r, Najtežji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ah, -m ' n n GLAS NARODA List slovenskih.delavcev t Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 252. — ŠTEV. 252. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELSEON: CHELSEA 3878 NEW YORK. SATURDAY, OCTOB ER 26. 1929. — SOBOTA, 2G. OKT OBRA 1929. VOLUME XXXVTL — LETNIK XXXVIL FALL, BIVŠI TAJNIK ZM NOTRANJE ZADEVE POROTA JE SPOZNALA FALLA KRIVIM IN GA JE ISTOČASNO PRIPOROČILA MILOSTI SODIŠČA Vsoto $100,000, katero je sprejel bivši tajnik za notranje zadeve od svojega prijatelja Dohenyja, je smatrala porota za podkupnino. — Prvič v zgodovini dežele je bil spoznan krivim član kabineta zastran dejanja, ki ga je zagrešil tekom svojega uradovanja. WASHINGTON, D. C., 25. oktobra. — V pro-resu, ki se vrši zastran oddaje vladnih zalog olja v najem privatnim tvrdkam, je izvojevala vlada prvo zrnago. Načelnik porote je povedal bivšemu tajniku za notranje zadeve Albertu B. Fallu, da so ga porotniki spoznali krivim. Vsoto stotisoč dolarjev, katero je sprejel Fall od svojega prijatelja Dohenyja, smatra porota za podkupnino. Fall in Doheny sta bila dolgo vrsto let prijatelja. To prijateljstva je prišlo do posebnega poudarka -ko je bil v Hardingovem kabinetu Fall tajnik za notranje zadeve. Dohenyjevi družbi je dal v najem Elk Hills oljnata polja v Californiji ter sprejel za to uslugo od Dohenyja stotisoč dolarjev "nagrade". To je bil prvi slučaj v zgodovini Združenih držav, da je bil poznan krivim član vlade zastran de-likta, ki ga je zagrešil'tekom svojega uradovanja. Zastoprvk vlade Owen J. Roberts je izjavil, da se bo začel proces proti Dohenyju pričetkom prihodnjega leta. Obtožen bo, ker je dal podkupnino. Ko je stopila v dvorano porota — osem moških in štiri ženske — je zavladala smrtna tišina. Ko je izrekel načelnik porote besedo "Kriv", je Fall zamižal in omahnil v naslonjač. Porotniki so ga priporočili posebni milosti sodišča. Za dejanje kot ga je zagrešil Fall, določa zakon tri leta ječe in tristotisoč dolarjev globe. NEKAJ TRUPEL | ATENTATORJU POSADKE JE ŽAL, KER MU SO NAŠLI NI USPELO Jezerski ferry se je potopil s posadko 57 članov. Več trupel so že našli dosedaj.' NADAUNI NAČRTI MUSS0LINIJA DALADIER BRIAND0V NASLEDNIK? Dirosa pravi, da ni imel Delegati skoro deset mi- Predsednik francoske re- CHICAGO, 111., 25. oktobra. — Vsi znaki so včeraj zvečer kazali, da je bilo izgubljenih 57 človeških življenj, ko se je v torek ponoči potopil v Mičhiganskem -jezeru prevozni čoln ■•Milaukee". "Milwaukee" so definitivno proglasili izgubljenim, ko je neka druga ladja sporočila, da je našla pilotno hišo pogrešanega tolna in več trupel, nosečih rešilne pasove "Milwaukee-ja". Ura. katero so našli na enem. se je ustavila ob pol-devetih in to kaže, da se je ' Milwaukee" potopil nekako ob tem času v torek zvečer, sedem ur potem, ko je zapustil mesto Milwaukee. Tovorni parnik, "Steel Chemist", ki je prihajali z Quebeca. se je nahajal sredi poti med Racine in Kenosha, ko je zapazil drugi častnik na vodi plavajoče truplo. Spustili so v jezero čoln ter dvignili truplo na krov. Parnik je plul naprej in dvajset minut pozneje so zagledali drugo truplo. Kapitan parnika je takoj, obvestil brezžičnim brzojavnim potom urad v Milwaukee ju. Sporočilo pe prestregla postaja obrežne straže v Racine Wis., ki si je v torek ponoči zaman prizadevala ujeti zadnje klice na pomoč, katere je dajal potapljaoči se ferry. nobenega zaveznika, to- lijanov italijanskih izse- da policija domneva, da ljencev bodo po vabi je- jih je bilo več v kom- j ni, naj se udeleže ppsve- plotu. I tovanja v Rimu. BRUSELJ. Belgija, 25. oktobra. RIM, Italija, 25. oktobra. — Mus-Belgijska policija je danes nada- I solini je sklical velikansko konven-ljevala z obširno preiskavo glede I cijo Italijanov, prebivajočih v ino-včerajšnjega poskusa, cla se urno- I zemstvu. ki se bo vršila v Rimu dne ri italijanskega prestolonaslednika i 29. oktobra 1930. £>obil je namreč princa Umberta. ! vtis vsled množine delegacij Sinov i Italije v Severni Ameriki, katere j? V zvezi s tem je izvršila policija i sprejel pred kratkim v Rrimu. že dosti aretacij. Princ se je aten- ] tata ni preplašil ter se, kot da se ! Organizacija tega kongresa, na ni nič zgodilo, udeležuje zaročnih katerem bodo zastopani delegati glavnosti. • skoro deset milijonov italijanskih I izseljencev, bo poverjena tajništvu Še nocoj pa namerava odpoto- tcga zastopstya, ki je znano kot vati v Rim. Pri tej priliki bo števi- j Fasci italiani alTEstero. lo njegovih osebnih^-etražnikov po- ; dvoj eno ' Na zborovanje Pa ne bodo le po- j vabljeni zastopniki 600 fašističnih V policijskem glavnem stanu je ) | Beloruska republika s 5'milijoni; 4) Transkavkazija s (i j milijoni; 5) republika Uzbek s 5 milijoni in (i) Turkomair ska republika z manj kot enim milijonom prebivalcev. V teh obsežnih republikah Sovjetske Unije so manjše enote, avtonomne republike ali avtonomni ''kraji". Transkavkazija ima republike Armenijo, Georgijo in Aserbedjdžan. Ukrajini je priklopljeua avtonomna republika MoJ-davija, ki ima komaj pol milijona prebivalcev ter predstavlja ruski preostanek Besarabije, katere je anektirala Romunska. Vsega skupaj je dvanajst avtonomnih republik in dvanajst avtonomnih "pokrajin*'. V političnem oziru ima to pareeliranje starega ca' rističnega carstva malo pomena. Teorija, da se republike neosvisne ter da bi si lahko same krojile svojo usodo je va>ljiva. Menjševiške demonstracije v Trauskavkaziji je leta 1924 Moskva nasilno zatrla. Uporaba lokalnega jezika in dialekta v sodiščih in v šolah predstavlja neke vrste avtonomijo. Ljudstvo je s tem zadovoljno, kajti car je le ruščino vsiljeval. Kirgizi ali Baškiri bi bili na svojo "republiko" jako ponosni in stvar bi imela tudi nagima j propagandno vrednost. ' ; Moskovsko časopisje pravi, da bo nova Tajikistair ska republika tvorila vzgled za delavske mase v Indiji, na Kitajskem, v Afganistanu in v Perziji. GLAS NARODA" — List slovenskega narod® v Ameriki! — Naročajte ga! stojala je nevarnost, da versko blazni izgubi ravnotežje in pade na tla. Kmaul je pridrvel pred hišo gasilski voz z lestvo, nakar so skušali blazneža spraviti na varno. Gasilci so dosegli to na ta način, da so moža privezali okrog života in ga potegnil