Za poduk in kratek čas. Vseobena deželna jubilejna razstava v Pragi leta 1891. (Konec.) Z razatavo je v aajožjej zvezi zgodoviaa naroda čeakega in zlata Praga. Vaak Čeh stopi s svetimi občutki na ajeaa kraljevaka tla. Vaa Praga je českemu aarodu jedea veliki ia alavni spomeaik česke zgodoviae. V Višegradu so atolovali od pradavaa do 16. stoletja česki kralji, pozaeje pa v krasaem ia velikanskem gradu Hradčaai, kateri je mnogo lepši in trikrat veči od Dunajakega ces. dvora. L. 1526. so izvolili stanovi čeaki aadvojvodo Ferdiaaada I. za avojega kralja. Spojivši tako kroao česko s bišo Hababurško, položili 80 temelj aedanjemu aašemu cesarstvu. Ceaarji avstrijski stolovali so odslej v Pragi v slavnih Hradčanib, 1. 1614. preselil se je cesar ia kralj Matija s svojim dvorom in ceaarskimi uradi aa Dunaj, a deželao vlado je prepuatil aajvišima uredaikoma Jaroslavu Martiaicu in Slavati. Ker ata ta dva s protestaatakimi čeakimi staaovi kruto poatopala, vrgli ao aju ia pisarja Fabricija razdraženi proteataatje iz visokega Hradčiaa akozi okaa in s tem je bilo dano geslo k 30 letni vojaki, ki je atra- hovito razsajala po srednjej Evropi ter čeako deželo najbujše rauila. Po aesrečnej bitki na Beli gori 1. 1620. je padel narod česki v aeizrečeao bedo. V Pragi je izkrvavelo aa morišči 27 českih plemii-ev, a drugi plenieaitaši so bili proguaai, na njibovo mesto pa a,o drli Nemci v kraljcvo Prago. L. 1631 ao pridni Sakaoaci ter so iz Prage pobrali vse umetaoati. L. 1639 ia 1648 ao pridrli dvakrat Švedi s svojo pogubo nad njo; 1. 1757 pridrli ao v 7 letaej vojaki Pruai, streljajoč 21 dai aa njo so pokoačali blizu 1000 hia, le zmaga Daunova aad Pruai jo je obranila pogiaa. Smrtno rauo pa bi imela zadati českemu aarodu ceutralizacija Jožefove vlade. Cesar tJožef II. boteč v dobrej svojej volji ojaeiti celo državo s aredatvom jedaega državaega (aemakega) jezika, je odvzel vaem uradom, višjim ia aajaižjim šolam čeaki jezik, a čeako kroao z msigaijami českega kraljestva je dal odvesti na Duaaj v dvorao rizaico, čeaki zbor bi pa srnel zborovati le tedaj, ko bi cesar to za potrebno spozaal. Po Jožefovej amrti so čeaki staaovi ia narod zabteyali od aaaledaika Leopolda II. avojo kroao z vaemi kraljevakimi iaaigaijami aazaj. Leopold II. je v to vraitev kroae privolil ter določil, da se ima sloveaao ia v velikem aprematvu preveeti v Prago. Na meji čeakega kraljevstva ao jo pričakali vai zastopaiki českih ataaov ia meat ter ao jo apremljali v sloveanej obleki na bodrib koajih do zlate Prage. V vsakem mestu, trgu, da aajmaajšej vasi so jim prišla oblaatva, dubovaiki z moaštraaco in v 8večaaej obleki aaaproti, zvoaovi ao zvoaili, možaarji ia topovi pokali, godbe igrale, a aarod je giajen od veaelja jokal yideč svojo kroao zopet aa domačih tleb. Tudi ceaar Leopold II. se je odzval vaeobčaemu glasu narodovemu prišel je v Prago ter se dal dae 14. septembra 1791 s soprogo Marijo Ludoviko kroaati za Seakega kralja, da bi s priaego potrdil prava čeakega naroda. Da bi pa ceaar Leopold II. za svojega bivaaja v Pragi apozaal kulturno moč českega aaroda, priredili ao čeaki ataaovi obrtno razstavo v Pragi, ki je bila prva razstava v Evropi. Čeako delo in česko ime je zaova zaalovelo po svetu, pa zopet je moralo potihaiti vsled fraacoakih vojsk. Priredili so sicer v Pragi še 1. 1828., 1829., 1831. ia konečao 1. 1836. pri kroaaaji cesarja Ferdiaanda za čeakega kralja deželae razatave, a od te dobe so bile moči ia oči čeakega aaroda obrajeae na političae boje ia čeaka obrt je kmalu izgubila ono prvenatvo, ki ai ga je prej z razstavami priborila. LetO8 pa je s krasuo jubilejao razstavo zaalovela zopet čaat česke obrti po vsej Evropi ia česki aarod začeaja novo dobo v svojem kulturaem življenji. R. K. Smešnica 43. rGoapod", vpraaa bolnik zdravnika, ,,goapod, ali ne veste zdravila za moje noge?" ,,Vem", odvrne mu zdravaik, ,,vem: zadajih dvajset let bi bili več hodili, maaj pa aedeli v krčmi, pa bi vaa sedaj ne trgalo po nogah".