Letnik XVII. Celovec, petek, 18. maj 1962 Štev. 20 (1044) Nevarni oblaki nad italijansko manjšinsko politiko V svetu in vse posebno v srednji Evropi, ki velja za klasično ozemlje manjšinskih problemov, vedno bolj prodira spoznanje, da so narodnostne manjšine lahko vazen činitelj v razvijanju dobrih in prijateljskih odnosov med sosednimi narodi in državami. Treba pa je vedno spet poudariti, da morejo to splošno koristno funkcijo uspešno vršiti le takrat, če se jim prizna popolna in vsestranska enakopravnost, ker le kot enakopravne se bodo počutile srečne v državi, v kateri živijo. Torej je od države in od večinskega naroda, s katerim živi manjšina v skupni domovini, v prvi vrsti odvisno, ali naj bo manjšina ovira ali pa most prijateljstva med sosedi. Ne bi tukaj ponavljali, da je tudi v Avstriji in posebno pri nas na Koroškem še mnogo ljudii ki te potrebe niso spoznali in je očitno tudi nočejo uvideti. Dejstvo pa je — in to smo že večkrat z zadoščenjem ugotovili ~~ da se je v avstrijskih vladnih krogih stališče do našega vprašanja bistveno spremenilo. Čeprav določila člena 7 državne pogodbe se zdaleka niso uresničena v celoti in je tudi dosedanje drobtiničarsko reševanje teh problemov šlo več ali manj mimo prizadete manjšine, je treba kljub temu priznati neko dobro voljo, ob kateri bo ob še tesnejšem sodelovanju med pristojnimi činitelji in prizadeto manjšino v bodoče le možno najti rešitev, ki morda ne bo ravno zadovoljiva, bo pa vsaj sprejemljiva. Ta načelna sprememba je rodila vidne uspehe tudi v odnosih med našo državo in soseano J ugosiauijo ter je avstrijsko-jugoslovansko sosedstvo danes na najboljši poti, da se še nadalje razvija in poglablja. Precej drugje pa se oblikujejo odnosi med Avstrijo in Italijo in razni znaki ohladitve gotovo niso le slučajen pojav, marveč so v prvi vrsti pogojeni v politiki, ki se je Italija poslužuje napram tamkajšnji avstrijski manjšini, to je Kapram južnim Tirolcem. Gotovo je pozitivno dejstvo, da parlamentarna komisija že več mesecev proučuje položaj na Južnem Tirolskem in skuša najti izhod iz sedanjega nezadovoljivega položaja. Prav tako je razumljivo, da so ponavljajoči se dinamitski atentati širom Južne Tirolske Povzročili neke vrste napetost med italijanskimi oblastmi in manjšino in bo vsakdo priznal upravičenost Italije, ko se je zatekla k strogim ukrepom proti atentatorjem in netil-cem sovraštva med obema narodoma. Pač Pa je treba ugotoviti, da zlasti najnovejši d°godki v tej zvezi kažejo nevarno usmerita italijanske manjšinske politike, namreč v tisto smer, ko ni več mogoče govoriti o stvarnem in nepristranskem pravosodju, mar-Vec le še o navadni politični igri. Pred dnevi je namreč bozensko porotno sodišče obsodilo podpredsednika Južnotirol-s^e ljudske stranke in bivšega glavnega uredba južnotirolskega glasila »Dolomiten• dr. rtedla Volggerja na dve leti ječe in dva tKeseca zapora — ker je v nekem lanskolet-neJK članku »žalil italijansko armado* ter ‘ril neresnične in tendenciozne vesti*. Za-podobnih deliktov je bilo obsojenih še ?ec lužnih Tirolcev in nekaj takih procesov Se Ki zaključenih. italijanska manjšinska politika, ki se na strani vidno trudi, da bi popravila na-^ e preteklosti (prizadevanja parlamentar-e komisije!), pa je s sedanjo očitno politiko pravosodja zapadla v posebno veliko nza9Pako' kar ima lahko resne posledice tudi splošni razvoj v državi. Zelo nevarno je t rec ja se svoboda govora in tiska neha > kjer se načela demokracije križajo z ^Ce < manjšinske politike. Eno kot drugo je mora ostati neosporavano, če hočemo go-lfi o pravni državi, katere osnovni te-1 >e bil in vedno bo: Pravica je nedeljiva! DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA IN GIMNAZIJA ZA SLOVENCE i: V PROSLAVO PETLETNEGA OBSTOJA SLOVENSKE SREDNJE ŠOLE V CELOVCU priredijo dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence V NEDELJO, DNE 3. JUNIJA 1962, OB 15. URI v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu Akademijo • Peli bodo naslednji šolski zbori: deški zbor, dekliški zbor, mešani in moški zbor 9 Na sporedu so nastopi telovadcev • Hkrati je letos tudi razstava risb in ročnih del deklet in fantov Vstopnice dobite v šolski pisarni od 21. maja naprej po 20, 15 in 10 šilingov. Ponovna zaostritev položaja v Laosu: Amerika z oboroženo silo izvaja »psihološki pritisk” ® Ko so na svoječasni ženevski konferenci o vprašanju Laosa prišli do sklepa, da • je ta problem mogoče mirnim potom rešiti le s tem, da se voditelji treh laoških • gibanj sporazumejo o sestavi koalicijske vlade, je prevladovalo mnenje, da bo pe- • stal Laos nevtralna država pod vodstvom princa Suvane Fuma. Toda diplomat- • ske intrige, pri katerih je posebno vlogo igrala Amerika, so vse doslej preprečile • tako rešitev in je v Laosu prišlo do nove zaostritve položaja. Predsednik zakonite • laoške vlade Suvana Fuma je ostal v Parizu, desničarsko usmerjeni princ 3un Um • si je z ameriško podporo prilastil oblast, napredno laoško gibanje Patet Lao pa je • ponovno začelo boj za osvoboditev domovine in je z modernim ameriškim orožjem ® opremljene sile Bjno Uma spravijo v vei.ko stisko. Tok je bil položaj v Laosu, ko so v Wa- gu) in ga bo o potrebi pogajanj moralo shingtonu spoznali, da so ameriški interesi v tej azijski državi ogroženi. Zato je predsednik Kennedy sklical svoje svetovalce in so sklenili, da del ameriških vojaških sil odpošljejo na tajlandsko ozemlje, kjer bodo vsakčas pripravljene, da posežejo v dogodke v Laosu. Ker gre pri tem za očitno vmešavanje Amerike v notranje zadeve druge države, so morali ameriški diplomati najti ..opravičilo" za svoj ukrep in so ga tudi našli: pravijo, da gre za »psihološki pritisk", ki naj bi laoške politike prisilil, da se končno le sporazumejo o skupni vladi in politiki. Vsekakor je to zelo enostavna utemeljitev ukrepa, ki ima lahko resne posledice za nadaljnji razvoj v tem delu sveta. Morda se tega vsaj malo zavedajo tudi v Wa-shingtonu, kajti ameriški krogi so z velikim zanimanjem sprejeli vest, da je predsednik sovjetske vlade Hruščev v nedavnem razgovoru z ameriškim veleposlanikom v Moskvi Thompsonom dejal, da se Sovjetska zveza še nadalje zavzema za ustanovitev koalicijske vlade v neodvisnem in nevtralnem Laosu. Toda Amerika bo morala napraviti še več, soj je njen varovanec Bun Um edini, ki se je doslej zoperstavljal pogajanjem z ostalimi laoškimi voditelji (njegov primer nehote spominja na katanškega »kralja’ Čombeja, kateri prav tako že mesece zavlačuje pomiritev v Kon- prepričati šele nezadržno napredovanje sil Patet Lao. Pa tudi predsednik zakonite laoške vlade Suvana Fuma je izjavil, da je rešitev vprašanja glede sestave vlade narodne enotnosti, ki bi ji predsedoval on, ni odvisna samo od laoških voditeljev samih, marveč tudi od Amerike. Vendar take rešitve ne bo mogoče doseči, dokler bo Amerika z oboroženo silo izvajala »psihološki pritisk" in tako umetno ustvarjala ovire za pomiritev v Laosu. ----------------------------------- Materni jezik pred OZN Predsednik komisije OZN za človečanske pravice, avstrijski profesor dr. Ermacora, je predlagal, naj bi komisija Izčrpno proučila vprašanje pravice manjšin, ki pripadajo različnim jezikovnim skupinam, do uporabe svojega maternega jezika. Vendar je bil njegov predlog resolucije, po kateri naj bi se s tem vprašanjem bavil pododbor za obrambo pred diskriminacijo in v zaščito manjšin, prav tako zavrnjen kot tudi kompromisni predlog filipinskega predstavnika. V________________1_________________/ Koroška mladina na mednarodnem srečanju Preteklo nedeljo se je na povabilo Ljudske mladine Slovenije srečala v Vipolžah v g or iških Brdih mladina obmejnih pokrajin Slovenije, Koroške, Benečije, Gorice In Trsta. Iz Koroške In obmejnih pokrajin Italije so se srečanja poleg slovenskih mladinskih organizacij udeležile tudi delegacije socialistične in komunistične mladine. V Vipolžah je bilo zbranih več tisoč mladih ljudi, fantov In deklet treh jezikov, ki živijo vzdolž meje med tremi državami. V govorih njihovih predstavnikov pa j® prišlo do Izraza eno skupno hotenje: mir in prijateljstvo. V Vipolžah zbrana mlada generacija, ki bo čez leta krojila sama razvoj življenja na meji, je to pot spontano Izpovedala, da noče meja, ki ločijo, temveč želi sodelovanje na meji v duhu miru in prijateljstva med narodi. Mladi ljudje treh obmejnih pokrajin so se hoteli pomeriti tudi v športu. Žal zaradi slabega vremena — tudi na Goriškem je kakor pri nas večinoma lilo kot iz škafa — tekme niso mogle priti do razmaha. Kulturni del srečanja pa je imel pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec'. Njegovo petje ni bilo nič manj lepo kot pa Ideja, izpovedana sker v treh jezikih, toda v eni želji: mir, prijateljstvo. ZASEDANJE UNICEF V BEOGRADU: Treba je okrepiti napore za blaginjo otrok v nerazvitih delih sveta V ponedeljek se je v Beogradu začel letošnji redni sestanek Evropskega biroja otroškega sklada Združenih narodov, kjer sodelujejo predstavniki nacionalnih komitejev za UNICEF Avstrije, Belgije, Danske, Grčije, Irske, Italije, Jugoslavije, Luksemburške, Norveške, Sovjetske zveze, Amerike, Španije, Švice, Tunizije, Velike Britanije in Zahodne Nemčije. Predsednica jugoslovanskega nacionalnega komiteja UNICEF je v pozdravnem govoru poudarila, da živi 500 milijonov otrok v nerazvitih pokrajinah, kjer jih ogrožajo nezadostna prehrana, najrazličnejše bolezni, pomanjkanje šol in neurejeni socialni problemi. Vse to zahteva večjo prizadevnost v dajanju pomoči, zato je treba okrepiti napore za blaginjo otrok in razvijanje mednarodne solidarnosti, od katere je odvisna bodočnost sveta. VAZNI SKLEPI V ALŽIRIJI: Referendum bo 1. julija 22. julija pa bodo izvolili ustavodajno skupščino Medtem ko se v Alžiriji in Franciji nadaljujejo zločinski atentati fašistične OAS, je začasna alžirska oblast sprejela dalekosežne sklepe, od katerih uresničitve je v veliki meri odvisna bodoča usoda Alžirije. Tako je bilo sklenjeno, da bo 1. julija letos izveden referendum, pri katerem bo alžirsko liudsn-o odločilo, ali naj postane Alžirija samostojna in neodvisna država, ali pa naj še naprej ostane povezana s Francijo. Nadalje je začasna alžirska oblast odločila, da bodo 22. julija v Alžiriji splošne volitve v ustavodajno skupščino, katera bo potem sestavila novo vlado in prenesla nanjo oblast, ki jo trenutno vrši začasna vlada. O izidu referenduma o samoodločbi Alžir-cev seveda ni nobenih dvomov, zato je začasna alžirska oblast tudi že poverila posebni komisiji nalogo, naj pripravi predlog za ustavo neodvisne Alžirije, ki ga bodo dali ustavodajni skupščini v razpravo najbrž že do konca julija. Končno je tudi v Franciji prodrlo spoznanje, da v bodoče o »francoski Alžiriji« ne bo več mogoče govoriti. De Gaulle je na svoji zadnji tiskovni konferenci kot eno izmed načel bodoče zunanje politike Francije nakazal ločitev od tistih prekomorskih narodov, ki so bili nekdaj odvisni od Francije ter napovedal regularne odnose s temi deželami na podlagi sodelovanja, ki bo temeljilo na pogodbah. S tem je razblinil tudi vse upe tistih, ki skušajo z bombami in krvavim nasiljem zavrteti kolo zgodovine nazaj. Milovan Djilas obsojen zaradi izdajanja državnih tajnosti Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi izreklo sodbo proti Milovanu Djilasu ter ga zaradi izdajanja državnih tajnosti obsodilo na pet let zapora. Ker pa je bil Djilas zaradi podobnih prekrškov obsojen že v letih 1955 in 1956, znaša skupna kazen 13 let zapora, od katerih jih bo moral ostati v zaporu še osem let in osem mesecev. Prvotno je bil Djilas zaradi sovražne propagande obsojen na poldrugo leto pogojno, vendar je med trajanjem pogojne kazni nadaljeval svojo ugledu države škodljivo dejavnost in je bil zato ponovno obsojen na tri leta zapora. Ko je še bil v zaporu, je v tujini izšla njegova knjiga »Novi razred«, katere vsebina je sovražna družbeni ureditvi Jugoslavije. Sledila je nova obsodba na sedem let zapora, vendar je bil Djilas pogojno izpuščen iz zapora, ko je podal izjavo, da se ne bo več lotil dejavnosti, ki bi lahko škodovala državi. Kljub temu pa je Djilas svojo prostost ponovno izrabil za objavljanje protidržavnih člankov v tujem tisku in je poleg tega poslal neki ameriški založbi rokopis svoje nove knjige »Srečanja s Stalinom«, katera ruši ugled Jugoslavije in njenih najvišjih predstavnikov in hkrati žali ugled tujih držav in njihovih šefov. KI Ll 'H !