05:624; YU ISSN 0017-2774 JA, JANUAR-FEBRUAR 1987, LETNIK XXXVI, str. 1-48 SEKUNDARNE JEKLENE KONSTRUKCIJE m Z V E Z A D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V IN T E H N I K O V S L O V E N I J E L J U B L J A N A , E R J A V Č E V A U L I C A 15 ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Erjavčeva 15 organizira v jesenskem obdobju PRIPRAVLJALNE SEMINARJE ZA STROKOVNE IZPITE IZ GRADBENIŠTVA - od 21. do 25. septembra 1987 - od 19. do 23. oktobra 1987 - od 16. do 20. novembra 1987 - od 14. do 18. decembra 1987 PRIPRAVLJALNI SEMINAR ZA STROKOVNE IZPITE EKONOMISTOV. KI DELAJO NA PODROČJU INVESTICIJ — od 16. do 18. septembra 1987 Cena seminarja za enega udeleženca je: — za gradbenike = 50.000 din — za ekonomiste = 40.000 din Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 061/221 587 filUBBlMl VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 1-2 • LETNIK 36 • 1987 • YU ISSN 0017-2774 vsedina- conteints PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA GLAVNE NOSILNE KONSTRUK­ CIJE STREHE OBJEKTA LEDENE DVORANE MARIBOR A čanski V u k a š i n .................................................................................................12 ARHITEKTURNA ZASNOVA LEDENE DVORANE V MARIBORU B orut Pečenko ......................................................................................................14 TOGAST JEDER S PREČKAM I M iroslav P r e g l ...................................................................................................... 21 OGREVANJE STANOVANJSKIH PROSTOROV IN TOPLOTNA IZO­ LACIJA Filip S e d m a k ........................................................................................................... 24 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Lojze C e p u š ................................................................................................................28 FAGG Poročila št. 1 ...............................................................................................40 INFORM ACIJE Z R M K ...................................................... 40 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: DANE TUDJINA Lektor: ALENKA RAlC Uredniški odbor: FRANC CACOVlC, VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, JOŽE SCAVNlCAR, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev te tehnikov Slovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun p ri SDK L jub ljana 50101-678-47602. Tiska tisk arn a Tone Tomšič v L jubljani. Revija izhaja mesečno. L etna naročn ina skupaj s članarino znaša 2000 din, za upokojence in študente 1000 din, za podjetja , zavode in ustanove 20.000 din, za inozemstvo 50.00 US dolarjev. R evija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij L ju b ljan a in F aku lte ta za arh itek turo , gradbeništvo in geodezijo. Projektiranje in izvedba glavne nosilne konstrukcije strehe objekta ledene dvorane Maribor UDK 624.91.074 PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA GLAVNE NOSILNE KONSTRUKCIJE STREHE ZA OBJEKT LEDENA DVORANA V MARIBORU Povzetek Za p rek ritje ledene ploskve na Ledeni dvorani Tabor v M ariboru je p redvidena strešna konstrukcija, ki jo sestavljata dva zunaj p rereza p rednapeta betonska no­ silca, na katera je p rek vešaik obešena sekundarna jeklena konstrukcija te r obodni stebri, k i podpirajo strešno konstrukcijo, tako da dobimo p rek rito površi­ no v dim. 61,60 X 67,10 m. Glavno nosilno konstrukcijo strehe za objekt Ledena dvorana sestavljata dva zunaj p rereza p rednapeta no­ silca, ki sta na osnem razm aku 12,20. Nosilec je pod­ p r t na vsakem koncu z jek len im prečnim nosilcem, ki je postavljen v v rhu razčlenjenega stebra. G lavni nosilec sestavlja betonski ška tlasti nosilec v i­ šine 1,60 m, širina zgornje pasm ce je 2,40 m in spod­ n je pasnice 0,90 m, arm iranobetonski d istančniki na osni razdalji 9,00 m, ki so različne dolžine, in 6 kab ­ lov LH 12 (p 15,2 mm, ki so postavljeni n a jeklene čev­ lje na spodnjem delu distancnikov. K abli se polagajo v zaščitne pocinkane jeklene cevi (p 2,5" in se sidrajo te r p rednapen ja jo po sistem u P. H. - G radis na čelu betonskega dela nosilca. P ro ti- korozijska zaščita kablov je izvedena z in jek tiran jem litijeve m asti Lipleks — S-2 EP po p rednapen jan ju II. faze kablov. Za obratovanje ob jek ta v konstrukciji je predvideno 6 kablov, za vzdrževanje je p redviden prostor za n a ­ m estitev sedm ega rezervnega kabla, k i ga p redna- pnem o, p ri tem p a k on tro liran i kabel popustim o te r ga izvlečemo iz kabelske cevi in po potrebi zam enjam o. N a vsakih 4,50 m vzdolž glavnega nosilca se postavi p a r vešaik, ki so različne dolžine in na katere je obe­ šena sekundarna jek lena konstrukcija, tako da dobi­ m o p rek ritje površine dim. 67,60 X 67,10 m. G lavni nosilec sestavljam o iz segmentov. Z alivanje širokih stikov med segm enti in distančniki izvedemo n a odru, ki je na višini 8,40 m. Po izvršenem sestav­ lja n ju nosilca in p rednapen jan ju I. faze kablov izvrši­ mo dvigovanje nosilca s p rednapen jan jem v dokončni položaj na višino 18,40 m. Statični sistem glavne nosilne konstrukcije je p rosto ležeči prednapeti nosilec s kab li zunaj betonskega p re ­ reza razpetine 67,60 m. M ejno stan je nosilnosti in m ej­ no stan je uporabnosti je kontro lirano za predvideno zgodovino obtežbe in reološke vplive s specialnim p ro ­ gram om za tovrstne konstrukcije. Glavno nosilno konstrukcijo je izvajal G IP G radis; g radn ja se je začela 1. 7. 1986 in končala 25. 12. 1986. DESIGN AND CONSTRUCTION OF THE MAIN ROOF BEARING STRUCTURE FOR THE OBJECT SKATING HALL IN MARIBOR Summary The ice surface of the Skating Hall T abor in M aribor is covered w ith th e roof structu re consisting of two m ain ex ternally prestressed concrete beam s from which a secondary steel structu re is suspended, and the pe­ rim eter colum ns supporting the roof struc tu re ; the dimensions of the covered area a re 67,60 X 67,10 m. The m ain bearing s truc tu re of the roof consists of tw o externally prestressed beams, ax ially spaced for 12,20 m. At both ends the beam s are supported by a steel cross girder set on the top of the double — sided co­ lumn. The m ain beam consists of a concrete box beam (1,60 m high, the w idth of the top flange is 2,40 m and of the bottom flange 0,90 m), reinforced concrete spacing ele­ m ents (at the ax ial distance of 9,00 m and of different length), and of 6 tendons LH 12 0 15,2 mm, set in the steel shoes a t the bottom side of the spacing elem ents. The tendons are pulled in to galvanized steel ducts 0 2,5" and they are prestressed according to the sy­ stem P. H. - G radis nad anchored a t the fro n t of the concrete box beam . The anticorrosive protection of tendons has been effected by in jecting th e lithium grease Lipleks S-2 EP afte r the 2nd — phase p re­ stressing. Six tendons are provided for the object in service and one for m ain tenance; the reserve tendon is to be p re­ stressed w hen one of the o ther six tendons is being pulled out o f th e cable duct and substitu ted if ne­ cessary. A t the distance of 4,50 m along th e m ain beam there are pairs of hangers of d ifferen t length from which the secondary steel structu re is suspended. The m ain beam consists of segments. The w ide joints between the segm ents and spacing elem ents a re filled on the scaffold 8,40 m high. A fter the completed assem bly of segm ents and the 1st — phase prestressing, th e beam is being lifted by prestressing in to the final position, 18,40 m high. The sta tical system of the m ain bearing structu re is a sim ply supported prestressed beam w ith ex terna l ten ­ dons ; the length of the span is 67,60 m. The bearing lim it state and th e lim it sta te of serv iceability are controlled for the supposed loading h isto ry and rheolo­ gical effects w ith a special com puter program for such structures. The m ain bearing structu re has been executed by GIP Gradis, beginning on Ju ly 1, 1986 and com pleting the w orks on Dec. 25, 1986. Avtor: Prof. Ačanski Vukašin, dipl, gr. inž., GIP G radis, TOZD Biro za projektiranje, Maribor, Lavričeva 3 1.0. UVOD Za razvoj zimskega športa v M ariboru je bila leta 1974 zgrajena odprta drsalna plošča. Ta zanimiva prednapeta arm iranobetonska konstrukcija je v obratovanju še danes in rabi svojemu namenu. Da bi ledeno ploskev zaščitili pred soncem, snegom, dežjem in s tem podaljšali drsalno sezono, se je in­ vestitor DO Dvorana Tabor odločil za gradnjo ob­ jek ta Ledene dvorane. Za izbor projekta je investitor formiral strokovno komisijo in razpisal natečaj za najugodnejšo pro­ jektno rešitev. Komisija je izbrala najracionalnej­ ši natečajni projekt in avtorji so izdelali izvedbeni projekt, na podlagi katerega je bila izvršena oddaja gradbenih in obrtniških del I. faze gradnje objekta Ledene dvorane, to je prekritje drsališča. Zaradi visoke cene lesene sekundarne konstrukcije, so avtorji projekta v fazi oddajanja dela pripravili idejno rešitev jeklene sekundarne konstrukcije. Investitor se je odločil za slednjo. Posledica zamenjave sekundarne konstrukcije je bila, da smo v času podpisa pogodbe 1. 7. 1986 p ri­ stopili šele k izdelavi izvedbenih projektov za glav­ no nosilno in sekundarno konstrukcijo te r spre­ membami obodne podporne konstrukcije. Rok predaje objekta je bil 25. 12. 1986 in ponovna vzpostavitev obratovanja drsališča 15. 1. 1987. Investitor se je odločil za dosedaj neobičajno obli­ ko oddaje del pri tako m ajhni investicijski vred­ nosti. Za glavnega nosilca del je izbral GP STAVBAR s kooperanti GIP GRADIS TOZD Nizke gradnje (iz­ vajalec glavne nosilne konstrukcije) in TOZD Ko­ vinski obrati (izvajalec sekundarne jeklene kon­ strukcije). Ta oblika združevanja dela se je izkazala več kot odlična. Objekt splošnega družbenega pomena, ki se gradi s sredstvi združenimi z referendumom, je bil do dneva končan v roku in kakovostno; pogod­ bena cena ni bila prekoračena. Vse to jasno po trju ­ je pravilnost investitorjeve odločitve. Za vsa dela izgradnje I. faze Ledene dvorane je bilo porabljenih 408,922.173 din, od tega za tehnič­ no dokumentacijo za celotni objekt 8,895.343 din za gradbeno obrtniška dela in instalacije 393,856.830 dinarjev in strokovni nadzor in spremembo doku­ m entacije 6,170.000 din. 2.0. OPIS GLAVNE NOSILNE KONSTRUKCIJE STREHE Glavno nosilno konstrukcijo strešne konstrukcije sestavljata dva glavna nosilca, ki sta postavljena na medsebojni osni razdalji b = 12,10 m v smeri sever-jug. Tloris strešne konstrukcije Glavni nosilec je prednapet armiranobetonski gred- ni nosilec razpetine L = 67,60 m. Elastično je pod­ p rt prek arm iranobetonskih distančnikov-nog, s po- ligonalnim sistemom kablov za prednapenjanje, ki so vodeni zunaj osnovnega armiranobetonskega prereza. Tlačeni del nosilnega sistema je zasnovan iz arm i­ ranobetonskega škatlastega prereza višine h = 160 centimetrov in širine b — 240 cm, debelina zgornje plošče je nekonstantna in se sprem inja od debeline dpi = 20 cm na koncu do debeline dpg = 26 cm, s čimer je form iran strešni naklon za odvodnjavanje glavnega nosilca. Debelina spodnje plošče znaša dp3 = 16 cm in je široka b3 = 90 cm, debelina sten je ds = 16 cm. Na konceh je armiranobetonski del nosilca, izveden v polnem prerezu brez konzolne plošče, kar omogoča namestitev napenjalnih glav za uvajanje sil prednapenjanja te r nam estitev no­ silca na ležišča v vrhu razčlenjenega stebra. Celot­ ni tlačeni armiranobetonski element je sestavljen iz m ontažnih armiranobetonskih segmentov, in si­ cer 2 X A + 1 2 X B . Dolžina segmenta »A« znaša La = 2,60 m in dolžina segmenta »B« Lb = 3,00 m. Segmenti so po vgraditvi armiranobetonskih nog povezani v celoto po zalivanju širokih arminarobe- tonskih stikov, ki so konstruktersko oblikovani in prilagojeni funkciji glavnega nosilca. V statičnem računu in načrtih je upoštevano nad- višanje nosilca v času gradnje v velikosti f = 20 cm (v sredini nosilca), s tem da se to nadvišanje spre­ m inja v odvisnosti od obtežnih razm er in faz pred­ napenjanja. Prednapenjanje glavnega nosilca je predvideno s šestimi kabli LH 12 0 15,2 mm po sistemu P. H. — Gradis. Vsak kabel je sestavljen iz 12 pram enov pre­ m era 15,2 mm (0’6"). V projektu je predvidena na­ m estitev in vgraditev sedmega kabla, prav tako sestavljenega iz 12 pram enov prem era 15,2 (0,60”). Sedmi kabel omogoča zamenjavo kablov, ne da bi zmanjšali nosilnost glavnega nosilca. M ejna nosil­ nost enega kabla znaša N mej = kN 2973 oziroma znaša dopustna sila pri 0,55 fpu od m ejne nosilnosti NLim = 1635 kN. Celotna limitna sila, ki je potrebna v kablih, da zagotovimo stabilnost glavnega nosilca za vse ob- težne prim ere in v različnem času, znaša Ncei = = 7044 kN < 6 X 1635 X 0,80 = 7848 kN. Vsak kabel zunaj betonskega prereza je voden v pocinkani cevi dn/dz — 69/76 mm, v področju oja­ čenega dela nosilca pa vodimo kabel po rebrasti cevi dn/dz = 75 /82 mm, ki je priključena na pločevinasti tulec in na napenjalno glavo. Za izdelavo kablov so predvideni prameni 7 0 5/15,2 mm kakovosti fa) = 1570 N/mm2 — m eja plastičnosti in fpu = = 1770 N/mm2 — natezna trdnost te r Ep = 195 tisoč N/mm2. Linija kablov, ki poteka zunaj betonskega prereza je lom ljena na šestih m estih vzdolž razpetine no­ silca. V tlorisu