DEMOKRACIJA ■v „Ne vem, zakaj si Rusi želijo/ da bi bili njihovi klovni politiki, saj jih imajo v vladi na pretek." ' Leto XIV. - Štev. 4 Trst-Gorica, 15. februarja 1960 COCO, KLOVN Izhaja 1. in 15. v mesec« Po Gronchjjevem obisku v Rusiji Obisk državnega predsednika je razpršii utvare in podžgal polemiko Državni poglavar italijanske republike, Giovanni Gronchi je v petek 5. t.m. odletel s svojo soprogo Karlo in sinom' Mariom z rimskega letališča Ciampino v Moskvo. Spremljal ga je tudi zunanji minister Pella s številnim uradništvom Qui-rinala in palače Farnesjna. Njegova pot, tako je dejal predsednik pred odhodom, naj bi pripomogla k razpršenju nevarnih oblakov na svetovnem obzorju. Italija se zaveda, da mora braniti ideale svobode in demok acije. Pri tem velja pripraviti boljšo bodočnost novim pokolenjem. Državni obisk predsednika republike je trajal do četrtka, 11. t.m. Gostje so bili nam ščeni v Krem1 ju. Po uradnih pozdravih se je predsednik v nedeljo 7. t.m. udeležil maše v cerkvi sv. Ludvika v Moskvi, kjer ga .e pozdravil ameriški mašnik. Nato je bil državni poglavar s svojo družino gost v Hruščevi vili v bližini Moskve. V nedeljo svečer pa so sovjetske oblasti priredile njemu v čast l»alet Čajkovskega »Labodje jezero« v gledališču »Bolšoj«. V ponedeljek 8. t.m. so pričeli politični razgovori, zvečer pa je ital janski veleposlanik priredil banket. Glavni kuhar poslaništva je pripravil dve , torti: ena je predstavljala Kremelj, druga Koloseum. Po banchetu je državni poglavar obdaroval Voroštlova, Hruščeva in Oromika. V torek 9. t.m. so se politični razgovori nadaljevali. V popoldanskih urah pa je moskovska univerza predsedniku podelila častni doktorat. Istega dne zvečer se je predsednik odpeljal na enodnevni izlet v Leningrad, kjer so ga počastili z vsemi častmi, ki pripadajo državnemu poglavarju. V, četrtek 11. t.m. je Gronchi s svojim spremstvom zapustil Moskvo. To je kratka kronika predsednikovega bivahja v Rusiji. V splošnem lahko sodimo, da so bili razen komunistov le redki krogi zadovoljni s predsednikovim obisku v Moskvi. Zelo mršavo in megleno uradno poročilo ugotavlja, da sta obe državi za ohranitev svetovnega miru, za nadzirano razorožitev in sožitje. O vsem tem pa v Italiji pred predsednikovim odhodom ni nihče dvomil. Konkretno so se dogovorili glede usode italijanskih vojnih ujetnikov, ki jih bosta iskali organizaciji obeh Rdečih križev, kar pa! je bilo tudi že pred odhodom dogovorjeno. Kulturna in turistična konvencija spada med stranska vprašanja. Povabilo Vorošilovu na obisk Italije pa je zgolj vljudnostna poteza. Boljših rezultatov - to moramo priznati - dejansko ni bil deležen tudi nobeden drug zahodni državnik. Morda je z državniki vodilnih svetovnih sil Hruščev nekoliko spoštljiveje razgoVarjal. V Rusiji sta besedi »njet« in »sejčas« (ne in takoj) posebno priljubljeni. Njet ima zahodni pomen, sejčas pa ima hred seboj dolgo bodočnost... Od Gronchijevega potovanja v Rusijo si resni ljudje niso obljubljali senzacionalnih preokretov. Pregled vsebine političnih - razgovorov, v kolikor jih je sproti sporočal svetovni tisk, jasno kaže, da se stališča gledanj na sodobni politiki položaj niso niti za en sam milimeter zbližala. Utvare, ki so si jih mnogi v Italiji in izven nie slikali v oblake, so se razpršile, Dosedanji rezultati tega obiska so samo nudili Hruščevu še eno priložnost, da je potrdil svojo nepopustljivost v vseh vprašanjih svetovne politike, ki razdvajajo Vzhod in Zahod. V Italiji so razočarani in polemike v tisku in v obeh zbornicah, na političnih sestankih in med verskimi krogi bodo brez dvoma živahne. Samo ob sebi se v tem trenutku postavlja vprašanje. Ce je bil to državni obisk, potem bi se državni poglavar moral zadovoljiti z božanjem otrok, če pa je to bila politična pot, potem bi jo morali diplomatsko tudi pripraviti. Italijanski tisk je bil nad Hruščevo govorico na italijanskem veleposlaništvu zelo hud. Zakaj? Kdor pozna • Hruščev žargon, ki v svojem okolju ne prenaša nobenega ugovora in pozablja tudi v stikih s tujimi državniki na pravila lepega vedenja in demokratična načela, temu ni težko uganiti, da je Gronchi v Moskvi moško in odkritosrčno zastopal zahodna načela, zakar mu mora biti zahodni svet samo hvaležen. Javnost ne sme pozabiti, da sta ored Gronchijem tako MacMillan kakor Nixon doživela v razgovorih s Hru-ščevom podobne izkušnje. Govorica z dik-j tatorji je v vseh časih rada zahajala med gostilniška modrovanja. •" S * g» m pimš mšaMmmas DVE VSTAJI. DVA POSTOPKA Kardinal-primas dr. A. Stepinac je ob svoji zadnji uri še enkrat zmagal Še zlepa nismo imeli takšne prilike za primerjave zadržanja različnih vlad do lastnih držav; Ijanov kakor prav zadnje tedne. Na eni strani smo lahko sledili ravnanju močno avtoritatne, to; da v svojem bistvu še vedno de; mokratične in svobodoljubne francoske vlade, na drugi strani pa smo zvedeli za postopanje to; talitaristične Kaderjeve madžar; ske vlade. Tistim, ki še hočejo kaj videti in spoznati, bi to mo; ralo odpreti oči. Prva je imela opraviti z vstajo v Alžiru. Predsednik francoske republike in vrhovni poveljnik francoskih oboroženih sil, gene; ral De Gaulle, je zaradi nezado; voljivega ravnanja in nedopust; nih izjav, dne 22. januarja odsta; vil poveljnika francoskega ar; madnega zbora v Alžiru, znane; ga padalskega generala Massuja. Alžirskim skrajnežem, ki se niso hoteli pomiriti z De Gaullevo ob-ljubo z dne 16. septembra 1959, s katero je Alžircem priznal pra; vico do samoodločitve, je to da; lo povod za odkrit upor. Posla; KONGRES KP1 V RIMU. Ko je Hruš-, čev detroniziral Stalina, ko so se na Poljskem. razplamteli protikomunistični upori in je na Madžarskem izbruhnila revolu cija, so ti dogodki pretresli KPl do samih temeljev. Pomembna skupina najvidnejših komunističnih eksponentov je partiji obrnila hrbet. Samo l. 1957 je 200.000 članov izstopilo iz partijet največ iz indu strijskih področij severne Italije. Število partijskih celic se je v treh zadnjih letih zmanjšalo za 17.000 na 39.000 enot. Partija je krizo končno prestala. Senzacionalni napredek raketne tehnike in Hruščevo ameriško romanje je v svetu utrdilo sovjetski prestiž, in italijaski komunisti so ta ugodni premik spretno iz koristili. Komunistična oholost se je čez Umrl je jugoslovanski primas kardinal dr. Alojzij Stepinac V sredo 10. t.m. je v svoji rojstni vasici Krasič blizu Zagreba izdihnil svojo blago in značajno dušo jugoslovanski