£J ril M v-e' no, vendar svetovna javnost z nezaupanjem sprem* Ija proces, ker se je že pri Solanovem na smrt sojenem namestniku izkazalo, da je bila sodna ***' ravnava več ali manj le farsa in se je vrhovno *° dišče pozneje izreklo za pomilostitev obsojenca. LIZBONA. — Na Portugalskem se nadaljuje «ku turna vojna”, ki ji daje posebno obeležje gladovnd stavka študentov na lizbonski univerzi. Hkrati ** nadaljujejo demonstracije študentov, njihovih šev in profesorjev. Pri eni zadnjih demonstro^i policija aretirala okoli tisoč oseb. Pesem slovenskih pevskih zborov iz Koroške je močno navdušila poslušalce na Dunaju in Gradiščanskem Dunajski in gradiščanski listi ugotavljajo: Nedavno gostovanje pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze na Dunaju in pri Hrvatih na Gradiščanskem, o katerem smo v nosem listu obširno poročali že v zadnji številki, je zapustilo globok vtis pri vseh številnih poslušalcih, ki so se udeležili koncertov. Tudi posamezni časopisi na Dunaju in na Gradiščanskem so nastopom naših zborov dali velik poudarek in so poročila zelo pohvalna. Zadnjič smo ponatisnili tozadevno vest iz dunajskega »Kurierja«, tokrat pa prinašamo poročila, ki so jih objavili ugledni dunajski dnevnik »Neues Osterreich« ter glasilo dunajskih Čehov »Videnške svobodne listy« in glasilo gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske Novine«. Slovenski pevci v Trajštofu Kdkor najavljeno so slovenski pevci po svojem uspešnem nastopu na Dunaju v nedeljo 6. maja obiskali našo Gradiščansko. Njihov nastop je bil v Trajštofu, v veliki dvorani gostilne Vojnič, kjer se je zbralo toliko našega ljudstva, da je bila velika dvorana premajhna. Med obiskovalci so bili naš narodni zastopnik dr. Ivan Muller, domači č. g. župnik Mi kuta, občinski odbor z g. županom Krajašičem na čelu, nadalje številno učiteljstvo iz vasi in okolice z g. nadzornikom Konradom Meršičem na čelu, ravnatelj kmetijske bolniške blagajne dr. Kačič iz Železnega in mnoge druge osebnosti. G. ravnatelj predsednik Alfons Korn-feind je kot organizator v začetku prireditve izrekel dr. Zvvittru, trem zborovodjem Foltiju Hartmannu, Pavlu Kernjaku in Vladimiru Prušniku, kakor tudi njihovim 140 pevkam in pevcem ter vsem drugim gostom in obiskovalcem prisrčne pozdravne besede. V imenu občine Trajštof je g. župan Krajašič izrazil veselje, ker je Trajštof dočakal slovenske pevce iz Koroške, ko je prišel brat k bratu na obisk. Daj Bog, da bi še dolgo mogli gojiti naš materni jezik v svobodni domovini, kjer Imamo vse možnosti. Predsednik dr. Zvviitter se je v imenu pevcev zahvalil za prisrčni in lepi sprejem. Slovensko manjšino na Koroškem *■bil ADI ROD«: Enajst polnih letnikov Pred nedavnim je izšla nova dvojna številka »Mladega roda«, šolskega lista za koroško mladino, namenjena mesecema maj in junij. Zato je večina pesmic in sestavkov posvečena pomladi in prvim poletnim mesecem, torej je številka polna dehtečega cvetja in sočnega zelenja. Spet z veseljem ugotavljamo Veliko število domačih sotrudnikov, predvsem naših učiteljev, ki se trudijo, da bi mlademu rodu preskrbeli res samo najlepše in najbolj poučno branje. Hkrati je s to številko spet zaključen nadaljnji letnik »Mladega roda«, tokrat že enajsti in velja vsem, ki kakorkoli prispeva-1° k rednemu izhajanju tega lista, prisrčna Zahvala; posebno priznanje pa zasluži šolski **°dja Rudi Vouk, ki nosi glavno breme pri *Mladem rodu«. Najlepša nagrada vsem so-trt,dnikom pa bo v tem, da bo mladina tudi ? bodoče z vso ljubeznijo segala po svojem kstu! in hrvatsko na Gradiščanskem vežeta bratska kri in ista usoda. Kakor Hrvati na Gradiščanskem, tako so tudi Slovenci na Koroškem živo zainteresirani na ohranitvi svoje narodnosti. Slovenski pevci so prišli na Gradiščansko, da izpričajo tujkašnjemu hrvatskemu ljudstvu svojo povezanost z njim. Pozdravnim govorom je sledil koncert, in to tako uspešen in tako zveneč, kakor ga Hrvati na Gradiščanskem že dolgo nismo doživeli. Spet se je na novo pokazalo, da slovenska narodna pesem s polno pravico uživa svetovni sloves. Sami dirigenti, to so zborovodje, od katerih sta dva po poklicu kmeta, eden pa gostilničar, so pokazali svojo ljubezen do rodne pesmi s takšnim navdušenjem, da ni bilo poslušalca, ki mu ne bi zaigralo srce. Toda ne samo milozvočnost pesmi in mojstrstvo zborovodij zaslužita poseben poudarek, marveč tudi umetniška višina mešanega, moškega in združenih mešanih zborov zasluži največjo pozornost in priznanje. Ob tolikih slovenskih pevcih na odru ene naše vasi na Gradiščanskem mora nas Hrvate boleti srce, če pomislimo, kako je pred drugo svetovno vojno tudi pri nas cvetelo zborovsko petje. Medtem ko smo na vseh drugih področjih več ali manj zacelili rane, ki nam jih je zasekal nacizem, na področju pevskih zborov tega na ža- lost doslej še ni bilo mogoče. Nastop tako dobro izvežbanih in izvrstnih slovenskih pevk in pevcev je bil za nas več kot bratski obisk. Ponovno nam je dokazal, da vsaka pesem šele v zborovskem petju pravilno pokaže svoj čar in svojo lepoto. Upamo, da je seme padlo v rodovitno zemljo in da se bo tudi ta ali oni naš učitelj, ki se malo spozna na glasbo, vendar zavzel za vodenje pevskega zbora v svoji vasi. Ob koncu prireditve so domači tamburaši pod vodstvom g. ravnatelja v pokoju Kuzmiča na čast slovenskim gostom veselo zaigrali na tamburice. Tako je obisk slovenskih pevcev in pevk iz Koroške v Trajštofu bil ena sama mogočna manifestacija slovenske in hrvatske narodne pesmi, kot je že dolgo nismo doživeli. Ves nastop je bil sneman tudi za televizijo. Našim slovenskim bratom ne velja samo lepa hvala za obisk, marveč jim kličemo na skorajšnje svidenje. Potrebno je, da se posebno kulturne vezi med obema slovanskima manjšinama v Avstriji še poglobijo in razširijo. .Hrvatske Novine”, Železno, 12. 5. 1962. Koroški Slovenci prepevali na Dunaju V soboto je bil v Domesovem Vajeniškem domu večer slovenskih narodnih pesmi, ki ga je priredila „Slavenska prosvetna zveza". Moški in mešani zbor sta predvajala 20 krasnih slovenskih pesmi, kot jih še danes prepevajo v hribih in dolinah južne Koroške. Predvajanje pesmi je bilo ubrano in resnično doživeto. — V vsakem oziru je bil to zelo bogat večer, na katerem so izvajalci pripravili poslušalcem resničen užitek. .Videnške svobodne listy”, Dunaj, 11. 5. 1962. Karntner Slovvenen sangen in Wien Zu einem Gesangskonzert slowenischer Volki- und Kunsflteder hatte der „Slowe-nlsche Kulturverband" (Klagenfurt) Samstag in das Domes-Lehrlingsheim eingeladen. Nach einleitenden Worten von Dr. Z w 111 e r, der unter den Zuhorern auch einen Vertrefer des Vizekanzlers und den |ugoslawischen Botschaffer begrussen konnte, tru-gen ein gemischter Chor und ein Mannerchor unter den Dirigenten P r u i n i k und Hartmann 20 slowenische Lieder vor, wle sle zum Teil heute In den Bergen und Talern Sudkamtens von den Bewohnern gesungen werden. Die Darbietungen waren ausgezeichnet. Sanger und Dirigenten sin d Arbeiter, Bauem und kleine Angestellte, die in ihrer Freizeit ihr schones heimatliches Liedgut pflegen. Das abschliessend von den vereinigten Choren gesungene Lied „Rož, Podjuna, Žila" („Rosental, Jauntal, Galltal"), von P. Kern ja k komponiert und dirigiert, brachte wohl am elndruckvoll-sten die innige Verbundenheit der Sanger mit Ihrer Karntner Heimat zum Ausdruck und erhlelt daher neben dem reizvollen „ Planinska" (.In den Bergen graut der Tag") auch verdient den starksten Beifall. Es war ein in jeder Hinsicht gelungener Abend. Den Freunden des Volksliedes wurden eineinhalb Stunden ungetrubten Genusses bereitet. Den Sangem aber — unter denen erfreulich viel Jugend die Gewahr btelet, dass unsere slowenischen Mit-bilrger dem gemelnsamen osterreichischen Vateriand stets treu bleiben werden — mag der verdiente starke Beifall die Gewisshett geben, in der osterreichischen Bun-deshauptstadt auch in Zukunft gern gesehen und gehort zu werden. .Neues Oileriflch", W!en, 9. 5. 19<1 r \ Objava slovenske gimnazije Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni izpiti za šolsko leto 1962/63 v soboto, dne 7. julija 1962, to je prvi dan velikih počitnic. Začetek izpitov ob 8. uri zjutraj. Prijavite svoje otroke pravočasno, in sicer do 1. julija 1962! Prijavi je treba priložiti rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. Pri vodstvu šole, katero otrok sedaj obiskuje, je treba zaprositi za popis učenca. Ta popis (Schulerbeschrei-bung) pošlje šola neposredno na naslov: Direktion des Bundesrealgym-nasiums und Gymnasiums tur Slowe-nen in Klagenfurt, Lerchenfeld-gasse 22. Na dan Izpita, torej 7. julija, pa mora vsak učenec predložiti spričevalo, katero bo dobil 6. julija 1962 na svoji dosedanji šoli; brez tega spričevala ne more nastopiti k izpitu. Izpit za prvi razred obsega snov četrte šolske stopnje Iz slovenščine, nemščine in računstva — pismeno in ustno. Glede ostalih razredov pa dobite podrobna pojasnila vsak dan popoldne v šolski pisarni v Lerchen-feldgasse 22, soba 65 v drugem nadstropju. Zaključna prireditev v tekočem šolskem letu 1961/62 bo v nedeljo, dne 3. junija 1962 v Veliki dvorani Delavske zbornice. Tokrat bo zaključna prireditev povezana tudi z razstavo risb in ročnih del deklet in fantov. Ravnateljstvo V J 0 Metropolitan opera v New Yorku, ki je bila zaradi pomanjkanja sredstev že v veliki stiski, pripravlja za 1962/63 doslej najdaljSo gledališko sezono, ki bo trajala 26 tednov. Na sporedu bo 5 novih uprizoritev, med temi tudi Wagnerjeva opera .Pevci mojstri”. 0 Sovjetski strokovnjaki za potrese so po dolgih raziskovanjih in proučevanjih ugotovili, da so potresi na Antarktiki najpogosfejši na področju podvodnega otočja Lomonosov, ki so ga sovjetski znanstveniki odkrili pred nekaj leti. Na temelju analiz in materiala, ki so ga zbrali v zadnjih letih, so izdelali .zemljevid potresnih pojavov” za Antarktiko, ki bo veliko koristil tudi drugim znanstvenikom. Ugotovljeno je namreč, da je samo v srednjem delu Antarktike na leto 150 do 209 potresov. KULTURNE DROBTINE 0 Italijanska vlada je predložila parlamentu nov pravilnik, po katerem naj bi v Italiji ukinili dosedanjo cenzuro za gledališče, v odboru filmske cenzure pa naj bi v prihodnje ne bilo predstavnikov ministrstva. Ta odbor bi sestavljali: dva sodnika v pokoju, dva profesorja in po en zastopnik producentov, filmskih delavcev in filmskih kritikov. Merila novega cenzurnega odbora bi naj bila Izključno odvisna od Javne morale, medtem ko naj bi bilo obravnavanje družbenih in političnih problemov povsem svobodno. 0 Iz poročila UNESCO je razvidno, da samo dva od petih otrok v Šolski starosti tudi dejansko prejemata šolski pouk. Ta številka predstavlja povprečje za tistih 220 držav In ozemelj, ki jih je zajela UNESCO v svoji zbirki .Dejstva in številke”. Po istem poročilu imajo Združene države Amerike v svojih višjih vzgojnih zavodih največje število učencev, namreč 3,500.000, medtem ko znaša to število v Sovjetski zvezi 2,500.000 učencev. Ob manjšinskem šolskem zakonu v Sloveniji . Glede poslovanja in spričeval dvo-£*lčnih šol in šol z učnim jezikom , fodnostne manjšine se je zakono-^Jalec (čl. 21) postavil na stališče Ho* • ne dvojezičnosti in enakovrednih ki naj bi v praksi obsegala - 1 nazive krajev v jeziku narod-1 stne manjšine. Italijanski zakon o 0 ^.enskih šolah v čl. 8, kjer govori ^niplomah in spričevalih, ne dolo-jto./Vojezičnosti. Sicer pa bi dvojnost izhajala iz tč. 5 Posebne-Pos?tatuta. Na Koroškem ni mogoče kvj °Vat* s šolskimi oblastimi v jezi-Sr, .Parodnostne manjšine niti niso zi,lčevala dvojezičnih šol dvoje-v Pa’ z izjemo slovenske gimnazije dVo.e'pvcu, ki pa tudi ne zaobsega ^^^'čnosti imen rojstnih krajev pomene določbe novega zakona zv a.Ze)° vso svojo vrednost žele v Sku‘ .z njegovimi splošnimi načeli. etlaifaj z ustavnimi garancijami o ŠoK,,°pravn°sti, ki jih na področju a posebej uveljavlja čl. 7 Sploš- nega zakona o šolstvu FLRJ, so določbe čl. 3 novega zakona temeljno izhodišče za obravnavanje problematike manjšinskega šolstva v FLRJ in še posebej v LRS. Omenjeni čl. 3 določa kot posebne naloge dvojezičnih šol in šol z učnim jezikom narodnostne manjšine, da le-te prispevajo: »k svobodni uporabi in popolni enakopravnosti jezika narodnostne manjšine z jeziki jugoslovanskih narodov; k spoznavanju kulture narodnostnih manjšin in njihovega matičnega naroda; k organskemu razvoju narodnostne manjšine v duhu enakopravnosti in bratstva naših narodov z narodnostnimi manjšinami; k takim odnosom v šoli, da so na-4 rodnostne manjšine element prijateljskega zbližanja med sosednimi narodi in državami in spodbude za tvorno mednarodno sožitje.