poteka linija kablov zunaj beton­ skega prereza paralelno; kabli so v eni vrsti na osnem razm aku a = 11 cm po vgraditvi rezervnega 7. kabla. Odklonske sile kablov na mestih lomov linije kab­ lov prevzemajo in prenašajo na armiranobetonski nosilec armiranobetonski distančnik — noge, ki so prizm atične oblike. Sistemske osi distančnikov de­ lijo sistemsko os armiranobetonskega nosilca v te­ žišču na razmake 2 X 11,30 + 5 X 9 = 67,60 m. Sistem ska os distančnikov je postavljena tako, da se ujem a s simetralo odklonskega kota lomov linije kablov. Največja puščica kablov v sredini razpetine, m erje­ nja od težišča armiranobetonskega prereza do osi kabla, znaša fmaks = 5,20 m. Največji lomni kot je na mestu prvega distančnika in znaša a = 7°, tako da znaša red velikosti odklon­ ske sile Qi = 2 NK sin a 1/2 = 0,122 X NK. Na spodnji strani distančnikov so nameščeni jekle­ ni »čevlji«, ki omogočajo nameščanje zaščitnih po­ cinkanih cevi in prem ikanje kablov med napenja­ njem. Glavna nosilca sta prosto položena na jeklene no­ silce prek arm iranih neoprenskih ležašč dimenzije 300/400/74 mm. Na vsaki jekleni podpori sta pred­ videni dve ležišči. Jekleni nosilec je prav tako pod­ prt z neoprenskimi ležišči dimenzije 300 X 400 X X 52 mm na stebru. Na vsakih 4,50 m simetrično na os glavnega nosilca je vzdolž postavljen sistem vešalk iz navadnega jekla 2 0 40, na katere je obešena sekundarna je­ klena konstrukcija. Različne dolžine posameznih vešalk omogočajo po­ laganje strešne jeklene konstrukcije v projektira­ nem dvostranskem nagibu, tako da je v osi »e« možno postaviti žleb za odvajanje m eteorne vode. Horizontalno zavetrovanje sestavljajo prednapeti prečniki dimenzije 40/40 in prednapete vezi iz kablov 1 0 15,2. Prečnike postavljamo v osi a, c, e, g, i, k, m, o te r v težišču votlega škatlastega nosilca. Prednapete vezi so postavljene diagonalno v polju med dvema prečnikoma. Prednapenjanje prečnikov izvedemo z dvema kab­ loma LH 6 0 15,2 po sistemu P. H. — GRADIS. Vezi so prednapete s kablom LH 1 0 15,2 po siste­ mu P. H. — GRADIS. Za izdelavo kablov so predvideni pram eni 7 0 5 (15,2 mm) kakovosti foa = 1570 N/mm2 — m eja pla­ stičnosti in fpu — 1770 N/mm2 — natezna trdnost te r Ep = 195.000 N/mm. Vzdolžni prerez ledene dvorane 2-2 3.0. NAČIN GRADNJE GLAVNE NOSILNE KONSTRUKCIJE 3.10. Sestavljanje glavnih nosilcev Glede na to, da je pri izvedbi glavne nosilne kon­ strukcije drsalna prednapeta betonska plošča z vsemi napeljavam i že izvedena, smo uporabili spe­ cifično organizacijo gradnje. Po izvršeni pritrd itv i jeklenih čevljev je sledila faza polaganja zaščitnih pocinkanih cevi za kable 1—6 ter uvlačenje kablov-pramenov. Po tem je sle­ dila I. faza prednapenjanja nosilca, ki se je po ak ti­ viranju lastne teže naslonil na začasna ležišča, ka­ tera so bila nameščena na vmesni arm iranobetonski prečki med razčlenjenimi stebri na koti 8,10 m. Os sestavljenega nosilca je bila postavljena tako, da se je ujela z osjo razčlenjenega stebra. Prečni prerez ledene dvorane 1-1 ' l ........................................." . ' V - ’ ’ j ■ ■* 52,20 ; t r i r ’;'«1 j „ ' , \ ~ \ i ^ ~ j — ~~~~7— r/r- '7<;.... — z----------------- —......— *----------l,— r, ......,......--------- 1 V ™ 2—V . . . . V L _ V ......J.......- v v . . v ' . . ' , ✓ ' . v - v / • M i j ' * ' S?.!Qm f i ............................... ; ' M- clux = 0 (2) Q Strižne napetosti ox C v prerezu so sestavljene iz treh delov: St. Venantovih torzijskih napetosti, konstantnih napetosti zaradi qp in dodatnih nape­ tosti zaradi neenakom erne torzije. K strižnem u to­ ku vzdolž srednje črte prispevata samo zadnja dva deleža. sr ^ " J ^ S cto) - ( f c + C J , (3 a) Z Cjco - CjCX,^) (3 b) Ko izrazimo pogoj (2) z napetostmi oziroma s striž­ nim tokom, dobimo: Op 1 - 2 /\SG CO (5 a) Druge pa zanem arijo samo tisti del strižnih defor­ macij, ki jih povzroči q ra. Namesto (4) uporabijo: 6 c ^ j f - * - f 1-2A.G«. <5b> A Naprej se ločijo m etode še po tem, kako upošte­ vajo strižne deformacije pri določanju pomikov ux in s tem norm alnih napetosti oxx zaradi neenako­ m erne torzije. Za vsako metodo je torej značilno, kako upošteva strižne deformacije v kompatibilitetnem pogoju in kako pri določanju ux oziroma oxx. Vseh mogočih kombinacij je devet in jih bomo predstavili v na­ slednji preglednici: 0IIX3rö - qP V ^ c o — K 11 M 12 ux qp M21 H 22 m 23 M 3 2 K 33 Preglednica 1 Mjj (i, j = 1, 2, 3) je oznaka za posamezno metodo. Pod glavno diagonalo nastale tabele (i > j) bi bile tiste metode, ki bi bile pri določanju pomikov u x bolj natančne kot v računu kom patibilitetnega po­ goja. Ker to ne bi bilo smiselno, teh metod do se­ daj niso razvili in jih tudi ne bomo obravnavali. Ne bomo prim erjali tudi metod M23 in M33, ker dobimo pri n jih sistem diferencialnih enačb. Ana­ lizirali bomo le ostale štiri metode, ki jim bomo dodali še dve m odificirani metodi M2b in M23. Bist­ vo obeh m odificiranih metod je v tem, da nista dosledni pri računu qp. Najprej uporabita izraz (5 b), kasneje pa izraz (4). Tako se izogneta tvorbi sistema diferencialnih enačb. fy C S t* ^ d<) + 9 f T m 2As6 oo (4) Ravnotežni pogoj za torzijski moment Mx je: - £ (6 a)dH,ctx Ko izrazimo torzijski moment s torzijskim zasu­ kom cox, postane ravnotežni pogoj pri vseh šestih m etodah (Mn, M12, Mis, M22, M23, M23) diferenci­ alna enačba 4. reda: E M - G I xco: = f(x) (6 b) m ere pa je um estnejša integracija samo na območ­ ju dejanskih sten jedra prereza: M, (8a) Seveda sta konstanti r w in Ix pri vsaki metodi drugačni. Splošna rešitev diferencialne enačbe (6 b) im a obliko: Jvkx + C2ck/I B. Za ostale p ri- § SL= f < ^ dš ( 12) 2 A S cjp q p f < ? id 5 I* K I , n , M « I + Icooj I OOUJ I 4- 4- £ - I oju» I x ^ + 7 n » I + - A Ä - A 4 4 I m + **><) 5 1 I + M A I gW L m + Irauj’ R » I + AA* A I o c s loiS A 1 B a I + I č jGj I x , + - ^ C c * 4 - c u ' ) m ( h j Preglednica 2 Sektorska koordinata prereza, ki je delno zaprt s prečkami, je: + (13a)4 4 1 Tudi njo izračunamo tako, da velja: JcödAx = /ö 3 y cJAx = Jčuz.dA<= o (I3b) Ax V izrazu (13 a) je razdalja do strižnega središča delno zaprtega prereza. Lego strižnega središča do­ ločimo z izrazi (13 b). Odvisna je tudi od prečk. Nji­ hov vpliv je zajet v L Tvorimo še pomožno funkcijo: 5 = + “ J (14) ki je del funkcije w, ker je qv isti kot v (13 a). Nato je še, podobno kot (12): 5 =J"ö7c)d^ Potrebujem o še naslednje konstante prereza: I cöoj1 ĵ" co co d/V* (16 a) Ax I co co j CL) d Ax (16 b) Ax 1 l y / + L* + C s + Zs)Ax (16 c) Vrednosti I~m in I~~. sta vztrajnostna momenta sektorskih koordinat, ki sta določeni s (13) in (14). Ips pa je polarni vztrajnostni moment glede na strižno središče delno zaprtega prereza. Zaradi kas­ nejših prim erjav bomo zapisali še količine, ki p ri­ padajo popolnoma zaprtem u prerezu. T °a T , 4A\ ‘ L ' (17 a) s r ° - - t A" t5 4A*s iS w V ^ (17 b) (15) 2. zgled 2. zgled 3- zgled 3. zgled Slika 6 Slika 7 1. zgled d /H 3. zgled 4. ZGLEDI IN PRIMERJAVA Čeprav smo izbrali najenostavnejšo obliko jedra prereza, so količine v preglednici 2 še vedno od­ visne od šestih param etrov, ki določajo obliko in velikost jed ra : A, B, H, t, / in d. V diagram ih bomo prikazali le, kako so odvisne od velikosti prečk ozi­ roma odprtin v jedru. Sprem injali bomo samo / in d te r bo veljalo: 0 < / < ( B — t) O ^ d sSH Za ostale dimenzije in za prim erjavo smo izbrali tr i realne zglede iz prakse: 1. zgled: A = 2,25 m ; B = 2,45 m; H = 3,2 m; t = 0,25 m A : B : H : t = 1 : 1,089 : 1,422 : 0,111 2. zgled: A = 1,75 m; B = 1,95 m; H = 2,8 m; t = 0,15 m A : B : H : t = 1 : 1,114 :1,6 : 0,086 3. zgled (iz (4)): A = 3,05 m; B = 6,1 m; H = 3,05 m; t = 0,254 m A : B : H : t = l : 2 : l : 0,083 V vseh diagram ih so prikazane količine v odvisno­ sti od razm erja d/H. Vsaka krivulja pa pripada razm erju / = / (B — t) V diagram ih na sliki 6 je prikazano razm erje t eq/t na podlagi izraza (1). Ugotovimo lahko, da t eq ne more biti enaka t. Zato tudi količini r w in Ix ne bi smeli n ikdar prekoračiti vrednosti, ki pripadata popolnoma zaprtem u prerezu z debelino t. Vendar se to zgodi, če računam o Ix s prvotnim izrazom me­ tode M n (prvi izraz v tabeli 2). Na sliki 7, k jer je prikazano razm erje Ix/Ix°, vidimo za vse tri zglede, da še pri zelo norm alnih m erah za prečke preseže to razm erje vrednost 1. Na sliki 8 je prikazano razm erje Ix/Ix°, ovrednote­ no na podlagi izraza po metodi M23 (zadnji izraz za Ix v predelnici 2). Krivulje potekajo smiselno in razm erje ne preseže vrednosti 1, kar pomeni, da ni torzijski vztrajnostni moment n ikdar večji od vrednosti za zaprt prerez. Ko pa prim erjam o dia­ grame na sliki 7 s tistim i na sliki 8, ugotovimo, da se krivulje ujem ajo le na m ajhnem začetnem območju. 4. SKLEP Za zvezni model za analitični račun jedra s preč­ kami v večetažnih zgradbah so bile opisane vse mogoče kom binacije predpostavk in iz n jih izhaja­ joče metode reševanja. Za šest metod, ki rešujejo problem na podlagi di- ferecialne enačbe 4. reda, so bili podani izrazi za torzijski in izbočitveni vztrajnostni moment. Za tri zglede je bil torzijski vztrajnostni moment Ix ovrednoten in prikazan v diagram ih v odvisnosti od dimenzij prečk. To je bilo napravljeno za naj­ enostavnejši izraz in za v tem okviru najbolj na­ tančen izraz. Ugotovimi smo, da je uporaba naj­ enostavnejše metode mogoča le za nizke prečke do d/H = 0,1, v izjemnem prim eru do d/H = 0,2. Ta zgornja m eja velja za dolge prečke L = 0 ,8 — 1,0, za krajše pa je še nižja. Na ta način smo ugotovili, kakšne so sorazmerno podajne prečke, ki omogo­ čajo račun jedra po najenostavnejši metodi. Literatura 1. W lassow W. S., D ünnw andige elastische Stäbe, Band 1 und 2, VEB Verlag fü r Bauwesen, Berlin 1965. 2. K ollbrunner C. F., H ajdin N., D ünnw andige Stäbe, Band 1 und 2, Springer — Verlag, Belin 1975. 3. R utenberg A., Sh tarkm an M., Eisenberger, Torsional A nalysis Methods for P erforated Cores, Jo u rn a l of S truc tu ral Engineering, Vol. 112, p. p. 1207—1227, June 1986. 4. A bate A., The effects of shear deform ations on the shear centre of open-section thin-w alled beam s, Proc. In stn Civ. Engrs, P a r t 2, 1984, 77, Mar., 57—66. Ogrevanje stanovanjskih prostorov in toplotna izolacija UDK 662.998:643:699.86 F IL IP SEDMAK Pri investitorjih novih stanovanjskih objektov ka­ kor tud i pri lastnikih in uporabnikih starih se več­ k ra t pojavlja vprašanje, na kakšen način in s čim ured iti ogrevanje prostorov. Med alternativam i so: ogrevanje z ločenimi pečmi ali centralno ogreva­ nje, z uporabo trdn ih ali tekočih goriv ali z elek­ triko. Č eprav se cene opreme za ogrevanje kakor tudi ce­ ne goriv samih vsakodnevno spreminjajo (rastejo), bodo spodnje prim erjave ali razm išljanja lahko pom agala komu do odločitve. 1. Primerjava cen za energijo (toploto) različnih k u r iv (cene februar 1987) za gospodinjstvo in plinu pa izkoristek 85 °/o. Tako bi dobili razm erja: K urivo din/M J din/kW h %> Olje za gospodinjstvo 2,98 10,73 100 Prem og (lignit) 3,05 10,98 103 D rva 3,21 11,56 108 P lin (jeklenka) E le k trik a : 5,39 19,40 181 — VT — pozimi 11,15 40,14 374 — MT — pozimi 5,57 20,07 187 — 50 VT/50 MT °/o 8,36 30,10 281 Iz prim erjave vidimo, da je pri sedanji ceni kuriv še najcenejše kurjenje z oljem za gospodinjstvo. Ne upoštevamo kurjen ja z mazutom, ki je še ce- K urivo Cena Ogrevnavrednost Cena/M J «/o L ignit (Velenje + prevoz) 26.000 d in /1000 kg 11,35 M J/kg 2,29 din/M J 104,6 D rva (hlodi ali m etrska) 23.000 din /m 3 10,5 G J/m 3 2,19 din/M J 100 Olje za gospodinjstvo 106 d in /lite r 42 MJ/1 2,53 din/M J 115,5 P lin (jeklenka) 2200 din/10 kg 48 M J/kg 4,58 din/M J 209,1 E le k trik a : — VT — pozimi 40,14 din/kW h 3,6 M J/kW h 11,15 din/M J 509 — M T — pozimi 20,07 din/kW h 3,6 M J/kW h 5,57 din/M J 254 — 50 VT/50 MT 30,10 din/kW h 3,6 M J/kW h 8,36 din/M J 382 G ornja tabela nam še ne daje prave slike, saj bi morali p ri drvih upoštevati vsaj 10% višjo ceno za obdelavo (žaganje, cepljenje, spravilo) in pri drvih in premogu največ 75% izkoristek; pri olju A vtor: Filip Sedm ak, dipl. inž., E lektro Primorska, Nova Gorica nejši, je pa za individualno uporabo manj prim e­ ren. K urjenju z oljem za gospodinjstvo se po ceni kuriva zelo približujeta tudi premog in drva. Še pred nekaj leti so bila drva in premog močno kon­ kurenčno kurivo vsem drugim. Dviganje cene drv in premoga ob nižanju (dolarske) cene za nafto pa je ta razm erja bistveno spremenilo. Kakšna bodo ta razm erja v bodoče, je odvisno od naše gospodar- ske (uvozne) politike in od arabskih šejkov. K ur­ jenje z elektriko, kot vidimo, je izredno drago. Pri proizvodnji elektrike v term ocentralah se pretvori le približno ena tre tjina energije premoga v elek­ trično energijo (70°/o električne energije se pri nas proizvaja v term ocentralah, hidrocentrale, ki ne potrebujejo goriva, pa so po gradbeni strani tako drage, da je proizvodna cena njihove energije ize­ načena s ceno v term ocentralah), zato v nobenem prim eru ni pričakovati, da bo cena električnega gretja konkurenčna drugim kurivom. Upoštevati je treba tudi, da je sedanja cena energije, zlasti za gospodinjstvo, še vedno močno subvencionirana, saj bi bila realna cena vsaj dvakrat višja od seda­ nje tarifne. V izjem nih prim erih pa se tudi k u rje ­ nje z elektriko »izplača«. To velja zlasti tam , k jer se ogrevanje rabi le nekaj u r dnevno ali se zahteva natančna regulacija tem perature, tam kjer se z iz­ datno izolacijo doseže m ajhna toplotna poraba itd. Jasno je, da v takem prim eru pridejo prej v po­ štev term oakumulacijski sistemi, manj pa direktni grelni sistemi, ki rabijo v glavnem »dnevno« ener­ gijo, ki je dvakrat dražja od »nočne«. 