Več tisoč demonstrantov proti deželni socialni politiki V DSI poklon pisatelju Alojzu Rebuli ob izidu dvojezične monografije fotografinje Alice Zen /i 9 Izredno zanimanje za prvi čezmejni zaposlitveni sejem v Novi Gorici Drago Jančar, slovenski pisatelj, ki ga v tujini vse bolj berejo in nagrajujejo / 13 Primorski Dobrodošlo soglasje o nemški •v manjšini SandorTence Deželni svet je z včerajšnjo odobritvijo zakona za zaščito Nemcev in nemščine izpolnil temeljne zakonske obveze do jezikovnih in narodnih manjšin, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini. Z levo sredino na oblasti sta bila odobrena zakona za Furla-ne in Slovence, z desno sredino pa so prišli na vrsti še Nemci. Zakon za nemško govoreče skupnosti je načrtovala že Illy-jeva uprava, kateri je za odobritev ukrepa zmanjkalo časa. Za razliko od zakonov za Slovence in Furlane je bil zakonski ukrep za nemško manjšino sprejet soglasno. To je seveda dobrodošlo, saj gre v bistvu za ustavne pravice in za izvajanje deželnega statuta. Normalno in naravno bi bilo, da bi bili vsi zakoni, ki zadevajo državljanske pravice sprejeti, če že ne soglasno, vsaj s širokim političnim konsenzom. A očitno smo žal še daleč od tega. Zakoni so sprejeti zato, da se izvajajo. Zakon za Furlane ni prestal ustavne presoje in se zelo počasi izvaja, čeprav podatki, ki prihajajo iz šolske stvarnosti, dokazujejo, da za učenje furlan-ščine vlada precejšnje zanimanje. Deželni zakon za slovensko manjšino ni bil deležen pripomb s strani rimske vlade, kljub temu pa se vseeno zelo počasi izvaja. Nekateri njegovi členi so še mrtva črka na papirju, drugi pa so odvisni od politične volje deželne vlade. Zakon za Nemce in nemščino, ki ga pozdravljamo, naj bo torej tudi opozorilo in spodbuda Deželi, naj ne pozabi svojih dolžnosti do narodnih in jezikovnih manjšin. Tudi v času finančne krize. trst - Srečanje Regulacijski načrt občine Trst in Slovenci TRST - Novi regulacijski načrt občine Trst je bil predmet razprave na včerajšnjem srečanju na tržaškem županstvu med županom Robertom Dipiazzo, generalno konzulko Republike Slovenije Vlasto Valenčič Pelikan, predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko ter slovenskimi svetniki v tržaškem občinskem svetu Stefanom Ukmar-jem, Igorjem Švabom in Iztokom Furlaničem. Krovni organizaciji in slovenski svetniki bodo o spornem načrtu pripravili tudi spomenico. Na 7. strani dnevnik SREDA, 28. OKTOBRA 2009 Št. 255 (19.654) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Medtem ko je predsednik deželnega odbora Lacija Marrazzo dokončno odstopil Potrjena obsodba odvetnika Millsa Tudi po oceni prizivnega sodišča je lažno pričal v prid Berlusconija sovodnje - Razlastitve za gradnjo avtoceste Popisovalci na zemljiščih Sovodenjski lastniki z včerajšnjim dnem izgubili posest nad svojimi parcelami SOVODNJE - Uslužbenci razlastitvenega urada družbe Auto-vie Venete so včeraj začeli tridnevni delovni obisk v sovodenjski občini, ki se bo nadaljeval danes in zaključil jutri. Ogledali so si in popisali zemljišča, ki bodo razlaščena za gradnjo nove avtoceste Go-rica-Vileš; z včerajšnjim popisom so prvi lastniki dejansko izgubili posest nad svojimi parcelami, medtem ko bodo lastništvo izgubili, ko se bo postopek nadaljeval z razlastitvijo. Na 14. strani MILAN - Milansko prizivno sodišče je včeraj potrdilo prvostopenjsko obsodbo britanskega odvetnika Davida Millsa na 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni. Tudi po oceni prizivnih sodnikov si je Mills zaslužil kazen zaradi lažnega pričevanja v prid sedanjega premiera Silvia Berlusconija na dveh prejšnjih sojenjih, in sicer na procesu okrog družbe All Iberian in na procesu o podkupovanju finančnih stražnikov. Za nagrado je po oceni sodnikov od Berlusconija prejel 600 tisoč ameriških dolarjev. Medtem pa je v Rimu zaradi škandala s transseksualcem odstopil predsednik deželnega odbora Lacija Piero Marrazzo. Na 6. strani Slovenci v DS zadovoljni s primarnimi volitvami Na 2. strani Start Cup projektu videmske univerze Na 4. strani Tretji Kras by ZKB Na 4. strani En mesec krize SSG Na 8. strani Za napad na goriško policijsko kasarno pet obsojencev Na 16. strani Iz bojazni pred Ikeo obujajo goriško grofijo Na 15. strani manjšine Zaščitni zakon za nemško špeter - Deželni svet izvolil nov izvršni odbor SKGZ V novem mandatu največja skupnost v fjk pozornost mlajšim generacijam TRST - Deželni svet je včeraj soglasno odobril zakon za zaščito in ovrednotenje nemščine in nemško govoreče skupnosti, ki živi v Furlaniji-Julijski krajini. Med poročevalci zakona je bil tudi Igor Gabrovec (SSk), ki je opozoril na nedorečenosti in zamude pri izvajanju deželnega zakona za Slovence. Zaščito nemške skupnosti je v imenu deželnega odbora podprl odbornik Roberto Molinaro. Izrazil je obžalovanje, da zakon nima proračunskega kritja. Na 3. strani ŠPETER - Deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je pred-sinočnjim sestal v Špetru, je obravnaval povzetek smernic delovanja v triletnem mandatu 2009 - 2012, ki so bile pripravljene na osnovi nedavnega kongresa organizacije. Predsednik Rudi Pavšič je v uvodnem posegu spomnil na dejstvo, da je bil pretežni del razprave na kongresu usmerjen v potrebo po spremembah oziroma posodabljanju organiziranih oblik delovanja v manjšini. Izrazil je prepričanje, da mora organizacija narediti vse, da bo sposobna zasukov v smeri sodobne manjšinske skupnosti, ki mora znati biti zanimiva tudi za mlajše generacije. Na 2. strani 2 Četrtek, 29. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / špeter - Deželni svet SKGZ po kongresu o programskih smernicah za tri pokrajine v mandatu 2009 - 201 2 Največja pozornost bo veljala mladim Novost: včlanjevanje posameznikov Zadovoljstvo ob rezultatu primarnih volitev PD- Ne reševanju krize SSG na koži drugih ustanov - Podpora Primorskemu dnevniku ŠPETER - Deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je predsinočnjim sestal v Špetru, je obravnaval povzetek smernic delovanja v triletnem mandatu 2009 - 2012, ki so bile pripravljene na osnovi nedavnega kongresa organizacije. Predsednik Rudi Pav-šič je v uvodnem posegu spomnil na dejstvo, da je bil pretežni del razprave na kongresu usmerjen v potrebo po spremembah oziroma posodabljanju organiziranih oblik delovanja v manjšini. Izrazil je prepričanje, da mora organizacija narediti vse, da bo sposobna zasukov v smeri sodobne manjšinske skupnosti, ki mora znati biti zanimiva tudi za mlajše generacije. Pavšič je nadalje naglasil potrebo po odločnejšem izvajanju zaščitnih norm, kajti če je res, da se zaščita premika prepočasi, je tudi res, da sama manjšina nezadostno izkorišča to, kar zaščita nudi. V tem smislu pričakuje Pav-šič večjo dinamičnost tudi od Paritetnega odbora, vendar je v manjšini tudi potrebno opredeliti omizje in skupno doreči, kako zaščito uresničevati. Nadalje je predsednik SKGZ posebej poudaril izobraževanje in kadrovanje, kajti brez strokovnosti in primernih kadrov grozi naši skupnosti nazadovanje. Potrebno pa je tudi premostiti oddaljenost organizacije od mladih ljudi. V smislu poudarjenih potreb je tudi sestavljen novi izvršni odbor organizacije. Pavšič je tudi podprl kongresni sklep o individualnem članstvu v organizaciji, v kar se bo treba angažirati, ker je članstvo posameznikov najbolj neposredna vez med vodstvom in ljudmi na teritoriju. Predsednik SKGZ je v svojem posegu izrekel podporo Primorskemu dnevniku, ki je bil v zadnjem času deležen neprimernih in neodgovornih kritik s strani nekaterih, ki imajo, kot je dejal Pavšič, najmanj razlogov za takšne kritike, saj v ključnih težkih trenutkih časopisa niso nikoli stali v prvi vrsti pri njegovem reševanju. Ob koncu svojega posega pa je izrazil zaskrbljenost zaradi finančne krize, ki jo doživljajo slovenske institucije in pozval vse k gospodarnem upravljanju v mejah danih možnosti, pa četudi to prinaša žrtve. Predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro je orisla pokrajinski program zveze, ki se bo odvijal na dveh ravneh: utrjevanju notranje organiziranosti in povezanosti teritorijev, kar je glede na geografsko razdrobljenost že samo po sebi zahtevno. Poleg tega je še nivo političnega dela in prisotnosti v družbi in javnem življenju. Negrova je zlasti poudarila potrebo po izvajanju zaščitnih zakonov, pomembno pa bo tudi skrbeti za rast in razvoj skupnosti v vi-demski pokrajini. SKGZ se bo na Vi-demskem trudila, da bo pri njenem delu v ospredju dialog z vsemi, še posebej s Svetom slovenskih organizacij. Stalne bodo tudi povezave s sosednjo Slovenijo, vsaj enkrat v letu pa se Slovenci vi-demske pokrajine nameravajo s posebno pobudo predstaviti v Vidmu. O programu za Goriško je govoril pokrajinski predsednik Livio Semolič, ki je izhajal iz rezultatov ankete, ki jo je za SKGZ opravil SLORI. Glede na izražene ocene bo goriška SKGZ posvečala posebno pozornost mlajšim generacijam. Obenem bo nadaljevala po poti aktivnega pristopa do celotne mestne in pokrajinske stvarnosti, vključno z italijansko. Goriška SKGZ bo tudi okrepila sodelovanje z včlanjenimi organizacijami in društvi, angažirala pa se bo tudi pri včlanjevanju posameznikov, ker so sled-ni poleg kolektivnega članstva organizacij drugi trdni temelj, na katerem naj sloni SKGZ. Aktivno včlanjevanje posameznikov je za zvezo novost, ki terja tudi temu primeren pristop, je dejal Semolič. O posebni pozornosti zveze do mladih je govoril tudi predsednik SKGZ za Tržaško Ace Mermolja. Cilj, ki si ga zastavlja organizacija na Tržaškem je enostaven in obenem zahteven: privabiti mlajše in razgledane ljudi v krog organizacije. To je za SKGZ na Tržaškem vsekakor prioriteta. Drugi cilj je individualno včlanjevanje, ki po Mermo-ljevi oceni lahko nudi SKGZ podobo verodostojne, koristne in transparent- Deželni svet SKGZ je na zasedanju v Špetru razpravljal o programskih smernicah dela v treh pokrajinah in izvolil izvršni odbor organizacije za obdobje 2009 -2012 ne organizacije. Individualno članstvo je po mnenju tržaškega predsednika SKGZ bistveno močnejše od kolektivnega. Zato pa je treba vzeti n znanje, da percepcija SKGZ pri ljudeh ni vedno pozitivna, čeprav se na njena vabila odzivajo. Ni jim pa vedno jasno, kaj lahko v takšni organizaciji počnejo. Vsekakor je potrebno ustvariti pozitivno ozračje s pogledom preko kriznih trenutkov, ki bodo usodno privedli do drugače strukturirane manjšine, to pa je tesno povezano s pridobivanjem mlajših ljudi, je dejal Ace Mermolja. O vseh navedenih predlogih in programskih smernicah je stekla razprava, iz katere je izšlo, da se mora organizacija še naknadno poglobiti v posamezna vprašanja in se primerno strukturirati, da bo v prihodnem mandatu zmogla uresničiti zastavljene cilje. V teku razprave se je predsednik, Rudi Pavšič, kot povedano, dotaknil tudi kriznih razmer v katerih se nahajajo nekatere slovenske ustanove, medtem ko so za druge težave na vidiku, posebej, če bo uresničila okleščena postavka državnih prispevkov za manjšino v finančnem zakonu. Pavšič je glede SSG pozitivno ocenil dejstvo, da se je njegovo reševanje, tudi po vztrajnem prizadevanju krovnih organizacij, vzpostavilo na ravni prefekture. Kot nesprejemljivo pa je zavrnil vsakršen morebitni poskus reševanja krize SSG na koži drugih slovenskih ustanov. V razpravi na deželnem svetu je odmeval tudi izid vsedržavnih primarnih volitev za tajnika Demokratske stranke. Rezultat volitev z visoko udeležbo je bil ocenjen kot zelo pozitiven, kajti utrdile so se razmere za okrepitev levosredinske opozicije v državi. Gre za uveljavitev sile, ki je vseskozi naklonjena reševanju manjšinskih vprašanj vprašanj, Pavšič pa je ob tem izrazil željo, da bi Demokratska stranka uspešno ustvarila tudi zavezništvo s silami levice. (an) Novi izvršni odbor SKGZ za obdobje 2009 - 2012 Kot je na zasedanju deželnega sveta povedal predsednik Rudi Pavšič, je novi izvršni sestavljen glede na programske usmeritve organizacije. Nekateri člani imajo v njegovem okviru specifične resorske zadolžitve. Člani izvršnega odbora so: Rudi Bartaloth, Darja Betocchi, Marina Cernetig, Viljem Cerno, Aleksander Coretti, Ksenija Do-brila (šolstvo), Franc Fabec, Matejka Grgič (izobraževanje), Kristina Knez, Nives Košuta (kultura in kulturni dialog), Dorica Kresevič, Jurij Kufersin, Mario Lavrenčič (javne uprave, teritorij in zaščita), Paolo Ma-horčič, Marino Marsič, Ace Mer-molja, Jole Namor, Luigia Negro, Igor Pahor, Majna Pan-gerc, Nataša Paulin, Rudi Pav-šič, Suzana Pertot (jezik), Stefano Predan, Gorazd Pučnik, Livio Semolič, Aljoša Sosol, Adriano Sossi, Niko Tenze, Vesna Tomsič, Lucia Trusgnach. politika - Ocena primarnih volitev Demokratske stranke Slovenci hočejo biti še naprej protagonisti Čestitke članom nove državne in deželne skupščine iz vrst manjšine ter Pierluigiju Bersaniju in Debori Serracchiani V novi deželni skupščini tudi osem Slovencev iz Trsta, Gorice in Vidma TRST - Koordinacija Slovencev Demokratske stranke v sporočilu za javnost izraža veliko zadovoljstvo zaradi nedeljskih primarnih volitev. Izredno visoka udeležba, ki je zaznamovala te volitve tudi v naših krajih, dokazuje, da je Demokratska stranka projekt, v katerem se prepoznavajo široki sloji družbe, kar velja tudi za slovensko manjšino v Italiji. Sodelovanje na primarnih volitvah izraža podporo temu političnemu projektu ter temeljnim vrednotam in idealom, ki jih vsebujeta statut in manifest Demokratske stranke stranke in na tej podpori se bo razvijalo naše nadaljnje delovanje, piše v izjavi Koordinacije Slovencev v DS. Koordinacija se zahvaljuje vsem volivcem, ki so s sodelovanjem na teh volitvah pokazali, da se prepoznavajo v največji sili leve sredine. »Slovenci Demokratske stranke smo bili med protagonisti v teku kongresne faze v vseh treh resoluci- jah tako na državni kot na deželni ravni, kar dokazuje visoko število slovenskih predstavnikov, ki so bili izvoljeni v vodilne organe stranke. Izidi primarnih volitev za državno skupščino v tržaško-goriškem okrožju so še posebno pomembni. Od izvoljenih delegatov so kar trije Slovenci, to so Tamara Blažina (Bersa-ni), Štefan Čok (Marino) in Valentina Manin (Franceschini). Dejstvo, da so vse tri resolucije izvolile v državno skupščino stranke tudi slovenskega predstavnika dokazuje pravilnost pristopa, ki smo ga kot Slovenci Demokratske stranke začrtali v svojem kongresnem dokumentu.« Koordinacija Slovencev Demokratske stranke čestita novemu državnemu tajniku Pierluigiju Ber-saniju in novi deželni tajnici Debo-ri Serracchiani. Prepričana je, da bosta lahko na podlagi nedeljskih rezultatov uspešno delovala v prid in s podporo celotne stranke, kar velja tudi za njene slovenske člane. VIDEM - V novi deželni skupščini Demokratske stranke bo sedelo tudi osem Slovencev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Skupščina ima politično gledano predvsem usmerjevalno vlogo in je neke vrste strankarski parlament. V videmski pokrajini je bil izvoljen Simone Bordon, pristaš Enza Martinesa, ki je na zadnjih volitvah neuspešno kandidiral za župana v Špetru. Na Goriškem sta bila izvoljena Elena Cettul iz Ronk (lista Martines) in sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je pristašinja nove deželne tajnice DS Debore Ser-racchiani. Največ Slovencev je bilo izvoljenih v tržaški pokrajini. Na listi Martines so prodrli tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar, podpredsednik Pokrajine Walter Godina in občinska odbornica v Zgoniku Nadja Debe- njak. Na listi Debore Serracchiani sta bila izvoljena nekdanji deželni svetnik Igor Dolenc (tržaški koordinator odbora za Daria Franceschinija) in devinsko-nabrežinski občinski svetnik Massimo Veronese, ki sedi tudi v tržaškem pokrajinskem svetu. Novoizvoljena deželna tajnica napoveduje sklic nove deželne skupščine že v prvih dneh novembra. V vseh izjavah po zmagi na primarnih volitvah Serracchiani napoveduje korenito prenovitev Demokratske stranke v FJK in obenem premostitev vseh notranjih razhajanj, ki so spremljala priprave na nedeljsko volilno preizkušnjo. Pred sklicem deželne skupščine se bo tajnica najbrž sestala z Martinesom in Mario Cri-stino Carloni. S katerima pa, obljublja, ne bo sklepala nobenih zakulisnih dogovorov za razdelitev vplivnih mest v stranki. Spetič je čestital novi tajnici DS TRST - Deželni tajnik SIK Stojan Spetič je čestital ob izvolitvi novi deželni tajnici DS, evropski poslanki Debori Ser-racchiani. Pri tem je poudaril pomen lojalnega sodelovanja v okviru Demokratične zaveze in nujnost, da se združi vse opozicijske sile in porazi načrte ustavnega prevrata v Italiji vladajoče desnice. V tem smislu je Spetič tudi pozitivno ocenil prve izjave novega tajnika DS Pierluigija Bersanija, ki jih opredeljuje precejšnja odprtost za dialog z ostalimi silami opozicije. / ALPE-JADRAN Četrtek, 29. oktobra 2009 3 večjezičnost - Pomemben zakonski ukrep Deželni svet soglasno odobril zakon za zaščito nemške manjšine Igor Gabrovec opozoril na nerešena vprašanja slovenske narodne skupnosti TRST - Deželni svet je soglasno odobril zakon o ovrednotenju in zaščiti nemškega jezika, ki ga govorijo v Kanalski dolini in v Karniji. Točneje v občinah Trbiž, Naborjet-Ovčja vas in Sauris-Zahre ter v zaselku Tischlbong v občini Paluzza. Glavni predlagatelj zakon je bil Franco Baritussio (Ljudstvo svobode), dolgoletni trbiški župan, med poročevalci zakonskega predloga pa je bil tudi Igor Gabrovec iz vrst Slovenske skupnosti-Demokratske stranke. Gabrovec je s primerjalnim prikazom med drugim izpostavil številne nerešene vozle, ki zadevajo izvajanje deželnega in državnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Tako je opozoril na pomanjkljivo delovanje predvidenih jezikovnih okenc v Trstu, Gorici in Čedadu (slednje sploh še ni bilo ustanovljeno... ), o nerešenem vprašanju pravilnega pisanja slovenskih imen in priimkov na uradnih dokumentih, o odsotnosti slovenskega televizijskega signala RAI na Videmskem in o težavah z uveljavljanjem pravice do sporazumevanja z vsemi javnimi oblastmi v manjšinskem jeziku na celotnem območju, ki zanima priznano manjšino. Navedel je tudi razsodbe ustavnega sodišča, ki se je izreklo v tem smislu. Zato je Gabro- Roberto Molinaro vec izrazil prepričanje, da je potrebno pravico do dosledne rabe manjšinskega jezika v pisni in ustni obli- odločila za sistem jezikovnih okenc. Zakon je doživel tudi podporo deželne vlade, ki jo je na včerajšnji seji deželnega parlamenta zastopal odbornik Roberto Molinaro. Zakon je po njegovem dober, vendar pa žal trenutno nima finančnega kritja. Sestavlja ga 17 členov, ki določajo možnost javne rabe nemščine, dvojezično in večjezično topono-mastiko ter vrednotenje nemškega jezika in kulture. Včeraj odobreni ukrep se navezuje na državni zaščitni zakon za jezikovne skupnosti številka 482 iz leta 1999. priseljenci - Afera z Evropsko unijo Liga proti odborniku Kosicu: Furlanija ne bo nikoli Amsterdam PORDENON - Ligaški župan občine Azzano Decimo En-zo Bortolotti bo še naprej za vsako občinsko potrdilo, ki ga zaprosi priseljenec, od njega zahteval potrdilo, da letno zasluži vsaj 5 tisoč evrov. Bortolotti ne namerava kloniti ne Evropski uniji, ki meni, da je županov odlok nezakonit, ter niti Deželi, ki je od njega zahtevala pojasnila. Bortolotti, ki je deželni predsednik Bossijeve stranke, se je včeraj polemično spravil na deželnega odbornika za zdravstvo Vla-dimirja Kosica. Očital mu je, da rovari proti deželni desni sredi- ni, čeprav pripada tej politični opciji. Župan napada tudi Evropsko unijo, ki se po njegovem preveč ukvarja s kumaricami in ne vidi, da je npr. Amsterdam dejansko že v rokah islamskega prebivalstva. Župana Azzana Decima popolnoma podpira Severna liga, ki v deželnem svetu napoveduje zakonski predlog v sozvočju z Bor-tolottijevim občinskim odlokom. Bortolotti, ki velja za velikega nasprotnika Evropske unije, je pred časom prepovedal občankam javno nošenje burke, tradicionalnega oblačila islamskih žensk. Žbogar: V EU želijo čim hitrejšo rešitev glede arbitražnega sporazuma LUXEMBOURG - Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je v okviru ministrskega zasedanja v Luksem-burgu nekatere kolege in komisarja za širitev Ollija Rehna obvestil, kako potekajo pogovori o sklenitvi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. »Vsi si želijo, da bi čim hitreje prišlo do rešitve," je poudaril. Sicer pa je minister Žbogar včeraj v Luksemburgu ocenil, da sta Slovenija in Hrvaška po ponedeljkovem srečanju predsednikov vlad Boruta Pahorja in Jadranke Kosor v Zagrebu bliže parafi arbitražnega sporazuma. »Predsednik vlade ne bi šel v Zagreb, če ne bi verjel, da lahko njegov obisk prispeva k temu, da bomo prišli do tega dogovora,« je pojasnil. Skupna smučarska kartica kot nov trilateralni projekt CELOVEC/VIDEM/LJUBLJANA -»Playing Together« se glasi naslov skupnega projekta med Koroško, Fur-lanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, s katerim želijo promovirati regijo ob tro-meji Avstrija-Italija-Slovenija kot skupno dopustniško destinacijo. Eden izmed predlogov novega projekta je skupna smučarska kartica, katero naj bi uresničili že v letošnji zimski sezoni. Konkretno bi imetniki skupne smučarske kartice lahko smučali v zimsko-športnih središčih na Koroškem, v FJK in v Sloveniji. Z novo čezmejno povezavo naj bi poskrbeli tudi za skupno trženje regionalnih specialitet ter poskrbeli za poživitev turizma skupne regije. (I.L.) & GREGORY'S SPOROČILO Prvič v zgodovini so se krznarsiva Mec & Gregory's, v popolnem soglasju in s privolitvijo 15 kreatorjev modelov, odločila za razprodajo vseh artiklov dragocenih krznenih plaščev visoke mode na zalogi za sezono 2009/2010. ZARADI PREDAJE DEJAVNOSTI ZELO UGODNE CENE Plašči iz napa usnja in z ovratnikom iz sobolja od 700,00 Zajčja krzna od 890,00 Dežni plašči iz alkantare od 590,00 Platneni plašči - obrobi in ovratniki iz sobolja od 980,00 Platneni plašči s krznom minka (Mustela vison) od 1290,00 Lisičja krzna od 3980,00 Krzna iz svizca od 3290,00 Krzna minka (Mustela vison) - standard kakovosti saga od 4800,00 Perzijska krzna od 2890,00 in še krzna iz sobolja - kune - risa - činčila VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH na 50,00 € na 140,00 € na 190,00 € na 290,00 € na 390,00 € na 980,00 € na 980,00 € na 1690,00 € na 980,00 € ODPRTO VSAK DAN - URNIK NON-STOP ULICA DANTE 3, TRST TELEFON IN FAX 040 639092 4 Četrtek, 29. oktobra 2009 GOSPODARSTVO inovativnost - Sinoči razglasili pet finalistov tekmovanja Start Cup Prva nagrada projektu videmske univerze Ph.Diagen Od petih zmagovalcev kar trije iz Vidma, ostala dva s tržaške univerze in Sisse TRST - Projekt PharmaDIAGEN, ki ga je prijavila videmska univerza, je prejel prvo nagrado letošnjega tekmovanja Start Cup FVG za najbolj inovativne podjetniške ideje na univerzitetni ravni v Furlani-ji-Julijski krajini. V finale so se uvrstili še projekti Specchi Lineari, DrugSteps, QFAB in Ironscan vseh treh deželnih univerz. Pet zmagovalcev, ki so jih razglasili sinoči na javni prireditvi v tržaški dvorani Tripcovich, bo sodelovalo na državnem tekmovanju za nagrado za inovativnost (PNI), ki bo 4. decembra v Perugii. Prvouvrščeni projekt PharmaDIA-GEN, ki je bil nagrajen s 15.000 evrov, je namenjen proizvodnji diagnostičnih kompletov farmakogenetike, s katerimi je mogoče že pri preprostem izvidu krvi pridobiti informacije o aktivnosti protitumornih zdravil, ki jih jemljejo pacienti, in na tej osnovi ugotoviti individualne profile tveganja. Drugouvrščeni projekt Specchi Lineari, ki je prejel nagrado 10.000 evrov, je prav tako prijavila videmska univerza, kjer so izumili sistem za izkoriščanje sončne energije s poševnimi osmi in vzvodi. Na tretje mesto se je z nagrado 6000 evrov uvrstil projekt DrugSteps, ki ga je prijavila Sissa in zadeva eksperimentiranje novih terapij proti nekaterim najbolj razširjenim nevrode-generativnim obolenjem. Četrto mesto in 4000 evrov nagrade je osvojil projekt tržaške univerze QFAB, po katerem bi v sektorju nanotehnologij realizirali in tržili t.i. quantum dot oziroma nanokristale polprevodnikov s posebnimi optoelektron-skimi lastnostmi, ki bodo material prihodnosti za realizacijo visoko učinkovitih optičnih naprav. Peto mesto in 3000 evrov nagrade je pripadlo projektu videmske univerze Ironscan, kot se imenuje inovativna naprava, ki je sposobna v realnem času ra-diografirati jekleno armaturo v steni in izmeriti njene geometrijske parametre. Poleg glavnih nagrad so včeraj podelili še denarne nagrade v znesku 2000 evrov trem najboljšim projektom treh univerz, ki se niso uvrstili v finale. Za vo-demsko univerzo je bil nagrajen projekt Warm Motion, za tržaško projekt Marks in za mednarodno univerzo Sissa projekt Furbo. Sinočnjega slovesnega nagrajevanja so se udeležili rektor tržaške univerze Francesco Peroni, njegova videmska kolegica Cristiana Compagno, direktor Sisse Stefano Fantoni, predstavniki oblasti in odgovorni za tekmovanje v pokrajinah in na univerzah. Finančno so tekmovanje podprle fundacije videmsko-pordenonske, tržaške in goriške hranilnice, tržaška Trgovinska zbornica in Friulia. Predstavniki ekip, ki so pripravile nagrajene projekte na slovesnem podeljevanju nagrad v dvorani Tripcovich kriza - Ocena Aa2 s stabilnimi obeti Moody's ni spremenil bonitetne ocene Slovenije LJUBLJANA - Bonitetna agencija Moody's Investors Service v letnem poročilu o Sloveniji ohranja bonitetno oceno države in državnih obveznic pri Aa2 s stabilnimi obeti. Po presoji agencije taka ocena kaže na predvidljiv vladni okvir ekonomskih politik, razmeroma nizek dolg in koristi, ki izvirajo iz članstva v EU in v območju evra. »Čeprav se je letos slovensko gospodarstvo močno skrčilo, je vlada pokazala visoko stopnjo odpornosti v okolju globalne recesije,« je povedal avtor poročila Jonathan Schiffer. »Za razliko od mnogih srednje- in vzhodnoevropskih držav se Sloveniji ni bilo treba zanašati na EU ali na finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada,« je dodal. Vladi so po Schifferjevih besedah na domačih finančnih trgih dostopni zadostni viri financiranja začasno večjega proračunskega pri- manjkljaja. Meje njenega dolga so namreč dovolj nizke, da je v ugodnem položaju v primerjavi s podobno ocenjenimi državami tudi po letošnjem povečanju dolga. Medtem ko je protikrizni program slovenske vlade minimalisti-čen, pa kaže, da je kolikor toliko učinkovit, čeprav je bil trg dela močno prizadet. Vlada se je hitro odzvala in vzpostavila neomejeno jamstvo za bančne vloge, jamstva za novo zadolževanje finančnih ustanov in zagotovitev proračunskih virov za dokapitalizacijo bank in nakup deležev v bankah,« je dejal Schiffer. »Do sedaj je ta mali bančni sistem kar dobro prevedril globalno krizo.« Schiffer je še napovedal, da se bo malo odprto gospodarstvo postopoma odzvalo na oživitev povpraševanja v glavnih trgovinskih partnerjih Slovenije. Dodal pa je, da Moody's ne pričakuje robustnega globalnega okrevanja. IEDC med sto najbolj inovativnimi na svetu BLED - Po ugotovitvah raziskave inštituta Aspen iz ZDA je IEDC - Poslovna šola Bled »dokazala pomembno stopnjo voditeljstva na področju vključevanja družbenih, okoljskih in etičnih vidikov v svoj mednarodni diplomski študij menedžmenta MBA«. Na alternativni lestvici poslovnih šol, imenovani Onstran sivih črt (Beyond Grey Pinstripes), ki jo je inštitut izdal za obdobje 2009-2010, se je IEDC kot edina poslovna šola iz srednje in vzhodne Evrope uvrstila med sto najbolj inovativnih tovrstnih šol na svetu. Industrija plastike in gume rahlo navzgor VIDEM - Po raziskavi inštituta ESG 98 se v industrijskem sektorju gu-marstva in plastike v videmski pokrajini kažejo prvi, plahi znaki izboljševanja situacije. Okrog 60% podjetij iz statističnega vzorca napoveduje rast prometa, medtem ko so pri naročilih napovedi znatno manj rožnate. enogastronomija V Expo Mittelschool tretji torek v znamenju Kras Point by ZKB Degustacija žlahtnega Petarosovega olja in izvrstnih vin Škerka, Zidaricha in Kocjančiča EVRO 1,4874 $ -01,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 27.10. 26.10. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4874 1,5019 136,91 138,09 micos -\nmzA~7 ruski rubel mniickn niniia 43,3745 69,8260 43,3850 70,0340 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti ini" 7,4433 0,90775 7,4434 0,91940 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,2595 8,3850 10,2000 8,3255 1 1UI VCjKa M Ul la češka krona 26,084 15145 25,895 1 5131 jVILoIjKI llallh. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 268,60 2 15,6466 »6745 1 1 IdU^al jl\l 1U1 II 1 L poljski zlot 4,2033 1 5839 4,1745 1,5872 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcKi 1,6199 1,9558 1,6253 1 9558 UUlUol JM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2915 3,4528 4,2880 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7093 ") Ç7/1Q 0,7092 Ul a ¿.lil j M ical islandska krona ti lira 290,00 290,00 TÏ1QQ TÏ1QQ LUl jl\a lila hrvaška kuna 7,2200 7,2200 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 27. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2435 LIBOR (EUR) 0,39 LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,426 0,28063 0,57688 0,67875 0,99813 0,728 1,013 1,23625 1,23625 1,246 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f ■ 22.557,80 € +34,72 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. oktobra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,01 IMTCDCI IDr»DA « ~iA -0,99 KRKA 1 1 IKA KOPER 70,16 -0,63 -1,64 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 27,76 177,15 -2,97 -0,27 -2 12 TELEKOM SLOVENIJE 332,89 150,84 -0,42 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 34,99 DELO PRODAJA 28,25 CTni -2,81 +2,69 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTUABCM7 28,50 7 7 n -5,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 13,19 h/11 IMnTCCT -3,75 -4,35 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 27,48 14,99 27,50 +0,07 -2,66 -1,79 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 480,00 480,00 191,73 -0,83 -1,63 IERME ČAIEŽ Žito ZAVAROVALNICA TRIGLAV 26,89 -3,27 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. oktobra 2009 -0,74 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA AT1ANTIA 1,317 79,80 1663 +0,84 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,25 -0,48 -4,58 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,348 5,20 1 071 -2,67 -5,45 -2 19 EDISON ENEL ENI 4,17 1768 +0,06 +1 03 FIAT FINMECCANICA 10,62 1197 -2,03 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,11 -0,25 +0,28 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,9175 1489 -1,10 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,97 -2,36 -0,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,64 8,92 1 865 -0,38 +1,83 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,402 12 06 -0,37 +2,68 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,49 -3,21 +0,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,235 5,70 1132 +0,62 -1,81 TENARIS TERNA 12,90 +0,80 -2,93 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,6725 0,458 1015 +0,09 -15,58 UNICREDIT 2,36 -0,59 -3,08 Proizvajalci na predstavitvi pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke v Expo Mittelschool kroma TRST - Predzadnji letošnji večer pod zaščitnim znakom Kras point by ZKB je bil sinoči v Expo Mittelschool posvečen ekstra-deviškemu oljčnemu olju z oznako Tergeste DOP, degustacijo olja pa so s svojimi izbranimi vini pospremili še trije vinarji. Predstavitev je vodila Rossana Bettini, ki je duša elegantne enogastronomske izložbe tržaške Trgovinske zbornice, s kuhinjo, v kateri »kraljuje« slovenski kuharski mojster in sommelier Pavel Marc. Svoje kakovostno oljčno olje je predstavil Glavko Petaros, navzoča pa je bila tudi predsednica konzorcija Tergeste DOP Elena Parovel. Kako dobro, čeprav proizvedeno v majhnih količinah, je naše olje, so udeleženci večera poskusili ne samo v slani, ampak tudi v sladki različici, saj so po barkovljanskem sardonu in ročno pripravljeni tatarski omaki z dodatkom svežega olja poskusili tudi z oljem oplemeniteni sladoled iz zelenega jabolka. Kot je povedal Petaros, eden zadnjih v Tregeste DOP včlanjenih oljkar-jev, je lani proizvedel 400 litrov olja, za letos pa načrtuje, da bo količino podvojil. Udeleženci večera so pod vodstvom Rossane Bettini degustirali tudi čisto olje - hraniti ga je treba pri temperaturi med 14 in 17 stopinjami Celzija - in ocenjevali njegovo aromo. Na večeru tipičnih kraških dobrot seveda ni moglo izostati vino, ki so ga tokrat prispevali Sandi Škerk (souvignon), Benjamin Zidarich (svoje vino je poimenoval Ruje) in Rado Kocjančič (muškat). Zidarichevo rdeče ruje - sinoči je ponudil letnik 2004 - vsebuje 85-odstotni delež merlota in 15-odstotni delež terana, pridelal pa ga je le omejeno količino 1500 steklenic. Na trg bo ruje prišlo vsakih 10 let, tako da bo prihodnje leto ponudil letnik 2000. SOD NAFTE (159 litrov) 79,46 $ +1,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.323,16 1.043,78 -1,84 -1,74 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 366,09 1.985,59 -2,40 -0,58 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.882,17 2.116,09 1.063,41 1.139,86 5.635,02 5.200,97 3.743,95 2.593,67 1.152,30 2.835,17 10.212,46 2.694,50 22.169,59 3.021,46 16.353,40 +0,14 -1,20 -0,33 -1,18 -0,13 +0,18 -0,01 -3,26 -1,43 +0,01 -1,44 -0,81 -1,85 -2,83 -2,31 +0,35 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 29. oktobra 2009 5 OGLEDALO Odnosi med politiko in umetniškim delom Ace Mermolja Odnosi med politiko in umetnostjo ne pomenijo le daljave ali konflikta, kot to po-gostoma prikazujemo ob vsakem negativnem političnem ukrepu, ki zadeva kulturo, umetnost in znanost. Odnosi med politiko, oblastjo in umetnostjo so bili v različnih časih in pogojih pozitivni, hladni ali celo sovražni, predvsem v smislu odnosa oblasti do umetnosti. Podoba umetnika, ki je po statusu »proti«, se je uveljavila npr. v obdobju modernih avantgard, v umetnosti disidentov proti fašističnim ali komunističnim režimom itd. Bližnja preteklost je v naši zavesti bolj živa od zgodovinske, obstajajo pa izčrpne študije o odnosu med politiko in kulturo oziroma umetnostjo in seveda znanostjo, ki ima glede na umetnost svoje posebnosti in svojo usodo. O omenjeni temi ostaja npr. še vedno veljavna Hauser-jeva Socialna zgodovina umetnosti, ki seveda ni edini tekst na temo. Zato, da ne bi hranili enosmernih pogledov, se lahko spomnimo npr. na starogrško tragedijo. Uprizoritve tragedije so bile tesno vezane z življenjem mesta in so obravnavale tiste usodne probleme, ki niso bili v dometu politike. Participacija meščanov pri uprizoritvah tragedije pa je imela poseben pomen. Ko je propadel grški polis, ko so se družbene, politične in drugačne razmere spremenile, je umrla tudi tragedija. Aristotel je v svoji Poetiki pisal o zakonitostih tragedije, ko je bilo tragedije konec, z njo pa konec neke družbene ureditve, politike in torej tudi kulture. Odpiral se je nov svet, ki ga je fizično zarisal prav Aristotelov učenec Aleksander Veliki. V zreli renesansi je genialni Michelangelo ustvarjal svoje umetnine po naročilu princev in papežev. Obnašal se je kot obrtnik in je lahko ustvarjal svoje zahtevne in tudi drage umetnine le proti plačilu mogotcev, ki so si lahko privoščili dajati na razpolago marmornate bloke iz Carrare za Mojzesa ali oboke Sikstinske kapele za freske. Koliko bi to stalo danes? Princi in papeži so seveda hoteli imeti umetnost in so vanjo investirali. Ko torej razmišljamo o različnih odnosih med politiko in umetnostjo, je potrebno razločevati obdobja in razmere. Nekateri časi so bili nedvomno povsem negativni za umetnost, drugi pa do nje posebno naklonjeni. Razlike so bile tudi glede na države, pozneje narode itd. V zgodovinskem smislu govorimo predvsem o nekih "direktnih" odnosih. Danes so ti odnosi "direktni" in "indirek-tni". Pri direktnih odnosih mislim na naročila, mecenstvo, subvencije ali pa, v negativnem smislu, na državno ali drugačno cenzuro, ki je v osnovi politična. Indirektne odnose ustvarja danes tržišče. Moč tržišča postaja vedno usodnejša za vse umetniške panoge. Odnos med proizvajalcem in odjemalcem postavlja pravila in zahteve, ki vplivajo na samo umetniško estetiko, pogojujejo okuse in opravljajo selekcijo, ki je ne moremo poimenovati kot cenzuro, ki pomeni politično ali oblastniško poseganje v umetniške vsebine. Tržna selekcija se dogaja predvsem na osnovi gospodarske računice oz. prodanega ali neprodanega »blaga«. Nedvomno je v državah, kot je Slovenija, tržišče majhno in torej manj odločujoče, čeprav je tudi v Sloveniji tržna logika spremenila ustroj založb, umetniških galerij, gledališč itd. Film ostaja v Sloveniji pastorka, ker gre za žanr, ki zahteva veliko investicij zato, da lahko sploh zaživi s polnimi pljuči. Čemu toliko besed o temi, ki je poznana tistim, ki se ukvarjajo z zgodovino umetnosti in tudi zahtevnejšim uporabnikom? Odstavek o Sloveniji nakazuje trditev, do katere želim priti. Gre zato, da so za manjšino nekatere včerajšnje predpostavke neveljavne. Pri tem pa ne gre izključno za določeno politično voljo ali nejevoljo, ampak za procese, ki sem jih nakazal. Pod socializmom se je izoblikoval pojem enotnega in pozneje skupnega slovenskega kulturnega prostora. Ta prostor naj bi združeval tako Slovence v Sloveniji oz. Jugoslaviji kot vse tiste Slovence, ki so živeli izven omenjene države. Manjšine naj bi se vključevale v skupni kulturni prostor in to tudi mimo ideoloških zarez. Teza ni bila brez učinkov. V praksi je bila pozornost do umetnosti, ki je nastajala v zamejstvih, precejšnja in drugačna, kot je to danes. Skupni kulturni prostor ni segel v »globine«, npr. v šolski pouk in podobno, a je dajal vsaj parcialne rezultate. Slovensko gledališče iz Trsta je npr. imelo v Sloveniji ali na Borštnikovem srečanju drugačno vlogo kot po osamosvojitvi Slovenije. O tem sem se lahko prepričal sam. Primorski dnevnik si je npr. lahko privoščil »luksuz«, da smo po vrsti Koren, podpisani in nato Čuk sledili celotnemu poteku Borštnikovega srečanja in o njem poročali. To je pomenilo desetdnevno bivanje v hotelu Orel v Mariboru. Tam smo si lahko ustvarili letni vpogled v slovensko in tudi širšo jugoslovansko gledališko sceno. SSG pa je bilo na srečanju vedno »poseben« gost. Danes teh pogojev ni več. Sintagma Skupni slovenski kulturni prostor ostaja le še retorična. Politika je v odnosu do kulture in umetnosti še vedno izrazito prisotna. Subvencija ostaja za mnoge umetnike edina možnost. Tudi manjšine in zamejci ne moremo, razen izjem, »goli« na tržišče. Elementi trženja, promocije, konkurence, uravnovešenih bilanc,»me-nedžerskih« pristopov itd. pa so vedno bolj prisotni. Vsem, ki se ukvarjajo z založništvom, s koncertno dejavnostjo, z gledališčem, z razstavami, skratka, s ponujanjem umetnosti odjemalcem, je povsem jasno, da morajo tudi v slovenskem bazenu računati na sposobnost lastne promocije, na mrežo stikov in nenazadnje na konkurenco, ki ni vedno in povsod lojalna. Neke izrecne be-nevolentnosti do manjšinskega ustvarjanja v Sloveniji danes ni. Zanima, kar zanima. Še težavnejši je npr. prodor na italijanski trg. Boris Pahor je izjema, ki potrjuje pravilo. To ne pomeni, da v italijanskem prostoru, predvsem v naši deželi in njeni okolici, ni zanimanja za umetnost, ki se dogaja v Sloveniji. Glede na lastne izkušnje z delovanjem pri Založništvu tržaškega tiska pa bi si ne delal kakih posebnih »tržnih« utvar. Mnogi prevodi slovenskih del v italijanščino so dosegli pičle prodajne rezultate, čeprav so imeli kar lep odmev v italijanskem tisku in so pomenili pomembne kulturne dogodke. Prisotnost slovenskih ustvarjalcev na italijanskem trgu ostaja problematična in vezana na subvencije. Tržišče je torej na delu tako v Sloveniji kot v prostoru, kjer živimo manjšinci, zamejci ali kakorkoli že. Za Slovence v Italiji je to toliko težje, ker Italija ni velik podpornik umetnosti. Razen ozke elite, si mnogi pesniki in pisatelji plačujejo svoje knjige sami. Male in srednje založbe kasirajo, v kolikor živijo od avtorskih odkupov in kakih prijateljskih subvencij. Prodaja je dodatek, ki dopolnjuje »zagotovljeno«, pogostokrat kar avtorjevo, »samopodporo«. Drugo je, če postane avtor dobitnik loterije, ki se imenuje uspešnica. Z njo si lahko zagotovi življenje. Mnogi slikarji si sami tiskajo kataloge in prispevajo za stroške razstav. Igralci so plačani na dan, torej na storitev: največkrat slabo. Tudi tu so seveda izjeme. Slaven igralec bo bogat, manj znani ali nepoznani bo životaril iz dneva v dan po raznih odrih. Skratka, v Italiji sta država in njena politika do umetnosti, predvsem nove, neradodarni. Tržna selekcija je ostra, majhni si pomagajo z veliko mero navdušenja in skoraj ničnimi profiti. V Sloveniji so umetniki še vedno precej na boljšem, vendar dvomim, da bo lahko Slovenija vztrajala pri socialističnem modelu, ki je vendarle omogočal umetnikom, v inštitucijah ali svobodnim, določena jamstva, kot so redne plače, za »svobodnjake« pa zdravstveno zavarovanje, pokojnino in še kaj. Menedžerski pristop se uveljavlja tudi v Sloveniji in politika ni edini soigralec umetnosti. Trg pa zna biti strožji selektor od politike, ki se vedno manj ubada s cenzuro. Probleme ima kvečjemu z razpoložljivimi sredstvi. Če strnem, lahko ugotavljam, da imamo Slovenci v Italiji še dodatno nesrečo. Nam, Slovencem, manj naklonjene politične opcije se lahko pri zmanjševanju ali odrekanju podpor skrivajo za tržno realnostjo oziroma za tisto stvarnostjo, ki jo živi marsikateri italijanski umetnik. Če namreč politika ne upošteva neke etnične ali narodne kulturne posebnosti in ne vidi v njej vrednote, smo Slovenci na kahli. Italijanski pesnik, ki je izdal zbirko pri ZTT-ju se je iskreno čudil, ko so mu dali skromen honorar, ki je v bistvu kril njegove stroške. Do takrat je največkrat vlekel denarje kar iz svojega žepa ali pa se je boril v iskanju sponzorja, ki je prispeval za odkup knjig. Kak slovenski kolega bi tisto vso-tico užaljeno vrnil, češ da je pod njegovo častjo. Vprašanje je le delno politično, svojo besedo ima tu trg s strogimi računicami, ki kažejo tudi na to, da si mora knjigo plačati avtor sam. Ni dobro, a je. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Kdor ni za cesarja. Kdor ni za cesarja, ni za babo! To je eden izmed še danes precej razširjenih rekov, ki so si ga morda izmislili, da bi potolažili nesrečneža, ko je moral v vojsko. Vsaka družina ima svoje zgodbe in zgodbice v zvezi z vojaščino, ki se vlečejo iz roda v rod. V naši družini pravijo, da nono ni služil vojaškega roka, ker je bil krivonog. Gre za telesno napako, ki da skvari harmonični videz sa- blje ob levi nogi. In zunanjost je bila in bo v vojski pomembna zadeva. Na naši sliki vidimo troje mladih mož, ki so se odločili za vojaško kariero. Postavili so se pred fotoaparat, ne da bi niti približno slutili, kaj jih bo čakalo čez petnajst let, ko bo počila prva svetovna vojna. Za enega od teh treh vojakov vemo zagotovo, da se ni nikoli poročil. Zaljubil se je bil v dekle brez dote, zato pa ni dobil od svojih nadrejenih dovoljenja, da bi se z njo poročil. Taka so bila namreč pravila v avstro-ogrski vojski. pisma uredništvu O scenografiji sistemov Vzgibi tega pisanja ne izvirajo iz nasprotovanja prebranemu, temveč iz želje po dopolnjevanju in pojasnjevanju. Izvira tudi iz prepričanja v koristnost občasnega odzivanja na kolumne, da si vsaj včasih odmislimo občutek gluhe loze. Tudi sam sem si želel v obdobjih kolumnega oglašanja imeti kakšen odmev. V mislih imam tokrat zadnje Mermoljevo Ogledalo (PD, 21. 10.), v katerem sta na nazoren, plastičen način bili obrazloženi razlika med delegatsko in partecipativno demokracijo ter izenačenost med sedanjimi družbenopolitičnimi dinamikami v Italiji in nekdanjimi v jugoslovansko - slovenskem (samoupravnem) socializmu. Razlaga se začne pri scenografiji zborovanj, glede katere ni prav nobene razlike med sedanjimi halami in nekdanjimi dvoranami, nadaljuje pa se z opisom odnosov (in njihovih odtenkov), ki jih imajo državljani, ali pa so vanje prisiljeni, do vodilnih strankarskih in upravnih struktur. Posvečam se prvemu vidiku, glede katerega smo prebrali, da scenografije na zborovanjih Ljudstva svobode kar precej spominjajo na kongrese SZDL ali KPJ in ZKJ (zlasti zadnjih dveh). Nato se vzporejanje nekako eksplicitno ali implicitno nadaljuje. Sam pravim, da se pri zunanji fasadi primerljivost tudi konča. Zakaj? Ali vztrajno ponavljanje besede vodja z veliko začetnico za obe realnosti pomeni, da je tu in je bilo tam enako? Nikakor. Tudi najvišji predstavnik socialistične Jugoslavije je bil najprej Valter, nato po vrsti Sekretar, Stari, Vrhovni komandant (to so bili po vojaški liniji tudi de Gaulle, Eisenhower...), Tovariš, Predsednik in ob izbruhih emocije Naš. Nikoli ni bil dojet kot Dux. Glede Slovenije pa se sploh ne morem spomniti nobenega, ki bi ga lahko označili za Vodjo v opisanem smislu. Kako naj bo piramidalni sistem Ljudstva svobode z eno samo individualistično špico primerljiv s socialističnim piramidalnim sistemom, na čelu katerega je bil razosebljen Centralni komite. Saj je bilo vse osnovano na graje vrednem kolektivizmu, v nasprotju z zveličavnim individualizmom, ali ne? Kljub trikratnemu narodnemu herojstvu, kar je seveda bi- lo preko roba, nisem nikoli slišal, niti kar bi se lahko zgolj približalo frazi 'ghe pensi mi'. Spomnim pa se pravila 'Nihče nima pravice, da v imenu jugoslovanskih narodov podpiše kapitulacijo', kar je seveda v diametralnem nasprotju z individualizmom s stalnim bivališčem v Arcore-ju. Potem je tu bogastvo v lastništvu. Politično naprezanje italijanskega vladnega predsednika je več kot petnajst let usmerjeno v zbiranje, zadržanje in večanje sredstev v zasebni lasti. Odgovorni za samoupravni socializem niso obogateli, niso si priskrbeli nepremičnin in niso se umaknili v Švico ali odjadrali na Južna morja. Berlusconijev nepotizem je na dlani, sinovi najvišjih partijskih funkcionarjev živijo od uradniške, profesorske ali novinarske plače, ne od rente. Končno je še tu lapidaren prvi odstavek Milana Rakovca iz njegove zadnje kolumne, ki ga - ne da bi spreminjal bistva - razširjam in prilagajam tem pojasnjevanjem. Tisti za konferenčnimi in kongresnimi mizami, odgovorni za sistem, ki smo ga tudi mi posredno in neposredno poznali, eni celo doživeli, so v neprimerno težjih povojnih gospodarskih in finančnih okoliščinah v primerjavi z današnjimi in kljub 'nevzdržni komunistični amatersko voluntaristični ekonomski teoriji' proizvodne obrate odpirali, sedanji krotilci nepartecipativnih množic, oboroženi z dokončno zmagovitimi - kajti leto 1989 naj bi pomenilo KONEC ZGODOVINE (sic! in ha,ha!) - ekonomsko finančnimi teorijami pa jih zapirajo. Zahodno in vzhodno od nas in seveda tudi pri nas. Scenografija ista, vsebine drugačne. Obstaja razlaga, da bi se scenografija na Balkanu obdržala, če ne bi imela 5 milijard dolarjev dolga, ki ga nihče ni bil več pripravljen kriti. Koliko milijard dolarjev dolga straši sedaj od Sicilije in Ao-ste do Vukovarja in Dževdželije? O volji do partecipacije pa (morda) kdaj naslednjič. Aldo Rupel 6 Sreda, 28. oktobra 2009 ITALIJA / sodstvo in politika - Zaradi lažnega pričanja v prid Berlusconija Prizivno sodišče potrdilo obsodbo odvetnika Millsa V težavah tudi Berlusconi, ki je Millsa podkupilin bo moral kmalu pred sodnike MILAN - Milansko prizivno sodišče je včeraj potrdilo prvostopenjsko obsodbo britanskega odvetnika Davida Millsa na 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni. Tudi po oceni prizivnih sodnikov si je Mills zaslužil kazen zaradi lažnega pričevanja v prid sedanjega premiera Silvia Berlusconija na dveh prejšnjih sojenjih, in sicer na procesu okrog družbe All Iberian in na procesu o podkupovanju finančnih stražnikov. Za nagrado je po oceni sodnikov od Berlusconija prejel 600 tisoč ameriških dolarjev. Mills je sprva priznal, da je od Berlus-conija dobil denar »v znak priznanja« za njegovo delo. Pozneje je to zanikal, rekoč, da mu je denar izplačal neki ladjedelec. Berlusconi je na začetku procesa sedel z Millsom na zatožni klopi, proces proti njemu pa je bil oktobra lani začasno ustavljen, potem ko je njegova vladna večina julija lani sprejela zakon Alfano, ki mu je zagotovil imuniteto pred sodnim pregonom. Toda ustavno sodišče je na začetku tega meseca zakon Alfano ovrglo, zaradi česar bo moral Berlusconi spet pred sodnike. Včerajšnja Millsova obsodba očitno spravlja premierja v vse večje težave. Zato ni čudno, da so Millsovi in Ber-lusconijevi odvetniki včeraj ostro napadli odločitev milanskih prizivnih sodnikov. Millsova odvetnika Alessio Lanzi in Federico Cecconi sta napovedala pritožbo na ka-sacijsko sodišče. »Ta razsodba hudo omaja naše zaupanje v pravico, saj ni bilo razlogov za Millsovo obsodbo,« sta dejala. Berlusco-nijev odvetnik Niccolo Ghedini pa je ocenil, da je razsodba »nelogična« in da je bila sprejeta rekordno hitro, tako da Millsova obramba ni imela možnosti za ustrezen zagovor. Zaradi tega bo po Ghedinijevem prepričanju kasacijsko sodišče razsodbo »nujno ovrglo«. Seveda so se takoj oglasili tudi politiki. Glasnik Ljudstva svobode Daniele Ca-pezzone je menil, da gre za očitno politično manipulacijo. »Končni cilj je vreči premier-ja, ki je bil demokratično izvoljen,« je dejal. Odgovorni za pravosodje pri Demokratski stranki Lanfranco Tenaglia pa je Berlusco-nija in vladno večino pozval, naj spoštuje sodno oblast. Posvaril ju je pred iskanjem novih rešitev ad personam, kot je bil Alfanov zakon, saj bi to pomenilo teptanje temeljnih načel pravne države. Medtem je včeraj milansko prizivno sodišče sprejelo drugo pomembno odločitev za Silvia Berlusconija. Zamrznilo je izvršljivost razsodbe, s katero je milansko civilno sodišče nedavno razsodilo, da mora premierjeva družba Fininvest plačati 750 milijonov evrov kazni kot povračilo škode hol-dingu CIR, ki mu predseduje Berlusconijev veliki tekmec Carlo de Benedetti. Britanski odvetnik David Mills in italijanski premier Silvio Berlusconi ansa politika - Epilog škandala Marrazzo odstopil z mesta predsednika deželne vlade Lacija RIM - Piero Marrazzo je vrgel puško v koruzo. Včeraj je odstopil z mesta predsednika deželnega odbora Lacija. »Zaradi izredne bolečine, ki me pretresa, moja prisotnost na čelu deželne uprave ne more več biti v korist državljanom Lacija,« je zapisal v pismu, ki ga je včeraj popoldne naslovil na podpredsednika deželnega odbora Esterina Montina in na predsednika deželnega sveta Bruna Astorreja. Samo dva dni prej je predložil zdravniško spričevalo, ki naj bi mu omogočilo, da bi svojo funkcijo zamrznil za mesec dni. Očitno pa so bile kritike opozicije in sploh pritisk javnosti zanj neznosni. Tako bodo v Laciju predčasne deželne volitve. V skladu z zakonom bi jih morali prirediti sredi marca, možno pa je, da jih bodo združili z deželnimi in upravnimi volitvami, ki bodo drugod po Italiji predvidoma 28. in 29. marca. To je politični epilog škandala, ki je izbruhnil minuli petek, ko se je razvedelo, da so štirje karabinjerji izsiljevali Marrazza z videoposnetkom, ki prikazuje zdaj že bivšega predsednika Lacija v družbi s transseksual-cem. Četrverica izsiljevalcev je zdaj za zapahi. Rimski javni tožilci so včeraj sporočili, da Marrazzo trenutno ni ničesar obtožen. Včeraj se je razvedelo, da se bivši deželni predsednik iz vrst Demokratske stranke namerava zateči za mesec dni v samostan, da bi prebrodil svojo duševno stisko. desna sredina Berlusconi in Tremonti sta se pobotala MILAN - Silvio Berlusconi in Giulio Tremonti sta se na koncu očitno pobotala. Na včerajšnjem srečanju v Berlusconijevi vili v Arcoreju sta premier in njegov gospodarski minister »razjasnila vse nesporazume«, kot je dejal podtajnik pri predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti, posrednik v sporu, ki je nastal zaradi Berlusconijeve napovedi ukinitve davka Irap in Tremontijevega zagovarjanja stalnega službenega mesta, pa je bil očitno vodja Severne lige in minister za reforme Umberto Bossi. Berlusconi, ki je medtem zbolel za lažjo obliko škrlatinke in zaradi tega odpovedal več institucionalnih obveznosti, se je s Tremontijem dogovoril, da bo minister predsedoval novemu telesu znotraj stranke Ljudstva svobode, t.i. Odboru za gospodarsko politiko, ki bo imel nalogo uskladiti gospodarsko politiko desne sredine, kot kaže, pa ne bo zasedel mesta podpredsednika vlade. demokratska stranka - Po Bersanijevi izvolitvi Rutelli se poslavlja Po njegovih besedah leva sredina ubira »pota preteklosti«- Rosy Bindi predsednica stranke? Francesco Rutelli ansa RIM, MILAN - Začenja se drugačna pot, ker Demokratska stranka po izvolitvi Pierluigija Bersanija za tajnika na nedeljskih primarnih volitvah stopa na pot preteklosti. S to ugotovitvijo, ki jo je podal na včerajšnji milanski predstavitvi knjige La Svolta, je Francesco Rutelli, bivši rimski župan, minister in voditelj nekdanje Marjetice, napovedal svoje slovo od Demokratske stranke po izidu nedeljskih primarnih volitev, na katerih je zmagala Bersanijeva opcija. Po Rutellijevih besedah Italija doživlja dramo oz. spremembe, katerih pa se večina državljanov zaradi spora, ki spravlja ob živce državo, ne zaveda. Gre za to, pravi Rutelli, da je desna sredina postala desnica, leva sredina, ki nosi pečat DS, pa se nagiba k levici in z zavezništvom z Italijo vrednot ubira »pota preteklosti«. Poleg tega je Severna liga postala na severu edini politični subjekt, ki sklepa pogodbe z desno sredino, na jugu države pa utegne priti do nastanka nove »južne« desne stranke, kar bi levo sredino, ki bi bila preveč levo usmerjena, pahnilo v manjšino. Rutelli je prepričan, da je treba »začeti drugačno pot z drugačnimi osebami,« pri tem pa ni pojasnil, ali se bo pridružil Sredinski uniji Pierferdinanda Casinija ali bo skušal prispevati k oblikovanju velikega centra, o katerem sanja bivši predsednik Confindustrie Luca Cordero di Monte-zemolo. Prav tako ni znano, koliko sredinskih članov DS mu bo sledilo. Naj ne zapusti stranke, je Rutelli-ja skušal prepričati bivši minister Giuseppe Fioroni, da si bo Rutelli premislil pa upa tudi dosedanji načelnik poslancev DS Antonello Soro, ki naj bi danes skupaj z načelnico senatorjev Anno Finocchiaro spričo izvolitve novega tajnika Bersanija ponudil odstop, saj se je po njegovih besedah zaključila določena politična faza. Medtem pa se mora novoizvoljeni tajnik DS Pierluigi Bersani, ki se je včeraj srečal s predsednikom republike Gior-giom Napolitanom, ukvarjati s sestavo novega strankinega vodstva, pri čemer se govori o možnosti, da bi nova predsednica stranke postala Rosy Bindi. zdravje Umrl zdravnik, ki je bolehal za novo gripo NEAPELJ - Včeraj dopoldne je v neapeljski bolnišnici Cotugno umrl 56-letni zdravnik P. C., ki je bolehal za novo gripo. Novico je potrdil zdravstveni direktor bolnišnice Cosimo Maiorino, ki je v noti za tisk pojasnil, da je P. C. bolehal tudi za drugimi boleznimi. Ze dolga leta je imel težave z ledvicami, zaradi česar je moral redno delati dialize. Poleg tega se je v mladih letih zdravil zaradi lim-foma, v neapeljsko bolnišnico pa se je zatekel prejšnji petek, da bi opravil kirurški poseg. Skratka, težko je reči, da gre za pravo žrtev nove gripe. Omenimo naj, da je v isti bolnišnici 4. septembra letos umrl 51-letni D.G., ki velja za prvo uradno žrtev nove gripe v Italiji. Sicer pa je tudi D. G. imel že poprej raznovrstne zdravstvene težave, tako da je bila okužba z virusom A /H1N1 le eden izmed vzrokov smrti. davčne utaje Inšpekcije v podružnicah švicarskih bank MILAN - Več sto finančnih stražnikov in davčnih agentov je včeraj nenapovedano obiskalo podružnice švicarskih bank v Italiji oz. bank, ki tesno sodelujejo s švicarskimi, kakor tudi bank, ki tesno sodelujejo s finančnimi ustanovami v San Marinu. Skupno je šlo za 76 bančnih sedežev v devetih italijanskih deželah, in sicer v Lombardiji, Laciju, Piemontu, Venetu, Toskani, Kampaniji, Liguriji in v Markah. Kot so pojasnili Finančni stražniki in Agencija za prihodke v skupnem sporočilu za javnost, je bil namen inšpekcij predvsem ta, da preverijo, ali banke redno obveščajo državni arhiv za finančne odnose o operacijah svojih klientov. Gre za zakonsko dolžnost, izpolnjevanje katere je ključnega pomena za boj proti davčni utaji na mednarodni ravni. V noti za tisk je rečeno, da bodo finančni stražniki in davčni agenti v prihodnosti izvedli vrsto podobnih pregledov. Smoter akcije je očitno tudi ta, da bi spodbudili vračanje ilegalno izvoženih kapitalov iz tujine na osnovi ugodnosti, ki jih predvideva t. i. davčni ščit. kalabrija - Ime potopljenega plovila ni še znano Skrivnostna ladja Radioaktivnosti zaenkrat niso zabeležili, pomorske gospodarske dejavnosti pa so ustavljene Ladja, ki je 21. oktobra začela iskati potopljeno ladjo ansa COSENZA - Še vedno ni jasno, kaj se skriva v potopljeni ladji, ki leži na morskem dnu pred kalabrijsko obalo. Ladjo so v začetku septembra zasledili 11 milj od kraja Cetraro, nahaja pa se 470 metrov globoko. Ministrica za okolje Stefania Prestigia-como je včeraj sporočila rezultate prvih meritev, iz katerih izhaja, da do tristo metrov v globino ni radioaktivnih sprememb, sama pa je pristavila, da to še ne pomeni, da v ladji ni strupenih snovi. Kljub temu je pozvala Kalabrijce, naj ne povzročajo pretiranega preplaha. Sinoči so tudi potrdili, da ne gre za ladjo Cunski, o kateri sumijo, da je prevažala radioaktivne odpadke. Po protestih županov in kalabrijskih poslancev je v to deželo prejšnji teden potoval podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia, ki so ga domačini izžvižgali, saj vlada celih 40 dni po odkritju ostankov ladje, v kateri bi lahko bili radioaktivni odpadki, ni ukrepala. Sledila je demonstracija v kraju Amantea. Informacije, ki jih je včeraj navedla ministrica Prestigiacomo, pa Ka-labrijcev niso potolažile, saj so vse z morjem povezane gospodarske dejavnosti (začenši z ribištvom) že skoraj dva meseca ustavljene. »Vprašanje o tem, ali gre za ladjo Cunski, nas ne zanima preveč. Vesti, ki jih prinaša ministrica, ničesar ne spreminjajo,« je v izjavi za tisk zapisala kalabrijska deželna uprava. Prebivalce zanima namreč samo to, ali so v ladji radioaktivni odpadki. Državni protimafijski tožilec Pietro Grasso je medtem omenil možnost, da je to druga ladja, ki se je potopila že leta 1943. Mafijski skesanec Francesco Fonti pa je povedal sodnikom, da je mafija 'ndrangheta za prevoz radioaktivnih odpadkov kupila tri ladje. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 28. oktobra 2009 ~J APrimorski ~ dnevnik občina trst - Sestanek o regulacijskem načrtu in slovenski manjšini Pomisleki Slovencev bodo zaobjeti v spomenici Srečanje med županom Dipiazzo, konzulko Pelikanovo, predsednikoma SKGZ in SSO ter slovenskimi občinskimi svetniki Krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, bosta skupaj s slovenskimi svetniki v tržaškem občinskem svetu sestavili spomenico o glavnih spornih točkah nove variante k regulacijskemu načrtu tržaške občine. To je glavni rezultat včerajšnjega dopoldanskega srečanja na tržaškem županstvu med županom Robertom Dipiazzo, generalno konzulko Republike Slovenije v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan, ki jo je spremljala konzulka Bojana Cipot, predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pav-šičem in Dragom Štoko ter slovenskimi občinskimi svetniki Stefanom Ukmarjem, Igorjem Švabom in Iztokom Furlaničem. Dogodek je sledil nedavnemu uvodnemu srečanju, ki ga je nova slovenska generalna konzulka imela z županom Di-piazzo. Včerajšnje srečanje je služilo izmenjavi stališč o načrtu, ki po županovem mnenju precej znižuje stopnjo zazidlji-vosti v primerjavi s prejšnjo varianto, ki jo je leta 1997 odobrila levosredinska uprava Riccarda Illyja. Krovni organizaciji in slovenski svetniki pa imajo o načrtu precejšnje pomisleke oz. kritike, ki so jih na včerajšnjem srečanju še enkrat ponovili, od bojazni, da se spričo gradenj, ki bi jih omogočila sprememba namembnosti nekaterih opuščenih območij, kot je npr. bivša vojašnica pri Banih, utegne korenito spremeniti razmerje med italijansko večino in slovensko manjšino na teritoriju, do problematike pomanjkanja obveščanja javnosti pred sprejetjem načrta. Škoda tudi, da se ni začel ob tej priložnosti izvajati zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki v svojem 21. členu predvideva zagotovitev ustreznega predstavništva manjšine v pristojnih posvetovalnih organih, ki bi obravnavali upravno ureditev, rabo teritorija ter gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje in izvajanje na območju, kjer veljajo določila zaščitnega zakona. Neupoštevanje tega lahko sproži ugovore, je bilo rečeno. Je pa bila pozitivno ocenjena pripravljenost župana (od katerega pričakujejo bolj aktivno vlogo glede odnosov s Slovenijo) pri upoštevanju že omenjenega predloga o spomenici glede regulacijskega načrta. Vse to v prisotnosti predstavnic slovenskega generalnega konzulata, ki pozorno sledi razvoju dogodkov. sindikati - Deželna demonstracija proti spornemu ukrepu na socialnem področju Množičen »ne« deželnemu zakonu Od tri do pet tisoč protestnikov, med njimi mnogo tujih priseljencev, mladih in upokojencev - CGIL, CISL in UIL: Deželni zakon je sramoten staven, Franco Belci (CGIL) pa je izjavil, da mora politika opustiti emotivno enačenje teme varnosti s temo priseljencev. »Priseljenci proizvajajo 10% deželnega BDP in plačujejo vsako leto sto milijonov evrov davkov,« je pristavil. Giovanni Fa-nia (CISL) je dodal, da toliko let po bitkah Martina Luthra Kinga »ne moremo spet razpravljati o človekovem dostojanstvu« ter da dežela FJK ne potrebuje obhodnih straž, temveč spodbujanje integracije. Na koncu je bilo na vrsti srečanje sindikatov s predsednikom deželnega sveta Edouardom Ballamanom in načelniki svetniških skupin. Načelnik Severne lige Danilo Narduzzi se srečanja ni želel udeležiti: izjavil je, da sindikati protestirajo proti revnim ljudem. Podobnega mnenja je bil njegov somišljenik, poslanec Massimilia-no Fedriga, ki je v tiskovni noti zapisal, da »protest skrajne levice potrjuje dejstvo, da je zakon dober«. Deželni svetnik Levice in svobode Stefano Pustetto pa je prepričano podprl demonstrante, saj pomeni zakon po njegovem mnenju »kulturno nazadovanje naše družbe«. tržaška občina - Nova oprema dvorane občinskega odbora Stol, vreden 672 evrov Za 19 stolov skupno 12.768 evrov - O zadevi razpravljala komisija za prozornost Natančno 672 evrov, približno toliko, kolikor znaša pokojnina številnih revnih Tržačanov - toliko je stal vsak nov naslanjač v dvorani tržaškega občinskega odbora. Občina je kupila devetnajst takih vrtljivih stolov, skupni strošek je znašal 12.768 evrov. Včeraj so se na te usnjene naslanjače živo rdeče barve posedli člani občinske komisije za prozornost. Predsednik, občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič, jih je sklical prav z namenom, da bi pogledali nakupu stolov pod prste. Od odgovornega občinskega oddelka za splošno tajništvo Fabia Lorenzuta je hotel izvedeti, kdo se je odločil za nakup tako dragih stolov in ali so bili pred tem opravljeni različni predračuni za primerjavo med raznimi tipi stolov in njihovimi cenami. Lorenzut je pojasnil, da gre za »dolgo zgodbo«. Za nakup novih na-slanjačev se je odločil občinski odbor, ker so bili stari dotrajani. Pred dvema letoma je vključil v proračun postavko v višini 25 tisoč evrov za »preureditev dvorane občinskega odbora«. S tem stroškom naj bi krili namestitev klimatske naprave in zamenjavo stolov. Klimatska naprava je stala 11.125 evrov, tako je ostalo za stole več denarja na razpolago, kot je bilo prvotno predvideno. To pa po mnenju Lorenzuta niso navadni, uradniški stoli, temveč -reprezentančni, saj je dvorana ob- činskega odbora namenjena tudi javnim srečanjem. Zato tudi novi naslanjači toliko stanejo. Ponudbo za nakup so dala tri podjetja. Med ponujenimi je bil tudi naslanjač modela capricer v vrednosti 1.100 (!) evrov. Občinski odbor se je odločil za stol modela format podjetja Emmegi, ki ga je občini dostavila firma Ar.le.m iz Osapske industrijske cone v miljski občini. Za 19 stolov bo občina odštela skupno 12.768 evrov. Po Furlaničevem mnenju je bil tolikšen strošek, predvsem v času krize, vse bolj prazne občinske blagajne in v brk pozivom k štedenju, povsem neumesten. M.K. Protestnega shoda so se udeležili tudi številni tuji priseljenci kroma Nekaj tisoč ljudi iz Furlanije-Julijske krajine se je včeraj popoldne na Velikem trgu in po mestnih ulicah udeležilo sprevoda, ki so ga deželni sindikati CGIL, CISL in UIL priredili, da bi izrazili svoje odločno nasprotovanje pravkar izglasovanemu deželnemu zakonu o sociali, ki zapostavlja zlasti pravice tujih priseljencev. Po podatkih tržaške kvesture naj bi bilo protestni-kov tri tisoč, po podatkih organizatorjev celo pet tisoč, tako ali drugače je vsekakor na dlani, da je protestna pobuda povsem uspela. Shod se je zaključil pred sedežem deželnega sveta na Trgu Oberdan. Na začetku je deželne tajnike sindikatov sprejel tržaški prefekt Giovanni Balsamo. Protestni shod so obarvale zastave sindikatov in miru, s svojim transparentom pa so bili navzoči tudi uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča. V večtisočglavi množici je bilo opaziti mnogo mladih, upokojencev in priseljencev. Nekateri od teh so spregovorili na Trgu Oberdan, kjer so glavno besedo imeli sindikalisti. Tajnik UIL Luca Visentini je med drugim dejal, da je deželni zakon sramoten in protiu- 1. november Spominske svečanosti in polaganja vencev Pred nami je prvi november, dan, ko se spominjamo svojih rajnih s komemoracijami in polaganji vencev na grobovih, pred spomeniki in obeležji padlim borcem. Predstavniki organizacij in društev ter krajevnih uprav bodo seveda tudi letos položili vence v mestu in vaseh tržaške pokrajine. Delegacija Slovenske kultur-no-gospodarske zveze bo tako kot vsako leto ob spominskih svečanostih za 1. november polagala vence na grobove in spomenike padlih borcev in talcev v okviru širokega odporniškega gibanja in osvobodilne borbe proti nacifašizmu. Letošnje polaganje vencev bo potekalo danes popoldne, in sicer na Ul. M.D'Azeglio, Ul. Ghe-ga, griču Sv. Justa, pokopališču pri Sv. Ani (grob P. Tomažiča in skupni grob). Ob 15. uri se bo pridružila delegaciji Republike Slovenije na vojaškem pokopališču (grobnica padlih borcev), pokopališču pri Sv. Ani (grob bazoviških junakov) in spomeniku padlim NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca. Ob 16. uri pa se bo v Rižarni udeležila svečanosti, kjer bo skupaj s SSO položila skupni venec. Delegacija SSk bo skupaj z delegacijo Republike Slovenije polagala vence danes ob 15. uri v Bazovici na gmajni ob spomeniku Bazoviških junakov, ob 15.15 na grobu Bazoviških junakov, ob 15.30 na spomeniku padlim pri Sv. Ani in ob 16. uri v Rižarni. Svet slovenskih organizacij obvešča, da bo tudi letos polagal skupno z Generalnim konzulatom RS in drugimi organizacijami vence na bazoviški gmajni, v Rižarni, v Gonarsu, na grobu Lojzeta Bra-tuža ter na grobove in spomenike padlim borcem. Skupno s Slovensko skupnostjo pa bo SSO položil tudi venec v Gropadi na spomenik padlim slovenskim vojakom v 1. svetovni vojni. Uprava Občine Dolina bo kot vsako leto položila venec na občinski spomenik padlim v Spominskem parku v Dolini danes ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Koper in Piran. Ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin bo zadonela partizanska pesem v izvedbi MoPZ upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Pur-gerja. Zbirališče ob 14.45 pred županstvom. Občina Repentabor obvešča, da bo danes ob 14. uri, delegacija občine Sežana položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. Vabijo vse občane, da se polaganja vencev udeležijo.Občina Zgonik se bo v soboto, 31. oktobra, poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po sledečem razporedu: ob 12. uri proseško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18. uri zbirališče v Zgoniku, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19. uri Samator-ca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Delegacija županov in predsednice Pokrajine Trst pa bo polagala vence na spomenike padlim v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini pred županstvom; v občinskem parku v Dolini bo predvidoma med 11. in 11.30. Tržaška pokrajinska združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v soboto, 31. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo D'Azeglio z zaključkom v Rižarni. 8 Sreda, 28. oktobra 2009 SVET / slovensko stalno gledališče - 28. septembra je odstopil upravni svet Prvi mesec krize V enem mesecu odpadle številne predstave in prva premiera v sezoni Pred enim mesecem, 28. septembra, je odstopil upravni svet Slovenskega stalnega gledališča in za osrednjo zamejsko kulturno ustanovo se je začela kriza, ki ji - kljub številnim posegom, srečanjem, sestankom in zagotovilom - ni še videti konca. Delo v gledališču je zastalo, odpadle so vse načrtovane dejavnosti: vaje, predstave, gostovanja. Odpadla je tudi uvodna premiera. November že trka na vrata, sezona pa se še ni začela. V tem mesecu krize sta velika dvorana in mali oder Kulturnega doma samevala. Res škoda. Kajti, ko bi bilo tako, kot je bilo poleti začrtano, bi bila ponudba privlačno pestra. Kriza je tako izbrisala Kulturni dom s prizorišč letošnjega mednarodnega festivala Neta. V petek, 2. oktobra, ni bilo predstave gledališča Komisarževskaja iz Sankt Pe-tersburga, Ljubimca Harolda Pinterja. V soboto, 3. oktobra, je odpadla predstava Narodnega pozorišta iz Sarajeva Mortal Kombajn Pawela Sale. V ponedeljek, 5. oktobra, je odpadla predstava Črnogorskega dramskega po-zorišta Sen kresne noči Williama Shakespeara. V torek, 6. oktobra, Slovensko stalno gledališče ni sodelovalo na mednarodnem festivalu otroških gledališč Zlata paličica v Ljubljani, kjer bi moralo predstaviti igro Tubotubatubetubitu Marka Sosiča. V petek, 9. oktobra, bi moralo v okviru festivala Neta nastopiti Slovensko stalno gledališče z igro Tamare Matevc Zaljubljeni v smrt. V soboto, 17. avgusta, je odpadlo gostovanje Slovenskega stalnega gledališča na Borštnikovem srečanju v Mariboru z igro Hansa Magnusa Hči zraka. V četrtek, 22. oktobra, bi morala biti predpremiera uvodne predstave v sezoni 2009/2010, Oblomov Ivana Alek-sandroviča Gončarova. Ob tej priložnosti bi morali tudi odpreti razstavo del Megi Pepeu. Odpadle so nato še premiera, 23. oktobra, in ponovitev 24. oktobra. Prav tako bodo odpadle jutrišnja ponovitev, nato še ponovitve 30. in 31. oktobra, 5., 6. in 7. oktobra. Danes je bila na programu ponovitev predstave Art export Žanine Mir-čevske. Seveda odpade. Podobno so odpadle uvodne predstave otroških in mladinskih abonmajev Zlata ribica, Morski pes in Barakuda. Kakšna škoda! M.K. Kolektiv Slovenskega stalnega gledališča se je s transparentom udeležil včerajšnje sindikalne manifestacije po mestnih ulicah kroma garibaldijev trg - Prometna nesreča v jutranjih urah Ponoreli opel razdejal trg Avtomobil podrl semafor, cestno tablo in drog javne razsvetljave, pešcev pa k sreči ne Še pred 8. uro je jutranji mir na Garibaldijevem trgu skalila prometna nesreča, v kateri je avtomobil podrl semafor in še marsikaj. Dogodek je pritegnil pozornost številnih krajanov in mimoidočih. Ponoreli avtomobil opel je baje s šentjakobske Ulice Bosco z neprilagojeno hitrostjo privozil čez križišče na Garibaldijev trg. Avtomobil je na trgu trčil ob pločnik, pri čemer je voznik izgubil nadzor nad svojim vozilom. Slednje je nadaljevalo svojo pot in zadelo semafor ter podrlo po vrsti cestno tablo in drog javne razsvetljave, ustavilo pa se je pred izložbo ribarnice. Voznik se skorajda ni poškodoval, pešcev k sreči ni povozil, drugih vozil ni zadel, prednji del njegovega avtomobila z italijansko registracijo pa je bil deloma uničen (na sliki Kroma). Z dogodkom so se ukvarjali karabinjerji, ki so preverjali nastalo škodo, tržaška občinska policija pa je preusmerjala promet. pokrajina trst Odobrili peti člen novega statuta Tržaški pokrajinski svet je v ponedeljek pozno zvečer po približno pet ur trajajoči seji izglasoval peti člen novega statuta pokrajine Trst. Tako je pod streho še eden od členov novega statuta, ki ga predlaga levosre-dinska večina, čeprav tudi tokrat ni šlo brez obstrukcije opozicije, ki je glede petega in šestega člena, ki sta bila na dnevnem redu ponedeljkove seje, predložila preko trideset popravkov (26 samo za peti člen). Peti člen se je nanašal na funkcije pokrajinske uprave. Te so med drugim koordiniranje ter taka teritorialna ureditev, ki naj teži k spoštovanju in vrednotenju značilnosti posameznih območij, dalje sodelovanje z deželo, občinami in drugimi ustanovami na teritoriju ter sodelovanje z drugimi deželami, pokrajinami in tujimi državami. Dalje, piše v členu, pokrajina podpira in spodbuja kmetijstvo, okolje, pravico do študija, vrednotenje kulturnih dobrin, politiko dela, zaščito narave, zaščito pred onesnaževanjem ter programiranje in nadzorovanje reciklaže odpadkov, zaščito in vrednotenje teritorija s posebnim ozirom na Kras ter razvoj infrastruktur in prevozov. Desnosredinska opozicija Ljudstva svobode je - kot že rečeno - predložila 26 popravkov, v glavnem izpod peresa svetnikov Artu-ra Governe, Marca Vascotta, Mas-sima Romite in Claudia Grizona, ki so v svojih dolgotrajnih posegih med drugim trdili tudi, da je predlagano besedilo novega statuta preveč skrčeno. Njihova izvajanja je zavrnila načelnica svetnikov Demokratske stranke Maria Monteleone, ki je med drugim opozorila, da statut daje splošne smernice, saj podrobnosti urejajo pravilniki, če pa bi sprejeli popravke opozicije, pa bi morali v bistvu na novo napisati statut. Na koncu je pokrajinski svet z glasovi levosredinske večine zavrnil vse popravke opozicije in okoli 23. ure izglasoval peti člen. Svetniki se bodo ponovno sestali jutri, ko bo na vrsti glasovanje o šestem členu statuta, kjer med drugim tudi piše, da pokrajina zagotavlja in udejanja pravico do rabe slovenskega jezika. Po jutrišnji seji se bo pokrajinski svet vrnil k razpravi o statutu 12. novembra. ljubiteljska kultura - Društvo Slovencev miljske občine Z novim zagonom v novo sezono Po društvenem izletu v Kumrovec in Olimje vrsta dejavnosti - Posebna pozornost šoli in vrtcu - Zahvala občinski upravi, s katero odlično sodelujejo Tudi Društvo Slovencev miljske občine je s polno paro vstopilo v jesensko sezono. Društveni odbor želi nadaljevati delo prejšnjih let; dejavnosti so organizirane ne le za društvene člane, ampak za vse milj-ske občane. Prav tako je skušal odbor prirediti iniciative za otroke, odrasle in starejše. Začetek oktobra se je odvijal tradicionalni društveni izlet. Letos so si člani ogledali Kumrovec na Hrvaškem in tamkajšnje »etno-selo«. Sledil je obisk gradu Podsreda, kosilo v Olimju, ogled samostana in obisk olimske čokoladnice. Ugodne vremenske razmere in izredna prijaznost vodičev in spremljevalke so omogočili vsem udeležencem uživanje izleta in navdušujoč uvod v novo društveno sezono. Že prvega novembra bo miljski zbor Jadran zapel pred spomeniki v Miljah in na Korošcih, konec novembra pa je predviden večer diapozitiv, ko bo v Miljah gostovala Biserka Cesar, ki bo prisotnim pripovedovala o svojih potovanjih v Afriki. V božičnem času bo društvo gostilo tudi zaključni koncert revije Nativitas. Ob tem je DSMO tudi letos organiziralo dva tečaja slovenščine. Začetniškega bo vodila Valentina San-cin, medtem ko se bodo nadaljevalci učili slovenskega jezika pod vodstvom Majde Mihačič. Udeležba tečajev, ki so se začeli ta teden, je bila tudi letos zelo do- bra, število prijavljenih se je gibalo med 30 in 40; k vrnitvi lanskih začetnikov je morda pripomogel tudi končni izlet v Ljubljano ter boljše medsebojno spoznanje. Tudi sodelovanje s šolo ni bilo zanemarjeno; šolskim otrokom je društvo ponudilo likovno delavnico pod vodstvom Štefana Turka, glasbene delavnice pod vodstvom Nede Sancin ter izvedbo projekta »Jaz, ti, mi, igra in lutka v šoli dobrega počutja ... « v sodelovanju s skupino psihologinj sistemsko relacijskega pristopa. Letos pa je Društvo namenilo posebno pozornost vrtcu, v katerem z letošnjim šolskim letom deluje tudi druga sekcija. Društvo je imelo v tem primeru odločilno vlogo posrednika med Občino, ki je izvedla dela, in med Didaktičnim ravnateljstvom Dolina. Sodelovanje z Občino Milje in njeno upravo ostaja zelo konstruktivno. Občina je ponudila društvu nov sedež v Ulici Roma v bližini središča Milj; tako društveni odbor kot občinska uprava se zavzemata za čimprejšnji zaključek dogovorov in rešitev birokratskih težav ter vselitev v nov sedež že pred koncem leta. Društvo se predvsem veseli, da je v županu Nesladku in podžupanu Crevatinu dobilo prava sogovornika, s katerima se lahko pogovarja in skupaj rešujejo problematike vezane na slovensko manjšino v miljski občini. Miljčani so jesensko sezono začeli z društvenim izletom / TRST Sreda, 28. oktobra 2009 9 1 dsi - Poklon tržaškemu pisatelju Alojz Rebula ali poetika, humanizem in metafizika Ob izidu dvojezične monografije Alojz Rebula-Biografija v slikah tržaške fotografinje Alice Zen Ad multos annos, ad multos libros!, je želje vseh prisotnih v polni Peterlinovi dvorani povzel ob koncu svojega posega profesor Miran Košuta in izzval topel aplavz za pisatelja, profesorja in misleca, enega izmed velikanov sodobne slovenske kulturne stvarnosti Alojza Rebule. Priložnost za poklon tržaškemu ustvarjalcu je ob letošnjem visokem življenjskem jubileju ponudil izid bogate dvojezične monografije Alojz Rebula-Biografija v slikah/Biografia per im-magini tržaške fotografinje Alice Zen. Večer v Društvu slovenskih izobražencev pa je izzvenel tudi kot zahvala za vse, kar je jubilant storil za našo narodno skupnost in v specifičnem tudi za Društvo slovenskih izobražencev ter Drago, je uvodoma poudaril predsednik DSI Sergij Pahor. »Alice Zen postavlja mostove med slovensko in italijansko kulturo, po monografiji o Borisu Pahorju iz leta 2006 gre namreč za njen drugi tovrstni podvig, ki je pred nami po treh letih skrbnega in natančnega dela,« je v imenu založbe pozdravila Nadia Roncelli. Častni gost večera je bil seveda pisatelj Rebula, ob njem sta za mizo poleg Roncellijeve sedela še urednica Zen in avtor ene izmed dveh spremnih besed (drugi je kardinal France Rode) profesor Miran Košuta. Gre za zelo hvalevredno delo, saj je Zenova popolno obdelala pisatelja in človeka Rebulo ter ga prvič celovito predstavila italijanskemu in slovenskemu bralcu, je podčrtal Košuta in v posegu predstavil Rebulov doprinos k slovenski in evropski literaturi. Strnil ga je v treh terminih: humanizem, metafizika, poetika. Humanizem, ker gre pri Rebuli za bistvenost človeškosti v človeku, ki mora gojiti vse identitete začenši z nacionalno. Rebula doživlja svet skozi oči Slovenca, je svetovljan, Od leve: Nadia Roncelli, Miran Košuta, Alojz Rebula in Alice Zen na ponedeljkovem kroma ker je Slovenec. To ni danes v slovenski literaturi prav pogosto, je ugotavljal Košuta. Drugi stalen spremljevalec Re-bulovih del je občutek za presežno v človeku, pisatelj skuša namreč odgovoriti na vsa življenjska vprašanja ob čistem studencu Boga in večnega, mi-sterija biti in transcendence. Tudi to ni tako prisotno v slovenski literaturi, ki je danes bolj akcijska kot filozofska, je dodal Košuta. Rebulova poetika pa išče temelje v njegovi neizmerni ljubezni do antike, po zgledu katere postaneta stil in vsebina enakovredna. S stil-izmom je Rebula naš prostor poenotil z matico in z evropskimi razsežnostmi, je podčrtal Košuta. Gre samo za tri od mnogih določnic Rebulove-ga pisanja, plemeniti ga še veliko, na primer njegov ne totalitarizmom, ni- hilizmu, materializmu, pa zavezanost naravi, lepoti, resnici in medkulturnemu dialogu, je sklenil Košuta. Zenova je v posegu predstavila svoj odnos do slovenske kulture v Trstu, nastanek knjige in spoznavanje pisateljevega vsakdana in misli, ki je Italijanki iz Istre dal odkriti nov svet. Rebula pa se je v krajšem posegu zahvalil Zenovi, prvi graditeljici mostu med slovensko in italijansko kulturo v Trstu, druga zahvala je šla založniku, tretja pa vsem šestindvajsetim soavtorjem. Monografija je razdeljena v dva dela. V prvem šestindvajset slavljen-čevih prijateljev, kulturnikov, znancev in učencev v obliki eseja, osebnega spomina ali razmišljanja razsvetljuje razne aspekte Rebulovega življenja in dela. Gre za Slovence in Italijane, to pa so Andrea Bellavite, Cristina Benussi, Lojzka Bratuž, Martin Brecelj, Roberto Dedenaro, Diomira Fabjan Bajc, Stane Gabrovec, Helga Glušič, Giovanni Grandi, Ivanka Hergold, Dušan Jako-min, Miroslav Košuta, Marij Maver, Pavle Merku, Boris Pahor, Marija Pir-jevec, Tatjana Rojc, Marina Silvestri, Tomaž Simčič, Marko Sosič, Jože Strgar, Patrizia Vascotto, Mario Vit, Pietro Zovatto in Tone Zrnec. Rebulo pa v drugem delu monografije predstavlja nad sto fotografij. Najstarejša fotografija je družinski portret iz leta 1930, najnovejša pa je iz letošnjega marca, ko je jubilant prejel častni doktorat Univerze na Primorskem. Publikacijo dopolnjuje dragocena ilustrirana bibliografija Rebulovih del. (tj) obletnica - Življenjski jubilej Odo Kalan slavi 80 let Pred osemdesetimi leti, točneje 28.10.1929, se je v Kobaridu rodil naš rojak Odo Kalan, ki je vse do danes vsestransko angažirana osebnost našega zamejskega prostora. Kot otrok je na lastni koži občutil posledice fašizma, saj je bil njegov oče - učitelj -z družino pregnan v notranjost Italije, kjer je v Brescii opravil prva šolska leta. V Trst se je Kalan vrnil šele po vojni, tu dokončal višjo šolo in nato odšel na univerzo v Ljubljano, kjer je diplomiral iz ekonomije. Po diplomi se je vrnil domov, kjer se je takoj vključil v našo politično in gospodarsko stvarnost. Po dolgoletnem delovanju na področju špediterstva se je posvetil samostojnemu podjetništvu in je še danes aktiven. V svojem poklicu je bil zaradi strokovne podkovanosti zelo cenjen tako v slovenskih kot italijanskih krogih. Od mladega je bil angažiran v naprednih političnih krogih, večji del svojega življenja pa je posvetil športnemu svetu. Kot navdušen športnik se je z vso vnemo vpel v napore, da na povojnem pogorišču ponovno zrastejo kulturno športna torišča, katerih naj se slovenska mladina tesno oprijema. Zato je bil tudi med soustanovitelji prve organizirane športne sredine v Trstu, Športnega združenja Bor pri Sv. Ivanu že leta 1958 ter je v rast in razvoj tega društva vložil nemalo energij, znanja in športnega navdušenja. Kot enemu najboljših poznavalcev našega slovenskega športa v Italiji mu je bila v kasnejših letih zaupana predsedniška vloga krovne organizacije ZSŠDI, vloga, ki jo je kompetentno opravljal celih de- set let. V tej svoji vlogi je bil tudi med pobudniki in organizatorji ene najbolj množičnih politično-športnih pobud pri nas, spominskega teka ob 20-letnici osvoboditve Stedo, ki je prvič združila vso našo mladino od Kanalske doline do Milj. Danes je še vedno aktiven član nadzornega odbora Športnega združenja Sloga. Njegova dodatna velika ljubezen že iz rosno mladih let je filatelija, ki se ji je predal z vsem srcem, pa tudi strokovno, saj je član Slovenskega fi-latelističnega kluba Lovrenc Košir in član nadzornega odbora Filatelistične zveze Slovenije ter je že velikokrat priredil tematske samostojne razstave. Za svoje življenjsko delo je leta 2003 prejel priznanje ZSŠDI in letos odličje SKGZ. Ob visokem jubileju mu želimo, da bi še mnogo let užival v naši športni, filatelistični in nasploh manjšinski sredini. (JK) slovensko dobrodelno društvo Nagrade iz Sklada Mihaela Flajbana in ostale oblike pomoči Upravni odbor Slovenskega dobrodelnega društva iz Trsta je v spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana tudi letos razpisal natečaj za nagrade za univerzitetne študente in študentke slovenske narodnosti iz Furlanije-Julijske krajine. Maturantki ali maturantu, ki se je letos vpisal v prvi letnik univerze, bo društvo podelilo nagrado v višini 1.500 evrov, ki se bo obnavljala vsa leta študija, če bo dobitnik redno opravljal izpite in izpolnjeval zahteve iz pravilnika. Poleg glavne nagrade bo SDD v mejah svojih možnosti podelilo enkratno nagrado tudi drugim prosilcem vseh letnikov, pri čemer bo upoštevalo njihove zasluge in potrebe. O natečaju podrobneje poročamo na drugem mestu. Tu pa velja spomniti, da je to že 23. razpis za nagrade Mihaela Flajbana. Takih nagrad je bilo doslej deležnih kakih 100 mladih. Med njimi so se številni lepo uveljavili v poklicnem in družbenem življenju. To pa ni edina oblika pomoči, ki jo v skladu s svojimi pravili podeljuje društvo, ki je lani obhajalo 60-letnico neprekinjenega dela, saj je bilo ustanovljeno 14. aprila 1948. V lanskem letu je SDD porazdelilo skupno 20.800 evrov. Za Flajbanove nagrade za visokošolce je šlo 6.500 evrov, družinam v stiski je SDD namenilo 2.700 evrov. Ostalo pa je šlo za šolarje in dijake: 2.300 evrov prispevkov za višješolce, ki bi si drugače težko privoščili udeležbo na šolskih izletih, in 9.300 evrov za šoloobvezne učence in dijake ter njihove potrebe v zvezi s šolanjem, prevozi, dopolnilnimi dejavnostmi. Glede denarne pomoči potrebnim družinam, ki imajo šoloobvezne otroke, so se predstavnice SDD pogovorile z ravnateljstvi ali tajništvi vseh slovenskih didaktičnih ravnateljstev, srednjih in večstopenjskih šol v tržaški, goriški in videm-ski pokrajini. V tajništvih so tudi letos prijazno sprejeli obrazce za prošnje, da jih lahko interesenti dvignejo in izpolnijo. Če to želijo, pa se lahko družine tudi neposredno obrnejo na SDD (Ul. Mazzini 46, 34122 Trst). Rok za oddajo prošenj je do konca novembra. V Boljuncu srečanje z misijonsko skupino Župnije Boršt, Boljunec in Dolina vabijo drevi ob 20. uri v Mladinskem domu v Boljuncu na srečanje z misijonsko skupino iz Pivke. Gre za skupino Bejž če wjdš, ki šteje približno dvajset članov, nastala pa je pred desetimi leti iz želje pomagati bližnjemu. S pomočjo duhovnika Marjana Škvarča so najprej pričeli pomagati družinam, ki jim je zgorel dom, kar so počeli po vsej Sloveniji. Nato so odšli v Peru, kjer so v Limi pomagali graditi šolo za sirote, v Vietnamu so gradili bolnišnico, na Slonokoščeni obali pa šolo in župnišče. Zdaj se pripravljajo na misijonsko potovanje v Kirgizijo, kjer bodo pomagali graditi rehabilitacijski center za prizadete otroke. Na drevišnjem večeru v Boljuncu bodo svoje delovanje orisali tudi s pomočjo diapozitivov o misijonu v Vietnamu. SDGZ: ugovori regulacijskemu načrtu Slovensko deželno gospodarsko združenje- sekcija svobodnih poklicev in podjetje Servis doo prirejata danes ob 19. uri v Soščevi hiši na Proseku javno srečanje na temo ugovorov novemu regulacijskemu načrtu in vabita vse člane ter interesente, da se dogodka udeležijo. V sklopu pobude bo skupina profesionalcev, včlanjenih v SDGZ, na razpolago članom vključno do 13. novembra za pripravo in predstavitev ugovorov. Za sestanek se lahko obrnete na tajništvo sekcije samostojnih poklicev, telefon 040-67248.24/28, e-pošta info@sdgz.it. Machan v Lumiere V kinokrožku Lumiere (v kulturnem društvu Ivan Grbec, Ške-denjska ulica 124) bodo drevi ob 20. uri predvajali film Uberta Pa-solinija Machan; film govori o skupini moških, ki se odloči, da bo priredila rokometno reprezentanco, da bi le lahko pobegnila s Šri Lanke. Razstava ob Okusih Krasa na Devinščini V restavraciji Savron na Devinšči-ni je jutri ob 19. uri na vrsti še zadnje odprtje razstave članov krožka Fotovideo Trst 80, ki spada v sklop pobud Okusi Krasa. Tokrat so na vrsti fotografije Viljama La-vrenčiča in Diega Gerija. Prvi je veteran fotografije v črno-beli tehniki, drugi pa je najmlajši član kluba. Na prvi pogled lahko zgleda, da nimata nič skupnega, vendar povezuje jih ljubezen do fotografije, smisel kompozicije in želja po dobrem posnetku onkraj tehničnih pogojev. Tudi izbrana tematika fotografij je podobna: Viljam je izbral kraško arhitekturo, Diego pa kmečke elemente starega hleva. Razlikujeta se pa tehniki: Viljam povsem obvlada fotografijo velikega formata v črno-beli tehniki, Diego pa se poslužuje digitalnega aparata, da ovekoveči prostor in čas. Čeprav je prostor za razstavo majhen, se razstavljene fotografije splača pogledati ob odličnem jedilniku, ki ga ponuja restavracija ob Okusih Krasa. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je vezna nit letošnjih kraških jedilnikov sadje: kot predjed, prvi ali drugi obrok ali pa kot zaključek. Z jedilnikom je torej povezana tudi fotografija, ki jo lahko pogledamo pred večerjo, vmes ali po njej; vsakič bo gledalec občutil drug okus. Maša za umrle policiste V cerkvi Blažene Device rožnega venca na Starem trgu bo v soboto ob 10. uri verski obred v spomin na preminule policiste. Mašo prireja krajevna sekcija državnega združenja policije ANPS v sodelovanju s Kvesturo. V cerkev so vabljeni vsi sorodniki in znanci pokojnih policistov. V ponedeljek, 2. novembra bodo v spomin na umrle položili še vence. II I I ««VI« Uriniranje in še kaj Prejšnjo soboto zvečer so tržaški mestni redarji kot običajno nadzorovali uličice v bližini Velikega trga, kjer se mladina zbira v priljubljenih, a malih in zato prenatrpa-nih lokalih. Stranišča v barih so vedno zasedena, javnih stranišč ni nikjer in marsikdo si skuša pomagati tako, da svoje potrebe opravi v kakem temnem klancu. Tovrstno dejanje, kot znano, drago stane in že spet so si trije kršitelji, stari 18, 19 in 28 let, prislužili vsak po petsto evrov kazni. Redarji so po vsem mestu zaman iskali grafitar-je (globa znaša 7000 evrov!), maroškega državljana pa so kaznovali, ker je na sejmu na Trgu Puecher brez primernega dovoljenja prodajal preproge, dežnike in rjuhe. 1 G Sreda, 28. oktobra 2009 TRST / deželna zborovska revija corovivo - V nedeljo Lep uspeh zborov ZSKD Nagrajeni so bili MoPZ Kraški dom iz Repna, OPZ Fran Venturini od Domja in ŽPS Jezero iz Doberdoba Kvarnerski večer na hrvaškem konzulatu Generalni konzulat Republike Hrvaške v Trstu obuja tradicijo kulturnih večerov. V sodelovanju s turistično ustanovo obalno gorske regije - Turističko zajednico Primorsko-Goranske županije prireja jutri ob 18.30 v dvorani hrvaškega konzulata (Goldonijev trg 9, 3. nadstropje) Kvarnerski večer. Za glasbeno kuliso bo poskrbela pevska skupina Tramontana, medtem ko bo italijansko-hrvaško združenje iz Vidma poskrbelo za sladokusce s pokušnjo tipičnih hrvaških specialitet. Včeraj danes U Kino H Čestitke Danes, SREDA, 28. oktobra 2009 SIMON Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 16.58 - Dolžina dneva 10.19 - Luna vzide ob 14.23 in zatone ob 0.45. Jutri, ČETRTEK, 29. oktobra 2009 IDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,8 stopinje C, zračni tlak 1019,9 mb raste, veter 13 km na uro vzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,6 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.45 »Up-3D«; 20.30 »European Outdoor film tour 09/10«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Leba-non«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva inganna-re il Diavolo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Bruno«; 16.00, 18.50, 21.40 »La battaglia dei tre regni«; 20.10, 22.20 »Oggi sposi«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Michael Jackon's This is it«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Up-3D«; 15.50, 18.00 »Up«. FELLINI - 16.15, 21.45 »La battaglia dei tre regni«; 18.40, 20.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Lo spazio bianco«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Julie & Julia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.15, 20.15, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il diavolo«. KOPER - KO LOSE J - 14.20, 16.10, 18.00, 19.50, 21.40 »Nadomestniki«; 14.10, 16.20, 19.30, 21.50 »Počitnice za odrasle«; 17.35 »Bitka za planet Terra-3D«; 13.20, 15.30 »V višave-3D«; 18.30, 21.20 »Komiki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 22.10 »Oggi sposi«; 22.00 »Bastardi sen-za gloria«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Michael Jackson - This is it«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Bruno«; Dvorana 4: 16.00, 19.00, 20.30, 22.30 »Up«; 17.30, 20.00 »Baaria«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Michael Jackon's This is it«; Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.10, 22.00 »Bruno«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Oggi sposi«; Dvorana 4: 17.45, 20.30 »La battaglia dei tre regni«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Julie & Julia«. Danes praznuje naša draga Pavla Kraljic Sancin častitljivih 90 let. Da bi še dolgo bila med nami, vedno o vsem informirana, vedno s šivalnim strojem v pripravnem stanju in vedno s poučnim nasvetom ti želimo vsi tvoji Sergij in Divna, Igor, vnuki Vasja, Vanja, Irina in Peter z družinami ter mala Eva Šolske vesti M Izleti KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. MoPZ Kraški dom je prejel diplomo za zaslužnost in prvo nagrado za najboljši projekt v kategoriji ljudskih repertoarjev arhiv Na 12. deželni zborovski reviji Corovivo v organizaciji deželnega zborovskega združenja USCI, ki je potekala v nedeljo v pordenonskem Pasianu, so se zelo dobro odrezali vsi trije slovenski zbori, člani Zveze slovenskih kulturnih društev, ki so nastopili. MoPZ Kraški dom je prejel diplomo za zaslužnost in prvo nagrado za najboljši projekt v kategoriji ljudskih repertoarjev z naslovom Slovenske ljudske ljubezenske pesmi Obale, ki ga je pripravila in vodila zbo-rovodkinja Vesna Guštin. Otroški pevski zbor Fran Venturini iz Domja (vodi Susanna Zeriali) in ŽPS Jezero iz Doberdoba (vodi Dario Bertinazzi) sta prejela diplomo za odličnost in nastopila na zaključnem gala koncertu. Skupno je tekmovalo osemnajst pevskih zborov iz dežele FJK, med katerimi je žirija z odličnostjo (diploma di ec-cellenza) nagradila sedem najboljših sestavov. Diplomo odličnosti in posebno nagrado je prejel ženski zbor Clara Schumann iz Trsta, ki ga vodi Chiara Moro. V Boljuncu je poseben dan. Gospa PAULA KRALJIČ praznuje 90. rojstni dan. Vse najboljše in polno zdravja ji voščita Vida in Marta z družinama. Nabrežinski godbeniki veselo se imajo, novorojeni DANI srečno koračnico igrajo. Marjani, Čanotu in Mili voščijo, naj nikdar ne mine sreča, naj z ljubeznijo se veča! Naša LARA praznuje 18. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, papa, Katerina in nonoti, posebno pa Luca. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFANA sporoča staršem dijakov, da bodo danes, 28. oktobra, ob 17.15 na sedežu zavoda, (ploščad Canestrini 7), zborovanja za volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Srečanju z razredniki in volitvam bodo sledile individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. Starši so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška sporoča staršem dijakov, da bodo danes, 28. oktobra, ob 17. uri na zavodu potekale volitve za obnovo razrednih svetov. Po volitvah bo sledil roditeljski sestanek. Starši so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da od 23. oktobra, delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v ulici Weiss 15. Telefonske številke ostajajo nespremenjene: tel. 040/567144 - 54356, faks 040/350744. Okusi Krasa Petek, 30. oktobra, ob 18.00 Tržaška knjigarna - Bar Basso in II Frutteto Skupaj z Založništvom tržaškega tiska in Tržaško knjigarno vas vabijo Predstavitev Jadranskega koledarja 2010 «Fešta« x dobrotami obratov Iz mesta in proizvajalcev Okusov Krasa V znamenju sadja in kraških dobrot sodelujejo: restavracija El fornel; pekarna Žetko Leo; Bar Basso, Bar X, Enoteca Bischoff, La Portizza; trgovini II Frutteto (Marchesich Claudio), Mezgec Ervin; sadjarska kmetija Pečar, pražarna Primo Aroma in drugi prijatelji proizvajalci. Jedilniki, obrati, proizvajalci, info: www.triesteturismo.net ™ PROVINCI/ * TRIESTE S S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI- ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. PODJETJE S KERAMIKO takoj zaposli dinamičnega/no sodelavca/ko za delo v prodajnem salonu v Nabrežini. Ponudbe z življenjepisom pošljite na e-mail zaposlitev@rolich.eu H Prireditve SLOMŠKOVO DRUŠTVO IZ KRIŽA v sodelovanju z Ribiškim muzejem Tržaškega Primorja vabi na večer na temo »Izvirni slovenski obmorski ribiči«. Predaval bo inž. Franko Košuta v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capel-la Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »SantApollinare Montuzza« se bo nadaljevala v soboto, 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel. št. 340-3138982. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI EVA L D ANTONČIČ STOJAN vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v nedeljo, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja padlim bo MoPZ Vesna zapel pred spomenikom in na pokopališču. Odhod povorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab, v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v sredo, 4. in četrtek, 5. novembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich na ogled Puccinijeve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Cena vstopnic 10,00 evrov. Predprodaja pri blagajni gledališča Verdi ter eno uro pred predstavo pri blagajni Tripcovich. Predstava traja približno 1 uro. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč starejšim osebam, trikrat tedensko. Tel. št.: 349-6349037. IŠČEM DELO 24 ur dnevno, za nego starejše osebe. Tel. 329-6055490. KOTALKE znamke rollerblade z štirimi plastičnimi kolesci, št. 42, v zelo dobrem stanju, podarim. Tel. 040208989 ali 348-4462664. PODARIM dve mali mucki, stari dva meseca. Tel. št.: 347-4164957 ali 3480937701. PRODAM STANOVANJE na Opčinah, 110 kv.m., v dobrem stanju, 1. nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM najboljšemu ponudniku platišča alu (cerchi in lega) 15 col, original audi. Tel. 339-6228540. PRODAM ŠTIRI ZIMSKE GUME s platišči, primerne za avtomobil VW polo, rabljene samo eno leto. Tel. št. 040-229404 v večernih urah. [H Osmice JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 - 229326. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št. 040229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V RICMANJIH je odprta osmica pri Jadranu, tel. št. 040-820223. Toplo vabljeni! Loterija 27. oktobra 2GG9 Bari 11 56 64 65 25 Cagliari 74 61 36 3 13 Firence 29 28 77 5G 44 Genova 18 9G 35 24 9 Milan 53 69 73 14 68 Neapelj 64 79 33 51 73 Palermo 86 5G 82 26 8 Rim 9 7G 51 89 56 Turin 46 18 9G 24 67 Benetke 1 53 5 4 2 Nazionale 23 89 43 6G 64 Super Enalotto Št. 129 38 43 44 45 63 77 jolly 42 Nagradni sklad 3.817.272,20 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 77.789.676,68 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 52.053,72 € 1.412 dobitnikov s 4 točkami 405,51 € 57.730 dobitnikov s 3 točkami 19,83 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 4G.551,GG € 216 dobitnikov s 3 točkami 1.983,GG€ 3.746 dobitnikov z 2 točkama 1GG,GG€ 26.327 dobitnikov z 1 točko 1G,GG€ 62.249 dobitnikov z 0 točkami 5,GG€ / TRST Sreda, 28. oktobra 2009 1 1 □ Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 333-7410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040567144, 040-54356; fax: 040-350744. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se do konca oktobra nadaljuje vpisovanje na tečaje pilates vadbe, ki potekajo na sedežu društva ob večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Za vpis in pojasnila 040-327327, 340-4835610 (Anica) 040-327062, 328-2767663 (Norma) v večernih urah. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče »Za vodico«. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. ŽUPNIJE BORŠT - BOLJUNEC - DOLINA vabijo danes, 28. oktobra, ob 20. uri v Mladinski Dom v Boljunec na srečanje z misijonsko skupino iz Pivke. Predstavili nam bodo njihovo delovanje in diapozitive o misijonih v Vietnamu. DELEGACIJA SSK bo skupaj z delegacijo Republike Slovenije polagala vence danes, 28. oktobra, ob 15. uri v Bazovici na gmajni ob spomeniku Bazoviških junakov, ob 15.15 na grobu Bazoviških junakov, ob 15.30 na spomeniku padlim pri Sv. Ani in ob 16. uri v Ri-žarni. KRUT vabi danes, 28. oktobra, ob 19.30, na tečaj »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami«. Obenem sporoča, da bo tečaj 2. stopnje začel 4. novembra, ob 17.45 in tečaj 3. stopnje danes, 28. oktobra, ob 17.30. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040360072. OBČINA REPENTABOR obvešča, da bo v počastitev dneva mrtvih občinska uprava polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB dne 1. novembra po sledečem razporedu: ob 14.30 pred spomenikom padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu -sodeluje MoPZ Kraški dom, ob 14.50 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Obveščamo Vas tudi, da bo danes, 28. oktobra, ob 14. uri, delegacija občine Sežana položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. Vabimo vse občane, da se polaganja vencev udeležijo. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednji tednih so: danes, 28. oktobra: »Ondina rado- vedna nogavička«, »Tondone vijugasti karton«; 30. oktobra: »Tina simpatična nogavička«, »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. UGOVORI REGULACIJSKEMU NAČRTU TRŽAŠKE OBČINE Srečanje prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje, sekcija svobodnih poklicev in podjetje Servis danes, 28. oktobra, ob 19. uri v Soščevi hiši na Proseku in vabita vse člane ter interesente, da se dogodka udeležijo. V sklopu pobude bo skupina profesionalcev včlanjenih v SDGZ na razpolago članom vključno do 13. novembra za pripravo in predstavitev ugovorov. Za sestanek se lahko obrnete na tajništvo sekcije samostojnih poklicev: 040-67248-24/-28; mail: info@sdgz.it. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto ob priliki 1. novembra, položila venec na občinski spomenik padlim v Spominskem parku v Dolini danes, 28. oktobra, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra in Pirana. Ob priložnostni misli Županje Fulvije Pre-molin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purger-ja. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških Županov in Predsednice Pokrajine Trst pa bo polagala vence na spomenike padlim v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini pred Županstvom. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini pribl. med 11. in 11.30 uro. ZDRUŽENJE BORCEV za vrednote NOB Hrpelje-Kozina ter občina Hrpelje-Kozina vabita, da se udeležite komemoracije pri osrednjem spomeniku na Kozini danes, 28. oktobra, ob 12.30. AŠD SK BRDINA v sodelovanju s smučarsko komisijo pri ZSŠDI, vabi na predstavitev nove elanove smučarske opreme za sezono 2009/2010, ki bo v četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vabljeni!!! COŠ P. TOMAŽIČ, Otroški vrtec E. Kralj in KD Primorec vabimo vaščane in prijatelje, da skupaj z nami počastijo padle v četrtek, 29. oktobra, ob 15.30 pred vaškim spomenikom v Trebčah. KMEČKA ZVEZA vabi člane na posvet na temo »Oljčno olje v čezmejnem prostoru: izmenjava dosedanjih izkušenj in skupno iskanje novih poti za nove promocijske pobude«, ki bo v četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju - Lonjerska cesta št. 267. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Prva urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 29. oktobra, ob 16.30 v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. Pravljico »Klobuk gospoda Konstantina« bo pripovedovala Biserka Cesar. Toplo vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek, št. 159). KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje, ki ga prireja v sodelovanju z Lokalnimi akcijskimi skupinami, na temo »Kmetijske tržnice in prednost neposredne prodaje« v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. OBČINA TRST Urad za prostorsko načrtovanje Upravna služba za urbanistiko V skladu s 45. členom D.Z. 52/91 in podobnimi obveščamo, da so sklepi občinskega sveta: • št.63 z dne 13.julija 2009 na veljavni P.O.R.N.-P.R.P.C.na zasebno pubudo v ulici Castelliere - kat.št.49/2 in 55/14 (delno) Kat.Obč.S.M.M.Inferiore • št. 64 z dne 13. julija 2009 na veljavni P.0.R.N.-P.R.P.C. na zasebno pubudo stavbe v riva Gul li št. 12 • št.65 z dne 13.julija 2009 na veljavni P.0.R.N.-P.R.P.C.na zasebno pubudo v ulici Refosco - kat. št. 3705 (delno), 3707 (delno), 3708 (delno), 3709 (delno),3710 (delno),3711/2 (delno),3712 (delno),3713 (delno),3714 in 3715,3718 (delno) Kat.0bč.0pčine • št.69 z dne 20.julija 2009 na veljavni P.O.R.N.-P.R.P.C.na zasebno pubudo v ulici dei Moreri - kat.št. 1796 Kat.Obč.Rojan izobešeni na občinski oglasni deski v ul.Malcanton št. 2 za 30 (trideset) dejanskih in zaporednih dni od 28.oktobra 2009 do vključno 27. novembra 2009. V tem obdobju si zainteresirani lahko ogledajo dokumentacijo vsak delovni dan od 8. do14.ureinod9.do12.ureob praznikih. V času deponiranja lahko vsakdo predloži občini pripombe, lastniki vezanih nepremičnin pa ugovore. Trst, 19. oktobra 2009 DIREKTORICA SLUŽBE (arh. Ave Furlan) SKD V. VODNIK vabi v petek, 30. oktobra, ob 20.30 na predstavitev 12. številke zbornika Brazde s Trmuna (Istrska poroka). Nastopili bodo člani študijskega krožka Beseda slovenske Istre, pripovedovalca Istrskih štorij in člani kulturnega društva Šavrini in anka Ša-vrinke iz Gračišča z godci. Ob predstavitvi še dve razstavi. UČENCI IN UČITELJI OŠ. F. MILČINSKI se bomo poklonili padlim pri spomeniku v Lonjerju v petek, 30. oktobra, ob 10.30. Vljudno vabljeni! JUS MEDJAVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 31. oktobra. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. Ples ob zvokih Dua Melody. OBČINA ZGONIK se bo v soboto, 31. oktobra, poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po sledečem razporedu: ob 12. uri proseško pokopališče, ob 12.20 prose-ška postaja, ob 18. uri zbirališče v Zgo-niku, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19. uri Sama-torca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 15. novembra, na Martinov pohod v okolici Bazovice. Pohod vodi Pavel Sossi, sledi veselo Martinovanje v športnem centru Zarja. Vpis do sobote, 31. oktobra, na tel. št. 347-0410542. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po družinah. Na Opčinah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Sa-ležu (info: 3408940225 - Madalena). TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI,ANED IN ANPPIA bodo v soboto, 31. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo DAzeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni. ANPI VZPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabi na počastitev padlih v NOB v nedeljo, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Dunajski cesti, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71. talcev, Pinka Tomažica in tovarišev, Ro-zalije Kocjan - Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v parku ob Kraški ulici. Sodeluje Kostanca Mikulus, pojeta MoPS in CPZ Sv. Jernej. AŠZ SLOGA obvešča, da bo potekal tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure v telovadnici srednje šole na Opčinah. AŠZ SLOGA obvešča, da potekajo treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Repnu. KD SLOVAN S PADRIČ IN SKD SKALA IZ GROPADE obveščata vaščane, da se bomo v nedeljo, 1. novembra, ob 9.30 v Gropadi in ob 9.45 na Padričah pred spomenikoma NOB poklonili padlim partizanom iz obeh vasi. Nastopil bo domači MePZ Skala-Slovan. Vabljeni! MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo v nedeljo, 1. novembra, zapel nekaj žalostink ob 14. uri na pokopališču v Borštu in ob 15. uri na pokopališču v Ricmanjih. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od Sv. Ivana in Kolonje in SKD S. Škamperle vabita v nedeljo, 1. novembra ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj, v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo tudi letos polagal skupno z Generalnim konzulatom RS in drugimi organizacijami vence na bazoviški gmajni, v Rižarni, v Gonarsu, na grobu Lojzeta Bratuža ter na grobove in spomenike padlim borcem. Skupno s Slovensko skupnostjo pa bo SSO položil tudi venec v Gropadi na spomenik padlim slovenskim vojakom v 1. svetovni vojni. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu mrtvih, v nedeljo 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkov-ca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik Edin Švab, bivši župan Občine Dolina. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjete Po-povski. S podporo Tržaške Pokrajine. TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI: tečaj informatike bo potekal v ponedeljek, 2. novembra na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Tel. 040-566360, od 19. do 21. ure. Tečaj fiskalne zakonodaje bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v ponedeljek, 2. novembra zaprti. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Se-sljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. novembra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ob priliki praznovanja sv. Martina, namerava organizirati v sodelovanju z vaškimi organizacijami razstavo starega kmečkega orodja. Kdor bi rad pripomogel obogatiti razstavo starih predmetov naj se javi v uradu Rajonskega sveta (Prosek 159). AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 3475292058. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v soboto, 7. novembra, ob 20. uri predavanje na temo: »Jaz sem (Proces in-dividualizacije človeštva in posameznika). Predaval bo dr. Leonardo Marc-hiori, psihiater pri odseku za mentalno zdravje v Trentu, član Sima (italijanskega združenja antropozofske medicine) in predsednik združenja terapevtov Perseo. Na svojih predavanjih in v člankih se dr. L. Marchiori z an-tropozofskega vidika poglablja psihološke in psihiatrične probleme človeka. Vstop prost. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na Ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Fran-cesca Simoni in dr. Giovanni Ambro-sino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel.: 328-4559414, info@melanieklein.org. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SK DEVI N prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji do decembra 2009. Tretja izmena od sobote, 14. novembra, do nedelje, 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skde-vin.it ali na 040-209873. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja v soboto, 14. novembra, ob 19. uri družabni večer. Postregli vam bomo z okusno večerjo, prijetno glasbo v živo in smehom. Za informacije in prijave: 347-4481432 (v večernih urah). ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). 30-LETNIKI POZOR: rojeni leta 1979 organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra pri Križmanu v Repnu. Za informacije in vpis pokliči, najkasneje do 21. novembra, od 17. do 19. ure: 3474481432 - Anna za Breg in Milje, 3465231127 - Andrej za vzhodni Kras in Trst, 339-7619017 - Mojca za zahodni Kras in Trst. Pohiti, ne bo ti žal! OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 25. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2009, ki se bo letos odvijal od 4. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina ali direktno v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 12.00 ure. PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Maz-zini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodel-no@libero.it. Prispevki V spomin na Silvaninega brata Stanka darujejo Lara, Lidija, Bogdana, Mirella, Maja, Ivana, Sonja in Nadja 30,00 evrov za osnovno šolo iz Zgonika. Ob 10. obletnici smrti Edija Žetka darujejo svojci 50,00 evrov za Sklad Oton Berce. V spomin na Norko Ivašič daruje kle-kljarska skupina (Nada Debenjak, Nadja Pertot, Alenka Križmančič in Marija Lembo) 80,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na dragega Brunota Matevli-ča darujeta Neva in Vera 30,00 evrov za VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca. Ob priliki 60. letnice postavitve spomenika padlim v NOB daruje Marija Sed-mak 10,00 evrov za sekcijo VZPI-AN-PI iz Boršta in Zabrežca. Ob izgubi dragega GIORGIA PAHORJA izražajo ženi Sonji in vsem domačim iskreno sožalje nabrežinske cerkvene pevke 12 Sreda, 28. oktobra 2009 KULTURA / glasba - Gostovanje tržaškega kvinteta TriesTanga »Tržaški« tango osvaja argentinsko občinstvo Maurizio Marchesich, kije s svojim bandoneonom pojoča duša sestava, nam je posredoval svoje vtise Izvažati tango iz Trsta v Argentino bi na prvi pogled zgledala nemogoča ideja, kot da bi Eskimom želeli prodajati led, toda podvig je uspel tržaškemu kvintetu TriesTango, ki je letos poleti že četrtič zelo uspešno nastopil v domovini tanga. Maurizio Marchesich je s svojim bandoneonom pojoča duša sestava, njegovi dialogi z violino Stefana Furinija raznežijo in zapeljejo poslušalca, odlični partnerji pa so jima pianist Alberto Boischio, kontrabasist Angelo Colagrossi ter tol-kalec argentinskega porekla Fabian Perez Tedesco. Marchesich je doma iz Loga, študiral je harmoniko in instrument že več let poučuje na državni nižji srednji šoli Sv.Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu, zagnana pedagoška dejavnost pa zajema tudi širša področja in se izraža tudi v skladateljevanju ter priredbah za šolske vokalne in instrumentalne sestave: čisto sveža je vest, da je pedagog osvojil nagrado Ignacij Ota s skladbo za mladinski zbor, glasbenikovo srce pa vroče utripa ob južnoameriški glasbi, ki je kvintetu prinesla že veliko mednarodnih priznanj in zadoščenj. Dolga balkanska turneja, ki jo je TriesTango leta 2004 izpeljal po deželah bivše Jugoslavije in po Albaniji, leta 2005 prvo gostovanje v Argentini, naslednje leto tudi v Braziliji in Uruguayu, leta 2007 v ZDA, lani in letos pa je bil sestav ponovno povabljen na Svetovni festival tanga v Buenos Aires. Maurizio, mislim, da so vaše južnoameriške turneje nekakšna posvetitev v sam vrh mojstrov tanga? Težko bi opisal zadoščenje, ki nas je napolnilo ob teh doživetjih. Tango je tam prava religija, s svojimi svetišči kot Muzej tanga in dvorane, v katerih se je razvijala zgodovina te zvrsti, ki nikakor ni samo ples. Igrali smo v idealnih okvirih, kjer smo stopili v stik z najuglednejšimi predstavniki te zvrsti, kot so Leopoldo Federico, Rodolfo Mederos, Raul Cosentino, skladatelj furlanskega porekla José Bragato, že lani pa smo spoznali Horacia Ferrera, avtorja znamenite Maria de Buenos Aires. Vsi so imeli za nas laskave besede; nekega dne sem igral na svoj bandoneon pred mojstrom Me-derosom, prosil sem ga za kak nasvet, to- O lepih trenutkih v Argentini pričajo tudi fotografije da virtuoz mi je po igranju odvrnil, da to ni bil mojstrski tečaj, temveč samo prijateljsko srečanje med kolegoma. Taki trenutki se ti zapišejo v srce! Argentina je dežela, v katero so se mnogi Slovenci, Italijani in drugi Evropejci zatekli, ko so bile tu ekonomske razmere zelo težavne: ste imeli kak stik z izseljenci? Naš delovni koledar je bil izredno natrpan, a pred odhodom mi je Tone Ko-zlevčar, član slovenskega New Swing Quarteta, dal nekaj naslovov in v Buenos Airesu sem navezal stik z Rokom Fin-kom, bratrancem slavne mezzosopra-nistke Bernarde in baritonista Marcosa. Tako nam je uspelo na koncert povabiti veliko Slovencev, med katerimi so bili mnogi kar ganjeni, ko so zvedeli, da prihajam iz Trsta: spominjam se g.Štoke s Kontovela, ki živi v Argentini že preko šestdeset let, a je še vedno navezan na rodni Kras. Prisrčno je bilo tudi igrati za furlanske izseljence, ki se zbirajo na enem najstarejših sedežev njihove organizacije Fogolar Furlan. O naših koncertih so zelo lepo pisali tako slovenski kot italijanski časopisi-Svobodna Slovenija in Tribuna Italiana -, ki izhajajo v Bairesu. Za prihodnje leto so nas argentinski Slovenci izrecno povabili v njihov dom, seveda pa bomo ponovno prisotni tudi na Festivalu tanga. Tango, ki jasno opredeljuje vaš sestav, je lahko omejitev pri vašem umetniškem delu? Tango je zelo širok pojem: ni samo Piazzolla, veliko je sodobnih skladateljev, kot npr. Julian Plaza, Osvaldo Piro, José Libertella, Juan José Mosaloni, pa klasiki kot Gardel, José Padula ....vsakega označuje različen slog, zato je poustvar-jalna paleta zelo široka in pestra. Koliko pa je v vašem igranju improvizacije? Vsaka skupina išče svoj razpoznavni slog, svoj pečat, zato nekateri tudi odločno odstopajo od izhodišča, mi pa menimo, da je svoboda dovoljena le do take mere, da ohranja originalni duh par-titure. Improvizacija je predvsem odsev trenutnega notranjega stanja, občutkov in razpoloženja - seveda, daje veliko užitka, a pri tem se moramo brzdati, ne smemo si dovoliti, da bi skladbo preobrazili po svoje. S kakšnimi vtisi pa ste odšli iz Argentine? Med četrtim obiskom sem se v Bairesu počutil kot doma, mesto je res kaotično, a neverjetno vitalno. Kriza, ki je pred leti zajela Argentino, je vsaj na videz premoščena: v lokalih mrgoli ljudi pozno v noč, ko smo se zvečer vendarle pošteno najedli (podnevi za to ni bilo časa) zajetnih argentinskih zrezkov, so za nami bile še vrste ponočnjakov. Radi smo obiskovali tipične gostilne, kot sta »La-lo« ali »El Cino« - turneja je močno obremenila naša jetra, saj tu nismo vajeni take hrane, tam pa nekako moraš okusiti najboljše specialitete. Južna Amerika vam je pisana na kožo: tudi svoj zadnji CD »Desde Piazzolla« ste posneli za južnoameriško EMI, mar zdaj načrtujete naslednjo zgoščenko? Delo lepo napreduje in upam, da bomo nov CD kaj kmalu lahko tudi predstavili. Zal nimamo dovolj časa za skupno delo: Stefano, Angelo in Fabian igrajo v orkestru gledališča Verdi, Alberto dela v Padovi, jaz pa sem vezan na svoje učence, zato so tudi naše turneje omejene na kratke poletne počitnice, zato pa se jih toliko bolj veselimo! Katja Kralj revije za mlade in otroke - Oktobrska številka Galeba Jesensko obarvane teme Iz njih je mogoče črpati navdih za marsikaj, kot priča tudi vsebina tokratne vsebinsko in slikovno bogate številke Mesec je že naokoli in pred nami je nova številka mladinske in otroške revije Galeb, ki že več kot petdeset let skrbi za širjenje bralne kulture med najmlajšim občinstvom. Oktobrski Galeb z naslovnico male Ka-rol Kovič, učenke drugega razreda katinarske osnovne šole Fran Milčinski, mladim uporabnikom ponuja jesensko obarvane teme, iz katerih je med drugim mogoče črpati ideje za različne recepte, pa tudi namige za razne ustvarjalne delavnice, saj so uredniki tudi tokrat na enem mestu zbrali likovne delavnice, didaktične do-polnjevanke, pa tudi križanke in uganke. Ob vsem tem pa lahko otroci preberejo kopico kakovostnih mladinskih umetnostnih in neumetnostnih besedil, ki jih bogati izjemen likovni jezik. Poučne zgodbice in pesmice so prispevali avtorji, ki redno sodelujejo z Galebom, že ob septembrski izdaji revije Galeb pa smo opozorili na številne zgodbice, ki bodo nadaljevanja doživela postopoma, z vsako novo številko revije Galeb. V prejšnji številki Galeba je bil objavljen prvi del pripovedi o treh kapljicah. Avtorica Štefka Kac Marn je tokratno zgodbico naslovila Bodimo močni, pripoveduje pa o hudem neurju, v katerem so se znašle najboljše prijateljice. Redni bralci te mladinske revije poznajo tudi pripoved z naslovom Avtobus za Indijo Koromandijo, v kateri Milan Petek tokrat pripoveduje o izletu na luno in med zvezde. Stalnica Galeba tudi letos ostajajo zgodbe Marka Kra-vosa z motiviko spoznavanja človeških delov telesa. Navihane Kravosove pripovedi so zbrane pod naslovom Od pet do glave. Zanimiva in predvsem poučna je tudi zgodbica Tatjane Kokalj z naslovom Sestrici v šoli, v tokratni številki pa je mogoče brati o Neži, ki se je iz šole vrnila slabe volje. In kaj je botrovalo Nežinemu ma-lodušju? Deklica je bila užaljena, ker ji je učiteljica rekla, da slabo bere. Prav ta opomin je Neži pomenil iz- ziv za izpopolnjevanje branja. Med zgodbami naj omenimo še prispevek redne Galebove sodelavke Berte Golob, ki piše o dečku in ptici, Darinka Kobal pa je za oktobrski Galeb pripravila pravljico z naslovom Pogumna mala veverička. Alenka Juvan piše o noju, ki se je učil leteti, Ziga Gombač pa o mami, ki mora na službeno pot. O hudobnem zmaju, ki je pomenil strah in trepet za okoliške prebivalce, piše Jože Sevljak, ki je serijo zgodb z naslovom Ajtiloške pravljice tokrat obogatil s pravljico Gabela, ki je otroci verjetno še ne poznajo in tudi nobene podobne najbrž še niso brali. Gre za zabavno pravljico, ki bo otrokom gotovo tudi smešna, k čemur pripomorejo še ilustracije Magde Tavčar. Naj povemo, da so tudi druge zgodbe opremljene z ličnimi ilustracijami, ki so jih prispevali naslednji ilustratorji in ilustratorke: Mojca Cerjak, Ana Zavadlav, Štefan Turk, Ziva Pahor, Erika Cunja, Andreja Peklar, Alenka Sottler, Vesna Benedetič, Katerina Kalc, Zvon-ko Čoh in drugi. Tudi v letošnjem šolskem letu bo mogoče brati simpatične pesmice. V oktobrskem Galebu je mogoče prebrati pesem Zvezdane Majhen z naslovom Hvala življenje, s katero je njena avtorica želela počastiti 4. oktober, dan boja proti mučenju živali. V nadaljevanju sta svoje mesto našli še pesem Vide Mokrin-Pauer Ka-čica Kim in pesem Bine Štampe Zmavc Pesnik, muca in ptica. Novost letošnjih Galebov bo rubrika, v okviru katere bo mogoče spoznati rastline v bajkah, vražah in prispodobah. Klarisa M. Jovanovič tokrat piše o pra-protu. Literarnemu delu revije sledijo neumetnostna besedila, opremljena z iustracijami in barvnimi fotografijami. Sveža je didaktična naloga, v kateri morajo bralci pokazati svoje matematične veščine, spretnim prstkom pa je namenjena likovna delavnica Jasne Merku, ki tokrat razlaga, kako narediti obteževalnik iz kamna. Zelo zabavna je tudi rubrika Škrobek kuha, ki tokrat prinaša recept za pripravo čarobnega soka. Peter Ferluga je pripravil navodila, ki jih je z ilustracijami odlično obrazložila Jasna Sepin. Ljubiteljem astronomije bo prav prišel prispevek Marjete Zorec, ki tokrat piše o luni. Ob koncu revije pa se že tradicionalno nahajajo dopolnjevanke, križanke in seveda rubrika, v kateri šolarji rišejo in pišejo. (sč) poezija Bogata jesen Marka Kravosa Preboji slovenske književnosti v našo soseščino in širši svet niso več redki. Izkazujejo veljavo naših ustvarjalcev, med katerimi gotovo izstopajo imena proznih piscev kot sta Boris Pahor in Drago Jančar ali otroška avtorica Lila Prap. Izvirnost in izzi-valnost svojskega, slovenskega pogleda na sedanjost, kot ga ubesedu-jejo naši pesniki, pa tudi doživlja pozornost mednarodnega kulturne javnosti in širšega bralnega občinstva. Tržaški pesnik Marko Kravos je v zadnjem letu dni dočakal štiri knjižne izdaje: v Mariboru je izšla zbirka Med repom in glavo, v Empoliju v To-skani dvojezična, slovensko italijanska Za grižljaj zemlje - Terra da masticare, v Zagrebu slovensko - hrvaška Pjesme - Pesmi. K tem izdajam pesnik upravičeno prišteva še Gri-sancicevo Domov grede - Su la strada de casa, ki je izšla v Trstu v njegovem prevodu in z njegovim esejem. Te dni ima Kravos pred sabo kar nekaj nastopov. V četrtek se bo v okviru literarne prireditve Interporti udeležil srečanja književnih revij v Narodnem domu v Trstu, saj sodeluje v uredniških odborih tržaške revije Il Ramo d'oro in ljubljanske revije Po-etikon. V petek bo s Steliom Spadarom nastopil v mestecu Servigliano v Markah (na šolah in v občinskem gledališču). Tematski okvir je Obmejna književnost - s posebnim poudarkom na soočanju in medsebojnem oplaja-nju kultur v našem prostoru. Sredi novembra bo trojica slovenskih pesnikov, Iztok Osojnik, Miha Obit in Marko Kravos, sodelovala pri pobudi, ki ji nudita pokroviteljstvo Skupnost Alpe Jadran in Dežela Veneto. V Padovi, na 7. sejmu znanstvenega in šolskega založništva Learning Village 2009, se bodo z drugimi književniki Alpskega loka srečali s srednješolskimi literarnimi krožki, brali svoja besedila in sodelovali pri promociji pobude Posvoji pesnika, ki želi pospeševati trajnejše in bolj poglobljene oblike sodelovanja med besednimi ustvarjalci in šolami iz dežele Veneto. Ob tem naj bi pesniki med sabo izmenjali poglede še glede načina delovanja v okviru delovne skupine Flussidiversi, ki si je izbrala domicil v lagunskem turističnem mestu Caorle, kjer poteka tudi literarni festival s podelitvijo mednarodne nagrade Flussidiversi. Konec novembra pa čaka Marka Kravosa še pot v Kolumbijo. Povabljen je bil na Festival poezije v Car-tageni, ki se bo odvijal prvi teden decembra v tem milijonskem mestu ob Karibskem morju. Branj bo veliko, veliko tudi druženja in javnih srečanj, debatnih večerov. Udeležbo je najavilo veliko najuglednejših pesniških imen iz latinskoameriških držav pa tudi z Japonske, Francije, Norveške. Italijo, pravzaprav slovensko poezijo, bo zastopal Kravos. Pri tem mu bo prav prišla zbirka verzov v španskem prevodu, za katerega je poskrbel argentinski pesnik Juan Octavio Prenz; glede njene izdaje potekajo pogovori z več založniki v Španiji in Latinski Ameriki. jp^ KULTURA Sreda, 28. oktobra 2009 1 3 naš intervju - Drago Jančar o nagradah in prevodih njegovih knjig »To je nek notranji nemir, ki ga nobeno priznanje ne more potešiti« V četrtek mu bodo v Cosenzi podelili nagrado za mediteransko kulturo, v številnih državah pa izhajajo prevodi njegovih del V četrtek, 29. oktobra, bodo v Teatru Rendano v Cosenzi podelili nagrado za mediteransko kulturo slovenskemu pisatelju Drago Jančarju. Dobil jo bo za roman Severni sij, ki ga je izdala založba Bompiani iz Milana. Drago Jančar je danes eden najbolj znanih slovenskih sodobnih ustvarjalcev; po mnenju nekaterih kritikov in tudi mnogih kolegov pa velja za današnjega najboljšega slovenskega pisatelja. To potrjujejo tudi nagrade in številna domača in mednarodna priznanja, ki ga zadnja leta naravnost obsipavajo. Naj tu omenimo samo tri: leta 1994je dobil Evropsko nagrado za kratko prozo v Arnsbergu v Nemčiji; leta 2003 je postal dobitnik evropske Herderjeve nagrade za literaturo; leta 2007 pa je na Frankfurtskem knjižnem sejmu prejel nagrado Jean Amery za svoje esejistično delo. In odkar je začel svoje potovanje v italijanski kulturni svet, je Jančar ob laskavih recenzijah, ki so jih objavili osrednji italijanski dnevniki, letos junija že dobil pomembno nagrado Ernest Hemingway, ki jo podeljujejo v Lignanu za vrhunske literarne dosežke. Tem priznanjem se zdaj pridružuje še nova nagrada Premio per la Cultura Mediterranea (Nagrada za mediteransko kulturo), ki jo v Cosenzi v Kalabriji že tretje leto podeljuje sklad Fondazione Carical. Da gre za res izredno priznanje priča že dejstvo, da sta bila na prejšnjih izdajah nagrajena dva literarna velikana, in sicer judovski pisatelj Amos Oz in francosko-maroški književnik Tahar Ben Jelloun. Tudi ostali letošnji dobitniki, novinar Sergio Romano, pater Enzo Bianchi in srbska pisateljica Dunja Bandjevic sodijo med osrednje kulturne osebnosti. Nagrado v Cosenzi podeljujejo kulturnim ustvarjalcem, ki si prizadevajo za medkulturni dialog in medsebojno spoznavanje sredozemskih narodov. Draga Jančarja je kalabrijska žirija nagradila za njegov roman Severni sij, ki sta ga za založbo Bompiani leta 2008prevedla Darja Betocchi in Enrico Lenaz V utemeljitvi ob drugim beremo, da predstavlja Jančar emblematičnofiguro intelektualca, ki se je v času Titovega režima vedno zavzemal za svobodo, danes pa velja za enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in da so njegova dela prevedena v 18 jezikov. Utemeljitev pa navaja tudi besede Claudia Magrisa, po katerem je Severni sij »silen, vznemirljiv, pretresljiv roman ... zlasti ker zna mojstrsko spajati, združevati v konkretni zgodbi, brez kakršnegakoli ideološkega namena, enkratne osebne zgodbe, človeške usode, ki jih Zgodovina drobi, kakor trže in požira pošast svoje žrtve, z epohalno usodo celotnega sveta.