pri oknu zopet v stanovanje. Bil je to 33-letni ključavničar Jakob Poglajen, ki je postal nato v sobi popolnoma krotak. Poglajena so držali že tri mesece na živčnem oddelku splošne bolnice in se nahaja sedaj doma zopet kakih 14 dni. To je bil že njegov četrti napad. Pred letom se je nahajal v bolnici zaradi verske blaznosti nad šest mesecev. Po zdravljenju so ga zopet odpustil, vendar je zapadel ubogi Poglajen vedno znova v blaznost. Tudi kadar ni bil izrazito zmeran, je kazal doma v družini \se znake živčne prenapetosti. Svoja dva otroka je vabil vedno v cerkev, doma je skoro neprestano motil in prirejal žani neprijetne scene. Davi je hitel za ženo, ki je nameravala na trg, v vežo dvakrat v sami srajci in so ga morali spravljati zopet na lep način v njegovo stanovanje. Proti opoldnevu je postajal čedalje neznosnejši, dokler ni prišel na idejo, splezati skozi okno na železni drog, se križati ter blagoslavljati množico spodaj na ulici. Poglajena so gasilci potolažili pozneje s tem, da so mu nudili »ekaj sladkorja in malinovca, nakar je postal popolnoma miren. Organi reševalne postaje so ga zvabili s seboj pod pretvezo, da gredo na sprehod, nakar jim je blazni Poglajen sledil popolnoma mirno brez vsake besede. Pred poslopjem rešilne postaje na Krkovem trgu so ga naložili na voz in ga nato od-peijelali v bolnico. Ker cr zdi, da je njegovo stanje neozdravljivo, bodo Poglajena oddali najbrže v blaznico. Zopet razkrinkana falzifikatorska tolpa. Nedavno so se pojavili v mariborski okolici ponarejeni tisočdi-narski bankovci. V Št. Lenartu je prišel nekdo s falzifikatom kupovat dežnik, drugi falzifikat pa se je pojavil v okolici Ormoža. Radodaren ponarejevalec ga je poklonil nju, v Moravcih pri Ljutomeru, v Podbrežju in drugod. Njihovi bankovci so bih dokaj skrbno ponarejeni toda v bolj živahni barvi in na slabšem papirju kako originali. Kljub temu bi jih falzifikat or j i na prešli v ostrejši odpor in sicer so z ata afront porabili veliko upravno reformo, ki jo je v državi izvedel Maniu. Liberali so se energično postavili zoper reformo, označujoč jo kot oslabljenje državne skuprosti ter so končno, ko se jee pokazalo, da se jim parlamentar- tudi oha regenta, ki pa jo je vlada vam bom povedal, te jo bom vze;. energično odklanjala. Bržkone je I bila pri tem merodajna bojazen pred komplikacijami, ki bi jih mogla povzročiti prevlada dvora v regentskem svetu; najbrž se je mislilo pri tem na možnest po vre tka bivšega prestolnaslednika Karla. Razen teg apa se ne sme prezreti, da bi mogel regentski svet nastopiti zoper sedanji režim ter poveriti j vlado drugi stranki. Z volitvijo tret-, svojcmu možu tožbo za lorttev za_ jega člana regentskega sveta je, j-ona? _ parlament indirektno odločal tudi I o lastni usodi. Zato je razumljivo, da je bila odločitev težka. Abstinenca liberalov in avares- ! Neka rojakinja iz Downtowna je sklenila, da se bo ločila od svojega moža. Težko se je odločila do tega. no. nazadnje je pa vseeno stopila k advokatu. — Torej vi hočete vložiti proti jo je vprašal advokat. Da. — je odvrnila. — Pa kar ko j. covcev ni bila važna v stvarnem pogledu, ker razpolaga Maniu z zadostno večino. Z izvolitvijo in pri-; menj £c sego Sarateanuja se vrača situacija v Rumuniji zopet v normalno deželi prav lahko razpečavali. Tako him potom uspeh ne obeta, zapusti- stanje in gotoyo ^ sme sklepati Ua| *-------------*x— n v znak Protesta parlament. Od- j ge režim nacijonalno-caranistič- ! tlej so ostali zvesti taktiki absti- v , w i- * j i 1 J ne stranke z njo se bolj utrdil, nence ter potemtakem pa je pravočasna in energična intervencija orežništva njihovo namero preprečila, preden so se utegnili s sleparijo okoristiti. — Zakaj se vam pa tako mudi? — je poizvedoval advokat. — 23to, ker dozdaj še vedno jaz vem več slabega o njem kot on o bi pa s tožbo čakali, bi medtem tudi on lahko kaj zvedel o meni. * Dopisi. Durant City, Pa. Nekdo smatra tukajšnje slovenske Primorce in Jugoslovane za nepoštene, ker so v družbi imenovali Mussolinijevo ime. To pa ni resnica, kar lahko potrde vsi, ki so bili na krsti j i navzoči. Mussolinijevo ime se ni imenovalo ne od Italijanov, ki jih je bilo par navzočih in ne od Slovencev. Kaj takega še na misel ni prišlo, ker smo bili veselo razpoloženi za vse kaj drugega kakor pa za Mussolinijevo ime. Dotičnik dolži Slovence, da so bolj v Italijana zaverovani. Tukajšnji Slovenci niso zaverovani ne za Italijana in ne v Jugoslovana, ker so sploh vsi naturalizirani ameriški državljani, toraj morajo biti zaverovani v deželo, katere državljani so. Dopisnik naj enkrat za vselej pusti slovenske Primorce v miru, kakor pustijo oni njega. Slovenci Primorci niso po lastni krivdi padli pod laški jarem. Mi vsi obžalujemo gorje naših bratov v Primorju, toda mi jim ne moremo pomagati. Če nima dopisnik drugega pisati, tudi laži ni treba. Boljše je, da svojo .laž zbobnaš med štirimi stenami. kakor tudi Italijan Mussolinijevo ime. Pozdrav vsem zavednim Slovencem sirom Združenih držav! Eden navzočih. ADVERTISE in "GLAS NARODA' posnemajo , vzgled svoj ill zmagovitih nasprot-' mkov. To predzgoaovino je treba imeti . pred očmi, ako hočemo razumeti konflikt, ki je nastal o priliki Buz-duganove smrti. Saj izvira popolnoma iz splošnih notranjepolitičnih nasprotij Rumunije. ■ Ko se je konstatirala smrt regenta Buzdugana, je ministrski svet sklenil, da prevzame izvrševanje kraljevske sveta, ki je s smrtjo enega od trojice postal nepopoln. Ta korak je bil nekoliko presenetljiv in liberalna stranka je odločno nastopila proti njemu. Maniu je u-krep vlade tolmačil kot nujen in povsem ustaven, češ, da je nastopil primer, ki ga ima v mislih člen 18. državne ustave; ta določa, da preide s smrtjo kralja izvrševanje kraljevske oblasti na ministrski , svet. Liberali se niso stranjali s to ! interpretacijo ter so ukrep vlade taksirali kot državni udar. Maniu je seveda smatral, da je s smrtjo Buzdugana regentski svet postal nepopoln, da torej Neki newyoriki dnevnik, ki je še --i pred kratkim divjal proti boijševi- v . kom, piše zdaj o "pogumnih ru- STRAHOTNA NOC NA SKAL skih lelaIcih kl so do v ! riko" Vidite, tako se preobrača vreme. NATEM OTOKU prerokov so Z Norveškega poročajo razne po- ' drobnosti o parniku "Haakonu | Objave vremenskih VIL", ki je