primas kardinal dr. Alojzij Stepinac, najpomembnejša sodobna duhovna osebnost jugoslovanskih narodov in tudi ostalega svobodnega sveta. Dr. Alojzij Stepinac je poosebljeni lik odločnega borca za svobodo in za tista načela, ki oblikujejo zahodno kulturo. Na solunski fronti se je prostovoljno bojeval za uresničenje zamisli svojega prednika na zagrebški nadškofijski stolici, velikega škofa Strossmayerja - za politično združitev vseh Jugoslovanov, v času ko so se njegovi poznejši sodniki sprehajali po obsežni Rusiji kot avstrijski vojni ujetniki in jim je bila Jugoslavija še španska vas. Z isto odločnostjo in pogumom se je kasneje boril proti nacizmu in proti komunizmu. Značajni, neupogljivi možje, posebno še na vplivnih javnih mestih, so vsem diktaturam trn v peti. Titovska diktatura dr. Stepinca ni mogla vpogniti s prigovarjanjem in podkupovanjem, kar se ji je; pri premogih osebnostih posrečilo, zato se je. tudi v njegovem primeru - kot pri stotisočih navadnih državljanov - posla-žila sodne burke. S ponarejenimi in izmišljenimi oznovskimi obtožbami, ki jih je vse po vrsti razveljavila obširna, strokovnjaška in nepristranska literatura svobodnega sveta, so ga komunistični maščevalci 1. 1948 obsodili na 16 let strogega zapora - pod obtožbo sodelovanja z nacisti. Prav v tej »obsodbi« so se komunistični sodni lakaji izkazali kot vredni učenci Stalinove azijatske pokvarjenosti. Tudi- po izpustitvi iz zapora na pritisk svetoynega javnega mnenja in zahodnih uslug titovskemu režimu, je visoki značaj-než, konfiniranec, odločno zavračal vsa titovska snubljenja in kompromisarska barantanja. Kardinal Stepinac je ostal med svojimi farani do svoje smrti, čist in svetal kot brušen diamant, na j več ja redkost današnjega sveta, zato pa večna luč vsem, posebno še mladim jugoslovanskim pokolenjem. S smrtjo kardinala Stepinca je odšel po boljše plačilo prvak treh kardinalov, ki jih občuduje ves svet. Od preostalih dveh opravlja svojo duhovno misijo še en Slovan, kanlinal Wiszinsky, poljski primas, ki jp že večkrat s čudovitim pogumom uveljavil pod najtežjimi okoliščinami svojo avtoriteto, medtem ko živi madžarski primas kardinal Mindszenty že od 1. 1956 kot begunec v ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti. # * * Kardinal dr. Alojzij Stepinac je bil rojen 8. maja 1898 v Krasiču na Hrvatskem. Med prvo svetovno vojno, je bil prostovo-, ljec srbske armade na Solunskem bojišču, Leta 1930 je bil posvečen v duhovnika in leto kasneje dodeljen nadškofijski pisarni v Zagrebu. Papež Pij XI. ga je 28. maja 1934 imenoval za pomožnega škofa s pravico nasledstva takratnemu zagrebškemu nadškofu dr. Antonu Bauerju. Po Bauerjevi smrti 1. 1937 je postal Stepinac zagrebški nadškof. Po nacifašističnem napadu na Jugoslavijo in pod krvavim Paveličevim režimom si je nadškof Stepinac na vso moč prizadeval, da nudi vso svojo moralno in tvar-no pomoč trpinčenemu ljudstvu. Z nastopom komunizma je nadškof s tem den lom nadaljeval. Komunistična »vistosmer-jenost« pa je pri nadškofu naletela na odpor - in ker ni šlo zlepa, bi moralo iti z grda. Dne 18. septembra so nadškofa aretirali in obsodili. Dne 12. junuarja 1953 ga je papež Pij XII. imenoval za jugoslovanskega pri-masa, kardinala. Kardinalskega klobuka ni nikoli prejel. V zadnjem trenutku se je režim pod pritiskom svetovnega javnega mnenja in upravičenega razburjanja jugoslovanskih katoličanov le odločil, da verniki svojega kardinala pokopljejo v zagrebški katedrali. Nad Krašičem in tiskom so dvignili zaveso molka in prepovedi. Se več, pričeli so se opravičevati... Po vseh katoliških cerkvah Jugoslavije so v znak žalosti in v počastitev spomina dvakrat dnevno zvonili zvonovi vse do trenutka pogreba v soboto 13. t.m. Pogrebnih svečanosti so se udeležili poleg 22 jugosl. škofov, sorodnikov, zastopnikov tiska, tujega odposlanstva tudi ameriški, francoski in italijanski konsul iz Zagreba. Pogreb kardinala Stepinca je bil naj-očitnejši izraz njegovega mučeništva in trda obsodba krivičnih početji diktator-kse vladavine. V svoji zadnji uri je zmagal kardinal Stepinac. Dogodki >. [ po svetu J noč spet tako zabetonirala, da je Pajetta, član CK pozival javnost na javno razpravo pod geslom: »Siaitlo pronti a parlare delVUngheria«. Po štirih letih molka, kakšna korajža... Togliattijev položaj je še pred nedavnim izgledal kaj problematičen; raketne injekcije pa so tudi njega utrdile, čeprav se je ob Hruščevem »zmanjševanju med narodne napetosti« lovil iz ene skrajnosti v drugo. Končno je iz palca le izsesal »novo rešitev« v »novi demokratični večini«. Po tem receptu ponuja sodelovanje vseh sil, v kolikor so pripravljene »po dreti zapore proti komunizmu«. V tem novem navdahnenju je IX. kongres KPI popolnoma pozabil na »razredno borbo« in na »diktaturo proletariata«. Kar čez noč so se nasprotniki »progresivnih sil« zmanjšali na velemeščanstvo; srednji sloj, ki so ga po vseh komunističnih državah iztrebili z ognjem in mečem, italijanski komunisti pa so ga prekleli, ta srednji sloj je sedaj dobrodošel partner. Italijanski komunisti so se na sedanjem kongresu odpovedali splošni socializaciji, da bi z novo taktiko pridobili neodločne-že. Zasebna pobuda bo po novih receptih uživala v Italiji komunistične simpatije. V kakšni obliki naj bi se formirala »nova demokratična večina«, tega pa kongres KPI ni izpovedal. Togliatti je pripravljen izigrati karto »popuščanja napetosti« brez predsodkov. Za vse te nove taktične poteze, ki so za trenutek pozabile tudi na »svetovno revolucijo«, so bile seveda potrebne temeljite čistke. Nič manj kot 40 odsto funkcionarjev je moral Togliatti zamenjati, preden je lahko uspešno pritisnil na Hruščev gumb. Mnogi italijanski komunisti mislijo nnamreč z lastnimi možgani... Togliatti je povedal, da je najzvestejši čuvar pravovernosti in obenem odličen Machiavellijev učenec, vendar je jasno, da se bo po novi Hruščevi brvi le s težavo obračal. Nezaupanje mu preti z vseh strani, tako s strani »novih zaveznikov« kot od lastnih pristašev, ki nočejo biti zgolj lutke v njegovih rokah. Nekoč ga je njegova dvojna igra že ogoljufala, ko ga je De Gasperi, potem ko je po vojni komunistična revolucija v Italiji izostala, pognal iz vlade. Vprašanje je, ali se bodo delavske množice in malomeščanstvo lahko upirale zapeljivostim demokratične levice? Ali bodo komunistične množice sledile Togliattiju po ozki brvi v družbi s sicilskimi baroni in z odpadlimi klerikalci, z