si pribore pravico. V borbi Je pravica zmagala. Sonce sije na Slovenske gorice. Svobodno Konce. Po vrheh veselo odmevajo klopotci. Trte je pozlatila jesen. Izza rahlo orumenelih listov vabijo težki črni, rdečkasti tn zlatorumenl grozdi. V goricah ni več kač. kakor ni več Flrštov in Fišerarjev ter druge takšne gospode Z Jeruzalemskega vrha Je za-vil voznik v Babji klanec, kjer so nekoč hrabre Prlečanke s kropom in kamenjem pregnale Turke. • "Fišct arjevo in Firštovo posestvo je zdaj državna last." pripoveduje. "Devetdeset oralov najlepših goric. Triinštirideaet viničaiskih družin dela na tem posestvo Plačani smo na uro, kakor drugi delavci. Dobro živimo " 7Kakšna pa bo leto« letina?" "Zaradi suše bo vina nekaj manj, zato pa bo po kvaliteti odlično. Kmalu bomo začeli, z bratvijo in potem bomo prešali noč in dan. Tam gori sta naši preši. Oglejte si jih, daleč naokrog sta največji," je s ponosom poudaril Z vrha se je odtrgal vesel otroški vrišt V viničarjevih očeh se je zasvetilo. 'To so pa naši otroci. Na Fir-štovem imamo dom igre in dela." Da, viničarjem, ki delajo na državnem posestvu pri Jeruzalemu, ni treba več zaklepati otrok v koče, ko gredo na delo. Velika, gosposka Firštova zidanica na Jeruzalemskem vrhu, v katere okna se je Katika nekoč komaj upala ozreti, je postala zdaj dom igre in dela otrokom kmetijskih delavcev. . Skozi zaprat okna razkošno sije sonce v velike, svetle, na novo preslikane sobe, v katerih se viničarski otroci igrajo, jedo in počivajo. Poleg so higienično urejene unimivalnice in shramba za obleko. V pritličju so odstranili veliko prešo in prostor bodo preuredili v dvorano. Ob lepem vremenu pa so otroci vedno zunaj. Igrajo se na velikem prostoru pred domom pod nadzorstvom sestre pomočnice. Štiriindvajset otrok je zdaj v domu in med njimi so tudi otroci vi-ničarke Katike. Komaj mesec dni je, odkar so dom odprli in že so se otroci iznebili vse pla-hosti in nezaupanja, s katerim so včasih bežali pred tujcem. In ko bodo ti otroci nekoč odrasli, bodo njihovi sppmini na otroška leta svetli in lepi. Vsi enako oblečeni v same hlačice, umiti, zagoreli in razigrani so nam pritekli nasproti. "Dvigni me," je energično zahteval mali Dražek, "da vidiš kako sem žmeten (težek)." Nato se je vseh štiriindvajset postavilo v vrsto in vse je bilo treba dvigniti, potežkati. "Res ste žmetni. Najbrž pojeste dosti žganjčkov?" "O ne," je odkimal Južek, "mi jemo tudi kruh in meso." "Pa grozdje," je pripomnila Cilika. p "Da, mi jemo grozdje," so ponovili vsi v zboru. Zdaj ni v goricah več kač in v domu dobe viničarski otroci vsak dan za predjužnik poleg velikega kosa kruha tudi grozdje. Otroci, ki prihajajo v dom ob 8 zjutraj in ostanejo do 18, dobe v tem času predjužnik, izdatno kosilo in popoldansko ju-žino. Živila preskrbuje uprava, deloma pa nekaj prispevajo tudi starši otrok. Hrana je dobra in izdatna. V dnevniku vzgojiteljice Ma-re, ki jo otroci kličejo "mamica" in ki to ime tudi zasluži, je med drugim zapisdno:—"Danes so prišli k nam prvi otroci. Zelo boječi so in sramežljivi. Ne puste se sleči in umiti. Prepričana sem, da jih bom z dobro besedo prepričala in pridobila."— —"Nekatere matere se jeze, zakaj v domu ne pretepamo otrok. Se vedno žive v prepričanju, da je palica najboljše vzgojno sredstvo. Z zgledi jim bomo dokazali, da so v veliki zmoti."