nasedel, kakor je bilo I Ja^c nezanesljive, že poročano, nedaleč od mesta Flo- j Včasi uganejo, včasi pa ne. Naj r;;ja v bližini skalnatega otoka. Ne- j sreča je zahtevala 35 človeških živ- I ljenj. Rešilna deia so bila tem bolj i ote&očena, ker se je parnik tako , hitro potapljal, da niso mogli spu- i večkrat ne uganejo. Ljudje se pritožujejo in zahtevajo v tem o7iru boljšo službo in boljšo postrežbo. Nekateri bi radi kar za cel teden stiti rešilnih čolnov v vodo. Med j naprej vedeli, kakšno bo vreme, reševalci sta se izkazala zlasti neki1 Posebno politični kandidati bi krmar in finski konzul v Bergenu' radi vedeli, kakšen veter bo pilial Hunn. Prvi je sam rešil po vrvi oZ dne 5. novembra. oseb na 10 m oddaljeni skalnati otoček, kjer so napol nage prebile strašno noč. Hunn, ki je otel življenje toliko drugim osebam, pa je moral prebiti noč v valovih, držeč se krčevito za trup potopljene ladje, ki je še molel iz morja. Da je ne more več bila nesreča še večja, je kmalu po- vršiti kraljevske oblasti, dotlej da tem v bližini nasedel drug parnik, se izvoli novi regent ter napravi slo-! od katerega so brodolomci upali, da vesne prisego. Očividno je računal1 jim prinese pomoč. Šele zjutraj jih z možnostjo neprijetnih komplika-1 je rešil pranik "San Lucar". Na cij, ki bi jih mogel napraviti svet re-rentske dvojice. Morda je bil mero-dajen strah pred dvorom, ki bi mogel, ker je razpolagal s polovico regentskega sveta, izvesti kakor važno spremembo, ki bi s sedanjim stanjem ter razpoloženjem v državi ne bila v skladu. Protest zoper prevzem kraljevske trupu "Haakona VIII." je bilo še 14 potnikov. BOŽIČ V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne dražbe — ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zaaigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Perm! tov Ltd. piiite na domačo — SAKSER STATE BANK •S OORTLANDT 8TUKT NEW YOBK, V. Y. VATIKANSKE REFORME Notranja sistemizacija Vatikanskega mesta napreduje z vso hitrostjo, ker bi guverner Serafini rad videl, da bi mikroskopična država že s 1. januarjem prihodnjega leta funkcijonirala po vseh pravilih. Vsak dan prinese kaj novega, kar bo utegnilo zanimati tudi našo javnost. Tako so uvedli te dni prisilne osebne izkaznice za vse vatikanske državljane po vzorcu pro- slule "carta d'identita",. ki jo je u-vedel fašistični režim za italijanske državljane. V teku enega meseca bo moral imeti vsak Vatika-nec takšno izkaznico, opremljeno s fotografijo in lastnoročnim podpisom* z osebnimi podatki, kolkom in guvernerjevim podpisom. Med drugimi spremembami je n-kinitev bolnišnice ?a revne duhovnike in zatočišča za revne romarje v prostorih Sv. Marte, kamor pri- i de sedaj vatikanski se min ari j. Od-i slej romarji ne bodo več mogli bi-: vati na ozemlju Vatikanskega me- i sta, kvečjemu če ne bodo kdaj po-1 zneje zgradili posebnega stana za-nje. Seminarij so premestili zato. ker mislijo njegovo staro palač d kakor tudi več drugih poslopij podreti, da ustvarijo na njihovem mestu velik trg. Premestili si tudi staro vatikansko lekarno ? palačo Belvedere, kjer bo imela več prostora. Rožna letina na Bolgarskem. Kakor poročajo iz Sofije, je vrgla letošnja rožna letina na Bolgarskem 7 milijonov kilogramov cvetov ali 1880 kg rožnega olja. Pridelek je bil za 20 odst. večji nego lansko leto, čeprav je ob letošnjem potresu mnogo trpel ves Kazalnik. Kilogram rož velja 22 do 26 levov, cene za olje še niso stalne. V inozemstvo so izvozili že kakšnih 500 kg rožne eseence. DOBILI SMQ večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov - Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW ¥OB£, CITY Princi so učeni ljudje. Strašansko učeni. Če bi ne bili učeni, bi najbrž princi ne bili. Tako poročajo o nekem princu, da si je ogledal veliko elektrarno. Inženirji in ravnatelji tovarne so mu jo razkazovali. Kimal je kot da bi videl nekaj povsem vsakdanjega. Velikim dinamom in generatorjem se ni prav nič čudil. Navidez mu je bilo vse znano. Ko so odhajali iz elektrarne jih je pa presenetil z nekoliko čudnim vprašanjem. — Hvala vam za prijaznost, gospodje, — je rekel. — Vse me je jako zanimalo. Nekaj ste mi pa vseeno pozabili pokazati. — Kaj pa? — so rekli inženirji in ravnatelj, takoj pripravljeni u-streči njegovi želji. — Tisti stroj bi rad videl, — je rekel učeni princ, — s katerim vrtate luknje v električno žico, da se lahko elektrika pretaka po nji. Kaj je višek nesramnosti? Višek nesramnosti je: čakati v trgovini za dežnike toliko časa, da preneha deževati. Sodnik je vprašal čedno mlado obtoženko: — Kako vam je ime? — Micka, — je odvrnila. — Kako vam pa pravijo? — je poizvedoval sodnik. Obtoženka je zardela ter rekla v zadregi: — Moje sladko srce. — Ja, ta ženska je pa moj ideal, — je pripovedoval dragi rojak. — Ta pa je moj ideal. — Če je tvoj ideal, — se pa poroči ž njo, — mu svetovali prija-jatelji. — Ja, če bi se poročil ž njo, bi pa ne bila več moj Ideal. FRANCOZI PRIHAJAJO (Iz zgodovinske povesti "Pod novim orlom.") POSLANSKA ZBORNICA V ATENAH "Francozi gredo!" i r>tari :,luga. VI še nisti bili na No- i !cra tičal kak avstrijski vohun in je Ta klic je kcncem meseca mar- vem trgu (sedaj je to Turjaški trg),' bila vsaka nepremišljena beseda ca leta 1797. begal celo kranjska ko so ljudje že kričaje teklj mimo kaznovana z ječo in verigami deželo posebno pa še Ljubljano. T je bila šele nekaj let poprej podrla vse svoje stare utrbe in zdaj ni bila več v stanu, klubovati bližajoči se francoski armadi, tudi če bi bila imela za to pogum. Pred Francozi je trpetalo vse pre- mestne hiše in vpili: Francozi gre- j Medtem, ko je vsak čas kaka vili svoje pisarije in nekateri celo sok onatovorjena kočija odpeljali svoje klobuke ter zbežali ali pa se iz mesta nekaj prod Francozi be-> poskrili. j žečih rodovin, je v gostilnah za- do. In tedaj so uradniki »*opousti-; vladalo živahno življenje. Povsod — Sovražijo vas samo avstrijski se je razpravljalo o prihodu Fran-oficirji, avstrijski uradniki in du- j cozov in ugibalo o posledicah fran-i£šč bivalstvo; zlasti pa uradniški in du- hovniki, meščanstvo se vas le bo- j coskih zmag. hovniški krogi, dkar se je zazna- ji, ker se toliko pripoveduje, kake lo, kako zmagovito prodira Bona- grozovitosti da uganjate. Že od no-parte v Italiji, odkar je prišlo v vega leta nismo v cerkvi slišali dru-Ljubljano nad petdeset avstrijskih gega, kakor da ste roparji in brez-generalov in drugih višjih častni-; verci in Antikristov! sinovi, kov, ki so tod nadaljevali svoj beg Častnika sta se smejala tej novi-proti Dunaju, od tedaj je rasla ci in kapitan je vprašal: vznemirjenost od dne do dne ne- ] — Kako pa sicer mislijo ljudje prestano in se končno ;zpremenil?. j o nas? dne 31. marca v pravo paniko. j — Pravzaprav so želeli, da hi ! Francozi zmagali. Rekli so, da se Ta dan malo pred poldnevom, je potem tudi pri nas razmere zbolj_ po Tržaški cesti prijezdilo v nag- -ajo A glasnQ fii tega seyeda nis0 lem diru trideset francoskih chas- upaU povedaU> saj je pri nas polno seurjev, katere sta vodila dva cast- | VQhunov in če kdo le 2 besedico iz-nika. Kmetje in meščanje so beža- razi kakQ ne2ad0voljstvo, ga takoj zapro. 