našemljenimi velekapitalisti in ubežnimi socialisti? Ali se »popuščanje napetčsti« ne bo zaključilo z razdelitvijo sveta med Sovje-tijo in Združenimi državami po vzorcih Jalte tako, da bo en kolos prepustil drugemu proste roke v lastni interesni sferi? Iz Togliattijevega poročila diha vzdušje velike bojazni prav pred takim razvojem dogodkov. * s s< KREMELJ JE PRENEHAL Z MOTNJAMI BBC ODDAJ. Vse diktature po vrsti trepetajo pred svobodno besedo, ki razkriva diktatorske laži in uničuje diktatorska samohvalisanja. Takšni sta bili Hi-, tlerjeva in Mussolinijeva diktatura, takšna je Francova in ista Hruščeva ali Ti- tova. V znamenju »mdenarodnega popuščanja« je Hruščev sedaj zapovedal, da oddaj BBC v ruščini odslej dalje ne bodo več motili. Povedal pa ni, ali se bodo tega držali tudi pri oddajah v drugih jezikih in oddajah ostalega svobodnega sveta. * * * SOVJETSKO PRONICANJE V AFRIKO V Tunisu je 25. jan. zasedal II. kongres »Ali Afričan Peoples Conference«, kjer so se znašli afriški voditelji najrazličnejših držav in političnih konceptov. Čeprav so mnogi afriški voditelji nasprotniki komunizma, se komunistični vpliv prav na tej konferenci ni mogel tako prikriti kot so želeli v Kremlju. Gvinejec Abdulaje Diallo in Nigerijec dr. Feliks Moumie sta v svojem komunističnem navdušenju pozabila na Hruščevo direktivo »pomirje-vanja« in kar na debelo stresala komunistične propagandistične parole. Nekoliko sta umolknila šele ko so jima očitali, da imata za seboj dolgoletno komunistično šolanje. Diallo je bil predsednik komunistične svetovne sindikalne zveze in stalno potuje v Moskvo in Peking. Dr. Moumie pa se je šolal na komunistični partijski šoli v Pekingu. Obenja so očitali, da jima je osvoboditev Afriške le sredstvo za bolj-ševizacijo črne celine. * # * UNIČUJOČ, PORAZ KOMUNIZMA V KERAL1. Dne 5. 5. 1957 so se prvič, v zgodovini komunisti polastili oblasti v južnoindijski državi Kerala na podlagi svobodnih volitev. Po 28 mesecih vladanja je predsednik dr. Prasad dne 31. 7. 1959 razpustil vlado zaradi ljudske vstaje proti komunističnim oblastnikom. Nove volitve so bile razpisane za 1. februar letos in so prinesle komunistom uničujoč poraz. Zbornica v Kerali šteje 126 sedežev. Pri sedanjih volitvah so dobili protikomunistični zavezniki 94 sedežev, komunisti 29 (v; prejšnji zbornici so jih imeli 63), revolucionarni socialisti 1 sedež in neodvisni enega. Ni si težko prestavljati, kako bi izgledale svobodne volitve po komunističnih državah. Tega se sami komunisti najbolje zavedajo, zato vztrajajo na nacifašistovskih enostrankarskih dediščinah. , * * AMERIŠKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE - NASLEDNIK? Radovednost vsega sveta se je v zadnjih dneh osredotočila na ugibanja, kdo bo Eisenhoiverov naslednik? Adenauer in Hruščev, dva sedanja največja nasprotnika v svetovni politiki, sta si v tem vprašanju soglasna: Rihard Nixon. Zunanji ministri vseh držav, tako na Vzhodu kot na Zahodu, le malo pomenijo. Zunanja politika je prešla v roke vršacev. Nixon pa je v Združenih državah edina osebnost, ki jo je predsednik Eisen-hoiver potegnil med vršace. Romanje a-meriškega podpredsednika Nixona v Rusijo lansko poletje je pravzaprav odprlo %x>tovalno sezijo državnih poglavarjev. Dejstvo je, da si prvič v moderni zgodovini Združenih držav poslujoči predsednik takorekoč vzgaja in uri svojega naslednika. Volitve bodo pokazale, ali je ta tehnika tudi uspešna. Pri vsem tem pa moramo upoštevati, da je republikanska stranka manjšinska stranka. Demokratični kandidat je še neznanka. Meja med obema strankama v Združenih državah ni taka ločnica kot v Evropi. Eisenhoivera so volili tudi mnogi demokrati, ali pa se bo to ponovilo tudi pri Nixonu, je veliko vprašanje. Volilna borba je šele pričela in do novembra se lahko še marsikaj spremeni. nec Lagaillarde, ki je že pri vstaji 13, maja 1958 načeloval demostrantom, je proglasil, da prevzema popolno odgovornost za borbo proti vladi v Parizu. Za’ drugega voditelja se je postavil kavsrnar Joseph Ortiz. Pozval je sorojake k oboroženemu odporu. »Če nam ne vrnete Massuja, si ga pridemo sami iskat v Pariz* so izjavljali vstajniki. 24. januar; ja so začeli v Alžiru večji nemir ri, isti dan popoldne se je upor že razširil v druga središča Ab žirije. Ne ve se kdo je bil prvi, toda proti večeru so sredi dima solzilnih bomb, ki jih je upora* bilo orožništvo, padli prvi streli. Na uličnem tlaku je obležalo 25 mrtvih, okrog sto oseb je bilo ranjenih. Uporniki so postavili barikade in so se utrdili v svojem delu mesta. 25. januarja je vrhov; ni vojaški poveljnik v Alžiriji general Challe, proglasil obseči; no stanje. Pričakovati je bihr najhujšega. Toda De Gaulle in njegova vlada sta ohranila hladno kri. Njihova glavna skrb ni bilo u* smerjena v to, da bi upor čim hitreje in čim radikalnejše zatt; la, pač pa v to, da bi za vsako ceno preprečila nove žrtve, do karšnih je prišlo v Alžiru v pr; vem trenutku zmede. Vojaški oddelki so sicer povsod obkolili vstajnike, a jih niso napadli. In tako so se gledali skoro en teden. Svet je gledal dogajanje in je v prvem trenutku mislil, da pri; sostvuje novi francoski opereti, nekateri so celo menili, da je to bil dokaz De Gaulleove slabosti. Razvoj je dokazal, da je v tem bila njegova moč. Položaj, v ha* terem bi oborožen spopad lahko razdvojil Francoze v dva, s krvjo in mrtveci napolnjenim prepa* dom razdvojena tabora, je De Gaulle obvladal s svojim potrpi Ijenjem. Vstajniki, ki so hoteli spopad, ki bi nujno morali biti aktivni, so bili prisiljeni na ne; delavnost. Dano jim je bilo do; volj časa, da so spoznali, da ne morejo računati ne na podporo vojske, ni na podporo francoske javnosti, ki je stala, od sredine pa do skrajne levice, vsa sto De Gaulleom. Ko so to uvideli, so se, udali. V noči od 31. januarja na 1. februr in naslednje jutro so zapustili barikade. Plamen upora je ugasnil sam od sebe. Ni bilo novih žrtev. Niti puška ni poči* la, kje šele, da bi zagrmeli topo; vi ali zaropotali tanki. Tako sta ravnala človek in vla* da, ki imata narod zares za seboj, ki se zavedata, da v danem tre; nutku predstavljata njegovo vo; Ijo in sta nosilca njegovih želja. Popolnoma o drugačnem mdr* žanju in postopanju pa smo zve* deli z Madžarskega. 