« Manjšini je torej zagotovljen njen organski razvoj v okviru kulturnega kroga matičnega naroda ob istočasnem bratstvu in enakopravnosti in medseboj- nem duhovnem oplajanju s slovenskim narodom. Še več, manjšina je postavljena kot nosilec zbližanja med sosednimi narodi in kot pozitiven faktor mednarodnega sožitja. Isto, čeprav v skromnejšem obsegu, deklarira člen 26/2 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, čl. 10 že omenjene Deklaracije o pravicah otroka, podobno povzema člen 5/a konvencije zoper diskriminacijo v izobrazbi (Actes de la Conference Generale, Onzieme session, Pariš 1960, p. 123), ki jo je dne 14. dec. 1960 sprejela Generalna skupščina UNESCO. Jasno je seveda, da manjšinsko šolstvo doseže svoj namen le kot del splošnega šolskega sistema in ne kot neko sekundarno šolstvo. V tem pogledu je pomemben čl. 2 novega zakona, ki dvojezične šole in šole z učnim jezikom narodnostnih manjšin izrecno označuje kot »del splošnega šolskega sistema«. Doslej se nisem zadržal pri določbah zakona o sestavi šolskih odborov dvojezičnih šol (čl. 9) in šol z učnim jezikom narodnostne manj- šine (čl. 15). Pri dvojezičnih šolah je uveljavljen princip enakopravnosti, pri šolah z učnim jezikom narodnostne manjšine pa je uveljavljeno načelo, naj bo večina članov šolskega odbora iz vrst pripadnikov manjšin. Da so v šolskih odborih teh šol tudi pripadniki večinskega naroda, je pač posledica dejstva; da tudi šole, kjer se izobražujejo in vzgajajo le pripadniki manjšine, niso samo v interesu te manjšine, temveč celotne družbene skupnosti in te šole širša skupnost tudi vzdržuje. Pomen teh določb, ki pomenijo aplikacijo načel družbenega samoupravljanja na manjšinsko šolstvo, je izreden. Manjšina kot celota (po predstavnikih družbenih organizacij) in starši imajo dejansko možnost, soodločati pri delu in razvoju manjšinskih šol. Novi zakon o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin daje pravno osnovo v glavnem že obstoječemu manjšinskemu šolstvu v LRS. Z demokratičnostjo in načelnostjo svojih določb obenem odpira možnosti nadalnje rasti manjšinskega šolstva, ki je ključni problem razvoja manjšine sploh. Tudi oba zakona sosednih držav izhajata iz dejanskega položaja, pri čemer italijanski, kljub pomanjkljivostim, pomeni pozitiven ukrep v korist slovenske narodnostne manjšine. Tudi avstrijski zakon vsebuje nekatere za manjšino pozitivne določbe, a kot celota ustvarja videz — praksa je to potrdila — da gre za sredstvo, ki naj omeji šolstvo slovenske manjšine. Razvoj zadnjih let kaže vsaj nekaj pozitivnih postavk v bilanci upravičenih prizadevanj slovenske manjšine na Koroškem, Tržaškem in Goriškem. Novi zakon o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin bo lahko vsaj posredno prispeval ne le k zakonodajni ureditvi že obstoječega manjšinskega šolstva v FLRJ, temveč tudi v izboljšanju položaja slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Ernest Petrič S SONČNIH GUR: Pereča vprašanja, ki jih je treba rešiti Zelo sem se razveselil, ko sem pred kratkim v našem listu bral nekaj perečih vprašanj iz naših krajev. Da, slaba cesta in slabi omnibusi res zavirajo napredek in razvoj pri nas. Naša cesta je bila zgrajena v začetku tridesetih let in je bila ob dograditvi od deželne vlade oficielno predana prometu kot »Rozanska razgledna cesta — Rosentaler Aussichtsstrasse«. Naziv ceste je obetal lepo bodočnost in je dvigal pomen naših krajev v tujsko-prometnem oziru. Iz ne vem kakšnih razlogov pa so v zadnjih letih pomen ceste skušali vedno bolj zmanjšati. To je šlo tako daleč, da jo danes oficielno omenjajo le še kot >Kotmirška deželna cesta — Kott-mannsdorfer Landesstrasst«. Tudi sicer so oblasti svoj negativni odnos do naše ceste dovolj jasno pokazale, saj je še danes ena najslabših cest. Prah se vali po njej in globoke kotanje ovirajo promet. In to danes, ko so v deželi že številne ceste, ki so manj pomembne kot je naša, asfaltirane. Pri nas se res nič ne napravi, da bi se tujski promet mogel bolj razviti. Kljub obupnemu stanju ceste tujci le mučijo svoje avtomobile po njej. Na stotine izletnikov, ki ljubijo lepote naše dežele, prihaja z avtomobili uživat krasote, ki jih nudi razgled tod okoli. Predvsem v nedeljah je živahno. Mnogi izletniki se ustavljajo ob cesti nekje pri Potoku ali pri Bilčovsu, ali pa se peljejo malo više, se ustavijo v Zgornji Vesci, na Gori ali kjer koli, saj je lepih kotičkov ob tej cesti vse polno. Na žalost imajo vsi ti ljudje izlet pokvarjen zaradi prahu, ki jih obda, čim zapelje mimo njih kako drugo vozilo. Škoda, škoda pravimo mi, škoda, škoda pa pravijo tudi tujci in izletniki, ki se tu ustavijo. Zakaj dežela te tako zanemarjene ceste ne uredi in zakaj je ne asfaltira? Tako se sprašujemo mi, tako nas sprašujejo turisti, ki zahajajo k nam in ki so navdušeni nad lepoto, ki se jim pri nas odkriva. Seveda odgovora ne moremo dati, ker ne vemo, kdo je tu v ozadju. Imamo namreč občutek, da tu nekaj ni v redu in da nekje namenoma zavirajo, da bi bile lepe izletniške točke na južnem pobočju Gur splošno dostopne za tujski promet, kaj še da bi se tudi za naše kraje napravilo vsaj malo reklame. Dolgo je že od tega, ko so na merodajnih mestih obljubili, da bo cesta med Čahorčami in 2o-pračami v celoti asfaltirana. Ta obljuba pa že predolgo dela dolg in čaka na svoje uresničenje. Če je za vse drugo dovolj sredstev, zakaj jih za našo cesto ni? Ne puhlih obljub, dejanj pričakujemo. Ali naši davki morda nič ne štejejo? Tudi mi živimo na gospodarsko zaostalem ozemlju Koroške. Podobno pereče vprašanje so omnibusi, ki vozijo naše delavce in šolarje ter ostale potnike v mesto. Ze vsa leta smo lahko ugotavljali, da so omnibusi, ki vozijo na progi Celovec — Zgornja Vesca — Vrba, slabši kot na drugih progah, kjer se tudi toliko ljudi dnevno vozi. To stanje se je v zadnjem času še poslabšalo. Omnibuse namreč stalno menjavajo. Večkrat se moramo strpati v vozila, ki imajo take sedeže, da nog sploh ni mogoče premakniti in vsi trdi v mestu stopimo na prosto. Prisiljeni smo vso pot požirati prah, ki prihaja skozi špranje starih razmajanih vozil. Ali je to res potrebno? Nezadovoljstvo narašča, a pristojna mesta molčijo. Ali je to v redu? Vedno bolj se nam vsiljuje vprašanje, ali morda Poštna direkcija smatra naš denar za manj vreden. Če ne, zakaj torej to zapostavljanje? S trdo prisluženim denarjem plačujemo naše vozovnice, plačujemo pa tudi davke, zato smo upravičeni zahtevati, da se pristojne oblasti malo zamislijo — vsaj zdaj pred volitvami — in naj ukrenejo, da bomo dobili sodobna prometna sredstva, kot jih imajo na primer privatna prevozniška pod-jetja! Upam, da bo teh nekaj ugotovitev pritegnilo k razpravljanju o naših vprašanjih več prizadetih ter da bodo objavili svoje misli v listih, ki prinesejo težave določenih krajev pred širšo javnost. -e)- KOLEDAR Pofek, 18. maj: Erik Sobo a, 19. maj: Peter Nedelja, 20. maj: Bernardin Ponedeljek, 21. maj: Feliks Torek, 22. maj: Emil Sreda, 23. maj: Janez Četrtek, 24. maj: Johana V letu 1961 na Koroškem: Najmanj 25 milijonov šilingov škode vsled požarov Na seji deželne komisije za obvarovanje pred požari v okviru tedna obrambe pred ognjem dne 3. maja je bilo ugotovljeno, da je lani 666 požarov povzročilo 25,423.028 šilingov škode in da je požarnim brambam uspelo preprečiti nadaljnjo škodo v vrednosti najmanj 56 milijonov šilingov. Da je bila tudi lani najčešči vzrok požarov osebna zanikrnost, je ravno tako pretresljivo kakor to, da so lanski požari zahtevali med prebivalstvom 5 smrtnih žrtev. Statistična razčlemba področij in vzrokov požarov kaže, da je tudi lani največkrat gorelo na kmetih. Na kmetijstvo je lani odpadlo 251 požarov z blizu 15 milijonov šilingov škode. Vzroki požarov so večinoma bili: površnost pri zidavi dimnikov in ognjišč, elektrika in druge naprave za razsvetljavo, udar strele in vnetje sena na skednju. Nasproti kmetijstvu je bila škoda vsled požarov v industriji in obrti monjša. V industrijskih podjetjih je gorelo 43 krat, škodo pa cenijo na 6,3 milijona šilingov, obrt pa je pri 67 požarih utrpela 1,3 milijona šilingov škode. Zelo razveseljivo pa je, da v deželi nazadujejo požari, ki jih povzročajo otroci. Medtem, ko so 1959 otroci povzročili še 61 požarov z 2,3 milijona šilingov škode, so jih lani povzročili le še 22 s 416.000 šilingi. Tu so nedvomno šole s svojim objasnjevanjem in opozarjanjem na nevarno igro z ognjem opravile veliko delo. Kmetijstvo je od požarov najbolj ogroženo. Vsled požarov nastala škoda je na kmetih največja. Statistika jasno kaže, da je treba na vasi imeti dimnike in ognjišča, električno napeljavo, strelovod in krmo na skednju stalno pod kontrolo. Ob tej priložnosti pa je treba tudi še opozoriti, da je pravtako potrebno, da kmet tudi vsako leto pogleda pogodbo o zavarovanju proti požaru. Več kot polovica kmetovalcev svojega premoženja nima dovolj visoko zavarovanega. Vse premalo na vasi upoštevajo, da je treba po vsakem večjem popravilu ali dozidavi poslopij, po vsakem pomembnejšem povečanju števila strojev In živine tudi povišat) znesek zavarovanja proti požaru! „Carinska vojna” na italijanski meji Začelo se je tako-le: Finančno ministrstvo na Dunaju je odredilo, da je dosedanji carine prosti uvoz 2 1 vina, 3 osminke litra žganja in 200 cigaret od 1. maja naprej carine prost le še v primeru, če je bila oseba, ki prinaša to blago seboj, najmanj 24 ur v inozemstvu. Izjema je le promet preko meje v obmejnem pasu, kjer še naprej veljajo dosedanje količine carine prostega uvoza blaga. Sedaj se pa dogaja sledeče: Med italijanskim obmejnimi krogi je ta odredba povzročila hudo kri in začela se je mala »carinska vojna«. Zmanjšane količine pokupljenega vina v Trbižu in okolici hočejo italijanski cariniki maščevati s carino na sladkor, maslo in meso, pa tudi bencin in nafto, po katero so prebivalci Kanalske doline in šoferji prevozniških podjetij navajeni hoditi v Pod-klošter, Beljak in še dalje. Če je škoda na eni, naj bo še na drugi strani, si mislijo res čisto »po svoje«. Kakor pa se sliši, imajo Avstrijci pripravljen že večji top. Ministrstvo za trgovino hoče Italijanom prepovedati, da bi hodili s tovornjaki po les in drugo blago v Podklošter ... Tu moremo samo ugotoviti: Kdor v času integracijskih stremljenj povzvroča s svojimi odredbami za prazen nič takšno zmedo, temu verjetno manjka dela ali pa pameti. »Koroški listi o varstvu narave” Začetkom maja je koroška deželna vlada izdala in razposlala prvo številko svoje lične revije z naslovom »Karntner Na-turschutzbldtter«. Istočasno je napovedala, da bo ta revija izhajala periodično vsake četrt leta. Izdajatelj in založnik revije je oddelek za pokrajinsko načrtovanje koroške deželne vlade v sodelovanju z Avstrijsko zvezo za varstvo narave. Uredništvo je v Celovcu, Landhaus II. Prva številka »Koroških listov o varstvu narave« vsebuje v uvodu misli pristojnega referenta koroške deželne vlade, deželnega svetnika dr. Kerstniga ter štiri gledišča na varstvo narave, tako iz splošnega kakor tudi iz gospodarskega in pravnega stališča. Poleg tega se revija tudi razgleduje po načinih in poteh varstva narave po drugih državah, ob enem pa opozarja na tekoče tovrstne publikacije ter na dejavnost Avstrijske zveze za varstvo narave in sosveta za varstvo narave pri deželni vladi. Prva številka vsebuje tudi štiri umetniško izdelane fotografije zavarovanih koroških naravnih krasot. Varstvo narave, njenih krasot in posebnosti je zlasti na Koroškem, kjer takore-koč v najbolj odmaknjenih zatišjih pulzira turizem, zelo potrebno. V danih pogojih vendar ne sme biti njegov namen, da bi ozko zadrževalo ali celo resno oviralo splošni razvoj in konserviralo preživelo nekdanjost. Njegova naloga more le biti, da skrbi za lepoti in mikavnosti naših pokrajin ustrezajočo izravnavo in kompromise med tehniko, gospodarstvom in naravo. Če bodo Koroški listi o varstvu narave pri tem prizadevanju postali posrednik z ustrezno širino in če se bodo te revije zlasti posluževale šole, turistični centri in podjetja ter občine, potem bo ona lep prispevek za nadaljnjo okusno popestritev koroške prirode. Prijetno srečanje nekdanjih šolarjev in njihovega učitelja Lepa in prisrčna, lahko bi rekli majhna ljudska slavnost je bila v nedeljo, dne 6. maja, pri Hausarju tik za državno mejo na Holmecu. Po 50 letih smo se na ta dan srečali nekdanji šolarji, danes že vsi osiveli očanci in mame med Pliberkom in Prevaljami, s svojim nekdanjim učiteljem Ivanom Fajnikom, ki je bil v letih 1907 in 1914 učitelj na naši enorazredni šoli v Tunelu. Hauserjeva gostilna z verando in vrtom nas je bila polna. Bilčovs Pretekla nedelja nam je prinesla izredno slabo vreme. Cel dan je močno deževalo in mrzel veter je vlekel, da se je marsikdo spraševal, ali smo res že sredi cvetočega majnika. Naše prosvetno društvo je bilo v