11 pred to četo na vse strani, se za-Klepali v svoje hiše in se poskrili po kleteh. Kakor plamen je šla po vsem mestu vest, da so Francozi že prišli in trepetajo so ljudje pričakovali, kdaj da se ž njimi zgodi, da jih Francozi oropajo do golega in da napravijo iz Ljubljanp drugi Betlehem. Francoska četica je Jezdila na-ustavila. Kapitan, ki je četo vodil, Najglasnejše razprave so bile v gostilni Antona Božiča v Židovskih ulicah št. 232 (kjer je dandanes gostilna "Pri roži"). Tu so se takrat shajali mestni očetje in odličnejši meščanje na modre pogovore in na vesele zabave in tudi mlajši ljudje iz boljših rodovin so bili tu S redni gostje. Na večer onega dneva, ko je bil j prišel kapitan Fresia naznanit pri- j hod francoske armade, je bilo v, Božičevi gostilni posebno mnogo ^ gostov. V leni poslopju se bo vršil trii mira jseti mirovni Itongres. Odnošaji med Francijo in Anglijo. ; KOŽUH GOSPE ŽUPANJE - i - Čeprav je angleški zunanji mini- ska v Angliji se da razumeti, saj ! ^ Berlinu se pripravljajo na ob-ster Henderson v Haagu in pozne- je bilo časopisje že prej do Fran- : črnske T.olitve, ki se c^clo vr-ilc . -je v Ženevi rabil na naslov Franci- : cije dokaj ne razpoložen o, značil- nc 761710 ra- L? domasih -.ku- je zelo vljudne in celo prijateljske; nejše pa je, da so rele nekateri šen5 vemo> da sc za tako priliko pc-, izraze, se vendar more sklepati po ! konservativni listi sledili tej kam-! ntlcn nasprotniki laai choroz jo-2 | vseh znakih, da je stara -entente J panji. Francozi s svoje strani pa si j vsa-kcvrstnimi škandali, ki so ča-Pritekla je gostilničar jeva hči in cordiale" med Veliko Britanijo in j tudi no delajo nikakih iluzij. Tre-1 r-:nicni, časih pa izmišljeni, a Kapitan Fresia je naredil konec zaklicala: Francozi so spet tu! —'Francijo zelo zrahljana. Spomniti aa je citati samo "Terr.psove' U-iimaj0 vedn° en sam namen: ubr.i temu pogovoru. Naročil je slugi, naj Ravnokar so prišli; deset mož jih se je treba samo raznih izjav in poišče župana in mestne odbornike je! j činov voditeljev angleške delr-vske Li skliče kolikor mogoče meščan-j Hipoma je bila vsa družbo po- j strpnke pred letošnjimi volitvami in stva, sam pa se je svojim pobočni-| konci jn je hitela iz gostilne ter čez tudi potem po nastopu druge Mačkom vrnil na mestni trg, k svojim J čevljarski most na Mestni trg. — Donaldove vlade, vojakom, okrog katerih se je bilo, Francoski vojaki so bili res prišli Sedanji predsednik londonske zbralo že nekaj ljudi. j da preskrbijo stanovališča za ar- vlade je na nekem svojem preda- Trajalo je precej časa, predno je i mado- Za Prenočišče so se oglasili j van j u v Parizu, ko je bil samo še ravnost pred mestno hišo in se tam mestni sluga našel nekaj odborni-j rotovžu in se ravno dogovarja............. . , . ,____ . m to, h z mestnimi stražarji, ko jih j je šel s svojim poboenikom na ro- kov in odličnejših meščanov tei j/ , . _ , , , / . , ■ __A*, e« T^vic-.i rwz-ri dohitela družba iz Boziceve gostil tovž. Pogledal je v to in ono sobo, Jia pregovoril, da so prisil pred j in pcpclncma onemccočiti n i p:, -nega kandidata oziroma stranko ki J'-1 ta predstavlja ali vsaj prizadet' j_ kandidatu in stranki najobčutnej-šc škodo. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. I3rez vida dobrega zemlje-ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA $L GLAS NARODA 216 W. 13 STREET SHOAMHN a vse so bile prazne. Končno je na- j mestno hišo. Izmed duhovnikov je šel v mali sobici starega slugo, ki' prišel samo eden, kanonik baron je od strahu skoro omedel, ko sta stopila pred njega francoska častnika. Le iz težka je kapitan pripravil starčka do tega, da mu je Taufferer. Tej množici je kapitan Fresia naznanil, da pride francoska armada v dveh dneh v Ljubljano. — odgovarjal na njegova vprašanja' Mesto bo moralo vojaštvo nastanit? Francoski kapitan je lomil nekoliko in preživljati, vojni zapovednik pa ! ne. — Kdaj pride armada? — Pojutrišnjem. voditelj Labour Party, odločno zavrnil sumničenje, da bi bil nepri-jatelj Francije. Ta demanti je bil gotovo odkritosrčen, kjub temu pc: ie dejstve, da sta i MacDcnald sani i njegeva stranka pobijala Cham- vodnike zadnjih mesecev. Znano je. da so ti članki inspi-lirani s Qua: d'Orsayja. Tem po-inemenejše je potemtakem, da niso pisani prav nič izbirčno, kadar se tičejo dela angleške delavsii?: Za berlinske volitve so prišle na vlade. Za Snowdena rabi 'Temps" ^an kaj nečedne reči o sedanji tako krepke izraze, da mora nje- mestni upravi. Berlinsko mesto Tedaj se je Andrej Kopitar po- berlainovo intimno sodelovanje z stavil na rotovške stopnice in z Briančom v vseh važnih medna-mogočnim glasom zapel v jasno rodnih vprašanjih, pomladansko noč: Alons enfants de la Patrie nemščine in nekoliko italijanščine in se je na ta način sporazumel z mestnim slugo . — Kje pa so župan in mestni u-radniki, je vprašal kapitan starega moža. — Vaša milost! — Kdo je milost? ga je osorno prekinil francoski častnik. Jaz sem kapitan Fresia — lahko mi tudi rečete citoyen Fresia — ali časi. ko so eni ljudje milosti delili, drugi pa jih prejemali, so minuli. Vsi smo enaki. Liberte — egalite — frater-nite — svoboda, enakost, bratstvo— so načela, ki jih hoče francoski narod z mečem uveljaviti v celi Evropi. Zapomnite si to! Lice starega sluge se je bilo med tem govorom francoskega kapitana nekako zjasnilo in veselo je prikimal načelom: liberte, egolite, fra-ternite. — Slišal