2. Toplotna izolacija predstavlja posebno poglavje pri odločanju o si­ stem u kurjenja. Izolacija sama nič ne greje, pač pa samo zmanjšuje potrebe po gretju. Učinek toplotne izolacije je odvisen od klim atskih pogojev, zato je treba pri ocenjevanju učinka izolacije predposta­ viti neke pogoje in iskati take param etre (debelino izolacije), da bodo letni stroški za sklop kurivo — izolacija čim manjši. Omejimo se samo na toploto, ki nam uhaja iz objekta skozi zidovje, ker samo na to toploto lahko vplivamo s toplotno izolacijo zidovja. Stroške za toploto za eno sezono lahko izrazimo: Iz .. S t Se Dz • T . Ce k jer so: Iz — specifična prevodnost zidu S — površina zunanjih sten t — razlika tem perature znotraj - zunaj T — sezonski čas tra jan ja tem peraturne razlike Dz — deblina zidu Ce — cena energije Z dodatno toplotno izolacijo zidovja lahko stroške za energijo (toploto) na enoto površine izrazimo z: Se/m2 = • t -T • Ce D + d kjer smo stvarno debelino zidu Dz nadomestili z ustrezno debelino izolacije D po obrazcu Dz. k tovarna izolacijskega materiala laško PROIZVODNI PROGRAM: — proizvodnja termoizolacijskih materia­ lov in sistemov iz stiropora in poliu- retana — proizvodnja hidroizolacijskih materia­ lov in sistemov toplotne izolacije fa­ sad, streh in stropov — proizvodnja barv na osnovi apna — proizvodnja stiropor embalaže — proizvodnja in vgradnja hladilnih si­ stemov na osnovi stiropora in poiiu- retana — proizvodnja hladilnih stolpov in siste­ mov za hlajenje tehnoloških voda — proizvodnja hladilniške opreme: vrata, elektroavtomatike — sistemi za hlajenje s suhim ledom in tekočim CO2 — proizvodnja hladilnih kontejnerjev in tehnološke opreme za predelavo poli­ sh rena — proizvodnja otroškega pohištva — inženiring in montaža materialov in sistemov iz programa DO 63270 LAŠKO JUGOSLAVIJA PP 2 TELEFON h c (063) 730 712 TELEGRAM TIM Laško TELEX 33501 D = Iz Pri tem je d — debelina izolacije X — spec. prevodnost izolacije Letne stroške za izolacijo na enoto površine pa iz­ razimo z: Si/m 2 = k ■ d • Ci kjer je: k — faktor kapitalizacije Ci — cena izolacijskega m ateriala na enoto po­ vršine in enoto debeline Skupni stroški bi torej bili: S/m 2 = Se/m2 + Si/m2 = — t ' T ' Ce + k . d . Ci D + d Ta funkcija ima svoj minimum, ko je: (D + d)2 = - 1 ' t ' T ‘ Ce k ■ Ci ozirom a: rt = 1/ ^-t-T.Ce _ n \ k . Ci P ri debelini izolacije »d« po gornjem izračunu so stroški obratovanja, tj. stroški za ogrevanje in stro­ ški za izolacijo, najmanjši. Izračunajm o »ekonomsko« debelino izolacije za na­ slednje pogoje: ,. , . „ W • cm 4,1 kW • cm— stiropor X — 4 ,1 ----------- = —--------------- K • m2 1000 K . m2 — t = 20 K (zunanja tem peratura 0° C, notranja 20° C) — T = 1920 u r (4 mesece X 30 dni X 16 ur/dan) — Ce = 20,07 din/kWh (zimska MT, kurjenje z elektriko) — Ci = 20.000 din/m3 = 200 din/m 2/cm — k = 0,15 (10 % za vložena sredstva, 5 % za odpis) — D = 3 cm, kar bi ustrezalo za debelino opečna­ tega zidu Dz = 30 cm. je trenutno olje za gospodinjstvo, bo pri gornjih pogojih še vedno izračunana optimalna debelina izo­ lacije (stiropor) d = 4,5 cm. V izračunu (za novogradnje) se upošteva samo ce­ na izolacijskega m ateriala, ne pa tudi lepila, ob­ delava fasade in dela, ker so ti stroški praktično neodvisni od debeline izolacije. Jasno pa je, da je pri starih objektih, ki imajo fasado že obdelano in kvalitetno, treba pri odločitvi za naknadno toplot­ no izolacijo upoštevati vse stroške obdelave fasade, ki pa so lahko tudi petk rat večji od stroškov za sa­ mo izolacijo. 3. Kurjenje S kurjenjem je treba v zimskih mesecih nadome- siti vso toploto, ki skozi stene, stropove, podove, okna, v rata itd. uhaja iz toplejših notranjih pro­ storov v hladnejše zunanje okolje. K ateri in kakšni sistemi kurjen ja so prim ernejši, cenejši, trajnejši, m ora vsak investitor zase pre­ soditi na podlagi cen m ateriala in opreme, ki je sploh dobavljiva. V naslednjem le nekaj besed še o tem, kakšna toplotna moč je v danih pogojih potrebna. Jasno je, da je najm anj »kurilne moči« potrebno v stanovanjskih blokih, k jer je stanovanje z vseh strani obdano s sosedi, ki kurijo. V izredno ugod­ nih okoliščinah lahko odpade tudi samo 0,5 m2 po­ vršine zunanjih sten na 1 m2 stanovanjske površine (Sz/Sk = 50 %). Normalno se v blokih računa lah­ ko z razmerjem Sz/Sk = 80 °/o, razen pri podstreš­ nih stanovanjih, k jer gre včasih ta fak tor prek 180 %.. Vzemimo tipsko stanovanje v bloku površine 60 m2 z 48 m 2 zunanje površine zidov. Brez dodatne izo­ lacije bi pri pogojih iz tč. 2 potrebovali moč gretja: Q = X • t ■ Sz 1000 . D 4 1 ?fl 4fi --------------- = 1,312 kW ali 1,312 X 1000 . 3 X 1920 = 2519 kWh na sezono. K tej moči moramo dodati še približno 50 °/o za iz­ gube toplote skoz okna in vrata, tako bi bila skup­ na potrebna (16-urna) moč ca. 2 kW. V pogojih iz točke 2 bi za kurilno sezono (1920 ur) porabili: T orej: 4,1 - 20 • 1920 • 20,07— 3 — 7 9^ prn 1000 - 0,5 • 200 Optim alna debelina izolacije naj bi bila torej 7,26 centim etra. Ce upoštevamo najcenejšo kurjavo, ki E = 1,5 X 1,312 X 1920 = 3779 kWh energije, ki bi po manjši (nočni) električni tarifi stale: Se • el = 3779 X 20,07 = 75.825 dinarjev. Z dodatno izolacijo s stiroporom debeline 5 cm, ki nas bi stala: S8t = 48 m2 X 200 X 5 = 48.000 dinarjev ali 7200 dinarjev letno, bi se nam odvod toplote skozi stene zm anjšal na: Q = 4,1 • 20 • 48 ■ 1920 1000 (3 + 5) = 945 kWh Prihranek energije 2519 — 945 = 1574 kWh pred­ stavlja prihranek pri stroških kurjave: 1547 X 20,07 = 32.582 din pri električnem gretju in 1574 X 10,73 = 16.889 din pri uporabi olja za go­ spodinjstvo. V prim erjavi s 7200 dinarji stroškov za dodatno izolacijo je to čisti prihranek 25.382 din oziroma 9689 din. Pri individualni hiši z neto 120 m2 stano­ vanjskih prostorov pa je treba računati s ca. 300 m 2 zunanjih sten in podstrešja. V tem prim eru se vsi gornji izračuni povečajo za približno 6-krat. Dejanski prihranek z dodatno izolacijo je lahko še znatno višji, saj je potrebna za prijetno počutje ljudi nižja tem peratura bivalnih prostorov, kot bi bila potrebna brez izolacije. P rav tako bi morali upoštevati tudi ugoden vpliv, ki ga ima dodatna izolacija na mikroklimo ob pripeki v vročih polet­ nih mesecih. Gornje prim erjave so poenostavljene in le približ­ ne te r nimajo nam ena biti osnova za grelno-izola- cijske projekte, so pa lahko koristen napotek za od­ ločitev o izbiri načina gretja in odločitvi investi­ to rja za dodatno izolacijo. KOMUNALA GRADBENIŠTVO IN PROMET n. sol. o. 62250 PTUJ, Osojnikova 1 Telefon: (062) 773 711,773 718 Telex: 33-207 YU KOPO s t e m e l jn im : o r g a n iz a c ij a m i — AVTOPARK n. sol. o. Ptuj, Ormoška c. 31 te l. (062) 771 741, 771 293 S ZDRUŽENO TURISTIČNO AGENCIJO »PETOVIA« Ptuj, M iklošičeva 2 te l. (062) 773 120, 772 820 — NIZKE GRADNJE IN HIDROGRADNJE n. sol. o. Ptuj, Ormoška c. 31 te l. (062) 771 741, 771 885 Z VSEMI PRODAJALNAMI REZANEGA CVETJA, LONČNIC IN VENCEV te l. (062) 771 641, 771 392, 771 491 — KOMUNALNI SERVISI n. sol. o. Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 3 te l. (062) 771 641 — STANOVANJSKI SERVIS n. sol. o. Ptuj, Jadranska ul. 12 te l. (062) 771 371, 771 387 — VODOVOD IN KANALIZACIJA n. sol. o. Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 3 te l. (062) 771 641, 771 360 — VISOKE GRADNJE »DRAVA« n. sol. o. Ptuj, Osojnikova 9 te l. (062) 772 241, GRAMOZNICA-SEPARACIJA, BETO­ NARNA — te l. (062) 796 124 — PROJEKTA INŽENIRING n. sol. o. Ptuj, Trstenjakova 2 te l. (062) 771 391, 772 614 — DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE n. sol. o. Ptuj, Osojnikova 1 te l. (062) 773 711, 773 718 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Nov objekt na obalni cesti Delavci SGP P rim orje g radijo v kooperaciji s SCT 2 večja objekta na odseku R uda—Jagodje—S trun jan , in sicer: 25 m dolg podvoz in 62 m nadvoza. Podvoz je ob jek t okvirne konstrukcije razpetine 8,00 m, dolžine 18,70 m, višine 6,00 m. Posebnost objekta je v tem , da se celoten ob jek t n ae n k ra t opaži in zabetonira. To seveda zahteva nabavo velik ih količin opaža, dvojnih m oralov in cevnega m ateria la za odranje in podp iran je plošče. Nadvoz p a je arm iranobetonska konstrukcija z razpetino med stebri 23.50 m in dvem a k ra jn im a raz - petinam a po 14,75 m, skupne dolžine 53,00 m, širina m ostu je 7 m vozišča in 3,60 m obojestranskih p loč­ nikov. Svetla višina znaša 4,70 m. O bjekt je nam enjen za povezavo lokalne ceste Izola—Dvori. K ončan m ora b iti do konca m arca 1987. Porodnišnica v Postojni Za zdravstveni center Posto jna gradijo bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo. Novi objekt bo v n e­ posredni bližini zdravstvenega dom a in bo skupaj z n jim p redstav lja l zdravstveni center. O bjekt je zasdnovan v obliki črke U. Na že obstoječo arhitektonsko m aso ZD se navezuje tako, da tvori m ed obem a objektom a a trij, z enim od krakov p a se spa­ ja z zdravstvenim domom. O bjekt bo dvoetažen, nepodkleten, osno zasnovan. Glede na funkcijo ga delim o n a 4 osnovne enote: — hospital ginekološkega oddelka, — hospital porodnega oddelka, — porodni in operacijsk i blok, in tenzivna nega te r sterilizacija, — pogon s praln ico , kuh in ja in garderobe osebja. Za potrebe nove bolnišnice je predvideno podaljšanje in razširitev obstoječega park irnega p rosto ra za 35 park irn ih mest. Rok izvedbe ob jek ta do III. gradbene faze je štiri mesece. Na akumulaciji Vogršček gredo dela h koncu G radn ja vodnega zbiralnika Vogršček se končuje. Če­ p rav se je investicija zaradi dodatnih del p ri izdelavi tesn ilne betonske zavese z in jic iran jem tesnilne mase povečala, je še vedno v celoti upravičena, saj n a j bi na 3813 hek tarjih zemljišč, ki bodo p rišla v poštev za nam akanje, pridelali 3420 ton pšenice, 2784 ton ko­ ruze, 15.300 ton silažne koruze, 570 ton krom pirja, 5760 ton sena, 4600 ton krm nega ohrovta, 38 ton ajde, 6240 ton vrtn in , 27.270 ton sad ja in 206.785 ton grozdja. Tako se bo vrednost pridelave n a km etijsk ih površi­ nah po vseh predvidevanjih zelo povečala, in to s se­ dan jih 6 m ilija rd 333 m ilijonov d in n a 9 m ilija rd 700 m ilijonov din, ali drugače povedano, investic ija v vodni zb ira ln ik Vogršček, brez vrednosti nam akalnega sistem a seveda, se bo pokrila že v enem sam em letu. Med večjim i deli, ki jih je P rim o rje izvajalo n a tem objektu, naj omenimo predvsem izgradnjo dostopne ceste, ta lnega izpusta, p relivnega objekta, zajem nega stolpa višine 25 m, prip rave 140.000 m 3 kam na za p re­ grado v kam nolom u te r več m an jših objektov. Vodovodni rezervoar Vinjole Lani so delavci P rim orja pričeli z izgradnjo vodnega rezervoarja 2 X 1000 m 3 v zaselku V injole nad Lucijo pri Portorožu. R ezervoar tv o rita dve celici po 1000 m 3 p rostorn ine in je doslej največji objekt te vrste, zgra­ jen n a obali. Velikost celic je krožne oblike prem era 17,40 m in višine prek 5,00 m z vm esnim i betonskim i stenam i in polno AB ploščo in vm esno arm atu rno ce­ lico. Z aradi pom an jkan ja zadostne moči električne ener­ gije so ob jek ti zgradili brez žerjava — v glavnem ročno. S tem rezervoarjem in še izgradnjo cevovoda 0 350 m m iz L ucije do rezervoarja naj bi se zagotovila p o treb n a akum ulacija vode iz cevovoda iz sosednje H rvatske — G radole v času nočnih ur, ko je sicer p o rab a bistveno m anjša. Takih objek tov n a splošno p rim an jku je na vseh po­ dročjih obalnih občin, predvsem velja to za p iransko občino, ki je izrazito tu ristična, najbo lj pa za Portorož. Vir: SG P P rim orje Ajdovščina Center drobnega gospodarstva na Viču Na Viču ob neposredni bližini južne obvoznice, želez­ niške proge te r m estnega središča grad ijo center drob­ nega gospodarstva. Center s 4500 m 2 bruto površine bo vnesel v ta predel m esta delček poslovno-trgovskega u tripa . K onstrukcija objekta je m ontažna hala GPG G rosuplje, vendar so stebri p rilagojeni dim enzijam objekta. V išji so in daljši od običajn ih in so največji, k a r so jih nared ili v tozdu G radbeni polizdelki — pro­ izvodnja. Z aporni zidovi so zidani s siporeksom, ob­ loženi p a z dem it fasado. O bjekt se tudi po višini — p ritlič je z dvem a etažam a — lepo vk ljuču je v že obsto­ ječe ob jek te v industrijsk i coni. S tre h a je dvokapnica, k r ita s salonitom . S treha kotlovnice je k rita z bakrom , p rav tako so bakreni vsi strešn i elem enti (kovinske strešne obrobe, žlebovi) celotnega objekta. P ra v ti dodatki (baker in les) naj bi dali objektu razgibanost in arh itek tonsko privlačnost. Prenovili so fasado objekta izvršnega sveta SRS Obnove s ta rih fasad, ki so tu d i pod spom eniškim var­ stvom , so čisto novo posebno poglavje v delu gradbe­ nikov. Včasih so jih nam reč prenavljali izključno re ­ stav ra to rji in štukaterji. P ro jek te je izdelal Zavod za raziskavo m a te ria la in konstrukcij in skladno z obnovo