« Ob tem pomembnem priznanju smo Jančarja prosili za pogovor. Ste si predstavljali tak uspeh v italijanskem kulturnem svetu in kaj vam ta nagrada pomeni? Nekoliko me je presenetila že druga nagrada v Italiji v tem kratkem času, odkar so se tu pojavile moje knjige. Seveda me je tudi razveselila. Posebej dejstvo, da ima roman, ki sem ga napisal pred skoraj tridesetimi leti še danes takšen odmev. Novi prevodi še kar izhajajo. Mogoče so me še bolj kot obe nagradi razveselile številne kritike v odličnih italijanskih publikacijah, ki so jih pisali resnični poznavalci sodobne literature. Rojeni ste v Mariboru, blizu vam je torej germanski svet. Kako pa doživljate italijansko literaturo, kakšno vlogo odigrava v vašem in nasploh slovenskem književnem življenju? Res je, da še kar dobro poznam ta svet, v dobrem in zlem. V dobrem, ker mi je nemška, še zlasti avstrijska književnost odpirala nove svetove, v slabem, ker je mojega očeta preganjal gestapo in ga spravil v koncentracijsko taborišče. Seveda je tudi fašistično nasilje na Primorskem in med okupacijo v osrednji Sloveniji del moje neke širše zgodovinske izkušnje, vendar tega nisem nikoli povezoval z odličnostjo italijanske literature. Italijanska literatura je bila v mojem življenju in je v Sloveniji nasploh precej navzoča. Imena kot so Ma-gris, Tabucchi, Buzzati, Tamaro, Tomiz- za, Morante, Eco, Calvino ... še prej pa Manzoni, Pirandello, Svevo, Levi, Pasolini ... so v številnih prevodih sestavni del tukajšnjega literarnega življenja. Obstajajo tudi živi stiki. Claudio Magris in Fulvio Tomizza sta imela tukaj precej nastopov in srečanj z bralci. Razumljivo je, da je zanimanja velikega italijanskega prostora za srednjeevropski in balkanski konglomerat kultur in literature manjše. Vseeno bi pričakoval nekaj več radovednosti. Velika kultura je zares velika samo, če je radovedna in odprta. Nikoli pa ne bo slovenska literatura v Italiji navzoča v taki meri kot je italijanska pri nas. Da je Pahor znan zelo širokemu krogu bralcev, jaz pa vsaj nekemu krogu poznavalcev, je pravzaprav že veliko. Imate vtis, da prihaja danes med italijansko in slovensko literaturo do pravega prežemanja in kaj si od tega lahko obetamo? Res se dogaja nekaj novega. Če se spomnim samo pogovora med Magrisom in Pahorjem, ki sem ga pred kratkim vodil v tržaškem muzeju Revoltella, odprtega in ustvarjalnega vzdušja, ki je vladal na tem pogovoru, odličnega odziva občinstva in celo uradne politike v mestu, potem bi rekel, da na tej meji končno zmaguje evropski duh, toleranca in radovednost. Radovednost pa je za takšno »prežemanje« odločilna beseda. Pred nedavnim je izšlo veliko prevodov vaših del. V francoščini je izšel roman Katarina, pav in jezuit in je to vaša peta knjiga v francoskem jeziku. Na Češkem je izšel prevod Severnega sija, se pravi že dvanajsto vaše de-Io. Pa tudi v angleškem svetu ste doma, saj je, na primer, v ZDA v teh dneh iz-šeI izbor vaših noveI. Kako se počuti najboIj prevajani sIovenski pisateIj? Obstaja zgodba o dveh mladih pisateljih. Prvi je sanjal, da bo s svojim pisanjem prodrl v »veliki« svet, postal bo slaven in lepe in pametne ženske ga bodo občudovale. Ko se nič od tega ni zgodilo, je postal zagrenjen, zasovražil je literaturo in ves svet. Drugi ni mislil na nič drugega kot na svoje stavke in zgodbe, slava sveta ga sploh ni zanimala, vročično je pisal svoje stavke in zgodbe. In zgodilo se mu je vse tisto, o čemer je sanjal prvi. Ne rečem, da me ne veseli, ker so se zgodili vsi ti prevodi, ampak ko sem sam s svojim pisanjem, mi vse to nič ne pomaga, zmeraj znova se je treba potopiti v nove stavke in zgodbe. To je nek notranji nemir, ki ga nobeno priznanje ne more potešiti. Kakšne vtise prinašate s svoje turneje po ZDA in kako vas razume tako veIika država? Moje knjige so bile med kritiko v ZDA lepo sprejete, na javnih branjih sem imel precej poslušalcev, a je treba dodati, da so bila tako pisanja o mojih knjigah kakor javni nastopi omejeni na krog poznavalcev evropske literature, ki domuje-jo v glavnem na univerzah. No, roman Posmehljivo poželenje je bil - v ne prav visoki nakladi - razprodan in sem zdaj podpisal pogodbo za novo, žepno izdajo, toda to še zmeraj ne pomeni, da so moje knjige znane širšemu krogu bralcev. Ste izredno pIodovit pisec in prodoren misIec. Kako poteka ob vseh vaših obveznostih (ste tudi urednik pomembne založbe, kot je Slovenska matica) vaše ustvarjalno delo? Poteka v glavnem v samoti, daleč od hrupa slovenskega sveta, ki je včasih zelo neprijeten. Pišem na Pohorju ali v Bohinju, seveda pa je tudi vsak sprehod po gozdu, vsaka nespečna noč, vsako vprašanje, ki se mi postavi ob branjih in premišljevanjih, posvečeno novemu pisanju. Včasih istite resničnost življenja z resničnostjo Iiterature, včasih pa z Borgesom ponavljate, da nastaja Iite-ratura iz Iiterature. Kako je pravzaprav s to zadevo? To je čudna reč, ki je ne znam dobro pojasniti. Mislim seveda, da literatura ni hipotetična, da ne lebdi v nekem prostoru, od koder prihaja v pisateljevo zavest in od tam na papir, oziroma na računalniški zaslon. Mislim, da je tudi najbolj her- kroma metično pisanje povezano z našimi življenji, osebno, socialno in zgodovinsko izkušnjo. Toda, ko se proces pisanja začne, nastane neka kemija, besede postajajo podobe, simboli, namigi, nastane mreža asociacij, ki vse skupaj poženejo v nekaj drugega, v nekaj, kar preplavi osebno izkustvo. V vaših delih je veliko bizarnih opisov, nenavadnih, tudi šokantnih situacij, fizikalno nemogočih dogodkov, za katere sam pravite, da jih ni treba razumeti zgolj kot metafore. Torej? Ja, saj to je tisto, kar se pravkar pogovarjava. Ko sem sam pred papirjem, kjer nastajajo prve beležke ali pred računalnikom, kjer stavki zgodbe začnejo teči, je to naenkrat drug svet, svet imaginacije, kjer je vse mogoče, šokantne situacije, bizarnosti in lepota, vse hkrati. V globaliziranem svetu, ki sta ga tehnika in trženje unificirala, rase tudi potreba po razIičnosti, razIičnih kuIturnih modeIih. Kakšno vIogo ima pri tem Iiteratura? Odločilno. Oziroma, lahko bi imela, morala bi imeti odločilno vlogo. Literatura ne pozna črno-belega sveta, tudi ga ne ponuja kot kulturni model, pač pa zmeraj govori o posamezniku, v katerem se borita dobro in zlo, dobri angeli z melanholičnimi hudiči, ki čakajo na trenutek človekove šibkosti. Ob tem pa seveda govori tudi iz svoje partikularne izkušnje, »prevedene« v občečloveška vprašanja. Skoraj vsa literatura Borisa Pahorja govori o slovenskih ljudeh in njihovem dvajsetem stoletju v Trstu in na Primorskem, o strahu in pogumu, o ljubeznih in preživetju na prizoriščih človeške smrti. Toda pokazalo se je, da je prav zato tudi univerzalna. Skratka, literatura bi lahko imela v teh procesih odločilno vlogo - če bi jo ljudje več brali. V svojem zadnjem romanu Drevo brez imena pišete tudi o povojnih dogodkih, o poboju domobrancev v Kočevskem Rogu. Nekoč ste o tem zapi-saIi, da je ta izkušnja storiIa sIovenski narod za zreIejšega in odgovornejšega. V romanu pa je čutiti neko poraženost, neko gIoboko boIečino. V tem romanu vidimo izpraznjenost sodobnega sveta, ki je pozabil na človeško žalost. Tudi veselje je pogosto samo površni surogat za globlje človekovo občutje sveta. Siloviti vzponi in tragični padci novejše slovenske zgodovine, oboje je globoko poseglo v življenja posameznikov na tem koncu sveta, moj občutek resignaci-je je v tem, ker tega površni in arogantni novi svet noče ali ne more razumeti. Naj omenim detajl iz romana: njegov glavni junak vstopi v neko svoje predembrional-no stanje, v čas, ko se je njegov oče vrnil iz koncentracijskega taborišča. In prav takrat pod okni družinskega stanovanja iz-krcavajo iz vlakovnih transportov slovenske domobrance, ki jih bodo odvedli na morišča. Zgodba o zmagi nad smrtjo se srečuje z novo smrtjo, resda nasprot- nikov, a zato nič manj absurdno. Še zlasti zato, ker se dogaja v času veselja ob osvoboditvi. Zadnje dvajsetletje je Evropo globoko pregnetIo, v SIoveniji pa je marsikdaj sIišati o podaIjšani pretekIosti. Kakšen odnos naj imamo do svoje zgodovine? Želel bi si, da bi jo razumeli v vseh njenih svetlih in tragičnih poglavjih. Da bi znali razumeti usodne dileme posameznikov v zapletenem vojnem času, pred njim in po njem. Da bi na družbeni ravni znali ločiti diktaturo od demokracije. Sodite med sIovenske razumnike, ki se v pretekIosti niso nikdar ogibaIi poIitičnega deIovanja. Kaj pa danes? Danes me marsikaj, kar je povezano s politiko, dolgočasi, pogosto me navdaja z globokim odporom. Kako vidite prihodnost slovensko-hrvaških odnosov in kako ocenjujete ves zapIet okrog sIovensko-hrvaške meje? To je tema, od katere odvračam pogled, kolikor je mogoče. Težko razumem, da ta problem zaseda toliko javnega prostora in sproža toliko negativnih energij med dvema narodoma, ki sta v zadnjem stoletju in pol prehodila podobno pot k emancipaciji. Pravite, da ima Iiteratura posebne sIutenjske tipaIke, s katerimi sega globlje pod pokrov realnosti, včasih tudi v prihodnost. Kaj sIutite danes kot umetnik? Morda bom skušal to povedati s kakšno novo knjigo. V času, ko so se iztekle velike pripovedi, je mogoče dobro, da ohranjamo kako veliko idejo. Za katero se vi še ogrevate? Menda je bil Churchil tisti, ki je rekel, da je demokracija najslabši možni sistem, vendar boljšega nimamo. Verjamem v demokracijo, verjamem tudi v socialno solidarnost. Ob tej veri me je presenetilo, kako hitro je v Sloveniji in vsej Vzhodni Evropi visoko idejo demokracije, solidarnosti in tolerance zamenjal brezobzirni kapitalizem, polaščanje materialnih dobrin, politike, medijev, vsega. Ni mogoče, da bi človekovo življenje določal samo denar, v to ne morem verjeti. Verjamem, prepričan sem, da se bo zgodil nek svetovni premik, ki nas bo odprl k nekemu novemu sožitju. Močno upam, da za to ne bo potrebna kakšna družbena katastrofa, ali vsaj še globlja ekonomska kriza, ki je tudi kriza kulture. Pogovarjala se je Veronika Brecelj karikature - V okviru mednarodnega dogodka na otoku Cresu Sežančan Radko Oketič zmagovalec festivala Oskarfest Slikar in odličen karikaturist Radko Oketič, doma iz Dan pri Sežani, je na drugem Mednarodnem festivalu karikature Oskarfest v hrvaškem mestecu Osor na otoku Cresu osvojil prvo nagrado po oceni obiskovalcev, saj je zbral 209 glasov. Tako si je zagotovil samostojno razstavo prihodnje leto v sklopu Oskarfesta. Ob osorskih glasbenih večerih in poletnem festivalu resne glasbe je letošnji Festival karikature pritegnil več kot 8.000 obiskovalcev, od katerih se je 1.943 aktivno vključilo v ocenjevanje karikatur. Tema letošnjega festivala je bila Ljubezen na otoku in vse karikature so bile brez besed prav zaradi mednarodnega občinstva. Na mednarodni razstavi karikatur v Osoru, ki se je odvijala od 12. julija do 13. septembra, je sodelovalo 50 avtorjev iz Hrvaške in deset iz raznih evropskih držav, ki je oddalo 93 del. Po besedah organizatorja Dra-gutina Dada Kovačevica je bil letošnji festival karikatur za 20 odstotkov boljši od lanskega, saj se ga je udeležilo 60 avtorjev, žirija pa je bilo občinstvo kar iz 15 držav. Organizator letošnjega Oskarfest festivala je Društvo Artour Nerezine ob sodelovanju Hrvaškega društva karikaturistov Zagreb in podpori Turistične zveze mesta Mali Lo-šinj in mestnega odbora Osorja. Olga Knez 1 4 Sreda, 28. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Uslužbenci razlastitvenega urada družbe Autovie Venete so včeraj začeli tridnevni delovni obisk v sovodenjski občini, ki se bo nadaljeval danes in zaključil jutri. Ogledali so si in popisali zemljišča, ki bodo razlaščena za gradnjo nove avtoceste Go-rica-Vileš; z včerajšnjim popisom so prvi lastniki dejansko izgubili posest nad svojimi parcelami, medtem ko bodo lastništvo izgubili, ko se bo postopek nadaljeval z razlastitvijo. »Na podlagi popisa bo prihodnje leto vsak lastnik zemljišča dobil predlog za odškodnino. Imel bo možnost, da ga takoj sprejme ali pa da predloži družbi Au-tovie Venete svoj protipredlog,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin. Med včerajšnjim popisom zemljišč je enega izmed lastnikov spremljal odvetnik Damijan Terpin, sicer deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti (SSk). »Občina ni obvestila domačina, kaj se bo na zemljišču dogajalo, poleg tega je sovodenjska županja prejšnji torek dala zavajajočo izjavo. Dejala je, da si bodo cenilci prišli ogledat zemljišča, v resnici pa so prišli vzet posest nad njimi,« pojasnjuje Terpin, ki je prepričan, da bi morala sovodenjska občina krajanom razložiti, kako doseči najvišjo možno odškodnino. »Občinska uprava bi morala stvari organizirati, kot je treba. Kmečke organizacije namreč niso vraščene v sovodenj-sko okolje, zato bi morala občina poskrbeti za pobude, s katerimi informirati občane o poteku razlastitvenega postopka,« poudarja Terpin. Na daljavo mu odgovarja županja, ki trdi, da je bila uprava na razpolago občanom za vsakršno informacijo in pojasnilo. »Na občini se doslej ni oglasil nihče, ki bi zahteval pomoč,« pravi Florenino-va in poudarja, da ne more pozivati občanov, naj tik pred razlastitvijo preorjejo in posadijo svoja zemljišča ter zaradi tega zahtevajo višje odškodnine, ker je to spodbujanje h kaznivemu dejanju goljufije. Županja še opozarja, da sta občinska uprava in Kmečka zveza v začetku leta priredili srečanje za sovodenjske občane, na katerem so pojas- nili ves potek razlastitvenega postopka. Flo-reninova dalje razlaga, da so občine in tudi organizacije kmetovalcev podpisale dogovor, s katerim so poenostavili razlastitveni postopek. »Pri pripravi pravilnika je aktivno sodelovala goriška pokrajina, saj je zadevi v prvi osebi sledila pokrajinska odbornica Mara Černic,« poudarja Floreninova in opozarja, da se je sovodenjska občina dosledno držala navodil iz dogovora, kot so med drugim storile tudi ostale občinske uprave. Goriški urad Kmečke zveze je vsekakor še naprej na razpolago lastnikom zemljišč za katerikoli dvom in pojasnilo. »Kot smo napovedali na sestanku s krajani, ki smo ga priredili v začetku leta, smo na razpolago vsem, ki potrebujejo pomoč,« poudarja deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec in poziva lastnike zemljišč, da še danes in jutri spremljajo cenilce med ogledom zemljišč. »Popisati je treba vse, kar se nahaja na določenem zemljišču; tako kulture in sadno drevje kot zidke, naprave za namakanje in vrtove. Lastnikom svetujemo, da fotografirajo cenilce med ogledom zemljišč in da s posnetki dokumentirajo vse, kar je na zemljiščih, tudi drevesa, saj lahko vsaka stvar nekoliko dvigne vrednost posameznih parcel,« poudarja Bukavec. Po njegovih besedah je Kmečka zveza še pred podpisom sporazuma opozorila, da na Sovodenjskem živijo Slovenci, zato pa je treba pri vsem upravnem postopku upoštevati določila iz zaščitnih zakonov 38/2001 in 482/199. »Deželo smo svojčas opozorili, da mora poslati vso dokumentacijo tudi v slovenščini. To se zaenkrat še ne dogaja, saj so Sovo-denjci prejemali pisma iz razlastitvenega urada samo v italijanščini. Zaradi tega pozivamo vse člane Kmečke zveze in lastnike zemljišč nasploh, da zahtevajo zapisnik o popisu parcel tudi v slovenščini,« poudarja Bukavec. K dosledni uporabi slovenskega jezika pri razlastitvenem postopku poziva tudi pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. »Občina Sovodnje je vključena v območje gorica - Trk na Majnicah Avto izsilil prednost skuterista ranjena Mlada Tržičana sta utrpela številne poškodbe Gasilci so morali očistiti cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje, zaradi česar je bil promet nekaj ur oviran bumbaca Na goriških Majnicah se je v torek okrog 22. ure pripetila prometna nesreča. Avtomobil tipa Alfa Romeo 166, ki je prihajal iz Gorice in ga je upravljal 65-letni Go-ričan C.M., naj bi izsilil prednost pri zavijanju v Ulico Brigata Lambro, pri čemer je trčil v skuter znamke Honda, ki je privozil iz nasprotne smeri in na katerem sta se peljali mlajši osebi iz Tržiča. V trku sta se skuterist, 23-letni C.R., in njegova sopotnica, 25-letna M.M., huje poškodovala. Zaradi ran na obrazu ter zlomov stegnenice in reber so voznika skuterja reševalci odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer se bo zdravil 60 dni, sopotnico pa so zaradi ravno tako številnih zlomov sprejeli v ortopedski oddelek goriške bolnišnice, kjer naj bi tudi ostala 60 dni. Gasilci so več časa čistili cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje, zaradi česar je bil promet nekaj ur oviran. Domačin s popisovalcema zakonov 38/2001 in 482/1999, ki izrecno določata, da mora biti javno poslovanje v dvojezični obliki. To je pravica, ki smo si jo Slovenci izborili po dolgih prizadevanjih in naporih, zato je zdaj trenutek, da jo uveljavimo. Pomembno je, da pri razlastitvenem postopku od javnih ustanov zahtevamo dokumentacijo v slovenskem jeziku in da je pri sestavi zapisnika prisoten prevajalec ali oseba z znanjem slovenskega jezika,« poudarja Čavdek, ki je v ta namen pisal izredne- bumbaca mu komisarju za gradnjo avtoceste Gorica-Vileš. V pismu je zahteval, naj mu vso potrebno dokumentacijo čim prej dostavijo tudi v slovenščini. Prvi delovni dan uslužbencev razlastitvenega urada se je v Sovodnjah vsekakor zaključil kot predvideno. Vsi lastniki so skupaj z uslužbenci podpisali zapisnik o opravljenem popisu, kot so to doslej storili tudi vsi lastniki zemljišč v ostalih občinah, po katerih bo speljana avtocesta. (dr) tržič - Smrt čistilke iz ladjedelnice Zaporne kazni ne bo prestal Oprostili so ga, ker je kaznivo dejanje zastaralo. Bivši direktor ladjedelnice Fincantieri Manlio Lippi ne bo prestal zaporne kazni enega leta zaradi nenamernega umora Annemarie Greco, na katero ga je aprila leta 2008 obsodilo goriško sodišče. Lippi je vložil pritožbo na prizivno sodišče v Trstu, ki ga je včeraj oprostilo zaradi zastaranja kaznivega dejanja. Annamaria Greco je umrla v 52. letu starosti leta 1998; kot čistilka je bila zaposlena v ladjedelnici Fincantie-ri, kjer je dolga leta vdihovala azbestni prah. Zaposlena je bila pri zunanjem podjetju Sprea, nihče pa je ni obvestil, da je azbest smrtno nevaren, čeprav so to pri vodstvu ladjedelnice dobro vedeli. Naposled je Grecoav obolela za mezoteliom plevre in po nekaj mesecih umrla. »Nad zaključkom procesa in zastaranja kaznivega dejanja smo nedvomno razočarani, saj pomeni, da je postopek trajal odločno preveč,« poudarja predstavnica združenja izpostavljenih azbestu Chia-ra Paternoster, ki vsekakor z zadovoljstvom ugotavlja, da je sodnik le potrdil, da je Lippi zakrivil kaznivo dejanje. Vabita na srečanje »KOŠARKA VČERAJ, DANES IN JUTRI« Gosta večera: športni novinar Sergij Tavčar in košarkar Pino Brumatti DANES, 28. oktobra 2009, ob 18.uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass 20). sovodnje - Razlastitveni postopek za gradnjo avtoceste Popisovalci na zemljiščih, lastniki izgubili posest Terpin: »Domačini niso bili obveščeni« - Floreninova: »Na občini ni nihče iskal pomoči« gorica - Občina Na novem parkirišču parkirnina noč in dan Na novem parkirišču, ki ga bodo uredili med Ulicama De Gasperi in Morelli v Gorici, bo veljalo plačevanje parkirnine noč in dan. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta je bila namreč odobrena shema konvencije z zasebnim podjetjem Gestore Parc-heggi, ki bo upravljalo novo parkirišče z 38 mesti, zavrnjen pa je bil amandma občinskega svetnika Demokratske stranke Da-nieleja Orzana, ki je opozoril na nesmisel nočnega plačevanja, saj so parkirišča vse naokrog brezplačna, upravitelji novega parkirišča pa v zameno za denar ne bodo ponujali ničesar, ne video-nadzora ne čuvaja in niti ne zaščitnega nadstreška. Zato je - po Orzanovem prepričanju - parkirnina neupravičena. Na vprašanje o razlogih nočnega plačevanja, ki mestu ne bo ničesar prineslo, saj je edini cilj dobiček za upravitelja, svetnik ni prejel odgovora in so njegov amandma zavrnili. V nadaljevanju seje pa mu je uspelo uveljaviti popravek v besedilu konvencije, po katerem bo ob posebnih dogodkih, kot na primer na mestnih praznovanjih, in na podlagi izrecne zahteve občine parkirnina začasno ukinjena. Občinski svet je nazadnje s transverzalno, vendar ne s soglasno podporo odobril shemo konvencije. Ta je bila posebno pri srcu županu Ettoreju Romoliju, ki je neprestano na udaru trgovcev zaradi pomanjkanja parkirišč v mestu. Po odobritvi bo lahko sedaj stekel pospešeni postopek za ureditev parkirišča, v katerega bo vhod iz Ulice De Gasperi, izhod pa na Ulico Morelli. Ponedeljkova seja se je začela z županovim sporočilom, da je občina imenovala svoja predstavnika v upravni svet goriškega konzorcija za razvoj industrije in obrtništva; to sta Goričana Gianluigi De-vetag in Renato Coronica. V nadaljevanju sta se s konkretnimi problemi v mestu spopadla svetnika stranke Slovenske skupnosti, Marilka Koršič in Silvan Primosig. Kor-šičeva je opozorila na zaraščene gredice na križiščih med Drevoredom 20. septembra in Ulico Don Bosco ter med ulicami Orzo-ni, Scodnik in Mighetti. Zaradi rastlinja, ki ga nihče ne vzdržuje, je pogled na cestni promet oviran in varnost močno ogrožena. Opozorila pa je še na nerešeni problem neosvetljenega križišča med ulicami Orzoni, Scodnik in Mighetti zaradi okvare na svetilih, nameščenih na anteno mobilne telefonije. Vodja tehničnega urada Ignazio Spano je pojasnil, da tiči problem v dogovoru z operaterjem mobilne telefonije, da pa je popravilo svetil vsekakor na obzorju. Pri-mosig je dalje poudaril, da je zaradi številnih gradbišč vožnja po mestu podobna labirintu, položaj pa je še hujši, ko za potrebe četrtkovega sejma zaprejo prometu nekaj ulic mestnega središča. Seja občinskega sveta je še bila v teku, ko je odbila polnoč, kar pomeni, da bosta svetnikom priznani dve sejnini. Ko pa je bila okrog polnoči in pol odobrena shema konvencije za ureditev parkirišča, so se svetniki zlasti iz vrst večine začeli redčiti. Na vrsti je bila obravnava predloga resolucije svetnice Foruma Anne Di Gianantonio proti »razprodaji« nekdanjih mejnih prehodov na Ra-futu in pri Šempetru ter za njihovo ovrednotenje v okviru pobud za dvig turizma in ohranitev zgodovinske dediščine. Forum namreč predlaga, da bi policijsko stavbo na Ra-futu namenili muzeju dvajsetega stoletja. »Tam bi lahko uredili multimedijski prikaz dogajanja na Goriškem med drugo vojno in po njej. To bi postala še ena postojanka na muzejski poti, ki bi na slovenski strani meje vključevala muzej o goriški meji v stavbi novogoriške železniške postaje, postajo samo, načrtovani muzej tihotapstva na Pristavi in stražarski stolp pri Mirnu,« pojasnjuje predlog Forumov svetnik Marko Marinčič. Odbornik za kulturo Antonio Devetag se je sprva obotavljal, nakar je privolil v diskusijo predloga v pristojni svetniški komisiji. Ker pa je v dvorani vztrajalo le še devetnajst svetnikov in sklepčnosti ni bilo več, so sejo prekinili brez glasovanja. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. oktobra 2009 15 nova gorica - Prvi čezmejni zaposlitveni sejem zelo dobro obiskan Do delovnega mesta ne glede na državno mejo Pascolin: »S sosedi bomo ustanovili čezmejno okence ali koordinacijo Glede na popoldansko gnečo v avli novogoriške mestne hiše, dobro obiskane stojnice v podhodu pred vhodom v stavbo in številčen obisk predavanj, ki so potekala v veliki občinski dvorani, je prvi čezmejni zaposlitveni sejem včeraj dobro uspel. V sodelovanju s tujimi in domačimi ustanovami ga je organiziral Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Z dogodkom, ki je potekal pod geslom »Razširimo obzorja« so v Novi Gorici obeležili tudi 15. obletnico delovanja Omrežja javnih služb za zaposlovanje EURES, ki pospešuje mobilnost znotraj Evropske unije. Glavni namen zaposlitvenega sejma je bil obvestiti najširšo zainteresirano javnost o možnostih izobraževanja in zaposlovanja na Goriškem in v FJK. Na sejmu se je predstavljalo 23 slovenskih in sedem italijanskih razstavljavcev. Med soudeleženimi podjetji in ustanovami z italijanske strani goriške meje naj omenimo Slovik ter Mipot in Minervo, sodelovali pa so tudi pokrajinski uradi za delo iz Gorice, Tržiča in Gradeža. O velikem zanimanju priča okoliščina, da so v slabih dveh urah po začetku sejma pri stojnicah goriških podjetij nabrali preko sto curriculumov vitae oseb v iskanju službe. Pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin je včeraj potrdil, da na pokrajini razmišljajo o odprtju čezmejnega zaposlitvenega okenca, če pa ne bo uresničljivo, bodo sejmu dali kontinuiteto z ustanovitvijo čezmejne koordinacije, ki bo monito-rirala in spodbujala možnost zaposlovanja ne glede na državno mejo. Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Marija Poglajen je včeraj pojasnila, da bo brezposelnost v Sloveniji do konca leta predvidoma narasla do števila sto tisoč, in to kljub dejstvu, da so prejeli na zavodu letos za aktivno politiko zaposlovanja 101 milijon evrov, kar je bistveno več kot v preteklem letu, in da so samo letos do zaposlitve pomagali že 35 tisoč ljudem. Menila je tudi, da prihodnost Slovenije ni v panogah, ki so veliko zaposlovale, a nekvalificirano delovno silo, ampak v turizmu in njemu sorodnih dejavnostih. Glede zaposlovanja Slovencev v tujini je povedala, da je kar živahno. Po ocenah naj bi samo v Furlaniji delalo med sedem in deset tisoč zaposlenih, medtem ko naj bi bilo italijanskih delavcev v celotni Sloveniji manj kot tristo. Po podatkih zavoda so med najbolj iskanimi poklici v Furlaniji delavci v gostinstvu in turizmu, vozniki, gradbinci, kovinarji in delavci v drugih proizvodnih dejavnosti, največ zaposlitev na črno pa je mogoče zaznati pri hišnih opravilih v zasebnih gospodinjstvih, v kmetijstvu in pri delih v gradbeništvu. Direktorica novogoriške območne službe zavoda za zaposlovanje Erna Kufersin Rehberger je povedala, da je bilo z uveljavit- Ko se je sejem začel, je pritličje mestne hiše zapolnila množica iskalcev zaposlitve obeh spolov, mlajših in starejših foto n.n. vijo prostega pretoka delavcev ukinjenih precej birokratskih ovir, po tem letu pa je prišlo tudi do bistvene okrepitve sodelovanja med Furlanijo in območno službo zavoda za zaposlovanje. Pojasnila je, da to sodelovanje trenutno poteka v obliki elektronske izmenjave podatkov o iskalcih zaposlitve in prostih delovnih mestih, ter poudarila, da so ti podatki koristni tudi za sfero izobraževanja, saj kažejo, kam se nagibajo potrebe delodajalcev. Glede nadgraditve čezmejnega sodelovanja pa je izrazila prepričanje, da bo ta v veliki meri odvisna tudi od uspešnosti prvega čezmejnega zaposlitvenega sejma. Ko se je sejem ob 13. uri začel, je pritličje mestne hiše zapolnila množica iskalcev zaposlovanje Seznam brezposelnih se povečuje V Sloveniji je trenutno 94 tisoč registriranih brezposelnih oseb, lani ob tem času pa jih je bilo 59 tisoč. Vsak mesec se seznam brezposelnih povečuje, tako da jih do konca leta pričakujejo že 100 tisoč. Kljub za 40 odstotkov nižjim potrebah po delavcih, se je letos zaposlovanje povečalo za 10 odstotkov, saj so na zavodu do zaposlitve pomagali že 35 tisoč ljudem. Stopnja brezposelnosti je v Sloveniji 9,4-odstotna, na Goriškem pa 8-od-stotna, kjer pa se je število brezposelnih v zadnjem letu najbolj povečalo. Koncem septembra lani jih je bilo nekaj čez dva tisoč, v istem obdobju letos pa že 3.745. S 4,4-odstotnim deležem vseh brezposelnih v Sloveniji so na Goriškem letos po dolgih letih prekoračili 4-odstotni delež brezposelnih. Med slednjimi se je močno povečalo število starejših od 50 let in tistih, ki so izgubili službo zaradi stečaja podjetja oz. nepodaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Na Goriškem prejema denarno nadomestilo trenutno 1.439 oseb, kar pomeni pet odstotkov od vseh v državi, predvsem pa skoraj 80 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Kljub temu je v devetih mesecih letošnjega leta do nove zaposlitve prišlo 1.478 ljudi, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. (nn) zaposlitve obeh spolov, mlajših in starejših. Večina od tistih, s katerimi smo se pogovorili, je delo izgubila v zadnjem letu. Dobro so bile obiskane tako stojnice, na katerih so predstavljali različne oblike izobraževanja in usposabljanja, kot tiste, kjer se je bilo mogoče pozanimati o zaposlitvi oz. ponudbi prostih delovnih mest. Največ povpraševanja med delodajalci je bilo po gostinskih delavcih, natakarjih in kuharjih, med iskalci zaposlitve pa so prevladovali tisti iz skupine 1.700-ih, kolikor jih je na Goriškem v zadnjem letu izgubilo službo, predvsem upravljavci strojev in naprav iz podjetij, ki so šla v stečaj oz. so bila primorana zaradi krize odpustiti delavce za določen čas. Nace Novak slovik - Forum Dobre prakse za izhod iz krize Izobraževanje in raziskovanje - ter z njima povezana inovativnost - so ključni dejavniki za premagovanje krize. Na to opozarjajo številni strokovnjaki, ki opazujejo premike na mednarodnem in lokalnem nivoju. Kriza je družbeni fenomen, ki predstavlja rez med pozitivnim in negativnim, med napredovanjem in nazadovanjem. Kriza, tako pravijo izvedenci, bremeni tiste, ki ne verjamejo v kakovost, in bogati one, ki vlagajo vanjo. Ko bo kriza mimo, bodo uspešna podjetja in uspešni posamezniki še uspešnejši, ostali pa bodo ob robu dogajanja. Kako se torej pridružiti skupini uspešnih? Si tako vlaganje v kakovost lahko privoščijo samo velika podjetja in že itak »privilegirani« posamezniki? Na Sloviku menijo, da temu nikakor ni tako. Zato prirejajo prav letos, in to v trenutku, ko se začenja vsepovsod govoriti o izhodu iz krize, prvi forum o pomenu izobraževanja in raziskovanja. Namen foruma je posameznikom, podjetjem in ustanovam prikazati primere dobre prakse, torej primere podjetij, šol, univerz in posameznikov, ki so se odločili, da kriznim trenutkom kljubujejo z vlaganjem v osebnostni, strokovni in znanstveni napredek. Forum, ki mu je naslov Izobraževanje in raziskovanje: ključna dejavnika v kriznem obdobju, bo potekal jutri od 18. ure dalje na goriškem sedežu Tržaške univerze v Ulici Al-viano v Gorici. Na njem se bosta z dvema uspešnima projektoma najprej predstavila dva člana Slovenskega izobraževalnega konzorcija, in sicer Univerza v Novi Gorici in IEDC - Poslovna šola Bled. Univerza v Novi Gorici bo predstavila projekt Samočistilne in fo-tokatalitske prevleke za okoljske aplikacije. IEDC - Poslovna šola Bled bo pa predstavila izobraževalni projekt, ki ga je pripravila za podjetje Fructal. Poleg predstavnikov obeh iz-obraževalno-raziskovalnih ustanov bosta prisotna tudi managerja obeh podjetij - na ta način bo občinstvo dobilo jasnejši vpogled v način, kako se znanja prenašajo iz šolskega v podjetniško okolje in torej v prakso. Prisotnost na forumu, ki je bolj disku-sijske kot pa konferenčne narave, so že potrdili tudi nekateri vidni predstavniki krajevnih institucij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in raziskovanjem. K sodelovanju v debatnem delu pa so seveda vabljeni predvsem šolniki, raziskovalci in podjetniki, ki bodo dogodek lahko obogatili s svojimi izkušnjami in idejami. Prav gotovo pa bo forum tudi odlična priložnost soočanja za vse, ki se želijo seznaniti z novimi izzivi, ki jih ponujajo izobraževalne in raziskovalne insitituci-je na področju razvoja in inovacije. Na dogodku, ki ga delno financira ARRS, bo zagotovljeno simultano prevajanje iz slovenščine v italijanščino in obratno. gorica, gradišče, krmin - Trije župani podpisali protokol o sodelovanju Iz bojazni pred Ikeo oživili grofijo Priredili bodo trojni pomladni praznik, izdelali spletno stran in ponudili skupni gledališki abonma - Gradišče zapušča tudi trgovina SME Tommasini, Romoli in Patat v grajski dvorani bumbaca Iz bojazni pred novo trgovino švedske verige Ikea v Vilešu, ki naj bi izpraznila mestna središča in med svoje razstavne prostore priklicala na tisoče obiskovalcev, so občinski upravitelji iz Gorice, Gradišča in Krmina oživili nekdanjo Goriško in Gradiš-čansko grofijo. Včeraj so namreč župani Ettore Romoli, Franco Tommasini in Luciano Patat podpisali protokol, na podlagi katerega bodo pripravili projekt »Antica contea« in s katerim so vzpostavili sodelovanje na področju turizma in kulture. »Ravno pred kratkim sem prejel telefonski klic deželnega svetnika iz Gorice, ki me je opozoril, da bodo krčili prispevke za krajevne uprave. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da tri občine združijo moči,« poudarja Romoli in opozarja, da bodo s projektom skušali prepričati del obiskovalcev nove veletrgovine Ikea v Vi-lešu, da obiščejo Gradišče, Gorico in Krmin. Tommasini dalje razlaga, da tri občine, vključene v projekt, druži prisotnost starega mestnega jedra, seveda pa imajo tudi skupno preteklost, saj so bile vse tri vključene v nekdanjo grofijo. »Zaradi tega je skoraj samo po sebi umevno, da se teritorij, ki je bil nekoč združen, promovira enovito, saj je tako veliko bolj zanimiv,« ugotavlja Tommasini in poudarja, da so se za uresničitev projekta dogovorili v pičlih sedemnajstih minutah. »Takoj smo se strinjali, da je treba združiti moči; da bi projekt uresničili čim prej, pa smo se odločili, da v začetni fazi vanj ne vključujemo drugih občin. Če bi morali iskati soglasje še drugih uprav, bi se dogovarjanje lahko nadaljevalo do velike noč, kar seveda ne bi bilo nikakor koristno,« poudarja Tommasini, ki sicer opozarja, da se bodo lahko druge občine v prihodnosti pridružile projektu, seveda, če se bodo z njim strinjale. Po besedah Tommasinija je eden izmed glavnih ciljev na novo vzpostavljenega so- delovanja »prodor« v veletrgovino Ikea v Vilešu. »Znotraj veletrgovine Ikea bi radi imeli svojo izložbo, svoj logotip pa bi radi vključili na njeno spletno stran,« pravi Tommasini, ki pričakuje, da bo odprtje trgovine Ikea najbolj oškodovalo ravno občino Gradišče. »Zapustila nas bo zadruga COOP, ki se seli v Vileš, poleg nje pa se bo v nov komercialni center preselila tudi trgovina SME. V Gradišču tvegamo, da bomo imeli puščavo,« opozarja Tommasini. Kakorkoli, na podlagi protokola o sodelovanju bodo priredili skupne praznike - prvi naj bi potekali prihodnjo pomlad. Hkrati bodo med sabo povezali tri gledališke sezone in ponudili skupni abonma, prirejali bodo razne turistične in promocijske pobude. Skupaj bodo med drugim promovirali praznik grozdja v Krminu, prireditev Okusi na meji v Gorici in praznik čokolade v Gradišču, tako da bodo vse tri pobude odmevnejše. (dr) 16 Četrtek, 29. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Po šestih letih se je sklenil sodni postopek Zaradi napada na kasarno Massarelli pet obsojencev Sodnik oprostil šest osumljencev - Med njimi tudi bivši deželni svetnik Metz Zaradi napada na policijsko kasarno Massarelli v Gorici je včeraj goriška sodnica Emanuela Bigattin obsodila na zaporno kazen pet protiglobalistov, hkrati pa je izrekla tudi šest oprostilnih razsodb. Tržačan Andrea Olivieri, eden izmed voditeljev protiglobalističnega gibanja, je bil obsojen na devet mesecev zapora, 900 evrov odškodnine pa bo moral poravnati zaradi poškodb, ki jih je utrpelo pet policistov. Dalje je bil Stefano Micheluz iz Ronk obsojen na osem mesecev zaporne kazni, Massimo Cristina iz Fiumicella na pet mesecev, Goričanka Ambra Bobiz na štiri mesece in pol, Carlo Visintin pa na tri mesece. Zaradi zakona o odpustih Visintin ne bo prestal zaporne kazni. Po drugi strani so bili oproščeni bivši deželni svetnik Zelenih Alessandro Metz, Tržačan Marco Zorzenon, vodja tržiških priseljencev iz Bangladeša Hossain Mukter, Francesco Foschian, Francesco Francioso in Mauro Brussai. Z včerajšnjo razsodbo se je zaključil sodni postopek, ki se je začel pred tremi leti. Dogodek, ki je sprožil proces, se je po drugi strani pripetil avgusta leta 2003. Takrat je kvestor izdal dekret o izgonu iz države dvema priseljencema iz Bangladeša, ki sta bivala v Tržiču in sta bila zaposlena v ladjedelnici Fincantieri. Okrog štirideset njihovih sodržavljanov, ki so prišli iz raznih krajev pokrajine in ki jih je vodil Mukter, se je zbralo pred kasarno Massa-relli pri Rdeči hiši v Gorici. Protestnikom iz Bangladeša so se pridružili predstavniki združenja »Sportello degli invisibili«, ki so prišli v Gorico iz Trsta, Tržiča ter drugih krajev goriške pokrajine in južnega dela Furlanije. Protest je trajal več ur, sploh pa so protestniki dejansko onemogočili vhod in dostop do policijske kasarne. Naenkrat se je vzdušje ogrelo in protestniki so začeli metati kamenje in jajca proti stavbi. Razbili so tri okna in pomazali fasado poslopja, nekaj mladih se je zatem uleglo na tla pred izhodom iz parkirišča poslopja, na ta način pa so preprečili policijskem avtomobilu, da bi se odpravil na patrulji-ranje. Prišlo je tudi do fizičnega obračunavanja med protestniki in policisti; v bolnišnico se je po pomoč zateklo pet agentov, ki so protiglobaliste prijavili sodišču. ajdovščina - Zaradi razpisa za objavo občinskih informacij Z ovadbo nad župana, Poljšak obtožbe zavrača ajdovščina Na gradbišču delavci našli človeške kosti Delavci so v ponedeljek dopoldne pri izkopu zemljišča na gradbišču pod vasjo Grivče v občini Ajdovščina naleteli na človeške kosti, so včeraj sporočili z novogoriške policijske uprave. Kriminalisti so pri ogledu ugotovili, da so kosti starejšega izvora, stare naj bi bile približno petdeset let. O najdbi so policisti obvestili tudi dežurnega preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, ki pa je ogled prepustil policiji. Zaradi najdbe so bila dela na tem delu trase, kjer bo potekala komunalna infrastruktura, ustavljena, kraj pa je bil ustrezno zavarovan, saj kriminalistična preiskava še poteka. Sicer pa so novogoriški kriminalisti tudi v nedeljo obravnavali najdbo človeških kosti. V bližini Pod-sabotina v Goriških Brdih je namreč domačin naletel na posmrtne ostanke neznanca. Poleg okostja so bili na kraju najdeni tudi deli oblačil in obutev. Preiskovalni sodnik je odredil sodno obdukcijo, ki bo izvedena v Ljubljani in bo pojasnila več o umrlem in vzroku smrti. Kriminalisti identiteto trupla še ugotavljajo, preverjajo pa, ali gre za stanovalca doma upokojencev v Podsabotinu, ki ga pogrešajo od 6. maja. Direktor in večinski lastnik družbe Nova Nova Mitja Tripkovič je novogori-škemu okrožnemu tožilstvu podal kazensko ovadbo zoper ajdovskega župana Marjana Poljšaka zaradi suma korupcije, zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic ter nevestnega dela v službi. Poljšak obtožbe zavrača. »Za ovadbo smo se odločili, ker imamo dokaze, iz katerih je razvidno, da je župan med postopkom javnega naročanja oddal naročilo na podlagi naročilnice enemu izmed prijavljenih na razpis, čeprav je razpis še potekal. Storitve je tudi plačal iz proračuna občine,« pravi 60-odstotni lastnik družbe Nova Nova, Tripkovič. Družba Nova Nova, katere del je tudi radio Nova, se je namreč na dveh javnih razpisih potegovala za slabih 42.000 evrov, ki jih je ajdovska občina namenila za objavo javnih informacij občine v letu 2008 in 2009. V prvem in ponovljenem razpisu je občina izbrala drugega ponudnika, družbo Ksantippe s časopisom Prepih, a po reviziji, ki jo je zahteval Tripkovič, obakrat razpis tudi razveljavili. Občina Ajdovščina je vseeno, še med potekom razpisa, naročila objavo svojih informacij v Prepihu, katerega urednik je 40-odstotni lastnik družbe Nova Nova Ivan Mermolja, ter za to vnaprej plačala 7.875 evrov. S tem je Poljšak kršil 24. člen zakona o javnem naročanju in kopico računovodskih standardov ter tako povzročil oškodovanje občinskega proračuna in enemu od ponudnikov omogočil protipravno premoženjsko korist, je prepričan Tripkovič. S kazensko ovadbo je seznanil tudi ministrstvo za finance, prijavo pa je podal tudi na komisijo za preprečevanje korupcije. Zdaj pričakuje vračilo denarja v proračun in objavo tretjega razpisa ali uvedbo občinskega informatorja. »Pravnomočno obtožnico pričakujem do konca leta, sodbo na prvi stopnji pa do maja. Če bo sodba obsodilna, bom v državnem zboru sprožil postopek za odpoklic župana,« je poudaril Tripkovič. Marjan Poljšak »Nisem storil nobenega kaznivega dejanja korupcije, zlorabe uradnega položaja ali nevestnega dela v službi, kot me obtožuje Tripkovič. Sedanji napad s tožbo je eden od vrste poskusov, da bi me moralno oblatil pred volivci. Vse s ciljem, da me nekdo na prihodnjih volitvah zamenja na položaju župana. To je Tripkovičeva predvolilna kampanja,« je Poljšak zavrnil obtožbe. »Bistvo ni denar, bistvo je nagajanje,« je dodal. »Ta ovadba ni politična. Epilog bo dalo sodstvo in ne ljudstvo,« je Tripkovič, sicer član nadzornega odbora ajdovskih Socialnih demokratov, zanikal županove trditve, češ da gre za politično motivirano dejanje. Prav tako je zanikal Poljšakovo trditev, da brezplačnika Latnik, ki v 8.000 gospodinjstev v ajdovski in vipavski občini pride dvakrat mesečno, ne more izdajati zgolj s prihodki iz oglasov. »Komaj, komaj bi preživeli,« je zatrdil Tripkovič. Ajdovski župan je prepričan, da plačilo 7.857 evrov za opravljene storitve časopisu Prepih ne pomeni oškodovanja občinskega proračuna. »Naročilo storitve ni bilo v nasprotju s postopkom razpisa, ker ta ni mogel biti zaključen pred potrebo po določenih objavah,« pravi Poljšak. Kot je pojasnil, gre znesek pod 10.000 evrov, za katerega javni razpis ni potreben, sicer pa je zadnji razpis pretekli teden razveljavil, ker »se mi je tako zdelo najbolj primerno«. Opozicija prireja srečanje Stranka Slovenske skupnosti in opozicijska svetniška skupina Skupaj za Sovod-nje prirejata javno srečanje, na katerem bodo dobrodošli somišljeniki in občani nasploh. Potekalo bo jutri ob 19.30 v občinski sejni dvorani v Sovodnjah; po političnem poročilu o delovanju občine bodo razpravljali o avtocesti in razlastitvenih postopkih, o elektrovodu in jusih. Otrokom o varčevanju Ob dnevu varčevanja bo v petek dopoldne otroke osnovne šole Alojz Gradnik v Šte-verjanu obiskal predstavnik zadružne banke iz Manzana, Saša Klanjšček. Obrazložil jim bo, kako in zakaj varčevati, ob koncu pa bo šoli izročil v dar video-projektor, ki predstavlja dragocen didaktični pripomoček. Srečanje prireja odbor staršev, ki je dal tudi pobudo za pripravo majic z znamenjem šole. Otroci se bodo preizkusili v risanju šolskega znamenja, ki ga bo izbrala komisija in bo potem natisnjeno na majicah. Vlomilci spet na Ajševici Medtem ko preiskava sredinega poskusa vloma v bankomat na Petrolovem bencinskem servisu na Ajševici še poteka, se je neznancem v nedeljo kmalu po drugi uri zjutraj posrečil vlom v prostore OMV bencinskega servisa na Ajševici, ki stoji na drugi strani ceste, le nekaj korakov stran od Petrolovega. Vlomili so tudi v tamkajšnji bife in s seboj odnesli telefonske kartice, vinjete in cigarete. Med zapuščanjem kraja so nekaj ukradenih predmetov odvrgli v okolici. (nn) 25-letnica obnove sinagoge Združenje prijateljev Izraela prireja razstavo ob 25-letnici prenove goriške sinagoge, kjer bo tudi sicer na ogled in ki jo bodo odprli jutri ob 18. uri. Spregovorila bosta Giovanna Zancanella in Claudio Bulfoni. Table proti odpadkom Ob vznožju hriba Rocca pri Tržiču so namestili table, s katerimi pozivajo krajane, naj ne odmetavajo svojih odpadkov v naravnem okolju. Na zabojnike z odpadki so medtem zalepili nalepke, s katerimi trži-ški osnovnošolci pozivajo k recikliranju. Obnovili so spomenik Jamarsko društvo Gruppo speleologico Carso je obnovilo spomenik Brigadi Brescia, ki se nahaja na Debeli griži. Uradno ga bodo odkrili v soboto, 31. oktobra, ob 10. uri. gorica - Prva otroška urica v Feiglovi knjižnici Pot v svet na krilih pravljice Preko trideset otrok je prisluhnilo najprej Karolini Černic, nato pa sta jih nagovorili še Litovki Ieva Dudajte in Kamile Vaupsaite Mali obiskovalci otroških uric v Feiglovi knjižnici so v ponedeljek začeli prav posebno potovanje po svetu. V kovček, ki so ga vzeli s seboj, so položili cel kup slovenskih ljudskih pravljic. Lepo je namreč, da poznamo svoj narod in običaje ter s tem bogastvom v srcu vzljubimo druge narode in jezike. Prvo pripoved O povodnem možu je animirala mlada gledališka igralka in povezovalka kulturnih večerov Karolina Černic. Več kot trideset otrok je stopilo na čarobni vlak pravljic in se z lutkami, ki jih je Litovki Ieva Dudajte in Kamile Vaupsaite (levo) ter Karolina Černic med otroki (desno) bumbaca imenitno izdelala Aleksandra Maraž, popeljalo v stari svet in podoživljalo domotožje dečka, ki mu je ljubezen do družine pomenilo veliko več kot ponujene žlahtne igrače povodnega moža. Nato je vlak zavil v severno Evropo do Litve. Vesna Tomsič je na razsvetljenem globusu pokazala prisotnim, kje leži Litva, in v rimi predstavila naslednji dve pravljičarki, Litov-ki Ieva Dudajte in Kamile Vaupsaite, ki obiskujeta Zavod združenega sveta v Devinu. Povedali sta vsaka po eno pravljico, prva o Janku in Metki, druga pa o Kra- ljici kač. Otroci so pozorno spremljali doživeto pripoved in se prepustili novim zvokom. Dekleti sta ubrano zapeli tudi dve ljudski pesmi, otroke sta naučili pozdraviti in se zahvaliti v litovščini. Prvo srečanje iz ciklusa Pravljic sveta je bilo res posebna novost in lepo doživetje, ki je otrokom pustilo globok vtis, saj so bili mnogi prevzeti od ljubkosti in muzikalnosti mladenkinih glasov. Pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič, ki je letos glavni organizator Pravljic sveta, in Luisa Gergolet v imenu knjižnice sta se zahvalili pripovedovalkam, profesorju Stefanu Sacherju, mentorju dijakinj Zavoda združenega sveta, in otrokom, ki so pozorno in z užitkom prisluhnili trem pravljicam. Prihodnje srečanje bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri, ko bo Kristina Frandolič pripovedovala slovensko ljudsko pravljico Pastirček, Silvana Paletti pa rezijansko Dujak in Dujačesa. Srečanja so odprta vsem osnovnošolcem, saj so primerna za vse starosti in, kot je bilo opaziti v ponedeljek, navdušujejo tudi odraslo publiko. (lg) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. oktobra 2009 17 nova gorica Kriza tudi politična in družbena S Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici so sporočili, da so med 23. in 25. oktobrom v Fiesi organizirali prvo mednarodno slovensko družboslovno konferenco na temo ekonomskega, političnega in družbenega položaja ter vloge Evropske unije in držav članic v času globalne nestabilnosti. Po navajanju fakultete so priznani strokovnjaki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Hrvaške, Makedonije, Rusije in Slovenije v treh dneh obravnavali družbene, ekonomske in politične vidike aktualne krize. V svojih predstavitvah so izpostavili predvsem dejstvo, da kriza, o kateri se v zadnjem obdobju veliko govori, ni samo ekonomska, temveč tudi politična in predvsem družbena. Skozi razpravo se je razvilo stališče, da je obstoječa gospodarska situacija le posledica razkrajanja etičnih in moralnih vrednot družbe, v kateri se o trajnosti in solidarnosti veliko govori, a bolj malo naredi. Kritični so bili do političnih elit, ki bi morale spodbujati odgovorno ekonomijo in traj-nostni razvoj, namesto tega pa izvajajo ad-hoc ukrepe, s katerimi sicer preprečujejo absolutni razkroj družbe in gospodarstva, ne zagotavljajo pa dolgoročnega traj-nostnega razvoja, so v sporočilu za javnost še zapisali na novogo-riški Fakulteti za uporabne družbene študije. (nn) gorica - Na pobudo centra Komel Glauco Venier gost delavnice s kitaristom Sidom Jacobsom V organizaciji centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice poteka v Kulturnem centru Lojze Bratuž delavnica jazz kitarista Sida Jacobsa, docenta na Col-legeu GIT v Los Angelesu. V tem okviru se obeta jutri nadvse zanimiv večer. Na odru velike dvorane centra Bratuž bo z začetkom ob 21. uri nastopil Glauco Venier, znani jazz pianist iz Furlanije, ki ima pomembne mednarodne izkušnje in bo v Gorici predaval o zgodovini klavirja v jazz glasbi od leta 1930 do današnjih dni. Venier se je po diplomi iz orgel na vi-demskem konservatoriju Tomadini leta 1985 posvetil jazzu. Študiral je pri najbolj znanih mentorjih v Perugi in Sieni, med drugimi je bil učenec Franca DAndree. Leta 1990 se je preselil v ZDA, kjer je študiral v razredu Raya Santisija na prestižnem Berklee College of Music v Bostonu; iste- Glauco Venier, jazz pianist iz Furlanije, ima pomembne mednarodne izkušnje ga leta je izdal svojo prvo CD-ploščo »Finlandia«. Med leti 1994 in 1997 se je popolnoma posvetil jazzu, ustanovil je trio s Salvatorejem Majorejem (kontrabas) in Robertom Danijem (tolkala), s katerima je izdal več zgoščenk. V sodelovanju s trobentačem Kennyjem Wheelerjem, saksofonistom Klausem Gesingom in Normo Winstone je leta 2004 izdal album »Chamber Music«, leta 2008 pa »Distances«, ki je prejel nagrado Grammy Awards v Los Ange-lesu kot najboljši jazz vokal. Venier je kon-certiral v Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Švici, Angliji, Češki, Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Rusiji, Belgiji, Izraelu in ZDA; snemal je za RAI, BBC, ORF, nemško WDR ter radiotelevizijo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Rusiji. Venier je docent jazz glasbe na tržaškem konservatoriju Tartini. Vstop na jutrišnji večer bo prost. pustovanje Karnival bo dobil spletno stran Pri društvu Karnival so že v teku priprave na pustovanje, ki bo potekalo prihodnje leto. Društveni odborniki so se sestali že dvakrat, pred kratkim pa so se srečali še s predsedniki kulturnih društev Briški grič iz Števerjana, Oton Župančič iz Štandreža, Skala iz Gabrij in Sovod-nje. Pogovorili so se o poteku pusto-vanja in o dodatnih pobudah, ki bodo priljubljeno in množično prireditev še dodatno obogatile. Med drugim bo tako kmalu aktivna nova društvena spletna stran www.karnival.it, na kateri bodo informacije in fotografije o pustovanju in delovanju društva. Predstavniki Karnivala so se pred kratkim srečali tudi s člani organizacijskega odbora, ki prireja pu-stovanje v Šempetru. Pustarji z obeh strani meje si prizadevajo, da bi sodelovanje okrepili, s čimer bi obe prireditvi pridobili na zanimanju in kakovosti. Pri Karnivalu so se že lotili priprave tudi pustne loterije, saj že zbirajo nagrade, ki bodo tudi prihodnje leto bogate in številne. Medtem bo v petek, 30. oktobra, na sedežu društva Skala v Gabrjah potekal občni zbor društva Karnival. Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi sklic ob 20.30. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. abonmajev za gledališko sezono 200910. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo »Metti in salvo il teso-retto« v četrtek, 5. novembra, ob 21. uri, igra Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 28. oktobra, ob 20.45 »Remitur«, igra Ariella Reggio; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). fl Razstave U Kino V GALERIJI ANDREJA KOSIČA v Ra- štelu v Gorici bo v petek, 30. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave slik Carla Piemontija in Adriana Velussija. Predstavila ju bo umetnostna kritičarka Eliana Mogorovich; razstava bo na ogled do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN vabi na sedež društva (v okraju Znoriš-če v Štmavru) na ogled razstave o nastanku letalstva na Goriškem in razstave modelov letal, ki jih je izdelal Julijan Srebrnič; do polovice novembra. DRUŠTVO ARS vabi v četrtek, 29. novembra, ob 18. uri v Galerijo ARS, na Travniku 25 v Gorici na odprtje razstave pod naslovom »Portae Aureae« umetnika Štefana Turka. Razstavljena dela in avtorja bo predstavil Jurij Paljk. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.10 - 22.00 »Brueno« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Og-gi sposi«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.10 - 22.00 »Brueno« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Og-gi sposi«. Dvorana 4: 17.45 - 20.30 »La battaglia dei tre regni«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Julie & Julia«. À Gledališče □ Obvestila GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327 je v teku tudi predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo deželna premiera plesno-gledališke predstave »Stomp«, ki bo v torek, 10. novembra. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predprodaja GORIŠKI URAD KMEČKE ZVEZE obvešča, da je na razpolago občanom, ki potrebujejo pomoč ali svetovanje v zvezi z razlastitvenim postopkom zaradi gradnje avtoceste Gorica-Vileš na območju sovodenjske občine; informacije na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotal-kališču. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKO- JENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 8. novembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, kjer bo na programu družabno srečanje z Martinovo večerjo in glasbo v živo. Odhod iz Doberdoba ob 16.30 s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Odhod drugega avtobusa tudi ob 16.30 s trga Me-daglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači in v Štandrežu. Prijave čimprej na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo), 048121361 (Ema B.) in 0481-78061 (Ana); na račun 25 evrov. SLOVENSKO DRUŠTVO KARNIVAL sklicuje redni občni zbor v petek, 30. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrjah. 55-LETNIKI IZ SOVODENJ in okolice (letnik 1954) organizirajo v soboto, 7. novembra, družabnost z večerjo in glasbo v restavraciji na Majnici; informacije in vpisovanje čimprej v lekarni Marko Rojec v Sovodnjah. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi osnovnošolce in osnovnošolke na jesenski sklop sobotnih likovno-glasbenih ustvarjalnih delavnic pod mentorstvom Jane Pečar in Tanje Gaeta, ki bodo potekale v Kulturnem domu Andreja Budala 31. oktobra ter 7., 14. in 21. novembra med 10.30 in 12.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 328-0309219 najkasneje do 29. oktobra. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljkih, 16., 23. in 30. novembra, pač pa, v sredah, 18. in 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736. OBČINA GORICA obvešča, da bo zaradi posodobitve računalniškega sistema urad, kjer izdajajo elektronske izkaznice v ponedeljek, 2. novembra, zaprt. OBČINA GORICA obvešča, da ima urad ICI nov urnik: ob ponedeljkih in sredah med 16. in 17.30, ob torkih, četrtkih in petkih med 8.45 in 11. uro. SEKCIJA SSK IZ SOVODENJ IN SKUPAJ ZA SOVODNJE vabita na srečanje v četrtek, 29. oktobra, ob 19.30 v sejni dvorani občine Sovodnje. Na dnevnem redu bodo politično poročilo in stanje na občini Sovodnje, avtocesta in postopki v zvezi s tem, elek-trovod in zadnje novosti, jus, razno. Hl Osmice ^fe Društvo ARS GALERIJA vljudno vabi na odprtje razstave ŠTEFAN TURK: P0RTAEAUREAE Umetnika in njegova dela bo predstavil Jurij Paljk Galerija ARS na Travniku, GORICA ČETRTEK, 29. oktobra, ob 18. uri SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IZ GORICE vabi člane na tradicionalno martinovanje; informacije in vpis info@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej) do četrtka, 29. oktobra, na zgornjih kontaktih ali od 19. do 20. ure na društvenem sedežu. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ vabi v četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri na sedež društva v Rupi, kjer bo za udeležence avgustovskega izleta po Španiji prijateljski večer s prikazom diapozitivov Vittoria Selve. TABORNIKI RMV obveščajo, da potekajo sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16. ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 349-3887180 (Gabrijel). KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Prireditve OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v Jamljah 1. novembra polagala vence na grobnico padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni ob 10.45 in ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Bonetih ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni; na Palkišču ob 11.30 pred spomenikom padlim v NOB; v Vižintinih ob 11.45 v madžarski kapelici; na Poljanah ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Doberdobu ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB. Predstavniki Republike Slovenije, generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba bodo skupno z občinsko upravo polagali vence na spomenik na Poljanah in na spomenik v Doberdobu. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bodo spominske svečanosti 1. novembra potekale s polaganjem vencev pri spomenikih padlim v Peči ob 9.55, v Ru-pi ob 10.15, v Sovodnjah ob 10.45, na Vrhu ob 11.10 in v Gabrjah ob 11.35. Družino našega podpredsednika Luciana Gergoleta je osrečilo rojstvo male Dane Ob lepem dogodku čestitamo vsi pri Zvezi slovenskih kulturnih društev PODGORSKA SEKCIJA VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom rajonskega sveta iz Podgore vabi na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v narodnoosvobodilni borbi, ki bo potekala v Podgori v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri. Na programu bodo pozdrav predstavnika lokalne sekcije VZPI-ANPI, polaganje vencev s strani rajonskega sveta, borčevskih in krajevnih društev, priložnostni govor, recitacije ter nastop pevskih zborov Soča in Podgora. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Gorica bo polagal vence v nedeljo, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu, ob 11.30 na grobu Lojzeta Bratuža in ob 12. uri na grobu padlim na goriškem mestnem pokopališču. V PEVMI bo 1. novembra ob 9.15 v organizaciji krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje in krajevne VZPI-ANPI polaganje vencev pred spomenikom. Ob priložnostnem govoru bodo sodelovali otroci OŠ iz Pevme z recitalom in pevski zbor Štmaver. Sledilo bo polaganje vencev na skupni grobnici padlim na pevmskem pokopališču, krajevni svet bo položil še venec na grob do-logoletnega župnika v Pevmi Antona Rutarja. V ŠTANDREŽU bo v soboto, 31. oktobra, ob 10.45 sekcija VZPI-ANPI iz Štandreža z delegacijo Zveze borcev iz Šempetra-Vrtojbe polagala vence na grob padlih partizanov na štan-dreškem pokopališču. 1. novembra ob 10.45 pa bodo v domu Andreja Budala počastili padle s polaganjem cvetja pri plošči padlih partizanov iz Štandreža, ob 11. uri bo sledila svečanost in polaganje vencev pri spomeniku na trgu v Štandrežu, kjer bo ob pozdravu Vilme Braini v imenu VZPI-ANPI in nastopu vokalne skupine Sraka, govorila Maja Peterin. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev potekalo 1. novembra ob 10.30 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode ter ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 28. oktobra, ob 18. uri Alessan-dro Ferrari predstavil svojo knjigo »Facebook: domani smetto«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 28. oktobra, ob 18. uri srečanje s športnim novinarjem Sergijem Tavčarjem in nekdanjim košarkarjem Pinom Brumattijem. Tema večera bo Košarka včeraj, danes in jutri. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Teresa Fran-ceskin vd. Bressan z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Adriana Mattiazzi por. Favaro (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 11.00, Giuliano Petris (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. DANES V MARIANU: 10.30, Giovanna Nocent vd. Carollo v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 28. oktobra 2009 SVET / evropska unija - V Luksemburgu so se zbrali zunanji ministri povezave V Afganistanu krepiti politično-civilno prisotnost V ospredju tudi Iran, Uzbekistan, Gvineja in problemi, povezani s širitvijo EU LUXEMBOURG - EU bi morala v Afganistan poslati več policistov, še okoli sto, tako da bi bila njena tamkajšnja misija izpopolnjena v skladu z načrti, je včeraj na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu menil vodja švedske diplomacije Carl Bildt. To so okoli štirje policisti na državo članico, kar ne bi smel biti tak problem, je menil. Dopolnitev policijske misije, ki je imela po Bildtovih besedah na začetku probleme, zdaj pa deluje dobro, je eden temeljnih elementov uresničevanja nove strategije EU za Afganistan. EU je ponosna na svoje policiste v misijah po svetu, na primer na Kosovu, zato bi se morala tudi v Afganistanu še bolje odrezati, je menil. Bildt je tudi pojasnil, kaj je pravzaprav novo v prenovljeni "koherentni" politiki EU do Afganistana: temeljita preučitev tamkajšnjega delovanja in prepoznanje osrednje vloge političnih in civilnih nalog. "Vojaško-varnostna prizadevanja so ključna, a brez uspeha na politično-civilnem področju ne bo nič," je dejal. Američani po njegovih besedah govorijo o krepitvi vojaške prisotnosti, EU pa o krepitvi politično-civilne prisotnosti, kar je enako ključno. "Kar smo videli v zadnjih mesecih, je zmanjševanje zaupanja, tako znotraj kot zunaj. To je treba popraviti," je poudaril Bildt, ki je v imenu švedskega predsedstva EU vodil zasedanje. "Storiti moramo več in drugače, če želimo imeti možnost za uspeh," je še menil švedski minister. Z vojaki EU po njegovih besedah tam ne bo za vedno, s silami za pomoč pri gradnji dostojne države pa še kar nekaj časa. Seveda pa to ne bo uveljavljanje "švedskega socialnega modela v afganistanskih dolinah", je dodal. Zunanji ministri EU so sicer na včerajšnjem srečanju v Luksemburgu pozvali Iran, naj kmalu odgovori na predlog o bogatenju iranskega urana v tujini. Zunanji ministri EU upajo, da bo Iran na predlog Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) še ta teden odgovoril pozitivno. Zunanji ministri EU so se tudi dogovorili, da ne bodo obnovili embarga na orožje, ki so ga za Uzbekistan zaradi krvave zadušitve protestov v Andižanu uvedli leta 2005. Embargo se bo uradno iztekel 13. novembra, Uzbekistan pa si mora v zameno za odpravo embarga še naprej prizadevati za napredek na področju človekovih pravic. Ministri unije so še dosegli dogovor, da bodo uvedli embargo na prodajo orožja in sankcije proti voditeljem vojaške hunte v Gvineji. Gvinejska hunta je 28. septembra streljala na protestnike, ki so se zbrali na shodu na stadionu v prestolnici Conakry. Po podatkih človekoljubnih organizacij je bilo pri tem ubitih več kot 150 ljudi. Na srečanju je bil govor tudi o razmerah na Balkanu. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je kolege seznanil, kako potekajo pogovori o sklenitvi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. "Vsi si želijo, da bi zadeva šla čim bolj gladko naprej in bi čim hitreje pripeljala do rešitve," je poudaril. Zunanji ministri EU so sicer v ponedeljek zvečer na večerji govorili tudi o BiH in Albaniji, pri čemer je Bildt poročal o dveh krogih pogovorov v Butmir-ju o pričakovanih ustavnih spremembah in s tem izpolnitvi še zadnjega pogoja za zaprtje urada visokega mednarodnega predstavnika v BiH, ki sicer niso prinesli konkretnih rezultatov. (STA) Predsedujoči ministrskemu svetu, švedski zunanji minister Carl Bildt prihaja na zasedanje v Luksemburgu ansa bih - V Haagu kljub odsotnosti Karadžica začeli proces Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšic od včeraj spet na prostosti STOCKHOLM - Nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšic so včeraj izpustili iz zapora na Švedskem, kjer je zaporno kazen zaradi vojnih zločinov v BiH prestajala od junija 2003, so sporočile švedske oblasti. Plavšiceva je z letalom že prispela v Beograd. Plavšiceva je v soboto odslužila dve tretjini 11-letne zaporne kazni, tri dni kasneje, včeraj, pa ji je po švedski zakonodaji pripadla pravica, da jo predčasno izpustijo na prostost. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je odločitev o njeni pomilostitvi sprejelo že septembra, pojasnilo pa je, da je Plavšiceva v začetni fazi postopka prevzela odgovornost za zločine in priznala krivdo ter da se je v zaporu lepo vedla. 79-letna Plavšiceva je takoj po izpustitvi na letalu Republike srbske poletela proti Beogradu, kamor je prispela ob 14. uri. Ob prihodu na letališče ni dajala izjav. Kot je poročala srbska televizija B92, je takoj odšla v svoje stanovanje v srbski prestolnici, kamor jo je pospremil premier Biljana Plavšič na sliki iz leta 1998 ansa Republike srbske Milorad Dodik, in tam dejala, da bo nekaj časa preživela z bratom in svakinjo. Dodala je, da je srečna, da je po devetih letih spet svobodna in obljubila, da bo kmalu spregovorila za novinarje. Je pa predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšic medtem zaradi odločitve Švedske, da osvobodi Plavšicevo, odpovedal za 4. november predviden obisk na Švedskem. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je osvoboditev po dveh tretjinah odslužene kazni v skladu s švedsko zakonodajo le možnost. Kot posebej nesprejemljivo za švedsko vlado je Komšic označil dejstvo, da je njen zunanji minister Carl Bildt nastopil kot priča obrambe Plavšiceve. V okviru dogovora s tedanjo glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte se je Plavšiceva januarja 2001 prostovoljno predala haaškemu sodišču. Priznala je krivdo za zločine proti človečnosti med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 oz. za pregon nesrbskega prebivalstva v BiH, tožilstvo pa je v zameno za priznanje odstopilo od preostalih sedmih točk obtožnice, ki so jo bremenile genocida in vojnih zločinov. Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pa se je včeraj nadaljeval proces proti nekdanjemu političnemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžicu, ki so ga v ponedeljek zaradi odsotnosti obtoženca preložili. Karadžic tudi včeraj ni prišel v sodno dvorano, a je tožilstvo kljub temu začelo predstavljati obtožnico. (STA) V brodolomu čolna v Egejskem morju več mrtvih ATENE - V vzhodnem delu Egejskega morja blizu grškega otoka Mitilini se je včeraj prevrnil čoln, v katerem so bili nezakoniti priseljenci iz Afganistana, ki so želeli priti iz Turčije na grški otok Lesbos. Po poročanju grške tiskovne agencije ANA, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije, je v brodolomu umrlo najmanj osem ljudi, enega otroka pa še pogrešajo. Manjši lesen čoln, na katerem naj bi bilo 18 ilegalnih migrantov in turški državljan, ki je plovilo upravljal, je v razburkanem morju treščil v skalo in potonil. Reševalci so iz morja potegnili devet preživelih, enega otroka pa še vedno pogrešajo. Na čereh in v morju so našli tudi osem trupel, in sicer naj bi šlo za štiri ženske in štiri otroke. Turškega državljana so zaradi suma tihotapljenja ljudi aretirali. Otok Lesbos je pogost cilj nezakonitih priseljencev, ki upajo na boljše življenje v Evropski uniji. Pogoste so tudi nesreče čolnov z nezakonitimi priseljenci v Egejskem morju. V Franciji obsojena bivši minister in Mitterandov sin PARIZ - Škandal zaradi tihotapljenja orožja v Angolo v 90. letih minulega stoletja je včeraj v Franciji dobil sodni epilog. Sodišče v Parizu je več vpletenim, med njimi nekdanjemu francoskemu notranjemu ministru Charlesu Pasqui in sinu umrlega francoskega predsednika Jeanu-Christophu Mitterandu, izreklo zaporno kazen. Škandal, imenovan Angolagate, izhaja iz 90. let minulega stoletja, ko je v Angoli divjala državljanska vojna. Sodišče je glavnima akterjema, rusko-izrael-skemu poslovnežu Arkadiju Gajdama-ku in njegovemu francoskemu partnerju Pierru Falconu, očitalo, da sta med letoma 1993 in 1998 brez odobritve francoskih oblasti Angoli prodala orožje z območja nekdanje Sovjetske zveze v vrednosti 790 milijonov dolarjev. Sodišče je skupaj sodilo 42 ljudem, obtoženim sodelovanja pri trgovini z orožjem ali pridobivanja podkupnin. Gajdamaka in Falcona je sodišče zaradi tihotapljenja orožja in drugih obtožb obsodilo na šest let zapora. 