velikih skrbeh. Pripravilo je lepo proslavo materinskega dneva in 31 sodelujočih otrok je zaskrbljeno ugibalo, če bodo mamice v takem vremenu prišle na proslavo. Ta skrb je bila odveč. Mamice so prišle kljub temu na prireditev in pripeljale seboj še del svojih družin. Dvorana pri Miklavžu je bila kakor po navadi polna. Kljub dežju je bilo v dvorani prijetno, prisrčno in veselo. Že prvi nastopi otrok so pričarali med nas zunaj tako pogrešano vigredno mladostno toploto, ki smo jo uživali celi dve uri, kar je trajal pestri in lepo ubrani spored naših najmlajših. V pesmih, recitacijah, ritmičnih nastopih ter igricah »Zajček« in »Povodni mož« so naši otroci nastopali tako prisrčno posrečeno in igralsko dovršeno, da jim po pravici lahko priznamo vso pohvalo in zahvalo. Prisrčna hvala pa tudi gospodu župniku za lepi nagovor materam. Prijetna prireditev, ki smo jo tokrat do- še ni pokazala, da bi lahko pričeli z gradnjo živeli, nam bo ostala v lepem spominu. Že- odpremnih betonskih ploščadi, kar bo stalo limo pa, da bi nas naši najmlajši kmalu spet okoli nvlijon šilingov in za katero je dunaj- razveselili s kakšnim nastopom. ska vlada dolžna, da prispeva 60 %. Koroški deželni hipotečni zavod je podal obračun za leto 1961 Sanacija celovškega letališča Šele pred par leti je dobilo celovško letališče pisto, ki je primerna za pristajanje in vzlet več deset ton težkih sodobnih letal. Čeprav je bilo takrat veliko govora o modernizaciji letališča, izgleda, da se je na eno pozabilo: na primerne stranske ploščadi za odpremo letal. Le-te so ostale, kakor so bile. Kot take pa so — kakor je ugotovila strokovna komisija nadzornih organov civilnega letalstva — nevarne, da se na njih več-desettonska letala, ki pristajajo v Celovcu, ne pokvarijo. Lastniki letališča — republika Avstrija, dežela Koroška in mesto Celovec so zaradi te ocene v velikih skrbeh. V Celovcu si belijo glave, kako bi to hibo letališča odpravil^ da ne bi bila cokla koroškega turizma. Na Dunaju pa molčijo. Medtem ko je Celovec že odobril razpoložljivost svojega prispevka, dunajska vlada svoje pripravljenosti Po folikih letih in tolikih življenjskih preizkušnjah biti še enkrat s svojim učiteljem skupaj, to je bilo doživetje. Vsi smo se sprostili in takorekoč še enkrat zaživeli ona leta, ko nam je osemdesetim šolarjem Faj-nik v nabito polni učilnici kot edini učitelj šole v Tunelu posredoval znanje in nauke, s katerimi smo obvladali težave življenja in se uspešno lotevali odgovornih življenjskih nalog. Vsega tega in še mnogo drugega na dolgi življenjski poti smo se ob pesmi in požirku vina spominjali in izrekali našemu učitelju svojo hvaležnost, ko smo si ob tihem pomladanskem večeru segali v slovo. SPZ NAZNANI 9 Slovensko prosvetno društvo .Zarja' v Železni Kapli V soboto, dne 19. maja ob 8. uri zvečer bo pri Rastočniku v Lepeni igra MOLČEČA USTA Gostuje igralska družina prosvetnega društva z Jezerskega. Po igri prosta zabava s plesom. Prejšnji teden je vodstvo Koroškega hipotečnega zavoda (Karntner Landes-Hypothe-kenanstalt) na tiskovni konferenci poročalo o poslih v letu 1961. Iz poročila je razvidno stalno naraščanje prometa in se je bilančna vsota tekom lanskega leta dvignila za 16,2 °/o na 964,3 milijona šilingov. Lani je hipotečni zavod dovolil posojila in kredite v višini 113,3 milijona šlingov in se je s tem skupna vrednost posojil in kreditov zvišala na 499,8 milijona šilingov. Vloge pri hipotečnem zavodu so se tekom leta 1961 zvišale za 71,2 milijona šilingov oz. 18,8 %> in so skup-no dosegle 450,1 milijona šilingov. Tako je likvidnost zavoda znašala 88,2 °/o, kar je precej edinstven slučaj v avstrijskem merilu. Kljub velikemu prometu pa izkazuje hipotečni zavod izredno štedljivost v upravi in razpolaga s komaj 38 delovnimi močmi. Pač pa poslovanje zavoda močno ovirajo nesodobni poslovni prostori, zato se je hipotečni zavod lani lotil gradnje novega poslopja, ki bo, opremljeno po sodobnih merilih, že konec letošnjega ali vsaj v začetku prihodnjega leta služilo svojemu namenu. Da predstavlja hipotečni zavod važno postavko v koroškem gospodarstvu, je razvidno že iz tega, komu v prvi vrsti služi njegov kapital. Na posojilih in kreditih so namreč udeležen': javno-pravne ustanove (133,5 milijona šilingov), stanovanjska gradnja (129), kmetijstvo (68,4), obrt (54,6), tujski promet (44,8), industrijske naprave javno-pravnih ustanov (43,4) in , drugi (26,1 milijona šilingov). Slovensko prosvetno društvo .Danica' v št. Vidu v Podjuni V nedeljo, dne 20. maja ob 3. uri popoldan bo pri Voglu v št. Primožu igra MOLČEČA USTA Gostuje igralska družina prosvetnega društva z Jezerskega. potujoči ki no spzp^p zanimivi in privlačni mladinski film Tl LOVIŠ v Št. Primožu v soboto, dne 19. maja 20. uri pri Voglu v Globasnici v nedeljo, dne 20. maja 14.30 uri pri Šoštarju v št. Lipšu v nedeljo, dne 20. maja tdo 20. uri pri Škorjancu v Banji vasi. Film je dostopen tudi za otroke pod N* let starosti. £i£PP£l ■ kvVHv \f ••••••••• ■JI'. 4« e • • • • . *— • • * * &.. ..v.Vr \ ■ • • • • • • • • • • • • • • • ••••••• • ••••••• • ••••••• • •••••••• • •••••••• • • • • • • • • • • • ••••• • ••••••••• • ••••••••• • •••••••••• • •••••••••••• • •••••••••••• _!^ t .... • KONJ REVČEK Stokajoč in zdehajoč je vstal Bumba tisto novembrsko jutro iz postelje, se leno pretegnil in se zazrl na travnik, kjer so rasle iz goste megle velikanske postave, se večale in manjšale, se približevale in oddaljevale. Široko je odprl oči, smuknil v hlače, si spotoma nataknil še srajco in od velikega začudenja in radovednosti, kaj je neki na travniku, zamenjal okno za vrata in stekel v meglo. Spotaknil se je nad nečem toplim in velikim m kmalu bi bil zakričal, če se ne bi še pravočasno spomnil, da velja za najbolj pogumnega fanta v vsej ulici. Na tleh pred njim je ležal konj. Preplašeno je skočil pokonci. In kot bi nekdo pihnil v meglo, se je ta trenutek razkadila in pred njegovimi očmi so se zasvetili hrbti belih, rjavih in črnih konj. Ves iz sebe je od presenečenja pozabil Zapreti tista. Tu so bili konji morda petdeset ali pa še več, sami konji, njegovo veliko otroško hrepenenje. Fant je pogledal okoli sebe in videl, kako iz vseh osmih hišic, ki so stale nasproti travnika, prihajajo otroci in odrasli in začudeno gledajo konje. Konj, ob katerega se je Bumba spotaknil, se je umiril in se z žalostnimi očmi oziral po fantu. Prednjo nogo je kar naprej vzdigoval m čuden trepet ga je spreleteval do lepega, vitkega vratu. Bumba je že imel opravka s konji, vedel je, kaj to pomeni. Približal se mu je, ga potrepljal narahlo po vratu in si ogledal nogo. Nad kopitom je imel globoko Veliko odprto rano. »Oh, ti revček, revček«, je sočutno vzkliknil Bumba. Vedel je, kako malo je vreden konj, ki ima tako grdo ranjeno nogo. Bumba ni dolgo premišljeval. Stekel je domov, vzel iz omare prvo rjuho, ki mu je prišla pod roke, šaril nekaj časa med steklenicami in zagrabil tisto, na kateri je bil napis IZ OTROŠKIH UST Poučna basen Učiteljica končuje razlago: *---torej, če bi bilo jagnje ubogalo svojo mater, kakšna korist bi iz tega nastala?« »Prosim lahko bi pojedli jagnje mi, ne pa volk.« Povsod težave — Milka, ali je ata že oblečen? — Najbrž še ne, mama. Sem ga slišala, kako govori z ovratnikom pri srajci. Težavna reč — Kaj pa delaš tam v shrambi, Tonček? — Borim se s skušnjavo, mama. Čudne živali Mihec je šel z očetom v cirkus. Ko sta prišla domov, je pripovedoval mami, kakšne le-Ve, tigre in druge živali je videl. »Ja«, je rekel, »veš, rjoveli so pa kot zvezne!« »arnika«. Mami je še spotoma izmaknil nekaj kock sladkorja in nekaj kruha in tako obložen stekel h konju. Dal mu je kruh in sladkor in tako sta se dodobra sprijaznila. Potem je raztrgal rjuho na pramena, vzel enega, ga namočil v arniko, ter začel nežno čistiti konju gnojno rano. Konj je sklonil glavo prav do Bumbe, boleče zahrzal in odmaknil nogo. »Revček, te boli, kajne?« ga je tolažil in ga trepljal po vratu. Pred njim se je ustavil paznik in ga vprašal: »Kaj pa delaš s konjem?« »Zdravim ga«, mu je odgovoril Bumba. »S tem konjem ne bo nič, ustreliti ga bo treba,« mu je rekel paznik. Bumba je obstal kot vkopan. Stisnilo mu je srce v velikem usmiljenju in naslonil se je na konja, kot bi ga hotel zavarovati. Dobro je vedel, da bodo res tako naredili. Vsi ti konji so prišli s fronte ob koncu prve svetovne vojne. Takrat še človeško življenje ni bilo piškavega oreha vredno, kaj šele življenje takega ranjenega konja. »Koliko časa bodo ostali konji na travniku?« je vprašal Bumba. »Pet dni«, mu je odgovoril paznik. V petih dneh se rana ne bo zacelila, je pomislil Bumba. Hodil je z rokami v žepih sem in tja in samo premišljeval, kako bi rešil konja. Vse dni je vneto skrbel za svojega Revčka. To ime se je kar mimogrede prijelo konja. Nosil mu je hrane in vode, kajti konj je težko hodil h koritu pod gozdom, kjer so napajali ostale konje. Rana pa se je le počasi celila Peti dan so začeli odganjati konje s travnika. Bumba je poln nemira in obupa tekal iz hiše v hišo in otrokom vneto s solzami v očeh nekaj govoril. Otroci so povešali glave, potem pa obotavljajoče prikimali. Na travniku je ostal samo še Revček. Glavo ie žalostno povešal in, ko ga je Bumba poklical, je prišepal k njemu. Po steptanem travniku so prišli trije moški in se približevali konju. Tedaj so se kot na povelje vsuli iz vseh hiš otroci, se prijeli za roke in obkolili Revčka. »No. stran, le stran«, je zavpil paznik in začel razganjati otroke. V roki je držal krpo in hotel zavezati konju oči. »Ustrelili ga bodo kar tukaj na travniku«, je razburjeno zavpil Bumba in se pognal v človeka, ki je držal samokres. Možje so nekaj časa debelo gledali otroke in se smejali. Tisti, ki je imel samokres, je nameril proti konju in zavpil. »Umaknite se, streljal bom«. Otroci so prebledeli. »Umaknite se, za vraga!« je vpil mož, zadj že razkačen zaradi čudne trme otrok. Bumba je vpil v joku, se blazno oklepal konja: »Revčka ne smete ustreliti, ozdravili ga bomo!« Vse njegovo drobno otroško telesce je trepetalo v silni, odločni želji, za vsako ceno rešiti Revčka. Možje so se pomenljivo spogledali, potem pa vprašali Bumbo: »Kam boš pa spravil konja?« »Moj stric ima hlev«. »Kdo ga bo pa hranil?« »Mi«, so v zboru odgovorili otroci. Nekdo je stekel po strica, ki je moral podpisati, da je sprejel takega in takega konja, po imenu Revček. Potem so odšli. Bumba se od razburjenja dolgo ni mogel pomiriti. Solze so mu še vedno kar same tekle iz oči in še vedno se je stiskal k Revčku. Stric ga je prijel za roke in rekel: »No fant, zdaj ga pa le odpelji v hlev in čim prej ga ozdravi«. Revčku se je čez nekaj mesecev rana res zacelila in menda so možje pozabili nanj. Ostal je pri stricu in z Bumbo se nista n-'koli več ločila. JUa f ob S o bi Kadar maj hiti čez polje, veter boža mehke trave, drobni ptički dobre volje pesmi sejejo v dobrave, pesmi, ki budijo cvetje, v njive v maju po dobravi in med ptičjim tem ščebetam s srečo v očkah očku pravi: „Le kako je to mogoče, da ni lepših rož na svetu, kot v bistrih vodah Soče, kjer Je črni trn Je v cvetjul’ Očka sinku tiho pravi: „Glej, tl cveti so krvavi! Tod so bratje se borili in očetje prav do zmage za svobodo kri točili In pregan|ali sovrage, kot ob Muri, Kolpi, Dravi in ob Zlil in ob Savi.. ČRTOMIR ŠINKOVEC Častna beseda Ko je prišel očka iz službe, je opazil, da njegov sinko sedi na stolu in bulji v strop. — Kaj nima J nobenega dela, Matjaži — je vpražaL Nobene naloge ali kaj drugega! Deček je neodločno zmajal z glavo. — Nekaj bi tl rekel, očka! — No, red! — Ampak... — tu je za hip zastal, potem pa nadaljeval: — Ampak pravzaprav ne morem, ker sem dal častno besedo, da ne bom povedal. Očka si je popravil očala. — Kaj pa to pomeni! — Če mi daJ častno besedo, da ne boj hud, potem ti bom povedal, kar vem... — Kar zahtevaj od mene, je podlo Izsiljevanje — je dejal očka strogo. —- Kadar damo častno besedo, potem ne smemo z njo trgovati, ampak jo držati. Zapomni sl to! Z odločnim korakom je odšel iz sobe in stopil v kopalnico. Tam je osupel obstal. Na oknu Je bila razbita Jipa. — Kdo je to storil! — je vprašal jezna — To sem ti ravno hotel reči, — Je odgovoril deček plašno. — Vedeti hočem, kdo je razbil šipo! — Ampak saj sl vendar sam rekel, da se častna beseda ne sme pogaziti! — Lepo! — je zagodrnjal očka. — Pa ml vsaj povej, komu si jo dal! Deček je mencal, slednjič pa je povedal: — Dal sem jo mački! — Neumnost! — je zagrmel očka. — Kako lahko mačka zahteva ob tebe častno besedo, če je kaj razbila! — Saj ni zahtevala, očka! Jaz sem ]l jo dal. In to je isto, mar ne! — Zakaj pa je skočila skozi okno! — Ker