predvidel tu d i vg rad­ njo protipotresnih vezi. V obnovo fasade je bilo vlo­ ženega ogromno dela, vendar so delo kljub tem u kon­ čali en mesec pred rokom. Sestavni del pro jek tov so bile natančne fotografije celotne fasade, saj je b ila le -ta izdelana natančno po projektih . P ri obnovi fasa­ de je delalo približno 35 delavcev te r dve skupin i ko­ operantov. Om eniti ve lja še skupino m avčarjev , saj so vse nove m avčne elem ente, ki krasijo fasado, izdelo­ vali direktno na gradbišču. P ri obnovi m avčnih vlož­ kov, kot so konzole, kapitli, pilasti in zobati vložki, pa so imeli pom em bno nalogo štukaterji. Objekt V. P. ambulanta Šentvid Kom pleks am bulante v kasarn i B. K idrič obsega adap­ tacijo starega objekta, izgradnjo prizidka in povezoval­ nega trak ta. A daptacija starega ob jek ta je bila izvršena s kom plet­ no protipotresno sanacijo nosilne konstrukcije in p re­ novo za novo funkcionalno nam em bnost zgradbe. P r i­ zidek je kvadratičnega tlo risa z atrijem , ki zagotavlja osvetlitev no tran jih prostorov. K onstrukcijska zasnova je arm iranobetonski skelet z opečnimi polnili. Pove­ zovalni tra k t im a funkcijo glavnega vhoda, sprejem ne avle in povezave m ed sta rim in novim delom am b u ­ lante. Fasada objekta je izvedena v dem it sistemu, k a r zago­ tav lja dobro toplotno zaščito. P ro jek ti za objekt so zaradi m ajhnega m erila (M 1 : 100) zahtevali še dodatne dodelave ob sam em n a­ predovanju del. V ir: GP G rosuplje V Ribnem pri Bledu gradimo hotel Kompas Z gradnjo hotela smo pričeli lani. Ob izkopu je bilo ugotovljeno, da bo treb a zaradi slabe nosilnosti ta l izvršiti tem eljen je n a pilotih. Izkopanih je bilo 5000 kubičnih m etrov, od ka terih je bilo 40 odstotkov do­ lom itne skale in 60 odstotkov ilovice. Globoko tem e­ ljen je n a pilotih je izvedel ljub ljansk i Geološki zavod. V nenosilna tla so postavili 45 pilotov, ki segajo v globino od 4 do 11 m etrov. Tem eljenje je b ilo izv r­ šeno s piloti p rofila 100 in 125, k ar je sam o gradnjo podražilo za 56 m ilijonov din. Kom pasov hotel R ibno bo im el klet, pritlič je , dve nadstrop ji in m ansardo s skupno kapaciteto 120 le ­ žišč. V p ritlič ju bosta k u h in ja in restav racija , v kleti pa bo poleg skladišč in toplotne postaje tudi disco club. P redračunska vsota znaša m ilijardo in 50 m ilijonov d inarjev . Sneženje začasno ustavilo gradnjo Zaradi snega in izrednega m raza so m orali začasno u stav iti gradnjo prve faze novega obrata potiskane em balaže za K artonažno tovarno L jub ljana. V tej p rv i fazi bo zgrajen ob jek t v tlorisni izm eri 110X60 m etrov, ki je sestavljen iz proizvodne hale dim enzij HO X 50 m etrov in p riz idka dim enzij HO X 10 m et­ rov. Proizvodna hala je na re jen a v arm iranobetonski kon­ strukciji po sistem u G radis — GH Velo z osnovnim rastrom 25 X 10 m etrov. H ala je ob srednji d iletaciji z zidom predeljena v dva sektorja. Im a predpisane sta lne k lim atske pogoje (tem peratura 20 stopinj Cel- zija in 50—55-odstotna re la tiv n a vlažnost), ki jih n a ­ rek u je tehnološki postopek. T la, strop te r obodni zi­ dovi bodo zato dodatno toplotno izolirani. F inaln i tlaki bodo iz epoksidnih smol. N a zahodni stran i p ro ­ izvodne hale je prizidek, tr ie tažn i objekt, zasnovan v klasični, na m estu liti arm iranobetonski konstrukciji, ki je z d iletacijo ločena od proizvodne dvorane. P riz i­ dek je delno podkleten. V kleti so naslednji prostori: zaklonišče za 200 oseb, jed iln ica z razdeljevalno ku h i­ n jo za 150 oseb v eni izm eni, garderobe in san ita rije , skladišče pap irja , arh iv , stro jn ica itd. Prenova HE Fala in začetek obratovanja območnega centra vodenja HE F ala je n a js ta re jša e lek tra rn a na Dravi, saj je b ila zgrajena ob koncu prve svetovne vojne. N jeni ag re­ gati so bili že dodobra dotrajan i, zastareli in niso zagotavljali več varnega dela. P renova obsega v g ra ­ d itev dveh agregatov po 20 MW in n juno povezavo z 10 kV kabli n a obstoječe stikališče, zam enjavo do­ sedanjih transfo rm ato rjev z ustreznejšo oprem o v pretočnih poljih, gradbeno sanacijo obstoječe p reg ra ­ de in sta re strojnice te r čiščenje struge v spodnji vodi. Po končani prenovi računajo , da bo HE F ala d a ja la p ri norm alnih vodnih dotokih okoli 260 m ilijonov kilovatn ih u r letno. To bo za 20 dstotkov več kot doslej, predvsem zaradi nekoliko večje insta lirane moči in zaradi boljših izkoristkov novih tu rb in . Z novim centrom vodenja D ravskih e lek trarn bodo dosegli povečano obratovalno varnost, izboljšanje ob­ ratovaln ih karak teristik verige e lek trarn in izbo ljša­ n je pogojev dela. Za obratovanje sistem a je doslej skrbelo 170 delavcev v enem turnusu, ob koncu tega srednjeročnega obdobja (leto 1990) pa bo ta dela op­ rav lja lo le še okoli 20 delavcev. Delo poteka po načrtu G radn ja poslopja za po trebe nove elektrolize to v arn e glinice in alum inija v K idričevem poteka po načrtu , vsaj k a r se G radisa in K onstruk to rja iz M aribora tiče. K ooperanti iz M akedonije, ki postavljajo jek leno konstrukcijo na betonske stebre, pa im ajo m esec dni zamude. P rostori nove elektrolize so največja posam ična g rad ­ n ja v K idričevem . V dveh 306 m etrov dolgih in m ed seboj povezanih halah bo n a skoraj hek tarju in pol površine 160 elek tro litsk ih peči. V prvi fazi, to je do konca leta, bo pod streho dobra polovica objekta. Že v m arcu pa naj bi b ila gotova tudi druga polovica. Posodobitev proizvodnje v K idričevem bo povečala zm ogljivost Tovarne glinice za 70 tisoč ton alum in ija n a leto nam esto dosedanjih 45 tisoč ton. Turistično naselje Barbariga — Mandriol G radisovi stro ji so se zarili v kam nito istrsko p o k ra ­ jino 20 kilom etrov severno od P ulja, nedaleč od vasice M andriol in tako začeli g rad iti prvo fazo tu ristično- stanovanjskega naselja B arbariga-M andriol. V p rv i fazi bo zg ra jen ih 583 apartm ajev, od k a te rih jih bo zgradil G radis 256 s skupno površino 8731 k v a ­ d ra tn ih m etrov. Vsi objekti v B arbarigi bodo nizki, k a r pom eni p ritlič je in eno ozirom a največ dve n a d ­ stropji. Celotna p rv a faza B arbarige, ki poleg stano ­ vanjskega naselja obsega tud i hotele, ki pa še niso v gradnji, bo im ela površino 20.500 kvadra tn ih m etrov. Tudi v preostalih treh fazah bo v vsaki zg ra jen ih približno 20.000 kvad ra tn ih m etrov hotelskih in s ta ­ novanjskih površin, k a r pomeni, d a bo tu ristično- stanovanjsko naselje B arabarige imelo v končni fazi čez 80.000 kvad ra tn ih m etrov stanovanjske površine, k ar z drugim i besedam i pomeni, da bo B arbariga n a ­ selje za 8000 tu ristov in 6000 stanovalcev. V prvi fazi g radn je B arbarige bo zg ra jena tu d i sam o­ postrežna trgovina površine 500 kvad ra tn ih m etrov, začel se bo grad iti tud i avto camp, ki se bo v končni fazi raztezal n a površin i 44 hek tarjev . D ruga faza predvideva razširitev m arke ta z gostinskim lokalom in gradnjo športno-rek reativn ih objektov. Vsi objekti vk ljučno z zunanjo ureditv ijo , ki je bo v B arbarig i nekaj več v p rim erjav i z drugim i podobnimi tu rističn im i naselji, m orajo b iti končani do 30. m aja 1987. leta. Cez leto dni bo zgrajen nov most G radis v letošnjem letu vse bolj sodeluje p ri gradnji m ostov v L jub ljan i. Poleg največjega mostu čez Mali Graben, ki sodi v p ro jek t južne obvoznice in brvi za pešce čez L jubljan ico v stanovanjski soseski Nove Fužine, gradi še m ost čez G ruberjev prekop in nov most n a Fužinah. Most bo sta l tik ob starem fužinskem m ostu. Dolg bo 94,6 m etra, širok p a 15,8 m etra. S tal bo na območju, ki sodi pod spom eniško varstvo, zato bo ohran il a r­ h itek turno podobo starega mostu. Most ne bo im el prom etne funkcije, tem več bodo pod n jim za po trebe soseske v H rušici speljali kanali­ zacijo, vodovod, elek triko in PTT napeljavo. Zato bo grajen v dveh fazah in bo tu d i bistveno dražji. P rva faza, ki se bo končala do konca ju n ija 1987, bo sta la 540 m ilijonov d inarjev , d ruga do 15. oktobra pa še 790 milijonov. V ir: G radis L jub ljana GIP Pionir bo gradil 1000 stanovanj v Zagrebu G radbenem u industrijskem u podjetju PIO N IR iz No­ vega m esta je občina Susegrad zaupala izgradnjo 1000 novih stanovanj na lokacijah M alešnica, R ing Špansko in Susedsko polje. Tako bodo zgradili 645 stanovanj, ki bodo im ela okvirno 51600 m 2 b ru to raz ­ vite površine. V p ritlič jih stanovanjskih blokov bo zgrajeno še 2140 m 2 poslovnih prostorov. P ričeli so že z izdelavo pro jek tne dokum entacije, p rv i objekt KD-5 p a bo šel v izgradnjo že v m arcu 1987. M alešni­ ca bo po operativnem planu dograjena v le tu 1989. V letu 1989 p redvidevajo še izgradnjo 100 stanovanj v naselju Ring Špansko, le ta 1990 p a 281 stanovanj v naselju Susedsko polje. Naj ob tem dodam o, da že sedaj gradijo v Zagrebu 130 stanovanj n a lokaciji Podbrežnica, 156 stanovanj v V rapčah, 231 stanovan j v Zaprešiču, v le tu 1987 pa bodo zgradili n a Ib lerjevem tugu še 40 stanovanj. Obrat za obnovo avtogum Delavci G radbinca K ran j so n a L aborah zgradili halo za obnovo avtogum za A lpetour — DO Bandak. Nova hala je dvoetažna m ontažna hala (tipa Vegrad) v ve­ likosti 24 X 40 m etrov, razpona 12 m v prečn i sm eri in v 10 m ra s tru po vzdolžni smeri. K letn i prostori obsegajo zaklonišče za 50 oseb ozirom a skladišče rep rom ateria la te r priročno skladišče. P ritlič je je v celoti nam ehjeno skladiščenju gum. N adstrop je bo im elo funkcijo proizvodnega program a, in sicer p ro­ je k tiran je avtoplaščev za težka vozila in individualna popravila. Povezave m ed etažam i bodo potekale po dvoram nih stopnicah, tovor pa s tovornim dvigalom. U porabna površina celotnega objekta znaša 2284 m 2. Novi Gipposovi gradbišči v Ljubljani SOZD ZG P GIPPOS je p ričel p red kratk im z deli na dveh gradbiščih v Ljubljani. To s ta Soseska Me S/8/1 — S vetje v Medvodah in nadzidava objekta »Bum e­ rang« n a Prušnikovi cesti v Šentvidu. P rogram ski del zazidalnega n ač rta je izdelal Gippos inžen iring — tozd AZA-P 80. Tu gre za objekte s ta ­ novanjske soseske s 170 stanovanji, od katerih se jih bo gradilo 132 po proizvodnem principu, 38 pa po n a ­ ročilu Sam oupravne stanovanjske skupnosti. Sam a g rad n ja te soseske je sorazm erno zahtevna, saj so nosilna tla slaba in bo treba objekte p ilo tirati, obe­ nem p a zgraditi ob nekaterih objektih zaščitne oporne zidove. Izg radn ja stanovanjskih objektov bo potekala sukcesivno in bo zadnji objekt p redan kupcem v drugi tre tjin i le ta 1988. Drugo gradbišče, ki je bilo odprto, je nadzidava sta ­ novanjskega bloka »Bum erang« v Šentvidu. Ravno streho naj bi pokrili z leseno strešno konstrukcijo, nastali p rosto r pa predvideli za m ansardna stanova­ nja. P ro jek tno nalogo so prevzeli delavci DO Gippos inžen iring — tozd AZA-P 80 te r p ro jek tira li 28 sta ­ novan jsk ih enot. G radnja poteka po predvidenem n a ­ črtu . O m eniti moramo, da se konec letošnjega leta končuje še eno skupno Gipposovo gradbišče v L jub­ ljan i, to je poslovno stanovanjski objekt Š’S-7/1 — Z igurat, k i so ga sprojektirali delavci DO Gippos in ­ žen iring tozd AZA-P 80, investitor pa je SOZD ZGP G IPPO S. Izvajali so ga Gip Ingrad Celje, SCT L jub­ ljana, In sta lac ija M aribor in G radbeni finalist. Jeklotehnino skladišče v Mariboru Do sred ine letošnjega le ta bodo delavci m ariborskega S tav b a rja v Bohovi p ri M ariboru zgradili nove skla­ diščne prostore m ariborskega trgovskega podjetja Je - klo tehna. Skladišča, ki bodo im ela površino 3.784 kva­ d ra tn ih m etrov, bodo zgrajena z AB m ontažno kon­ strukcijo tip a BM Stavbar. V rednost teh del je 755 m ilijonov dinarjev . Studenci rastejo V novo nastajajoči stanovanjski soseski Studenci I. V M ariboru dobivajo stanovanjski objekti ze prve prave obrise. S tavbarjev! delavci gradijo v tej soseski stanovan jsk i objekt A, ki bo im el 177 stanovanj. S tem pom em bnim stanovanjskim gradbiščem se v M ariboru p rav zap rav nadalju je stanovanjska izgradnja, k i je v m estu pod Pohorjem v m inulem obdobju nekoliko zastala. Pregrada Klivnik II. na obrobju Brnikov N a obrobju Brnikov, sredi z gozdovi poraščene doline, je v p reteklih dveh le tih zrasla visoka p reg rada K liv­ n ik II. na rečici z enakim imenom. A kum ulacijsko jezero, ki ga bodo letos napolnili z vodo, bo omogočalo vzdrževanje vodostaja K livnika v deževnem obdobju in onemogočalo poplav ljan je v deževnem obdobju. Investito rja te g radnje s ta republiška in občinska vod­ n a skupnost Ilirska Bistrica, glavni izvajalec del pa je celjski Nivo. Delavci SCT pa so do konca lanskega le ta zgradili vse arm iranobetonske objekte in vanje vgradili skoraj 4000 kubičnih m etrov betona. N aprej so zgradili vtočni objekt, nato zapornični objekt s podslapjem in p reliv za visoke vode s podslapjem v naklonu 30 stopinj. Lani so zgradili še prelivni objekt n a v rhu pregrade, k je r bodo vgrajene zapornice in nan j vgradili 40 ton železne arm ature. Lani so delavci SCT zgradili in predali kupcem 710 stanovanj V preteklem letu so delavci SCT dogradili in predali kupcem 710 novih stanovanj, ob koncu le ta p a je bilo v gradnji še 196 stanovanj, ki bodo končana v k ra t­ kem . Največ stanovanj je bilo zgrajenih v s tanovan j­ skih soseskah ES 2/2 Rapova jam a (288), Črnuče (140) in BS 111/2 Črnuška gm ajna (128). Poleg teh je bilo zgrajenih še 72 stanovanj v soseski ŠS 7/1 D ravlje (Zigurat), 48 stanovanj v stanovanjskih stolpičih L u­ cija II in 34 stanovanj v novi soseski C enter v Lescah. Skupna površina vseh zgrajenih stanovanj znaša 36.832 kvadra tn ih m etrov, k a r pomeni, d a je pov­ prečno stanovanje m erilo 51,8 kvadratnega m etra, fo p a je k ar 8 kvad ra tn ih m gtrov m anj od slovenskega povprečja. T ik pred zaključkom je g radn ja 28 stanovanj v so­ seski BS 109 in 72 stanovanj v soseski S tre ljan a Pula, v g radnji je 96 stanovanj v naselju K rujevo n a Reki, p ričela pa so se tud i p rip rav lja lna dela za gradnjo 124 stanovanj v soseski BO 2/4 Smelt. Pohvale graditeljem stanovanj v Pulju Čeprav stanovanjska soseska, ki jo gradijo delavci SCT na S tre ljan i v P ulju , še ni povsem nared, so bili g rad itelji že deležni štev iln ih pohval za h itro in kako­ vostno opravljeno delo. V novem bru 1986 so zak lju ­ čili vsa gradbena dela z outinord opaži in zm ontirali fasado. V vseh 92 stanovanjih in skupnih prostorih so opravili tud i večino zidarskih del, zm ontirali in ­ stalacije , položili ta lne in stenske obloge, zm ontirali okna in v ra ta te r postorili še vrsto drugih opravil. H koncu gredo zak ljučna obrtn iška in in šta la terska dela, pričeli pa so u re ja ti tud i okolico stanovanjske soseske. Z abetonirali so oporne zidove (zgradbe stoje n a nagnjenem terenu), uredili ograje in otroško ig ri­ šče, u re ja jo park irne prostore in zunanje prik ljučke vodovoda, kanalizacije, plinovoda in elek trične n a ­ peljave. UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 61001 Ljubljana, Jamova 2, p. p. 579 S to prvo številko XXXVI. letnika Gradbenega vestnika pričenjamo objavljati redna Poročila Fa­ kultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda K ardelja v Ljubljani (FAGG). S tem želimo gradbenike bolje inform irati o delo­ vanju FAGG na izobraževalnem in na raziskoval­ nem področju in bolj učinkovito povezati našo osrednjo visokošolsko ustanovo z našo prakso. Pričakujemo, da bod Poročila izhajala redno pri vsaki številki Gradbenega vestnika v obsegu po­ prečno treh tiskanih strani in da bo sodelovanje s FAGG ravno tako uspešno kot naše dolgoletno so­ delovanje z Zavodom za raziskavo m ateriala in konstrukcij v Ljubljani pri objavi Informacij ZRMK. FAGG je imenovala za urednika Poročil FAGG dr. M irana Sajeta, dipl. inž. gradb. Želimo m u uspeš­ no delo. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: PRO F SERGEJ BUBNOV, DIPL. INŽ. Geometrijsko modeliranje gradbenih konstrukcij UDK 624.04:519.68 Povzetek Članek opisuje geom etrijsko m odeliranje gradbenih konstrukcij. N ajprej je podan pregled splošnih osnov geom etrijskega m odeliranja. V nadaljevanju je p red ­ stav ljen program ski sklop GMGK, ki je nam enjen geo­ m etrijskem u m odeliran ju gradbenih konstrukcij. Ob tem so našteti cilji p rogram a in opisani postopki, k i so uporabljeni v program u. A vtorji: mag. Dejan Žlajpah, dipl. inž. gradb., Razvojni center Celje, izr. prof. dr. Janez D uhovnik, dipl. inž. gradb., Vlado Ljubič, dipl. inž. gradb., A ndre j V itek, dipl. inž. mat., vsi trije U niverza Edvarda K ardelja v L jub ljan i, FAGG, VTOZD GG, In š titu t za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo DEJAN ŽLAJPA H , JANEZ DUHOVNIK, VLADO LJUBIČ, ANDREJ VITEK 1 GEOMETRIC MODELLING OF STRUCTURES IN CIVIL ENGINEERING Summary The paper presen ts geom etric modeling of structures in civil engineering. G eneral view of the fundam entals of geom etric m odeling is p resented a t first. An account is given of how the GMGK program m e system for geom etric m odeling of structures in civil engineering works. The purposes and procedures used in the p ro ­ gram m e are described. 1. UVOD Proces projektiranja gradbenih konstrukcij lahko razdelimo v šest faz (slika 1). Zaradi razlik v zah­ tevnosti, obsegu in načinu obdelave posameznih faz dela se je računalnik uveljavljal v posameznih fazah postopoma. Posledica tega je neenakom erna učinkovitost dela v posameznih fazah in razdrob­ ljenost procesa projektiranja. Računalnik se je najprej uveljavil pri računu pre­ mikov in notranjih sil ter dim enzioniranju splošnih prerezov. Glavni vzrok, da se računalnik ni mogel vzporedno uveljaviti tudi na področju geom etrij­ skega modeliranja te r konstruiranja in risanja de­ tajlov, je bil v nezadostno razviti strojni grafični opremi. Z razvojem strojne opreme (1) so se pojavile mož­ nosti za uporabo računalnika v celotnem procesu pro jek tiran ja od zamisli do izdelave tehnične do­ kum entacije. To lahko pomeni tudi zm anjšanje stroškov, kajti vsak prehod iz »ročno« obdelane faze v fazo, obdelano s pomočjo računalnika, zahte­ va veliko dodatnega dela. 2. OSNOVE GEOMETRIJSKEGA MODELIRANJA Oblika izdelka je pri večini tehničnih problemov pom em bna zaradi funkcionalnih, estetskih in eko­ nom skih razlogov. Zato je potrebno pred pričetkom analiziranja izdelka sestaviti poleg drugih modelov tudi geom etrijski model. Proces sestavljanja, spre­ m injan ja in predstavitve takšnega modela im enu­ jemo geometrijsko modeliranje. Geometrijsko modeliranje predstavlja pripomoček pri zasnovi konstrukcije, pri katerem s pomočjo različnih vhodnih naprav vnesemo v računalnik po­ datke za predstavitev fizičnega objekta (izdelka), ki ga projektiramo. Poleg osnovnih geom etrijskih in topoloških podatkov lahko dodamo še razne teh­ nološke in estetske dodatke (atribute). Slika 1. Proces projektiranja gradbenih konstrukcij 2.1. Modeliranje tridimenzionalnih teles (2) Telesa si lahko predstavljamo kot skupino točk v prostoru. Skupina mora biti povezana, stabilna in predstavljiva. Za opis teles lahko uporabimo različ­ ne vrste modelov. Dober model mora imeti nasled­ nje lastnosti: — veljavnost (model se mora ujem ati s telesom, ki ga predstavlja), — kompletnost (podatki telo v celoti določajo), — enoličnost (telo ima eno samo predstavitev), — zgoščenost (model naj ne vsebuje odvečnih po­ datkov), — učinkovitost (operacije z modelom m orajo biti hitre). 2.1.1. Žični model (Wire frame) Pri žičnem modelu opišemo tridimenzionalno telo s pomočjo njegovih robov. Model je zelo enostaven in ga lahko prim erjam o z ročnim skiciranjem na papir, ko telo določimo s črtami, ali pa z izdelavo modela iz žice. Potrebne podatke za določitev mo­ dela razdelimo na dva dela: — podatki o geometriji, ki vsebujejo koordinate vozlišč in — podatki o topologiji, ki določajo začetna in končna vozlišča vseh robov. Prednosti žičnega modela so: enostavno podajanje te r hitro sprem injanje in dograjevanje modela. Ker model sestavljajo le podatki o robovih, so samo ti enostavno dostopni za nadaljnjo analizo. Slabost je tudi, da postane kompliciran model nepregleden, ker ni mogoče odstraniti nevidnih robov. Največja slabost žičnega modela je, da telo ni enolično dolo­ čeno (slika 2). 2.1.2. Mejni model (BR-Boundary Representation) Mejni model je smiselno nadaljevanje žičnega mo­ dela. Poleg podatkov, ki so potrebni že pri žičnem modelu, je potrebno pri mejnem modelu dodati še podatke o topologiji ploskev. Mejni model je se­ stavljen iz ploskev, ki omejujejo telo (slika 3). Slika 4 a. Določitev valja V drugi fazi osnovne sestavine med seboj kombini­ ramo z Boolovimi operacijami (unija, presek, raz­ lika) (slika 4b). Pri konstruktivnem modelu sta zagotovljeni ve­ ljavnost in enoličnost modela, ugotavljanje prese­ kov med telesi je hitro. Risanje teles in določeva­ nje vidnosti pa je težavno in počasno. Prim erni so le postopki, k jer telo prebadamo z žarki. Vsako ploskev obkrožajo robovi, ki se stikajo v vozliščih. Na modelu so direktno določeni elementi (robovi in ploskve), ki so potrebni pri projekcijah telesa in določevanju vidnosti robov in ploskev. Veliko težje je ugotavljati preseke med telesi, saj dobimo pri preseku telesa z ravnino le obris p re­ seka, ne pa presečne ploskve. 2.1.3. K onstruktvni model (CSG-Constructive So­ lid Geometry) Podajanje geom etrije konstruktivnega modela po­ teka v dveh fazah. N ajprej se določijo osnovne se­ stavine. Te so navadno kocke, kvadri, krogle, valji, stožci. . . Geometrijo osnovnih sestavin določajo enačbe ploskev in njihove normale, topologijo pa seznam ploskev, ki v prostoru omejujejo osnovno sestavino. Kroglo om ejuje ena ploskev, valj tri (slika 4a), kocko š e s t . . . Slika 3. Mejni model 2.1.4. Vlečeni model Pri vlečenem modelu je prostornina telesa določe­ na s tem, da zaključeno omejeno ploskev vlečemo po poljubni krivulji v prostoru. Zato je potrebno določiti le osnovno ploskev in trajek torijo vlečenja. V praksi večinoma vlečemo ploskev po premici ali pa jo rotiram o. Prednosti tega modela se poka­ žejo pri telesih, ki imajo podobno tehnologijo pro­ izvodnega procesa (vlečeni profili, struženi elemen­ t i . . . ) (slika 5). 2.2. Realna predstavitev teles Vse izhodne grafične naprave so dvodimenzionalne, zato lahko pride pri prikazovanju tridimenzional­ nih teles do nejasnosti. Želimo si, da bi bila slika Slika 4 b. Boolove operacije telo B presek CfiHB} razlika CB—A3 t r a n s l a c i j a r O t a C i j a Slika 5. Vlečeni model takšna, da bi opazovalec ob gledanju dobil občutek pravega telesa in ne sintetičnega. Za doseganje boljših rezultatov si pomagamo z naslednjimi teh­ nikam i : — uporaba ravninskih geom etrijskih tehnik za prikaz tridimenzionalnih teles na dvodimenzional­ nih zaslonih, — odstranjevanje skritih robov in ploskev pri do­ ločanju vidnosti telesa za globinske efekte in od­ pravo raznih dvoumnosti, —■ osvetljevanje in senčenje za prikaz plastičnosti in reliefa telesa, — uporaba barv za obogatitev slike. 3. GMGK — PROGRAMSKI SKLOP ZA GEOMETRIJSKO MODELIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ 3.1. Pregled dosedanjega dela delanih več programov za risanje arm aturnih na­ črtov arm iranobetonskih konstrukcij (3). V prvem obdobju so bili obdelani montažni ele­ m enti (4) in linijske konstrukcije (5). Njihova osnovna oblika je enostavna in se da param etrizi- rati. Zaradi tega se pri geometrijskem m odeliranju teh elementov uporablja vlečeni model, delo pa poteka zaporedno na alfanumeričnem (vnos podat­ kov) in grafičnem (pregled razultatov) zaslonu. Drugo fazo predstavlja program za geometrijsko m odeliranje in konstruiranje arm ature sten (6). Stene so že lahko bolj kompliciranih oblik in zato vlečeni model ne ustreza več. Zato je bil izbran žič­ ni model. Spremenil se je tudi način obdelave, ki v tej fazi poteka vzporedno na alfanum eričnem in grafičnem zaslonu. Tako je program postal tudi p ri­ jaznejši do konstrukterja. 3.2. Postopek geometrijskega modeliranja v programskem sklopu GMGK (7) V okviru raziskovalnega projekta Projektiranje in Na podlagi lastnih izkušenj pri izdelavi predhodnih izdelava arm ature je bilo na IKPIR na FAGG iz- program ov in pristopov, ki jih uporabljajo in na- vajajo drugi avtorji, naj bi programski sklop GMGK izpolnil naslednje pogoje: — Hitro, učinkovito in kompleksno m odeliranje K onstrukter naj enostavne oblike konstrukcij, ki so pri njegovem delu v večini, hitro in učinkovito modelira, obenem pa m ora imeti tudi možnost ge­ ometrijskega m odeliranja zapletenih oblik kon­ strukcij, k jer pa je postopek lahko daljši in za­ htevnejši. — Možnost ustvarjalnega dela Računalnik naj bi bil konstrukterju samo orodje, s katerim bi lažje prišel do svojega cilja in bi se tako lahko bolj posvetil ustvarjalnem u delu in ne rutinskim postopkom. Da bi bili programi bližji konstrukterju, so v n jih uporabljeni pojmi in na­ čini dela, ki so že sedaj v navadi pri njegovem delu. — Interaktivno grafično vnašanje podatkov Grafični vnos podatkov je za konstrukterja prim er­ nejši, saj mu je vizualna predstavitev bližja kot nu­ merična. Pri tem se pojavi problem natančnosti vnesenih podatkov. — Stalna kontrola poteka dela Uporabnik mora imeti možnost, da lahko vsak tre ­ nutek preveri pravilnost svojega dela in da na h iter način popravi napake oziroma spremeni podatke. Na podlagi navedenih pogojev, splošnih geom etrij­ skih lastnosti gradbenih konstrukcij (s poudarkom na stavbnih konstrukcijah) in na podlagi razpolož­ ljive strojne računalniške opreme je bil določen postopek geom etrijskega modeliranja. Geometrijski model celotne konstrukcije im enuje­ mo OBJEKT (slika 6). To je velika enota, ki jo je težko naenkrat v celoti podati in tudi p ri nadalj­ njem delu največkrat ne potrebujemo naenkrat vseh podatkov o objektu. P ri objektih se določeni deli ponavljajo (etaže pri stavbnih konstrukcijah, okviri pri skeletnih kon­ strukcijah, vzdolžne in prečne ladje pri halah, oporniki pri mostovih . . .) . Tudi če ti deli niso po­ vsem enaki med seboj, je veliko manj dela, če po­ doben del objekta popravimo, kot da ga v celoti na novo podamo. Takšne dele, ki se v konstrukciji ponavljajo, im enujem o SKUPNE ELEMENTE. Skupni element je še vedno velik in kompliciran geometrijski model in ga je prim erneje razstaviti na m anjše enote — OSNOVNE ELEMENTE. Ti so enostavnih oblik, ki jih je lahko opisati in enostav­ no sestavljati. Obe navedeni delitvi omogočata izdelavo geomet­ rijskega modela objekta, m anjka samo še element, ki bi bil prim eren za nadaljnjo obdelavo. Osnovni element je ponavadi prem ajhna enota, skupni ele­ m