LETO X. ST. 8 (443) / TRST, GORICA CETRTEK, 3. MARCA 2005 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY NOVI CENA 1 EVRO ivivw.noviglas.it NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Jurij Paljk Nismo sami! Nismo sami, bi lahko zapisali pod tridnev-nico, ki jo je v slovenskem pastoralnem srediSCu v Gorici, v cerkvi sv. Ivana in v domu msgr. Franca MoCnika, priredil mladi goriSki duhovnik p. Mirko Pelicon z name-nom, da bi se slovenski verniki pred najveCjim krSCanskim praznikom, Veliko noCjo, duhov-no pripravili nanj. Namen je bil dober, saj smo v tem raztrganem in prehitrem, predvsem pa preveC pozunanje-nem in razkristjanjenem svetu vsi potrebni pozirka bistre vode, in naj se Se tako Cudno sliSi, potrebni smo besede v svetu, ki je preveC gostobeseden in zato beseda v njem nima veC svojega pomena. V Gorici je v petek zveCer s slovesno sveto maSo zaCel tridnevnico prvi moz slovenske Cerkve, ljubljanski nadSkof in slovenski me-tropolit msgr. Alojzij Uran in takoj nam je zbra-nim povedal, da je priSel kot duhovnik, da bo govoril o duhovnih vsebinah, da bo govoril kot pastir in v imenu Pastirja, da bo govoril o Besedi in bo Besedo oznanjal. Tako je tudi bilo, saj je msgr. Uran pod vodst-vom p. Mirka Pelicona v slabih dveh dneh sreCal in spoznal ogromno slovenskih ljudi in vernikov, kot dobri pastir je obiskal tudi osta-rele, onemogle in bolnike v Zavodu sv. Druzi-ne, predvsem pa je maSeval, imel katehezo za mlade, nagovoril slovenske druzine, starSe, Stare starSe in vse vzgojitelje, ki skrbijo za naSe otroke. Podobno kot papez Janez Pavel II. je prinesel vedno sveze sporoCilo evangelija in veCkrat ponovil, naj se ne bojimo, ker nismo sami, saj je z nami Gospod, pa Ceprav je sam priznal, da po njegovem Se nikdar v zgodovi-ni CloveStva Clovek ni bil tako prestraSen in osamljen, zbegan, kot je danes, k Cemur veliko pripomore tudi pretirano zasipavanje z novica-mi, ki so pretezno vse negativno obarvane. S tem da se je posebej sreCal Se s tistimi, ki dela-mo na podroCju kulture, je prvi moz slovenske Cerkve dal jasno vedeti, kako se sam zaveda, da je danes izjemnega pomena prav nova evange-lizacija in je zato Se kako pravilen njegov na-svet, naj pozabimo na velike Stevilke, na ma-sovno Cerkev, na triumfalno Cerkev in naj raje zaCnemo pri sebi po naCelu: "Gospod Bog, spremeni in pomagaj temu umazanemu in gr-demu svetu in zato zaCni pri meni!" IstoCasno je msgr. Uran prepriCal s svojo ljudsko modro-stjo, ki je prepojena z modrostjo, predvsem pa je ponudil molitev kot tisti pozirek vsakdanje duhovne hrane, h kateremu se bo potrebno ponovno vrniti, Ce bomo hoteli kot kristjani zares priCevati v svetu Kristusa in njegovo ve-selo novico. Znal nam je prisluhniti in znal je nagovarjati, bil je z nami, dal nam je vedeti, da nismo sami, da ne bomo sami, ko si je med sveto maSo zazelel pri sv. Ivanu, da bi "zares konCno padle drzavne meje in bi bili Slovenci med seboj tesneje povezani!" V nedeljo pa smo bili priCe prihodu drugega moza posvetne slovenske oblasti v Gorico, Ce lahko tako poimenujemo prihod predsednika Drzavnega zbora Republike Slovenije Franceta Cukjatija, ki je z goriSkim zupanom Branca-tijem v prvi vrsti sledil sveti maSi, nakar je v na-bito polni dvorani spregovoril o vlogi kristja-na v politiki. Bil je naravnost odliCen, ko je pozval mlade, naj zaCno politiCno razmiSljati, naj vstopijo v javno in politiCno zivljenje, "da bodo spremenili svet", krSCanske vrednote je ponudil kot vzorec zivljenja v svetu in politiki, kot drzavnik je zagotovil, da bo slovenska drza-va tudi v prihodnje stala ob strani naSi narod-ni manjSini, o spravi je govoril kot zrel moz politike, ki svojo politiko gradi na krSCanskih in danes obCeCloveSkih vrednotah. Tridnevnica je bila pozirek duhovne hrane, ki jo potrebujemo, a tudi jasno in lepo sporoCilo, da nismo sami. Samo spravna gesta ali spravno dejanje? Ko je v osemdesetih letih prejSnjega stoletja postalo jasno, da se v Vzhodni Evropi komunizmu izteka njegov Cas, so v NemCiji leta 1989 poleti podelili mislecu, pisatelju in gledaliSkemu avtorju Väclavu Havlu mirovno nagrado NemSkega knjigotrSkega zdruzenja. To je bil zaCetek CeSko-nemSke sprave. Ker so komunistiCne oblasti Se vedno Sikanirale Väclava Havla, ta ni mogel osebno sprejeti nagrade, je pa poslal nemSkemu predsedniku pismo, katerega vsebina predstavlja skrbno utemeljeno voljo do sprave z NemCijo. Pri tem se je Havel ravnal po opominu CeSkega Skofa Comeniusa, CeS da: "Vsakdo mora zaCeti s poboljSanjem pri sebi". Zato je razkril brez zadrzkov kriminalna dejanja lastne drzave. Dogodki v Pragi so se potem kar prehitevali. 1. januarja 1990 je Vaclav Havel postal CeSkoslovaSki predsednik in samo Stiri dni po prevzemu visokega polozaja je zaCel potovati in obiskal kot prvo Berlin in potem München, kar ima velik simbolni naboj. V Berlinu je namreC Hitler leta 1939 ponizal CeSkoslovaSkega predsednika Hächa, v Münchnu je leta 1938 bila izsiljena, ob italijanski udelezbi, zloglasna protiCeSka pogodba. Novi CeSkoslovaSki predsednik se je torej podal prav tja, kar je imelo izreden odmev tako v NemCiji kot tudi v njegovi domovini. 15. marca 1939 je Hitler vkorakal s silo v HradCane, enainpetdeset let kasneje je Havel med telefonskim razgovorom opozoril na to Nekdanji predsednik evropske komisije Romano Prodi, vodja italijanskega levosredinskega opozicijskega bloka, je na dvodnevnem obisku v Ljubljani srecal Janeza Janso, govoril o izzivih Evrope in iz rok slovenskega predsednika Janeza Drnovska prejel visoko drzavno odlikovanje. tedanjega nemSkega predsednika Richarda von Weizsäckerja in izrazil zeljo, da bi 15. marca 1990 Sla skupaj po isti poti v miru. Tako se je v veliki dvorani praSkega gradu izvrSila posebna slovesnost. Vaclav Neumann je ob tej priloznosti dirigiral Dvorzakovo simfonijo "Iz novega sveta". NemSki predsednik je zabelezil v svojih spominih: "Tezko je bilo med pozdravnima govoroma prikriti ganjenost". To sta bili simbolni spravni gesti na nivoju drzavnih predsednikov, kakrSna naj bi bila spravna gesta med predsedniki Italije, ITrvaSke in Slovenije, o kateri se ze dlje veliko govori. Omenjeni spravni gesti med Nemci na eni strani ter Cehi in Slovaki na drugi strani sta zaznamovali Sele zaCetek preuCevanja skupne zgodovine, promoviranja znanja lastnih napak in intenzivnega dogovarjanja med drzavama, preden je priSlo do pravega spravnega dejanja v Pragi sedem let kasneje. Do podobne spravne geste med Italijo in Slovenijo ni moglo Se priti, ker je bila politiCna in moralna konstelacija drugaCna. Po osamosvojitvi Slovenije je namreC v Ljubljani ostal za predsednika bivSi komunist, Italija pa ni drzava, ki bi poSteno preuCila lastno zgodovino, ki bi promovirala in presegla lastne napake z desettisoCerimi sodnimi postopki in tisoCerimi obsodbami lastnih vojnih zloCincev, kot je to storila NemCija. Tudi v tedniku videmske nadSkofije "Vita cattolica" gospod Gosgnach v svojem Clanku govori o simbolni gesti kot o spravnem dejanju med predsedniki Italije, HrvaSke in Slovenije. Naj mi bo dovoljeno izraziti svoje zaCudenje nad nejasnostjo tega pisanja, ki ne razlikuje med spravno gesto in spravnim dejanjem. Ko kristjan zeli prejeti zakrament svete pokore, ne gre k duhovniku s Sopkom roz ali vencem, zato da bi dobil odvezo lastnih grehov. Skesanec se ne gre poklonit pred podobo razpela ali Matere Bozje, paC pa stopi v spovednico in z jasnimi besedami izpove duhovniku svoje grehe. Beseda ima pri tem vazno vlogo. Po mednarodni diplomaciji sprave greSnik ne gre v spovednico, temveC pred pariament ali ustrezno vazno institucijo, kjer ni Bozjega predstavnika, ampak so navzoCi predstavniki napadenega naroda. Tudi tu ima beseda odloCilno vlogo: kdor se oproSCa, mora to storiti z jasnimi besedami, zrtve napada pri tem ne smejo ostati neimenovane. V mednarodni diplomaciji sprave oznaCujemo ta postopek kot "civilno religijo", ker vsebuje jasno razpoznavne sestavine religiozne kulture, ki je Se vedno prisotna v kulturi evropskih narodov. Tako so se obnaSali vedno Nemci in do neke mere tudi Japonci. Vse drugo, in Se posebno spravna gesta v troje, bi po najnovejSih sovraznostih do Slovanov, rekel bi po takem cunamiju sovraznosti, kot smo ga doziveli ob nedavnem dnevu spomina, bila povrSno, neuCinkovito spravno poCetje, ki bi koristilo izkljuCno tistim politikom, ki nimajo ne poStenosti ne civilnega poguma, da bi se sooCili z resnico. Peter Merku' Janez Pavel II. v rimski bolnisnici Gemelli okreva po zadnji operaciji Sveti ocepocasi okreva 3. marca 2005 Svet okrog nas NOVI GLAS Telefonski pogovor med Terpinom in Prodijem V ospredju manjsinska vprasanja Neokusne Berlusconijeve izjave Kratek stik med Kvirinalom in Palaco Chigi Dezelni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin je imel daljSi te-lefonski sestanek z liderjem le-vosredinske koalicije Romanom Prodijem pred njegovim obi-skom v Republiki Sloveniji, kjer mu je predsednik republike Dr-novSek izroCil drzavno odliko-vanje RS. Terpin je Prodija natancno sez-nanil s politiCnim polozajem v Sloveniji po spremembah, ki so nastopile po zadnjih parlamen-tarnih volitvah. Pogovor je po-tekal tudi o pritiskih, ki jih je v zadnjih tednih italijanska desna sredina izvajala na Republiko Slovenijo in Slovence nasploh ob proslavljanju dneva spomi-na. Dezelni tajnik SSk je podprl spravno pobudo, ki naj bi jo predsedniki Italije, Slovenije in HrvaSke izvedli v juniju in tako poskuSali zapreti sporno stran zgodovine, ki zal Se vedno bre-meni sozitje ob meji. Vecji del pogovora je dezelni tajnik Terpin izkoristil, da je nek-danjega predsednika Evropske komisije natanCno informiral o zavlaCevanju, ki ga Berlusconije-va vlada opravlja v zvezi z neiz-polnjevanjem zascitnega zako-na. Prodi in Terpin sta se ob koncu 5e dogovorila, da bo po dezelnih volitvah, ki bodo v zaCetku aprila po skoraj vsej Ita-liji, spet priSlo do srecanja med tremi manjSinskimi strankami, Slovensko skupnostjo, Juznoti-rolsko ljudsko stranko (SVP) in Union Valdötaine (UV), kar bo Se dodatno pripomoglo k utrdit-vi vezi med levosredinsko koali-djo in tremi zgodovinskimi na-rodnostnimi manjSinami. SSO in SKGZ v komisijah Drzavnega zbora Pred obiskom v Rimu Delegacija parlamentar-ne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v marcu opravila veCd-nevni obisk v Rimu, kjer se bo sestala z ustavno in z zunanje-politiCno komisijo italijanske poslanske zbornice. V okviru priprav na rimsko sreCanje je predsednik komisije Kramberger povabil v Ljubljano predsednika obeh krovnih organi-zacij Slovencev v Italiji ter se z njima pogovoril o polozaju manjSine. PavSiC in Pahor sta opozorila na pomanjkanje poli-tidne volje pri italijanskih osrednjih oblasteh, ki Se niso prizgale zelene luCi za zaSCitni zakon ter s pretvezami zav-lacujejo dolocitev obmoCja, kjer se bo zakon izvajal. Pri tem si ne pomiSljajo zvraCati krivdo na paritetni odbor. Rimska vlada je politiCne izbire na mej-nem podrocju zaupala desnici, ki si s sisternaticno protisloven-sko drzo pridobiva nacionali- sticne zasluge za volilno kam-panjo. Predsednik Kramberger je povedal, da je eden izmed ciljev rimskih pogovorov tudi obravnava manjSinskih vpra-Sanj, ter je zagotovil, da bo so-govornike opozoril na dolzno-sti osrednje vlade. ManjSinska predstavnika je po-tem sprejel tudi predsednik zu-nanjepoliticne komisije Jerov-Sek, katerega so zanimale posle-dice najnovejSe nacionalisticne gonje italijanske desnice ter nje-ni cilji, ki gotovo ne koristijo meddrzavnim odnosom. Vse to v luci napovedanega obiska ita-lijanskega zunanjega ministra Finija v Sloveniji. Dve vprasanji poslanca Menie Politicna ofenziva NZ proti vodstvu Ul v Istri Po konCanem proslavljanju dneva spomina na fojbe in eksodus Italija-nov iz Istre, z Reke in iz Dalma-cije je trzaSki poslanec Nacio-nalnega zavezniStva Roberto Menia sprozil pravo poJiticno ofenzivo proti vodstvu Unije Italijanov, predstavniSke orga-nizacije italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hr-vaSkem. Samo od sebe se po-stavlja vpraSanje, kateri so vz-roki in razlogi za takSno zao-stritev trzaSke skrajne desnice do omenjene organizacije italijanske manjSine v Istri. Razlo-gov je gotovo veC in vseh mor-da Se ne poznamo. Ceprav nam ni poznano celotno o-zadje zadeve, naj povemo, da so se v zadnjih letih v marsika-terem pogledu spremenile raz-mere znotraj italijanske manjäine in njene organiziranosti. Zacelo se je s krhanjem odno- sov med Unijo in TrzaSko ljudsko univerzo, ki s pooblastilom italijanske vlade posreduje pri razporejanju finanCnih sred-stev, ki jih Italija namenja svoji-ma manjSinama v Sloveniji in na HrvaSkem. Trenja so dose-gla viSek pred dvema letoma, ko je omenjena trzaSka ustano-va, potem ko so v njej dobili mocan vpliv ljudje iz Berlusco-nijevega desnosredinskega po-la, zaustavila dotok sredstev za italijansko manjSino v Istri, ces da njihova uporaba ni dovolj pregledna. Naknadno se je spor vsaj formalno zgladil. Sep-tembra 2002 pa se je v Pulju na pobudo nekaterih znanih o-sebnosti iz manjSinske skupnosti ustanovila nova organiza-cija italijanske manjäine, poi-menovana Associazione libera Italiani dell'Adriatico (Svobod-no zdruzenje Italijanov Jadra-na), ki se ima za nekakSno opo- Na dnu... NE RAZUMEM, ZAKAJ PA MENE, Kl SEM PREDSEDNIK ZVEZE PRELUKNJANIH PODPLATOV, NIHCE NOCE IMETI ZA CASTNEGA GOSTA! Prav na dan, ko je prof. Romano Prodi bil v Rimu iz-voljen za predsednika Fe-deracije Oljke, so radijska in te-levizijska poroäla opozarjala na izvajanja predsednika vlade Silvia Berlusconija med njegovim nastopom na zasedanju Zavoda za zunanjo trgovino, ki je bilo ta dan prav tako v italijanski pre-stolnici. Berlusconi je v svojem nastopu med drugim pozval predsednika republike Ciampija (na sliki), naj ne posluSa "levih siren" in naj brez nepotrebnega zamujanja podpisuje zakone, ki jih je odobril parlament.Pozna-valci italijanskih notranjepoli-tiCnih razmer ne poznajo v vsej zgodovini republike primera, da bi se ministrski predsednik tako nespoStljivo vedel do drzavnega poglavarja, ki je predvsem va-ruh republiSke ustave in porok za njeno korektno izvajanje. Berlusconi je ob tej priloznosti tudi grobo zalil pripadnike poli-tiCne levice, saj jih je oznacil za "Sirene". V slovarju slovenske-ga knjiznega jezika beremo, da je sirena v grSki mitologiji "dek-lica, od pasu navzdol ptica ali ri-ba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami cloveka in ga pogublja". Toda to Se ni vse. Berlusconi je tudi zavrnil Ciampijeva izvajanja med obiskom v Porde- nonu, kjer je politiöie predstav-nike in predvsem poslovne lju-di opozoril, da Italija ne more v tujini vec tekmovati s svojimi izdelki. Berlusconi pa je dejal, da to ne ustreza resnici, Cei da je Italija "bogata in srecna” deze-la. Italijanske podjetnike je Berlusconi tudi pozval, naj ne rafunajo na "Cudezne zmozno-sti Daljnega vzhoda”, s ämer je gotovo spravil v veliko zadrego predsednika republike, ki se je bil pred kratkim vrnil s poto-vanja po Indiji in na Kitajskem, kjer je svojim gostiteljem toplo priporoCal, naj navezejo ali ok-repijo svoje poslovne stike z ita-lijanskimi podjetji. Drzavni poglavar, ki praviloma ne odgovarja na napade in kri-tike, se tokrat ni drzal tega pra-vila. Ze naslednji dan je s Kviri-nala priälo kratko, a zelo jasno pojasnilo, da je predsednik republike doslej vedno natanCno ter podrobno navedel vzroke, zaradi katerih ni odobril tistih zakonov, ki jih je bil vrnil par-lamentu z vabilom, naj o njih ponovno glasuje. Ravnal je torej po crki in duhu republiske ustave. Cetudi se Berlusconi in nje-govi politiCni prijatelji zdaj Se tako zaklinjajo, da niso nikdar podvomili o "institucionalni neoporeCnosti" predsednika Ciampija, neovrzno drzi, da je med desnosredinsko vecino, ki je na vladi, in Kvirinalom priSlo do kratkega stika, kar utegne imeti tudi vidne posledice. Povsem jasno je, da je za Berlusconija in njegove politifne prijatelje iz Doma svoboSCin ze v polnem teku volilna kam-panja ne le za dezelne volitve, ki bodo na zafetku prihodnje-ga meseca, temve£ tudi za drzavnozborske volitve v pri-hodnjem letu. Predsednik Ciampi pa po njihovem ne more kroziti po drzavi in v stiku z ljudmi razmiSljati o za-devah, za katere naj bi bila pri-stojna le vlada. /stran 12 Drago LegiSa zicijo oz. alternativo Uniji Italijanov. Za zdaj ni Se povsem prelomila z Unijo, vendar poli-ticno izpodbija njen monopol-ni polozaj. Ob tem velja pou-dariti, da nova manjSinska or-ganizacija uziva politi^no pod-poro trzaSkih desnifarjev iz vrst optantov. Ti krogi ocitajo sedanjemu vodstvu Unije, da je ideoloäko obremenjena s prej-Snjim rezimom in ne sciti dovolj italijanskih interesov v Istri. Nova organizacija se med drugim zavzema za vracanje premozenja optantov in njiho-vo vrnitev na nekdanje domo-ve. Podoben, Ce ne celo hujSi oci-tek je pred kratkim izrekel italijanski konzul na Reki na raCun podpredsednika Unije Italijanov Silvana Zillija, CeS da igra vlogo "pete kolone". To je povzroCilo veliko hude krvi v samem vodstvu Unije, ki je bila presene&na nad konzulovo izjavo, saj je neobifiajno, da se uradni predstavnik maticne drzave spusti na laksno raven izrazanja. Polemiko je nato na-daljeval, kot uvodoma receno, trzaski poslanec Nacionalnega zavezniStva Roberto Menia, ki je v minulem mesecu febru-arju naslovil dve vpraSanji na veC italijanskih ministrstev. V vprasanju na zunanje ministr-stvo zahteva, naj le-to prevza-me nadzor nad razdelitvijo in uporabo financnib prispevkov za manjäino, ker da sedanje vodstvo Unije Italijanov neu-strezno uporablja omenjene prispevke in se zaradi