sem že o tem, gospod kapitan, je dejal premišljevalec, ali verjel nisem, da je to res. Naši gospodje — — Zdaj mi povejte, kje so župan, mestni uradniki in mestni odborniki. — Vsi so zbežali, je odgovoril bo skrbel, da bo zavarovana vsa-1 kega prebivalca osebna varnost in; zagotovljeno njegevo imetje. Tovarnar Desselbrunner je to francosko prečitano naznanilo raz-tolmačil navzoči množici v slovenskem in nemškem jeziku, nakar jc kapitan Fresia s svojim vojaštvom zopet odjezdil iz mesta. Komaj so Francozi odšli, se je začel splošen beg. Prvi je pobegni! škof Brigido in njemu so sledili kanoniki in drugi duhovniki, uradniki in tudi nekateri imovitejši meščanje. V mestu je vladal velikanski šum. Voz za vozom je oddrdral mimo sv. Flcrijana. ker so begunci šli vsi na Hrvatsko. Ostali so v mestu skoraj sami taki meščanje, ki so skrivaj simpatizirali s Francozi, in pa preprosto ljudstvo, ki je bilo po cerkven ill propovedih in raznašanih govoricah sicer močne zbegano .a se iz naravnih ozirov ni moglo umakniti iz Ljubljane. To meščanstvo, ki se je bilo navzelo idej velike revolucije, je sedaj, ko so se bili Avstrijci umaknili in so se bližal Francozi, nekoliko svobodne je dihalo, skrivalo, kakor prej, ko je za vsakim voga- Le juor de gloire est arrive.... In tedaj so se vsi navzoči odkrili in gromovito je orila marzelje-a čez mirno mesto. To je bilo prvikrat, da se je v Ljubljani očitno pela himna revolucije. banovcevi koncerti. Pošljite nam i s || in mi vam bomo pošiljali I ii II j 2 meseca |j "Glas Naroda" H in prepričani smo, da boste potem i naročnik. . 27. oktobra: (Collinwood). Cleveland, Ohio, 2. novembra: Girard, Ohio. 3. novembra: Lorain, Ohio. Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov: BANOVEC SVETOZAR. operni pevec 442 National Ave., Milwaukee, Wis. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Konservativnemu zunanjemu mi-nistru je labcuristično časopisje cesto očitalo, da se je popolnoma vpregel v pariški voz. Ta očitek v volilni borbi je očividno vlekel. V spominu je še tudi kakšen halo je zagnala delavska stranka, kc se je razvedelo. da sta Briand in Cham berlain pripravila nekak angleško-francoski pomorski sporazum, ki naj bi služil za podlago nadaljnmi splošnim pogajanjem za pomorsko razorožitev. Tedaj so na delavski strani čisto resno trdili, aa je Chamberlain pokvaril razmerje z Ameriko in izraze. gov star bralec postati pozoren. Na-prgm drugim članom MacDonal-deve vlade je ta vodilni francoski list sicer vljudnejši. vendar prav nič ne skriva, da se je razmerje med obema bivšima zaveznicama po nastopu labourističnega režiiru znatno ohladilo. Seveda ne vali niti •Temps" niti cstalo francosko razpolaga s po3ebno bank « 7a dovoljevanje kreditov srednjim .;lo- i jem. Tc misijo pa je zavod vršil na ; jako nepristojen način. Srednji i stan je imel od ustanove bore mn-1 lo dobička, ker so bili vsi krediti na ' razpolago, podjetju bratov Skla-j rek, oblačilni industriji, ki je zala- j gala mestne nastavljence z unifor- j škandalne afere, ki postaja tem sra-motnejša. ker se je nahajal berlin-ki župan trenutno v New Yorku \ra--al svoječasni obisk županu ^Valkerju. Oi:tožba je tako huda. da se bo rr>ia zadeva pojasniti pred vso nemško javnost io. Značilno je. da so v to neljubo afero podkupovanja zapleteni tudi komunisti, čeprav diugače vedno vpijejo, da so 'a či-:-:te račune. časopisje krivde na to celemu an- mami in perilom. A n? le mestni gleškemu narodu, marveč zgolj de-: uslužbenci tudi vLsoi:i vodilni go-lavski stranki. ; odje na belinskem mgistaratu Tudi sedanja MacDonaldova pot okoriščali s Sklarekovim ijodjetjsm v Ameriko se je v pariškem tisku' Naročili so v teh krojatnicah "svo-cbravnavala z mešanimi čustvi. ROMAN Z ŽIVIMI JUNAKI Pariško javnost razburja velik literarni škandal. Cela vrsta uglednih politikov, znanstvenikov in u-l je obleke in plačevali zanje ma- \ metnikov s*1 je zvezala proti ro- Francija se bo sicer udeležila po- lenkestne vsote. V odkup in zamorske razorožitvene konference.; meno pa je bil Gklarekom cdprt pcjde po nanjo previdno in z za- kredit do višine 10 milijonov mark. hievami. od katerih najbrž ne bo; Brata Sklarek sta zahtevala vedno nove kredite, ki so bili tudi dovoljeni. A piebrisana !-:akor sta bila. sta jela prenašati svoje premoženja v inozemstvo, da bi pozneje odnehala. Fri tem pa odločno od-I klanja že vnaprej krivde, če konferenca ne bi uspela. Francosko časopisje trdi. da je šel MacDonald v Ameriko po več, kakor je dosegel. , „arn._n_t ; Pravi, da je hotel pridobiti Hoover-1!ahko napovedala konkurz. Golemu T . T r ja, za angleško-ameriško zvezo. Bo- naključju gre hvala, da se je reč vojno nevarnost med obema anglo-^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ razkrila preden je dozoreI ,kanda] prišlo. Amerika celo izjavlja, da se do nepregledene in nepopravljive nikdar ne misli vtikati v "evropsko škode- Ko so začeIi stvar ^zisko- saškima velesilama. V Haagu je Snowden, takrat že v svojstvu angleškega zakladnega kancelarja. rabil napram francoskemu ministru Cheronu besede, ki so pričale o njegovi averziji do zastopnika Francije. Časopisje v o-beh deželah je zavzelo ton. kakršnega nismo bili vajeni poprej. Pisava delavskega in liberalnega ti- Grozdje! Kakor zadnjih deset let, tako tudi letos prodajam GROZDJE VSEH VRST na drobno in na debelo ali cele kare, direktno iz vinograda. — Blago izvrstno in cene zmerne. BURKLEY PRODUCE CO.. 1730 Pike St., Pittsburgh, Pa. — Leo Skoda, Mgr. — TeL Atlantic 3960, Telefon na domu: Clairton 565. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SIX)VENE READER) Stane samo $2.— Naročite |i fri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New Yerfc City potrebujemo dog ar je, ki so izvežbani na Claret dogah. Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača $130.00 za tisoč kosov po 42 col. Pišite na: Massman & Co., Inc., New Orleans, La. (15x) diplomacijo'. Dosegel se je le sporazum glede važnih vprašanj pomorske razorožitve in tudi glede drugih ukrepov v pri miru. To je sictr mnogo, je pa tudi vse. Če je iskal MacDonad v Washingtonu res nadomestek za "entente cordiale" s Francijo, ga ni našel v polni meri BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi j brezplačen pouk, ki se žele nauči-1 ti angleški in hočejo postati dr-: žavljani Združenih držav. Oglasite i se za pojasnila v ljudski šoli štv.' 27, East 41. cesta v petek zjutraj j od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. vati, je prišlo na dan korupzi • ->ko ckc-rišeanje berlinskih magistra-tovcev s Sklaretovimi izdelki. Med drugim je dognano, da je prejela berlinska županja, ga. B ssova dragcen kožuh za 4000 mark, ki pa je bil v terjatvenih listinah zabeležen sam<3 kot račun 400 mark Ostanek, pravijo, je fel na račun bogve kakšnega posredovanja. To pa je komaj en primer te manopiscu Felicienu Champsauru ki je izdal pred kratkim novo delo z naslovom "Nora ali v žensko spremenjena opica". Junaki tega romana so vseskozi živeče osebnosti, ki nastopajo s svojim pravim imenom ali pa le tako malo sprsmeje-nim. da jih lahko vsakdo spozna Med prve spada n. pr. Clrmenceau in dr. Voronov. med druge znana igralka Cecile Sorel. ki jo je avtor spremenil v Cecile Borel. Med drugimi nastopa tudi Anatcl France pod imenom Ernest Paris, ki umre na posledicah Voronovega pomla-jevalr.ega poskusa. Prizadeti bodo pisatelja tožili, vendar je uspeh tega koraka zelo dvomljiv, ker so francoski zakoni v tem pogledu ze Io liberalni. ITI ADVERTISE "GLAS NARODA" jCMiii'iwiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii mirnimi m urnimi1 milili tf nrTrrfHrrTrniTiimnii [• 11 i im nnmrrmniniiiTinwr'rirnrrrr - irm—irrrr i.m.nn«iam j BBlilBMi^^ i Mali ii imajo velik uspeh. I'Naredite 3-dnevno poskušnjo ZASTONJ . ~ I Ali ne spite redno in se vam sanja. like predno j? prepozno. Pustite, da Ali ne spite redno in se vam sanja, ali vam želodec nagaja in nemoret*» spati po noči in ste okradeni počitka. Mi vam damo priliko, da se prepričate na naše stroške kako čudovito je Trinerjevo grenko vino, prežene neprebavnost, zaprtnico in vam vrne zdravo dobro počitno spanje in počitek. Zapomnite si, da kr---lčna zaprt-nica zmanjšuje vaše Ivljenje in odporno silo proti prehladu ia dru-grim boleznim. Poslužite se te pri- like predno je prepozno. Pustite, da vam poSljemo po pošti popolnoma zastonj za tridnevno po.<=kucnjo steklenico slavnega kalifornijskega vina. zdravilna želiA-'-a. kkstara in dr-jgre korenine. Vzemite % ure predno ležete apat kakew predpisano in opazili l>odete kako dobrohotno bo delovalo in celo Skrobov.i hrana se bo lahko prehav*ia_ Po-fkusnjo steklenico pot<»m t*»Rte edino. Pišite še danes. Velika steklenica 51.25 v vseh lekarnah. POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos. Triner Co., Dept. 72. 1333 So. Ashland Ave., Chicago, m. Pošljite mi zastonj, poštnino plačano, 3 dnevno poskušnjo steklenico Trinerjevega grenkega vina. Ime................................................................................................................. Ulica________________________Mesto ................................Država................................ Skrivnost sestre Marlen. Mož, ki bi lahko kupil celo mesto. MMnnnnnani ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Hvaležno se mu je nasmehnila ter se ozrla vanj. — Harald, dobro sem vedela, da boš velikodušen. Imela sem vedno največji rešpekt pred tvojim odličnim mišljenjem. Tudi sem se nekoliko sramovala, da ne morem biti jaz taka. Ti in Marlen imata oba nekaj takega, da se zdi človek samemu sebi zelo nizkoten. Sedaj pa hoče in postati boljši človek! Tukaj imam okrasek, katerega je kupil oče nekoč od kitajskega trgovca. Napravljen je iz jantarja ter je zelo dragocen. Marlen naj ga dobi, da se ne bo več jezila name radi one praske na čelu. Posezt v predadček, tam leti amulet iz jantarja. Poprej sem ga pokazala sestri, ki se zanima za tak posebni okrasek. Storil je, kot mu je velela ter vzel originalni okrasek, ki je visel na veriiici iz platina. — Vzel ga bom, Katja, te ga dal Marleni. Brez dvoma jo bo ve-' felila tvoje izpremenjeno mnenje napram njej in tudi nakit, ki je tako dragocen kot tudi orginalen. — No, dobro, naj ga nosi v spomin name in kadar bo videla pra-.sko na svojem čelu. naj pogleda amulet ter mi oprosti. — Ne, ne, zdravnik mi je to dovolil, le razburjati se ne smem. Vedeli mc, da sem tako bogata in da se ne srdiš na Pepija in name. Tudi on leži tukaj v sanatoriju, z 'zlomljeno nogo ter odrtimi rokami. fHrasno je v skrbeh zame. Lahko si pošiljava vedno le kratke poslanice. Harald, če bi hotel biti tako prijazen ter ga enkrat obiskai? Sedaj, ko bo vedel, da se bova midva ločila in da boš tudi ti privolil v lo, ga ne bo skrbelo radi njegovih dolgov. Ali hočeš iti k njemu? Harald ni bil sedaj v takem razbopoloženju, da bi se razburjal nad naivnim egoizmom Katje. Zdelo pa se mu je malenkostno ogor-čevati se nad smešno ui^go, katero mu je hotela obesiti. On je vendar vedel, da leži mož, katerega je Katja omamila, že pod zemljo. Niti najmanjše jeze ni mogel občutiti. Seveda ni vrjel v nesebičnost Passenheima Brez dvoma je slutil bogato partijo, ki bi ga lahko izvlekla iz njegove mizerije. — Pozneje poj dem k njemu. Katja, ter uredim vse ž njim, po t-čojih željah. Moraš pa biti sedaj popolnoma mirna ter misliti le na to, ka- j ko bi čimpreje okrevala. Z medlim pritiskom je prijela njegovo roko. — Kmalu bom ozdravela! Ti si dober, — Harald! Strašno žal mi! je, da. sem bila tako pogosto grda s teboj. Sedaj pa uvedi takoj loči-citev, da ne bo predolgo trajalo. Pepi je rekel, da boš že našel kak tehtni vzrok za ločitev! Ustnici Harald* sta se stresli. Kako pogosto je moral spoznati, da ni imela Katja nobenega pojma o pravici in krivici. Pravica je bila vse to, kar si je želela in krivica ono, česar si ni želela. Za njo ni bilo sploh nikakih ovir. Ona je stala izven vsake odgovornosti. Tudi sedaj ni mogla misliti dalje kot od danes do jutri. Katja ni bila zanj nič drugega kot otrok, ki si ne ve pomagati in kateremu mora vse oprostiti, ker nima sploh nikake razsodnosti. — Sedaj bodi mirna, Katja. Vse bo urejeno po tvojih željah! — In ti pojdeš po Pepiju t^r prideš nato zopet sam, da mi poveš, | kaj je rekel in kako se veseli. Prosim te, Harald, nobene žal besede! Obljubi mi to. — Obljubljam ti, — je rekel hripavo. Nato pa je vstal, vesel, da se lahko odstrani. Čutil je, da bi ne mogel ostati tukaj še dalj časa. ne da bi ne izgubil samovlade. - Da odvrne smer pogovora, je vprašal: — Kje