ent pa je prevelik ali pa sestavljen iz neustrez­ nih osnovnih elementov. Zato je najboljše, da upo­ rabnik sam izbere osnovne elemente, ki jih želi uporabljati pri nadaljnjem delu. Te elemente zdru- priklj učni elenent i j| ostali osnovni M elenenti% / _ // ~ 7/ ‘- - v T skupni elenent / 1 71 /71 pssi|> O osnovni elenenti ob j e k t združeni elenent ži v ZDRUŽENI ELEMENT, ki predstavlja skupi­ no osnovnih elementov, vzeto iz celotne konstruk­ cije. Dobro je, da uporabnik pri tem dobi avtom a­ tično tudi podatke o PRIKLJUČENIH elementih. To so osnovni elementi, ki se dotikajo ali segajo v združeni element. Nasprotno od delitve objekta (slika 6) poteka geo­ m etrijsko modeliranje s pomočjo programskega sklopa GMGK (slika 7). N ajprej določimo osnovne elemente in iz njih sestavimo skupni element. Iz več skupnih elementov sestavimo geometrijski mo­ del objekta. To uporabniku omogoča, da iz objekta izbere poljubne združene elemente. Pri tem načinu geometrijskega m odeliranja se upo­ rabljajo trije različni koordinatni sistemi (slika 8): mo globalne slike in detajle vmesnih in končnih rezultatov. S pomočjo alfanum eričnega term inala določimo različne num erične param etre. Zaradi ponavljanja ali le delnega sprem injanja skupnih elementov si delo olajšamo z uporabo že obstoječih skupnih elementov, ki jih po potrebi po­ pravimo. Tako program GM V I.0 na začetku vpra­ ša, kateri obstoječi skupni element naj vzame za podlago. V prim eru, da tega ni na voljo, je potreb­ no podati vse od začetka. Najprej definiramo param etre tipom osnovnih ele­ mentov (slika 10) in nato še osnovni raste r tlorisa objekta. Tako pridem o v glavni menu in lahko pričnemo z geom etrijskim modeliranjem. Poleg glavnih elementov podm enujev za podajanje geo- DftTOTEKE! Slika 7. Potek geometrijskega modeliranja v GMKG — koordinatni sistem skupnega elementa (v pro­ gram u GM V1.0), — koordinatni sistem objekta ( v program u GP V1.0), — koordinatni sistem združenega elementa (pri nadaljnjem delu). 3.3. Program GM V1.0 Program GM V I.0 (slika 9) je nam enjen in teraktiv­ nemu računalniškem u geom etrijskem u m odeliranju posameznih skupnih elementov gradbene konstruk­ cije. Delo poteka vzporedno na alfanum eričnem in grafičnem term inalu, kjer s pomočjo nitnega križa in tipkovnice določimo tip in lego elementov, riše- m etrijskih rastrov, kontur in elementov so na voljo tudi podmenuji za pregled in dodajanje tipov ele­ mentov ter za risanje skupnega elementa. P ri vsakem podm enuju se nam na alfanumeričnem zaslonu prikaže seznam ukazov, ki so nam na voljo v tem podmenuju in njihov kratek opis, ker za ob­ sežnejši opis ni dovolj prostora na zaslonu. Prehod iz enega podm enuja v drugega poteka preko glavnega menuja, posamezni ukazi pa so dostopni iz različnih podmenujev. Vse operacije izvršujemo tako dolgo, dokler nismo zadovoljni z rezultatom. T akrat končamo geometrijsko modeliranje skupne­ ga elementa in podatki o njem se zapišejo na iz­ brano datoteko. stena H ž^ b, nosilec U l Š i r i n a steber odprtina SpeC ialni Slika 10. Definiranje tipov osnovnih elementovelenent 3.4. Program GP V1.0 Namen program a GP V I.0 (slika 11) je sestavljanje združenih elementov, ki so potrebni za nadaljnje delo. Združeni element je sestavljen iz poljubne kom binacije izbranih osnovnih elementov in nji­ hovih priključenih elementov, za kar je potreben geom etrijski model celotne konstrukcije. Geometrijski model celotne konstrukcije sestavimo iz modelov posameznih skupnih elementov, ki jim je potrebno določiti lego v objektu. Temu sledi pretvorba vseh osnovnih elementov (stena, stena z odprtinam i, steber, nosilec, specialni element in kontura) v elemente, ki so vsi zapisani na enak na­ čin s pomočjo njihovih robov (slika 12). Tako je topologija tega enotnega elem enta enolično dolo­ čena in s tem tudi žični geometrijski model celotne konstrukcije. LZAČETEK X . ALI OBSTft JA%\ . U E7 C DATOTEKA OBJEKTA? '>------------ D A \ G L A U M I \ MEHU n SESTAUA OBJEKTA IZ SKUPNIH ELEHENTOV 3 .5 . Program HLINE Ker je slika žičnega modela (iz program a GP V1.0) pri kom pliciranih konstrukcijah nepregledna, je bilo potrebno narediti program, ki omogoča risa­ nje pogledov te r perspektive tako, da so skriti ro­ bovi nevidni. Program HLINE predela podatke žičnega modela v podatke m ejnega modela, ki je sestavljen iz opisa ploskev, ki omejujejo objekt. Na podlagi teh pre­ delanih podatkov nato HLINE nariše sliko objekta. 4. PRIMERI Uspešnost program ov se pokaže v njihovi uporab­ nosti v praksi. Zato je bil tudi program ski sklop GMGK že v fazi testiranja preizkušen na prim erih že obstoječih gradbenih konstrukcij, za katere so bili na voljo tehnična dokumentacija in načrti. S tem je bila omogočena (delna) prim erjava med ročnim delom in delom s pomočjo računalnika. Posamezni zgledi uporabe so prikazani na slikah 13—16. 2 4 0 . 2 4 0 2 4 0 ______ 2 4 0 . 2 4 0 . 2 4 0 . 2 4 0 2 3 4 5 6 7 S 1 2 3 4 5 6 7 8 ' J — 7 1 0 'i¥ 2 3 0 10 7 1 0 ’i l ' 1 - - Ü 3 ----- - 2 2 $ -------- I V - _ i ? 5 ______1 £ _ 2 3 0 1£ _ 2 2 5 ---------V — 2 2 0 2^ - 2 2 5 _____ I ß Tak objekt si lahko ogledamo v celoti ali le posa­ mezne dele v različnih pogledih (tloris, naris in stranski ris) ter v perspektivi. P-—■i Slika 12. Označba vozlišč in robov Združeni element se določa tako, da se pokaže z nitnim križem osnovni element, ki ga želimo doda­ ti oziroma vzeti. Ko je izbira končana, se podatki o njem zapišejo na datoteko, združeni element pa si lahko ogledamo v vseh pogledih in perspektivi. Slika 14. Perspektivna slika žičnega modela konstruk­ cije etaže poslovne večetažne stavbe. Na zgornji sliki so vsi robovi vidni, na spodnji pa so nevidni robovi skriti Slika 15. Pogled na žični model konstrukcije stanovanj­ ske hiše 5. SKLEP Geometrijsko m odeliranje je ena izmed faz v pro­ cesu projektiranja gradbenih konstrukcij, v kateri zgradimo geometrijski model konstrukcije, prim e­ ren za nadaljnjo obravnavo s pomočjo računalnika. Pri razvoju program skega sklopa GMGK sta bila uporabljena žični in mejni model, postopek geomet­ rijskega modeliranja pa je bil prilagojen vsakdanje­ m u delu gradbenih konstrukterjev. Zgledi, na ka­ terih je bil programski sklop preizkušen, kažejo, da je prim eren zlasti za konstrukcije v stavbar­ stvu. Literatura 1. J. Duhovnik, V. Ljubič, A. Vitek, D. Ž lajpah: R a­ čunalniško p ro jek tiran je (CAD) gradbenih k onstruk ­ cij, G radbeni vestn ik 5-6/1985. 2. M. M aentylae: Solid M odeling: Theory and A ppli­ cations, Eurographics Tutorial, 1983. 3. J . Duhovnik, V. L jubič, D. Ž lajpah: RAPAR — P rogram m e System for the design of Reinforced Con­ crete Structures, Proceedings of the In ternational Con­ ference on Com puter A ided A nalysis and Design of Concrete S tructures, II. del, str. 923—936, P ineridge Press, Swansea, U. K., 1984. 4. Računalniško konstru iran je in risan je arm atu rn ih načrtov za elem ente m ontažnih konstrukcij, Razisko­ valna naloga št. 06 — 2138/792 — 81. 5. Računalniško konstru iran je in risan je arm atu rn ih načrtov za ravninske okvirne konstrukcije, Razisko­ valna naloga št. 06 — 2138/792 — 82. 6. Računalniško konstru iran je in risan je a rm atu rn ih načrtov za plošče, R aziskovalna naloga št. 06 — 2138/ 792 — 83. 7 7. D. Ž lajpah: G eom etrijsko m odeliranje gradbenih konstrukcij, m agistrska naloga, FAGG — L jubljana, 1985. Združena komunala KOMUNALNI INŽENIRING MARIBOR p. o. Jadranska 28, 62000 M aribor Telefon: (062) 301 181 1. PROJEKTIRANJE NIZKIH GRADENJ — HIDROTEHNIKA (VODOVOD IN KANALIZA­ CIJA) — KOMUNALNA ENERGETIKA (VROČEVODI IN PLINOVODI) — KOMUNALNO UREJANJE OKOLIJ, PROMETA IN SEMAFORIZACIJA — ODNAŠANJE, ODLAGANJE IN PREDELAVA ODPADKOV 2. INVESTITORSKI INŽENIRING KOMUNALNIH OB­ JEKTOV IN NAPRAV 3. GEODETSKE IZMERE V INŽENIRSKI GEODEZIJI TER IZDELAVA PODATKOVNIH ZBIRK KOMUNAL­ NIH NAPRAV IN VODOV sozd zcp, ljubljana, n. sub. o. cestno p od jetje m ar ib o r n . s u b . o . — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Maribor, o. sub. o., — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, o. sub. o., — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Ptuj, o. sub. o., — TOZD Projektivno tehnolo­ ški biro, o. sub. o. in — Delovno skupnostjo skupnih služb INFORMACIJE 275 Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXXVI — 1-2 Januar-februar 1987 Tesnjenje spojnic v visoki gradnji UDK 691.58:624.01 Povzetek V prispevku je prikazan poenoteni sistem preiskav in k lasifikac ije vseh deform abilnih tesnilnih mas za za­ po ln jevan je in tesnjenje spojnic v gradbeništvu. Po tem sistem u, ki ga uporabljajo v Veliki B ritaniji, N i­ zozem ski, Zvezni republiki Nemčiji, Španiji, Italiji, P o rtugalsk i te r Belgiji, preiskujem o tesnilne m ase tud i na Zavodu za raziskavo m ateria la in konstrukcij. R ezu lta t preiskave je značilna oznaka tesnilne m ase (kita) ARSME, ki podaja vse njegove lastnosti; to omo­ goča p ro jek tan tu in izvajalcu izbor najustreznejšega m a te ria la za tesn jen je dane spojnice. V vsakdanji praksi opažamo vrsto poškodb objek­ tov, ki so posledica nepravilnega tesnjenja spojnic. N astanek m arsikatere poškodbe bi lahko prepre­ čili, če bi v večji meri upoštevali zakonitosti spoj­ nic in lastnosti tesnilnih mas. Spojnice (fuge) so projektirane prekinitve kon­ strukcije te r vsi ostali spoji m ed konstrukcijskimi in/ali nekonstrukcijskim i elementi objekta. Nasta­ nejo m ed gradnjo zaradi načina vgraditve (vgraje­ vanje m ontažnih elementov), poteka gradnje (pre­ kinitve dela, gradnja z različnimi materiali) ali pa jih projektiram o in izdelamo na mestih, k jer zaradi term ičnega delovanja, posedanja ipd. pričakujemo nastanek m irujočih ali ciklično delujočih razpok. V prv i fazi gradnje je spojnica prazna rega, ki jo je treb a zapolniti in zatesniti. To lahko izvedemo že m ed grajenjem objekta tako, da vgrajujemo tesnilne trakove in profile. Lahko pa jih tesnimo pozneje z vlaganjem različno oblikovanih stisljivih tesnilnih trakov in profilov ali pa jih zapolnjujemo s tesnilnim i masami (kiti, kot je posplošen izraz). P ri tem pa vse prevečkrat opažamo, da tako pro­ jek tan ti kakor tudi izvajalci problemom tesnjenja posvečajo premalo pozornosti. Nepravilno načrto­ vanje in dimenzioniranje spojnic, uporaba naključ­ no izbranih tesnilnih mas, nepravilna in površna vgraditev ali pa enostavno opuščanje tesnjenja A vtor: Mag. Vera Apih, dipl. inž. kem . (npr. pri suhi montaži oken), imajo za posledico vse več poškodb in netesnosti spojnic. Posledice netes- nosti so različne, in to od hitrejšega propadanja ob­ jek ta zaradi zatekanja vode do sekundarnih ne­ ugodnih pojavov, npr. neugodne klime v objektu zaradi nekonstrolirane izmenjave zraka ali pa rast plesni zaradi kondenzacije vlage pri toplotnih mo­ stovih v konstrukciji. Da bi dosegli trajno tesnost spojnice, moramo tako kot njene dimenzije načrtovati tudi lastnosti mase, s katero bo spojnica tesnjena. Le tista tesnilna m a­ sa, ki je kom patibilna s podlago in im a take fizi­ kalne ter kemijske lastnosti, da bo lahko prenesla predvidene obremenitve, lahko zagotavlja dobre rezultate. Obremenitve definirata konstrukcija ter okolje, v katerem ta stoji. Za vsako spojnico po­ znamo : — širino in smer, v kateri poteka (horizontalna, vertikalna), — maksimalno am plitudo gibanja, — vrsto gibanja (ciklično, enosmerno), — vrsto gradbenega m ateriala (beton, kovina, s tek lo . . . ) , — agresivnost okolja (voda, vlaga, tem peratura itd.). Poznamo pa lahko tudi lastnosti tesnilnih mas. Te so odvisne predvsem od snovne sestave mase. Osnovni polimer — vezivo — definira način p ri­ prave mase (enokomponentni, dvokomponentni ki­ ti), način vgrajevanja (vroče, hladno), korozivnost in oprijem na različne vrste materialov, prepust­ nost, vpojnost, odpornost proti agresivnim medijem, staranje zaradi vrem enskih vplivov in fizikalne lastnosti (raztegljivost, elastičnost). Dodatki (topi­ la, mehčala, polnila, pigmenti) vplivajo predvsem na fizikalne lastnosti. K iti z istim osnovnim poli­ merom imajo lahko tako popolnoma različne last­ nosti, kiti iz različnih veziv pa enake fizikalne last­ nosti. Zato ne zadošča, da se definira, npr. uporaba Tio-kita, saj poznamo več vrst polisulfidnih kitov, in to od togih pa do maksimalno elastičnih. Tudi navodilo, naj se spojnica zapolni, npr. s silikonskim kitom, ne zadošča glede na to, da imamo acetatno in nevtralno utrjujoče silikonske kite. Uporaba acetatno utrjujočega kita na podlagah, ki reagirajo z ocetno kislino, nastajajočo pri utrjevanju kita, ima za posledico odstopanje k ita (netesnost spojni­ ce) ali pa se celo pojavijo hujše korozijske poškod­ be. Lastnosti tesnilnih mas ugotovimo s preiskavami. Način preiskav in kriterije kakovosti določajo p ra­ vilniki ter standardi. S tandardi različnih držav ob­ ravnavajo probleme tesnilnih mas ter tesnjenja na različne načine; področje je, npr. zajeto v 60 stan­ dardih ASTM in v devetih standardih DIN. Eno­ stavnejše so norme Sia, ki ustrezajo pravilniku za tesnilne mase UEAtc (Union Europeenne pour 1’Agrement technique dans la Construction). V J u ­ goslaviji za zdaj še nimamo izdelanega standarda, ki bi predpisoval kakovost te r načine določanja lastnosti in uporabnosti tesnilnih mas. Na Zavodu za raziskavo m ateriala in konstrukcij preiskujem o