1. febfurja je poslal socialdemokratski vodU telj Saragat predsedniku /X kms gresa italijanske komunistične partije pismo, v katerem je spo* ročil, da so v zadnjih šestih me; secih na Madžarskem obesili 150 mladeničev in 50 odraslih deluv* cev, katere so obtožili, da so so* delovali pri vstaji leta 1956, Ma; lo pred Božičem so postrelit) ta* di nekaj voditeljev nekdanje /. oU tanove kmetske stranke. Posebno žalosten je pr? tun slučaj 150 mladeničev, za katere so nalašč čakali, da so dopolnili 18. leto, nakar so jim hladriokrv* no vzeli življenje. Pomisliti je treba, da niso ti dečki oh čim vstaje imeli niti 16 let, da si> t.o* rej za svoja takratna dejanja ta* korekoč neodgovorni in dii iuvf komunistična Madžarska čteiDes, (Nadaljevanje na 1. Btr.)j KJE JE TREBA ISKATI KRIVDC ZA DOGODKE V MAŽEROLAHV BCbCDC m DGflflJfl ■■■■■■■■ MHHHMaai najbolj »slovesne« kadar preti kaka nevarnost in kadar se vršijo volitve, Orožnik; težko preprečijo zločine. To zgovorno pričajo vsakdanji zločini v notranjosti, republike. Vrtci v tujem jeziku otroke /.iznarodijo in odtujijo od staršev, z njima jih niti ljubezensko niti moralno ne povežejo- Italija je sprejela zakon proti rodomoru, zato naj našim otročičem nudi le slovenske vrtce, kjer ne bodo srkaH strupenega očitka, da ljubiti svoj slivenski rod in jezik pomeni greh in protiklerika-lizem. Pravic na papirju in s pr žnie smo že do grla s:ti! Tudi videmska »Patrie del Friul« se stalno pritožuje, da pri nas najdejo zaposlitev ljudje iz iu''a, domačini pa da morajo v tujino po košček kruha Kar velja za Furlane velja v šo v'*ii meri za našega človeka. Glasilo beneških Slovencev »Matajur« piše, da »vsak človek razume, da bomo dobivali nekaj več kot drugi itnli anski hribovski kraji le toliko časa, dokler bomo Slovenci«. In poziva Slovenc^, naj že zaradi tega ostanejo zavedni ter naj spoštujejo svoj materin jezik. Mi se s Mataiurjevo trditvi;o ne strinjamo, vsaj povsem se ne strinjamo, ker nas z gradnjo šol in vrt: ev Italija hoče le raznaroditi. Znano pa .-e, d n so poslanci teh kraiev, seveda sami Ital ian', toljko kričali in vpili na slovanso >v arnost na tem področju meje, da so d s g'i o-dločitev poslanske zbornice in vlade, da se na tej vzhodni m"U m njo pradti šole in vrtci na vso moč in za vsako ceno. Zato, in ne iz ljubezni do na- ga človeka postavljajo tudi nove šo ■ in otroške vrtce. Na jugu pa nima o šo' in ih ne gradijo. Le pičlo število otiok obiskuje tam doli šolo in še ti so revno oblečeni in malo obuti. Toda na jugu n slovanske nevarnosti, tam ni koga raznarodovati. Krivdo za dogodke v Mažerolah je torej v nekem globljem oziru iskati v vseh gori navedenih dejstvih in ne samo v trenutnem dogodku. Zanemarjeni kraji, kot Pri nas je navada, da premogi ljudje istovetijo antifašizem z demokracijo, v tem pa seveda prednjačijo komunisti, ki bi radi pokazali svetu, da imajo dovolj zaslug za demokracijo, ker so pripomogli svoj delež k zrušenju fašističnega režima v Italiji. Podobne trditve so se slišale tudi na zadnjem kongresu KPI, ki je bil pred kratkim v Rimu, in se bodo prav gotovo še sišale, ker se pač komunisti zavedajo, da jim vsakdo lahko prizna vlogo, ki so jo igrali kot antifašisti. Proti fašizmu so se poleg italijanskih demokratičnih sil res borili tudi komunisti. Skupni napori so pripomogli, da je v Italiji ponovno zmagala demokracija. A sedaj se moramo vprašati, ali so hoteli komunisti zrušiti fašizem, da bi zagotovili italijanskemu ljudstvu dobo resnične svobode, ali samo, da bi na ruševinah fašistične diktature zrasla nova in še hujša, diktatura? Položaj, ki je nastal po končani drugi svetovni vojni, naij sicer dokazuje, da v Italiji niso zavladali komunisti, toda s tem še ne moremo trditi, da, niso imeli tega načrta. Kdor namreč pozna komuhi-zem, ve, da je njegov glavni cilj postopno zasužnjevan:e vsega sveta. V Italiji je bil na ugodne ši trenutek za izvedbo komunistične revolucije prav leta 1945, manjkala pa je vsekakor kakšna širša OF, k j bi bila povsem pod komunističnim nadzorstvom. Italijansko ljudstvo ni namreč napravilo take napake, kot so jo jugoslovanski narodi, in to je on^mogoč lo komunistom, da bi igrali v državi vodilno vlogo. Zmagala je zdrava pamet in tako so komunisti bil: prisiljen1, da so proti svo i volji pristali na tako državno ureditev, za katero se niso navduševali in se niti danes ne navdušu e jo. Da je res tako, nam najbolje dokazujejo komunisti sami s tem, da neprestano napadajo demokra-t čne sile, ki vodijo državo. Iz tega sledi, da se ne morejo sploh komunisti smatrati za demokrate, čeprav se lnhko ! onašaio s svoj m antifašizmom, tem eč za t a hu še anti'em'krate, ki bi ver e trto ni odklonili niti kake fašist čn^ p moč , če bi m ta odprla pot do dik-1. . ! . Za samastojnost naših tatij V nedel o t m. e zastopnik goriških neposredni!. :>d loval ev z.mi,e sklical sestanek v r anu, kjer je predlagal našim kmetovalcem, naj ustanovijo svojo organizacijo in se pridružijo širši goriški. O tem drugem predlogu nimamo sicer točnih podatkov, in poročamo le, kar smo slišali. Naše kmetovalce smo dolžni opo-zoriti, tudi na željo nekaterih doma činov, da pri stvari ne gre za vzajemno bolniško blagajno neposrednih obdelovalcev zem lje, ki jo v Steverjanu že ima^o in vodijo sami domačini, ampak za svojevrstno politično organizacijo, ki podpira deniokr-ščansko stranko in politiko. Do danes se niso italijanski neposredni obdelovalci zemlje še pri nobeni priložnosti izrekli za slovensko jezikovno skupnost v Italiji, da bi jo namreč vlada po ustavni zapovedi zaščitila, p uzakonila šole in splošno spoštovala njene pravice, kakor ravna z drugimi jezikovnimi manj- šo na jugu, v Siciliji in na Sardiniji, k nr vlada veliko uboštvo in nevednost ter n -pismenost, so grozanski zločini na dnevnem redu. Pri nas, v Beneški Sloveniji, so ! taki dogodki zelo redki, ker je ljudstvo pismeno in precej naobraženo tei vajeno prenašati uboštvo in zapostavljanje. Bodi konec taki politiki pri nas. Vlada m poskrbi za moralni red v vsakem oziru, za spoštovanje slovenščine v družini, v vrt< u, v šoli in v cerkvi. In seveda kruh ljudstvu doma, da ne bodo moški prisiljeni v tu ino koj pa prestani vo aški službi, s trebuhom za kruhom, žene in otr< ci pa domi čakati na tak kruh iz tui>'ne in na enkratni obisk ubogega očeta. Kje je, torej, krivda za ves *a n red, k e krive'?.., S. Dan vaienca Zadnjo nedeljo jan a*/ so tudi v Gorici proslav:' na svečan nač n »Dan vaienca«. P'-os av , k’ se e pričela z mašo v cerkvi S Jezusovega, je imela svoj osred-n,! d n š >'i »Leonardo da Vinci«, kjer - risotnosti oblasti in velikega šte-•i a vajencev