ji je nekdo priveza! prazno konservo za rep! — Kdo pa je bil to! Deček Je odločno zmajal z glavo. — Tega pa ne morem povedati, očka! Dal sem častno besedo! Travniška kronika Bili so dnevi, ko se je pri Davillu v Travniku nabralo tucatov takih oficirjev in vojakov, ki niso mogli ^Prej ne smeli nazaj. Zaman je vezir skliceval ajane in prvake, pretil in *ahleva|, da se ne sme tako ravnati s prijatelji, ki priha-]Qio z vednostjo in željo visoke Porte. Navadno se je vse ,P° uglodilo in uredilo z besedami. Ajani so obljubili ve-,lriui vezir konzulu, konzul oficirjem, da bo sovražno ve-er* *je prebivalstva ponehalo. Ko pa so oficirji naslednji je*0 na P°h so ze v Prvem mestecu doživeli tak spre-'N da so se razkačeni vrnili v Travnik. . Zaman je Daville poročal o resničnem razpoloženju °rnačih Turkov in o vezirjevi nemoči, da bi jih ukrotil in J0 kor koli zapovedal. Carigrad je naprej zahteval, Paso ukazoval, Split pa izvrševal ukaze. Tudi v Travniku , Se nenadoma pojavljali posamezni oficirji in tukaj raz-c©ni čakgij novjh navodil. Vse je bilo zmedeno in na-6 'n vse je butalo ob konzulovo glavo. tel' ^roncoske oblasti v Dalmaciji so zaman tiskale prija-Pke razglase turškemu prebivalstvu. Teh razglasov, ki so bili napisani v nekakšni skrotovičeni knjižni turščini, ni nihče maral brati, če pa jih je že prebral, jih ni razumel. Nobena stvar ni zalegla spričo prirojene nezaupljivosti vsega muslimanskega prebivalstva, ki ni hotelo ne brati ne slišati ne videti, temveč je sledilo le svojemu globokemu nagonu samoobrambe in sovraštva proti tujcu in neverniku, ki se je približal mejam in začel vdirati v deželo. Sele ko je v Carigradu izbruhnil majski prevrat in je nastala sprememba na prestolu, so prenehale odločbe za pošiljanje oficirjev v Turčijo. Prenehale so nove odločbe, toda stare so še naprej izvrševali mehanično in na slepo. Tako se je še dolgo časa dogajalo, do so zaradi izvrševanja take zastarele odločbe nenadoma prišli v Travnik dva, trije francoski oficirji, čeprav je bila zdaj njihova pot povsem brez cilja in smisla. Carigrajski dogodki so konzula sicer rešili ene nadloge, zagrozili pa so mu z drugo, še hujšo. Edino pomoč in resnično oporo je Daville našel v osebnosti Husrefa Mehmed paše. Res je konzul že doslej v mnogih primerih lahko ugotovil meje vezirjeve moči in njegovega resničnega ugleda pri bosenskih begih. Marsikatera obljuba ni bila nikoli izpolnjena in mnogo vezirjevih ukazov je ostalo samo na papirju, čeprav se je vezir delal, kot bi tega ne opazil. Bilo je nedvomno očitno, da ima dobro voljo. Želel je po svojem notranjem nagnjenju in iz preročunanosti, veljati za prijatelja Francozov in to izpričati tudi z dejanji. Razen tega je vesela narava Mehmed paše, njegov neuničljiv optimizem in vedra lahkotnost, s katero se je približal stvarem in prešel vse nezgode, vplivala na Davilla kot zdravilo in mu pomagala, da je mogel prenašati številne malenkostne In velike težave novega življenja. Sedaj pa so dogodki zapretili, da ga oropajo še te velike, edine podpore in tolažbe. Maja istega leta je prišlo v Carigradu do državnega udara. Selima III., naprednega sultana reformatorja so fanatični nasprotniki strmoglavili in zaprli v seraj, na njegovo mesto pa postavili sultana Mustafo. Francoski vpliv v Carigradu je oslabel in, kar je bilo za Davilla osebno še huje, omajan je bil položaj Husrefa Mehmed paše. S sultanovim padcem je paša izgubil v Carigradu oporo, v Bosni ,je pa bil osovražen kot prijatelj Francozov in pristaš retorm. Res je, da vezir pred ljudmi ni zgubil svojega širokega mornarskega nasmeha ne vzhodnjaškega optimizma, ki ni koreninil drugje kot samo v njem, toda s Tem ni mogel nikogar prevariti. Travniški Turki, vsi po vrsti nasprotniki Selimovih reform in sovražni Mehmed paši, so trdili, da „se vezirju maje stolček". V Konaku Je zavladala vzburljiva tišina. Vsak je skrbel, da se neopazno pripravi za selitev, do katere lahko pride vsak trenutek. In vsak je, prevzet od lastne skrbi, molčal in gledal predse. Celo vezir je bil v pogovoru z Davillom raztresen in odsoten, vendar se je trudil, da bi z ljubeznivostjo in gostobesednostjo zakril svojo nemoč; kajti nikomur in v ničemer ne more več pomagati. Prihajali so posebni sli, pa tudi vezir je paslo! v Carigrad svoje odposlance s skrivnostnimi sporočili in darovi za prijatelje, ki so mu še ostali. Davna je zvedel za potankosti in trdil, da se vezir boji prav toliko za svojo glavo, kolikor za svoj položaj pri novem sultanu. Daville je vedel, kaj bi zanj in za njegovo delo pomenita izguba sedanjega vezirja, zato je takoj poslal nujna sporočila generalu Marmontu in poslaništvu v Carigrad. Treba je zastaviti ves vpliv pri Porti, da Mehmed « — Štev. 20 (1044) NAPREDNIH GOSPODAR] 18. maj 1962 Kontrolirana molznost na Koroškem: Silovito prodiranje simodolskega in sivorjavega goveda Deželna kontrolna zveza za mlekarstvo je pred kratkim izdala svoje letno poročilo za leto 1961. Po tem poročilu je bilo lani na Koroškem pod molzno kontrolo 14.391 krav na 2.514 kmetijah. Povprečna molznost kontroliranih krav je znašala 3.201 kg mleka in 126 kg masti, kar odgovarja 3,94 °/o masti v mleku. Najboljša krava v deželi je bila simodolka »Holle AF 1016*, ki je po 8 letih dala lani 7.675 kg mleka in 357 kg (4,65 «/o) masti. Po pasmah gledano sta tudi lani najbolj odrezali simodolska in sivorjava pasma. Povprečje celoletnih zaključkov 3.302 simo-d o l k je znašalo 3.401 kg mleka in 134 kg (3,93 °/o) masti, ono 2.006 siv or javk pa 3.498 kg mleka in 133 kg (3,82 0/o) masti. Porast molznosti v zadnjih 5 letih znaša pri simodolkah 330 kg 'mleka in 12 kg masti, pri sivorjavkah pa 349 kg mleka in 13 kg masti. Molznost pinc gavk je v istem času narasla za 437 kg mleka in 18 kg masti in znašala lani 3.182 kg mleka in 127 kg (3,99 °lo) masti. Najslabša je bila molznost marijadvork, ki so dale le 2.930 kg mleka in 116 kg (3,96 °lo) masti. Porast njihove povprečne molznosti je v zadnjih 5 letih znašal le 208 kg mleka in 8 kg masti. Medtem, ko število kontroliranih krav si-modolske, pa tudi sivorjave pasme močno narašča, število kontroliranih krav pincgav-ske in marijadvorske pasme v zadnjih letih močno nazaduje. Tako je bilo leta 1951 1956 1961 pincgavk 5.257 6.274 marijadvork 6.688 6.849 simodolk 618 1.514 sivorjavk 1.573 1.831 5.912 5.017 4.031 2.618 pod molzno kontrolo. Od skupnega števila krav v deželi (ca 81.300) jih je sedaj šele 17,7 °/o pod molzno kontrolo. To je zelo malo, zlasti še zaradi tega, ker je število kontroliranih krav v zadnjih 10 letih naraslo komaj za 2.437 krav. Toda o tem prihodnjič več. V slovenski oddaji radia Celovec I! ZA NAŠO VAS slišite jutri zvečer ob 18.25 uri: • Naš kmet in njegova pot v bodočnost — razgovor na vasi ;; • Agrarni investicijski krediti 1962 — ;; glavne smernice I I • Beseda o zadružništvu — Naraščam joči pomen kmetijskega zadruž- •• ništva. I I Sodobna sredstva za zatiranje plevela na polju Menda smo v zadnjih letih že vsi spoznali, da z nekdanjimi načini zatiranja plevela na polju ne pridemo nikamor več. Danes ni več ljudi, ki bi šli pulit divjo redkev in drugi plevel med žitom. Tudi za okopavanje in za pletev krompirja in koruze ni več ne pravega časa, ne ljudi. Varstvo rastlin pred plevelom je od glavnega poljskega opravila v drugi polovici maja prešlo na stransko opravilo za časa košnje, ki smo jo časovno pomaknili naprej. Danes moremo plevel na polju odločilno zatreti le še s kemičnimi preparati in motornimi škropilnicami. Vrsta preparatov, ki so pripravni za zatiranje plevela na polju, je zelo dolga. Začne se pri tržnem gnojilu apneni dušik in konča pri preparatih, s katerimi lahko uničujemo plevel med deteljo in lucerno ter koruzo in povrtninami. V tej dolgi vrsti preparatov so velike razlike, poleg splošnih pripravkov, ki več ali manj uspešno učinkujejo povsod, je še vrsta pripravkov, ki specielno uničujejo določene trdovrat-nejše plevele. Te preparate mora vsaj v glavnem poznati vsak kmetovalec. K temu ga sili po eni strani njihova cena in pomanjkanje časa, po drugi pa čedalje močnejša za-pleveljenost poljščin kot posledica mehanične obdelave zemlje in napačnega zapovrstjo ali kolobarja poljščin. Iz ravnokar omenjenega razloga hočemo v naslednjem navesti glavne specialne preparate za zatiranje plevela, kakor to priporoča Zvezni zavod za varstvo rastlin na Dunaju. Tam, kjer cenejši navadni preparati (Dicopur, Hedarex, Hedapur in Hedanol) zaradi močne enostranske zapleveijenosti ne bi ustrezno učinkovali, bomo MED ŽITOM, • kjer prevladujejo njivski osat (Acker-distel), pušičasta kreša (Pfeilkresse), poljski ali divji mak (Klatsch- oder Feld-mohn) in divja grašca (Zotfelwicke), škropili s preparati Dicopur M, Hedapur M, Hedarez M ali Hedanol M; • kjer prevladujejo smolenc (Klettenlab-kraut), jetičnik (Ehrenpreis) in kurja čreva (Vogelniere), bomo vzeli Dicopur U 46 KW, Hedapur KV-koncentrieil ali pa Hedanol MCPP-forte; ® kjer so poleg smolenca in osata med žitom še divja kamelica (Gerucblose Ka-mille), slak (Ackerwinde) in dresen (Knoterich), bo bolje učinkoval preparat Pesco 18-15; • kjer pa je poleg njivskega osata in pu-šičaste kreše med žitom še bodeči zebrat (Gemeine Hanfnessel), bo najbolj učinkoval Dicopur Spedal ali pa Hedarex MT Kombi; • v žitu vendar, kjer sta podsejani detelja ali lucerna, bosta — ne da bi ško d o val a detelji ali lucerni, plevel uničila pri detelji preparat Trifolez, pri lucerni pa preparat Embutoz. V novejšem času sta prišla na trg še dva preparata za zatiranje plevela med koruzo in silokoruzo. To sta Simazln 50 in Ge-saprim. Z obema škropimo koruzo najbolje takoj po saditvi, preden je koruza vznikla. Z Gesaprimom smemo škropiti tudi še pozneje, ko je koruza že vznikla. V suhih legah je vsekakor Gesaprim bolj priporočljiv od Simazina 50. Proti plevelu med peso in krompirjem mimo apnenega dušika (Kalkstickstoff) še ni kemičnega sredstva za uničevanje plevela. Tu smo še vedno odvisni od brana-nja z mrežno brano ter od osipanja in okopavanja. Pač pa obstoja že lepa vrsta pripravkov proti plevelu med povrtninami fižol, grah, čebula in korenje. Ob koncu samo še to: Ne podcenjujmo kemičnega zatiranja in uničevanja plevela. Z njim pospešujemo rast in donos poljščin, olajšamo žetev in spravilo s stroji ter preprečujemo, da bi s strupenim semenjem in ostanki med pridelki spravljali v nevarnost ljudi in domače živali. Ne pozabimo pa, da zgolj kemično zatiranje plevela ni edino zveličavno sredstvo v boju proti plevelu, temveč da moramo le-tega zatirati tudi še z mrežno brano. V nedeljo, dne 3. junija: Štetje kmetijskih strojev po vsej državi Po naročilu Zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo bodo 3. junija po vsej državi šteli kmetijske stroje in orodje. Istočasno bodo ugotavljali število vprežnih živali in površino kmetijske in gozdne zemlje. Ta popis bodo izvajale občine. Y ponedeljek zvečer v televiziji: S premišljeno gradnjo racionalno delo v hlevu Avstrijska televizija bo v ponedeljek, dne 21. maja zvečer ob V2 8. uri prinašala oddajo o gradnji hlevov za prašiče. Mo-nuskript za oddajo sta pripravila ing. Erich Engel in Helmut Engel. Kmetijski krediti in subvencije 1962 Obseg akcij za pospeševanje kmetijske proizvodnje, za pomoč kmečkim gospodarstvom k napredku in za olajšanje položaja gorskih kmetov se je s tako imenovanim »zelenim načrtom" Splošnega zakona o kmetijstvu v zadnjih 2 letih močno povečal. Zlasti za tekoče leto je parlament v državnem proračunu določil obsežnejše zneske za tovrstno pomoč kmetijstvu. Ta sredstva uporablja Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v glavnem za znižanje obresti pri dolgoročnih kmetijskih kreditih, kakor so to • Agrarni posebni kredit (Agrarsonderkreditj — znižanje obresti na 6 °/o za dobo 5 do 10 let; • Agrarni investicijski kredit (AIK) za najrazličnejše ukrepe na področju kmetijstva in gozdarstva ter kmečkega gospodinjstva — znižanje obresti na 3 °/o za dobo 5 do 20 let; • Fond za pomoč gorskim kmetom — znižanje obresti na 2 % za dobo 21 let; • AIK za pogozdovanje — znižanje obresti na 1 °/o za dobo 10 let. Del teh sredstev pa služi kmetovalcem kot subvencije za pomoč gorskim kmetom v obliki transportnih prispevkov, prispevkov za dokup slame, gnojil in strojev ter za gospodarsko utrditev kmetij. Subvencije pa so na razpolago tudi za razne neposredne zboljšave na področju živinoreje, poljedelstva, sadjarstva In gozdarstva. Ker je pristojnost uradov, ki v tem ali onem primeru prošnje za kredit ali subvencijo sprejemajo, zelo različna, nikakor ni mogoče dati kratke splošno pregledne slike o teh akcijah. Krediti In subvencije