pa je ostala Dailah? — Nahaja se tukaj v sanatoriju. a jaz je ne morem rabiti. Ona ne sme priti k meni. Le zdravnik in strežnica. Ta dva sta strašno natančna. Prosim, potrkaj tam na vrata in strežnica bo takoj tukaj! Haralod je storil, kot rečeno. Ko je strežnica zavzela svoje mesto ob postelji bolnice, je Harald poljubil roko Katje ter odšel ven. Zunaj ga je pričakoval zdravnik. Motreče se je ozrl v njegov obraz, r.e da bi izgovoril besedice. Harald pa je stopil razburjeno k njemu: — Gospod doktor, ali se lahko še nekaj dogovorim z vami? Zdravnik je sklonil glavo. — Prosim, pojdite z menoj v ordinacijsko sobo. Tam je pripoebdoval Harald zdravniku odkrito in pošteno, kaj le zahtevala Katja od njega. Doktor Wirier ga jc mirno poslušal in ko je končal svojo povest, iT" je rekel: — Zdravnik je pogosto izpoevdnik svojih pacijentov. Tudi vaša gospa soproga mi je že zaupala, kar Vam je sedaj rekla. Nekaj časa sem bil v dvomu, če naj ji raj še razkrijem, da je gospod Passenheim že n.rtev — in da Vam ne povzročim bolečin. Za zdravnika pa pride v prvi vrsti vpoštev bolnik. Razkritje, da je postal mož, katerega je ljubila. žrtev nesreče — bi mogoče zadalo Vaši ženi zadnji udarec. Vsled trga se nisem mogel premagati. — Hvala Vam, doktor! — Jaz bi moral na vsak način izvedeti resnico. — Mogoče. Na vsak način pa je Passenheim sedaj mrtev, — in o mrtvem se ne sme govoriti ničesar slabega. Vam pa ne morem tega i-amolčati. Gospod Passenheim je bil namreč notoričen hazardist in lovec na ženske. Zapravi lje celo svoje premoženje ter je bil zadolžen preko ušes. Uplivana od Passenheima, se je gospa, kateri ste poveril fckrb za svojo ženo, vedno bolj in bolj umaknila. Na noben način pa. ni bila vaša soproga prva žrtev tega gospoda Passenheima, — a njegova zadnja. Njegova smrt je uničila tudi to zadolžno knjigo. Vi hočete vedeti od mene, kako naj nastopate proti svoji ženi? — Tako je, gospod doktor. Po vaših navodilih sem prihranil svoji ženi vsako razburjenje ter navidezno privolil v vse. V njenem položaju ac ni mogoče prerekati ž njo! — Ne. gotovo ne. — Kako pa naj nastopim v bodoče? Jaz ne morem za vedno vzdržati bajko ter jo zapresti za nedoločen čas v slepilo in prevaro? Zdravnik se je ozrl vanj resno in sočutno. —Ne, tega ne more zahtevati noben človek od Vas. Konečno pa boste prisiljeni k temu. Sedaj, ko ste culi vse, boste tudi dovolj močni, da izveste resnico glede stanja vaše žene. Niena zakonska sreča b bila itak za vedno uničena. Življenje vaše žene šteje le še par dni. Čt pa bi ostala živa, bi zapadla strašnemu hiranju ter vedno šireči se paralizi. Povejte vsled tega svoji ženi povsem mirno, da ste govorili s Pas-> cenheimom in da bo vse urejeno po njenih željah. Ona ne sme mislit sedaj na ničesar drugega kot na svoje zdravje. Jaz vem, da boste j tem doprinesli največje žrtve, katerih je zmožen, človek, — a z umirajočo se človek ne more pričkati. Harald se je stresel ter postal zelo bled. — Že tako kma!u? Ali je to neizogibno? Ali ni mogoča nobena pomoč? — Je izgovoril hripavo. — Ne, — tukaj je vse zaman. — in rož, ki sem ga stavil, je najdaljši. i g, ji t! S tresočim se obrazom se je obrnil Harald vstran. . br < i „ (Dalje prihodnjič.) Te dni je praznoval 80 letnico rojstva najbogateljši mož Evrope, znani milijarder in vojni dobavitelj Basil Zaharov. Nekje v svojem gradu pri Parizu ali na Rivijeri, obdan s fantastičnimi zakladi in skrit pred javnostjo, je praznoval 80. rojstni dan starec, ki je nedvomno najbogatejši mož Evrope, toda v nasprotju z drugimi milijonarji tudi skrivnostna postava, polna romantike in pustolovščin- Njegova kari j era, če lahko tako imenujemo čudovito srečanje železne volje s samozatajevanjem in sreče z geni- 300 poslopij se je zrušilo. Na Sardiniji je divjalo te dni strahovito neurje, zaruženo s poplavo. Posebno hudo je bilo prizadeto mestece Uta, ki šteje 2500 prebivalcev. Nevihta je prišla sredi noči tako nenadoma, da so se komaj utegnili rešiti pred navalom vodov- prepotoval ves svet. Kjerkoli so se pojavili znaki pretečega vojnega konflikta, je bil Zaharov takoj pri rokah in obema strankama je ponujal orožje. Balkanske vojne je financiral skoro sam in temeljito po- : ja na bližnje griče. Živino je pa vso tnavanje balkanskih držav mu je odplavilo in okrog 200 poslopij je bilo zelo dobrodošlo. j zrušilo. Ostalih 100 so morah druge- Koncem preteklega stoletja je ga dne podreti vojaki, ker so bila bil Zaharov že večkratni milijo-/preveč pošokodovana. S tem ni O-nar, kajti od vojaških dobav je do- stalo od mesta nič več razen prebl-bival visoke provizije. Svetovna voj- ! valcev. mu je prinesla še večje bogastvo. Bil je finančno udeležen pri Kruppu. še bolj je bil pa angažiran na strani i (Cretan je Parnikov Shipping News — 30. oktobra: Beraigaria, Cherbourg President K.arding, Cherbourg, Ur men Reliance, Cherbourg, Hamburg 31. wktobra: Muenchen, Cherbourg. Bremen jalnim trgovskim talentom, je ni-. Angležev in Francozov. Po vojni je ravnost pravljična. Ta ruski Grk ali grški Rus je bil rojen nekje v maloazijskih gorah, pečal se je ve-! dno s trgovino in politiko in priboril si je večjo moč, nego marsikateri kralj ali cesar. Odločal je o u-sodi držav, mrežo svojih načrtov je razpredel skoro po vsem svetu, njegove intrige in trgovske transakcije so segale celo v prekomorske države. Pred šestimi leti se je poročil kot 74 letni starec s 60 letno špansko princeso, s katero ga je vzel čuden ljubavni roman, ki se je vlekel dolga desetletja. Od poroke živi zopet življenje čudaškega samotarja. Kljub ogromnemu bogastvu Za-harova skoro nihče ne pozna. Še nikoli ni sprejel posetnika, ki ie hotel o njem kaj zvedeti. Kinoope-ratorjem, ki so ga hoteli fotografirati, je razbijal aparate. Fotografiran je bil samo dvakrat. Vse njego- j ve življenje je zagonetno. Njegova mati je bila Grkinja, oče pa Rus. Svojo mladost je preživel v Carigradu, kjer je prodajal po ulicah novine. V Odesi se je pečal z raznimi trgovskimi posli. Kot 25 letni mož je prišel v Vickerjevo jeklarno v Londonu, od koder so ga poslali kot agenta v Petrograd, da sklene pogodbe glede vojnih dobav. Pozneje je deloval v južni Ameriki kot agent, ponujal je vladam strelivo, topove in strojne puške in tako je predstavljal finančno velesilo, ki je bila neoficijelno zastopana tudi na mirovni konferenci. Lloyd George mu je preskrbel naslov angleškega barona. Clemenceau ga je odlikoval, z velikim križcem častne legije. In- | flacije je zadela hudo tudi njega, iz- j gubil je pa težke milijone tudi pri ponesrečenih poskusih restavrirati v | Grčiji dinastijo. Kljub temu se pa j ceni njegovo premoženje še zdaj na CALIFORNIA POZOR, ROJAKI Iz naslova na listo« katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam jc naročnina pošla. Ne ča-: kajte toraj. da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. 