ravnatelj pokrajinskega urada za delo dr. Lu;gi Frabbro govoril <> važnosti strokovne izobrazbe. Ob tei priliki so razdelili tudi častne diplome vajen em,’ki so se odlikovali na raznih s'ro-kovnih tečajih, in tvrdkam, ki so e-tile - osebno skrb svo.iemu osebju. Po končan' svečanosti so si predsl .vrnit i ob'ast; o 1 ai še delavna središča, v katerih se tu'a na mladina lahko pi i-nvrno usposob. za razne poklice. šinami, na primer s Francozi in z Nemci. N v i m mo, da so goriški italijanski zastopniki neposrednih obdelovalcev sklicali sestanek zlonamerno. Verjamemo, da so mis il pošteno, toda splošnega vprašanja našega človeka, tudi kmetovalca, oni ne razumejo in mu prav gotovo ne morejo pom .gat , ko se pač držijo demnkrščan-ske stranke in politike, ki Slovencev ne pozna in noče poznati, kljub trditvi, da je krščanska. Zato se nam zdi potrebno svetovati našim ljudem, naj se v tem oziru ne vežejo z nobenim drugim, kot samo s svojimi domačimi slovenskimi organizacijami. Ze pri vzajemni goriški bolniški blagajni neposrednih obdelovalcev se dogaja d sknminacija. Na veliko število slovenskih članov ne pride izvoljenih v odbor odgovarjajoče število slovenskih zastopnikov. Nacisti, Komunisti in fašisti »LVArena di Pola« od 9. t.m. piše, da je z izjemo količinskega sorazmerja bil cilj uničevanja Zidov enak onemu proti Italijanom v Istri. »Arena di Pola« pozablja v svoji veliki nestrpnost in mržnji do Slovanov, da so b:li komunisti t:sti, ki so nastopali tako proti Ital janom, kakor proti Hrvatom v Istri. Ti komunisti pa so bili Slovani in Italijani. Ni šlo torej za akcijo proti Italijanom, kot takih, ampak za upira oče se, ali pa tudi ne, elemente italijanskega in slovanskega jezika komunistični revoluciji na pohodu. Ce pa se je kdo upiral vojski, na primer partizanski, je seveda nosil posledice. Toda »Arena di Pola« pozablja, in to nam. no, da je bil fašizem tisti, ki je od svojega nastanka začel preganjati Slo-ven in Hrvate z odkritim namenom, da jih raznarodi in tako uniči. Fašizem je bil tisti, ki je nastopil nasilno že leta 1920 n >e potem leta 1941 z, oboroženo vojsko udrl v Jugoslavijo. Mussolini e osebno priznal v Gorici in se bahal, da je on tisti, ki je ukazal požigati slovenske domove, strel ati slovenske talce in slovensko 1 udstvo goniti v tabori-šča smrt . Pomoite gosrodje okoli »Arene di Po’a«, da S ovenci ne pozabimo nikdar tisočev :n t sočev naših bratov in sest a, k so svoje življenje mučeniške smrti končali na .Rabu, v Gonarsu, v Trevizu in drugod. Spremembe* nn avtobusni progi Goric - '• m r>dni* S ponedeljki-m ■> a '< ’ šjv 5 začel P' 'V ' r ■ , in sicer k za kn .dre? d 1 So voden:. Zaradi nastale spremembe, o kateri se je v zadnjem času precej govorilo, so sedaj prizadeti prebivalci Rupe, Peči in Gabri!, ki imajo tako na razpolago samo tistih malo avtobusov namenjenih iz Gorice v Trst ali pa iz Trsta v Gorico. Z urnikom sedanjih voženj pa ne morejo biti zadovoljni dijaki iz Sovodenj, saj edini popoldanski avtobus odrine iz mesta žq ob 13.10, kar pomeni pred zaključkom zadnje ure pouka. Nadvse potrebno je torej, da se čimprej poskrbi, da bi, recimo, popoldanski avto- Na Si i i so se demokrščani tiho sporazumeli z m sovci (novimi fašisti), z mo-i narhisli n li ral i. Pridobili so tudi I enega d :i:c'n g' oslanta od Milazzove ! skupine Vs ti so se sprijaznili in zed -n:li na amu, da izrečejo Milazzovi v adi n o ni o n ’o tako pris lijo k odstop11 Z stopn k m sovcev je pri tem poveda , a so im d mokrščani obljubili iz ol iii d ločen zahteve. Medtem je glavi' n k d»mokr'čanske stranke za vso Itali o Mo'o < 'asno in javno trdil, da se strank za nobeno eno ne nasloni niti na sra n levico (komunisti) niti na skrajno desn1' o (misovci, novi fašisti). Zadeva je postala kočl iva in vsakdo je opaz i dvoličnost demokrščanske politike. Tako so liberalci in republikanci javno zahteva’i od Mora pojasnila in zagotovi-1 la, ki ; h je tudi takoj dal s potrditv jq ' 1 gori n vodenih izjav. Toda misovci sovega vladanja, ko so ras lovid, "a irali, bičali, mučili in pobijali, vemo k e s" komumstt in fašisti ločijo in kje veže;o. To vedo prav dobro tudi vsi odkritosrčni in pametn! Italijan’, Le demokrščani eno z besedo trdijo, drugo pa delajo. Pr1' nas tudi trdijo, da smo svobodni in da užvamo vse naše pravice. »Saj vam jih š st č en ustave priznava«. Ko pa se hočemo svojih pravic poslužiti, gorje nam. bus za Sovodnje zakasnil svoj odhod vsaj za dvajset minut, ter da se istočasno začne razmišljati, kako bi se na najprimernejši nač n zadovoljili Rupenci, Pečani in Gabrci, ki imajo prav tako kot drugi pravico do čim ugodnejših zvez z mestom, Urnik voženj na novi progi je naslednji: OB DELAVNIK: odhod iz Gorice ob 7.15, 8.15, 11.10, 13.10 in 19.10. Odhod iz Sovodenj ob 7.45, 8.50, 11.35, 13.35 in 19.45. OB PRAZNIKIH: odhod iz Gorice ob 13.10, 14.10, 16.30, 18. 19 in 21. Odhod iz Sovodenj ob 13.45, 14.40, 17, 18.30, 19.50 in 21.30, Vest iz Doberdoba Izvedeli smo, da je tehnični urad pri skrbništvu za javne zgradbe v Benetkah odobril načrt za gradnjo novega otroškega vrtca v naši vasi. S tem pa je napravljen le prvi korak, kajti za dokončno uresničitev načrta je še potrebna odobritev goriškega šolskega skrbništva. Novi otroški vrtec bi stal skupno osem milijonov in pol. Otroški vrtec je pri nas res potreben, toda čudimo se, zakaj se je občinski svet odločil za zidavo novega poslopja, ko je še vendar dobro staro poslopje, ki bi moglo po potrebnih popravilih spet služiti svojemu namenu. Smrt ne prizanaša Smrt, ki ima svojo največjo žetev prav v tej dobi, se je v teh dneh spomnila tudi raznih Slovencev. V Podvori je smrt poklicala k sebi istega dne dve dobri starki, in. sicer 821etno Terezijo Bandelj in njeno sosedo 801et-no Ano Hvalič. V sredo 3. t.m. pa je prišla iz Stever-jana vest, da je tam umrl v oseminsedem-desetem letu starosti gospod Anton Kordič, ki je več let vodil domačo gostilno. Vsem prizadetim družinam in ostalin) sorodnikom naše iskreno sožalje1! RaibBljshi "udarji - trpini Pred dnevi se je raznesla po vasi novica, da je v gornjem delu rudnika zasulo šest rudarjev. Na srečo je bilo le šesto območi", k er je kopal rudo 591etni rudar Andr' ''arar. Utrgaio se je skalovje in ga zr.su . Sreča v nesreči je bila, da so s s*-'k < zdil in ustvarile obok, ker bi >’,a d ■' ovsom zmečkalo. To mu mudoma prihiteli na "omo 1'Ši’i. R dr. 