57-letni Gaj-damak trenutno živi v Moskvi. Nekdanji francoski notranji minister in sedanji senator Pasqua, ki naj bi bil blizu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju, znan pa je tudi po ostrih izjavah glede reda in miru, je bil zaradi vplivanja v škandalu obsojen na tri leta zapora z dvema letoma pogojno in 100.000 evrov denarne kazni. JeanChristophe Mitterand pa je bil zaradi zlorabe položaja - takrat je bil svetovalec svojega očeta Francoisa Mitteranda za Afriko - obsojen na dve leti pogojno in 375.000 evrov kazni. Poskrbel naj bi namreč, da so trgovci z orožjem prišli v stik z angolskimi oblastmi. (STA) češka - Znova bo zasedalo 3. novembra Ustavno sodišče preložilo odločanje o Lizbonski pogodbi PRAGA - Češko ustavno sodišče je včeraj na 3. november preložilo odločanje o tem, ali je Liz-bonska pogodba v skladu s češko ustavo, je povedal predsednik ustavnega sodišča Pavel Rychetsky. To pomeni, da sodišče o Lizbonski pogodbi ne bo presodilo pred vrhom EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju. Nasprotniki Lizbonske pogodbe so na javnem zasedanju sodišča včeraj pojasnili, da Lizbonska pogodba ogroža suverenost Češke, zaradi česar naj ne bi bila skladna s češko ustavo. Predstavniki vlade in parlamenta pa so na drugi strani zatrjevali, da sprejetje Lizbonske pogodbe ni pravno sporno. Češki minister za evropske zadeve Stefan Fule je zato dejal, da procesa ratifikacije ne bi smeli po nepotrebnem zavlačevati. Skupina evroskeptičnih čeških senatorjev je predsedniku sodišča Rychetskyju ob začetku zasedanja sicer očitala pristranskost. Rychetsky je septembra namreč sprejel nemškega veleposlanika v Pragi Johannesa Haindla, ko je ta nastopil položaj, zaradi česar so senatorji Rychetskyju očitali, da ne more biti nepristranski. 15 ustavnih sodnikov je njihovo pritožbo po kratkem posvetovanju zavrnilo. Češko ustavno sodišče o Lizbonski pogod- bi tako ne bo presodilo pred vrhom EU, ki se ga evroskeptični češki predsednik Vaclav Klaus sicer ne namerava udeležiti. Namesto Klausa se bo srečanja v Bruslju, na katerem bodo razpravljali tudi o njegovih zahtevah za podpis pogodbe, udeležil vodja urada češkega predsednika Jiri Weigl, je včeraj potrdil Klausov tiskovni predstavnik Martin Erva. Zahtevo po ustavni presoji Lizbonske pogodbe je konec septembra vložila skupina 17 čeških senatorjev iz vrst konservativne Državljanske demokratske stranke (ODS). Ustavno presojo nove evropske pogodbe je že aprila lani zahteval zgornji dom češkega parlamenta, senat, da bi jasno zagotovili, da pogodba ne posega v češko ustavno ureditev. Ustavno sodišče je nato novembra lani razsodilo, da je pogodba v skladu z ustavo, toda sodišče je takrat odločalo le glede nekaterih spornih členov pogodbe in ne o celotni pogodbi. V EU odločitev sodišča nestrpno pričakujejo, saj je Češka edina članica sedemindvajseterice, ki nove reformne pogodbe EU še ni ratificirala. Pričakovati je sicer, da bo odločitev sodišča v prid novi pogodbi EU. Tako bo usoda Lizbonske pogodbe le še v rokah Klausa, saj bi za uveljavitev pogodbe manjkal le še njegov podpis. (STA) bližnji vzhod AI: Izrael Palestincem odreka vodo LONDON - Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International izraelski vladi očita, da Palestincem odreka zadostno oskrbo s pitno vodo. Prek popolnega nadzora zasedenega ozemlja je dostop do vode na tem ozemlju nesorazmerno omejen, Palestinci pa ne morejo vzpostaviti učinkovite oskrbe z vodo, v včeraj objavljenem poročilu trdi AI. Izrael je navedbe AI že zavrnil, poročilo pa označil za "površno in lažnivo". Kot je zatrdil izraelski minister za infrastrukturo Uzi Landau, Izrael spoštuje vse dogovore s Palestinci in jim dobavlja celo več vode, kot je določeno v pogodbah. Po njegovih navedbah pa Palestinci ne gradijo čistilnih naprav, čeprav so za to dobili denar od mednarodne skupnosti. Landau je Palestincem še očital, da z odpadnimi vodami onesnažujejo skupno podtalnico. (STA) francija - Zaradi prevare Scientološka na denarno kazen PARIZ - Sodišče v Parizu je scientološko cerkev v Franciji zaradi prevare včeraj kaznovalo z denarno kaznijo v višini 600.000 evrov. Sodišče sicer ni ugodilo predlogu tožilstva, ki je zahtevalo prepoved delovanja cerkve v Franciji. Scientološka cerkev v Franciji je že napovedala pritožbo na odločitev sodišča. Sodišče je scientološko cerkev v Franciji, njeno knjižnico in šest njenih predstavnikov obsodilo zaradi organizirane prevare. Cerkev je člane prisilila k plačilu večjih vsot denarja za vprašljive finančne operacije, pripadnike cerkve pa je tudi zastraševala, so sporočili preiskovalci. Sodišče je cerkev oglobilo s 400.000 evri, knjižnico pa z 200.000 evri. Ustanovitelja in vodjo scientološke cerkve v Franciji Alaina Rosenberga je sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen dveh let in denarno kazen v višini 30.000 evrov. Sodišče je na pogojno zaporno kazen obsodilo še tri druge predstavnike cerkve, dva pa z denarno kaznijo v višini 1000 in 2000 evrov. Sodišče se za prepoved delovanja cerkve v Franciji ni odločilo, ker meni, da bi s svojimi aktivnostmi verjetno nadaljevala tudi v primeru prepovedi. Tožilstvo je sicer zahtevalo prepoved delovanja cerkve in denarno kazen v višini dveh milijonov evrov. Scientološko cerkev je leta 1954 v ZDA ustanovil pisec znanstvene fantastike L. Ron Hubbard, uradno pa je bila kot vera priznana 20 let kasneje. Cerkev je v številnih evropskih državah tarča kritik, da svoje člane finančno izkorišča. Eden najbolj znanih pripadnikov omenjene cerkve je ameriški filmski zvezdnik Tom Cruise. (STA) /— GLEDALIŠČE moderna galerija - Po dveh letih spet odprta Za uvod Zoran Mušič Prenova stala nekaj več kot štiri milijone evrov - Odprtje galerije in razstave 24. novembra Po dveh letih bo od 24. novembra svojemu namenu ponovno služila prenovljena Moderna galerija, ki bo ob tej priložnosti na ogled postavila retrospektivno razstavo Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji. Prenovo in rekonstrukcijo galerije, ki je delo Edvarda Ravnikarja, je načrtoval biro BevkPerovič. Novinarska konferenca, na kateri so predstavili prenovo Moderne galerije in novo razstavo, je potekala na ministrstvu za kulturo, ki je zlasti v zadnjem letu projektu močno stalo ob strani. Odprtje Moderne galerije so predstavili za mesec dni, saj se je obnova nekoliko zavlekla, toda za okus v vhodni veži ministrstva visi šest Muši-čevih del. To je po besedah direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac zadnje dejanje programa Gostimo Moderno galerijo. Da galerijski program v času prenove ne bi povsem zastal, je imela Moderna galerija v dveh letih namreč svoje začasna postajališča v vseh slovenskih prostorih, namenjenih moderni umetnosti. Glede na to, da je država ustanoviteljica Moderne galerije, je nekaj neumetniških dejstev podala ministrica za kulturo Majda Širca. Njen predhodnik je z izvajalcem Vegradom pogodbo podpisal decembra 2007. Prenova naj bi bila končana v letu dni, kar pa se ni zgodilo. Z izvajalcem, tako Širca, smo imeli kar nekaj trdih pogovorov, šli smo čez turbulence, toda galerija je zdaj končno na-red za obiskovalce. Ministrstvo je Vegradu zaradi odstopanj od pogodbe pri izvedbi projekta zaračunalo 10 odstotkov penalov celotne vrednosti projekta, ki znaša nekaj več kot štiri milijone evrov. Ministrica je še za to leto napovedala začetek obnove prostorov na Metelkovi 22. Tam bodo svoje mesto našli sodobna umetnost, torej tista iz 21. stoletja, pa tudi knjižnica in arhiv. Vrednost tega projekta je malo manj kot devet milijonov evrov. Ministrstvo za kulturo bo prispevalo 2,5 milijona evrov, drugi del bodo pokrila evropska sredstva. Badovinčeva je z delom arhi- tektov biroja BevkPerovič zelo zadovoljna, saj je k Ravnikarjevi stavbi pristopil z veliko mero spoštovanja in tenkočutnosti, hkrati pa je pridal »sodoben touch«. Bistven je optimalen izkoristek prostora, ki po novem omogoča tudi dvorano za predavanja, bar in nekatere druge že na prvi pogled opazne novosti. Matija Bevk je spomnil, kako dotrajana je bila 60 let stara Moderna galerija. Potrebne so bile nove inštalacije, toda poseg arhitektov je bil drugje. Galerija ima nov središčni prostor, mogoč bo obhod vseh galerijskih prizorišč, žal pa zaradi poprejšnjih prepovedi niso mogli uresničiti steklenega atrija ob vhodu v galerijo. Večjih posegov v obliki nadgradenj ali dozidav si v biroju BevkPerovič niso želeli, saj bi tako preveč vdirali v Ravnikarjev koncept. Moderno galerijo bo kot rečeno odprla razstava Zorana Mu-šiča (1909 - 2005) in tako sklenila Mušičevo leto. Razstavi bo sicer namenjena posebna novinarska konferenca, kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik je zato z novinarji delila le nekaj izhodišč. Razstavili bodo Mušičevih 140 slikarskih del, velik poudarek pa bo na njegovem zgodnjem ustvarjanju. Razstavo bo spremljal tudi obširen katalog s 100 barvnimi reprodukcijami in posebej za to priložnost napisanimi besedili. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 28. oktobra ob 16.00 / Furio Burdon: »La notte dell'angelo«. Nastopajo: Massimo De Francovich, Daniela Giovanetti in Guido Saudelli. Ponovitve: jutri, četrtek, 29, v petek, 30. in v soboto, 31. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 1. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli V petek, 30. in v soboto, 31. oktobra ob 21.00 / Giuliana Musso, Carlo To-lazzi / režija: Massimo Somaglino: »Indemoniate«. Nastopajo: Sandra Co-satto, Marta Cuscunà, Fabiano Fantini, Riccardo Maranzana, Federico Scri-del, Massimo Somaglino. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Danes 28. do sobote, 31. oktobra / Stalno gledališče iz Kalabrije - Luigi Pirandello, režija: Elisabetta Courir / Il giuoco delle parti, igrajo Geppy Glei-jeses, Marianella Bargilli in Leandro Amato. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 28. oktrobra ob 20.45 / Ugo Vi-cic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«; režija: Francesco Macedonio. GORICA Kulturni Dom V soboto, 31. oktobra ob 20.30 / »Ra-mayana«; nastopa kitajska opera iz Sin-gapurja. V soboto, 7. novembra ob 20.30 / »Sac-co e Vanzetti«; nastopa teater "Città di Trento". _SLOVENIJA_ SEŽANA »Kosovelov dom obvešča abonente Rdečega abonmaja, da predstava "Art Export" v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, načrtovana danes, 28. oktobra, odpade zaradi položaja gledališča. Predstavo bomo obiskali spomladi 2010 ali jo, če to ne bo mogoče, zamenjati z drugo.« LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 28. in jutri, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. Jutri, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Preme-njave«. V petek, 30. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Danes, 28. oktobra, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. V petek, 30. oktobra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 2., v torek, 3., in v sredo, 4. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požrtja«. V torek, 3. novembra ob 9.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V četrtek, 5. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V petek, 6.novembra ob 10.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Mala scena Slovensko mladinsko gledališče Danes, 28. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Jutri, 29. oktobra ob 20.00 / Sergij Bel-bel: »Mobilec«. V petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. V torek, 3. novembra ob 15.00 in ob 17.30 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Cankarjev dom Slovensko Mladinsko Gledališče Danes, 28. in jutri, 29. oktobra ob 19.00 / Sarah Kane: »Sla«, režija Vito Taufer, prevod Katja Kosi. Danes, 28. in jutri, 29. ob 21.00 ter v petek, 30. oktobra ob 19.00 / Neboj-ša Pop Tasic: »Nižina neba ( po Ovidi-jevih Metamorfozah)«, režija Jernej Lo-renzi, koprodukcija SMG in Mednarodnega festivala Mittelfest Čedad. V torek, 3. in v nedeljo, 8. novembra ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / David Harrower: »Črni kos«, režija: Rene Maurin, nastopata: Ivan Babic in Janez Starina. Šentjakobsko gledališče Danes, 28. oktobra in v torek, 3. novembra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija); režija Boris Ko-bal. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V torek, 3. do 8. novembra / »Thriller live«.Režija in koreografije od Ga-ryja Lloyda. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe Danes, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Notte, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sagelli - klavičembalo. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V soboto, 31. oktobra ob 20.30 Cerkev Rožnovenske Device / »So sol d'amarti«. ženski vokalni trio Lom-bardo-Benigni-Zambruno in Pie-monta, na sporedu predvsem pesmi okcitanske tradicije. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 29. oktobra ob 20.45 / Trio di Parma/ Alberto Miodini klavir, Ivan Rabaglia violina, Enrico Bronzi violončelo. GORICA Kulturni Dom V petek, 30. oktobra ob 20.30 / koncert Abba show s skupino »Abba-zia« iz Reke. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 1. v ponedeljek 2. in v sredo, 3. novembra, ob 20.00Gallusova dvorana / bo nastopala skupina »Perpetuum & The real group« is Švedske pod okvirom Vokal Extravaganza 2009. Danes, 28. oktobra ob 20.00 Linhartova dvorana / »Pupilija, papa pupilo pa pupilčki«, režija: Janez Janša, produkcija: Maska, Mestni muzej, Gledališki muzej, AGRFT, RTVS, CD. Danes, 28. oktobra ob 19.30 Gallusova dvorana / »Zbor Takasaki Dai-ku«. Nastopajo: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Tošihiro Jo-nezu, solisti: Kikuko Tešima, Mirjam Kalin, Kacumi Išihara, Jasuši Hirano; Bujo ples: Tosenšo Nišikava; zborovodja Joko abakane; klavir: Joko Saši-kata. Jutri, 29. in v petek, 30. oktobra ob19.30 Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Claude Schnitzler; solist: Lev Pupis, saksofon. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljan-skih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. V Vili Revoltella: je na ogled razstava Carla Fontana pod naslovom »Gran-di foglie blu«. Urnik: vsak dan od 15.30 do 17.30, do 8. novembra. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. PRIREDITVE GORICA V Galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojev-skij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Galeriji Kosič v Raštelu (Travnik 61 - Raštel 5/7) bo v petek, 30. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave slikarjev Carla Piemontija in Adriana Velussi-ja. Predstavila ju bo umetnostna kri-tičarka Eliana Mogorovich; razstava bo na ogled do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Združenje Amici di Israele prireja v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave, ki jo je uredil Claudio Bulfoni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge. V Galeriji ARS, (Travik 25): bo jutri, 29. oktrobra ob 18.00 odprtje razstave pod naslovom »Portae Aureae«, umetnika Štefana Turka. Razstavljena dela in avtorja bo predstavil Jurij Paljk. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Razstava bo trajala do 14. novembra. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna gale- rija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spa-cala: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mohoriča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spaca-la, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih Sreda, 28. oktobra 2009 pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: od četrtka, 29. oktobra, do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: v petek, 30. oktobra ob 20.00,bo odprtje razstave »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedla-ček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja ožetic & Dejan Habicht ter Ivan Marušic Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra. Galerija Alkatraz: v torek, 10. novembra ob 20.00 bo otvoritev razstave umetnika Marka A. Kovačiča »Sub-avkcija«. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (27. 10. 2009) Vodoravno: Portoriko, anarhizem, tank, masa, Ona, AEK, rast, B. K., Z. L., rt, Galeb, Diego Maradona, Estera, Križj, neon, Vili, Ida, krsta, Benečan, A. T., os, Yom, L. T.; na sliki: Edi Božič. 20 Sreda, 28. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Drevi ob 20.45 deseti krog v A-ligi Sampdoria bo za Juventus zelo trd oreh Inter (jutri proti Palermu) bi še lahko povečal prednost - Roma na stadionu Friuli ZA NASLOV - V taboru Interja bodo danes pozorno sledili dogajanju v Turinu, kjer bo Juventus gostil Samp-dorio, nato pa bodo jutri poskušali premagati Palermo. Za črnomodre bi lahko bil ta krog zelo pozitiven, saj v primeru zmage nad Sicilijanci bi se prednost nad vsaj enim od dveh glavnih zasledovalcev povečala. Če primerjamo, kar sta Juventus in Sampdoria pokazala minuli konec tedna, potem bi lahko Sampdoria resnično presenetila. Del Nerijeva ekipa igra sijajno, medtem ko je »stara dama« v hudih težavah. Njena igra nikakor ni prepričljiva in zadnja dva uspeha (Maccabi in Siena) nista spremenila vtisa: ko ne bi bilo Buffona gotovo ne bi govorili o dveh zmagah. Ob tem se je na seznamu poškodovanih Marc-hisiu in Del Pieru pridružil še Iaquin-ta, ki bo odsoten poldrugi mesec. Del Neri lahko računa na vse najboljše in torej na nezadržno napadalno dvojico Pazzini-Cassano. Z njima bo Buffon iml kar nekaj dela... Inter še čaka na povratek Milita (bo sedel na klop za rezerve?), medtem ko je Thiago Motta po mesecu dni znova na razpolago. Mourinho naj bi mu zaupal mesto v prvi postavi. Poškodovanega Sneijderja bo v vlogi polšpice nadomestil Stankovic. Mestni tekmec Milan bo igral v Neaplju. Moštvo iz Kampanije je z Mazzarrijem ulovilo pravi ritem, tako da se obeta izenačena in napeta tekma. ZA OBSTANEK - V tem krogu bo po drugi strani tudi nekaj zelo pomembnih tekem v boju za obstanek. Bologna - Siena ni odločilna, ker smo šele na polovici prvega dela, vendar za to tekmo resnično lahko uporabljamo drugače prevečkrat ponavljajočo se frazo, da zmaga velja dvojno. Nobena od dveh ekip si ne more privoščiti poraza, ker bi se drugače mirne vode oddaljile. Bologna je v prejšnjem krogu od Sampdorie doživela lekcijo nogometa (4:0 po 33 minutah!), Siena je neza-služeno izgubila proti Juventusu. Za spodnji del razpredelnice sta po- Antonio Cassano razdvaja nogometno javnost zaradi reprezentance, za Sampdorio pa igra zelo dobro. Bo to danes na svoji koži občutil tudi Juventus? ansa membni še tekmi Livorno - Atalanta (bomo videli, kdo bo prevladal med Contejem in Cosmijem) in Catania -Chievo. UDINESE - Furlani bodo morali proti Romi odpraviti napake, ki so jih drago stale v Palermu. V napadu morajo biti Marinovi varovanci bolj konkretni, saj ni mogoče zapraviti takih in tolikih priložnosti, kot jih je Udinese v nedeljo. Roma prihaja na »Friuli« brez Tottija (po operaciji bo okreval približno mesec dni), tako da bo edini napadalec Črnogorec Vučinic. FANTANOGOMET - Sampdoria gradi svoje zmage ne samo na golih Pazzinija in asistencah Cassana. Odločilno je stalno sodelovanje branilcev in veznih igralcev. Juventus je prav po pasovih šibka, tako da gre Manniniju zaupati. A tudi Palombo in Poli sta lahko odločilna. V vrata postavite Gilleta: pozitivna ocena je zagotovljena. V napadu sta v tem trenutku zelo razpoložena Tiribocchi in Barreto (oba Atalanta), v vezni vrsti Maggio (Napoli), Pul-zetti (Livorno) in Alvarez (Bari). NOGOMETNE STAVE - V prejšnjem krogu je malokdo zadel, saj so bila presenečenja res na dnevnem redu in porazov na domačem igrišču precej. Genoa in Fiorentina sta ekipi, ki igrata dokaj napadalno, tako da neodločen izid, vreden 3,20, je zelo vabljiv. Glede na igro Sampdorie je ravno tako previsoko kotirana zmaga Del Nerije-vega moštva v Turinu (4,70) in tri evre bi lahko poskušali staviti na zmago Ge-novčanov. Tokrat kot bazo za stavo svetujemo kombinacijo s samimi dvojnimi možnostmi: Bologna - Siena X2 (1,61), Catania - Chievo X2 (1,55), Juventus - Sampdoria X2 (1,96), Napoli - Milan 1X (1,45). NAŠA NAPOVED - danes (ob 20.45) Bologna - Siena 0:1, Catania -Chievo 2:2, Lazio - Cagliari 2:1, Udinese - Roma 1:1, Livorno - Atalanta 1:2, Genoa - Fiorentina 2:2, Juventus - Sampdoria 1:2, Napoli - Milan 0:0, Parma - Bari 2:1; jutri (ob 20.45) Inter - Palermo 1:0. (I.F.) SVET / šok za hrvate Smrt fotografa na snegu INNSBRUCK - Uradni fotograf hrvaške smučarske reprezentance Renco Kosinožic je med fotografiranjem med treningom smučarjev na Hintertuxu doživel srčni infarkt in na poti v bolnišnico umrl, je na svojih spletnih straneh poročal Jutranji list. Prva je do 57-letnega Kosi-nožica pritekla reprezentantka Ni-ka Fleiss, nato tiskovni predstavnik hrvaške smučarske zveze Ne-nad Eror ter alpska smučarja Ivi-ca Kostelic in Dalibor Šamšal, a so bili vsi poskusi reanimacije neuspešni. SE BRANI - Še vedno je brez epiloga sumljiva predaja finalnega dvoboja turnirja WTA v Luksem-burgu, ko je danska favoritinja Caroline Wozniacki po vodstvu s 7:5 in 5:0 zmago in naslov prepustila Anni Kremer, Luksemburžanki, ki je bila pred tem turnirjem šele 864. igralka na teniški jakostni lestvici WTA. »Preveč me je bolelo, da bi nadaljevala in s takšno poškodbo nisem imela možnosti ter sem se raje odločila, da bom končala dvoboj,» je v svoj zagovor povedala devetnajstletnica, ki je bila kot prva nosilka turnirja takoj pod plazom očitkov o prodanem dvoboju in prirejenem izidu zaradi in-ternetnih stav. ZADOVOLJEN - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge je zadovoljen s pripravami Rusije na zimske olimpijske igre leta 2014 v Sočiju. Rogge je dejal, da ga opogumljata ritem in kakovost del v tem letovišču na Črnem morju. Rusi morajo sicer praktično vso infrastrukturo in vsa prizorišča na novo zgraditi. nogomet Messi najboljši v španski ligi MADRID - Argentinski nogometni mojster Lionel Messi je v ponedeljek pozno zvečer dobil nagrado za najboljšega nogometaša španske lige v minuli sezoni. Na slavnostni podelitvi v Madridu je zvezdnik španskega in evropskega prvaka Barcelone dobil priznanje tudi za najboljšega napadalca lige. Messi je v španski ligi zabil 23 golov, devet pa jih je dodal v ligi prvakov. DEDIČ - Nekdanji nemški nogometni reprezentant Heiko Herrlich je novi trener prvoligaša Bochuma, pri katerem si kruh služi tudi slovenski reprezentant Zlat-ko Dedič. Osemintridesetletni nekdanji napadalec Bayerja, Borussie Mönchengladbacha in Borussie Dortmund Herrlich je nazadnje vodil nemško izbrano vrsto do 19 let. V Bochumu, ki na lestvici zaseda predzadnje mesto, bo nasledil Marcela Kollerja. Tega so odpustili pred več kot mesecem dni, začasno pa je ekipo vodil Frank Heinemann. GA NE BO - Nemški dirkač formule 1 Timo Glock (Toyota), ki se je poškodoval 3. oktobra na dirki za veliko nagrado Japonske, bo moral zaradi težav s hrbtom in kolenom izpustiti tudi zadnjo dirko sezone v Abu Dabiju. EVROLIGA - Danes: ob 18.15 CSKA Moskva - Lottomatica; 20.00 Oldenburg - Armani Jeans; jutri ob 20.30 Union Olimpja -Maroussi; ob 21.00 Monetpaschi - Zalgiris nogomet - Tudi iz Empolija se Tržačani vračajo s točko Triestina dviguje glavo Empoli zadel v prvem polčasu, Triestina s Siligardijem odgovorila v drugem - Presenetljiva začetna postava - Šedivec in Stankovic razočarala Empoli - Triestina 1:1 (1:0) STRELCI: v 40. Eder, v 18.dp Sili- gardi. EMPOLI: Bassi; Vinci, Angella, Ko-koszka, Tosto; Marianini (27.dp Antonaz-zo), Musacci, Valdifiori; Vannucchi (42.dp Fabbrini); Eder, Saudati (35.dp Pasquato); Trener: Campilongo. TRIESTINA (4-2-3-1): Agazzi 6,5; Nef 6,5, Cottafava 6, Scurto 6, Sabato 5,5; Pani 6,5 (42.dp Testini), Gorgone 6,5; Šedivec 4,5 (l.dp Siligardi 6,5), Stankovic 5 (35.dp Cossu 5), Volpe 6,5; Della Rocca 6. Trener: Somma. SODNIK: Giancola iz Vasta 5,5; IZKLJUČITEV: Cossu v 49.dp; OPOMINI: Scurto, Musacci, Šedivec, Sabato, Cossu. Triestina je z novim trenerjem premostila še tretjo oviro. Tržačani so namreč po Padovi nepremagani zapustili še Empoli, tokrat pa jim je uspelo nadoknaditi gol zaostanka. Sinoči smo videli tudi majhen napredek v igri. Najbrž trener Somma ima iz dneva v dan bolj jasne ideje o tem, katerim igralcem lahko zaupa in katerim ne. Žal med zadnje treba uvrstiti Šediveca, ki je tudi v Empoliju globoko razočaral (in bil posredno kriv za prejeti gol), a tudi Stanko-vic ni izkoristil ponujene priložnosti. Za mesto v začetni postavi pa se je kandidiral Siligardi, ki je vstopil v drugem polčasu in bil zelo aktiven, ob tem, da je dosegel gol, ki je Triestino rešil pred porazom. Trener Triestine Somma se je odločil za kar štiri spremembe v primerjavi s sobotno tekmo proti Padovi. Na sredini igrišča je mladega Hottorja nadomestil Pani, a glavnina sprememb je zadevala napad. Namesto Tabbianija, Testinija in Godeasa so igrali Šedivec, Stankovic in Della Rocca. Zlasti presenetljiva je bila odsotnost Go- Šedivec je tudi tokrat razočaral, k sreči pa ga je zamenjal Siligardi, ki je dosegel izenačujoči gol za Triestino deasa, a trener Somma je najbrž želel dati nekaj oddiha napadalcu iz Medeje. Triestina je tekmo začela s pravim pristopom, saj je vsem igralcem Empolija dihala za ovratnik in tudi prestregla nekaj žog, ki bi jih lahko bolje izkoristila. Empoli pa se je otresel začetne treme in v 17. minuti tudi zahteval 11-metrovko, a poseg Scurta nad Ederjem ni bil dovolj oster, da bi ga sodnik kaznoval z najstrožjo kaznijo. Minuto kasneje pa so se vrata Triestine zatresla: Vannucchi (pobudnik vseh akcij Em-polija) je opazil Marianinija na sredini kazenskega prostora in mu lepo podal v globino, nekdanji igralec Triestine pa je žogo z glavo preusmeril proti vratom, a zadel vratnico. Po novem poskusu Saudatija (strel z glavo je Agazzi branil) je Triestina prvič streljala proti Bassijevim vratom. Poskušal je Volpe z dolge razdalje, a vratar ni posegel, saj je bil strel rahlo nenatančen. Proti koncu polčasa pa je Empoli zadel. Vse se je začelo v obrambni polovici domače ekipe, kjer je Šedivec nerodno izgubil žogo, kar je Valdifiori nemudoma izkoristil in začel protinapad, ki se je, po zelo lepi podaji Van-nucchija, zaključil s strelom z glavo Eder-ja s kratke razdalje; Agazzi se je raztegnil, a strel je bil preveč precizen tudi za odličnega vratarja Triestine. Med odmorom se je Somma takoj odločil za menjavo in iz igrišča je moral res skromni Šeedivec. Vstopil je Siligar-di, ki se je 18 minut kasneje veselil za- detka. Vratar Bassi in Della Rocca sta skočila proti visoki žogo, vratar je s pestmi kratko odbil ravno na Siligardijeve noge in vezist Triestine ni imel težav zadeti. Empoli je po prejetem golu pritisnil, vendar je zbiral le kot za kotom (na koncu bodo statistike jasno govorile o premoči domače ekipe, saj je bilo stanje v kotih 11:0!), Agazzija pa nikoli resneje ogrozil. Poskušali so Kokoszka, Saudati, Pasquato in Eder z glavo, še najbližje golu pa je bila Triestina v 48. minuti, ko je Testini v protinapadu podal do Volpeja, a vratar Bas-si je zadnjo sekundo posegel in rešil svoja vrata. Nato je sodnik izključil Cossuja zaradi dvojnega opomina, a moža več domača ekipa ni imela časa izkoristiti. Top: Obramba je bila znova precej urejena z Agazzijem in Nefom, ki sta pokazala največ. V napadu je bil Volpe zelo aktiven, odločilen pa je bil vstop živega Si-ligardija. Flop: Šedivec ni bil učinkovit v napadu, ob tem, da je z izgubljeno žogo bil »pobudnik« gola domačega moštva. Somma ga je zamenjal kar med polčasoma, kar jasno kaže, da tudi trener z njim ni bil zadovoljen. Ostali izidi zaostalih tekem: An-cona - Piacenza 2:1, Brescia - Gallipoli 0:1, Lecce - Reggina 3:2. Popolni vrstni red: Ancona 22, Frosinone 21, Torino, Lecce in Cesena 20, Empoli in Padova 18, Sassuolo 17, Brescia, Vicenza in Modena 16, Cittadella 15, Grosseto in Ascoli 14, Triestina 13, Gallipoli 12, Albinoleffe 10, Reggina 9, Manto-va 8, Crotone 7, Salernitana 5. Prihodnji krog (31.10.): Triestina -Torino ob 15.30. Iztok Furlanič / ŠPORT Sreda, 28. oktobra 2009 21 košarka - Začela se je severnoameriška liga NBA Slovenska peterka, italijanski mušketirji Dragic v vidnejši vlogi - V Torontu skupaj Nesterovič, Bargnani in Belinelli NEW YORK - Stari zvezdniki v novih klubih, ki so ponoči začeli svojo pot v severnoameriški ligi NBA, bodo skušali s prestola spraviti košarkarje Los Angeles Lakers. Poletni prestopni rok je bil v ligi NBA kar pester. Najbolj je odmevala selitev Shaquilla O'Neala v Cleveland, kjer bo skušal LeBronu Jamesu pomagati do naslova prvaka. »Moja naloga je Kralju prinesti prstan,« je v pravljičnem slogu povedal 37-letni veteran, ki ima že štiri prstane za prvake in se počasi poslavlja s košarkarskih igrišč. Ta sezona naj bi bila njegova zadnja, podobno kot je verjetno zadnja LeBrona Jamesa v Cleve-landu. Najkoristnejšemu igralcu (MVP) lanske sezone (28,4 točke, 7,6 skoka na tekmo) se namreč izteče pogodba s Clevelandom in večina močnejših klubov v ligi NBA že zdaj varčuje, da se bo lahko po koncu sezone spustila v lov za enim najboljših igralcev lige. Podprvaki Orlando Magic so se okrepili z veteranom na mestu organizatorja igre Vinceom Carterjem, ki naj bi Dwightu Howardu pomagal do ponovitve naslova na vzhodu, morda celo stopničko višje. »Vince je prišel k nam z jasnim namenom: da sebi in drugim omogoči čim več lahkih, odprtih metov na koš,« pravi direktor moštva Otis Smith, ki se je moral odpovedati veščinam Hidaje-ta Turkogluja (Toronto). Bolj kot Orlando naj bi po mnenju strokovnjakov željo po vrhu lige znova občutili v Bostonu in San Antoniu. Prvaki iz sezone 2007/08 so Kevinu Garnettu, ki je lani izpustil večji del sezone zaradi poškodbe, in Paulu Pierceu priklopili Rasheeda Wallacea, ob Timu Duncanu, Tony-ju Parker ju in ozdravelem Manuju Ginobiliju pa bosta barve San Antonia zastopala tudi Richard Jefferson in Antonio McDyess. Danilo Gallinari (levo) je najbolj nadarjeni igralec newyorških Knicksov, v ligi NBA pa se mora pravzaprav šele dokazati ansa Prvaki iz Los Angelesa so v prestopnem roku potegnili le eno potezo, in sicer Rona Artesta, kontroverzne-ga in hkrati talentiranega strelca, ki je lani nastopal za Houston. Glede na to, da so bile njegove prve besede ob prihodu zelo ponižne: »prišel sem v klub, ki ima že zelo izdelano sredino in katere del želim postati tudi jaz« ter da ga bo vodil legendarni Phil Jackson, ki je v svoji karieri znal obvladati tudi mnogo bolj ekscentrične igralce (Dennis Rodman), se za igro Los Angelesa ni bati. »Napadalno smo odlična ekipa, v obrambi pa imamo še rezerve. Tu bomo še veliko delali, saj želimo postati obrambna ekipa,« pravi Jackson, ki bo lovil svoj 13. naslov prvaka. Dva je osvojil kot igralec (1970, 1973), ostale pa kot trener. Slovenija bo imela v najmočnejši ligi na svetu znova pet predstavnikov. Goran Dragic je v pripravljalnih tekmah za Phoenix Suns dokazal, da ga letos čaka aktivna sezona. V povprečju je na prijateljskih tekmah igral po 21 minut in zbral skoraj devet točk na tekmo. V isti sredini sta ostala tudi prvak iz Los Angelesa Saša Vujačič in Beno Udrih (Sacramento Kings), medtem ko se je Primož Brezec poleti preselil v Philadelphio, Rašo Neste-rovič pa se je po kratki avanturi v In-diani vrnil v Toronto. Tam bo našel tudi dva italijanska košarkarja. To sta potrjeni Andrea Bargnani in Marco Belinelli, ki se v Kanado seli iz Golden Statea po dokaj ponesrečeni