—' Inozemstvo se zanima za slovenske usnjarske izdelke Ljubljana—Izdelki slovenske usnjarske industrije so zaradi svoje lične izdelave in odlične kakovosti zelo priljubljeni v inozemstvu. Vedno pogosteje dobiva Slovenija velika naročila iz Francije, Švice, Češke, Itali-. je, Bolgarije in Turčije. Slovenska usnjarska industrija je razstavila svoje proizvode na velesejmih v Smirni, Plqydi-vu, Pragi in Trstu. Glavna direkcija za usnjarsko industrijo Slovenije je za tržaški velesejm pripravila najlepšo in največjo zbirko kovčegov in drugih galanterijskih izdelkov, izdelanih predvsem iz gladke svinjine, ki je stroj ena na čisto nov, nova-torski način. Vsi sestavni deli, kakor je sukanec, s katerim so izdelki šivani, svilena podlaga, so iz najboljšega materiala, ker v socialistični proizvodnji ni špekulacije, kakršne se v svojih proizvodih poslužuje kapitalistična proizvodnja, ki uporablja sestavne dele slabše vrste. Zato tudi slovenski usnjarski izdelki uspešno konkurirajo z izdelki drugih držav. ^Jfeliko zanimanje vzbujajo v int^nstvu žirovski gojzarji. Žirovska čevljarska industrija je stara nad 200 let in je znana po vsej Evropi. Žirovski gojzarji so nepremočljivi, ker so izdelani iz najboljšega usnja ter imajo podplate zalite s posebno smolo, ki jo v Žireh sami izdelujejo. Ko so slovenske smučarske ekipe tekmovale v Švici, severni Italiji in Franciji, so vsi občudovali njihove smučarske čevlje. V Žireh so ustanovili posebno nižjo industrijsko šolo, ki skrbi za strokovno usposob-ljanje novih kadrov. FREEZIIT REASON Jajce več kot kura ve Oče: No, Jožek, ali veš ki so ubili Mussolinija? Jožek: Vem. V Milanu Oče: Ali pa veš, kje je pokJ pan? Jožek: Vem, v Ameriki Oče: In ali veš, kje je sedj njegov duh? Jožek: No, kje? Oče: V peklu! Jožek: He, he, očka, se motil Njegov duh je pa še vedno 1 Italiji. Drivo without worry — vm drain« and don't hurry. Thaf» protty good capiuU od-vico for tho motorist who must drlvo on •now or Ico. lotto (how tiro drains rodweo tho broking dtotanco 40 to 70 por cont on Ico and snow. So vm 'oml.Svt drains on tho whools won't roplaco brains at tho whool. Thoy aro a link to safety which wM bolp tho cartful drive* avoid mishap. Blagostanje v Trstu V Trstu se je kar na lepem obrnilo na bolje. Na osebo je prišlo 100 kg amerikanskega premoga. Od samega veselja je ljudstvo izgubilo glave. Kriza je rešena. Premoga bo dobil vsakdo toliko, da v pravem pomenu ne bo vedel z njimk kaj početi. Za kurjavo ga bo premalo, tako lep tudi ni, da bi se ga izplačalo samo za okras držati doma. No, pa so praktični Tržačani že uganili, kaj bodo naredili z njim pozimi. Nabasali si ga bodo v žepe, kadar bo burja. Tako jim bo amerikanski premog le v nekako korist, ščitil jih bo, da jih burja ne bo odnesla. V Prosreti «o dnevne «valov aa ta delavsko vesti Ali It* čl ta te vulr dea> ssasssMsssssss Sodobne sale iz Francije A: Kadarkoli berem o ameriški pomoči Franciji, se spomnim na prostovoljno gasilsko četo. B: Kako to? A: Tudi ta prispe vedno šele takrat, ko je bajta do tal pogorela. • V Parizu so napadli roparji v temni noči nekega pasanta. Mož se je pričel na vse grlo dreti: "Na pomoč! Na pomoč!" A eden izmed roparjev mu reče: "Ne bo nič porcagalo, če se derete. Ramadier je zelo lepo prosil, pa še ni nič dobil." o Pred pariško sodnijo so obsodili