'r;v> e pred časom uve- d o a ' j , zmanjšalo število ru- dar v in ov čaio proizvodnjo. Tako se usadi skalov a večkrat dogajajo. Z novim letom je uveljavljen nov zakon zaščiti rudarjev pred nezgodami, Varnostni ukrepi pa prihajajo do veljave v glavnem le ko preti oblastvena kontrola. Od rudarjev zahtevajo vso pažnjo in zavarovanje, obenem pa tudi čim večjo zmoglivost. Obojega pa ubogi rudar ne zmore. Iz strahu pred odpustom pa tvega zdravje in življenje. Tako je z eno nogo v ječi, z drugo v grobu. Rudarji upravičeno zahtevajo več uvid-nosti s strani podjetja. Takoj so vsi po nas'od najvišje oblasti, do najnižjega gizdalinčka. Politika samih obljub, politika dvoličnosti, politika strankarskega režima ni poštena politika, ona rehabilitira nove fašiste in ponižuje vse žrtve fašizma od Sicilije do Gorice. Komunizma pa taka politika ne uničuje. Tudi Fanfanijeva skupina je zahtevala od tainika stranke Mora pojasnila glede njegove obsodbe novih fašistov, ko pa se( na S čiliji demokrščani vežejo prav z njimi. Moro je odgovoril, da za sporazunj, z misovii na Sicd ii ni vedel, ko je govoril proti njim. Dobro, toda sporazuma ni niti obsodil n ti ga ukazal odpovedati. Moro p dejal tudi, da pridejo Nennijevi tal ivnsk mi socialisti v poštev le ko bo dano amstvo, da ne bodo pod vplivom komunistov. Nenni je tedaj izjavil, da so njegovi pristaši pripravljeni podijreti demokrščansko vlado ločeno od komunistov in pod pogoiem, da vlada izvede regionalne avtonomije in podržavi proizvodnjo jedrske energije. Zdaj e na Moru, da odgovori: ali zopet z besedami, ali pa z dejanji. Slovenski demokrat Roditeljski sestanek V nedeljo 31. januarja je bil na i^ižji sredn i šol' rod teljski sestanek, na katerem so nroresori' seznanili prisotne starše z dosi danjim uspehi njih otrok ter jim obenem obrazložili pomen in korist pred-lag n šolske reforme, po kateri bodo morda »e od Prihodnjega šolskega leta dal e delovali štiri^ različni tipi šol. Zlata poroka Ti dni sla praznovala petdeseto obletnico svoje oroke pospa Helena in glasbenik gospod Em 1 Komel. Izrednega jubileja se tudi mi raduje-mo in želimo zakoncema Komel, da bi jima Bog prisodil še lepo število let skupnega življenja. Olove zibelke Tri znane slovenske družine je v zadnjih dneh januarja razveselil prihod novega druž nskega člana. Gospe Mari in profesorju Emilu Doktoriču se je namreč rodil prvorojenec Aleš, v Sovodnjah sta gospa Nada in gospod Franjo Rojec dobila drugega sinčka, ki se bo imenoval Ivo, v Pevmi pa se je gospe Marici in gos rodu Andreju Kosiču rodila hčerka Miriam. Vsem srečnim staršem naše čestitke! D VE V ST AJI . DVA POSTOPKA (Nadaljevanje t 1. $tr.> kakor sama zatrjuje, sredi najz blažnejsega miru. A vkljub temu njeni oblastniki še vedno hlepe po krvi, še ved ro fizično iztrebi Ijajo vse, za kar količkaj sumijo, da bi jim kdaj z '.alo biti nevar.io. Ze leta 1956 si niso niti najmanj pomišljali poklicati na pomoč sovjetske tanke, da so z njimi udušili upor lastnega ljudstva in lastne vojske. Greh, ki so ga krat zagrešili in ga še delajo nad lastnim ljudstvom, jim še danes ne da spati. Povsod vidijo straž hove in zato zastraševalno unU čujejo priče svo;ih zločinov. Na; mesto, da bi strmeli k preprečen vanju žrtev, so si postavili za cilj, da jih povečajo. Zakaj? Zato, ker vedo, da svo, jega naroda nimajo za seboj temveč proti sebi, ker ga ne ljw bijo, temveč ga v trenutku, ko jim noče biti pokorna poskusna živalica, sovražijo. Samo v takšt nih okoliščinah se dogaja.. da smo priče tako različnemu postopat n ju: na eni strani ravnanju arot du odgovorne in v njegovi služz bi stoječe vlade, ki sredi ob ženega upora nepremišljenih skrajnežev za vsako ceno omejih-je iti preprečuje žrtve, na drugi strani pa posiopan»v totvHtarU stične klike, ki več kot tri 'eta po splošnem uporu, kateri je pot fegnil za seboj ves narod, še vedt no preganja in mori svoje nat sprotnike, pa čeprav so ti takrat bili še pravi otroci. Saragatov poziv, naj mu predt sedstvo kongresa KPI dokaže ne* resničnost vesti o množičnem ut moru madžarskih mladoletnikov ali pa naj to dejanje obsodi, je seveda ostal brez odziva. Italijani ski komunisti so si s tem samo dodali še eno nelepo spričevalo. Ni dovolj biti antifašisti! Udor v notranjost nase zemlje Ameriško priznahje jugoslovanskemu učenjaku Pred časom je svetovni tisk obširno po-, ročal, da pripravljajo ameriški znanstveniki in tehniki načrte za raziskovanje zemeljske notranjosti kot nekakšen antipod sovjetskim lunikom. Tem načrtom se je postavila na čelo ameriška »National Akademy of Science«, ki namerava prebiti tako imenovani zemeljski plašč in si v teh plasteh poiskati nekaj »vzorcev«, ki naj dokažejo, ali obstojajo te plasti iz že znanih kamenin ali iz neznanih snovi. Ta zemeljski plašč oziroma zemeljska masa je še vedno neznano, skrivnostno področje, ki zavzema štiri petine zemeljske notranjosti. Vse do sedaj se je zdelo povsem nemogoče prodreti do tega področja. Nov tehnični napredek, posebno pa še novi vrtalni stroji in izsledki vrtanja pod morjem, so dokazali, da je to s sedanjimi pripomočki mogoče. Da potekajo raziskave pod morskim dnom, je potrebno zato, ker je zemeljska skorja pod morjem najtanjša. Ameriška akademija znanosti je ustanovila poseben odbor pod vodstvom Gor-dona G. Lilla, ravnatelja geofizičnega instituta. Lili in njegovi strokovnjaki raziskujejo v tem trenutku mesto, nekje na »sredi« oceana, kjer bi pričeli z vrtanjem. Raziš! ave bodo trajale štiri leta in sry preračunane na 15 milijonov dolarjev. Načrt se imenuje »Mohole«. To ime so povzeli po znamcn tem jugoslovanskem raziskovalcu podzemlja, profesorju An-driji Mohorovičiču. Po njegovih ugotovitvah obstoji ti dna zemeljska masa iz tanke zunanje obloge, iz debelega plašča trdnega skalov.a in v notranjost iz jedra, ki je s.stavl.eno iz železa ali niklja, z novo oblogo v tekoči obliki in iz osrednjega trdnega jedra. Vrtanja »Mohole« bodo pričela na morskem dnu v globini okrog 3000 metrov. Najprej bodo s svedrom predrli skozi sei dimentirano kamenje in prišli tako do bazaltnega ležišča. Ko bodo tudi to ležišče prevrtali, se nameravajo s svedrom dokopati še kakih 30 do 60 metrov v sam plašč in raziskati dobljene vzorce. Ta »misteriozna masa« je za raziskovalce neprimerno važnejša in donosnejša od slehernega pogleda na zadnio stran Lune, zatrjuje profesor Lille. Raziskovalna skupina je že razposlala na pot posebne ladie, ki naj poiščejo najprimernejšo točko za vrtanje. Te ladje delujejo tako na Atlantskem oceanu severno od Puerto R a kot tudi v Tihem oecanu izven mehiške meje, med Guade-lupom in otočjem Clipperon. Kot nadvodno oporišče za vrtanja bodo služile posebne vrta!ne ladje z vdelanimi vrtalnimi stolpi. Največje začetne težave pa bodo z usidran em ladij. Verjetno bodo v ta namen uporabili splavne boje, ki so opremljeni z močnimi izvenkrovnimi mo-i torji, ki naj bi se upirali morskim tokovom. 