sezoni pri tamkajšnjih »bojevnikih« moštva Warriors. Italijan je po novem tudi kondicijski trener Francesco Cuzzo-lin, Toronto pa velja za močno moštvo. Tretji italijanski mušketir je Andrea Gallinari, od Italijanov najbolj nadarjeni igralec, ki bo tudi letos igral za newyorške Knickse, njegov trener pa je v Italiji zelo poznani Mike D'Antoni. Žal pa Knicksi letos niso kdove kako močni. odbojka - SP Kdo bo igral v Trstu? RIM - Katere odbojkarske reprezentance bodo igrale prihodnje leto v Trstu v eni od kvalifikacijskih skupin za nastop na svetovnem prvenstvu 2010? Odgovor na to vprašanje bomo dobili danes zvečer ob 19. uri, ko bodo v Rimu (TV prenos RaiSatSport) opravili žreb za svetovno prvenstvo, ki bo od 24. septembra do 10. oktobra 2010 v Italiji. Na SP bo nastopilo 24 reprezentanc. Formula je dokaj zapletena. V prvi od štirih faz bodo ekipe razdeljene v šest skupin s štirimi ekipami, od katerih bodo v naslednjo fazo napredovale tri. Osemnajst »preživelih« reprezentanc bodo razdelili v šest novih skupin s tremi ekipami, spet bo izločena le najslabša, v tretji fazi s štirimi skupinami s tremi ekipami pa bodo določili polfinaliste. Ker je žreb, na podlagi svetovne lestvice, delno voden, je že znano, da bosta v skupini A igrali Italija in Japonska, v skupini B Brazilija in Španija, v skupini C Rusija in Por-toriko, v skupini D ZDA in Argentina, v skupini E Bolgarija in Kitajska, v skupini F pa Srbija in Poljska. V vsako od teh skupin bodo zato danes uvrstili po eno skupino iz bobna A (Kuba, Nemčija, Avstralija, Venezuela, Francija in Egipt) ter po eno iz bobna B (Tunizija, Kanada, Kamerun, Iran, Češka in Mehika). Nobena skrivnost ni, da tržaški organizatorji navijajo za to, da bi Trstu, kjer bodo tekme prve faze, dodelili skupino F s Srbijo in Poljsko. Obstaja močan interes, da bi bilo tako zaradi prisotnosti številne srbske skupnosti v mestu, ki je že lani napolnila staro dvorano na Čarboli ob priliki nastopa srbske rokometne reprezentance v Trstu. Pravi spektakel za sladokusce pa bi bil, če bi denimo v to skupino vključili Kubo iz skupine A in Kanado iz skupine D. nogomet - V Romansu v okviru staža scuolaportieri.it Malčki s Handanovičevo majico Ogledal si je trening mladih trenerjev ter se z njimi pogovarjal - Spremljal ga je njegov trener pri Udineseju Lello Senatore split Rejo v v* - • • ščitijo policisti SPLIT - V drugem največjem hrvaškem mestu vladajo napete razmere. Razlog, da so pripadniki policije na trnih, je znova nogomet. Tokrat pa krivde ne gre valiti na zloglasne Bad Blue Boyse. V Splitu se širi nezadovoljstvo zaradi poraznih predstav njihovega Hajduka v domači ligi, zato nogometaše skrbno varujejo možje postave, tudi med treningi. Iz preventivnih razlogov policisti policijske uprave splitsko-dalmatinske žu-panije varujejo igralce nogometnega kluba Hajduk iz Splita med treningi, pripravami in nastopi na nogometnih tekmah. Ni skrivnost, da so navijači Torcide nezadovoljni s padcem njihovega Hajduka na deseto mesto v prvi hrvaški nogometni ligi. Za zdaj kakšnih incidentov ni bilo, policija pa je svoje delo vzela sila resno, okrog stadiona na Poljudu in pomožnega igrišča tako ves čas patruljirajo policisti. Kaj si lahko misli ločniški strokovnjak Edi Reja, ki vodi splitsko moštvo, si lahko le predstavljamo. Zapustil je »vroči« Neapelj, znašel pa se je v še bolj naelek-trenem ozračju. Lepo vreme, mehka travnata površina, dobri trenerji in VIP gosta, vratar Udineseja in slovenske članske reprezentance Samir Handanovič ter Udinesejev trener vratarjev Lello Se-natore. V ponedeljek zvečer so v Ro-mansu člani društva scuolaportieri.it organizirali prvi letošnji staž za mlade vratarje od 8. do 15. leta starosti. Pod strokovnim vodstvom številnih trenerjev je treniralo okrog petdeset vratarjev iz celotne Furlanije Julijske krajine (od ekip naših društev se je prijavil le en vratar iz Doberdoba). Samir Handanovič se je rade volje odzval na povabilo predsednika društva Vittoria Baccarija, nekdanjega profesionalnega nogometaša iz Ronk, ki je igral v nekdanji C2 in D-ligi. Z njim sodeluje tudi slovenski trener vratarjev Dario Zanier iz Doberdoba, ki je bil pred nekaj leti predsednik Mladosti. »To so res lepe pobude. Mladi vratarji so v klubih, predvsem amaterskih, večkrat prepuščeni samim sebi. Nihče ne skrbi zanje. Največ pa se vratar nauči prav pri teh letih,« je trenerjem in otrokom dejal 25-letni »Handa«, ki je pozorno spremljal mlade vratarje pri treningu in jim dajal kak nasvet. Otroci, marsikdo si je ob tej priložnosti oblekel majčko s Handanovičevim imenom na hrbtu, so ga pozorno in radovedno poslušali ter ga »bombardirali« z vprašanji. Najbolj jih je zanimalo izvedeti: Kako ti je uspelo priti do A-lige? »Sploh ni bilo enostavno,« je najprej poudaril slovenski vratar in dodal: »Potrebno je bilo veliko truda, požrtvovalnosti in odrekanj. Vsak dan sem treniral po tri ure in tudi več. Če ste pripravljeni na trdo delo, potem boste Inštruktorji z vratarjem Samirjem Handanovičem in njegovim trenerjem Lellom Senatorejem tudi vi uspeli,« jim je razložil Han-danovič. Mladi vratarji so še hoteli vedeti, koliko trenira med tednom, kako to, da so izgubili proti Palermu in ali bodo danes premagali Romo? Handanovič jim je povedal, da še vedno trenira veliko. Proti Palermu je pač Udinese imel zvrhano mero smole in zaslužili bi si vsaj neodločen izid. Z Romo pa bo videmska ekipa, kot vedno, igrala na zmago. To so bile besede vratarja Udineseja, ki so ga nato mladi vratarji oblegali za avtogram. Eden izmed trenerjev, ki so si ogledali trening, pa je Handanoviču zaželel uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Južni Afriki. »Hvala. Upamo, da bo tako. Treba pa bo najprej premagati Rusijo, ki je odlična ekipa,« je odvrnil Handa. Tudi Udinesejev trener vratarjev Lello Senatore - pravijo, da je eden izmed najbolj strokovno podkovanih trenerjev v Italiji - je pozorno spremljal trening mladih vratarjev. Z njim so se v glavnem pogovarjali trenerji. Šola scuolaportieri.it skrbi za mlade vratarje Pa še na kratko o organizaciji scuolaportieri.it. S predsednikom Bac-carijem sodelujejo številni priznani strokovnjaki na športnem področju. Podpredsednik je Mauro Cossenttini, trener vratarjev pri D-ligašu Manza-nese. Trenerski štab sestavljajo še: Dario De Martino, Cristiano Raffin, Pier-luigi Cinque, Alessandro Rigonat, Giampaolo Macor, Lorenzo Benella, Alessio Metti, Mauro Malignani, Dario Zanier, psihologinja Marianna Pertoldi in kondicijska trenerka, nekdanja metalka kopja in olimpijka Elisabetta Marin. »Baccari je ob sebi zbral lepo skupino delovnih in strokovno podkovanih ljudi, ki ljubijo šport in nogomet. Skoraj vsi smo nekdaj bili vratarji in prav zaradi tega smo se odločili, da odpremo šolo za mlade vratarje,« je obrazložil doberd-obski trener Dario Zanier. »Treniramo enkrat tedensko v Martinščini pri Doberdobu. Nekajkrat letno pa organiziramo dodatne staže, na katere povabimo ugledne nogometaše in vratarje. Tokrat smo povabili Handanoviča in Senatoreja. Priti bi moral še pomožni vratar Fiorentine in državne izbrane vrste U21 Andrea Seculin iz Mariana, ki pa je tokrat imel druge obveznosti. V glavnem treniramo na Goriškem. V kratkem pa bi želeli podoben trening organizirati tudi na Tržaškem. Lepo bi bilo, da bi v sodelovanju s kakim slovenskim klubom trenirali na enem izmed številnih travnatih igrišč na Krasu,« je še dodal Zanier. (jng) 22 Sreda, 28. oktobra 2009 ŠPORT / naš pogovor - Rado Šušteršič, špiker v tržaški športni palači in na 1. maju Slovenec dviga na noge tržaške košarkarske navijače Na 1. maju so italijanski navijači in košarkarji spoznali slovensko »turbo-folk« glasbo Kaj imata skupnega tržaška košarkarska društva Bor in Pallacanestro Trieste? Špikerja! To je Rado Šušteršič, 31-letni Svetoivančan, elektronski inženir, zaposlen pri podjetju, ki se ukvarja s telekomunikacijskimi sistemi in z mobilno telefonijo. Nekdanji Borov odbojkar je tudi publicist (sodeluje z našim dnevnikom, s slovenskim oddelkom RAI in z Radiom Slovenijo), voditelj raznih manifestacij in Borov odbornik. Kako si prišel v stik z vodstvom tržaškega kluba? Nekateri odborniki tržaškega kluba so večkrat hodili na tekme Bora Radenske. Predvsem Maurizio Mo-dolo, ki je bil tudi na prireditvi ob 40-letnici košarke pri Boru. Bil je prijetno presenečen nad mojim živahnim vodenjem, predvsem s stalnim izmenjavanjem slovenščine in italijanščine. Po neki tekmi Bora je prišel do mene in mi ponudil mesto špikerja, ki sem ga rade volje sprejel. S tržaškim klubom sodelujem že tri leta. Najbrž je velika razlika biti špiker na 1. maju oziroma v tržaški športni palači PalaTrieste? Seveda. Škoda le, da je ozvočenje v tržaški športni palači zelo slabo. To se je dobro slišalo na tekmi proti bo-lonjskemu Fortitudu, ko je bilo v športni palači tri tisoč gledalcev. Ko sem govoril, ni bilo slišati in razumeti popolnoma nič. Niti glasbe. Upam, da bodo v kratkem oja-čili ozvočenje. Ali si mogoče imel na samem začetku malo treme? Malo že, saj je v tržaški športni palači več ljudi kot na 1. maju, ki je dejansko moja druga hiša. Vsekakor sem že prej vodil številne prireditve, tudi v izključno italijanskem okolju, tako da večje treme ni bilo. Na tržaškem Roc-cu sva s kolegom Štefanom Ceinerom Ueppo komentirala prijateljsko tekmo slovenskih in italijanskih parlamentarcev. Takih prireditev in pobud je bilo še in še. Omenil bi še rolkarsko tekmo Mladine na tržaškem nabrežju v okviru Bavisele in kolesarsko dirko ZSŠDI v Lonjerju. Kdo je tvoj vzornik? Moj vzornik je prav Stefano Ceiner, njegov vzdevek je Ueppa. Spoznal sem ga na univerziadi na Trbižu leta 2003. Takrat sva skupaj sodelovala v tiskovnem uradu. Slovenski zgled pa je novinar na Radiu Slovenija Dare Rupar. Z njim sem sodeloval na kolesarskih dirkah po Sloveniji. Katere vrline mora imeti dober špiker? Špiker mora zabavati in vplesti gledalce, ki se ne smejo dolgočasiti. Pri košarki je treba poudariti vsak koš domačega igralca, vsak pomembnejši prekršek ali pa kaj povedati med minuto odmora. Včasih mora špiker tudi miriti navijače. Rado Šušteršič v tržaški športni palači kroma Tako je. Ponavadi pride do špikerja predstavnik društva, ki prinese tiskovno sporočilo ali pa tudi sami sodniki. V Trstu se mi na srečo nekaj podobnega še ni pripetilo. V Ljubljani in drugje se to dogaja kar pogosto. Ali je špiker lahko tudi navijač? Absolutno mora biti. Ali ti je kaka tekma posebej ostala v spominu? Prav gotovo letošnja tekma proti Fortitudo, ko se je v tržaški športni palači zbralo tri tisoč ljudi. Vzdušje je bilo živahno. Kot špiker sem bil skoraj odveč, saj se sploh nič ni slišalo. Spominjalo me je na čase, ko so bili Tržačani še v A1-ligi. Zelo lepa in zanimiva je bila tudi lanska sezona, ko je Acegas Aps napredoval v A-ligo amaterjev. V lepem spominu mi bodo ostale tudi nekatere tekme na 1. maju, ko se je Bor boril za obstanek ali pa za play-off. Grdih spominov pa nimam. Kdaj si se začel ukvarjati s špikerstvom? Poudariti moram, da je to zame predvsem konjiček, s katerim se ukvarjam v prostem času. Prvič sem bolj za šalo kot zares vzel mikrofon v roke, ko se je Bor boril za napredovanje v C1-ligo. Takratni predsednik Renato Štokelj me je prosil, naj pripravim bolj živahno predstavitev košarkarjev. Kaj pa naprej? Če mi bodo službene obveznosti dovoljevale, se bom s tem še naprej ukvarjal. Večjih načrtov pa nimam, ker časa ni na pretek. Kdo pa zbira glasbeno kuliso? Špiker. Prav kar zadeva glasbe, se še dobro spominjam dogodka v športni palači. Pred dvema sezonama, ko tržaška ekipa ni igrala dobro in je večkrat zgubljala, je v tretji četrtini pritekla k meni neka gospa in me prosila, naj ne zavrtim več tistega komada. 'Vsakič, ko si to zavrtel, smo nato izgubili,' mi je očitala. Skladbi je ime Hey Baby, od skupine Hermes House Band. Pri Boru so tudi italijanski košarkarji vzljubili slovensko poskočno »turbo-folk« glasbo. Skupina Atomik harmonik je bila na 1. maju prava uspešnica. Teh skladb niso vzljubili le italijanski košarkarji, temveč tudi italijanski gledalci. Ali si mogoče poskusil v tržaški športni palači zavrteti slovensko glasbo? Ne. Ne vem, kako bi reagirali navijači. O tem sem že razmišljal. Lani sem to sicer že storil na prijateljski tekmi proti ljubljanski Olimpiji. Nihče mi ni nič očital. Katera je tvoja najljubša skladba? V glavnem so mi všeč pesmi skupine Hermes House Band, ker poživijo športno palačo. Moj zgled pa je ljubljanska Hala Tivoli, kjer se navijači in tudi sam zelo zabavamo. (jng) kotalkanje Metki Kuk je čestital tudi Aracu Na kotalkališču Gionija se je pred dnevi odvijala 12. mednarodna kotalkarska tekma za Pokal Gioni. Prireditve se je udeležilo več klubov iz FJK, Veneta in slovensko društvo Renče. Kotalkari-ca Metka Kuk, ki tekmuje za društvo Aquile Biancorosse iz Štarancana je v kategoriji naraš-čajnic po odličnem nastopu ,s tehničnega in umetniškega vidika, osvojila prvo mesto s 124,20 točkami. Metka je prepričljivo zmagala, saj je brezhibno izvedla celoten program z glasbeno spremljavo Benninjevega Ostržka. Odlično je izvedla vse kombinacije z dvojnim rittbergerjem in kombinirane piruete, uspela ji je celo usločena pirueta, ki jo je sicer komaj začela izvajati. Predsednik ko-talkarske zveze FIHP Sabatino Aracu je ob tej priložnosti pismeno čestital Metki za zelo dober nastop. nogomet - Deželno prvenstvo mladincev V Križu zmagal Kras Vesna bi zaslužila kaj več - Huda poškodba kriškega nogometaša Jakoba Vascotta Vesna - Kras 1:3 (0:2) STRELCI: Jevnikar v 6., Marino v 15., De Bernardi v 86. in Martini v 90. min. VESNA: S. Rossoni, Spadaro, M. Vaccaro, Bagatin (Vascotto, Del Savio), Puric, L. Rossoni, Kerpan, A. Vaccaro, Radivo, De Bernardi, Cheng (Madotto). Trener: Toffoli. KRAS: Dedenaro, Jevnikar, Dol-liani, Pettirosso, Kovacic, Križmančič, Candotti, Andrejič (Gajic), Martini, Pečar (Škabar), Marino (Jankovic). Trener: Kragelj. IZKLJUČEN: Kovacic v 59. min. Napeta tekma in občinstvo kot se za pravi derbi spodobi. Tekmo deželnih mladincev Vesna-Kras si je ogledalo okrog 150 gledalcev, kar za to starostno kategorijo niso mačje solze. Po četrt ure je bilo že 2:0 za Kras, ki je izkoristil dve napaki gostiteljev. V nadaljevanju se je Vesna organizirala in do konca polčasa je bila tekma precej izenačena. V drugem delu so se razigrali domačini, ki pa so zgrešili vsaj osem stoodstotnih priložnosti za gol. Po izključitvi Kovacica je bil Kras v težavah. Rdeče-beli so se v glavnem branili in igrali na protinapad. V 41. minuti je Debernardi zmanjšal zaostanek, štiri minute kasneje pa je Jar Martini postavil piko na i. V drugem delu se je žal huje poškodoval kriški nogometaš Jakob Vascotto, ki je moral z rešilcem v bolnico. Po pregledu so zdravniki ugotovili, da gre za zlom gležnja. Vascot- Tako so poškodovanega Jakoba Vascotta odpeljali do rešilca kroma ta čaka dolgo okrevanje (35 dni mavca). Med boljšimi na igrišču je bil Mi-nej Puric, ki je igral zelo borbeno. IZJAVI PO TEKMI: Giorgio Toffoli, trener Vesne: »Nimam besed. Igrali smo dobro in ustvarili celo vrsto priložnosti za gol. Še neodločen izid bi bil pretesen. Zaslužili bo zmago.« Marino Kragelj, trener Krasa: »V prvem polčasu smo igrali dobro, nato pa je sodnik izključil Kovacica in zašli smo v težave. Branili pa smo se dobro in v protinapadu nam je uspelo še tretjič zatresti Vesnino mrežo. Vesna je igrala dobro in nam je povzročila kar nekaj preglavic. Vsekakor sem s fanti zadovoljen, ker so se srčno borili.« (jng) Fincantieri - Juventina 0:2 (0:1) STRELEC: Camarata v 35. in v 70. JUVENTINA: Petronio, Grudina, Grussu (Comelli), Pojan, Brankovič, Gramazio (Mauro), Peric, Marchioro (D. Cadez), Rosolen, Camarata, Ma-rassi. Trener: Currato. Štandreška Juventina je prvič letos zmagala. Juventina bo v prihodnjem krogu, v ponedeljek (18.00), igrala proti Vesni. Ostali izid: San Luigi - Monfal-cone 3:2. Vrstni red: San Luigi, Kras 15, Trieste Calcio, Muggia 12, Mon-falcone, San Giovanni 11, Vesna 10, Ponziana 7, Pro Gorizia, Opicina 6, Fincantieri, Staranzano 4, Aquileia, Ju-ventina 3. ob 18.00 Drevi v Gorici Tavčar in Brumatti o košarki skozi čas Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20 - Italija), srečanje pod naslovom »Košarka včeraj, vanes in jutri«. Gosta večera bosta znani športni novinar TV Koper, Tržačan Sergio Tavčar in najboljši goriški košarkar, nekdanji član znamenitega moštva Sim-menthal iz Milana in član državne reprezentance Pino Brumatti. Srečanje bo potekalo v italijanskem jeziku. UNDER19 Državno prvenstvo Venezia Giulia - Jadran Zadružna kraška banka 86:53 (22:14, 44:21, 68:38) JADRAN: Malalan 2, Škerl 9, Ban 9, Sacher 3, Sedevčič 4, Dellisanti 2, Bernetič 11, Sossi 8, Sorice 2, Regent 4, Hrovatin, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Škerl 3, Ban in Sossi 1. Še nepremagana Venezia Giulia (z odličnimi igralci iz vrst Azzurre) je jadra-novcem postregla s košarkarsko šolo, saj jih je visoko premagala po za to kategorijo res sijajni predstavi. Domačini so hitro prenašali žogo v napad in zadevali iz vseh položajev, da jih je bilo lepo gledati, kot so priznali tudi v Jadranovem taboru. Po drugi strani so gostje nudili premehek odpor, v obrambi so bili premalo agresivni, tako da je bila tekma odprta dejansko zgolj do izida 14:12 (sicer po začetnem 10:2 za Vene-zio Giulio in takojšnji Gerjevičevi minuti odmora), odtlej pa so se Jadranovi košarkarji mučili za vsak koš. Basketrieste - Bor Zadružna kraška banka 87:52 (19:13, 41:25, 58:38) BOR: Manta, Mase 8, Pallini, Stoco-vaz 2, Pipan 10, Pertot 5, Peretti 11, Celin, Smrekar 6, Bencic 4, Sorini 5, Gallocchio 1, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Pipan 2, Peretti, Pertot in Sorini 1. Skoraj ves prvi polčas so se borovci dobro upirali objektivno boljšemu nasprotniku, kronični pomanjkanje centimetrov in težave pri doseganju košev pa so nato odprli gostiteljem pot do gladke zmage. Ko je trener Martini uvidel, da se razlika znatno veča, se je sprijaznil z visokim porazom in eankomerno razdelil minutažo med svoje varovance. Premoč ekipe Ba-sketrieste (v ekipi so vodilni posamezniki Bonetta, Coronica in Sauro, ki že trenirajo s prvo ekipo) je bila očitna zlasti pri skoku, v igri v polju pa so bili Svetoivančani v bistvu enakovredni, prikazali so tudi več lepih potez. Vrstni red po 6. krogu: Azzurra 10, Basketrieste 8, Jadran ZKB 4, Bor ZKB 2, San Vito 0. Deželno prvenstvo Goriziana - Jadran Zadružna kraška banka 60:58 po podaljšku (14:12, 29:27, 39:40, 50:50) JADRAN: Semolič 3, Košuta 14, Va-lentinuz, Rauber 2, Daneu 25, Longo, Gre-gori 10, Kraus, Žužek 2, Majovski, Starec, Žerjal 2, trener/allenatore Danijel Šušteršič. Druga Jadranova ekipa je v bistvu zamudila zrelo priložnost za prvo zmago, saj je po podaljšku v Gorici klonila pred skormnim nasprotnikom. Ko so uspeli zaustaviti spretnega domačega play-makerja De Luco so gostje v tretji četrtini pridobili tudi do sedem točk prednosti, bodisi v končnici rednega dela bodisi v podaljšku (obakrat je Jadran minuto pred koncem še vodil) pa so bile zanje usodne naivne napake, ki jih gre pripisati neizkušenosti. Pohvalo zasluži tokrat Niko Daneu, ki je igral vso tekmo zelo dobro in določno, polovil je predvsem veliko odbitih žog v napadu. Vrstni red: Alba, Ardita, Barcolana, Fogliano in Salesiani 4, Goriziana, Ronchi in Santos 2, Jadran ZKB in Falconstar 0. V SOBOTO Elitna liga ter Vesna, Primorec in Mladost Sedmi krog elitne lige bodo v celoti igrali v soboto (14.30). Kras Koimpex čaka gostovanje v Tolmeču. Ker bo v nedeljo praznik (1. november), bodo že v soboto igrali še Vesna (v Križu proti Unionu 91), Primorec (v Trebčah proti Costa-lungi) in Mladost (v Doberdobu proti Rudi). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. oktobra 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Risanka Tako & Pako -Zaklad z Gibraltarja Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.35 10.00 11.00 11.25 11.30 12.00 14.00 14.10 16.15 16.50 18.50 20.30 21.10 23.10 0.45 Nan.: Dieci storie di bambini Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Aktualno: Linea Verde Meteo Verde Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa 17.10 Vremenska napoved 13.30, 17.00, 20.00, 23.05 Dnevnik Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Aktualno: Dnevnik - Parlament Kviz: Leredita (v. C. Conti) Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) Film: Shall we dance? (kom., ZDA, '03, r. P. Chelsom, i. R. Gere, J. Lopez) Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Varite: Scanzonatissima 6.15 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 0.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Variete: Scalo 76 Talent 17.20 Nan.: Las Vegas 18.05 Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 18.45 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 1.10 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda - Melevisione 15.40 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: La nuova Squadra 23.10 Šport: Speciale 90° minuto - Serie A 11.30 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 11.40 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Tempeste sul Congo (pust., ZDA, '53, r. H. Hathaway, i. S. Hay-ward, R. Mitchum) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Don Camillo e l'onorevole Peppone (kom., It., '55, r. C. Gallone, i. G. Cervi, Fernandel) 13.50 14.10 15.00 15.30 17.00 19.00 20.05 20.30 20.15 20.55 22.55 23.30 0.30 Aktualno: In contatto Klasična glasba Aktualno: Videomotori Dokumentarec o naravi Risanke Aktualno: La Provincia ti informa Variete: Itinerari nascosti Deželni dnevnik Il Rossetti Film: Sentenza di morte (western, '71, r. M. Lanfranchi, i. R. Clark, R. Conte, A. Celi) Tržaška univerza, Start Cup 2009 Aktualno: Perchè??? Dok. odd.: La grande storia 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Šport: Controcampo 1.00 Nočni dnevnik in pregled tiska LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.45 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il terzo segreto (krim., VB, '64, r. C. Crichton, i. S. Boyd, J. Hawkins) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik 1.10 Aktualno: Otto e mezzo Film: Silverado (western, ZDA, '85, r. L. Kasdan, i. K. Kline, S. Gienn) Variete: Victor Victoria Nočni dnevnik Canale 5 Jt Slovenija 1 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis, L. Laurenti) Talk show: Maurizio Costanzo Show 25 anni Nočni dnevnik in vremenska napoved Italia 1 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.00 Nan.: The Mentalist 23.00 Nan.: Californication 23.35 Variete: Chiambretti Night 1.45 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 __ Dnevnik H ! Rete 4 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 6.50 Nan.: Tutti amano Raymond 11.00 Talk show: Formato famiglia 7.20 Nan.: Quincy 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 8.20 Nan.: Hunter 12.05 Aktualno: Super Sea 9.45 Nad.: Febbre d'amore 12.50 Variete: Attenti al cuoco 10.30 Nan.: Giudice Amy 13.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 9.30 16.45, 18.40 Risanke 9.40 Lutk. nan.: Trnovo robidovje (pon.) 10.05 Lutk. predstava: Michael Ende 10.40 Odd. za otroke: Bukvožerček 10.55 Lutk. serija: Notkoti (pon.) 11.20 Kratki igrani film: Deklica, ki je rešila nebesa 11.35 Nad.: Dani 12.05 ZGNZ (pon.) 12.30 Knjiga mene briga (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tarča (pon.) 14.25 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.25 Izobr. svet. odd.: Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Goyeve prikazni 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Omizje 1.15 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 28.10.1991 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 1.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.45 To bo moj poklic (pon.) 9.10 Gospa pisateljica, portret Mimi Malenšek (pon.) 10.05 Dosje: Ognjene tribune (pon.) 11.00 Spet doma (pon.) 12.45 Hri-bar (pon.) 13.45 Igr.-dok. serija: Lov na čarovnice (zadnji del, pon.) 14.15 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 28.10.1991 (pon.) 15.05 Glasbeni večer: Simfoniki RTV Slovenija (pon.) 17.05 Mostovi - Hidak 17.35 Črno beli časi 17.55 Hum. nad.: Samo bedaki in konji 18.45 O živalih in ljudeh 19.00 Na vrtu 19.25 Z Damijanom 20.00 Dan RTV in podelitev Ježkove nagrade 20.30 La vie en rose, mednarodni večer šansonov 2009 22.35 Tv priredba predstave SNG Drama Ljubljana (pon.) 0.15 Slovenska jazz scena 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Tednik 15.00 Globus 15.30 Vas tedna 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Pogovorimo se o ... 20.40 Dok. oddaja: City folk 21.10 22.45 Folkest 2009 22.15 Artevisione 23.20 Iz arhiva po vaših željah 0.25 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Mladinska oddaja: Maja in čarobna skrinja 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Ekonomica (pon.) 22.30 Naš čas 0.30 Videostrani radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Izzivi medijske družbe; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Tržačan-ke kot ustvarjalke in liki slovenske književnosti; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Popotovanja; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 28. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 C t 1000 1010 DUBLIN 0 12/14 K0BENHAVN ■ '10/V2^° - _ c lnNnn„ AMSTERDAM BERLIN LO "2m ^ 10/15 11/13 ° XX OBRUSELJ 11/15 A DUNAJ 9/13 ŽENEVA LJUBLJANA 3/16 O MILAN 4/13 0 7/18MV SPLIT VARŠAVA O 4/11 MOSKVA 5/5 ° O KIJEV 6/13 O PARIZ 3/18 LIZBONA O 15/26 MADRID O 10/26 NS. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD ^ O 13/20 O SOFIJA KOPJE O 5/18HP.'->,," 7/23 . TOLMEČ O 4/17 TRBIŽ O 3/16 & CELOVEC O 3/14 O GRADEC 4/14 o 0/14 KRANJSKA G. o 3/13 S. GRADEC VIDEM O 7/20 O PORDENON 8/19 ČEDAD O 8/19-(^ o TRŽIČ C 3/12 O KRANJ CELJE 4/13 O GORICA O O N. GORICA A/10 O LJUBLJANA 5/12 N. MESTO 5/12 POSTOJNA O O 1/13 S-JV, --- KOČEVJE ¿Xf . O ČRNOMELJ M. SOBOTA O 4/14 MARIBOR O 5/14 PTUJ o ZAGREB ,5/14 O & REKA 9/20 ^NAPOVED ZA DANES rim xf*S7/23JEO . S10/19 - 7/23 v > ^ ^ ATENE ^ . ^^¡B 1010 Po vsej deželi bo prevladovalo jasno ali delno oblačno vreme. Proti večeru bo v visokogorju, na območju Porde-nona pa bo lahko prišlo do posameznih začasnih poo-blačitev. Ob obali bo zlasti zjutraj in zvečer pihala zmerna burja. Pretežno jasno bo, le po nižinah bo zjutraj in dopoldne oblačno in megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v alpskih dolinah okoli 0, najvišje dnevne od 12 do 14, na Primorskem do 19 stopinj C. J Nad Italijo se razteza obširen anticiklon. V višinah dotekajo šibki severni vetrovi, ki omogočajo stabilnost ozračja. Nad srednjo Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda bo dotekal v višinah nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak. M. SOBOTA O 4/14 MARIBOR O 5/14 „ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 16.58 Dolžina dneva 10.19 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.23 in zatone ob 0.45. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo na splošno počutje in razpoloženje večinoma ugoden, le v krajih z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.31 najnižje 36 cm, ob 7.12 najvišje 35 cm, ob 13.41 najnižje -20 cm, ob 19.07 najvišje 21 cm. Jutri: ob 0.59 najnižje -39 cm, ob 7.27 najvišje 41 cm, ob 13.56 najnižje -29 cm, ob 19.39 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........12 2000 m............6 1000 m ..........12 1500 m............8 2500 m............5 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER LATVIJA - Družba Tele2 pripravljena poravnati povzročeno škodo Padec meteorita je bil le nekoliko nenavadna potegavščina RIGA - Latvijska telekomunikacijska družba Tele2 je v ponedeljek priznala, da je bil domnevni padec meteorita na severu Latvije, novica o katerem je obkrožila svet, potegavščina, katere namen je bil povsem reklamni. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik družbe, je bil cilj potegavščine tudi "navdihniti Latvijo" in svetu iz te države poslati še druge novice poleg tistih o gospodarski krizi. Družba je tudi izrazila pripravljenost povrniti vse stroške, ki so jih zaradi dogodka imele reševalne službe. Prav to bodo po besedah latvijske notranje ministrice Linde Murniece, ki je potegavščino označila za "cinično posmehovanje", tudi morali storiti. Kot je dejala, bo družbi, ki je po njenem ponižala reševalne službe, izdan račun, policija pa se bo odločila o morebitni sprožitvi kazenskega postopka. Latvijske oblasti so sicer stroške gasilcev, policistov, vojske, pa tudi znanstvenikov, ki so prihiteli na prizorišče dogodka, ocenile na najmanj 2800 evrov. Prebivalci vasice Mazsalaca na severu države so oblasti v nedeljo opozo- rili na z neba padli predmet, ki je na poljih povzročil požar. Na kraju incidenta so gasilci odkrili 15 metrov širok in pet metrov globok krater, na podlagi česar so sklepali, da gre za meteorit. Po pregledu so sicer znanstveniki začeli dvomiti o naravnem izvoru dogodka in niso izključili možnosti potegavščine. Kljub temu pa je novica pritegnila številne radovedneže in lastnica ozemlja, na katerega je padel predmet, je ljudem, ki so si želeli ogledati prizorišče, že prodajala vstopnice za uporabo njene ceste. (STA) INDONEZIJA - Islamske zapovedi V Acehu ženskam prepovedane hlače BANDA ACEH - Muslimanke v zahodnem delu indonezijske province Aceh, utrdbi pravovernega islama, z začetkom naslednjega leta ne bodo več smele nositi preveč oprijetih hlač ali kavbojk, so sporočile lokalne oblasti. Moški muslimani se bodo medtem morali odpovedati kratkim hlačam. Vsaka muslimanka, katere hlače bodo verske oblasti označile za preveč tesne, se bo morala nemudoma preobleči v bolj spoštljivo obleko, pod čemer si oblastniki predstavljajo dolgo tuniko. "Če ženska ne bo spoštovala pravila, bomo njene hlače razrezali na koščke in jih zamenjali s tuniko, ki jo bodo zastonj prispevale lokalne oblasti," je dejal vodja okrožja Ramli Mansur. Širše hlače, ki bodo pokrivale gležnje, bodo ženske medtem lahko nosile pod krili. Pravilo se seveda nanaša le na muslimane, medtem ko ostalim "ni treba skrbeti" je še poudaril Mansur, čeprav so skorajda vsi prebivalci province Aceh muslimani. "Če se kdo ne strinja, naj ne bo jezen name. Bodite jezni na Boga, saj jaz samo izvršujem verske obveznosti," se je po pisanju AFP še branil Mansur. Na dražbi pero, ki je »bojkotiralo« Lizbonsko pogodbo VARŠAVA - Nalivnik, ki ni deloval, ko je poljski predsednik Lech Kac-zynski 10. oktobra podpisoval Lizbonsko pogodbo, bodo prodali na dražbi. "To je kazen za nalivnik," je za televizijo TV N24 pojasnil Pawel Wy-pych iz urada poljskega predsednika. Izkupiček od prodaje naj bi namenili za prizadete otroke. Licitacijo so začeli včeraj na spletni strani televizijske oddaje Dzien Dobry TVN (Dober dan TVN), potekala pa bo do 2. novembra. Po mnenju Wypycha bi utegnilo "neposlušno"" pero zanimati tako navdušence nad EU kot evroskeptike. Bo pa Kaczynski obdržal nalivnik, s katerim je vendarle podpisal novo, reformno pogodbo EU. V njegovem uradu so namreč prepričani, da zbiratelje zanima le nedelujoči nalivnik, podobno kot filateliste najbolj zanimajo napačno natisnjene znamke. Hotelir od zaposlenih zahteval spremembo imen SANTA FE - Hotelir Larry Whitten je po prevzemu hotela v kraju Taos v ameriški zvezni državi Nova Mehika od zaposlenih, večinoma špansko govorečih domačinov, zahteval, da pred njim govorijo le angleško, nato pa tudi, da si spremenijo imena, da bodo bolj razumljiva za Američane. 63-letni nekdanji marinec, ki je sicer zelo uspešen v hotelirskem poslu, očitno zelo slabo pozna zgodovino lastne države. Tako kot je na primer v zvezni državi Louisiana še vedno prisotna francoska kultura in francosko govoreči ljudje, tako so tudi v Novi Mehiki potomci prvih španskih priseljencev, ki so ostali tam tudi, ko so ZDA ozemlje iztrgale Mehiki. Whitten je tako prišel v kraj, o katerem ni vedel nič, in zelo hitro obžaloval svoje "poslovne metode". Nekaj zaposlenih, ki ga niso mogli prepričati, da bi obdržali svoje ime, se je hitro organiziralo in njegov hotel Paragon Inn je podvržen rednim demonstracijam. Odpuščeni mu sicer ne očitajo rasizma, temveč neznanja in ga skušajo izobraziti, vendar pa je prišlo tudi do hudih besed v lokalnih medijih. Hotelir je prebivalce mesta ozmerjal za tepce, ti pa njega za "belega črnuha". (STA)