so vendar določeni za to, da se jih kmetovalci v primeru potrebe poslužijo. Potrebni pa so teh kreditov in posojil takorekoč vsi južnokoroški kmetje. Zato daje PISARNA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE V CELOVCU Gasometergasse 10 podrobna pojasnila o vseh kreditih in subvencijah VSAK PONEDELJEK IN VSAK ČETRTEK OD 8. DO 12. URE Po potrebi daje pojasnila tudi pismeno. V vsakem primeru pa dajejo splošna pojasnila krajevni zaupniki Slovenske kmečke zveze. paša, ne glede na carigrajske politične spremembe, ostane v Bosni. Tako skrbijo tudi Avstrijci in Rusi za svAaje prijatelje in na tej osnovi tukajšnji ljudje cenijo vpliv in moč kake krščanske velesile. Bosenski Turki so vriskali od zmagoslavja. .Strmoglavljen je sultan nevernik," so besedičili hodže po trgu, »in prišel je čas, ko moramo skidati vse blato, ki se je zadnja leta prijelo čiste vere in naših starih navad: odšel bo Topol vezir in odpeljal svojega prijatelja konzula, kakor ga je tudi pripeljal." Drhal je prenašala te besede in postajala vse bolj drzna. Konzulove služabnike so napadali in dražili. Z D ovnom so na ulici zbijali šale, ga sramotili in spraševali, ali se konzul že pripravlja na odhod in če se ne, kaj čaka. Toda tolmač, ves črn in dolg na svoji pisani kobili, je prezirljivo gledal predse in odgovarjal predrzno, toda preračunano: Sploh ne vedo, kaj čvekajo; te neumnosti jim je lahko natrobil samo kak bedak, ki mu je bosenska rokija požrla pamet; novi sultan in francoski cesor sta velika prijatelja in je že ukazano iz Carigrada: francoski konzul v Travniku je tudi za naprej .devlet Musafir", državni gost, in vsa Bosna bo požgana, oko se mu kar koli zgodi, niti otroku v zibki ne bo prizaneseno. Davna je venomer ponavljal konzulu, da jo prav sedaj treba nastopiti pogumno in brezobzirno; edino to lahko zaleže pri teh divjakih, saj se zaganjajo le v tistega, ki se umika, Prav isto, seveda po svoje, je dejal tudi vezir. Četa mamelukov je sleherni dan šla vadit na polje pri Turbetu in Travničani so z mržnjo in strahom ogledovali atletske konjenike, ki so nosili težko, bleščeče orožje in bili oblečeni in ozaljšani ko svatje. Vezir je jahal z njimi na polje, opazoval vaje, se udeleževal dirk in sam streljol v cilj, I kakor človek, ki je brez skrbi in ne misli na odhod ne na smrt, temveč se pripravlja na boj. Obe stranki — travniški Turki in vezir — so čakali na odlok novega sultana in na carigrajske novice o poteku borbe, ki se je razpredala tam. Sredi poletja je prispel poseben odposlanec, sultanov kapidžibaša,* s spremstvom. Mehmed paša mu je pripravil nenavadno slovesen sprejem. Celotna četa vezirjevih mamelukov, vsi odličniki in ičoglani so šli odposlancu naproti. Iz trdnjave so grmeli topovi. Mehmed paša ga je sprejel pred Konakom. Po mestu so takoj raznesli glas, da se je vezir že srečno prikupil tudi novemu sultanu In bo še naprej ostal v Travniku. Turki niso hoteli verjeti in so trdili, da se bo kapidžibaša vrnil v Carigrad z Mehmed-pašino glavo v torbi. Toda govorica se je izkazala za resnično. Odposlanec je prinesel ferman, po katerem ostane Mehmed paša na svojem položaju v Travniku, hkrati je pa slovesno izročil vezirju dragoceno sabljo, dorilo novega sultana, In naročilo, naj spomladi odide z močno vojsko proti Srbiji. Toda veseli dogodek je bil čudno in nepričakovano skaljen. Za drugi dan po prihodu odposlanca, v peleik, je imel Daville že prej določen sprejem pri vezirju. Mehmed paša sprejema ni odklonil, še več: sprejel je konzula v navzočnosti kapidžibaše, katerega mu je predstavil kot svojega starega prijatelja in srečnega glasnika sultanove milosti. Obenem je pokazal Davillu sabljo, sultanov dar. Kapidžibaša je zatrdil konzulu, da prav tako iskreno obožuje Napoleona ko Mehmed paša. Bil je to zastaven možak, očitno mešanec, z močno poudarjenimi zamorskimi potezami. Njegova žolta polt je kazala nekak sivkast odtenek, ustnice in nohte je imel temnomodre, beločnice pa motne, kot umazane. Veliko in vzburjeno je govoril o svojih simpatijah do Francozov in o svoji mržnji do Rusov. V globokih kotičkih njegovih zamorskih šobastih ust se je med govorjenjem nabirala bela pena. Daville ga je gledal in sl zaželel, da bi se ta človek vendarle oddahnil in obrisal, toda kapidžibaša je govoril in govoril kot v vročici. Tolmač Davno ga je komaj sproti dohajal. Kapidžibaša je z obujno mržnjo pripovedoval o svojem nekdanjem vojskovanju proti R»* som in o boju nekje pri Očakovu, kjer je bil ranjen. Nato si je nenadoma in sunkovito odvihal ozki rakav suknje in pokazal na podlehti široko brazgotino od ruske sablje. Njegova tenka, toda krepka zamorsko roka j® vidno drgetala. Mehmed paša je užival v prisrčnem pomenkovanju svojih prijateljev in se smehljal še bolj kot po navadir kakor človek, ki ne more skriti, kako je zadovoljen 'i® srečen, ker ga je obsijala cesarska milost. Sprejem se je ta dan precej zavlekel. Spotoma domov je Daville vprašal Davno: »Kako se vam zdi ta kapidžibaša?" Vedel je, da na podobno vprošanje o kakem človeku Davna vedno iztrese vse podatke, kar si jih Je do teg® trenutka utegnil nabrati. Tokrat je pa Davna bil nenavadno kratek: „To je hud bolnik, gospod generalni konzul." .Res čuden gost." .Hudo, hudo bolan človek," je pošepetal Davna, zroč predse, in umolknil. * Kapidžibaša — visoka stopnja na sultanovem dvoru. (Se nadaljuje) Bilo je vedno enako: vedno, kadar sem spoznal kakšno deklico, sem jo predstavil Rigamonti ju in on mi jo je odpeljal. Verjetno sem mu predstavljal dekleta le zategadelj, da bi mu pokazal, da imam tudi jaz Pri ženskah srečo. Toda nisem si drznil misliti slabo o njem in sem ga imel kljub slabim izkušnjam, katerim sem vedno nasedal, za prijatelja. Ko bi bil vsaj malo bolj takten m lepšega vedenja! Toda ne! Vedel se je kot pravi brezobzirnež — arogantno, blebetavo in sploh tako, kot bi mene vobče ne bilo na svetu. Dvoril je celo Stiriji, moji nekdanji deklici in se dogovarjal pred mojimi očmi 2 njo za sestanek. Ve se, kdo potegne v podobnih slučajih kratko: bolje vzgojeni. Medtem ko je Riga-nionti dejal, kar mu je bilo všeč, sem bil jaz tiho, vedno iz strahu, da ne bi povzročil Prepira in, da ne bi s tem spravil gospodično v neprijeten položaj. Enkrat ali dvakrat sem Protestiral, vedno le z znaki, ker nisem sposoben, da bi drugim kazal svoje občutke in ostanem na zunaj miren tudi tedaj, če mi v notranjosti vse vre od besa. Zaradi tega mi v podobnih primerih tudi nihče ne verjame, da sem besen. V podobnih primerih je Rigamonti navadno rekel: Krivda je tvoja, ne moja. Če me dekle bolj ceni kot tebe, pomeni, da se znam sukati okrog nje bolje kot ti! Imel je prav. In razen tega me je še telesno prekašal — o tem ni bilo nobenega dvoma. Toda resnični prijatelj se pokaže po tem, da pusti deklico svojega prijatelja pri rniru. Ko mi jo je tako zagodel štirikrat ali Petkrat, sem ga začel naenkrat tako strastno sovražiti, da sem mu — čeprav sva delala v istem baru za istim pultom in stregla istim gostom — začel obračati hrbet. Pri tem sem komaj pomislil, kaj mi je bil napravil, temneč sem mu le očital, kakšen je bil. In vedno sem zaključil, da ga ne morem več prenašati. Njegov tršati, neumni obraz z nizkim čelom, majhne oči, debeli, krivi nos in zabuhle, 2 majhn:mi brki preraščene ustnice, vse to nti je bilo zdaj res zoprno. Zoprni so mi bili njegovi lasje, ki so črni in lesketajoči se kot šlem pokrivali njegovo glavo in padali v dveh dolgih pramenih od senca do tilnika. Zoprne so mi bile njegove dlakave roke, ki jih je še posebno razkazoval, ko je stal in oelal pri stroju za kuhanje kave. Njegov Pokvečeni, debeli nos me je še posebno dra-2il. Sedel je široko med nozdrvmi kot svetejši madež sredi rdečkastega obraza; kazalo je> da bodo nosne kosti zdaj zdaj razpočile kožo na nosu. Često sem premišljeval, da bi S2 udaril po nosu in slišal, kako se bodo kosti — krah — razdrobile pod mojo pestjo. To so bile, seveda, le sanje, kajti jaz sem utajhen in šibkejši in Rigamonti bi me mo-gel brez dvoma z enim samim prstom pobiti 112 tla. Ne vem, kako se je zgodilo, da sem prišel . na misel, da bi ga prelisičil. Morda je bil odločilen za ta sklep večer, ko sva skupaj gledala ameriški film z naslovom »Popolni 2locin«. Prvotno sploh nisem nameraval z jjjim karkoli napraviti, temveč le premisliti, kako je treba v podobnih primerih postopati. Zvečer pred spanjem, zjutraj pred vstajanjem in včasih tudi podnevi v baru, ko bilo kaj početi in je Rigamonti na pru-0'ci za pultom bral časopis in sklanjal svojo Pobrilantinjeno glavo nad list, mi je bilo v veselje, da sem premišljeval o tem. Potem si predstavljal, kako bi vzel tolkač, s katerim smo razbijali jajca in ga z njim uda-po glavi. Kratko in malo, bilo mi je kot ^ljubljencu, ki misli ves dan na svojo deklico in si izmišlja, kako bo napravil to in ono jj} kako ji bo to in ono rekel. Le. da sem ,u zdaj tako rekoč zaljubljen v Rigamon-tlJ2. to se pravi: ko sem sanjal, kako bi ga V“ll> sem čutil isto zadovoljstvo, ki ga ob-Cutijo drugi, ko sanjajo o poljubljanju in o ne2nosti. Po otročje in le zaradi tega, ker me je ^dovoljevalo, sem si do vseh podrobnosti ^Pravil načrt. Komaj je ta načrt dobil ne-y° obliko, je bil poskus, da bi ga presadil resničnost, vedno močnejši. In sčasoma je stala skušnjava tako močna, da nisem mo-več odlašati in sem sklenil, da ga ures-'Clm. Možno je tudi, da vsega tega, točno nisem trdno sklenil, temveč sem sanjal dl potem, ko sem se znašel že sredi dej-j-* * * * vT S tem hočem reči: postopal sem kot v ^kavnih stvareh — seveda brez naprezanja, ^hote, skoraj ne da bi vedel, kaj sem delal. jta<-el sem s tem, da sem mu pri skodelici ave med drugim pripovedoval, kako sem "Poznal zelo mično deklico. To pot ne gre Pet 2a dekle, ki bi mi bila všeč in bi se mi .Co Izneverila, ampak za dekle, ki je videla ko a *n k* zdaj hotela imeti le njega in ni-y pr drugega. To sem mu torej pripovedo-se . n 2a dnem znova, ves teden, pri čemer 5t®* 'Znašel vedno nove potankosti o njeni i;,rastni ljubezni in se pri tem delal strašno Jobosumnega. Sprva se je delal, kot bi ga stvar sploh ne zanimala, »Če me ljubi,« je rekel, »naj pride sem v bar. Povabim jo na kavo.« Polagoma pa je postajal nervozen. Kot v šali me je nekoč vprašal: »Povej..., ta deklica ..., me še vedno ljubi?« Odgovor 1 sem: »In še kako!« »Kaj je torej rekla?« »Rekla je, da ji neizmerno ugajaš!« »Kako? Kaj ji vendar tako ugaja na meni?« »Vse! Nos, lasje, oči, usta, način, kako ALBERTO MORAVIA: stojiš pri stroju za kuhanje kave .. . kratko in malo, vse!« Označil sem torej ravno stvari, ki sem jih na njem sovražil, ki so mi že same na sebi zadostovale, da bi ga obrnil, ki pa naj bi najdeni deklici zmešale glavo. Smehljal se je in se napihoval, kajti bil je neizmerno neči-muren in se je imel za bogsigavedi kaj. Opazilo se je, da so njegovi možgani neprestano zaposleni s to pravljico, da je hotel spoznati ono deklico in ga je le njegova nadutost ovirala, da me ni prosil za pomoč. Končno je rekel nekega dne: »Poslušaj — ali me spravi z njo skupaj ali pa sploh ne govori več o tem!