svoje domnevne komunisticne pre-teklosti udinja slovenskim oz. hrvaäkim oblastem. Gre torej za odkrito nezaupnico politiki Unije Italijanov. V drugem par-lamentarnem vpraSanju pa se spotika nad tistimi pripadniki manjsine, ki imajo dvojno dr-zavljanstvo (slovensko oz. hr-vaSko in italijansko) in (po nje-govem zatrjevanju) neupra-viCeno izkoriSCajo razne ugod-nosti v Italiji, kot na primer prejemanje pokojnine in kori-stenje zdravstvenih uslug. /stran 12 Alojz Tul Za omejitev tezkega prometa V ponedeljek, 21. februarja, je v Jamljah po-tekalo javno sreCanje o omejitvah tezkega prometa na drzavni cesti St. 55 med dezelni-mi svetniki (prisotni Spacapan, Gherghetta in Paselli), doberdobskim zupanom Vizinti-nom, goriSko pokrajino (prisotna Minin in MarinCiC) in odborom Okolje 2000 (prisotna Ballarin in Oretti) ter prebivalstvom Sa-bliCev, Jamelj, Dola in Doberdoba. Ceprav je Dezela ze julija lani sprejela dnevni red, ki ga je predlagal Spacapan in so ga podpisali ostali posoSki svetniki (razen AN, ker ga je predlagal svetovalec SSk), se Se danes dezel-na uprava ni dokonCno zavzela za zaporo ceste St. 55 skozi SabliCe in Dol. To je v svojem posegu naglasil Mirko Spacapan, ki je ugotavljal, da morajo odgovorni ukrepa-ti, ne pa z dvomljivimi raziskavami skuäati dokazati, da cesta pravzaprav ni nevarna. NajslabSe bi bilo, je naglasil Spacapan, da bi cestno podjetje ANAS delalo na tem, da se ugladijo zavoji pri SabliCih in s tem omo-goCijo nadaljnji promet tezkim tovornja-kom. Dezelni odbornik Sonego bi moral zadevi bolj slediti in zastaviti vso svojo vplivnost, da se dokonCno ustavijo tovornjaki skozi Jamlje in SabliCe. Povejmo na glas Niso vsi za mimo sodelovanje DanaSnji £as sploh ni lahek, deprav je osrednjo tezavo tezko prepoznati. Slej ko prej smo na priCetku novega, globalnega ob-dobja in zanj je znaöilna sploSna negoto-vost. Ekonomske perspektive so se zaznavno zozile, prepad med razvitim in nerazvitim svetom se vztrajno poglablja in to povzroCa nepojasnljivo, vendar obäuteno nelagod-nost. In pod pritiskom te nelagodnosti kot tudi neprijetnega ekonomskega upadanja se znajde Clovek na razpotju, in to bodisi kot posameznik bodisi kotskupnost, kotnarod, drzava, civilizacija: odgovoriti na nastali polozaj zveCjim razumevanjem drugega, torej za vsako ceno izboljSati medsebojne odno-se, ali pa se v stiski oprijeti ostrejSih prije-mov, ki, Ceprav vpraSljivi, prinesejo vsaj neke vrste olajSanja. Se posebej po izbruhu terorizma se je odloCujoCa veöina naSega zahodnega sveta odloc!ila za ostrejSe prije-me, ker da paC drugaCe ni bilo mogoöe. In od tedaj naprej se zdi, da se zadeve poCasi, a zanesljivo vse bolj zaostrujejo, dokler nismo prednedavnim tu vnajozjem prostoru ugo-tovili, da razvpiti film "Srcevbreznu"sploh ni imel umetniSkih, ampakpovsem politic!-ne nagibe, v teh pa smo prepoznali zeljo po zaostrovanju znotraj veönskega kakor tudi v odnosu na sosednje narode. Seveda smo oboje, film in zaostrovalne nagibe, odloC-no odklonili. Toda stvar se s tem ne konCa. Nedavno je znani Roberto Menia dal po-menljivo izjavo, v kateri izraza upanje, da bodo “v miroljubni Evropi Italijani nekega dne ponovno osvojili - ne v vojnem smislu - Dalmacijo in Istro, ekonomske in kulturne prostore, ki so bili vedno last Italije." Pusti-mo ob strani ponesreCeno in grobo razlago, da "ne v vojnem smislu", pri Cemer ze za-nikana misel na vojno prikli£e njeno ime v uSesa, in pomislimo, kako sploh ni samo po sebi umevno, da naj bi bili dandanes vsi za mirno in plodno razumevanje ter sodelovanje in kako si nekateri novo Evropo Se vednopredstavljajo kot druzbo vase zaprtih narodov, ki ne razmiSljajo o sobivanju z drugimi, paäpa zelijo Cim veCprostora zgolj zase in za zivljenje v sebi. Pomislimo torej, da zal obstajajo tudi drugadni pogledi na prihodnost, kot so tisti odprti in sodelujoö z drugimi, in da imajo takSni pogledi celo pravico do svojega glasu, Ceprav je vec1 kot otipljivo, da pomenijo zaostrovanje in veCanje medsebojnih razdalj ter ukinjanje resniCno plodnega dogovarjanja in soust-varjanja. Niso torej vsi za mirno sodelovanje, to je resnica in to je dejstvo. Svetovna dogajanja, kot reCeno, potekajo v nasprotni smeri od pomiritive in po-mirjanja in kot taka nedvomno vplivajo na manjSe, recimo krajevne prostore. Tega se velja zavedati in zatoprizadevanja za mirno sodelovanje ömbolj okrepiti, kjer in kadar je le mogoöe. Bilo bi namre? usodno, ko slabSanja razmer sploh ne bi opazili, v tem primeru bi zaostritev kot na£elo ali ze prak-sa dobila Se ve£ prostora in bi lahko postala edina, seveda nikakor ne sreCna smer naSe prihodnosti. Janez PovSe Pogovor Marko Jarc Materialisticna druzba kvari duhovno zivljenje Marko Jarc je star 25 let in Studira pravo na trzaSki univerzi, do-ma pa je iz Doberdoba, kjer poje pri pevskem zboru Hrast. Zelo rad hodi v hribe in se uk-varja s plezanjem. Tudi njemu smo postavili nekaj vprasanj v zvezi z vero in njegovim doziv-ljanjem le-te. Kakäen je tvoj odnos do ve-re? Pozitiven, izhajam namreC iz verne druzine. Babica je bila verna, o(C/ < 4*01St^ SKUPNOST DRUZIN SONCNICA \ Predavanja 2005 Marja Strojin OTROCI IN NASILJE V Sreda, 9. marca, ob 20.30 Dom Franc Mocnik, Gorica, ul. San Giovanni 9 J Osmi februar, dan smrti naäega najve-Cjega pesnika Fran-ceta Presenia, je za nas Slo-vence praznidni dan, saj praznujemo slovenski kulturni praznik in cel februar se tako odvijajo proslave po vseh naäih dvoranah. Slovenci doma in po svetu se spominjamo svoje preteklo-sti, govorimo o svoji seda-njosti in iSCemo pota naSe prihodnosti. Kultura je tista vrednota, ki narod plemeni-ti, ga ohranja in mu daje zi-veti. Kultura je ustvarjanje, je najzgovornejäa prida, da se narod zaveda sebe, da zivi, da hoce ziveti. Ziva in cista beseda naäih velikih moz, njih misli in custva, skrb in boledina, njihov pogum in vera v bododnost, vse to je kultura. Kultura je del nas, kot je zivljenje del nas. Kultura nas duhovno plemeniti in bo-gati, nas osvobaja, nam odpira pota in Siri nova obzorja, nas osrecuje, izobrazuje, nam daje mod in vero v lepSe zivljenje tudi takrat, ko nam vse naok-rog postane nekam cudno na-sprotujode. Tezke Case smo dozivljali Slovenci in tudi da-naänji das nam ni vedno prija- Foto Bumbaca zen, naklonjen inpraviden. So-dobnemu dloveku manjka predvsem srdne kulture in to privede vedkrat do hudih trenj med posamezniki in med na-rodi. Clani prosvetnega druStva Podgora smo obelezili slovenski kulturni praznik v petek, 25. februarja, v zupnijski dvorani, kjer se je zbralo veliko ljubi- teljev domade bese-de. Na oder so naj-prej stopili najmlaj-Si; kljub skrdeni za-sedbi zaradi bolezni so otroci pogumno zapeli tri vesele pe-smice. Mladi recita-torji na Sega drustva, Sara, NataSa, Dana, Irena, Jurij, Damjan, Aljoäa, so obduteno podali nekaj poezij trzaSkega pesnika Miroslava KoSute, letoSnjega dastnega gosta. Pavdek je o njem takole zapisal: Njegova poezija raste iz njegove prave domadije: s Krasa in trzaSkega morja in iz boledine. Ta dva temeljna navdiha pol-nita verz z nostalgijo po nekdanjem mestu in morju, po izginjajodem slovenstvu... Miroslav KoSuta je v svojem nagovoru povedal med drugim, kako je kultura vazna, saj nam vliva upanja v bododnost. Spomnil se je svojih otroSkih let, ko je v naSih krajih divjal faSizem, ko so mu odpeljali odeta, enega strica so med voj-no ubili, drugega obesili. NOVI GLAS Slovensko-italijanski odnosi Z zgodovino do resnice Vznemirljivo dogajanje, ki smo mu priCa, oziv-ljanje in novo opredelje-vanje problema italijansko-slo-vanskega sozitja, ima globoke korenine. Sto petdeset let stara izjava italijanskega publicista Pacifica Valussija o nujnosti asi-milacije Slovanov ob seve-rovzhodnih obalah Jadrana go-vori tudi o naSem casu. Ce se asimilacija Slovencev in Hrva-tov ne bi nadaljevala, bi po Va-lussijevem mnenju priSlo do tekme med "sosednima, razliC-nima civilizacijama, v kateri bi ena stran skuSala nadvladati drugo. Toda tekma bi se vselej konCala v prid manj civilizira-ne stranke, bolj delavne, v na-porih bolj vztrajne." Ti civiliza-ciji naj bi bili torej po sodbi ene-ga od utemeljiteljev asimiliza-cijskih posegov zoper Slovane kakovostno razliCni. Danes, ko je pojem o stopnji ci-viliziranosti ze presezen, pa raz-liCnosti ne razumejo tisti, ki razSirjajo tezo, da sta za razvoj slovensko (slovansko)-italijan-skega sozitja v preteklosti enako kriva nacionalizma obeh naro-dov. Povzrocala da sta narodno-stne boje, vojne spopade, maSCevalne obraCune in izselje-vanja. Ni mogoCe zanikati, da nacionalni preporod tako Ita-lijanov kot jadranskih Slovanov, Slovencev in Hrvatov, ni netil in gojil nestrpnosti, v obe smeri, a vendar je med njima ze v zaCetkih in tudi kasneje te-meljna razlika, predvsem v poj-movanju razmejitvenega vpra-Sanja. Ce so Slovenci postavlja-li meje svoji bodoä Zedinjeni Sloveniji v okviru veCnacional-ne drzave, Ce so zahtevali, da dobi slovenski jezik na doma-Cih tleh enakopravno mesto, je bil cilj Italijanov drugaCen. Osrednja zedinjevalna misel se je sreCevala s stremljenji avstrij-skih Italijanov, ki so se zeleli osvoboditi pripadnosti avstrij-ski drzavi ter se z ozemljem vred, na katerem so bivali, zdruziti z matico. Ta ozemelj -ska zahteva pa se ni ozirala na slovansko prebivalstvo, ki je zi-velo na GoriSkem, TrzaSkem in v Istri - italijanski nacionalizem je preSel drzavne meje in nacrt-no pretil z asimilacijo drugo-rodcev. Da je razlika med nacionalni-ma gibanjema ze v osnovi raz- liCna, je pokazal podpis lon-donskega tajnega pakta pred devetdesetimi leti (26.4.1915); z njim je vplivni del svetovne javnosti odobril dejav-nosti drzavnega ek-spanzionizma, ki se ni oziral na narodnostne in jezikovne razmere. Z razmejitveno Crto je dotlej najbolj odkrito razkril naCrte italijan-ske drzave, imel je daljnosezne posledi-ce, ki Se vedno krepko segajo v naS Cas in v njem odmevajo. Nje-gova moC je bila to-likSna, da mu niso mogle oporekati niti z vrhov tedanje svetovne politike sporoCene besede o samoodloCbi narodov. Zato je bila tudi pot do rapalske pogodbe (1920), ki je Italiji prepustila 350.000 Slovencev, se pravi Cetrtino narod-nega telesa, neovirana in lazja. Neovirana je bila zato tudi pot, ki je vodila v faSizem, zlasti v nenadzorovano nasilje, ki ga je le-ta izvajal nad narod-nimi manjSinami, zlasti nad Slovenci in Hrvati. Kulturni ge-nocid, ki se je odvijal tako, kot ga je desetletja pred tem zacrtal ze omenjeni Pacifico Valussi, je potekal s hudim nasiljem. OCitno je, da je bila imperiali-stiCna nenasitnost, prezeta z ul-tranacionalistiCno miselnostjo, na pohodu tudi med drugo sve-tovno vojno, ko je aprila 1941 Italija napadla kraljevino Jugo-slavijo in ko je s prihodom v tako imenovano Ljubljansko pokrajino ze v cetrto prisvajala kose slovenskega ozemlja. Ce je bil odpor zoper faSizem med slovansko manjSino v Italiji med svetovnima vojnama predvsem glasno opozorilo sve-tu, da v Italiji vlada nasilje, je italijanska, nemSka ter madzar-ska okupacija Slovenije povz-roCila pravo osvobodilno vojno med okupatorji in njih sode-lavci ter partizansko vojsko. Italijanska vojska je ze drugic v dvajsetem stoletju pozigala slo- venske vasi, pobijala talce in od-ganjala slovenske ljudi v inter-nacijo in vse to na ozemlju, ki si ga je v nasprotju z doloCili med- narodnega prava pripojila in vkljuCila v svoj drzavni prostor. Da bi za vedno spremenil razmere, ki sta jih ustvarila tajni londonski pakt in rapalska po-godba, pa je narodnoosvobo-dilni boj na Slovenskem zahte-val novo povojno razmejitev med Italijo injugoslavijo. Verjel je, da bo moral svet, ki bo izSel iz spoznanj druge svetovne vojne, spoznati legitimnost slovenskih razmer in zahtev ter povsem natanCno opredelil vlogo napadalcev in njihovih zrtev. PariSka mirovna konferenca (1947), ki jo je z Italijo kot agre-sorko v drugi svetovni vojni sk-lenila skupina 21 drzav, je res dolocila novo razmejitveno Crto med italijansko in novo ju-goslovansko drzavo. Slovenci, zlasti na Primorskem, so bili z novo drzavno me jo nezadovolj-ni; ponovilo se je razpolozenje, ki je vladalo po podpisu rapalske pogodbe. Z mejo pa se ni strinjala niti italijanska stran, ki je ob sklepanju pogodbe sebi v prid raCunala na uCinkovanje hladne vojne. Jugoslovansko stran je obtozevala za neznane usode nekaj tisoC ljudi, obtoze-nih sodelovanja s faSizmom, in v prvih povojnih dneh odpelja-nih z obmoCja tako ime-novane Julijske krajine. VpraSanje deportacij je italijanska stran povezo-vala z izseljevanjem italijanskega prebivalstva iz Istre v prvem povoj-nem desetletju. OCitno je, da zavezniski tabor ni resno mislil s kaznovanjem Italije, kar je pokazalo tudi neure-sniCenje Svobodnega trzaSkega ozemlja, ki ga je ustanovila pariSka mirovna konferenca. Dve trzaSki krizi (1948, 1953) sta ob meji netili nemir, ki je tezil celo v pravi vojni spopad. Na-zadnje je "trzaSki vozel” reSila kompromisna re-Sitev z londonsko spo-menico o soglasju (1954), ki pa je bila prva revizija pariSke mirovne konference, a ustvarila je, predvsem s sklenitvijo videm-skega sporazuma o maloobmej-nem prometu (1955), ob meji novo obliko sozitja. DokonCno drzavno mejo so uresniCili o-simski sporazumi (1975), Ce-prav je leto dni prej (marec 1974) Italija z izjavami o nepre-nehanju svoje suverenosti nad bivSo cono B Svobodnega trzaSkega ozemlja povzroCila krizno stanje, podobno tistemu iz leta 1953. Osimski sporazumi so bili sprejeti po helsinSki deklaraciji (julij 1975); ta je sprejela doloCi-la o nedotakljivosti drzavnih meja evropskih drzav in o oze-meljski nedotakljivosti. S tem naj bi bilo dokonCano tudi veC-desetletno dogajanje ob meji med italijansko in jugoslovansko drzavo pa tudi njeno na-slednico Republiko Slovenijo, katere nastanek (1991) ni spremenil pravnega stanja. A je bil razpad Jugoslavije spet izhodiSCe za politiko, ki je vnaSala in Se vnaSa nemir in dvome v sozitveno razmerje med drzava-ma. Pri tem se postavlja tudi te- meljno vpraSanje, ali so med-narodni sporazumi po starem civilizacijskem reku Pacta sunt servanda / Dogovorov se je tre-ba drzati Se veljavni. Aktualna dogajanja nas znova povezujejo z zgodovino minu-lih sto in petdesetih let, z zgodovino italijansko-slovenskih odnosov, v kateri prevladuje vpraSanje meja, vpraSanje glo-balne razmejitve nacionalnih ozemelj. Pogled nazaj preoCit-no kaze, kdo si je lastil in si la-sti pravico, da v imenu svoje na-miSljene superiornosti ohrani podedovane privilegije, kdo si je upal zanikati celo asimilacijo narodnostne skupnosti, ki se je zelela s svoj im narodnostnim in socialnim preporodom ume-stiti v vrsto enakovrednih in enakopravnih narodov. Pogled na preteklost kaze na prezir in na nestrpnost naroda, ki se ima za zgodovinskega in civilizacij-sko moCnejSega, a mu izbira sk-rajno necivilizacijskih sredstev ni nobena ovira v prizadeva-njih za dosego svojih ciljev. Nji-hovo drzavno nasilje je bilo raz-log za okupacije ozemelj, na ka-terih so ziveli in Se zive Slovenci. Pogled na preteklost kaze, da si je slovenski narod le z upor-nostjo in ne s kolaboracijo gra-dil tisto, kar lahko uziva v svoji lastni drzavi. Pri tem nikakor ne zeli zamolCati, da je tudi slovensko (jugoslovansko) vedenje v prelomnih trenutkih, kakrSen je bil konec vojne, prehajalo v nekontrolirano nasilje, a to nasilje je imelo svoje razloge. Pogled na preteklost navsezadnje kaze, da moramo, okrepljeni s spominom na minule dni in dogodke, spremljati naS Cas in njegovo usmeritev v bodoCno-st, biti spoStljivi, a obenem tudi kritiCni do naSe zgodovine. Ze-limo si, da bi italijansko-sloven-ski odnosi in sozitje, temeljeCe na obCe veljavnih naCelih v Clo-veSki druzbi in podprto z med-narodnopravnimi akti, zaziveli v polnosti v korist obeh narodov in drzav, v korist vseh narodov, ki jim je izhodiSCe za sobi-vanje v prvi vrsti sporazume-vanje, strpnost in spoStljivost. DruStvo TIGR Primorske, piedsednik Franjo Batagdj Forum za GoriSko, piedsednik mag. Boris Nemec Kultumo druStvo Primorska sreöanja, piedsednik EdoPäioon Kultumi klub Istra, piedsednik Silvan Prodan ZdiuZenje knjiZevnikov Primorske, predsednik Edelman Jurinäd Zgodovinsko druStvo za ju2no Pdmorsko, predsednik SalvatorZitko Za nas jezik Wellness ali dobropocutje? Vsak dan vdirajo v naSe zivljenje novi angleSki izrazi, posebno na podroCju informatike. Z veseljem pa moramo priznati, da se Slovenci trudijo in iSCejo slovenske ustreznice za marsikateri izraz, kakor nam priCa Slovar elektronike, elektrotehnike in informatike z 10.000 izrazi, ki je nedavno izSel pri zalozbi Mladika v Trstu. ItalijanSCina ohranja v mnogih primerih angleSko besedo, Slovenci pa raje prevajajo, kar je hvalevredno. To nam dokazuje ze miSka pri raCunalniku, za katero so Italijani ohranili angleSko mouse! Ni pa tako roznato na vseh podroCjih, npr. v turizmu. Najdejo se ljudje, ki trdijo, da je wellness center neprevedljiv v slovenSCino, CeS da bi morali wellness prevesti s "srediSCe za duSevno in telesno sprostitev", kar bi seveda bilo katastrofalno za njihovo oglaSevanje. Vendar se ne strinjam s prevodom iz angleSCine: beseda wellness namreC v slovenSCini pomeni samö dobro poCutje in niC drugega. Da to dobro poCutje dosezemo z duSevno in telesno sprostitvijo, je pa ze razlaga naCina, kako pridemo do dobrega poCutja. Zato lahko mirne duSe trdimo, da je wellness center v slovenskem jeziku center za dobro poCutje. (Beseda “center" izhaja iz klasidne grSdine in jo poznajo vsi evropski jeziki, zato jo smemo tudi Slovenci uporabljati brez slabe vesti!) ISTRIA FIUME □ALMAZIA RITORNEREMO Drustvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN Boris Pahor: italijanski pariament naj ratificira porocilo komisije StaliSCa gostov javne raz-prave na temo Kako in kam s travmo preteklosti v organizaciji DruStva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN, ki je bila minuli Cetrtek, 24. februarja v Ljublja-ni, so bila kritiCna do medle slovenske reakcije do aktualnih zapletov v odnosih med Slovenijo ter Avstrijo in Italijo. Boris Pahor, Spomenka Hribar, Milica Kacin Wohinz in France BuCar so se osredotoCali predvsem na dejstvo, da sta tako se-danja kot prejänja oblast bodi-si nezainteresirani bodisi ne-moCni kljubovati ideoloSkim pritiskom. BuCar je menil, da gre pri teh pritiskih za "mehCanje terena, ki ima za cilj narediti moCnejäo fronto in dobiti nazaj ozemlje rapalskih meja". Milica Kacin Wohinz pa je poudarila, da je najobjektiv-nejäi dokument o italijansko -slovenskih odnosih, poroCilo slovensko - italijanske zgodovinsko - kulturne komisije, izz-venelo v prazno. "V eskalaciji aktualnih staliSC italijanske politike in nosilcev javnega mnenja, predvsem v luCi prikazovanja filma Srce v breznu in organiziranega praz-novanja italijanskega Dneva spomina na zrtve kraSkih jam, so bile reakcije ostre, mi pa bi se pogovarjali, kaj takSno poCetje pomeni v danaSnjem Casu, ko je tudi Slovenija Clani-ca Evropske unije, kako bi se ta vprasanja lahko urejala po di-plomatskih kanalih," je uvodo-ma na razpravi dejal predsed- nik slovenskega PEN Tone PerSak. Pri takSnem poCetju v najveCji meri trpijo prav Slovenci, ki zivijo v Italiji, je na-daljeval Marij Cuk. Dan po ogledu filma je 10-milijonski avditorij Slovence oznaCil za genocidni narod. Gre za velika psiho-loSka bremena, gre za veliko obre-menjujoCo tezo odnosov med Slovenijo in Italijo.Razkorak med tem izrazanjem in tem, kar mislijo ljudje, so nezacelje-ne rane. In vpraSanje je, Ce se o njih govo-ri na pravi naCin, je dodal Cuk. Sopredsednica slo-vensko-italij anske zgodovinsko-kulturne komisije Milica Kacin Wohinz z InStituta za novejSo zgodovino se je spraSevala, ali se o do-godkih govori na sprejemljiv naCin tudi za generacije, ki si-cer ne razmiSljajo o preteklih dogodkih. Kot je menila, je problem fojb po osamosvojit-vi v tem, da je Italija HrvaSki in Sloveniji nalozila vse grehe. Slovenija se je na to odzvala z omenjeno komisijo, v kateri je delo spremljala uporaba vseh virov. Delo komisije je bilo sin-tetizirano in objavljeno na osnovi ogromnega gradiva. Bolj natanCno, kot je opisano v tem poroCilu, o teh dogodkih verjetno ne bo znal govoriti nihCe, je pojasnjevala Wohin-zeva. Dodala je, da je rezultate komisije slabo sprejela tako slovenska kot italijanska poli-tika. Berluscconijeva oblast je delo komisije veCkrat ovirala, premalo pa je bilo storjenega, da bi izsledki raziskav dosegli tudi SirSo javnost. Tako Slovenija kot njena zahodna soseda do danes teh poglavij nista vkljuCili v zgodovinske uCbe-nike. "Evropi je treba povedati, kaj se je dogajalo, treba je povedati na tak ali drugaCen naCin," je bil odloCen pisatelj Boris Pahor. Ce ne zelimo biti v oCeh Evrope zloCinci, je treba povedati, da so bili v naCih oCeh zloCinci Italijani. Pahor je po-novil staliSCa, zapisana v bese-dilu, ki je sluzilo kot izhodiSCe za razpravo, in sicer, da se je leta 1946 italijanska vlada z ame-riSkim in angleSkim soglas jem odrekla sojenju nacistiCnim Ca-stnikom, zato da ne bi dosled- no priSli pred sodiSCa tudi italijanski zloCinski generali za-sedbene vojske v Sloveniji in na sploSno na Baikanu. Ko je treba pojasniti dornet faSizma, je tezko parirati italijanskim medijem, ki vztrajno objavljajo le razmisleke o eni plati zgodovine. Na primer ideje nekega trzaSkega politika, ki je dejal, da Italijani Se vedno smatrajo, da je del zemlje izven ob-stojeCih italijanskih meja italijanski in da ga bodo od Hr-vaSke ter Slovenije zahtevali nazaj. Pahor se je Se spraSeval, zakaj slovenska politika ni vz-trajala pri izsledkih meSane kulturno - zgodovinske komisije in menil, da se diskusija prenaSa na nek drug teren. France BuCar se je osredotoCil na soCasnost pritiska na Slovenijo s strani Italije in Avstrije, ki ogroza Slovenijo tako na na-rodni kot drzavni ravni. Se-danja faza pritskov ima predvsem psiholoSke uCinke ter zeli pripraviti domaCo domaCo javnost in oCrniti Slovence, je pojasnjeval BuCar. Glede vpraSanj nasledstva Avstrijske drzavne pogodbe meni, da skuSa Avstrija na ta naCin dokonCno obraCunati s slovensko manjSino. "Treba je pospraviti domaCo hiSo, a ne ob tem trenutku. Tudi DSP bi lahko ponovil nekaj podobnega kot ob osamo- svajanju, ko so mobilizirali slovenske pisatelje po vsem svetu, saj naSa oblast absolutno ne stori, kar bi v tem trenutku morala," je Se povedal BuCar. "Ne smemo se obnaSati po lo-giki 'Moje roke so Ciste, ker so tvoje bolj umazane'", je svoj nagovor^ priCela Spomenka Hribar. Ce resno vzamemo to tragiko, je treba ugotoviti, zakaj je do tega priSlo, preSteti zrtve, potem se je treba temu primer-no obnaSati. Treba je pokazati, da obzalujemo dogodke iz preteklosti in se za njih opraviCiti, potem lahko priCakujemo takSno drzo tudi od italijanske strani do njenih Se hujSih zloCi-nov, je Se povedala Hribarjeva. Razen besedila meSane komisije nimamo niC, Italijani vse potiskajo v nezavedno, a tudi naSi strani je dolga leta ustreza-lo, da stvar tone v pozabo. Za-deva je Se bolj tezavna, saj prejSnja oblast do leta 1990 ni bila zainteresirana, da se zade-ve fojb in naSih grobov odpi-rajo... Liberalno - demokratska oblast je bila ignorantska, rav-noduSna do vseh eksistencial-nih vpraSanj, aktualna oblast pa je "siva v sivem, nezmozna reagiranja in nima inStrumen-tarija, da bi se postavila po ro-bu, saj je sama dolgo skuSala suspendirati narodnoosvobo-dili boj." poSTA £ , Foto J MP NOVI GLAS Kratke Razpisza sofinanciranje programovin projektov Slovencev v zamejstvu v letu 2005 Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu je objavil razpis za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu v letu 2005. Namen razpisaje: - spodbujanje dejavnosti, ki jih omogocajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete - medsebojno povezovanje - ohranjanje vezi s Slovenijo - vzdrzevanje Struktur in dejavnosti slovenske manjsine. Na razpis se lahko prijavijo tako pravne kot fizicne osebe. Predmet razpisa so programi in projekti. Vloge za razpis morajo biti oddane do 25. marca 2005 na naslov: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Presernova 25, p.p. 481,1000 Ljubljana. Nagradni natecaj Okno v svet za likovne umetnike izpod 35 let Goriska slovenska financna delniska druzba KB1909 (Skupina KB1909) je objavila razpis za mlade likovne umetnike, ki so ga poimenovali Okno v svet. Natecaj so priredili z zeljo, da poiscejo mlade likovne talente in jim dajo moznost, da se predstavijo javnosti. Mlade zelijo spodbuditi h kreativnosti in jih tudi primerno nagraditi. Natecaj je namenjen likovnim umetnikom, mlajsim od 35 let, odkupili bodo vec del, nagradili pa tri najboljsa. Tema nagradnega likovnega natecaja Okno v svet je prosta, vsak avtor lahko sodelujez najvec4 likovnimi deli, ki morajo biti unikati in avtorska dela, organizator pa dovoljuje naslednje likovne tehnike: olje na platno, tempera, akvarel, likovna dela pa nesmejo presegati dimenzij 1.5 m x 2 m. Prejeta likovna dela bo ocenila strokovna zirija v sestavi: Josko Vetrih, umetnostni kritik, Klavdij Palcic, slikar, Jurij Paljk, pesnik in odgovorni urednik tednika Novi Glas, Klavdija Figelj, umetnostna zgodovinarka, novinarka Primorskih Novic. Odlocitev komisije je dokoncna in brez moznosti priziva. Vsak udelezenec natecaja Okno v svet mora likovna dela oddati do 30.4.05 na naslov: Kulturni dom, ul. I.Brass, 20, 34170 Gorica, Italija. Vsa dela morajo imeti prilozeno izpolnjeno in podpisano prijavnico z naslovom avtorja in prilozen krajsi zivljenjepis. Likovnih del po posti ne sprejemajo. Podelili bodo nagrade, in sicer bodo prva tri nagrajena dela odkupljena in bodo postala del stalne umetniske zbirke skupine KB1909. Prvonagrajenec bo poleg objave ponatisa slike na platnici letnega porocila Skupine KB1909 prejel se denarno nagrado za odkup dela v visini 700,00 evrov, drugonagrajenec 500,00 evrov za odkup dela in tretjenagrajenec 300,00 evrov za odkup dela. Najboljsa izbrana dela bodo tudi razstavljena v galeriji Kulturnega doma, kjer bo otvoritev razstave teden dni pred letno skupscino delnicarjev financne delniske druzbe KB1909. Organizatorji si pridrzujejo pravico, da ne bodo podelili vseh nagrad. Nenagrajena dela bodo avtorjem vrnjena predvidoma do 30. julija 2005. Nagradni natecaj Okno v svet prireja skupina KB 1909 prireja v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in oglasevalsko agencijo Tmedia. Za vse nadaljnje informacije se likovniki lahko obrnejo na naslov: KB1909 Societa finanziaria per azioni - Financna delniska druzba, ul.Malta 2,34170 Gorica, Italija ali pa poklicejo potelefonu vodjo projekta Andreja Brisca na tel. st.: 0039 048132545, fax. 0039 048131824, e-mail: info@kbl909.it Prejel ga je dramski odsek Prosvetnega drustva Standrez Slovesna podelitev prvega priznanja Kazimir Humar Odslej se bomo go-riSki Slovenci vsaj enkrat na leto z ve-liko hvaleznostjo poklonili spominu duhovnika in mnogostranskega kultur-nika msgr. dr. Kazimirja Hu-marja, ki je odSel po veCno plaCilo k Bogu pred Stirimi leti in je v zivahnem go-riSkem kulturnem prostoru pustil neizbrisno sied. Tej kleno zaCrtani poti moramo slediti vsi, ki se prepoznava-mo v vrednotah in idealih, ki nam jih je tako jasno znal posredovati dr. Humar, glo-boko predan svojemu duhovniSkemu poslanstvu, a tudi veCplastnemu kultur-noprosvetnemu delovanju, in bil zelo pozoren, oster opazovalec predvsem poli-tiCnega dogajanja v matiCni domovini in zamejstvu. Po zaslugi naSih treh pomemb-nih ustanov, Kulturnega centra Lojze Bratuz, Zdruzenja cerkvenih pevskih zborov in Zveze slovenske katoliäke pro-svete, bo vsako leto razpis priznanja Kazimir Humar. Nave-dene ustanove so si ga zami-slile kot priznanje za posamez-nike ali skupine, ki so se Se po-sebno izkazali v ustvarjalnih dosezkih in pomembnem pri-spevku k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publi-cistiCno delo in za izjemne do-sezke pri organizacijskem de-lu na kulturnem podroCju. DevetClanska komisija, ime-novana od ustanov-pobudnic, se je izmed prispelih predlo-gov javnega razpisa soglasno izrekla za podelitev prvega priznanja Kazimir Humar dramskemu odseku Prosvetnega druStva Standrez, ki je v 40-letnem nepretrganem de- lovanju dosegel izjemne uspehe na ljubiteljski gle-daliSki sceni s svojimi 108 pre-mierno uprizorjenimi, pretez-no komedijskimi predstavami znanih slovenskih, tujih, kla-siCnih in sodobnejsih avtorjev in se povzpel na sam vseslo-venski vrh ljubiteljskih gleda-liSkih skupin, ko je lani s tra-gikomedijo Aida Nicolaja Sta-ra garda v odliCni reziji Janeza Starine prejel na 43. Linharto-vem sreCanju laskavo prvo nagrado za najboljSo predstavo v letu 2004. S svojimi odrskimi postavitvami je imel skupno 628 nastopov v 97 razliCnih krajih; najveC v Standrezu (163), v Gorici, veCinoma v KCLB (72), v Doberdobu (30), v Steverjanu (22) in po 19 v Desklah, Rupi in Novi Gorici. Gostoval je v raznih krajih Vpetek, 25. fe-bruarja, je vMestni galeriji Nova Gorica svoja vrata zaprla razsta-va Pogledi urbanih podob mladega umetnika Vik-torja Bernika. Bernik (1971) je predstavnik mlaj-äe generacije slikarjev, ki je rela-tivno neobremenjena s tradi-cijo velikih idej modernizma, zato z distanco povzema neka-tere zgodovinske komponente in jim daje znaCaj so-dobne likovne izrazno-sti. V najnovejäih de-lih, ki so bila pred-stavljena v Mestni gale-riji Nova Gorica in so bila prviC razstavljena v takSni zasnovi na nacin, ki ga je v samem galerijskem prostoru oblikoval avtor, so po-dobe vzete iz vsakdana, pa naj bo svet doma-Cih, realnih, fiziCnih interjerjev, medijskih podob ali podob popu-larne mnozicne kultu-re. Vso to raznoliko in pisano podobotvorje, velikokrat gre za intim-ne interjerje, ki jih lahko gledamo tudi kot metaforo, Bernik po principu montaze zdruzuje v novo avto-nomno slikovno celo-to. Podobe "realnih" prostorov, objektov ali oseb se prepletajo s posvojenimi podobami razliC-nih medijev, podobami do-miSljije, sanj in spominov. Pri tej strategiji zdruzevanja in pri-svajanja umetnik podobe naj- Mestna galerija v Novi Gorici Pogledi mestnih podob Viktor ja Bernika veCkratpreoblikuje in izpostavi njihov status posredovanosti. IzhodiSCe za razstavo v Novi Gorici je lezalo v razmiSljanju o prepletenosti dveh razliCnih vr- lagi je Viktor Bernik raziskoval vpliv omenjene dvojne percep-cije na Clovekovo (pod)zavest in njegova dejanja. Hkrati pa je Bernika kot umetnika zanimal st dojemanja sveta: na eni stra-ni dojemanje preko konkretnih izkusenj neposredno iz okolja oziroma izkuSenj, dobljenih v druzbi, na drugi strani pa dojemanje "izkuSenj", ki jih Cloveku posredujejo mediji. Na tej pod- urbani prostor, ki postaja zivljenjsko okolje in (poleg medijskih podob) prva oziroma najmoCnejSa izkuSnja za vse veCji del CloveStva. Teme torej, ki izhajajo iz medijske kulture, potroSniStva ipd. Bernik se zanje zanima, ker ne velja le, da usmerjajo CloveSka dejanja in zelje, temveC so ze same po sebi odraz slednjih. Medijske podobe in podobe popularne mnozicne kulture namreC ponu-jajo predvsem tisto, kar clovek zeli. Na tak naCin pa je struktu-rirano tudi urbano okolje. Na-staja namreC v skladu s cloveko-vimi navadami in potrebami, Clovek pa je tisti, ki na-vade in potrebe kasneje ponovno preusmerja. S premeSCanjem razliC-nih vsebin v nove kon-tekste in forme Viktor Bernik ustvarja nove "zgodbe" in poglede na svet, v katerem zivi. "V nenehnem iskanju poti, kjer nobeno spoz-nanje ni dokoncno, Bernik izvirno odgovarja na vpraSanja o bivanju in izkorisca moznost likovno intimnih razk-ritij. Dosledno izvedena likovna predstavitev je tista, ki ni samo leh nic-no popolna, kar je stvar osvojene teh nicne spretnosti, ampak ji v sporoCilnem, energet-skem smislu ni moc ni-&sar dodati ali odvzeti. TakSna kot je, je najbolj resnicna in oznacuje pot k bist-venemu, k srediSCnemu giba-nju umetnikovega ustvarjanja," je v katalog ob razstavi zapisala likovna kri licarka Tatjana Pregl Kobe. Mateja Polßak Furlan naäe dezele, Slovenije, na KoroSkem, Hr-vaSkem, pa tudi pri slovenskih druätvih v Rimu, Avstriji, Svici, Zdruzenih drzavah Amerike in Parizu. Za svoje uprizoritve in dosezke je prejel ve-liko priznanj in nagrad, med temi tudi Linhartovo listino na 30. jubilejnem sreCa-nju gledaliSkih skupin v Velenju 1. 1987, posebno priznanje ob 40-letnici ZSKP, leta 1989, in razliCne nagrade na Stirih izved-bah Zamejskega festi-vala amaterskih dram-skih skupin v Mavhinjah. Njegova dva izvrstna Clana, Majda Zavadlav in BozidarTa-baj, sta leta 1999 v Skofji Loki prejela nagrado iz Sklada Sta-neta Severja za izjemne dosezke na ljubiteljskem dramskem podroCju. Iz navedenega lahko vsakdo razbere, da je bila izbira za prvo priznanje Kazimir Humar ve£ kot utemljena. Na slavnostni podelitvi v ko-morni dvorani KCLB, v torek, 22. februarja, so gledalci - med njimi so bili tudi Skofov vikar msgr. dr. Oskar Siiru'ic, urednik PastirCka g. Marjan Mar-keziC, obänski odbornik Da-mijan Terpin, pokrajinski odbornik Marko MarinCiC in predsednik goriäke SSO Janez PovSe - po pozdravu povezo-valke Valentine Pahor, v ime-nu organizatorjev vecera, naj-prej prisluhnili glasbenemu uvodu gojenk SCGV E. Komel iz Gorice, Alice Cernic in Martini Hlede, ki sta na violino in klavir zaigrali rusko in sloven-sko narodno pesem, nato pa prof. Lojzki Bratuz, predsedni-ci ZCPZ. V jedrnatih besedah je orisala bogato zivjenje, delo, raznovrstna zanimanja in zasluge dr. Kazimirja Humar-ja, ki je bil doma iz Vrtojbe. V duhovnika je bil posveCen 1. 1940; od 1. 1943 je bil stolni vikar, nato kanonik, voditelj Marijine druzbe (od 1. 1952), eden od ustanoviteljev skav-stke organizacije na Goriäkem (1. 1964), profesor na goriSkih slovenskih Solah (od 1. 