2e sedaj se za ta raziskovanja ne zanima samo petrolejska industrija, ampak tudi druge panoge težke industrije v pričakovanju, da bodo raziskave spravile na površje vzorce redkih kovin. Tudi Sovjeti se pridno ukvarjajo s podobnimi načrti. Tega je prof. Lili zelo vesel, saj je geofizično leto dokazalo, da je mednarodno znanstveno so.ielovanje v korist celotnemu človeštvu. Ameriška znanost je ugoslovanskega znanstvenika Mohorovičiča dostojno počastila. Z njegovim imenom bodo raziskovalci predrli zemeljske plasti in morda presenetili ves svet z novimi odkritji. V »Priročnem leksikonu«, k ga je izdal Slovenski knjižni zav'd I. 1955, pa radovednež zaman brska. Im m An 'ri Mohorovičiča ni, čeprav e večina imen v tem leksikotn za slovanski na od n jugoslovansko javnost nepomembnih. Mo-horovičič ni vrtal po komunističnem manifestu... _________ IX. Tradiciona ni dobrodelni ples SDD Slovensko dobrodelno društvo, kateremu gre vsesplošno priznan5« za dolgoletno de'ovanje na socialnem torišču v korist šoloobvezne mladine, je skuša1 > rešiti v-sa’ deloma tudi vorašanie na« a družabnega 'zživlian'a s prireditv o vsakoletnega ve'ikega dobrodelnega plesa. N!egov nam n je b i zamišl en, polet! karitativnega značaja, kot obnovitev svoiečasn * tako živahne družabne trad cije zavidl i ve v šine tukajšn e slovenske narodne skupnosti, ki je posebno stareišim ostala v živem spominu. Zato je tudi za letošnio plesno prireditev SDD vladalo v vseh slovenskih krogih veliko zanimanje, posebno od strani naše mladine, ker je bil najavljen nastop najboljšega plesnega orkestra, ki deluje ; profesionalno v Trstu. Kljub namernemu soupadanju istovrst nih prireditev, je ples privabil v razkoš- ne pi ostoi e največjega tukajšnjega hote-‘a v li o .st' v In starejših in mladih pri-atel v t i znane v SDD ter naše rojake a, z I n h in daljnih mest. i s >tn >st o dokazali, da damskeg^ iz od Vsi t s z, ni s ; ■m no ti na o e k m t KOD, d z > >vi tudi naši slovenski skupnosti n ka ur vesele in ve-1 z 0':u Komace vzdušnosti n o a a m ca n našim someščanom, da imamo triaški Slovenci tudi na trm o , i družabno kulturo, ki ne kusu, živahnosti in dostojni K u 7 I mu mrazu in močni bur- ’ 7 'in obolelostim, ki so zred- čil vrst ■ sa* o‘etn!h ob skovalcev, ie b:-vo a r ‘;;a veselo razpoloženega 'v , r. z dru a 'ne razbke m“d povabljen i in brez napetosti, ki je značilna za kr ' -i Trsta. Ko .*< u'ih lili ob Stir!h zuitraj zadnji zvoki mod ,epa plesnega ansambla, -or; i-aterem je posebno veliko število mladine prišlo na svoj račun v škodo starejših, smo se nenadoma zavedli, kako bliskovito so minule ure. Zato si slišal ob ugašanju luči veliko vzklikov: na svidenje na pri-dn em plesu SDD ki bo ob desetem ubi'eju le lepe slovenske družabne prireditve. OPOZORILO UDELEŽENCEM TRADICIONALNEGA PLESA SDD Ude'e.ence rlesa opozarjamo, da se li bro fotogiafsk1 posnetki prireditve in posamezni1! skupin v trgovini fotografskih potrebščin Foto Corso, na Korzu štev. 28. ____ Odbor SDD France Prešeren Kamorkoli so se po zadnji vojni slovenski ljudje razmetali po zahodnem svetu, povsod se naši razumniki trudijo, da bi svoje novo okolje seznanjali s slo venskim: kulturnimi dobrinami in da posreduje o slovenskega duha svetovni javnosti. To se dogaja tako v Parizu, Rimu, Londonu in Monakovem kot v Združenih državah, v Kanadi, Argentini, Avstrali:i in drugod. Tako stopajo slovenske stvaritve v ohčestvo kulturnih narodov. V delu »Dictionnaire Bio-nraphigue des Autc.urs«, Ed. Laffont -Bompiani, Pariš 19r-8, tome II., str. 385-386 ie Borut Žerjav objavil študijo o slivenskem pesniku Francetu Prešer nu, ' nterega obletnico smrti smo praznoval: pred dobrim tednom. V ta spo-miv seznanjamo naše čitatelje s študi o Boruta Žerjava. PREŠEREN Franci. Slovenski pesnik. Ro;en 3. decembra 1800 v Vrbi, umrl 8. februarja 1849 v Kraniu. Izšel je iz stare kmečke rodbine v alpski Sloveniji, obiskoval licej v Ljubljani n postal po še-| stih letih študiia na Duna u, 1. 1828, doktor prava. Kot prefekt na dunaisken} K'inVowstromovem zavodu je imel za u-čenca avstri skepa pesnika Anastasija Oriina; 'e-ta ga je občudoval vse svoje življenje. Ko se ie bil dokončno vrnil v domovino, je Prešeren na;dalie delal v nisan: nekega ljubljanskega odvetnika. Njegove poizkuse, da bi se osamosvoji kot odvetnik, so oblasti dolga leta ovirale, v veliki meri zaradi njegovih svobodn;aš-kih nazorov. N'egova edina zbirka »Poezij« e 'zšia 1846 (z letnico 1847). Bil je človek široke humanistične in moderne ku'ture, romantičnega temperamenta in odločen nasprotnik absolutizma; v svojih verz h se izraža kot izpovedovalec svoje osebne drame in trpke zgodovinske usode Čudne zime tudi v preteklosti Irredne vremenske sprem' mbe vzbujajo med starejšim svetom komentarje, ki marsikdaj izzvenijo v zaključke, da z današnjim vremenom nekaj ni v redu, da so nenavadnih neviht in poplav krive a-tomske bombe, da pravega mraza ni več, da take poledice kot smo jo preživeli pred tedni, ne pomnijo niti najstarejši ljudje i. p. Dosedanja zima v naših krajih ni nenavadna. Središče naše zime je že od nekdaj mesec februar in tudi letos v t( m ni drugače. Zanimive . a so zimske kronike iz preteklosti. Tako pripovedujejo stari zapisi, da so decembra 1. 1180 valile vrane in druge ptice. Januar, a 1187 so bili vrtovi v polnem cvetju In februarja so se na jablanah debelili sadovi. Maja meseca istega leta so želi in v začetku avgusta je bil vinski pridelek pod streho. Podobno zimo so naši predniki preživljali tudi 1. 1229, ko so ob božičnih praznikih cvele vijolice. Leta 1241 so se v začetku marca, rdečile češnje in 1. 