« Le na to sem še čakal. Takoj sem mu razložil, da mu bom pripravil naslednji večer sestanek. To bi bilo možno. Moj načrt je bil enostaven: naša služba se je končala ob desetih, toda ob pol enajstih je ostal lastnik bara še tukaj, da je napravil obračun. Rigamontija sem nameraval peljati k zeležniškemu nasipu, potem ko bi mu povedal, da ga čaka deklica tam. Četrt na enajst pride tod mimo vedno vlak. Medtem ko bi bil tam hrup, sem hotel Rigamontija ustreliti z majhno pištolo, ki sem jo pred časom kupil v ta namen na Piazza Vittorio. Dvajset minut čez deset bi se spet pojavil v baru in odnesel zavoj, ki bi ga prej pustil tam. Na ta način bi padel lastniku v oči. Najkasneje ob pol enajstih bi mogel biti že v hiši, kjer mi je hišnik oddal v svojem sta- Za mizo v letnem vrtu sto sedela font in dekle. Pred njima sta stali dve čaši. V eni je na dnu ostalo samo še malo piva, medtem ko je bila druga skoro nedotaknjena. Fant je zaljubljeno šepetal: »Ljuba moja Marica, kako lepo je sedeti tako, poleg vas...!" Dekle je samo z blagim nasmeškom sprejelo ta kompliment, medtem pa postrani opazovalo sosednjo mizo, kamor je natakar pravkar prinesel veilik pladenj, poln na žaru pečenega mesa. Marica je bila namreč pošteno lačna, pečeno meso pa je tako zapeljivo dišalo... S fantom se je zgodaj našla, takoj po kosilu, potem sta se dolge ure sprehajala in zdaj že tudi dalj časa sedeta tukaj v restavraciji. In Marica je bita zdravo dekle, kateremu je želodec krulit od lakote. Kljub temu ni mogla zahtevati od fanta, naj ji karkoli naroči. Morda nliti nima dovolj denarja. Ali pa bi mislit, da je kakšna lokotnica, če bi si zaželela kakšno jed. »Marica," je vzdihoval fant dalje, »kako ste ljubki, kadar nagnete glavo tako postrani. Najraje bi vas pojedel..." Dekle je ob teh zadnjih besedah vzdrhtelo. Tudi ona bi tako rada kaj pojedla! Fant pa je pokazal na pivo: »Segrelo se vam bo," je dejal. »Ali ga nočete popiti?" »Saj sem že pila,” je odgovorilo dekle in hrabro dvignilo čašo k ustom. Samo z jezikom je poskusila tekočino in takoj spustita čašo na mizo. Sovražila je pivo. »Draga Marica, vaša lica so kot sveže utrgane breskve!" se je navduševal fant, novanju kabinet in bi mogel že ležati v postelji. Oni del svojega načrta, ki se je nanašal na kombinacijo časa z vlakom, sem bil povzel po ameriškem filmu. Morda bi se mi ne bilo posrečilo, morda bi me bili odkrili, toda misel na umor Rigamontija me je zadovoljevala tako zelo, da sem bil mnenja, da bom vztrajal, čeprav tvegam ječo. Naslednji dan je bila sobota in imela sva mnogo dela. To je bilo dobro, kajti tako Rigamonti ni imel časa, da bi govoril z menoj o dekbci in meni ni bilo treba misliti na to pravljico. Ob desetih sva kot navadno slekla najina platnena suknjiča, se poslovila od šefa in stopila skozi polpriprte rolete na ulico. Bar je stal ob cesti proti Aqui Acetosi, nekaj korakov oddaljen od železnice. Ob tej uri so se gotovo tudi že posled-niji parčki preselili z vzpetinice v Parco della Rimembranza in na temni poti pod drevesi ni bilo videti nobenega človeka več. Bil je april, zrak je bil prijeten; in čeprav še ni bilo videti, se je nebo rahlo bleščalo. Korakala sva torej naprej. Zelo zadovoljni Rigamonti me je pred hojo večkrat udaril z roko po hrbtu, kot je bila to njegova navada. Kljub temu sem ostal tog in držal prst na pištoli, ki sem jo imel skrito v notranjem žepu svoje vetrovke. Ko sva prišla do nekega križišča, sva zapustila cesto in zavila na travnato stezo, ki je peljala vzporedno z že-lezn:co. Tam je bilo, sigurno zaradi železniškega nasipa, še temneje kot kjerkoli drugje — s to okolnostjo sem pa tudi računal. Rigamonti je šel pred menoj, jaz za njim. Na mestu, ki sem si ga natančno označil, nedaleč od cestne svetilke, sem mu razložil: »Rekla je, da jo počakaš tukaj. Videl boš, da bo takoj tukaj.« Bilo je resnično samotno na tem kraju. Mesec, ki je zdaj vzhajal za nami, je razsvetljeval vso okolico in nam jo približal. Pod belkasto tančico megle se je dalo od- dekle pa je pri fem mislilo, da bi ji dve ali tri breskve tudii nekoliko utolažile lakoto. Potem sta nekaj časa sedela molče. »Le kako so ti mladi fantje nespametni!" je mislilo dekle. »Mislijo, da so le takrat videti kot pravi moški, če naročajo pijačo, pri tem pa niti ne pomislijo, da človek v pol dneva tudi postane lačert!" »Kaj tako gledate?" ga je vprašala, ko je videla, da jo fant nepremično motri. »Vaše rdeče, tako polne, mesnate ustnice. Spominjajo me na zrele češnje..." Tudi te ljubezenske besede niso vzbudile pri dekletu zaželenega vtisa, ker je takoj pomislila na ipečeno meso in češnjev kompot. Razen tega je ves čas morala misliti na jed, ker se ji je zdelo, da umira od lakote. »Pojdiva!" je rekla in vstala. Sla sta. Fant je gledal poln mesec na nebu. »Marica, poglejte vendar mesec! Videti je kot velik, okrogel pladenj!" Seveda se je dekle takoj spomnilo pladnja s pečenim mesom in ko je noto fant v tramvaju ugotovil, da so potniki stisnjeni kot sardine, je nenadoma začutila silno željo, da bi pojedla škatlo sardin. »Marica!" je dalje sanjaril zaljubljeni fant, »tako silno rad bi vam storil kakšno izredno veselje... Ali želite, da za vas snamem z neba najlepšo zvezdo? Ali hočete, da vas nosim na rokah? Ali naj na belcu odjezdiva na otok sreče? Povejte, Marica, s čim bi vas lahko osrečil?" »Z enim rogljičkom!" je bilo vse, kor je lačno dekle lahko spregovorilo in pri tem se ji je glas od slabosti komaj slišal... -------------------------------- j Z ^ IZREKlElZ V: % • Svet vidi venomer samo nesreč- $ ne zakone, zategadelj pač, ker bije-X jo v oči, srečni pa tako potekajo brez I hrupa. t • Ko je človek star dvajset let, je X le njegova volja bogata, se le v nje-| govem srcu pretaka žlahtna kri, nje-X gov duh pa je reven In edino žlv-| Ijenje ga more obogatiti. I • Osel pomuli tudi lilija | • Edino poslednja ljubezen žene X more zadostiti prvi ljubezni moža. t • Dobiček, ki škoduje dobremu | imenu, je prava izguba. | • Pobalin je neumrljiv. | • Kdor veliko o svoji sreči govo- | ri. Izziva lastne skrbi. | • Narava Je zadovoljna z marsl- z čem, toda ne z vsem. kriti temine madeže — kupe smeti. V daljavi se je srebrno svetlikala Tibera. Razgledoval sem se — sigurno zaradi me- gle — in rekel bolj sam pri sebi kot Riga- montiju: »No ja, nekaj minut sem ali tja ... v službi je in mora čakati, da odide gospoda z doma.« Vendar je takoj odvrnil: »Ne, ne.. . je že tukaj!« Obrnil sem se in videl črno žensko postavo, ki je šla po travnati stezi proti nama. Po nekaj korakih je stopila iz sence v območje svetilkine svetlobe in zdaj jo je bilo natančno videti. Skoraj me je postalo strah. Bila je kot šestdesetletnica, imela je izpite, črno obrobljene oči, belo popudran obraz, rdeča usta, razmršane lase in rdeč trak okrog vratu. Rigamonti jo je nagovoril, še preden jo je bil dobro presodil: »Čakate na naju, gospodična?« »Seveda,« je odgovorila popolnoma mirno. Zdaj je Rigamonti opazil njen obraz in spoznal svojo zmoto. Stopil je korak nazaj in negotovo rekel: »Žal mi je, toda danes zvečer res ne morem.« In z enim skokom je izginil za nasipom. Dojel sem: Rigamonti je mislil, da sem se hotel maščevati, ko sem ga po tolikih lepih dekletih pripeljal k tej pošasti. Obenem pa sem tudi razumel, da je z mojim zločinom pri kraju. Ženska se je smehljala in je bila videti kot grimasa kakšne pustne maske. Začutil sem sočutje do nje, do sebe samega in celo do Rigamontija. Resnično sem ga bil sovražil, toda zdaj se je vse sovraštvo naenkrat razblinilo. Solze so mi prišle v oči ob misli, da zaradi te ženske nisem postal morilec. Rekel sem ji: »Vzemi to — če prodaš, dobiš še vedno tisoč lir.« S tem sem ji stisnil malo pištolo v roko. Nato sem skočil tudi jaz s pobočja in tekel na cesto. V tem trenutku je prišel mimo vlak za Viterbo, voz za vozom, vsa okna svetlo razsvetljena in z lokomotivo, ki je metala v noč iskre. Obstal sem in gledal za vlakom, kako se je oddaljeval. Nato sem prisluškoval ropotanju, kolikor dolgo ga je bilo slišati. Ko sem prišel zjutraj v bar, je Rigamonti rekel: »Veš, saj sem takoj pomislil, da mora za tem nekaj tičati... Toda nič ne de — kot šala mi je stvar zelo ugajala!« Gledal sem ga in prišel do zaključka, da ga ne sovražim več, čeprav je bil še vedno isti — z istim čelom, istimi očmi, istim nosom, istimi lasmi in istimi kosmatimi rokami, ki jih je še vedno kazal na isti način, kadar je manipuliral s strojem za kuhanje kave. Nenadoma sem se počutil tako olajšan, kot bi mi zapihal aprilski veter, ki je napihoval platneno streho pred barskimi vrati. V najbolj skrite kotičke moje notranjosti. Rigamonti mi je dal dve skodelici kave za dva gosta, ki sta sedela zunaj na soncu. Ko sem mu jemal skodelice iz rok, sem ga polglasno vprašal: »Se vidiva danes zvečer? Z Amelijo sem zmenjen.« Pod pultom je izlil izrabljeno kavo, napolnil mero s svežim kavnim prahom, spustil nekaj sopare iz stroja in nato odgovoril preprosto in brez vsake jeze: »Žal mi je, toda danes zvečer ne morem.« S pladnjema sem odšel ven. Pri tem mi je padlo na um, kako presenečen bi bil nad tem, da ta večer ne bi prišel in mi speljal Amelijo — kot je bil pri vseh drugih tudi napravil. P A LESTI LASZLO: n)aa mit pjoci RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC I. P I O G R A M Poročit«: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 19. 5.: 8.00 OroSki zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Roman — 15.45 Ljudske viže — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Zveneči mozaik — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Dolga pot*, glasbena tragedija. Nedelja, 20. 5.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Oddaja za kmete — 9.05 Lepe melodije — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.45 Godba na pihala — 20.15 Kriminalna igra: Kdo je storilec? — 21.15 Orkestrski koncert. Ponedeljek, 21. J.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? — Za vsel — 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj menite vi? — 20.30 Rumeni ponedeljek. Torek, 22. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Koncertna ura — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Plesna glasba — 18.35 Knjižne novosti — 18.45 Pestro mešano — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 .Lepa neznanka", radij- ska igra — 21.30 Zabavna glasba. Sreda, 23. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Zabavna glasba — 18.15 Pomoč potrebuje vsakdo — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Koncert Dunajskih filharmonikov. Četrtek, 24. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Majhen jutranji koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 16.00 Glasba na tekočem traku — 18.00 Kulturne vesti — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Mladina v poklicu — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Koroški domači koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 25. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Plesna glasba ob petih — 18.00 Godba na pihala — 18.15 Pestro mešano — 20.15 Halol Teenagerjil — 21.00 Glasba. DRUGI PR6GIAM: Sobota, 19. 5.: 6.10 Z glasbo v dan — 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem fraku — 9.45 Zabavni zvoki — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.15 Godba na pihala — 15.15 Iz parlamenta — 15.30 Non stop-glasba — 17.15 Angleške in severnoameriške liudske pesmi — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 10.35 .Celestina", komedija — 21.15 Večerni glasbeni sprehod. Nedelja, 20. 5.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Klavir v ritmu — 10.10 Promenadni koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Veseli sprehod not — 15.00 Veselo petje, veselo igranje — 16.30 Zabavna glasba — 18 00 Igra majhni plesni orkester radia Graz — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Melodije in ritmi — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Na lepi modri Donavi. Ponedeljek, 21. 5.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Veseli srednji frak — 19.30 Koncert holandskih komponistov — 20.45 Dela avstrijskih komponistov. Torek, 22. 3.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Znani orkestri — 14.35 »Pesem ceste" — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Ljudske pesmi iz Schleswig-Holsfeina — 16.30 2ivljenje se začne pri šestdesetih — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Veseli delopust — 19.30 Holandska ljudska in zabavna glasba — 20.30 Koncert. Sreda, 23. 5.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Glasba Johanna Sebasfiana Bacha — 13.30 Za prijatelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 šolska oddaja — 15.30 S črnilom — 16.00 Novela — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Domači zdrpvnik — 18.00 Glasba v ritmu — 19.30 Ciganska serenada — 20.00 Poj z menoj, plavaj z menoj — 21.10 Seine-Donava. četrtek, 24. 5.: 7.20 Jutranja qlasba — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Tri generacije Mozarta — 14.15 Znani orkestri — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Orkestra Heinz Buchold in Robert Farnon — 16.00 Stefan Zweig in glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Dela Hansa Lfthra — 19.30 Franz Lehar in naš čas — 21.00 Prva nagrada — dvajset let. Petek, 23. J.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Glasba na tekočem fraku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Dopol- danski koncert — 13.30 Za prijatelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.10 K dnevu pesmi — 19.30 Johann Nestroy, ob 100-letnici smrti — 21.25 Tretje znamenje. Slovenske oddaje Radia Celovec Nedelja, 20. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 21. J.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Koroške pesmi in viže. — 18.00 Nekaj Avsenikovih . . . Torek, 22. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje Je paziti kot zdraviti se . . . Sreda, 23. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. Cetrlek, 24. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Veseli planšarji, Fantje na vasi, Selška dekleta . . . Petek, 23. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Moj prijatelj zemljevid . . . Sobota, 26. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih — 12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza — 17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik Sobota, 19. 5.: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Italijanske, francoske in ameriške popevke — 9.40 človeški glas in violina — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Godala in vokalni ansambli — 11.30 štirje popularni dueti — 12.05 Makedonske narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Izberite si svojo melodijo — 14.35 Voščila — 15.25 Hitri prsti — 15.40 Mešani zbor »Jožo Hermanko" iz Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Vedri intermezzo — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.25 Stare slovenske — 19.05 Sobotni domači intermezzo — 20.00 Za prijeten konec tedna. Nedelja, 20. 3.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 Iz albuma skladb za otroke — 8.45 Zabavna glasba — 10.00 še pomnite tovariši ... — 10.30 Dopoldne s slovanskimi skladatelji — 11.50 Sto pisanih faktov za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Slovenske narodne — 14.15 Voščila — 15.15 Trikrat pet — 16.00 Humoreske tega tedna — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Harfa in orglice — 18.30 šport — 19.05 Od melodije do melodije — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.45 Klavir v ritmu — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope. Ponedeljek, 21. 5.: 8.05 Pisana orkestralna glasba — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Zabavni kaleidoskop — 11.00 Trio Maksa Kovačiča — 11.35 Petindvajset minut ob glasbenem avtomatu — 12.05 Trio Rudija Bar-dorferja s kvartetom »škrjanček* — 12.25 Melodije ob 12.25 — 14.00 Za vsakogar nekaj — 14.35 Voščila — 15.20 Mali koncert — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 19.05 Naši mladi glasbeni umetniki — 20.00 Pojoči mozaik — 20.35 Kulturna tribuna — 20.50 Simfonični koncert — 22.15 Melodije v noči. Torek, 22. 5.: 8.05 2enski zbor »France Prešeren* iz Kranja — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Izberite melodijo tedna — 11.30 Naši pevci v Verdijevih operah — 12.05 Veseli Gorenjski fantje pojo in igrajo — 13.30 Poje Mariborski komorni zbor — 14.35 Dve sceni iz opere »Majska noč" — 15.20 Carlo Savina s svojim orkestrom — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Izbor iz Čajkovskega — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Ob zvokih zabavne glasbe — 20.30 Radijska igra. Sreda, 23. 5.: 8.05 štirje odlomki iz »štirih grobija- nov" — 8.35 Melodije v duru in molu — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Ruleta za zabavo — 9.45 Nekaj domačih viž — 11.00 Mali klub ljubiteljev popevk — 11.15 Človek in zdravje — 11.40 Zabavni zvoki — 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškom — 13.30 Arije iz slovenskih oper — 14.35 Glasbene razglednice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 šoferjem na pot — 17.50 Trio Horwedel — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Ero z onega sveta — 22.15 Po svetu jazza. Četrtek, 24. 5.: 8.05 Baladna suita — 8.30 Zabavni kaleidoskop — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Kmečka godba vas pozdravlja — 11.30 Iz Poličeve opere »Deseti brat" — 12.05 Slovenske narodne poje Miro Kernjak — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.05 Sprehod na deželo — 14.35 Voščila — 15.20 Sprehod po starem Dunaju — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Med Ljubljano in Beogradom — 20.00 četrtkov večer, domačih pesmi in napevov — 20.45 Melodije slovenskih avtorjev — 21.00 Literarni večer. Petek, 23. 3.: 8.05 Pomlad in mladost v melodijah — 9.25 Količek za mlade ljubitelje glasbe — 10.15 Globoka reka in druge pesmi — 10.45 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 12.05 Pozdrav iz Hrvat-skega Zagorja — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.45 Pesmi o Titu — 14.35 Lahka glasba — 15.20 S slovenskimi pevci po svetu — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Zvoki naše domovine — 17.45 Klavir v ritmu — 18.25 Majhen koncert Slovenskega okteta — 19.05 Jugoslovanske popevke — 20.00 Slavko Osterc: Oho, zaljubljen seml — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Glasbena medigra — 20.35 Spoznavajmo svet in domovino — 22.15 Oddaja o mor- ju in pomorščakih. RADIO TRST Slovenske oddaje na valu 316,1 ali 980 Kc/sek. Sobota, 19. 3.: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke — 15.30 .Kladek", radijska pravljica — 19.00 Pomenek s poslušalkami — 20.00 športna tribuna — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor »France Prešeren". Nedelja, 20. 3.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna — 14.45 Sestanek z Vaškim kvintetom — 15.20 Portret v miniaturi — 17.00 Obzornik filmskega sveta — 21.00 Ljudska opravila in opasila — 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 21. 5.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Glasba iz 18. stoletja — 19.00 Znanost in tehnika — 20.30 »Kralj Jelen", opera. rele vizij a Sobota, 19. 5.: 19.05 Kaj vidimo novega? — 20.20 Kratki film — 20.30 Pisani senčnik. Nedelja, 20. 5.: 17.00 Za otroke od 11. let — 17.30 Mladinski film — 18.00 Za mladino od 14. let — 18.40 Sedem dnj dogajanj — 19.05 Zanimalo vas bo — 20.00 ,2ivljenje za Zeissa”, film. Ponedeljek, 21. 3.: 19.35 Oddaja za kmete — 20.20 Kratki film — 20.30 Aktualni šport — 20.50 Enaindvajset — 21.30 človeško, vse preveč človeško. Torek, 23. 5.: 19.35 S kamero po Afriki — 20.20 Kratki film — 20.35 »Revolucija odpusti svoje otroke" (1. del). Sreda, 23. 3.: 17.00 Za otroke od 5. let — 17.30 Za otroke od 14. let — 19.35 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 »Otok skritih križev, japonski film — 21.00 »Srečanje z Brucom Lowom. Četrtek, 24. 5.: 19.35 šport — 20.10 Kratki film — 20.20 »Revolucija odpusti svoje otroke" (2. del) — 21.20 »Majhne dragocenosti velikih mojstrov*. Petek, 23. 3.: 19.35 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 Film. KOŠARKA GRE ZA EVROPSKI POKAL V prvi polfinalni tekmi v okviru tekmovanja za Evropski pokal je v Ljubljani domača Olimpia premagala sloviti Real iz Madrida z rezultatom 105:91. Prednost 14 točk pri košarki sicer ne pomeni veliko, vendar bi izločitev Reala iz nadaljnjega tekmovanja pomenila precejšnje presenečenje, saj veljajo Španci za izrazito profesionalno moštvo. Povratna tekma v Madridu bo vsekakor zelo zanimiva in dramatična do konca, ker sta že v prvem srečanju pokazali obe ekipi odlično igro. V drugi polfinalni tekmi se bosta v kratkem pomerili med seboj dve moštvi iz Sovjetske zveze. TENIS EVROPSKA CONA DAVISOVEGA POKALA V drugo kolo tekmovanja evropske cone za Davisov pokal so se plasirale reprezentance Romunije, Češkoslovaške, Danske, Madžarske, Poljske, Južne Afrike, Brazilije, Zahodne Nemčije, Belgije, Sovjetske zveze, Finske, Anglije in Avstrije. Avstrijsko zastopstvo se bo po zmagi nad Irsko pomerilo z Anglijo. NOGOMET ŠE DOBRA DVA TEDNA DO ČILA Za letošnje svetovno prvenstvo v Čilu kvalificirane enajstorice so deloma že pred meseci začele s treningom za to gotovo ne meča za naslov državnega prvaka: domači LASK in dunajska Austria. Ker so bile vstopnice za to srečanje že davno razprodane, je na intervencijo linškega moštva uspelo, da bo tekmo prenašala tudi televizija. Poleg tega se je LASK znašel tudi v finalu tekmovanja za avstrijski pokal in bo odigral odločilno tekmo proti štajerskemu GAK. Domačini iz Linza imajo vsekakor izglede, da zmagajo v obeh srečanjih in si tako osvojijo poleg naslova državnega prvaka še avstrijski pokal. V drugi ligi se koroške ekipe Austria, Radenfhein in Ferndorf držijo prav dobro in ima celovška Austria celo izglede, da se uvrsti v prvo ligo, seveda, če bi ji uspelo premagati svojega glavnega tekmeca Wels, s katerim se bo pomerila na njegovem igrišču. V najnižjem razredu koroškega prvenstva se že drugo leto bori tudi mlada slovenska enajstorica iz Št. Janža v Rožu. Tokrat je kvaliteta moštev v tej skupini zelo izenačena in ni mogoče vnaprej govoriti o izidu tekmovanja. Preteklo nedeljo je zaradi močnega dežja izpadlo napovedano srečanje med Št. Janžem in Svetno vasjo. Nasprotno pa je bilo državno prvenstvo v Jugoslaviji že zaključeno in si je naslov državnega prvaka priboril beograjski Partizan pred Crveno zvezdo. Tekma za točke jugoslovanskim ljubiteljem nogometa tokrat ni nudila posebnih užitkov, čemur je po pisanju tiska krivo dejstvo, da je bilo igranje vseh ekip precej mlačno. V drugi ju- lahko srečanje. V Sovjetski zvezi so na primer samo zaradi tega treninga prekiniti državno prvenstvo in začeli s skupnimi pripravami za svetovno prvenstvo že pred dvemi meseci. Gostovanju po Južni Ameriki, ki je odlično uspelo, je sledila še zmaga nad Urugvajem (5:0), ki je neuradnega evropskega prvaka že postavila na listo velikih favoritov v Čilu. Tudi Urugvaj je odigral vrsto tekem, v katerih so odgovorni funkcionarji spoznali kvaliteto posameznih igralcev, kar jim je bistveno odlajšalo sestavo reprezentance, ki se bo udeležila trdega boja za naslov svetovnega prvaka v nogometu. V odlični formi pa se nahajajo tudi enajstorice Italije, Zahodne Nemčije in Anglije, ki bodo vsekakor imele resno besedo pri odločanju o razporeditvi mest na lestvici svetovnega prvenstva. Jugoslovansko moštvo bo svoje prve tekme odigralo 31. maja proti Sovjetski zvezi, 2. junija proti Urugvaju in 7. junija proti Kolumbiji. V teh dneh bo jugoslovanski radio prenašal dele tekem v času od 20.35 do 21.40 ure. Po prvem kolu tekmovanja se bosta dve prvo-plasirani ekipi iz vsake skupine uvrstili za nadaljnje tekmovanje. Ker se Avstrija letos svetovnega prvenstva ne bo udeležila, z domačim prvenstvom ni bilo treba pohiteti. Višek boja za točke bo vsekakor v soboto, ko se bosta v Linzu pomerila oba neposredna fek- UNIMOG-ioferja išče zadružna žaga Drevlje v Zilji. Ponudbe na Južno-koroško gospodarsko zadrugo — žaga Drevlje, pošta Ziljska Bistrica — Feistritz/Gail. goslovanski ligi je edini slovenski zastopnik — novinec Maribor — zasedel častno peto mesto, medtem ko si je v slovenski ligi zagotovila udeležbo v drugi državni ligi ljubljanska Olimpija. NAMIZNI TENIS VII. EVROPSKI MLADINSKI KRITERIJ V času od 13. do 15. julija bo svetovno znani letoviški kraj Bled prizorišče srečanja najboljših mladinskih namiznoteniških reprezentanc iz raznih evropskih držav. Svojo udeležbo na tem srečanju so doslej poleg Jugoslavije že potrdila zastopstva Avstrije, Nizozemske, Švedske, Danske, Zahodne Nemčije in Anglije. Mladi slovenski mojstri bele žogice, ki bodo poleg močnega zastopstva ostalih jugoslovanskih narodov sodelovali kot gostitelji, sodijo med favorite tega srečanja. V tekmovanju posameznikov pripisujejo veliko izgledov zlasti Hrastničanu Vecku, ki je že nastopi v jugoslovanski državni reprezentanci. KOLESARSTVO PRIPRAVE ZA DIRKO PO AVSTRIJI Za letošnjo dirko po Avstriji, ki se je bodo poleg avstrijskih kolesarjev udeležilo zastopstva Vzhodne Nemčije, Švedske, Nizozemske, Jugoslavije, Belgije in Danske( so v teku zadnje priprave. Start tekmovanja, ki bo potekalo na progi Dunaj - Groz -Beljak - Innsbruck - Linz - Dunaj, bo 16. junija, na cilj pa bodo tekmovalci prispeli 22. junija, ko bodo prevozili 1498 kilometrov dolgo pot in bodo poleg drugih vzpetin morali premagati tudi Veliki Klek (Gross-glockner). Dirka po Avstriji predstavlja naj-večjo tovrstno prireditev v naši državi in uživa veliko zanimanje tudi v raznih drugih deželah. Ta teden vam priporočamo! • Miroslav Krleža: HRVATSKI BOG MARS, novele znanega hrvotskega književnika, 276 str. ppl. 25 šil. • A. S. P u š k i n : POVESTI, najboljša prozna dela slavnega ruskega pisatelja in pesnika, 352 str. pl. 25 šil. • Boris Pahor: NOMADI BREZ OAZE, roman iz vojnih let v Afriki, 404 str., ppl. 36 šil. 0 H. W. R ichter : NE UBIJAJ, roman, ki obsoja militarizem in nacizem, 384 str., pl. 60 šil. 0 Mitja Vošnjak: ČRNA KRI, roman iz narodnoosvobodilne borbe, 276 str., ppl. 65 šil. 0 Aleksej Tolstoj: TRNOVA POT, trilogija: Sestri, Leto osemnajsto, Mračno jutro, skupno 1256 str., pl. 124 šil. „Naša knjiga", Celovec,‘VVulfengasse Izdajatelj, lastnik Ir. založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec — Uredništvo In uprava: Celovec-Klagenfurt, Gosometargasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: R«do Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska zaloinilko in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Berovlje. — Dopisi naj so poiiljajo na naslov: Colovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.