nekega morilca na smrt na vešalih. Prišel je žalosten trenutek, ko so moža postavili pod vislice. Rabelj mu je zataknil vrv za vrat. Tedaj je obsojencu po predpisih dejal sodnik: "Preden izvršimo sodbo, imate še pravico izraziti poslednjo svojo željo." Obsojenec se je zamislil in končno vzdihnil: "Še enkrat bi rad jedel masleno žemljo." Tedaj je sodnik požrl veliko slino in še on zavzdihnil: "Jaz tudi." In celo rablju se je nekaj milega posvetilo v očeh, ko je tudi on zavzdihnil: "Jaz tudi." Izvršili pa so obsodbo, ne da bi ugodili poslednji obsojenčevi želji, kajti do takrat obljubljena ameriška pomoč v Franciji še ni prispela. Zamera Sinko: Kaj ne, mamica, da sta si človek in opica zelo podobna. Mama: Že, že. A tega mi nikar ne govori. To ti lahko zamerijo. Sinko: Nič se ne boj, opicam tega ne povem. Te bi mi za to oči izpraskale. HIŠINJE STALNO KRATKOURNO DELC ČISTA, MODERNA POSLOPJA O IZREDNO VISOKE PLAČE: 82 Vtc na uro za pričeti* 87V4c na uro po 3 mesecih 89>4c na uro po 6 mesecih a 5 in 6 DNEVNI TEDEN a URE: 5:30 do polnoči a PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI a UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE a VEČ DELAVSKIH UGODNOSTI Skušali vas bomo uposliti bliz vašega doma Pridite in govorite s Miis Allan Uposlevalni urad za ženske Illinois Bell Telephone Co. 309 W. Washington St. VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepa 12. reda« konvencijo a« lahko naroči na list Prosvato »■ prišteje eden. dva, tri. štiri aH pat članov is eno društne k eni nar«i alaL List Proavete stana as rs« enako, s« ¿lana sli ne£lane 18.00 sa eno letno naročnino. Ker po ¿lani še plačajo pri aaoamentu IIM u tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj nI vsroka. red. da Je list predrag aa ¿lana S1TPJ. List Prosvete Jo vaša lastnina is •otoeo J« v vsaki družini nekdo, ki M rod ¿ital Ust vsak dan. PoJoaaUot—Vselej kakor hitro ksterl teh članov preneha biti član SNPJ, ali ie se preseli proč od družine in bo rahteval sam rroj lut tednik, bode moral tisti ¿lan lz dotlčrie drufme. ki je tako skupro naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnittvu In?« In obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosveta Ako teff» •tort. tedaj mora uorevniltvo *ni*»tl datum xa to vooto osrc/ni™ Cena Uatu Prostata Jat Za Zdruft. dršave In Kanado SOJO 1 tednik la.________S SO I tednika ta.______S JO 3 tednike ta._____4 40 4 tednike ta____3.20 & tednikov la.___2J0 Za Evropo Jo. Za Chicago. In okolico Je 1 tednik te--------- 2 tednika la.-- 3 tednike 4 tednike la I tednikov 111 JO Jt.50 .. «J« .. 710 _ » tO _ 4.70 _ no I «polnite spodnji kupon. priloftlte potrebno vsoto denarja sil Money Or dor v pisma In al naročite Prosveto Mat. ki |e »«*• lest»«»* PHOSVETA. sirvj, IS57 So. Lawndalo Avo Chicago 23. I1L Prtlošono pošiljam naročnino ao Uet Proevo* vsem f L laso______CL Haalov Ustavite tednik ta-ga ¿Ionov mojo druiinot naročnini od slede*» N« slllri )a videti delavski svočal film "A Peoploa Program." Avtor la prodaceat filma Je H. Arthur Klein (prvi aa lavi). Isde-lal ga J« s sodelovanjem Sveta CIO v Los Angeleeu la portretira delavski bo) proti T. H. sakonu la reakcionarnim allam. ki kaj-skalo aa nova vojno. Film Ja aa razpolago orgaalsactlam la se naroča pri Plcturaa. Lid. 141 N. Orange Drl ve. Hollrwood 36, CaL