1957), tajnik in duäa odbora za Kato-ligki dom (od 1.1952), nato tudi tajnik KTD, predsednik ZSKP (od 1.1962 dol982), sou-stanovitelj revije Paslircek, so-delavec GMD in naSega tednika Slovenski Primorec oz. KatoliSki glas in Novi glas z raznovrstnimi, tudi zbadljivo politiCnimi Clanki. Bratuzeva je poudarila, da "je bil to Clovek, ki je z razvejanim in za-gnanim delom ter pobudami dal peCat naSemu verskemu in kulturnoprosvetnemu zivljenju v drugi polovici pre-teklega stoletja", "pogumen in odlo&n, ni se ustraSil zaprek". Zato je prav, da se je ravno po njem poimenovalo to priznanje, "saj je on sam v svoji osebi in svojih prizadevanjih zdruzeval vse to, za kar bodo naSe skupine in posamezniki prejemali to priznanje". Na-glasila je tudi, da je primerno, Ce tudi v Gorici javno, z nagrado priznamo zasluge posa-meznikov ali skupin, kot so to dolga leta delali v Trstu (nagrade iz Cernetovega sklada) in äe delajo na Koroäkem (Ti-schlerjeve nagrade). Na oder so nato stopili pred-stavniki dramskega odseka PD Standrez in iz rok predsednice KCLB Franke Zgavec ter predsednice ZSKP Franke Padovan prejeli priznanje Kazimir Humar, listino, skulpturo Bogo-mile Doljak in cvetliCni dar. V imenu skupine se je zahvalil Marko Brajnik in pristavil, da je dr. Humarja dobro poznal, in Ce bil bil med nami, bi go-tovo v svojem znaCilnem slo-gu dejal: "JeS, je§, fantje, Cesti-tam in tako naprej!". Pevska skupina Musicum, tok-rat izjemoma v kvartetni za-sedbi pod vodstvom Davida Bandellija, je zaokrozila obCu-teno slovesnost s skladbama Patricka Quaggiata in Emila Komela. Iva Kor$i£ NOVI GLAS Kratke Krovni organizaciji solidarni s Premolinovo, Krizmanom in Sardocem po napadih Menievih pristasev Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij izrazata polnosolidarnost in vso politicno podporo trem zupanom dvojezicnih obcin na Trzaskem, ki so bili v minulih dneh delezni ponovnega napada s strani italijanske nacionalisticnega desnice. Vidni pokrajinski predstavniki Menieve stranke so zupana Zgonika Mirka Sardoca, Repentabra Aleksija Krizmana in Doline Fulvio Premolin javno obrekovali, ces da gre za nevredne zupane, ker se upirajo Scajolovemu odloku, ki jim ukazuje izdajanje izkljucno italijanskih osebnih izkaznic v dvojezicnih obcinah. Sporni odlok je zadeval tudi devinsko-nabrezinsko obcino, kjer pa desnica hvali lastnega zupana, ki je takoj po izvolitvi brez pomislekov odredil izdajanje izkljucno enojezicnih dokumentov. Na srecanju z zupani na sedezu dolinske obcine sta predsednika SSO Sergij Pahor in SKGZ Rudi Pavsic (z njim je bil tudi trzaski predsednik SKGZ Igor Gabrovec) izrazila vso blizino javnim upraviteljem, ki so glede izdajanja enojezicnih osebnih izkaznic se vedno podvrzeni komisarski upravi. Po mnenju SKGZ in SSO je Scajolov dekret iz leta 2002 dejansko protizakonit, saj vsiljuje enojezicne izkaznice v dvojezicnih obcinah na Trzaskem, istocasno pa ne dovoljuje dvojezicnih na celotnem naselitvenem obmocju Slovencev v Italiji. Vladni odlok ne uposteva mednarodnih sporazumov, na katere se sklicuje sam zascitni zakon. Zanimivo je, da se je v svojem odloku rimska vlada opirala na fasisticne zakone iz tridesetih in stiridesetih let in ni upostevala zascitnega zakona iz leta 2001. V zvezi s tem sta krovni organizaciji SKGZ in SSO ze zaprosili za sestanek z novim trzaskim prefektom gospo Annamario Sorge Lodovici. Zaljenje in omalovazevanje vloge zupanov v dvojezicnih obcinah na Krasu in v Bregu predstavlja nov korak trzaske desnice, ki odkrito tezi k stalnemu zaostrovanju politicnih odnosov ter rusenju sozitja med tu zivecimi ljudmi. Tudi zaradi tega SSO in SKGZ pozivata vse demokraticne politicne sile, ki se prepoznavajo v vrednotah sozitja, da z jasnimi stalisci podprejo uveljavljanje zascitnega zakona. V tem primeru to pomeni skupen znak podpore Fulvii Premolin, Aleksiju Krizmanu in Mirku Sardocu. Pesniski vecer Ocarljiv pesniski zanos Marka Kravosa Kulturni dom Slovenski oktet v Trstu Dvodnevni program Pevsko potovanje skozi cas im I i Slovenski oktet je prejSnji konec tedna gostoval v Trstu z dvodnevnim pro-gramom, ki je bil prava posla-stica za stare in nove obCudo-valce priznanega sestava. V pe-tek zveCer je skupina imela koncert ob slovesnem prazno-vanju dneva slovenske kuitu-re, ki ga je obcina Dolina prire-dila v gledaliSCu PreSeren v Boljuncu. Oktetovci so izvedli bogat dvodelni program umetnih skladb slovenskih av-torjev in priredb slovenskih ljudskih pesmi, ki so vzgale Stevilno publiko s prikazom vzora kakovostnega pevskega udejstvovanja in zvoCnega le-ska, ki je sad zdruzenih moci sposobnih solistov s solidno tehniko in profesionalnim, obenem pa tudi zelo komu-nikativnim pristopom. Castni gost veCera je bil pisatelj Alojz Rebula, ki je energiCno in pre-priCljivo podal govor o sve-tovljanski naravi PreSernovega domoljubja. Obtej priloznosti je obCinska uprava podelila tudi OdliCje prijateljstva za umetniSke dosezke ricmanjski- ma likovnima umetnikoma Dezideriju Svari in Borisu Zuljanu. V soboto se je daljSi postanek Slovenskega okteta v naSem mestu nadaljeval v dopoldan-skih urah na sreCanju z uCenci srednjih Sol Ivan Cankar pri sv. Jakobu in sv. Ciril in Metod pri sv. Ivanu (skupaj s katinarsko podruznico). Glasbena ura je bila namenjena spoznavanju ene od najbolj reprezentativ-nih slovenskih vokalnih sku- pin, obenem pa poglabljanju doloCenih aspektov zborovske in pevske kulture. Posebno "lekcijo" je vodil profesor Janko Ban, ki je z informacija-mi o skladateljih in zgodovin-skim oukvirjanjem uvajal v kratko pevsko potovanje skozi Cas, od Gallusa preko Trubarja in Foersterja do TrzaCanov Kar-la Pahorja, Danila Svare in Ubalda Vrabca. UCenci, ki so napolnili dvorano Marijinega doma na ulici Risorta, so s pre- cejSnjim zanimanjem sledili izvajanju izvrstnih pevcev in so jim tudi postavili veC vpraSanj o njihovem delo-vanju. Msgr. Marij Gerdol je oktetovce pozdravil in jim ori-sal zgodovino Marijinega doma, predstavniki Sol pa so se jim poklonili s simboliCnim spominskim darom. Prijazni in razpolozljivi pevci so se od-dolzili tako, da so poklonili kopijo svojega najnovejSega cd-ja gostiteljem in predstav-niku Zadruzne Kranke Banke, ki je s svojo podporo omogoCi-la realizacijo tega sreCanja. Ravnateljica svetoivanske Sole, prof. Ksenija Dobrila, je izrazila zadovoljstvo nad potekom didaktiCno, vzgojno in umet-niSko pomembne pobude, ki krepi navduSenje mladih do glasbe in petja. Gostovanje Slovenskega okteta, ki sta ga skupaj z obCino Dolina priredila Zveza slovenskih kulturnih druStev in Slovenska prosveta, ob sodelo-vanju nekaterih druStev in omenjenih Sol, se je konCalo v soboto zveCer v cerkvi v Roja-nu, kjer je zazvenel program naboznih skladb, ki je zaobje-mal klasike iz tuje in slovenske zakladnice ter Crnske duhovne pesmi. Rossana Paliaga s sprehajalnim korakom skozi vse to". Iz njegove poezije kipi mediteranska svezina, vraSCe-nost v morsko brezmejnost, saj je Kravos kljub svoji sve-tovljanski odprtosti Se vedno trdno vklenjen v naS bivanjski prostor. Rad se zateka v davni-no in v otroSko igrivost, in to le zato, da se izogne sindromu trpkosti in zalo-sti, ki v preobleki jeremiade spremlja ze sko-raj vsakega za-mejskega Sloven-ca. Marko Kravos se kot ptiC sa-moziv raje od-mika tej jokavo-sti in v vsej pol-nosti zazivi sredi galebov, ladij in morskih valov pa tudi sredi kamni-tega mesta. Tedaj se tudi v njego-vem srcu porodi pesniSka podo-ba, ki najde prostor najprej na belem papirju, nato Se v pesniSki zbirki. In takih zbirk je Marko Kravos izdal ze 17, njim pa je dodal Se 7 izdaj otroSke pripovedne proze. PesniSki veCer je obogatil Se vi-deoposnetek Sol in pesek, ki je ob Kravosovi 60-letnici na-stal v produkciji goriSkega Ki-noateljeja. Prijateljsko zasno-van pogovor med Jankom Pe-trovcem in samim pesnikom ter branje prav svezih verzov, napisanih v duhu avtorjeve svojstvene ironije, sta vse pri-sotne obogatila s prijetnim razpolozenjem ter jih navdala z upanjem, da bo Marko Kravos v naslednjih desetletjih s svojo prirojeno kreativnostjo ustvaril Se ogromno pesniSkih biserov, ki bodo pregnali sivi-no naSega vsakdana. MC (( ■ ) iti Marko Kravos je r“V res lepo!" je zapisal -I—Jjanko Petrovec in prijazno povabil zveste po-sluSalce pesniSkih veCerov, naj se v petek, 25. februarja, "s sprehajalnim korakom" po-dajo v foyer Kulturnega doma in prisluhnejo vedno oCarlji-vemu pesniSkemu zanosu Foto Kroma Marka Kravosa. Sredi mrzle in vihrave zime je tokrat zazve-nela Kravosova pesniSka me-lodija, ki je v Stevilnih posluSalcih vzbudila enkra-ten, z zamejskim priokusom obarvan literarni uzitek. Ob prijetnih glasbenih utrinkih sta Maja BlagoviC in Vladimir Jure z izrazitim interpretativ-nim obeutkom pricarala zlaht-nost Kravosove pesniSke bese-de. Ta enkratni "domiselni sprehajalec", ki ze 40 let zve-sto sledi svoji pesniSki Muzi, se nikakor ne more izogniti igrivosti in humornemu inspi-rativnemu vzgibu, saj se vedno trudi, da le "ne bo vse sivo v sivi prihodnosti", zato pre-ganja samoto, se izogiba pre-pirljivih ljudi in raje "gre tako Foto Kroma Drustvo slovenskih izobrazencev 50 let slovenskega dusnega pastirstva v Argentini Le i' d popis 184 duhovnikov, ki so dalj Casa delo-vali v Argentini. "ZaCel sem z le- etopis 1947-1997, 50 let slovenskega iduSnega pastirstva v Argentini je temeljno gradivo za spoznavanje Slovencev v Argentini, saj so v obliki kronike zabelezeni vsi pomembnejSi dogodki v zivljenju povojne emigraeije," je uvodoma dejal Casnikar Ivo Jevnikar na veceru v DruStvu slovenskih izobrazencev. Gost srecanja, ki sta ga priredila DSI in Knjiznica DuSana Cerneta, je bil namrec avtor zajetnega letopisa arh. Jure Vombergar iz Buenos Airesa. Knjiga je izSla pri Zalozbi Druzi-na, ki jo je na veceru zastopal prof. Joze Zadravec. Vombergar je Cr pal gradivo iz revijalnega tiska, ki je izhajalo v okviru slovenskega duSnega pa- stirstva v Argentini: "Ni-sem iznaSal svojih pogle-dov in mnenj. Iz objavlje-nega sem izbiral tisto, kar se mi je zdelo vazno. Boga-stvo tega dela pa je tudi v tem, da so bili pisci istocasno akterji tedanjega ca-sa." Hrbtenica letopisa je seveda dogajanje v okviru slovenskega duSnega pastirstva, iz dela pa jasno izhaja slika skupnosti, ki se kaze tudi s svojim na-rodnim, kulturnim in druzbe-nim znaCajem. Letopis med drugim bogati letni seznam kr-stov, porok in smrti, pa seznam tiska (v Argentini je bilo npr. leta 1957 kar 30 revij) in predsta-vitev glavnih katoliSkih organizacij. V delu je tudi natanCen tom 1947, tudi zaradi tega, da pokazem razliko med predvoj-nim in povojnim delovanjem, da pokazem, kaj je povojna emigraeija prinesla. Tega pa ne bi bilo, Ce bi ne imeli zavednih, Cerkvi in narodu zvestih duhovnikov!" Brez njih bi sku- pnost izumrla, kot so bolj ali manj izginili prvi emigranti iz 19. stoletja ali tisti iz predvojne-ga Casa. "Vera in narodnost sta pri nas zavezani, Ce se zapusti ena, zamre tudi druga." " Vsak dan se bo-rimo za obsta-nekvrednot," je poudaril Vombergar, omenil je sobotne Sole in Stevilne oblike organizi-ranosti ter dodal, da je vse sad zastonjskega dela. Oprijela se jih je oznaka "slovenski Cu-dez v Argentini”, Vombergar pa nerad govo-ri o tem: "Delamo le to, kar smo prepriCani, da je dobro in prav." Do kdaj? "Skupnost ljudi sama odloCa, nobene garaneije pa ni, da bi katerakoli skupnost obsta-la, samo Cerkev je veCna." MatjaZ Rustja Sodelovanje med Vzhodnokraskim rajonskim svetom in bazovsko solo "Mlade je treba tem institueijam priblizati" v Ceprav je gripa zdesetka-la obiskovalce zdruze-ne osnovne Sole Pri-moz Trubar - Karel Destovnik-Kajuh v Bazovici, je preostala otroSka skupina vseeno po-skrbela za vesel poz-drav in za zahvalo, katere sta bila delez-na posebna gosta, ki sta se v sredo minu-lega tedna mudila v prostorih bazovske-ga poslopja. Slednje je v beli snezni odeji s svojo starin-sko podobo, sicer prikrojeno sodob-nim potrebam, spo-minjalo na podezel-ske Sole, ki polnijo strani tolikega slovenskega le-poslovnega zaklada. V taki idi-li sta v spremstvu didaktiCne ravnateljice Stanke Cuk stopi-la v pritliCni razred miklavza v civilnih oblaCilih, se pravi predsednik rajonskega sveta za vzhodni Kras Zoran SosiC in tajnik Marko Lupine. S seboj sta prinesla kopico dra-gocenega didaktiCnega mate-riala v obliki CD-romov in ga izroCila radozivim otrokom kot znak hvaleznosti za njiho-vo sodelovanje pri okrogli mi-zi in otvoritvi odmevne razsta-ve novembra lani in ki je bila do pred kratkim na ogled rav-no v prostorih rajonskega sveta na OpCinah ter imela kot izhodiSCe srednjeevropsko knjizevno ustvarjanje. Zamej-ska reprezentanCnost je bila tedaj prepuSCena pisatelju Borisu Pahorju, ki je svojo prisot-nost obnovil na sorodnem simpoziju, ki so ga pred nedavnim po-novili v Trevisu. Tvorno sodelovanje med Vzhodnokra-Skim rajonskim svetom in bazovsko Solo je obrodilo kar nekaj otipljivih sa-dov. V prvi vrsti gre omeniti gmotno podporo rajonskega sveta pri izdaj i knji-ge Ti povem ano praveo, katere zaloz-nik je sama Sola in ki bi jo lahko oznaCili za dragocen priroC-nik o zivljenju in preteklosti naSih krajev. Knjiga je nastala na podlagi prizadevanja samih uCencev, ki so v neposrednem stiku s starejSim prebivalstvom Bazovice, PadriC in Gropade sestavili raziskavo o krajevnih Foto IG ledinskih imenih. Obenem je s pomoCjo mentorice Majde PerSolje dobil mesto v knjigi tudi razdelek pravljic. "Pomembno je, da mlade vkljuCimo v organizaeijo skupnosti, tako da se mlajSe gene-raeije zavedajo, kaj pomeni in kako deluje predstavniStvo neke skupnosti", nam je pove-dal predsednik SosiC. "Treba je ze osnovnoSolskim otrokom obrazloziti, kako so tudi take inStitucije del njihovega zaklada." Lahko bi torej tako sodelovanje oznaCili za neke vrste drzavljanske vzgoje? "Seveda. MlajSe generaeije bodo nekoC postale aktivni del naSe skupnosti. Ravno rajonski sveti, ki so najnizji institucionalni Organ, imajo najtesnejSi stik z obmoCjem in prebivalci le-te-ga. V taki sredi se zaCenja kroji-ti usoda neke skupnosti. VeCk-rat svetujem uCnemu osebju, naj pripeljejo mladino v rajonski svet, tako da zaCutijo ta Organ kot del svoje osebne zakladnice in ne kot tuje poslopje, ki je od njihovega vsakdana oddaljeno. Ce bodo ze od mladih nog seznanjeni z delovanjem takih ustanov, bodo vanje zahajali tudi, ko bodo odrasli." IG NOVI Trzaska knjigarna J Nova knjiga GMD in Sklada Nada Pertot Zbornik mladih literarnih peres Naj besede mladih src nikoli ne zamrejo. Ta je zakljuCna misel, ki sklepa predgovor zbornika Besede mladih src (GoriSka Mohorjeva). Gre za edinstven pri-mer publikacije, ki spaja prizadevanje na-äih äolnikov in rah-loCutno besedno zili-co naäih mladih dija-kov. Ce zozimo spek-ter, bi lahko toCneje osredotoCili zbornik kot sad pisanja viäje-äolskih trzaäkih §tu-dentov in delovanja Sklada, poimenovane-ga po nepozabni prof. Nadi Pertot, ki je slo-venski Soli od vsega zaCetka posvetila vse svoje moä, saj je sesta-vila vrsto uCbenikov in drugih priroCnikov, ki jih je pri Studiju uporabljalo kar nekaj generacij zamejske mladine. Za Sklad, ki je nastal ze takoj potem, "ko je poleti 1999 za vedno obstalo njeno plodovi-to pero", in to z namenom, da bi "po eni strani ohranjal spo-min nanjo, obenem pa gojil in spodbujal literarno ustvarjanje med dijaki", skrbijo profesori-ce Majda ArtaC, Majda Cibic in Slava Stare. V zadnjih letih se je ob dnevu slovenske kulture zvrstilo pet literarnih nate- cajev, ki je obrodilo ravno to-liko broSur, v katerih so zbrani prispevki naSih dijakov, in si-cer vseh viSjih srednjih Sol, se pravi trgovskega in strokovne-ga zavoda ter liceja. Stiri leta je bila iztoCnica mladim ust-varjalcem PreSernova poezija, dimo literarni utrip mladih ustvarjalcev. Sleherni bralec bo lahko torej sam presodil, ko-liko so nah dijaki sposobni za pisanje v slovenski besedi." Zbornik so predstavili v detrtek minulega tedna v razstavni dvorani TrzaSke knjigarne, ob Foto Kroma lani pa je ob Kosovelovem letu navdihoval pero naSe mladine verz kraSkega pesnika. "Naj-boljSe prispevke smo nagradili, ostalim sodelavcem smo pode-lili priznanje. Letos pa smo si zamislili izbor najboljäih pe-sniSkih in proznih besedil", nam je povedala prof. Cibic in poudarila, da je naert podprla goriSka Mohorjeva druzba, kar je privedlo "do te sveze publikacije, v kateri lahko zasle- prisotnosti mnozienega Stevila zamejskih Solnikov in hkrati mentorjev, ki so dijake sprem-ljali na njihovi morda zacetni ali sklepni knjizevni poti. Naj-prej je v imenu goriSke zalozbe spregovorila prof. Marija CeS-Cut in poudarila, kako pridu-joce literarno ustvarjanje pri ca o talentiranosti mladih in "kako vsi zelimo, da bi tudi v bodoCe mladi sledili utripu svojega srea." Po mislih prof. Cibic, ki je obönstvu posredo-vala podatke o polpreteklem delovanju Sklada in podCrtala, kako "je pokojna prof. Pertot verjela v mlade", se je prof. Ar-tac poglobila v srz izbora, ki ga je grafiCno oblikoval goriski umetnik Ivan Zerjal. Prof. Ar-taC je z obeutenimi besedami jasno izpostavila, kako "mlade veseli pisanje". Nad 80 besedil, kolikor jih knjiga zaobjema, izpriduje nezno ti-panje literarnega in zivljenjskega iskanja, ki razkriva velik, zelo velik notranji svet av-torjev. Slednjega za-riSe pero na bei papir v razlidnih oblikah, ki so razpoznavne v eseju, prozi, poeziji, poeziji v prozi, crtici indr. "Treba je dati mladim prostor", je poudarila prof. Artad in obudila spomin na 60 leta, ko je bilo to-vrstno literarno ziv-ljenje veliko bolj zi-vahno. "Iz Literarnih vaj prof. Martina Jev-nikarja je izSlo veliko piscev, ki danes boga-ti slovenski in zamej-ski prostor", je skleni-la mentorica in dodala Se, da je nekaj novih mladinskih glasil ze v zasnovi... Ker so mladi besedo zapisali, so mladi z besedo tudi nastopili. Pred mikrofonom so se tako zvrstili Tereza Pertot, Jernej Bufon, Gregor KoSuta, Petra Marega, ki so prebrali nekaj odlomkov svojih vrstnikov. Za glasbeno kuliso je poskrbela ki-taristka Veronika Carli. Igor Gregori Ob praznovanju dneva slovenske kulture Predstavitev pravljic za najmlajse Zbirka pravljic Anamarije Volk Zlobec O sredni hiSici, ki jo je ilustrirala Magda Starec TavCar in je pravkar izSla pri GMD, je dozivela svojo predstavitev na praznovanju dneva slovenske kulture v Devinu v nedeljo, 27. februarja. Bil je to dozivet praznik, ki so ga oblikovali OPZ Ladjica, nekateri mali gojenci devinske podruznice SCGV E. Komel, MoPZ Fant je izpod Grmade. Avtorica pravljic in ilustratorka pa sta odgovarjali na vprasanja v zvezi s to najnovejSo zbirko in njunim ustvarjanjem za otroke, ki jima jih je zastavljala Marija Brecelj. Iz pogovora smo izvedeli, da je rdeCa nit, ki povezuje 16 objavljenih pravljic, tema doma in druzine, seveda v pravljicnih prispodobah. Ilustratorka Magda Starec TavCar pa je spregovorila o svojem pristopu do ilustracije in sporodila, ki ga zeli posredovati malim ali veCjim bralcem. Zlasti za otroke, ki so spremljali dogodek, pa je bilo najvecje dozivet je, ko je Alenka Hrovatin interpretirala pravljico o Zajdku Horuku, ki sta jo z enostavnimi kartonskimi lutkami animirali Jasmin PodverSid in Lucija Tavcar. Udelezenci veCera so ugotavljali, da so podobna sreCanja in pobude, namenjene najmlajSim, dragocene