in klasificiramo tesnilne mase za gradbeništvo po pravilniku UEAtc. Po tem pravilniku lahko za vsako tesnilno maso na podlagi kompleksne p re­ iskave ugotovimo njene lastnosti in obnašanje v različnih pogojih; strnem o jih v oznako A-R-S-M-E, pri čemer pomenijo: A — maksimalno gibanje spojnice, ki ga k it pre­ nese brez poškodb Ao do 2 %>, Ai do 5 % , A2 do 15 %>, A3 do 25 % ši­ rine spojnice R — sposobnost povrnitve v prvotno obliko Ri do 10 %>, Ra do 40 % , R3 do 70 ®/o, R4 do 90 °/o in R4 nad 90 °/o širine spojnice M — togost oziroma elastičnost — napetost pospe­ šeno staranega kita pri maksimalni am plitudi gi­ banja A Mi < 0,1 N/mm2, M2 < 0,25 N/mm2 M3 < 0,5 N/mm2, M4 > 0,5 N/mm2 S — obstojnost oblike v horizontalni in vertikalni spojnici v tem peraturnem območju 5—70 °C Si do 20 mm, S2 do 40 mm E — odpornost proti učinkovanju vode Ei — neodporno Eo — utrjen kit odporen proti neposrednem u učinkovanju vode, E3 — sveži kit odporen proti učinkovanju vode Iz faze načrtovanja poznamo spojnico, njeno ampli­ tudo in sm er gibanja, lastnosti m aterialov, v kate­ rih poteka, te r okolje, v katerem je. Ti podatki de­ finirajo vse potrebne lastnosti kita oziroma njego­ vo karakteristiko A-R-S-M-E. Za tesnjenje spojnic z večjo amplitudo gibanja pred­ pisujemo kit z višjo oznako, npr. A3, za mirujoče spojnice pa k it z oznako Ao. Ce predvidevamo eno­ smerno gibanje, npr. začetno krčenje ali posedanje, uporabimo kit z oznako Ri ali R2. P ri ciklično gi­ bajočih se spojnicah med npr. betonskimi ali ko­ vinskimi m ontažnim i elementi, uporabim o kite z večjo sposobnostjo povrnitve, npr, k it z oznako R4 ali R5. Če tesnimo spojnice med m ateriali nizke trdnosti (siporeks, omet), izbiramo m ehke kite z oznako Mi ali M2, za mehansko obremenjene spoj­ nice (npr. v tleh) pa trše kite z oznako M4. Če tesnimo široke spojnice, mora imeti k it oznako S», saj kit z oznako Si lahko zleze (se izlije) iz spojnice, preden otrdi. Čim bolj je spojnica obremenjena z vodo, tem višja oznaka E je potrebna. P ri tem pa je treba upoštevati še kompatibilnost kita z m ate­ rialom, iz katerega so stranice spojnice. Na podlagi poenotenega načina preiskav vseh tes­ nilnih mas po pravilniku UEAtc lahko torej po istem sistemu ugotovimo lastnosti vseh tesnilnih mas, od plastičnih do elastičnih, in to ne glede na njihovo snovno sestavo. Preizkusimo in prim erja­ mo lahko tudi njihovo uporabnost za tesnjenje raz­ ličnih m aterialov. Rezultati preiskav so strn jeni v kratki oznaki, sestavljeni iz petih črk in petih šte­ vilk, ki pove pro jektantu te r izvajalcu vse tiste lastnosti tesnilne mase, ki so potrebne, da lahko za dani problem izbere in vgradi ustrezen material. V preglednici podajam o splošni prikaz lastnosti kitov glede na vrsto osnovnega polimera te r naj­ pogostejša področja uporabe. V rsta k ita Lastnosti U poraba Poliizobutilen Aq, R j , M j, Sj, Ej zapolnjevanje in tesn jen je neobrem enjenih spojnic P o liak rila t (disperzijski, na bazi topil) A0 — A g, Rj, Mj—M2 Sj, E[—e 2 no tran ja uporaba, tesn jen je stavbnega pohištva, spoj­ nice v ometu, m anj zahtevno tesnjenje Silikonski (nevtrani, acetatni) A2--Ag, R2—R5 M j—M4, Si—S2 E2 (E3) zunanje tesnjenje, zastekljevanje, akvariji, stik i stek- lo-keram ika, san itarna keram ika (možnost obarvanja kita) Polisulfidni (TIO-kit) dvo- ali enokom ponentni A2—A3> R4—R5 M2---Mg, E2 najzahtevnejše tesn jen je beton-beton, beton-kovina, kovina-kovina, zastekljevanje Obstojnost normalnih kompaktnih betonov — vpliv termičnega pospeševanja na obstojnost betonov UDK 666.97:620.181 ANDREJ ZAJC, JADRAN KORLA, JA N JA BOREC V PLIV TERMIČNEGA POSPEŠEVANJA NA OBSTOJNOST BETONOV Povzetek Na petih poskusnih betonih, p rip rav ljen ih iz istega ce­ m enta in agregata brez oziroma z različnim i kem ijsk i­ mi dodatki z isto vrednostjo in isto konsistenco, te r s trjevan ih v norm alnih pogojih in s parjen jem sm o iz­ m erili param etre poroznosti in odpornosti proti m razu te r m razu in solem. R ezultati kažejo, da parjen je zm anjšu je odpornost be­ tonov pro ti tovrstn i agresiji, če ti niso p rip rav ljen i s superp lastifikatorjem , in da je obstojnost neparjen ih in p arjen ih betonov povezana z n jihovo poroznostjo. 1. UVOD Odpornost proti mrazu oziroma m razu in odtalje- valnim solem je ena od bistvenih lastnosti, ki jo morajo imeti betoni, izpostavljeni samo atm osfer­ skim vplivom ali kombinaciji atm osferskih vplivov in odtajevalnih soli. A vtorji: Mag. A n d re j Zajc, dipl. inž. fiz . Jadran Korla, dipl. inž. gradb, Janja Borec, dipl. inž. gradb. THE INFLUENCE OF THERMAL ACCELERATION (STEAM CURING) ON THE DURABILITY OF CONCRETE Summary Five test concretes, m ade from the same cem ent and sam e m ineral aggregate w ithout and w ith d ifferent chem ical adm ixtures, w ere observed. All concretes w ere prepared w ith th e same w ater/cem ent ra tio and sam e consistency. They w ere hardened in norm al con­ ditions as a control, and steam cured. There w ere m ea­ sured the m echanical properties, the param eters of porosity and the resistance of these concretes on the freezing — thaw ing processes w ithout and w ith the presence of deicing salts. The results are show n th a t steam curing in general causes the reduction of freeze — thaw resistance w hen the concretes are not p repared w ith superplasticizer, and th a t durab ility is in close connection w ith the po­ rosity of concrete. Ce betoni niso odporni proti tovrstnim agresijam, se na njih dokaj hiro pojavijo poškodbe, in to na tistih delih objektov, ki so najbolj izpostavljeni vre­ menu. Sčasoma se poškodbe širijo in objekti inten­ zivno propadajo; to pa seveda pomeni ogromno go­ spodarsko škodo. Mehanizmi nastankov poškodb zaradi zmrzovanja in odtaljevanja brez oziroma z odtaljevalnimi solmi so različni te r zelo kompleksni, a še ne do konca pojasnjeni. Vedno so povezani s transporti vlage in navzočih soli. Povzročajo jih difuzija, razlika parnih tlakov nad vodo in ledom ter osmozni tlak. Poznavanje teh mehanizmov in vplivov sestave be­ tonov te r njihovega strjevanja na obstojnost je osnova za iskanje načinov priprave betonov, od­ pornih proti m razu oziroma m razu in solem. Za betone kakor tudi vse porozne gradbene m ate­ riale velja, da je njihova zmrzlinska obstojnost od­ visna od njihove poroznosti, in sicer od vrste, veli­ kosti in množine por (1). P ri betonih se različna po­ roznost doseže z m enjanjem vrednosti v/c, upora­ bo različnih kem ijskih dodatkov, načinom hidrata- cije te r staranjem (2), (3). V gradbeništvu, ki je danes močno industrializira­ no, se v veliki meri uporabljajo prefabricirani gradbeni elementi tudi za objekte, ki so izpostav­ ljeni zmrzovanju in odtaljevanju te r m nogokrat tudi odtajevalnim solem. P ri prefabrikaciji je ena od bistvenih zahtev hitro doseganje vsaj m anipu­ lacijskih trdnosti, zaradi česar je hidratacija be­ tonov vedno pospeševana, in to pretežno s term ič­ nim postopkom (parjenje ali ogrevanje). Vpliv vrednosti v/c in staran ja na obstojnost be­ tona je znan (3), prav tako pa so v precejšnji m eri znani tudi vplivi različnih kemijskih dodatkov (2), (4). Vpliv termičnega pospeševanja hidratacije na odpornost betonov proti zmrzovanju in odtaljeva­ n ju je po podatkih iz literature tudi znan, in sicer bi morala biti zmrzlinska obstojnost betonov, pri katerih je bila hidratacija pospeševana s parje­ njem ali ogrevanjem, m anjša v prim erjavi z betoni, ki so se strjevali pri norm alnih tem peraturah. Vzro­ ka sta povečanje poroznosti betonov zaradi ogre­ vanja in nastanek mikropoškodb zaradi raztezanja in migracije vlage (5). Izsledki nekaterih naših prejšnjih raziskav na su- perplastificiranih betonih se ne ujemajo s podatki iz literature (6). Zato je nam en te raziskave ugo­ toviti vpliv parjenja na poroznost in zmrzlinsko obstojnost betonov. 2. EKSPERIMENTALNI DEL Da bi ugotovili vpliv term ičnega pospeševanja hi­ dratacije (parjenja) na poroznost in zmrzlinsko ob­ stojnost betonov brez oziroma z odtaljevalnimi sol­ it Preglednica 1: Skupna sestava kamenega agregata za mi, smo z različnimi kemijskimi dodatki pripravili pet vrst betonov iz istega cementa in agregata. Vse betone smo pripravili z isto vrednostjo v/c = 0,5, ki se pri proizvodnji prefabriciranih elementov naj­ pogosteje uporablja. Del pripravljenih preizkušan- cev smo pustili strjevati pri normalnih pogojih, drugi del pa parili. Na vseh betonih smo merili poroznost te r opravili teste zmrzovanja in odtalje- vanja brez oziroma z odtaljevalnimi solmi. 2.1. Poskusni betoni Poskusne betone smo pripravili iz cementa PCS-PC 15z 45S Anhovo, drobljenega kamenega agregata iz separacije Hotič, nazivnih frakcij 0/4 mm in 4/8 mm ter prodnatega agregata iz separacije Hotič naziv­ ne frakcije 8/16 mm in vodovodne vode. Enega od poskusnih betonov smo pripravili brez dodatkov in pomeni etalonski beton (oznaka E). Ostale štiri be­ tone smo pripravili z dodatki za betone tovarne Helios, TOZD TKK Srpenica, in sicer: — s superplastifikatorjem Zeta cementol (oznaka betona S), — z aerantom Eta S cementol (oznaka betona A), — s p lastifikatorjem Delta ekstra cementol (ozna­ ka betona P), — s kombinacijo superplastifikatorja Zeta cemen­ tol in aeran ta Eta S cementol (oznaka betona SA). Vse betone smo pripravili z isto vrednostjo v/c = = 0,5 in agregatom enake skupne sestave, ki je podana v preglednici 1. Sestave betonov smo projektirali tako, da so imeli vsi betoni v svežem stanju praktično enako kon- sistenčno stopnjo. Sestave betonov se zato razliku­ jejo glede na uporabljene kemijske dodatke po odmerkih cementa te r količinah agregata in vode za 1 m 3 svežega betona. Projektirane sestave la­ boratorijskih betonov so podane v preglednici 2. Poskusne betone smo pripravili v laboratorijskem protitočnem m ešalniku in na vibracijski mizi vgra­ dili v preizkušance. Pri tem smo ugotavljali pro- storninsko maso in poroznost svežega vgrajenega betona ter njegovo konsistenčno stopnjo po metodi poseda stožca in indeksa Vebe. Rezultati preiskav svežega betona so podani v preglednici 2. laboratorijske betone E, P, A, S in SA F rakcija (mm) Delež frakcije (vol. °/o) O dprtine s it v m m 0,125 . 0,25 0,5 8 11,2 16 22,4 0/4 4/8 8/16 36 22 42 3,2 6,1 11,4 17,5 0,0 25,9 0,5 33,5 36,0 5,6 21,2 0,2 3,5 36.0 22.0 18,7 36.0 22.0 37,4 36.0 22.0 42,0 Skupna sestava zm avosti (vol. °/o) 3,2 6,1 11,4 17,5 26,4 39,3 60,7 76,7 95,4 100 Preglednica 2: Projektirane sestave poskusnih betonov E, P, A in SA ter rezultati preiskav svežih mešanic P ro jek tirana količina Oznake betonov 1 m 3 svežega betona E P A S SA 360 380 325 300 180 190 162,5 150 1892 1709 1972 1892 Cem ent (kg) 410 Voda + kem. dodatki 205 K am eni agregat — skupno (kg) 1764 F rakcije (kg): 0/4 m m — 36 vol. % 634 4/8 m m — 22 vol. %> 389 8/16 m m — 42 vol. %> 741 K em ijski dodatki: — v rsta — — količina P ro jek tiran a poroznost (vol. %>) 1,5 P ro jek tiran a prostorn inska m asa (kg/m3) 2379 Dosežena konsistenca: — posed stožca (cm) 6 — indeks Vebe 2,0 Dosežena poroznost (vol. °/o) ni m erjeno Dosežena p rosto rn inska m asa (kg/cm3) 2450 680 614 417 377 795 718 — Plastifikator — aeran t E ta D elta ekstra S cementol cementol — 4 % količine — 0,93 °/o ko­ cem enta ličine ce­ m enta 1,0 6,0 2432 2279 11 7 1,2 1,7 3,6 6,3 2425 2350 709 680 343 417 829 795 — superplasti- — superplasti- fikator fikato r Zeta Z eta ce­ cementol m entol — B — B — 3 % količi­ — 3 %> količina ne cem enta cem enta — aeran t E ta S cem entol — 0,8 »/o koli­ čine cem enta 1,0 6,0 2460,5 2342 2 7,5 2,5 1,8 ni m erjeno 5,2 2510 2385 2.2. Strjevanje in nega poskusnih betonov Pripravljene poskusne betone smo vgradili v pre- izkušance v obliki prizem in kock. Polovico preiz- kušancev smo pustili strjevati v norm alnih pogo­ jih, to je 24 u r v kalupu pri T = 20° ± 4° C. P ri drugi polovici betonov pa smo pospeševali hidrata- cijo s parjenjem po naslednjem ciklusu: 1 u ra od- ležavanja pri T = 20 °C, 3 ure ogrevanja do T = = 70 °C, 2 uri gretja pri T = 70 °C in 1 u ra ohla­ jan ja do T = 50° C. Parjenje je potekalo v klim at­ ski komori firm e Kötterm ann. Po končanem ciklusu smo vzeli vzorce iz komore; ti so bili nato odleža- ni in ohlajevani v kalupih do 24 ur. Po 24 urah so bili vsi vzorci vzeti iz kalupov in nato odležavani pri T = 20° ± 4° C in relativni vlagi 98 %. Dosežene tlačne trdnosti normalno strje- vanih in parjenih poskusnih betonov so podane v preglednici 3. Parjeni betoni so označeni z malo črko p poleg velike črke, ki označuje vrsto betona. 