10 do 12 milijard Din. Zaharov je i še vedno najbogatejši mež Evropo.' Velike del francoske rivijere z Monte Carlo vred je v njegovih rokah. Ima velik grad v Beiincourtu pri Parizu in krasno palačo v pariški Avenue Hoche, polno dragocenih umetniških zbirk in zakladov. V to palačo ne pusti nikogar. Govori se, da ima največjo in najdragocenejšo zbirko zlatih predmetov na svetu. Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln Za mline na veter. V dobi, zavzeti za neposredni dobiček, ko se opuščajo slikovite stvari. se je Parizu osnoval odbor v zaščito zadnjim vetrnikom, ki jim preti popolni zator. Osebe kot J. Reouard, pisateljica Delarne-Mar-drus itd. opozarjajo, da biva poleg denarnega kapitala tudi spominski kapital, kakršni so mlini na sapo. Zato hočejo rešiti častitljivo starino. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO t se dobi pri GLAS 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U 1. novembra: Vulcan ia. Trst Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg-. Minnesota, Plymouth. Mer .\ntw«-ri>en liouiujli« fur COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Lor is Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillax. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricn. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. J&nezicj MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvati ch. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balapt, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar-Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hrlhar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. 'A. Jerin. Conemaugh, J. Brezoyec, V. Ro-vanšek. / Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Bailoch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. PodmllSek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U. Jakobleh, J. Pogačar. } Presto, J. Demshar. 2. novembra; Cleveland, Cherbourg. Hamburg I.«-viathan. Cherbourg. Hr«tnen New Amsterdam, Boulogne, Mur Mer, Rotterdam 5. novembra: ThurinRia. Hamburg 6. novembra: Mauretanla. Chorlrf»urg Karlsruhe, liremen President Roosevelt, Cherbourg. Bremen 7. novembra: De CIrasse. Havre 8. novembra: lie de France. Havre Homeric. Ch»»rtK>urg Pennland, Cherbourg. Ar.twerpen 9. novembra: St. Louis, Cherbourg-, Hamburg Republic. Cherbourg, I'remen Volendam, Boulogrif sur Mer, Rotterdam Conte Biancamano. Napoll Genova 13. novembra: Aqultania. Cherbourg Stuttgart, Boulogne Sur Mer. r.re-ni»n George "Washington, Cherbourg. Bremen Roma, Napoli. Genov«. 14. novembra: Bremen, Cherbourg. Premen 15. novembra: Majestic, Cherbourg 15. rovembra: I^lgenland, Chrrbounr. Anawerp<-n Minnt-kahda, Plymouth. Hknilogu«?. Sur Mer. .Ni« York. Cherbourg, Hamburg 19. novembra: Saturnia. Trot Statendam, Lioulog-ne Sur Mer. Rotterdam 20 novembra: ItereiiRuria. I'h-rl'mirg Leviathan, Cherbourg, Premen 21. novembra: Ro< h.-tuWau, Havre L>re»d« n. Cherbourg, llremen 22. novembra: Olympic. Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Kraiier, Havre 23. novembra: C- lite I'.rande. Napoll, CJenova Dfcutsthland. Cherbourg, Hamburg 27 novemDra: M.iuretania. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bremen 28. novembra: Mik m lu n, Boulogne Sur M* r. Premen 29. novembra: Homeric, Ch'-rl-ourc l^ipland. Cierln.iirg. Antwerp«! Minnesota, Plymouth. Boulogne Sur Mer Augustus. Napoll, Genova 30. novembra: Mi wauke«, Cherbourg, Hamburg Prexideiit Roosevelt. Cherbourg. Bremen Božični tkuonl tzl*t, — •- d*c„ "11« de F-ane«". V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA K naiiml znanim' parn FRANCE 22. Nov.; 12. deccmbra .10 P. M.) <6 P. M.i PARJS 24. januarja. <5. P. M. t Najkrajša pot po Ccleznlcl V«*U je v posebni kabini z vsemi moderni ml udobnosti — Pijana in alavnaj francoska kuhinja. Izredno nizke cene Vprašajte kateregakoli i oooblaACenega agenta % FRENCH LINE It STATE STREET NtW YORK. N. Y. UOLLANH ft I AMERICA LINE W v "starem kraju 99 Obiščite svoje sorodnike in prijatelje tekom prihodnjih božičnih praznikov. Potujte z. znanimi HOLLAND parniki. "STATENDAM" ................ 20. nov. "NEW AMSTERDAM" ....30. nov. "VEENDAM" ...................... 7. dec. "VOLENDAM".................... 14. dec. Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov družbe. . Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. Zh polnila ji vprašajte kateregako'i agenta, ali HOLLAND-AMERICA LINE ji 24 STATE STREET NEW YORK Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerij. fr*. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik itj Jos. Koren. Racine In okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo 73 svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplq priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam m* samorem dati najboljša poiuaila in priporočamo vedns ie prvovrstne br.ro-parnike. Tadi nedriapijani *am»»rcjo potovati v stari kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje «a povrnitev (Return Permit) Iz Wash-ingtcna, ki je veljaven za eno ielo. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesecev in tzii se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New York*, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj -ie jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Glasom nore ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo i prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota £45 priseljencev letno, a kvot ni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. H so opravičeni Jo prve polovice kvote. Do druge polovice pa s4 opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl ▼ to deželo sa stalno bivanje. / * Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK U CORTLANDT STREET NEW TOB£