priloznosti potrditve slovenske prisotnosti na devinskem koncu. Razmisljanje Dvojezicnost na trzaski nacin Di vojeziänost ali (bilingvizem je Siroko po svetu danost oziroma ideal za uspeänost posameznika na delovnem trgu. Znanje vec jezikov je povsod zelo zazeljeno, le v Trstu vzbuja ta pojem ze vrsto let nekontrolirane reakeije, zlasti s strani predstavnikov politiCne desnice. No al bilinguismo! Ne dvojeziCnosti je staliSCe, ki ga popreeni Trzacan prakticira kar se da dosledno. Pogovorni in skorajda edini jezik v Trstu je trzaSko nareeje. Ker se v Trstu govori pretezno trzasko, je v tem jeziku pravzaprav zbrano jezikovno bogastvo vseh jezikov, ki so se skozi Cas stopili v tem italijansko-mediteranskem esperantu. Slovenske besede niso redkost, saj kako bi drugace TrzaCan sploh opisal, kaj so osmice, teran in jota? Pravijo, da se je celo James Joyce, ki je v Trstu pouceval angleäCino, nauCil trzaäkega nareeja, saj bi ga drugace tezko razumeli v trzaSkih gostilnah. Strah pred dvojezidnostjo je v Trstu pojav, ki ga zgodovinarji belezijo ze dobro stoletje, vendar se strah pred slednjim ciklicno dolodila zaSCitnega zakona, temelji prav na premisi italijanske strani, da se o uvedbi jezikovnih pravic za pojavlja takrat, ko so v Trstu volitve - kar pomeni, da gre tako rekoc za pravo konstante v trzaäkem vsakdanu. Strah pred slovenizacijo mesta je glavni argument, zaradi katerega si je slovenska narodna skupnost petdeset let prizadevala, da bi vendarle dobila zaScitni zakon. Zaradi istega razloga si sedaj Slovenci v Trstu ze Stiri leta neuspeäno prizadevajo, da bi vendarle zaScitni zakon stopil v veljavo. Blokada dela tako imenovanega paritetnega odbora, ki bi moral doloCiti ozemlje, kjer naj se izvräujejo Slovence, ki zivijo v mestnih srediSCih - to je v Trstu, Gorici in Cedadu -pravzaprav ne razpravlja. Povprecen Trzacan si Slovenca Se vedno predstavlja kot dobrega kmeta s podezelja, saj je ne nazadnje zaradi nepoznavanja slovenScine prihajal v stik s slovensko kulturo predvsem na kulinarienem podroeju. Slovenci so ze od nekdaj zalagali Trst s kruhom, sadjem in mlekom, zato so se v trzaSkem nareCju ohranile tudi Stevilne besede slovenskega porekla, ki oznacujejo kraSke dobrote. Slovenec je lahko bil le KraSevec, ne pa TrzaCan. To je veljalo do pred kratkim. Sedaj so pod udarom celo Slovenci na podezelju. V okoliskih obciuah izdajajo ze desetletja dvojeziCne osebne izkaznice, kar je povsem v skladu z italijanskimi zakoni. Dvojezicne izkaznice so nekaj samoumevnega na Juznem Tirolskem, v trzaSki okolici pa so Se vedno kamen spotike. Predstavniki Nacionalnega zavezniStva so v preteklih dneh napadli zupane obCin Dolina, Repentabor in Zgonik, ker Se vedno podpisujejo dvojeziCne dokumente. Napad na dvojezidne izkaznice v trzaSki okolici bi lahko tolmacili kot preventivni napad oziroma obrambo pred morebitnim razciScenjem vpraSanja izvajanja zakonske zaScite. VzduSje napetosti nedvomno koristi le tistim, ki ne zelijo, da bi se stvari premaknile z mrtvega tira. PR Obvestila Postni govori vTrstu. Potekali bodo v cerkvi sv. Jakoba: ob 16. uri krizev pot, ob 16.30 postni govor. 4. postna nedelja: Oci in kruh. “Dokler sem na svetu, sem luc sveta.” (Jan 9, 5) (p. Gavdencij Skledar). 5. postna nedelja: Duh in kruh -spokorno bogosluzje v cerkvi Novega sv. Antona ob 16. uri. “Vi pa ne zivite po mesu, ampak po duhu, ce le prebiva v vas Bozji Duh.” (Rim 8, 9) (p. Danilo Hole). 6. evetna nedelja: Pot in kruh. "Blagoslovljen, ki prihaja v gospodovem imenu!” (Mt 21, 9b) (p. Mirko Versic). Vabljeni! SKD Barkovlje vabi na otvoritev razstave Od A do Z kot ZENSKA, ki bo v petek, 4. marca, z zacetkom ob 20.30, v ul Bonafata 6. Razstavljali bodo Cora Boschin, Slavka Cetin, Marisa Dolce, Majda Nibrant, Mariuccia Offizia, Eva Scheimer, Anica Sedmak, Magda Starec, Ani Tretjak, Mihaela Velikonja, Morana Zagar. Gost vecera bo g. Mario Ravalico, ki bo razstavljal in poklonil drustvu maketo “Delcek Barkovelj v letu 1950”. Za postavitev je poskrbel Armando Schillani, predstavljala pa bo Ivana Godnik. Vecer bo popestril Mladinski pevski zbor - Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Urnik razstave: v soboto, 5. marca od 10. do 12. ure; v nedeljo, 6. marca, od 10. do 13. ure; od ponedeljka, 7. marca, do petka, 11. marca, od 17. do 19. ure; v soboto, 12. marca, od 10. do 12. ure; v nedeljo, 13. marca, od 10. do 13. ure. V soboto, 5. marca, bo v Slomskovem domu v Sv. Krizu srecanje za otroke iz osnovne sole in dijake nizje srednje sole. Preko igre, petja in delavnic se bodo po starostnih skupinah pripravljali na lepe velikonoene praznike. Zacetek ob 10. uri, zakljucek ob 16. uri. Vsi udelezenci dobijo kosilo. Srecanje bodo vodile solske sestre Nase Ljube Gospe / de Notre Dame / iz Slovenije. Prispevek za celotno srecanje je 5 evrov. Vsakdo naj s seboj prinese le skarje. Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva vabita k duhovni pripravi na Veliko noc, ki bo v cetrtek, 10. marca, pri solskih sestrah pri Sv. Ivanu, ul. Delle Doccie 34, v Trstu. Vodil jo bo g. Joze Speh. Zacetek ob 16. uri. Novi glas vabi na potovanje po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu akontaeija 200,00 evrov. Na upravi (0481 533177) informaeije in programi potovanja. Pohitite! Darovi Franc Saksida daruje ob prodaji znamk 160,00 evrov za zdravila redovnikom kamilijancem, ki delujejo med gobavei v Burkini Faso, in 150,00 evrov za misijon v Indiji, kjer delujejo patri Marijini usluzbenci. Ob stoletnici drage mame Pini darujeta Bozi in Marta 60,00 evrov za misijone patra Lisjaka. Namesto evetja na grob Angele Mljac in Borisa Krapeza darujeta Bozi in Marta 20,00 evrov za skavte SZSO pri Sv. Ivanu v Trstu in 20,00 evrov za slovensko Vincencijevo konferenco pri Sv. Ivanu. Za cerkev na Pesku daruje Marija Capponi 25,00 evrov. Ob obletnici smrti pokojnega oceta Andreja Kalca daruje sin Edi 20,00 evrov za cerkev v Gropadi. V spomin na drago sestro Lauro Abram daruje Neda Jevnikar 200,00 evrov za slovensko Vincencijevo konferenco. Za slovensko Karitas: E.D. 50,00; I.B. 10,00; B.P. 10,00; E.D. 50,00 evrov ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na predstavitev pesmarice SOLISTICNE SKLADBE VINKA VODOPIVCA ki bo v zupnijski cerkvi na Opcinah v soboto, 5. marca 2005, ob 20.30 Nastopil bo Mesani komorni zbor s solisti. Vodi Adi Danev, spremljava Tomaz Simcic Drustvo Rojanski Marijin dom Koncertna pobuda Rojan KSD "Rojanski Krpan" Glasbena matica vabi jo na PRESERNOVO PROSLAVO Sodelovali bodo otroci, recitatorji, instrumentalisti in zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Slavnostni govor - prof. Humbert Mamolo Proslava bo v nedejo, 6. marca 2005, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29) V sredo, 9. marca 2005, ob 20. uri bo v zupnijski dvorani v Nabrezini MESECNA KONFERENCA Profesorica umetnostne zgodovine na skofijski gimnaziji MATEJKA FAJDIGA bo predavala s projekeijami na temo: EVHARISTIJA V SLOVENSKI UMETNOSTI Sledita razgovor in druzabnost Vabljeni ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prireja tradicionalno revijo otroskih in mladinskih pevskih zborov PESEM MLADIH v nedeljo, 13. marca 2005, ob 16. uri na Pomorski postaji v Trstu 3. marca 2005 Koroska / Beneska NOVI GLAS Zbor narodnih predstavnikov //' Za staro pravdo" Zbor narodnih predstavnikov, to je najviSji organ Narodnega sveta koroskih Slovencev (NSKS), se je v torek, 22.2.2005, zavzel, naj se naCrto-vane volitve za obnovo tega or-gana prestavijo. Razlog za to je dejstvo, da se znotraj narodne skupnosti na Ko-roSkem trenut-no razmiSlja o skupnem pred-stavniStvu, ki je tudi po mnenju NSKS cilj, za ka-terega se mora potegovati celot-na narodna sku-pnost. Iniciativa za sku-pno zastopstvo (ali kot so jo imenovali na KoroSkem - pli-berSka iniciativa) namerava v naslednjih ted-nih ponovno nagovoriti vse po-litiCne in kulturne Subjekte Slovencev na KoroSkem. Narodni svet se je ze po sami predstavitvi tega osnutka pozi-tivno izrekel in najavil, da bo vzel na znanje ta prizadevanja. Torkova odloCitev je dodaten Signal v tej smeri. Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Sadovnikova Skupnost koroskih Slovencev in Slovenk (SKS) sta iniciativo za skupno zastopstvo odklonila na skupni ti- skovni konferenci, vendar pred-stavniki NSKS kot omenjene ini-ciative za skupno zastopstvo tr-dijo, da je tudi s strani posamez-nih Clanov ZSO opazno zani-manje in podpora za omenjeni projekt skupnega zastopstva. Slednje bi bilo v tem casu nadv- se koristno za prizadevanja ko-roSkih Slovencev. Na KoroSkem so se minuli teden tako Slovenci kot predstavniki nemSke veCine zmenili, da naCelno pristajajo na nadalje-vanje konference o konsenzu na Dunaju. Iniciativo za to bo sedaj moral prevzeti kancler Schüssel (na sliki). Dunaj si od konference o konsenzu prizadeva predv-sem za to, da bi slovenska manjSina izjavila, da je sedmi Clen avstrijske drzavne pogodbe (ADP) izpolnjen. KoroSki Slo- venci in tudi slovenska vlada so veCkrat poudarili, da do tega Se ni priSlo. V tej luCi so tudi ne-davna stalisca predsednika av-strijskega parlamenta Khola povsem "razumljiva": sklice-vanje na ADP je za Avstrijo bolj obvezujoCe kot sklicevanje na evropska manjSinska doloCila in standarde, ki jih zal nobena drzava ne izpolnjuje v celoti. Ko-roSki dezelni glavar Haider je ADP definiral kot "relikt pretek-losti", podobna staliSCa pa so zavzeli tudi nekateri bivSi vodilni social-demokratski politiki. Boj za "staro pravdo" (to je za ohranjanje ADP in zlasti njenega 7. Cle-na) je za ko-roSke Slovence Se vedno nuja, prav zaradi tega pa je mane-vrski prostor, ki ga imajo slovenski predstavniki pred kon-ferenco na Dunaju (ter seveda med njo), majhen. Skupno predstavniStvo bi prizadevanja in stalisca slovenske strani na konferenci o konsenzu na Dunaju samo podkrepilo. Tudi Ce bi priSlo do zavrnitve minimalnih zahtev koroSkih Slovencev in bi bila potrebna in-ternacionalizacija tega vpraSanja, bi enotnost manjSin-skega zastopstva imelo drugaC-no specifiCno tezo kot sedaj. Peter Rustja Sredstva za Rezijo "Novica o dodelitvi sredstev za elektrarno v Reziji me izredno razveseljuje". Tako je dezelni svetnik Mirko Spacapan komen-tiral odloCitev dezelne vlade, da podpre obnovo elektriCne centrale v dolini Rezije. Pri potoku Barman namreC ze obstaja opuSCena elektrarna, nekoC last drzavne druzbe Enel, danes pa deloma v rokah rezijanske obCin-ske uprave, deloma pa konzorcija izTolmeCa (Cosint). Spacapan je na ta neizkoriSCeni vir energije opozoril dezelno vlado pred le-tom dni. Ceprav na vpraSanje Se ni bilo pravega odgovora, je izid dober. Dezelni odbor je namenil pet milijonov evrov za valoriza-cijo obnovljivih virov energije, od katerih gre veC kot 730.000 evrov za omenjeno centralo v Reziji. Spacapan je prepriCan, da bo pridobivanje elektrike prine-slo Reziji pomemben vir "Ciste energije" in obenem dohodka za dolino samo. PrejSnja obCinska uprava se je moCno zavzemala za obnovitev objekta, a v takratni desnosredinski dezelni upravi ni naSla sogovornika, spominja Spacapan. Dezela je oCitno pre-sodila, da je projekt vreden pod-pore, Skoda pa, da je sedanja obCinska uprava Rezije deloma prepustila last konzorciju iz Tol-meCa. Ko bi obdrzala vse pravice nad imovino, bi bilo za Rezijane gotovo Se boljSe. Pogovor Peter Gerdol "Trst postaja moderno evropsko In s sosednjimi obfinami? Tudi z obmejnimi obCinami v Sloveniji, Kranjsko Goro, Bov-cem ter Jesenicami so odnosi dobri. To pa predvsem tudi zaradi osebnih poznanstev ter skoraj vsakodnevnih stikov in sodelovanj. Slovensko kultumo srediSCe Planika, skupaj s krovnima organizacij ama, SKGZ in SSO, je takoj po neurju, ki je prizadelo Kanalsko dolino, organiziralo Siroko akcijo med manjSino za zbiranje pomoCi. Kako boste name-nili zbrana sredstva? Vprvi vrsti bi se hotel zahvali-ti vsem darovalcem, ki so pri-pomogli k tem u, da smo zbra-li lepo vsoto denarja. Zbrana sredstva bomo namenili Uk-vam. Tezko bi bilo porazdeliti vsoto posameznim prebival-cem vasi, ker vsi niso utrpeli enake Skode. Skupaj s krovnima organiza-cijama smo se tako odloCili, da bomo sodelovali pri obnovi bivSe vaSke mlekarne, ki je last vaSke skupnosti - soseske. Celotna vaSka skupnost bo seveda lahko koristila te prosto-re, prav tako srediSCe, ki bo do-bilo za doloCeno dobo v brez-plaCno porabo del teh prosto-rov, kjer bomo oblikovali svo-jo kulturnoponudbo. Kako vidiS prihodnost slo-venskega jezika v Kanalski dolini? Prihodnost jezika je vprvi vrsti odvisna od nas samih, to se pravi, da moramo sami skrbe-ti za to, da ne gre slovenski je-zik v pozabo. V druzini, v Soli ter v odnosih z javnostjo bi morali Cim veC uporabljati svoj jezik. Bistveno vlogo igra prav Sola. Potrebno bi bilo Se dodatno potencirati prisot-nost slovenskega ter tudi nem-Skega jezika v Solah. Model trojeziCne Sole bi v Kanalski dolini gotovo uspeval in bi dal naSim otrokom mnogo dodat-nih moznosti vprihodnosti. Hvala lepa za pogovor. Rudi Bartaloth Trbiz-Kranjskagora Za center poletnih studijev Trbiz s svojim zaledjem, naravnimi lepotami, kulturnim in jezikovnim bogastvom zeli v prihodnje postati center poletnih Studijev. ObCina Trbiz na pobudo trzaSke in v kulturnega centra pravzaprav razvijala povsem zanimiva tematika, ki se bo dotikala zivljenja v obmejnih regijah, evropske integracije, turizma, evropske birokracije in sodelovanju s celovSko ter koprsko univerzo prireja v ta namen letos prviC poletno Solo za univerzitetne Studente. Organizatorji vabijo na trbiSko poletno Solo univerzitetne Studente iz cele Evrope in ne samo, saj so v ta namen poslali informacijo ter vabilo tudi Sirom po svetu. Pravzaprav je letoSnje sreCanje nadaljevanje lanskoletne konference geografov, ki na pobudo in v duhu vstopa Slovenije v Evropo so jo organizirale omenjene univerze in se je odvijala na Trbizu, v Beljaku ter Kranjski Gori. Tako se bo v tednu od 6. do 11. junija v prostorih obnovljenega novih izzivov, ki se pojavljajo na podroCju gospodarstva, sociale ter politike v razSirjeni Evropi. Poseben dan, v organizaciji Dezele Furlanije-Julijske krajine oziroma njene direkcije za prostorsko planiranje, bo posveCen projektu Isamap. To je Interreg projekt, pri katerem sodelujeta tudi Slovenija ter KoroSka; bavi se s razvojem teritorija, na njem bodo torej sodelovali strokovnjaki iz treh dezel ter javni vpravitelji. K pobudi je pristopila tudi dezela, ki je dala pokroviteljstvo nad celotnim sreCanjem. VeC informacij na spletni strani www.units.it/borders3 RB Z 2. strani Kratek stik... Znani so na primer nape-ti odnosi med sedanjo veCino in sodstvom, predsednik Ciampi pa ni pod-pisal zakona o reformi sodstva, ki ga je bila izglasovala sedanja veCina, ker je po njegovem v nasprotju z ustavno listino. Tega mnenja so tudi sodniki. Mnogo prahu Se vedno dviga zakon, po katerem naj bi se sk-rajSal rok zastaranja nekaterih kaznivih dejanj, med njmi ko-rupcije. Od tega zakona bi imel korist tudi Berlusconijev odvet-nik in bivSi obrambni minister Previti. Slednji pa je pred dne-vi pisno pozval predsednika se-nata Pero, naj tako uredi potek razprave v senatu, da bo slednji mogel zakon odobriti, potem ko bo sodiSCe izreklo svojo raz-sodbo v zvezi z obravnavo, ka-tere glavni obtozenec je Previti. Silvio Berlusconi seveda ne skriva svoje zelje po tretjem predsedniSkem mandatu. V ta namen gotovo ne bo varCeval s svojimi preizkuSenimi metoda-mi, in sicer s takSnimi, ki jih razumejo, kot je sam dejal, "tudi stare mamice". Glavna volil-na gesla seveda ostajajo Se vedno devolucija,volilna reforma in predvsem zmanjSanje davkov. Sam se namreC na vsakem koraku hvali, kako je ponosen, da vodi vlado, ki je prva v zgodovini republike zmanjSala davke! Z 2. strani Politicna ofenziva... Malo pred tem je na ne-kem javnem sreCanju v Trstu izrecno omenil znanega publicista in zgodovin-skega raziskovalca Giacoma Scottija (slednji je po rodu iz Neaplja, a ze od leta i947 zivi na Reki). V zadnjem Casu je zelo aktiven v vodstvu Unije Italijanov, katere je podpredsednik. Tako predsednik Unije Mauri-zio Tremul kot podpredsednik Scotti sta v izjavi za tisk odloC-no zavrnila oCitke in obtozbe poslanca Menie. Scotti je hkra-ti tudi pojasnil, da mu dvojno drzavljanstvo in bivaliSCe omo- goCa italijanska zakonodaja, ki jo je pred dobrimi desetimi le-ti sprejel italijanski pariament, z namenom da pomaga pri-padnikom italijanske manjSine v Istri. Iz vsega zgoraj povedanega jasno izhaja, da gre za naCrtno politiC-no ofenzivo predvsem trzaSkega Nacionalnega zavezniStva proti sedanjemu vodstvu Unije Italijanov v Sloveniji in na HrvaSkem, ki naj bi ga diskreditirale v jav-nosti. Nobena skrivnost ni, da trzaSka desnica zasleduje cilj, da bi Unijo Italijanov izkoriSCala v svoje politiCne namene. mesto!" Peter Gerdol, po rodu TrzaCan, je opravil viSjo srednjo Solo v Trstu in nato magistriral v Gorici na fakulteti turistiCnih ved. Skoraj petnajst let je ze v sluzbi pri podjetju, ki upravlja turistiCne infrastrukture v Kanalski dolini, dober poznavalec razmer v dolini ter aktiven Sportnik. Takoj po prihodu v Kanalsko dolino je navezal stik z do-maCini in postal tudi aktiven Clan Slovenskega kulturnega srediSCa Planika. Ob novem letu smo ga vpraSali za nekaj misli. Peter, dobro desetletje 2i-viS v Kanalski dolini in si si tukaj tudi ustvaril drulino. Ti je bilo teZko zapustiti rojstni Trst in se preseliti v gorato po-droCje naSe deMe? Pravzaprav je bilo vse skupaj dokaj naravno. Ze od mla-dih let sem s starSi in sestra-ma zahajal v Kanalsko dolino, kjer sem prezivel res ve-liko Casa. Ze v tistih letih sem navezal