2.3. Meritve poroznosti Na preizkušancih, starih med 90 in 100 dni, smo preiskali: — totalno poroznost z vakuum skim nasičenjem, merjeno na šestih preizkušancih z dimenzijami 10 X 10 X 5 cm, P reglednica 3 : Dosežene tlačne trdnosti poskusnih betonov pri starosti 7, 28, 90 in 180 dni Dosežene tlačne trdnosti poskusnih betonov (MPa) S taro st „ , betona Etalonski (dni) ____________ P lastificiran A eriran Superplasti-ficiran Superplasti- fic iran in ae riran E Ep P Pp A Ap S Sp SA SAp 7 34,3 32,5 30,7 23,8 28,7 23,5 41,8 34,2 36,5 26,1 28 41,3 35,4 34,4 29,0 33.9 27,0 46,3 37,5 39,3 29,2 90 48,3 43,6 47,0 41,4 37,7 35,3 51,5 47,9 46,3 38,3 180 52,3 48,3 48,2 41,8 44,7 38,9 58,2 50,9 53,3 39,2 — totalno poroznost z nasičenjem vzorcev z vodo pod pritiskom 150 bar na treh valjih s premerom 8 cm in višino 12 cm, — odprto poroznost z živosrebrnim porozimetrom Carlo Erba, model 70; merili smo do končnega p ri­ tiska 2000 bar na vzorcih, osušenih p ri T = 105° C do konstantne teže, — porazdelitev zračnih m ehurčkov z mikroskopsko linijsko analizo po standardu ASTM C 457-71, iz­ merjeno z merilnim mikroskopom firm e M erk elec­ tronic, — kapilarno vsesavanje po standardu JUS U.M8.300 te r podatkih iz lite ra tu re (7) na treh vzorcih z di­ menzijami 80 X 80 X 32 mm. 2.4. T estiranje odpornosti poskusnih b etonov proti m razu brez ozirom a z odtaljevalnim i sredstvi Preizkušance, pripravljene iz normalno strjevanih in parjenih poskusnih betonov, smo pri starosti 90 do 100 dni testirali na odpornost proti m razu brez oziroma z odtaljevalnimi solmi. Odpornost proti m razu brez odtaljevalnih soli smo testirali po standardu ASTM C 666-71, odpornost proti m razu z odtajevalnimi solmi pa po standardu JUS U.M1.055. 3. REZULTATI Rezultati m eritev poroznosti so podani v pregled­ nici 4. Porazdelitve kapilarnih por, izmerjene s Hg porozimetrom, so dane v diagram u 1. Kot rezultati testov odpornosti poskusnih betonov proti m razu so v preglednici 5 podani faktorji obstojnosti po Preglednica 4: Rezultati m eritev poroznosti standardu ASTM C 666-71, kot rezultati testov od­ pornosti betonov proti mrazu in solem pa izgube mase na enoto površine preizkušancev po 25 ciklih zmrzovanja in odtajevanja v 4-odstotni raztopini NaCl po stardardu JUS U.M1.055. Izgube mase na enoto površine preizkušancev po vsakih petih ciklih zmrzovanja in odtaljevanja v 4-odstotni raztopini NaCl do 25. cikla so kot re­ zultat testiran ja odpornosti poskusnih betonov proti m razu in solem podane tudi v diagram u 2. Izmerjene vrednosti faktorja oddaljenosti podane v preglednici 4, so zlasti nizke za superplastificirane betone, pri katerih je ta vrednost, po podatkih iz literature, vedno večja kot 0,75 mm. Zmrzlinska obstojnost betonov je povezana z vrednostjo fak­ torja oddaljenosti (6); iz standarda ASTM C 457-71 izhaja, da je beton obstojen proti mrazu, če je faktor oddaljenosti manjši kot 0,2 mm. Iz podatkov v literaturi izhaja, da so betoni zmrzlinsko obstojni tudi še pri višjih vrednostih faktorja oddaljenosti in da bi ta meja, ki ni čisto ostra, m orala biti med 0,5 in 0,6 mm (4). Rezultati testov odpornosti poizkusnih betonov proti m razu kažejo, da so vsi parjeni in neparjeni poskusni betoni, razen parjenega etalonskega beto­ na Ep, zmrzlinsko obstojni do 150 ciklov zmrzova­ nja in odtaljevanja; rezultati testov odpornosti po­ skusnih betonov proti m razu in solem pa tudi ka­ žejo, da se betoni razlikujejo glede na tovrstno agresijo. Glede na kriterije standarda JUS U.M1.055 so betoni A, SA, P, SAP te r Ap odporni proti mrazu in solem, medtem ko so betoni E, Ep, S, Sp in Pp neobstojni. Med slednjimi je najslabši beton Ep. Ugotovljene obstojnosti poskusnih betonov se Delež šte- Beton Ptv PVT PHg Pzm fod (mm) p S o K m A °/o yi (m3/m 3) E 0,157 0,174 0,128 0,0086 0,512 89 0,830 0,00671 0,124 Er 0,146 0,150 0,050 0,0118 0,910 70 0,731 0,00636 0,115 P 0,140 0,145 0,114 0,0223 0,356 83 0,710 0,00702 0,101 p P 0,139 0,147 0,130 0,0268 0,382 77 0,604 0,00667 0,091 S 0,116 0,109 0,078 0,0075 0,570 81 0,497 0,00551 0,090 SP 0,115 0,115 0,055 0,0101 0,587 78 0,437 0,00533 0,082 A 0,177 0,185 0,157 0,0473 0,276 84 0,736 0,00621 0,118 Ap 0,176 0,175 0,134 0,0605 0,354 76 0,645 0,00556 0,116 SA 0,138 0,132 0,090 0,0390 0,202 89 0,363 0,00502 0,073 SAp 0,140 0,151 0,114 0,0478 0,287 78 0,470 0,00569 0,083 P Tv — totalna poroznost z vakuum skim nasičenjem , P Tp — totalna poroznost z nasičenjem pod pritiskom 150 bar, Pjjg — odprta poroznost s porozim etrom Hg, Pzm — poroznost (delež zračnih mehurčkov), fod — fak to r oddaljenosti, A — koeficient vodovpojnosti, B — koeficient vodnega prodora, W — vodna kapaciteta. DIAGRAM 1 ujem ajo z znanim vplivom faktorja oddaljenosti zračnih mehurčkov. Vsi betoni, razen Ep, imajo fak­ tor oddaljenosti manjši kot 0,6 mm, zato so vsi, ra­ zen Ep, zmrzinsko obstojni, če ni odtaljevalnih soli. Z odtaljevalnim i solmi, ko zmrzovanje pomeni hujšo agresijo, pa se odpornosti posameznih betonov med seboj razločujejo v odvisnosti od dejanskih vredno­ sti fak to rja oddaljenosti. Iz diagram a 2, v katerem so prim erjalno podane izgube mase na enoto površine za posamezne ne­ par j ene in parjene betone, izhaja, da parjenje malo izboljša odpornost superplastificiranega-aeriranega (SA) betona proti mrazu in solem, odpornost su- perplastificiranega betona (S) precej izboljša, aeri- ranega (A) in plastificiranega betona (P) malo po­ slabša in etalonskega betona (E) precej poslabša. Prim erjava rezultatov testov odpornosti proti m ra­ zu in odtaljevalnim solem s porazdelitvami kapi­ larnih por, izm erjenih s Hg porozimetrom, kaže na ujem anje izboljšanja obstojnosti s povečanjem pro­ stornine por v območju premerov por med 0,04 in 2 /um, in poslabšanja obstojnosti s povečanjem pro­ stornine por v območju premerov por med 0,008 in 0,1 um. Povezavo med povečanjem zmrzlinske ob­ stojnosti in povečanjem prostornine por v intervalu velikosti med 0,35 /um in 2 /um smo že opazili (4); na podlagi tega smo podali hipotezo, da prav to povečanje prostornine por lahko pomeni pomemben del mehanizma zmrzlinske obstojnosti betonov. DIAGRAM 2 4. RAZLAGA DOBLJENIH REZULTATOV IN SKLEPNE UGOTOVITVE Izmerjene vrednosti totalne poroznosti betonov, ki so določene z nasičenjem pod vakuumom in viso­ kim pritiskom, so podane v preglednici 4. Kažejo, da se s parjenjem celotna poroznost betonov ne spreminja, razen pri etalonskem betonu (E), k jer se celotna poroznost nekoliko zniža; pri superplasti- ficiranem -aeriranem betonu (SA) se celotna poroz­ nost s parjenjem nekoliko zviša. Porazdelitve kapilarnih por, določene s Hg porozi- metrom, ki so podane v diagram u 1, in odprta po­ roznost, podana v preglednici 4, kažejo, da se pri parjen ju poveča delež kapilarnih por med 0,04 in 2 /on pri superplastificiranem in superplastifi- ciranem -aeriranem betonu, pri etalonskem, plasti- ficiranem in aeriranem betonu pa se delež por poveča v območju velikosti med 0,008 in 0,1 /um. To pomeni, da se pri betonih S in SA kapilarne pore zaradi parjen ja povečujejo, pri betonih E, P in A pa se zaradi parjen ja zmanjšujejo. To približ­ no potrjujejo tud i rezultati kapilarnega vsesava- nja, podani v preglednici 4. Povečanje deleža por pri betonih S in SA je v skladu z navedbam i iz literature (5); povzročijo ga širjenje kapilarnih por zaradi povišanih tempe­ ra tu r v porah te r mikropoškodbe zaradi raztezanj in transporta vlage. Povečanje deleža malih por pri betonih E, P in A pa se, nasprotno, ne ujema z znanimi podatki in bo treba vzrok šele ugotoviti. Preglednica 5: Rezultati testov odpornosti poskusnih betonov proti mrazu oziroma mrazu in odtaljevalnim solem 3M O dpornost p ro ti m razu b rez soli oa ta O O N O N ' W _ l £ £ eo £ jt M c5-1 --H T ° ° C O dpornost p ro ti m razu in o d ta ljev a ln im so lem o> a U pogibna n a tezn a trd n o s t (MPa) 180 d n i £a3 3 3 gIS § N C 5 aS rt « tu) t a; ° £ w §5 ■§ ss o o A!ko m o CK o g S« E 0,92 7,78 8,56 8,61 5,1 E p 0,52* 5,19* 6,40 1,58 100 P 0,95 7,74 8,44 0,28 43 P p 0,97 6,99 6,87 0,43 50 A 1,01 7,64 7,19 0,09 9 Ap 0,99 7,50 6,66 0,17 15 S 0,93 8,20 9,64 1,00 90 S p 0,96 7,88 8,50 0,61 55 SA 0,99 9,15 8,91 0,14 16 SA p 1,01 7,03 6,44 0,09 6 * 150 ciklov * 150 ciklov Delež poroznosti zračnih m ehurčkov se pri parje­ n ju pravilom a povečuje, kar je razvidno iz pregled­ nice 4. Iz nje je prav tako vidno, da je v porazde­ litvi velikosti zračnih m ehurčkov s parjenjem pri­ šlo do sprememb, saj imajo parjeni betoni pravilo­ ma precej večje število zračnih mehurčkov večjih od 300/un kakor pa neparjeni; po drugi strani pa se fak to r oddaljenosti s parjenjem praviloma tudi povečuje. Vse to kaže, da se zračni mehurčki pri parjenju , ko beton še ni strjen , povečujejo zaradi raztezanja zraka in povišanih parn ih tlakov oziro­ ma združujejo v večje m ehurčke (5). Izmerjeni fak torji oddaljenosti so vsi, razen pri parjenem etalonskem betonu, razm erom a m ajhni. Po opravljenih m eritvah poroznosti na poskusnih nepar j enih in parjenih betonih lahko sklepamo, da parjen je bistveno ne sprem inja celotne poroznosti, pač pa povečuje delež poroznosti zračnih mehurč­ kov, velikost posameznih zračnih mehurčkov in tudi fak to r oddaljenosti. Iz dobljenih rezultatov prav tako izhaja, da se pri superplastificiranem be­ tonu in betonu, pripravljenem s superplastifikator- jem in aerantom , s parjenjem poveča delež prostor­ nine por v območju velikosti 0,04 in 2 /um. Pri aeri- ranem, plastificiranem in etalonskem betonu pa se, v nasprotju s prejšnjo ugotovitvijo, poveča prostor­ nina por v območju premerov por med 0,008 in 0,1 fim . Testiranje odpornosti poskusnih betonov proti m razu oziroma m razu in solem kaže, da so vsi be­ toni, razen parjenega etalonskega (Ep), po 150 cik­ lih zmrzovanja in odtaljevanja nepoškodovani, medtem ko se pri testiranju zmrzovanja in odtalje­ vanja z odtaljevalnimi solmi pokažejo razlike v n ji­ hovi obstojnosti. A erirana in superplastificirana- aerirana neparjena in parjena betona sta obstojna, plastificirani neparjeni beton je na sami meji ob­ stojnosti, plastificirani parjeni beton te r etalonska in superplastificirana neparjena in parjena betona pa so neobstojni. P ri etalonskem, aeriranem in pla­ stificiranem betonu parjenje zmanjša odpornost proti mrazu in solem, pri superplastificiranem in superplastificiranem -aeriranem betonu pa jo po­ večuje. Na odpornost betonov proti m razu oziroma mrazu in solem vpliva fak to r oddaljenosti zračnih me­ hurčkov, pri čemer je m ejna vrednost odvisna od intenzivnosti agresije. Ta m ejna vrednost je za mraz, ki je šibkejša agresija, p ri vrednosti nad 0,5 mm, za mraz in soli, ki so močnejša agresija, pa precej nižje. Rezultati kažejo, da je odpornost betonov proti m razu in solem povezana tudi s spremembami v sami kapilarni poroznosti poskusnih betonov. iViAV-.n, ■ Povečanje velikosti kapilarnih por naj bi obstojnost betonov zviševalo, zm anjševanje pa zniževalo. Ker odvisnost med velikostjo kapilarnih por in obstoj­ nostjo ni dokazana, je treba zgornjo ugotovitev upoštevati samo kot indicijo; v okviru nadaljn jih raziskav jo bo treba preveriti in dokazati. Literatura 1. Maage, M., F rost Resistance and Pore Size D istri­ bu tion in Bricks, M ateriaux et Constructions, Vol. 17 (1984), No 101, 345—350. 2. Zajc, A., Pejovnik, S., The Effect of V aria tion in P ore S tructure on the F rost Resistance of Concrete w ith and w ithout Deicing Chemicals, VTT Sym posium 50, Third In ternacional Conference on the D urab ility of Building M aterials and Components, Espoo 1984, 435 do 443. 3. Nevil, A. M., Svojstva betona, G rađevinska knjiga, Beograd, 1976. 4. Litvan, G. G., A ir E ntrainm ent in the P resence of Superplasticizers, Jo u rn a l of ACI, (1983), 4, 326—331. 5. A ltner, W., Reichel, W., B etonschnellerhartung, Veb Verlag fu r Bauwesen, Berlin, 1981. 6. Zajc, A., Mali, E., U ticaj zaparivan ja na poroznost reoplastificiranih betona, XVII. kongres JUDIM K, S a­ rajevo 1982, I. oblast: Istraživan ja u području m ate­ rija la i njegove prim ene, 17—27. 7. Schwarz, B., Die kap illare W asseraufnahm e von Baustoffen, G esundheits-Ingenieur 93 (1972), 7, 206 do 211. CEMENTARNA TRBIVLJE Proizvodni program: portland cement 30 d (z) 35 S portland cement 15 d (z) 45 S portland cement 45 B portland cement 55 metalurški cement M 35 S specialni cementi kalcitna moka Production programme: portland cement 30 d (z) 35 S portland cement 15 d (z) 45 S portland cement 45 B portland cement 55 metalurgical cement M 35 S special cement calcite flour Sedež: Head Office: Telegram: Cable: Telex: Telex: Telefon: Telephone: Kolodvorska c. 5 61420 Trbovlje Jugoslavija Cementarna Trbovlje 35 115 YU CT 0601/22 544 cdb grosii|3l|e Gradbeno podjetje Grosuplje n. sol. o. 61290 Grosuplje, Taborska 13 Telefon: 061/772 112 telex: 31480 GROSGP YU telegram: GPG DO je članica SOZD Imos Ljubljana, Linhartova 11 a GPG z 2500 zaposlenimi spada med največje slovenske gradbene organizacije. Imamo 40-letne izkušnje na najzahtevnejšem jugoslovanskem trgu, zgradili smo 25% ljubljanskih stanovanj, večino ljubljanskih fakultet, poslovne, industrijske in kmetijske objekte, objekte visoke gradnje v olimpijski vasi v Sarajevu. Nastopili smo na gradbiščih v tujini; Irak, ZRN, NDR. Izvažamo opremo. Dejavnosti: Izvajanje vseh vrst visokih gradenj Proizvodnja predizdelanih gradbenih elementov Proizvodnja kovinskih, stavbnih in drugih konstrukcij Projektiranje gradbenih objektov Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje Poslovni ugled GPG temelji -na visoki kakovosti, izpolnjevanju rokov in konkurenčnih cenah. Prilagajamo se tržnim zahtevam. Z investitorji sodelujemo od zasnove do predaje objekta (svetovanje, projektiranje, izvedba). Sledimo razvoju projektiranja in gradnje. Uvajamo nove - izvozno usmerjene - proizvodne programe kovinarske dejavnosti. Vse ob podpori najmodernejše računalniške tehnologije. TOZD Splošne gradnje TOZD Gradbeni polizdelki - proizvodnja TOZD Kovinsko lesni obrati TOZD Projektivni biro DS za nastanitev in prehrano delavcev DS skupne službe