nekaj stikov z domaCini, tako da mi res ni bilo tezko se preseliti v ta kraj. Med drugim je dedek v Zabnicah tudi zgradil hiSo, vkateri danes stanujem. Karse tiCe Trsta, moram Se povedati, da je bil Trst, ki sem ga zapustil v '90 letih, popolnoma raz-liCen od mesta, ki ga vidimo danes. Takrat me res ni motilo zapustiti tako zaprto in moreCe mesto. Ko se danes vraCam v Trst, se mi zdi, da se je le nekaj premaknilo in da se poCasi, a vendar spreminja v moderno evropsko mesto. Trstmi je danes bolj vSeC kot pred leti, ko sem tarn bival. Kako to, da si se odloäl za tak korak? OdloCilna je bila vsekakor de-lovnaponudba druzbe Promo-tur, pri kateri sodelujem ze od zaCetka '90 let. Vedno me je nekako gnalo vhribe, pa bi se brez moznosti dela verjetno tezko odloCil za tak korak. De-lo, ki ga opravljam, mi je vsekakor zelo vSeC, saj imam moz- nost pripomoCi k razvoju naSe doline. Tonam vzadnjih letih kar dobro uspeva, saj postajata Trbiz in Kanalska dolina vedno bolj zanimiva kot turistiCna atrakcija, bodisi vpoletnikotv zimski sezoni. Aktiven si tudi v SrediSCu Planika. Katere so najpo-membnejSe dejavnosti Pla-nike? Ko Cas dopuSCa in pa predvsem v Casu, ko turistiCna sezona ni na viSku, pomagam pri organizaciji dejavnosti SKS Planika. SrediSCe je zelo aktivno Foto JMP pri kulturnem oblikovanju zivljenja v Kanalski dolini, de-luje na teritoriju obeh obCin, to se pravi Naborjet- OvCje vasi in Trbiza. DruStvo opravlja pomembno vlogo pri ohranjevanju slovenskega jezika v dolini; organizi-ra teCaje slovenskega jezika za Soloobvezne otroke, v njegovem okviru in v sodelovaju z Glas-beno matico po-teka glasbena Sola, kjer se pouCujeta klavir in kitara; prireja pevsko revijo KoroSka in Pri-morska pojeta, predstavitev knjig, sreCanja s pisatelji in pe-sniki, poletno je-zikovno kolonijo na morju, sreCanje oktetov na ViSarjah, dan Slovenske kulture ter mnogo druge- ga- Kakäna je Tvoja ocena ob pravkar zakljuCenem letu? Moja ocena je povsem pozitiv-na, saj trenutno Stejejo srediSCe med najbolj ak-tivne kulturne skupine v Kanalski dolini. KakSni so odnosi z obCinski-mi upravami v dolini? Odnosi z obema obCinama v Kanalski dolini so dobri. Bral-ce bi hotel spomniti, da je prav obCina Trbiz pokazala veliko razumevanja do manjSinske problematike in je na osnovi zakona 482/99 ustanovila po-sebno okence, namenjeno zgodovinskim manjSinam. Tu je dobil tudi slovenski jezik svoje vidno mesto. NOVI GLAS Polozaj Slovenije v mednarodni skupnosti se nikoli ni bil tako trden, pravi zunanji minister Poseg varuha clovekovih pravic zaradi plakata o "izbrisanih" In memoriam Pavle Kal an Vrsta slovenskih skladateljev, ki so zaznamovali glasbeno zivljenje v povojni Sloveniji, se krepko krci. V sredo, 16. februarja, se je mnozica Tolmincev, prijateljev in delovnih kolegov poslovila od Pavleta Kalana. Na pogrebu na tolminskem pokopaliscu so mu zapeli in zaigrali ucenci iz glasbene sole, Dekliski zbor iz Volc, pri cerkvenem obredu pa domaci pevci. Z besedo so pocastili pokojnika Slavica Mlakar, ravnateijica tamkajsnje glasbene sole, domaci zupnik Dominik Brus in Kalanov “glasbeni sin” skladatelj Ambroz Copi. Pavle Kalan je s svojo nad 20-letno prisotnostjo v Tolminu zaznamoval ta prostor s svojo strokovnostjo in predvsem s svojo predanostjo glasbi in mladini. Rodil se je leta 1929 v Ljubljani, kjer se je tudi glasbeno izobrazeval. Predaval je na muzikoloskem oddelku Filozofske fakultete, deloval v uredniskem odboru Grlice, pisal v razne glasbene revije, ucil na raznih solah in skladal. Pomembno delo je opravil na podrocju glasbene pedagogike, saj so njegova nacela prodrla v usmeritve programov nizjih glasbenih sol. Tako so se v slovenskem solstvu ze zgodaj uveljavile induktivne ucne metode, v casu, ko pri nas nismo o tem niti sanjali. Svoje izkusnje je potem Kalan uveljavil na tolminski glasbeni soli, kjer je ravnateljeval do upokojitve leta 1990. Tu je nastala tudi obsirna literatura, ki je namenjena predvsem mladim izvajalcem: zbori, skladbe za klavir, violino, harmoniko, Orffove instrumente. V njegovem opusu pa so tudi nabozne pesmi, skladbe za orgle in mase, ki so nastale predvsem v zadnjem obdobju. Pavle Kalan je rasel, dozoreval in deloval v Ljubljani, srediscu vseh kulturnih dogajanj. Njegov odmik na “periferijo” leta 1979 je gotovo zaznamoval njegovo nadaljnjo pot. Osebna srecanja z njim so vedno pustila sied. Bil je red-kobeseden, zanimalo ga je bistvo, navdusen je bil za vsako pobudo, kjer naj bi spregovorila glasba, hvalezen je bil za vsako najmanjso pozornost. Malo grenkobe, ki mu jo je prinasala odmaknjenost od osrednjega glasbenega zivljenja, je znal dostojanstveno prikriti. Ostal je skromen, predan glasbi in svojemu poklicu. Ucenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel so z veseljem izvedli njegovi skladbi Vecer in Rezijankico, ki ju je skladatelj priredil prav zanje leta 1994 ob 40-letnici delovanja sole. Plodno sodelovanje s Pavletom Kalanom je obrodilo se druge sadove. Tako sta v zadnjih letih nastali dve bozicni pesmi iz zbirke poezij Ljubke Sorli, ki smo mu jo ob neki priloznosti poklonili. Nacrtovje bilo se veliko. Smrt pa se ne meni za nase nacrte, zatosetoliko bolj prizadetosprejemamo izgubo Pavleta Kalana, umetnika, cloveka in prijatelja. Silvan KerSevan Gostovanje v Gabroviri Zaplesi nam se enkrat, Lili! Gledaliska skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu gostuje v soboto, 5. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Medani s komedijo Sergeja Verca “Zaplesi nam se enkrat, Lili!” v avtorjevi reziji. ■ Hk. ■HÜ • Slovenska politika se ubada tudi z nevSeCnimi temami, ovirami in drugimi tezava-mi, o katerih pa se nova oblast ne izreka oz. jim ne daje veCjega pomena in teze. Vse, kar se do-gaja, naj bi bilo le dokaz in pri-mer demokracije, pri ferner na-stajajo tudi pretiravanja, ki pa jih vlada s svojimi ukrepi, izjava-mi in drugimi dejanji v ok-viru t.i. dnevne politike po-skuSa zmanjäati oz. jih pre-seCi. Zunanji minister dr. Di-mitrij Rüpel je, denimo, v predstavitvi strategije in ciljev zunanje politike v prihodnosti, tudi dejal, "da je vznemirjenje slovenske javnosti zaradi zadnjih do-godkov v odnosih z Italijo in Avstrijo pretirano, tudi zaradi tega, ker mednarodni polozaj Slovenije Se nikoli ni bil tako trden, kot je sedaj. Na Slovenijo tudi nihCe ne izvaja pritiskov." Dejansko pa je praznovanje 10. februarja, dneva spomi-na na zrtve kraSkih brezen oz. fojb in izgnance iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, vkljuCno s prikazovanjem filma Srce v breznu, v Sloveniji odprlo poli-tiCne delitve iz medvojnega in povojnega obdobja, za katere se je zdelo, da so bile ze zdavnaj presezene. Na raznih sestankih, zborovanjih in prireditvah, pa seveda v javnih obcilib ponov-no obravnavajo, denimo, vlogo partizanov in domobrancev med vojno, odgovornost za uvedbo revolucionarne diktatu-re v Sloveniji po vojni, krivce za povojne poboje, pa vlogo na-rodnoobrambne in protifaäistiC-ne organizacije TIGR. Vlada se do omenjenih in drugih aktual- Borut Pahor (PES/ZLSD) se je na plenarnem zase-danju v Strasbourgu odz-val na dejstvo, da so v zadnjem Casu ozivela nekatera nasprotja in delitve iz preteklosti. V svo-jem nastopu, pa tudi v pismu, ki ga je poslal evropskemu ko-misarju za pravosodje, svobodo in varnost Francu Frattiniju, je Pahor poudaril, da ima Italija pravico, da se spominja svojih sonarodnjakov, ki so trpeli, ven-dar ob tem ne sme pozabiti na trpljenje, ki ga je fasisticni re-zim prizadel drugim narodom, tudi slovenskemu. V okviru po- nih tem v odnosih z Italijo in Avstrijo ni natancneje opredeli-la, "ker se je treba ukvarjati predvsem s prihodnostjo v okviru evropske povezave." Sta pa vlada in javno mnenje so-glasna glede slovenskih narod-nih manjSin v Italiji, Avstriji, na Madzarskem in na Hrvaäkem, "da jim mora drzava posveCati veliko skrb in stalno pozornost." V drzavi obstaja tudi soglasje o primernosti simbolne sprave med tremi drzavami, ki jo bodo domnevno letos opravili pred-sedniki Slovenije, Italije in Hr-vaSke. Pred to slovesnostjo naj bi Slovenijo obiskal podpred-sednik italijanske vlade in zunanji minister Gianfranco Fini. Veliko novega, tudi vznemirlji-vega, se je dogajalo v slovenskem parlamentu. Med nekajd-nevno gladovno stavko manjäe skupine t.i. izbrisanih, ki so po-novno opozorili na svoj neu-rejeni pravni polozaj, se je na vratih poslanske skupine Slovenske nadonalne stranke poja-vil zaljivi napis o t.i. izbrisanih. slanskih vpraSanj je v Evrop-skem parlamentu spregovorila tudi Mojca DrCar Murko (AL-DE/LDS), ki je komentirala o-Citke nekaterih evropskih par-lamentarcev, da slovenski poli-tiki spodbujajo diskriminacijo manjSin. Pahor je v Evropskem parlamentu poudaril, da se v slovenski javnosti v zadnjem Casu ust-varja vtis, da so ponovno ozivela nekatera nasprotja in delitve iz preteklosti, za katere smo upali, da ne bodo vec obreme-njevala odnosov med narodi v tem delu Evrope. Z obelezeva- Glasil se je: "Vsi izbrisani vablje-ni na ples, igral vam bo JelinCiC na puäko mitraljez." Podpred-sednik parlamenta, tudi vpliven Clan SNS, Sa so PeCe, je najprej za neki Casnik potrdil, da je napis obesila poslanska skupina njegove stranke, potem pa je to zanikal. Sledile so obsodbe vseh poslanskih skupin in tudi pred- sednika drzavnega zbora Franca Cukjatija. OgorCen je bil tudi va-ruh Clovekovih pravic Matjaz Hanzek. Zahteval je izredno za-sedanje parlamenta, na katerem bi odstavili podpredsednika SaSa PeCeta. Ustavno sodiSCe pa naj bi celo preuCilo moznost za prepoved Slovenske nadonalne stranke. Pri Zmagu JelinCiCu-Plemenitem so se oglasili tudi kriminalisti in policisti, ki so ra-ziskovali moznost, da je pri omenjenem zaljivem plakatu Slo za kaznivo dejanje. Predsed-nik SNS je bil ogorCen in je na-povedal, da bo varuha Clovekovih pravic prijavil sodiSCu. Parlament je na zasedanju prejSnji teden sprejel tudi dopol- njem 10. februarja kot dneva spomina na tragiCne dogodke po koncu druge svetovne vojne se italijanska republika spominja svojih sonarodnjakov, ki so trpeli. "Do tega ima vso pravico. Ob tem pa demokratiCna Italija ne sme pozabiti na trpljenje, ki ga je faSistiCni rezim prizadel drugim narodom, tudi slovenskemu," je poudaril. Pri tem se je pridruzil pozivu demokratiCne javnosti na obeh straneh me je, da "presezemo travme iz polpretekle zgodovi-ne s tem, da povemo vso resni-co". "Resnica, naj bo Se tako za- nilo zakona o javnih usluzben-cih, ki so ga predlozili poslanci strank vladne veCine. Po tem do-polnilu bodo ministri lahko za-menjavali visoke drzavne urad-nike v primerih, da z njimi ne bodo mogli sodelovati. Po mnenju poslancev iz LDS in ZLS gre za politizacijo drzavne upra-ve, stranki pa sta sporno dopol-nilo vlozili v presojo ustav-nemu sodiSCu. PolitiCno dogajanje v Sloveniji je "popestrila" tudi izjava nekdanjega drzavnega Sekretär ja na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, dr. Borisa SuStarja, da je moral leta 2000, v Casu Bajukove vlade, nositi zaupne vladne dokumente najviSjima predstavnikoma LDS, An-tonu Ropu in Gregorju Go-lobiCu. Zgralanje zaradi izredno visokih odpravnin v pivo-vami Union Ze v nebesih je bil naslov Clanka, objavljenega v Ca-sniku Delavska enotnost, v katerem so poroCali o izredno visokih odpravninah, ki so jih prejeli trije nekdanji Clani upra-ve pivovarne Union v Ljubljani. Vsak je leta 2004 prejel veC kot sto milijonov tolarjev odpravni-ne. Glasilo zveze svobodnih sin-dikatov Slovenije opozarja, "da bi morala tudi pri plaCevanju t.i. menedzerjev veljati kakäna pra-vila, tako kot jih imajo delavci. Clanek ob tem dodaja, da so omenjene gromozanske od-pravnine tudi eden od razlogov za finanCne izgube v Ijubljanski pivovarni in k njej pripojeni zi-vilski industriji Fructal v Ajdov-SCini. Marijan DrobeZ ni "stebriCasti" hodnik, v katerem je predvsem zven zenskih glasov skoro "onemel". Celota pa je bila zelo prepriCljiva in do-gnana. Koreografija je podCrto-vala ognjevitost in neizCrpno zivljenjsko moC protagonista, pa tudi juznjaäko vzkipljivost in ljubosumnost vaSkih fantov zaradi prihoda tujca iz Amerike, ki se je zagledal v lepo domaCinko, vdovo, v katero je bil zaljubljen mlad domaCi fant. Zgodba je po zamisli scenografa Janeza Rot-mana scensko uokvirjena s to-plimi zemeljskimi barvami v sti-lizirano, realistiCno podobo ti-piCne grSke vasi. Z njo se sklad-no ujemajo kostumi Lea KulaSa, katerih barvni toni odrazajo to-ploto sonCnih zarkov. Nad vsem seveda kraljuje Theodorakisova lostna, je edini naCin, da se pre-preCijo ponovne tragedije. Je tudi edina osnova za spravo oziro-ma sozitje. Ce bo k temu pripo-moglo spravno sreCanje pred-sednikov treh sosednjih drzav, ga pozdravljam. Preseganje o-zivljanja nacionalistiCnih pred-sodkov je bistvo evropske ideje. Je tudi eden od temeljnih smi-slov evropskega povezovanja in zdruzevanja," je dejal. Pahor, ki je v Strasbourgu ne-formalno govoril z evropskim komisarjem Frattinijem, je pismu komisarju prilozil tudi iz-vod poroCila slovensko-italijan-ske zgodovinsko-kulturne ko-misije z naslovom Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956 in staliSCe, ki ga je slovenska vlada glede aktualnih razprav o med-sosedskih odnosih in polpre-tekli zgodovini sprejela 17. februarja letos. Kot je zapisal, je glasba, prepojena z gräkimi ljud-skimi glasbenimi prvinami in klasiCnimi oblikami, zaradi katerih je tako prijetna in privlaC-na in na katero znajo z medite- povod za ta korak Frattinijevo staliSCe, izrazeno v nedavnem pogovoru za RTV Slovenija in v komisarjevem pismu evropski-ma poslancema Jozsefu Szajer-ju in Vytautasu Landsbergisu, v katerem med drugim omenja vpraSanje fojb ter dejstvo, kako globoko je vplivalo na Italijo, ker je to vpraSanje tako dolgo zanikala. V dokumentih so zapisana dej-stva in njihova razlaga, ki so jih podpisale ugledne strokovne osebnosti z obeh strani meje. "To sicer ni uradna resnica, je pa prav gotovo najveC, kar sta bili sposobni storiti obe stro-kovni javnosti in politiki na obeh straneh meje, zato pred-stavlja dragoceno popotnico za gradnjo prijateljstva in sozitja med obema narodoma," je v pismu äe zapisal Pahor. Poslanka Mojca DrCar Murko ransko temperamentnostjo ubi-rati korake gibCni, brezhibni ba-letniki, lahkotni kot peresce v vetru. IK (ALDE/LDS) pa se je v okviru poslanskih vpraSanj pred Evropskim parlamentom odzvala na pismo nekaterih evropskih parlamentarcev, ki so na Evro-psko komisijo naslovili pismo, v katerem so izrazili prepriCa-nje, da slovenski politiki spodbujajo diskriminacijo manjSin, ter predlagali, naj bi komisija o tem sprozila preiskavo. Kot je poroCal Radio Slovenija, je ob tem opozorila, da "sedanja slovenska vlada tudi izrecno za-vraCa uresniCitev odloCbe us-tavnega sodiSCa Slovenije, po kateri je treba 18.305 drzavlja-nom nekdanje Jugoslavije vrni-ti domicile v Sloveniji, ki so jim bili nezakonito odvzeti leta 1992« «Ne gre torej ]e za riminacijo manjSin, temveC tudi za krSitev temeljnih naCel pravne drzave,” je opozorila DrCar Murko. Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor v goriskem gledaliscu Verdi Izredno navdusenje ob ognjevitem Grku Zorbi Burno, vztrajno ploskanje navduSene publike v go-riSkem gledaliSCu Verdi, v Cetrtek, 24. februarja, kar ni ho-telo prenehati ob iskrivem koncu znanega baleta Grk Zorba, svetovne uspeSnice grSkega gla-sbenika Mikisa Theodorakisa, ki ga je, posebno v drugem delu, v bleSCeCi koreografiji in reziji AmeriCana Lorce Massina in pod taktirko italijanskega di-rigenta Giorgia Crocija predsta-vil ansambel Opere in baleta Slovenskega narodnega gleda-liSCa Maribor. Izvajalci so veCk-rat ponovili zadnje takte s slovi-tim plesom sirtaki, ki je dozivel izjemen uspeh ze v hollywood-ski filmski izvedbi Grk Zorba, iz katere je nastala baletna inaCica. Mariborski baletniki, glasbeniki in pevci zbora ter gosti raznih narodnosti so v goriskem Ver-diju imeli dve ponovitvi te ple-sne uprizoritve, ki je premierno zazivela v lanski sezoni v Mari-boru. V sredo je bila predstava namenjena predvsem italijan-skim abonentom gledaliSCa Ver- di, na Cetrtkovo reprizo pa so priSli veCinoma novogoriSki gle-dalci, abonenti abonmaja PLUS. Gostovanje mariborske Opere in baleta so namreC soor-ganizirale novogoriäke in go-riSke kulturne ustanove v okviru Cezmejnega kulturnega sode-lovanja. Izbira predstave je bila zelo posreCena, saj je s svojsko izpovednostjo in izraznostjo povsem zadovoljila raznoliko publiko. Skoda le, da se je moral zbor postaviti - verjetno zaradi prostorske stiske na odru - v dvorano, v tisti ne prav posreCe- Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Pahor v Evropskem parlamentu opozoril na grozote fasizma M. 3. marca 2005 Primorska / Gospodarstvo NOVI GLAS Ajdovska obcina Podobnik in Poljsak o odprtih vprasanjih Sindikati kriticni Stevilna podjetja v nasi dezeli so v krizi Na povabilo ajdovskega zupana Marjana Polj-Saka je minister za oko-lje in prostor Janez Podobnik minuli Cetrtek obiskal Ajdov-SCino. Skupaj s strokovno eki-po se je z zupanom in pred-stavniki obänske uprave pogo-voril o treh aktualnih temah: problematiki plazov Stomaz in Slano blato nad Lokavcem, problematiki upravljanja vod-nega zajetja Hubelj in problematiki gradnje kompresorske plinske postaje v AjdovSCini, ki ji obCinski svetniki odloCno nasprotujejo. V zvezi z razmerami na plazu Slano blato nad Lokavcem, ki se od novembra 2000, ko se je sprozil, po vsakem dezevju §iri, tako da obsega danes ze vec kot 650.000 kubicnib metrov pla-zine, je Podobnik povedal, da je strokovni odbor ugotovil, da je nujna prepreCitev Sirjenja plazu na zgornjem delu. Kot ga je dopolnila sodelavka Sonja Besenicar s sektorja za sanacije naravnih in drugih nesreC, ne-katera dela na plazu, za katera so bile pogodbe sklenjene v le-tu 2004, Se niso zaklj ucena in se prenaSajo v letoSnje leto. Poudarila je, da so zaradi ne-varnosti, da se ob prvem re-snejSem dezevju plazina na de-snem boku plaza zapelje mimo ze izvedenih moznikov - vod-njakov, vladi ze predlagali no-ve zaSCite na vrhu plaziSCa, za kar bi bilo treba zagotoviti ok-rog 250 milijonov tolarjev, in dodala, da naj bi se v letoSnjem letu potekala tudi javna razgr-nitev lokacijskega nacrta sanacije plazu. Glede plazu nad Stomazem, ki je Sele v nastajanju, a se razte-za na priblizno 3,5 hektarjev velikem obmoCju in ogroza osem objektov, je Podobnik povedal, da se na okoljskem ministrstvu zavedajo proble-matike plazov srednjega in manj Sega obsega, zato so vladi ze predlagali, da v program dela za leto 2005 uvrsti tudi Na-cionalni program sanacije plazov. V ta program bodo skuSali vkljuCiti tudi plaz nad Stomazem, ki ga bo treba prej raz-glasiti za "plaz veCjega obsega". Poudaril pa je, da do leta 2006 ni priCakovati zaCetka sanacije, ki bi po strokovni oceni znaSala med 300 in 400 milijo-ni tolarjev. Druga tema pogovora je bila problematika upravljanja z vodnim zajetjem Hubelj, ki se vlece ze vec let. Bistvo proble-ma je v tem, da podjetje Go- riSki vodovodi, ki upravlja z vodnim virom, kljub dogovo-rom in predlaganim kompro-misnim reSitvam, ni hotelo in noCe predati upravljanja vod-nega vira Komunalno stano-vanjski druzbi AjdovSCina. Slednja je v imenu ajdovske obcine ze leta 1996 na ministr-stvo vlozila tudi vlogo za pode-litev koncesije, zadeva pa se äe vedno reSuje. Podobnik je o tem povedal, da so se na ministrstvu seznanili s problema-tiko in kronologijo dogodkov, in napovedal skorajSnji sesta-nek v Ljubljani, na katerem bodo skuSali s predstavniki obeh obcin (novogoriSke in ajdovske) in obeh podjetij zaplet reSiti skladno z Zakonom o vo-dah, ki doloca, da mora korist-nik vode pridobiti vodno do-voljenje, v okviru katerega se uredijo vsi pogoji in pravice upravljanja z vodnim virom. V zvezi s Hubljem so na delov-nem sestanku govorili tudi o nujni postavitvi Cistilne napra-ve, saj se je kvaliteta vode v vodnem zajetju precej poslab- Sala. Tretji in verjetno najtehtnejSi razlog ministrovega obiska v AjdovSCini je bil pogovor z obönskim vodstvom o predlo-gu drzavnega lokacijskega nacrta za gradnjo kompresorske plinske postaje v AjdovSCini. Ajdovski obcinski svetniki so namreC na zadnji seji temu predlogu nasprotovali, CeS da vsebina in postopek priprave nista bila pripravljena in vode-na v skladu z zakonodajo. Zah-tevali so tudi, da se postopek priprave drzavnega lokacijskega nacrta za kompresorsko po-stajo AjdovSfina prekine. Podobnik je v zvezi s tem uvo-doma pojasnil, da je projekt tekel ze pred zacetkom njego-vega ministrovanja, v na-daljevanju pa je pojasnil, da gre za klasiCen primer sooCanja dveh (legitim-nih) interesov; javnega in-teresa drzave za zanesljivo energetsko oskrbo z ze-meljskim plinom in lokal-nega interesa, ki si priza-deva za ohranitev ob-stojeCih kvalitet bivalnega okolja. "Glede na veljavno zakonodajo lahko prekinitev postopka drzavnega lokacijskega nacrta predlaga le tisti, ki je dal pobudo, to je minister za energetiko, sam pa moram biti zave-zan proceduri", je povedal Podobnik in pojasnil, da je po-drocje energetike po novem v pristojnosti gospodarskega mi-nistrstva, tako da naj bi bil moz odloätve minister za gospo-darstvo Andrej Vizjak. Ana Vidmar, vodja za drzavne lokacijske nacrte na Ministrstvu za okolje, prostor in ener-gijo, je v zvezi s potekom postopka povedala, da so bile vse dosedanje faze izpeljane ko-rektno. Poudarila je tudi, da jih po javni razgrnitvi Caka preuCi-tev vseh pripomb, med kateri-mi so predvsem pomisleki v zvezi s strateSko in pozarno varnostjo, gradnjo na kmetij-skih zemljiSCih, vidno izpo-stavljenostjo v Vipavski dolini ipd. Vidmarjeva je povedala Se, da Se ni znano, kdaj bodo preuci-li vse pripombe in oblikovali svoje staliSCe ter odgovore, saj jim nabor vseh pripomb Se ni znan, minister Podobnik pa na novinarsko vpraSanje, ali sploh obstaja moznost, da takSne postaje v Vipavski dolini ne bo, ni zelel odgovoriti. Nace Novak Sindikalna organizacija CI-SL je pred kratkim objavi-la izsledke statisticne ana-lize, ki so jo izvedli med podjet-niki v naSi dezeli. Rezultati 2al niso prav nie spodbudni, saj na-povedujejo, da se bo Stevilo de-lovnih mest v naSi dezeli zmanjSalo za kar 4.500 enot. Po mnenju izvedencev je trenutno v tezävah 95 podjetij, ki so raz-troSena po celi dezeli. NajveC podjetij v krizi je v Videmski pokrajini, najmanj pa v Porde-nonski, kjer so v letu 2004 za-prosili samo za 334 dopolnil-nih blagajn, kar je za 28% manj kot leto prej. To pomeni, da je bilo v celem letu 2004 v dopol-nilni blagajni za veC ali manj casa samo 334 delavcev. Tudi v Nasveti varcevalcem Po znizanju v zadnjih letih se tekoce obrestne mere na hipotekarna posojila gibljejo okrog 3,5% v formuli "spremenljiva", v formuli "fik-sna" pa okrog 5,5%. Ob tako ko-renitih spremembah se marsika-teri posojilojemalec izpraSuje o umestnosti zamenjave stare kreditne pogodbe z novo. S takSno potezo kreditojemalecukine sta-ro hipotekarno posojilo in istocasno najame novo z boljSimi pogoji pri isti ali novi banki. Na&l-no taka operaeija ni vedno najbolj primerna, ker prinaSa ob sicer znizani obrestni meri celo vrsto novih stroSkov. V prvi vrsti mora posojilojemalec upoStevati no-tarske stroSke za izpis Stare in vpis nove hipoteke ter Se notarske stroSke za pripravo nove kreditne pogodbe. Izdatek za vpis nove hipoteke, ki ga je se-veda potrebno lociti od notarskih stroSkov, pri viSini preostalega dolga od 52.000 evrov do 62.000 evrov znaSa povprecno 1.200 evrov. V ita-lijanskem pravnem redu se hi-poteka avtomatiäio izbriSe Sele po 20 letih. Dodatno banke za-racunajo komisije predCasnega poplaäla starega dolga. Slednje povpreCno znaSajo 1% (spremenljiva obrestna mera) oziro- Trstu se je seganje po dopolnil-ni blagajni nekoliko zmanjSalo (- 7%), medtem ko se je Stevilo proSenj za dopolnilno blagajno moCno povefalo v GoriSki pokrajini (+ 101%) in v Videmski pokrajini (+ 28%). NajveC tezav so v letu 2004 za-belezila podjetja, ki se ukvarjajo z mehaniko, in podjetja , ki proizvajajo papir, tiskajo Caso-pise in podobne izdelke. Zelo veliko problemov pa so imela tudi Spediterska podjetja, ki so ob Siritvi Evropske unije izgu-bila del svojega prometa. Po Ste-vilu na novo vpisanih v sezna-me mobilnosti naj bi delo v Spediterskih podjetjih izgubilo le 222 oseb, kar je priblizno £e-trtina vseh predvidenih delov- ma 3% (fiksna obrestna mera) kapitala, ki ga mora posojilojemalec Se vrniti denarnemu za-vodu. V vsakem primeru mora dolznik izdelati amortizaeijski naCrt za novo posojilo in pri-merjati nove mesefne obroke s tistimi od prejSnjega kredita. Ra-zumljivo zapadlosti nove in Stare pogodbe morata sovpadati. Kreditojemalec mora biti zelo pozoren na novo EOM-efektiv-no globalno obrestno mero (it.: TAEG). Poleg deklarirane obrestne mere (it.: TAN) slednja namreC upoSteva tudi vse nepo-sredne stroSke kredita: stroSke odobritve, vodenja, zavarovanja nih mest. Zal pa je v tej skupini zelo veliko zensk in veliko oseb, ki imajo vec kot 40 let, kar bo nedvomno otezkofalo njihov ponovni vstop v delovno okolje. Kljub tem Stevilkam pa gospo-darstveniki ugotavljajo, da je gospodarska slika v naSi dezeli Se dokaj zdrava, saj nastajajo vedno nova podjetja, ki zapo-slujejo delovno silo. Tudi dezel-na uprava s svojimi prispevki skuSa podjetjem pomagati in propomoci k razvoju gospodar-stva. Trenutno pripravljajo nov dezelni zakon o zaposlovanju, ki naj bi ga odobrili v mesecu marcu in ki naj bi omogoCal hi-trejSi stik med ponudbo in pov-praSevanjem ter zagotovil bolj dinamiCno trziSce dela. Maia Petaros kredita itd.. Po vseh teh analizah se lahko pride do smotrne odloätve. Za boljSe razumevanje vzemimo primer 15-letnega hipotekarne-ga posojila iz leta 2000 z 8% fik-sno obrestno mero ter s komi-sijo za predhodno izplaälo dolga v viSini 2%. S prehodom na novo posojilo s spre-menljivo obrestno mero 4 % bi se meseCni obrok znizal na 593 evrov name-sto 717 evrov. Kreditojemalec bi tako ob zapadlosti posojila prihranil 9.774 evrov. Ta prihranek se zniza na 1.849 evrov v primeru 10-letnega hipo-tekarnega posojila s 7,5% fiksno obrestno mero. Ta vsota se poviSa na celih 19.756 evrov za slufaj 20-letnega kredita ter 8,5% obrestno mero. V glav-nem vsi ti prihranki posta-nejo neznatni za slu&je prejSnjih kreditov, najetih s spremenljivo obrestno mero. Pri zamenjavi starega hi-potekarnega z novim davfni rezim ostane isti pod pogojem, da najeta vsota ostane nizja od starega dolga skupno z vsemi stroSki, ki so povezani z opera-cijo. Bralci lahko sodelujejo pri naSi rubriki z vpraSanji in pripomba-mi. Elektronska poSta: s.pahor@tin.it. Stojan Pahor Zamenjati staro hipotekarno posojilo z novim? Vracanje plemenite rastline V Goriskih Brdih so se oljke dobro prijele Na gradu Dobrovo je v pe-tek, 25. februarja, po-tekal obeni zbor DruStva oljkarjev Brda, ki Steje ze skoraj sto clanov. Vodstvo druStva je pred obCnim zborom na novinarski konferenci pred-stavilo delovanje druStva v mi-nulem letu in naerte za letoSnje leto. Kot je povedal predsednik druStva Bruno PodverSiC se je oljkarstvo v Brdih dobro prijelo, kar potrjuje tudi koliCinsko in kakovostno izjemno dobra leti-na v letu 2004, saj so pridelali 40 ton oljk, iz katerih so iztisnili Sest ton visoko kvalitetnega ekstra-deviSkega oljcnega olja. "Oljkarstvo mora postati nujna kompo-nenta naSega kmetijstva," je Se povedal PodverSic in dodal, da v Brdih letno na novo zasadijo od 2000 do 2500 oljcnib dreves. Iz-razil je tudi prepriCanje, da je treba vztrajati pri kvaliteti ter oljCno olje ponujati kot dodatek skupaj z briSkimi vini. V zvezi z gradnjo lastne oljarne, kar v Brdih nacrtujejo ze nekaj let, je predsednik druStva povedal, da so v letoSnjem obfin-skem proracurm ObCine Brda re-zervirana tudi sredstva za posta-vitev lastne oljarne, ki bo, Ce ne bo priSlo do neljubih zapletov, zacela v okviru Vinske kleti Go- riSka Brda na Dobrovem delova-ti ze v mesecu oktobru. Investi-cija naj bi znaSala okrog 40 milijonov tolarjev, pri zagotavljanju sredstev pa naj bi sodelovali tudi novogoriSka obcina in Obä-na Sempeter-Vrtojba. Med pomembnejSimi riacrti za prihodnost je omenil tudi od-prtje oljCne kolesarske poti po GoriSkih Brdih, ki naj bi tudi zazivelav jeseni, in nadaljevanje aktivnosti, s katerimi so se v druStvu bolj ali manj uspeSno ukvarjali ze v minulem letu. Precej dela so vlozili v usta-navljanje nacionalnega Zdruzenja oljkarskih druStev in Zveze oljkarskih obCin Slovenije. PodverSic je povedal, da je to po- goj, & ho& drzava z oljkarstvom prodreti tudi v Evropo in pri tem koristiti sredstva iz evropskih strukturnih skladov, pa tudi nujen korak pri povezovanju v Sredozemsko zvezo oljkarskih obän. Po PodverSi&vih besedah so bi-li v letu 2004 uspeSni tudi pri &zmejnem sodelovanju z oljkarji iz sosednje Italije. Tajnik druStva Elizej PrinCiC ga je do- polnil s pojasnilom, da so se zaCeli z italijanskimi oljkarji po-vezovati tudi zato, ker na naSi strani meje pogreSajo strokovno pomoC, v primerjavi z Istro pa jih z italijanskimi oljkarji druzi tudi sorodno geografsko ob-moeje. Izrazil je tudi zeljo, da bi jim na strokovnem podroeju na pomoc! priskocila novogoriSka Politehnika, ki je ze pripravila vi-sokoSolski izobrazevalni program za podroeje vinarstva. Omenil je tudi veliko aktivnost druStva pri vpisu oljc'nikov v re-gister oljCnih nasadov v Slove-niji ter vrsto predavanj in pou£-nih ekskurzij za Clane druStva. Posebej je izpostavil tudi izdajo knjige Oljkarstvo na GoriSkem in poenotenje briSkih oljkarjev ter skupno ponudbo oljCnega olja v lienih steklenicah z enot-nimi etiketami. Nace Novak NOVI GLAS Goriski pokrajinski Olimpijski komite - CONI Informativni seminar za trenerje Vtorek, 22. februarja, se je v Gorici pridel informativni seminar za trenerje ter Sportne vzgojitelje mladinskih Sportnih panog, katerega je organiziral pokrajinski Olimpijski komite - CONI. Veder je otvoril profesor Max Stabile, usluzbenec Sportnega oddelka na pokrajinskem Solskem uradu v Gorici, ki je prisotne seznanil s potekom seminarja. Trenerji in Sportni vzgojitelji se bodo namred sredali Sest vederov v sejni dvorani Olimpijskega komiteja v Gorici, seminar pa zavzema predvsem snov z birokratskega vidika, kot npr. izdelava in ponudba raznoraznih Sportnih projektov äolam ali celo celotnemu pokrajinskemu teritoriju, kako priti do sodelovanja s Solami in ravnateljstvi na pokrajinski ravni, poseben poudarek pa bo dan projektu, ki mu je naslov "Observatorij motoridnih sposobnosti" (Osservatorio Capacita' Motorie). To je vsedrzavni projekt, ki na celotnem italijanskem teritoriju testira motoridne sposobnosti otrok in mladih, rezultati testiranja pa so na razpolago vsem Sportnim delavcem. Poleg rezultatov je na razpolago druätvom tudi CD disketa, ki omogoda vsakemu Sportnemu druStvu testiranje s tem projektom lastnih pripadnikov druStva in tako prispeva k drzavnemu monitoriranju motoridnih sposobnosti otrok ter mladih. Naj povemo äe, da je bilo na prvem sredanju v torek zveder prisotnih okrog petnajst sluSateljev, ki so predstavljali raznolike äportne zvrsti - od odbojke, kolesarjenja, jadranja do gimnastike in nogometa. Vedina so to usposobljeni trenerji z izkaznico Sportnih federacij, katerim pripadajo, nekaj je tudi trenerjev z izkaznico CONI-C.A.S. (Centri Avviamento allo Sport). Vsi pa bodo ob koncu seminarja, ki se bo zakjudil v detrtek, 10. marca, prejeli potrdilo o prisotnosti. Damijana ÖeSdüt IJMJIUiiII Legitimiranje genocida Zavajalska intelektualna misel (2) Vmariborskem Vederu 9.02.05 je veliko pisanja na to temo v zarisdu. Tu nastopa zamejska smetana z dr. Giuseppejem Pirjevcem na delu. Zdi se, da rdeda levica ni-ma boljSih zgodovinskih anali-tikov, saj tega gospoda povsod postavljajo v ospredje (celo na-cionalna TV), kot bi bil edini orakelj pravoverja in resnice. Tudi drugi zamejski "veljaki" se oglaäajo. In to vsak na svoj-stven nadin. Edino pri S. Pahorju (SSO) sem opazil teht-no in zelo pertinentno izjavo. Njegovo mnenje je podobno mojemu, ko pravi, da "bi mo-rala uradna Slovenija priznati, da so se poboji zgodili, s kakSnimi motivi so bili ljudje pobiti, kje so pokopani, da bi lahko svojci tja polozili kak cvet, obenem pa bi morala objaviti tudi belo knjigo o ita-lijanskih zlodinih v Sloveniji". Jaz bi dodal, da mora Slovenija uradno obsoditi komunistidno revolucionarno diktaturo, podobno kot je to storila Nemdija za nacizem, Italija pa ne za faSizem. Igor Gabrovec (drugi moz SKGZ) je kritiziral napake levice, kar je dobro. V njegovo verodostojnost ne verjamem, ker do poosamosvojitvene Slo-venije nima pozitivnih nagi-bov (de se hode kdo prepridati, naj si ogleda izjave dolodenih ljudi, med katerimi je Gabrovec, na trzaSki TV slovenski od-daji, ki jo je pripravil Jozi Pe-terlin ob priloznosti osamo-svojitve). Pri Pirjevcu, kot po navadi, izstopa izjava, ki vse pove o njegovi pristranskosti. Tu je bil manj previden kot na TV Slovenija in se mu je zarek- lo. Na vpraäanje dasnikarke Darke Zvonar Predan "Vendar ni mo-gode zanikati, da so se pod ti-tovci dogajale straSne stvari?" je Pirjevec odgovoril: "Tega nihde ne zanika (hid), vendar ne v takih razseznostih in niti kot etidna in niti kot socialna distka (tu laze- kaj pa je razred-ni boj?), kvedjemu kot ideo-loSka, prizadeti pa so bili V VE-LIKI VECINI RES KRIVI. Slo je za nadrtovano akcijo, ki pa je delno uäla iz rok. Neverjetno! Ali sploh ta "zgo- dovinar" pozna razseznost re-volucionarnih zlodinov? Cela Slovenija je anonimen grob zr-tev revolucije. Za tega zgodovi-narja je to nadrtovana akcija, ki pa je delno "uSla iz rok". Prizadeti naj bi bili res krivi. Krivi desa, g. Pirjevec? Da se niso strinjali s komunizmom? Da so bili prvi padli Slovenci pod roko komunistov slovenskega rodu (VOS - Stalinove agentu-re), ko so bili prisiljeni braniti se? To jim lahko le ätejemo v dobro, ker so spoznali, da je komunizem bolj nevaren Slo-vencem kot pa na propad ob-sojeni nacifaSizem. In to je da-nes resnica. Slovenci niso nikoli bili bolj bedni kot pod komunizmom. Zlodinci, kot so bili Kidrid in njegova Se ziveda zena, pa Kraigher & Co., pravi Pirjevec, so se zavedali tega, a dosti niso mogli dosedi. Saj vendar so bili absolutni vodi- telji in nid se ni zgodilo brez njihovega privoljenja (vkljud-no Tito in Kardelj). Ali misli g. Pirjevec iz trzaäkega gnezdeca Se vedno braniti komunistidne zlodince? Vedina Slovencev niso bili komunisti, le manjSina so bili in ti so izvajali genocid nad lastnim narodom ter s te-rorjem zavladali, zato dopuSdajmo zgodovini, da jih obravnava kot zlodince, kar so v resnici bili. Pirjevec oditno ima dve meri glede pobijanja. Zanj so zrtve krive ali nekrive. Seveda si prilaSda tudi sodbo, kdo je lahko kriv in kdo ne, ter na tej podlagi legitimira zlodin. Zlodin v imenu faSizma in nacizma ni sprejemljiv, medtem ko ta storjeni v imenu komunizma ima pad legi-timne oprostilne okoliSdine (ne vem kakSne, a kaze, da so to ideoloSkega pristranskega porekla). Zelo verjetno se go- spod zgodovinar zgleduje po Kidridevih besedah, ko defini-ra obnaSanje komunista: "Ko-munist, ki da brez naj manj Sega usmiljenja streljati, kot dlovek nikoli ni surov. Odlika je, da zdruzujemo z najbolj neu-smiljenim odnosom do so-vraznika najbolj plemenite in-stinkte dloveka" (Ivo Zajdela -"Zasuta usta" str. 39) in to nadelo je bilo miSljeno predvsem za "notranjega sovraz-nika" - to je protirevolucionar-ne Slovence. Ce so take besede merilo, po katerem dolodeni "zgodovinarji" sodijo upra-videnost pobojev, nimam kaj dodati. S pomodjo takih zgo-dovinarjev bodo Besi v Sloveniji Se vedno imeli besedo in mod nad indoktrinirano po-vojno populacijo. Daled je naSa katarza. /konec Pavel Ferluga NOVI GLAS Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednikjurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5 Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it Letna narocnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 Oglasevanje: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it (fWÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC fiiN-Z Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. To stevilko smo poslali v tisk v torek, 1. marca, ob 14. uri. Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno... Charles in Camilla pijeta vodo Lete Izza okna sem opazoval, kako se pokrajina odeva v beli zimski plaSd. Ojoj, Trst bo spet blokiran cel teden. Zraven je Sumela televizija. Princ Charles, ja spet on. Mediji mu morajo biti hva-lezni, da lahko skrbno pol-nijo stolpce. In tokrat, zraven njega Se novopedena za-rodenka Camilla Parker Bowls. Manjkal je samo Se v nacistidno uniformo preo-bleden princ Harry. Odlodi-tev je bila sicer tezka: naj raje (ponovno) gledam princa Charlesa in njegove dogodivSdine s predporod-nimi pripravami in pored-nimi sinovi ali bele sne-zinke, ki podasi, a vztrajno belijo pokrajino. Odloditev je bila res zelo tezavna: kaj je bolj originalno, kaj je bolj koristno, od desa bom ved odnesel? No, ob teh vpra-Sanjih se je vsak dvom raz-blinil: gledal bom bele snezinke. Vsekakor bolj originalno... in bolj poudno. Mislim, da bi bilo v pri-merjavi z analiziranjem za- petljajev angleSke kraljeve druzine bolj koristno celo zre-ti v pralni stroj, ko se v njem sprozi centrifugalna sila pra-nja. "Sneg je, glej, zunaj sneg je" sem si prepeval. In medtem so nakljudni italijanski anketi-ranci razlagali, zakaj se jim zdi upravideno ali neupravideno, da sta se Charles in Camilla odlodila za usodni da. Seveda, vsi so naenkrat bili diplomi-rani pravniki s specializacijo v zakonskem pravu. Oditno Italija v teh primerih postaja drzava samih univerzitetno diplomiranih drzavljanov. Super, a ne? Le kdaj se bo odpr-la specializirana odvetniSka pisarna, ki ji bo nadelovala Cristina Parodi, kraljica televi-zijskih "odvetnikov", speciali-ziranih v zakonskem pravu? Zivimo v obdobju, ko je vsak- do svoj gospodar. S tem se ra-di ponaSamo. Jaz sem edini suveren svoje lastnine. Nihde ne sme vdreti v moj prostor. To nas je v 18. stoletju udil ekonomist Adam Smith, to so nas udili Madison in ostali odetje ameriSkega naroda ter njegove ustave. Vsi se grabi-mo za svoje in vsi svoje brani-mo z vsemi modmi. In bojimo se, kaj bi se zgodilo, de bi tak status quo naenkrat propadel. Na pomod... anarhijaü! Bojimo se, da bi se naenkrat med nas vrnili zli duhovi Bakhuni-nov in Kropotkinov vse do Hendrixov ter Sid Viciusov. Bog ne daj! Saj je v redu: drzimo se naSega sistema zivljenja, ki se je, kljub Stevilnim napakam, izkazal za doslej najboljSega moznega. Clovek se giblje v prostoru, ki ga poseduje, in ne prestopa njegovih meja, da ne zasede sodlovekovega prostora. Saj veste, kako gre: danaSnji dlovek je kot sam-cat delec natrija, ki v stekle-nici mineralne vode Lete klide: halo, ali je kdo tukaj? Ampak... Paparazzi (in ru-meni tisk) se ne drzijo tega nadela in lomijo zadarani krog "jaz na mojem - ti na tvojem". Le zakaj? Morda ne poznajo zgodbice, v ka-teri v glavni vlogi nastopa natrijev delec. Ali morda ne pijejo vode Lete? Bogsigave-di. Charles in Camilla. Kaj je z njima? Pritisk medijev bo do aprila neizmeren. Novi-narje in paparazze imajo dejansko ze v hiäi: v dnevni sobi, v spalnici, v kuhinji. VpraSanje je, ali bosta sko-rajsnja zakonca obdrzala an-gleäki pregovorni seif con-trol. Nezazelenim gostom bosta doma ponudila stek-lenico dobre mineralne vode Lete. Bodo paparazzi to cenili? Andrej Öemic truienjc vrn\liih portnih druUev >■ Italiji Vlonjerskem Sportno-kulturnem centru so v detrtek minulega tedna ob prisotnosti stevihiih sportnib in politidnih osebnosti predstavili devetindvajseto kolesarsko dirko "Trofejo Zdruzenja slovenskih Sportnih druStev v Italiji", ki bo kot obidajno otvorila vrhunsko kolesarsko sezono v Furlaniji-Julijski krajini. Dirka, ki jo prireja Kolesarski klub Adria iz Trsta, je letos vkljudena v koledar mednarodnih dirk "Evropa Tour", namenjena pa je kategoriji 1.2, kar pomeni, da se dirke lahko udelezijo tudi profesionalne ekipe. Vendar organizatorji so se odlodili, da ne spremenijo duha dirke, in zato tudi letos se bodo na trzaSkih cestah pomerili samo neprofesionalni kolesarji. Dirka namred zeli ostati odskodna deska za mlade upe, saj vsi zmagovalci trofeje ZSSDI so postali izvrstni lonjerskega prvaka se bodo potegovali kolesarji iz cele Evrope. Ob slovenskih in italijanskih bodo nastopile Se ekipe iz HrvaSke, CeSke, Poljske, SlovaSke, Ukrajine, Belorusije, Avstrije, Estonije in Madzarske. Skupno bo tako med profesionalce, in sicer postal bo dlan ameriSkega moStva Discovery Chanell. Torej velik izziv za mladega slovenskega kolesarja. Brajkovid vsekakor upa, da bo vreme letos naklonjeno: lani so bili organizatorji zaradi snezne nevihte primorani dirko skrajSati. Slovenski kolesar si torej obeta uspeSno dirko, saj moStvo Krke je letos izredno kakovostno. Na novinarskem sredanju je bil prisoten tudi starosta trzaSkih kolesarjev Giordano Cottur, ki je kot obidajno prevzel vlogo vremenoslovca in napovedal, da letos bo sicer mrzlo, vendar brez padavin. Vsekakor je destital organizatorjem, predvsem pa voSdil Brajkovidu, da bi se izkazal tudi med profesionalci. Predsednik Zadruzne kraSke banke (ob ZSSDI- ki nedvomno spada med glavne favorite za osvojitev lovorike zmagovalca lonjerske dirke. Brajkovid se je ravnokar vrnil iz Kalifornije, kjer je treniral s slavnim Armstrongom. Avgusta meseca bo namred prestopil 29- trofeja Zdruzenja slovenskih sportnih drustev v Italiji Kdo bo prvi na cilju v nedeljo? postavljen nad Lonjerjem, je predviden okrog 16.30. Proga bo posebno pestra v zakljudnem delu, in sicer na vzponu od Madkolj do Prebenega. Za naslov Startalo 27 ekip. Prireditelji so bili na predstavitvi posebno podaSdeni zaradi prisotnosti svetovnega prvaka v voznji na kronometer Janeza Brajkovida, profesionalci (spomnimo se Figuerasa, Fondriesta in Baldata). Dirka bo na sporedu v nedeljo, 6. marca. Neuradni Start bo ob 12.40 iz Lonjerja, uradni iz Barkovelj ob 13.uri. Prihod kolesarjev na cilj, ju glavni pokrovitelj dirke), ki je sicer zastopal tudi celotno federacijo zadruznih bank dezele Furlanije-Julijske krajine, Sergij Stande, je poudaril, da Zadruzna banka vedno stoji ob strani Sportnikom, predvsem pa mladini. NOVI GLAS Msgr. Uran srefal starse in vzgojitelie Novo pri Goriski Mohorjevi druzbi Krscanski pristop vzgoje Svoje sredanje s Stevilnimi ljudmi, ki jim je zaupano vzgajanje mladih, je ljubljanski metropolit zacel s pripovedjo svoje zivljenjske zgodbe. V druzini je dobil najpomembnejSe, ob starsih je lahko rastel, se usmerjal in si oblikoval svoj zivljenj-ski pogled. Odetova izkuSnja taboriSda, ki mu je za las uSel, nje-govo beradenje do doma in podoba klededega odeta sredi sobe, pa mamina vsakomur odprta vrata in njeno rnodno zaupanje v Marijo so ga potrdili v ljubezni do ljudi in ga vodili v poklic, v katerem bi lahko v najvedji meri uresnideval dobro. Globoko je dozivel evharistijo svojih starSev: da je uzival njihovo telo. Vsi starsi navsezadnje vsak dan malo umirajo, da bi drugi ziveli. Vse stvarstvo je zgrajeno po tem evharistidnem principu: vedno mora nekaj umirati, da se nekaj drugega razvija. Zato je ze v mladosti dozorel v prepridanju, da ima nase zivljenje toliko vrednost, kolikor se darujeS. Metropolit se je nato zaustavil pri nekaterih problemih danasnje, tudi slovenske druzbe. Danes straäno siromaSi naSe zivljenje razkol med generacijami, je poudaril, medtem ko so se nekod nadela socializacije prelivala iz roda v rod. Za tretjino ljubljanskih otrok na primer nihde od starejSih ne ve, kje prezivljajotri ure dnevno. Potem jevelikproblemekran vvseh variantah, pred katerim otroci prezivljajo tri ure in pol dnevno, pogovarjajo pa se le par minut dnevno. Nujno je, da skupne tre-nutke skusamo kvalitetno preziveti. Medsebojni odnosi se podasi ohladijo tudi, de ni molitve. Ce vertikale ni, ni niti horizontale. Po zakonitosti Stirih generacij se bodo kasnejäi rodovi postopno oddaljili od vere in odnosi med njimi ohladili. Ostal bo le spomin na "odetovo hiSo", ki lahko koga Se privabi nazaj. Iz svoje izkuSnje je nadSkof povedal, kako je vzgajal. S hiperak-tivnimi mladimi (po domade sitnezi) je imel tezave, a jih je imel rad, kakrSni so bili, vanje zaupal in zanje vedno molil, ker glavni vzgojitelj je Bog. Po nekaj letih so se k njemu vradali in mu priznali, da so hodili k verouku, da bi videli, kdaj ga bodo iztirili, in v cerkev, ker so edinole tarn sliSali toplo besedo. Mladim ni nikoli dal dihati, je dejal, vedno jih je aktivno angazi-ral. Popladal jih je le z voSdilom, naj jim Bog vrne na otrocih. Res se je to pokazalo na kasnejSih Stevilnih druzinah. Vedje druzine so zanj dragocene, ker so nosilni stebri zivljenja v druzbi. Omenil je lepe vtise iz Argentine, kjer je videl veliko takega bogastva. Ved otrok je tudi upanje za starSe, da bo vsaj kateri ostal pri njih na stara leta. NadSkof je izrazil prepridanje, da ni bil dlovek nikoli tako pod-zavestno prestraSen, kot je danes. Za tem stoji satan. Kot je kada v raju prefinjeno spravila prva dloveka v dvom s tem, da je po-sploSila neko dejstvo, tako danes podobna kada deluje prek me-dijev. Vsak dan nam posredujejo v zgoSdeni obliki pol ure 80% samih negativnih informacij. Cloveka postaja zato strah pred zivljenjem in izgublja zaupanje vanj. Otroci dobivajo informa-cije, ki jih ne morejo predelati, zato je potreben dodaten ovinek, ko morajo razni vzgojitelji "popucati” podobo o dloveku. Greh je najbolj tragiden v tem, da se prekine neka zivljenjska zveza, ne pa v prekrSitvi neke norme. Vsekakor hudi duh uporablja danes predvsem denar in blagostanje. Govor je bil tudi o prenovi Cerkve, ki bo priSla po ubogih. Clo-vek mora doziveti, da je slabotno bitje in potrebuje Boga, da lahko nastopijo nova iskanja in nove poti. Tradicionalna vera nima ved modi, a se znotraj te porajajo nove skupnosti kot pozi-vitve in znamenja pomladi. Tudi evropska cerkev mora iti sko-zi prediSdevanje, tudi na radun islama. Ljubljanski nadSkof je ob koncu prisrdnega sredanja podastil vse prisotne Se z enim od svojih darov in zapel znano melodijo La Paloma z besedilom, posvedenim mamam. HaijetDomik Ljubljanski nadskof msgr. Alojzij Uran pri sv. Ivanu v Gorici Pravljice Anamarije Volk Zlobec z ilustracijami Magde Star ec Tavcar O SRECNI HISICI ter zbornik mladih ustvarjalcev trzaskih visjih srednjih sol BESEDE MLADIH SRC "Za nas cas potrebujemo osebno vero!" med bogosluzjem, tisti mir, ki ima svoje trdno sidriSde v ved-nem in edinem Miru. Izjemna je bila njegova pridevalna mod, ko se je dotaknil svojega dozo-revanja v moza, svoje odloditve za duhovni poklic: "Ko sem v najtezjih trenutkih videl ode-ta, kako s sklenjenimi rokami klede moli, sem vedel, da Bog je!" Ponudil nam je temelje trdne vere, tiste vere, ki se zave-da dasa in prostora, v katerega smo postavljeni, kajti: "Pozabi-te na masovno in triumfalistid-no Cerkev, tega dasa ni ved, se-daj je das za Kristusov stavek: Vi ste sol, vi ste kvas zemlje!” "Bog je neverjetno iznajdljiv. Ce iSdeS, de moliS, de ga prosiS, Bogprej ali slej spregovori!” je trdna vera prvega moza slovenske Cerkve. Ko je govoril o ne-lahkem dasu za druzine, pa o tem, kako je televizijska slika zamenjala prostor in das plod-nega pogovora med starSi in otroki, je ponudil kristjanom vedno preizkuSeno in nikdar dovolj svezo resnico, da moli-tev dela dudeze, pa deprav "je danes razkol med generacijami straSen in unidujod." Duhovna prenova torej ali, kot je dejal msgr. Uran: "Gospod Bog, pomagaj in spremeni ta umazani in grdi svet in zato zadni pri meni!" JUP 30. jubilej Otroskega in Mladinskega zbora Francisek B. Sedej Ob dnevu slovenske kulture pozornost mladim in petju OtroSki pevski zbor F. B. Sedej iz Steverjana deluje nepretrgoma od ok-tobra 1975. V tistih letih se je namred dutila potreba po obno-vi otroSkega zbora, ki je deloval ze vrsto let. Vedkrat so dlani do-madega druStva poskusili ustano-viti otroSki zbor, ki bi zdruzeval male pevce, a zadeva se ni zlahka uresnidila. Korenine zbora segajo ze v leta po prvi svetovni vojni, razvoj sestava pa je povezan z na-stankom meSanega zbora. G. Ciril Sedej si je po svojem prihodu v vas 1.1920 veliko pri-zadeval za cerkveno petje. Podpi-ral je rast otroSkega zbora, ki ga je v 30. letih vodil komaj 19-letni Lojze Rozid; zaradi vojaSdine je moral zbezati dez mejo in se v Steverjan ni nikdar ved vrnil. G. Sedej je nadaljeval z nadrto-vanjem solanja mladih organi-stov in jih sam tudi gmotno pod-piral. Kasneje je za otroSki zbor skrbel France Gravnar, nato Ivo Gravnar. G. Sedej je Se naprej podpiral mladino in nekaj mladih sil se je odlodilo za Studij gla-sbe pri prof. Emilu Komelu. Med temi je bila tudi domadinka Ada Gabrovec, ki je takoj po drugi vojni v nelahkih razmerah udila otroke lepega petja. Dobrih 20 let jim je posredovala ljubezen do slovenske pesmi. L. 1949 je v Steverjan priSel pevovodja in Organist Flerman Srebrnid, ki je znal navduSiti domadine za petje. Veliko zaslug ima za nastanek meSanega zbora, starSe pa je stal-no spodbujal, naj poSiljajo otroke k pevskim vajam. L. 1952 je na koncertu med Borovci vodil kar pet pevskih skupin, med temi tudi Mladinski in OtroSki zbor. OtroSki zbor je nato spet nastopal pod vodstvom Ade Gabrovec, ki je za otroke skrbela do 60. let. V petletju 1965-70, ko je zbor spremljala Snezica Cernic, ta ni redno deloval, temved se je pri-loznostno pripravljal na nastope v domadi vasi in bliznji okolici. Jeseni 1975 je OtroSki oz. Mladinski zbor zadihal v polnosti in pridel z neprekinjenim delo-vanjem. Gonilna sila zbora je bila uditeljica Anka Cernic, ki je z zagnanostjo, ljubeznijo do petja in otrok vodila pevske vaje. S po-trpljenjem in dobro voljo je pri-vabila lepo Stevilo pevcev. V letih sta sestav vodila Se Karlo Boldina in Valentina Humar, od januarja 2003 pa ga vodi Eliana Humar. Mali pevci vadijo ob nedeljah po maSi v pevski sobi Sedejevega doma. Steverjanci bodo na primeren nadin obelezili jubilej v nedeljo, 6. marca, ob 16. uri v Sedej evem domu. Na voljo bo broSura Pe-sem je naSe veselje, zajeten prikaz delovanja OtroSkega in Mladinskega zbora. Publikacija je izSla tudi po zaslugi finandne podpo-re Zdruzenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Glavni cilj OtroSkega zbora je spoznavanje in druzenje otrok, poleg tega pa Se ta, da bi vzljubi-li petje in slovenske pesmi. Naj za konec dodamo Se misel zna-nega glasbenika Vytautasa MiSki-nisa: "Ce kdo zadne peti pri Sestih ali sedmih letih, gotovo ne bo krenil na kriva pota, ampak bo postal kulturen in izobrazen dlovek (...) Ce verjamete v glasbo, je glasba lahko zelo pomembno zdravilo za zelo veliko stvari, ce-lo za celotno otrokovo prihod-nost." MD ki je izsel v sodelovanju s Skladom Nade Pertot, vas cakajo na policah slovenskih knjigarn! Nevsakdanja duhovna priprava - za to je namred Slo, ki smo ji bili prida v duhovniji sv. Ivana, v slovenskem pastoralnem sre-diSdu v Gorici, ki ga vodi p. Mirko Pelicon - je pokazala, kako ziva je naSa in vseh ljudi potreba po duhovnem, po pri-stnem krSdanstvu, o katerem sta nam priSla govorit prvi moz slovenske Cerkve, ljubljanski nadSkof Alojz Uran, in pred-sednik drzavnega zbora repu-blike Slovenije France Cukjati. Oba sta pridevalca Kristusa in je bilo prav zato zanimivo po-sluSati, kaj sta povedala Gorida-nom. Lahko zapiSemo, da je msgr. Uran vse osvojil s svojo prepro-sto, a z zivljenjem, izkustvom in trpljenjem preizkuSeno modro-stjo, ko nam je na razlidnih sredanjih ponudil preproste, a vedno sveze krSdan-ske modrosti in na-potke za zivljenje. Ze med maSo v petek zveder je njegov mo-godni glas v cerkvi sv. Ivana med pridi-go zadonel: "Trdozi-vi smo Slovenci, to sem spoznal, ko sem hodil po svetu!" Takoj je dodal, da si srdno zeli, da bi drzavne meje med domovino in nami dimprej padle, "da bi bili Se bolj tesno povezani!" "Bog ima svoja, vdasih nerazumljiva pota, kajti Bozja pota niso vaSa pota, vaSe misli niso Bozje mi-sli!" je dejal, ko se je dotaknil "danes morda v zgodovini najbolj prestraSenega dloveka," ki bi se moral ponovno oprijeti evangelija, bi moral vero poo-sebiti, v sebi na novo zgraditi, da bi lahko druge preprideval, da bi lahko bil zgleden Kristusov pridevalec. Prav zato se je slovenski metropolit v petek in soboto sredal z mladimi in s skavti, obiskal je bolnike na domu in v Zavodu sv. Druzine, nagovoril je starSe, se pogovarjal s kulturniki, o de-mer bomo zaradi odlidnih vse-bin posebej porodali, se ponudil vsem kot duhovnik, pastir vseh in vsem na voljo, saj se je sredal z mnogimi ljudmi, se osebno spoznal z ved kot dve-sto Goridani. Pozval nas je, naj oh-ranimo razlidnost, naj se med seboj spoStuje-mo, naj sprejemamo drugadnost in naj v tej danaSnji poplavi besed ostanemo zvesti Bese-di, "kajti mir in edino-st pridata o kristjanih!" "Podari nam mir, Gospod, v vseh naSih druzinah in v vseh naSih skupnostih!" je vzkliknil msgr. Uran