1287 je janurja oze^ nelo drevje. Bila pa so tudi leta brez zi- SLOVENSKA PROSVETNA MATICA RAZPISUJE Mladinski literarni natečaj Najboljša dela v vezani ali nevezani besedi bodo objavljena v literarni prilogi »Demokracije« UTRIPI. Prispevke je poslati najkasneje DO 15. MARCA 1960 v tiskarno »Adria«, ul. S. Anastasio 1-c - Trst. Poseben odbor bo razdelil nagrade in sicer: prva 'nagrada 3000 lir; druga nagrada 2000 lir, tretja 1000 lir, četrta in nadaljnje pa v obliki književnega daru. Tudi ostale sodelovalce prosimo, da nam pošljejo gradivo in oglase pravočasno. Odbor SPM me. Leta 1816 so bili zimski meseci prav tako topli kot v poletju. Na drugi strani so se vrstila leta s pravo sibirsko zimo. L. 1740 so n. pr. zabeležili v Dolom tih -60 stopinj, na Vipavskem in na Krasu -30 stopinj. Izreden mraz je tra al skozi 15 tednov. Se meseca maja so bili po kraških jamah zameti. Mnogi se spominjajo zime 1. 1929, ki je povsem uničila oljčne nasade po tržaški okolici. Razpis leposlovnih spominskih nagrad za leto 1960 Društvo Slovencev, ki vsako leto pri-) reja proslavo v počastitev spominu vseh žrtev komunistične revolucije v domovini, razpisuje leposlovni spominski nagradi za leto 1960 v skupnem znesku 5.000,-arg. pesov. POGOJI: 1.) Nagradi v znesku 3.000 in 2.000 arg. pesov sta določeni za najboljše odrsko delo (drama, spevoigra, koncertno delo ali podobno), primerno za izvedbo na društvenih spominskih proslavah. 2.) Izvedba dela mora trajati vsaj eno uro. 3.) Priložena dela morajo biti izvirna, doslej neobjavljena in neizvajena. 4.) Rokopise v dveh s strojem pisanih izvodih je treba poslati vsaj do 1. aprila 1960 na naslov Društva Slovencev, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. 5.) Rokopis naj bo označen s šifro. Pravo avtorjevo ime je treba priložiti rokopisu v zaprti kuverti, opremljeni z isto šifro, kot jo ima rokopis. 6.) Kuverte se odpro na dan razglasit- ve nagrad t. j. na dan Spominske proslave i. 1960. 7.) Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev oziroma njih pseudo? nimi, če bi avtorji tako želeli. V vsakem primeru ; a mora' biti avtorjevo pravo ime razsodišču znano. 8.) Nagrajeni rokopisi ostanejo na razpolago piscu, vendar uprava Društva Slovencev lahko v dogovoru z njim uprizori tudi ta dela. 9!) Razsodišče sestavljajo gg. univ. prof. dekan dr. Igna^ii Lenček, Ruda Jurčec, dr. Branko Rozman, Ivan Korošec in kulturni referent Diuštva Slovencev. Glasovanje razsodišča ie tajno. 10.) Nrgrndi sta izplačljivi v Buenos Airesu. 11 ) Up ava Društva Slovencev ima pravico prog asiti kakšno nagrado za nedoseženo, če razsodišče smatra, da predložena dela ne ustreza o potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridružuje pravico združiti obe nagradi in ju razdeliti. 12.) Člani razsodišča, ki bi morda sodelovali pri natečaju, nimajo pravice glasovanja. V letu 1960 bomo obhajali 15. obletnico naše naivečje narodne žaloigre. Prav bi bilo, da bi ob lej priložnosti lahko sto-j pili r>red rčijake z izvirnim, prav v ta namen pripravljenim delom. Zato iskreno vabimo vse naše ustvarjalce v Argentini in izven nje, 'a se v smislu tega razpisa lotijo dela n do določenega roka svoja dela dostavijo. Uspeh natečaja bo najlepša potrditev naše volje, da hočemo ostati zvesti idealom, za katere so padali naše bratje v boju proti komunizmu in izraz naše želje, da hočemo pravilno in s hvaležnostjo ceniti njih žrtve. Društvo Slovencev svojega naroda. Njegovo življenjsko občutje zaznamovano s strastno, neuslišano ljubezni o in s tragično smrtjo najdražjega prijatelja - in njegova viziia sveta sta, seveda, globoko romantična, za to izvirno varianto evropskega romantizma pa je značilno: njena privrženost metričnim formam, prevzetim predvs m iz italijanske renesanse, njena stroga oblikovna klasičnost, pesnikov čut za m i o v izražanju, njegovo moško sprejema j o-sebnega trpljenja, negova pretresljiva odkritosrčnost in njepova upornos! pvot poniževalnemu p I tičnemu. socialnemu in duhovnemu nol' ž ju S' jvencev pod Met-tirnic!, -v m ežim m, spornost, pri kateri ni nikoli opaž t' s vraštva 'lo tui ey. Ta pesn k, ki c bv a 1 vsa srestva p f-niške um t ost, rvi naprav i i slovenščine instrument, zmožen iz a nja na su ti'ne šili z i ov čustva n misli. Bil e poet ljub. zni n grenke rs ml e-nost; neodvisnega ustvarjalnega č'ov ka v zaostalem ovincialnem okol u; svojo nacionalno m un ver alno pomembnost je še razširil z ide no vsebino svojega opusa, s svojim; demokratičnimi idejami o ČI07 veški svobodi in pravici in o bratstvu med vsemi narodi. N egove poezi e nov-zema’o najprej nekoliko ton ljudske'a li-rizma, svoj vrh pa dosežejo v dveh skupinah sonetov (Sonetni Venec, Sonet e nesreče); omeniti je treba tudi niegovo eps .0 pesn tev iz dobe pokristjanjenja Slovencev - »Krst pri Savici«. Ve’i e vrednosti ;n •■e o ''omenliiva za njegovo misel je njegova nemška pesen v spomin prijatelju in mentorju M. Copu. Preš r;n e srce na i> stava slovenske literature. On je najmogočneie potrdil avtonomnost in določil vzpon knjižnega jezika majhnega naroda, ki ;e b 1 tako dolgo a^ko-san in ki so mu tako dolgo gospodovali od zunaj. Miselna vzvišenost in ob'ikovna popolnost njegovega dela sije na vse kasnejše generacije; Prešernovo delo je postalo trajen navdih vse slovenske kulture. Borut Žerjav Prim.: A. Slodnjak, uvod v Prešernovo »Selection of Poems«, Oxford 1954. * * * B. 2erjav je napisal za isto enciklopedijo tudi članke o Levstiku, Jurčiču in Cankarju. (Članek o Cankarju je najob-, sežnejši.) Umetni govorniki Priložnostni govorniki na poiedinah in proslavah ter tudi na pol'tičnih shodih v bodoče ne bodo zahajali v zadrege. Fonetični oddelek un verze v Edinburghu je pripravil napravo, ki nadomešča govornike. Sintetični govornik lahko govori z moškim ali tudi ženskim glasom. Govori, prepeva, kriči, žvižga in se dere kot ljudje, ki ga imajo dovolj pod kapo. Pravi o, da se za novo iznajdbo zanima io v Moskvi. Drugi pa i^apovedu^jo za volitve prihodnje leto uporabo sintetičnih govornikov tudi v našem mestu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto 20. t.m. ob 21. uri v AVDITORIJU V TRSTU PRIMIERA v nedeljo 21. t.m. ob 16.30 uri v AVDITORIJU V TRSTU REPRIZA Balada o poročniku in Marjutki Napisal: dr. BRATKO KREFT V torek 23. t.m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU Balada o poročniku in Marjutki iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii POD ČRTO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiHMiiuiiniiinuiiiiiiiiiiM Srn t m* l Ivano Preglja V nedeljo, 31. januarja, je v Ljublani um 1 p satelj Ivan Pregelj. Njegova smrt je šla m.mo slovenske uradne javnosti neopaženo, kakor ni bilo o njem vsa poi v.vna leta nič slišati. Bil je sicer res bo-! Mi n, i ndar ja se ie hote molčalo o n < m Prepričani < a smo, da bo čas pra-vič.-ejš sodnik o njegovem delu in da ga bo: p< 'slavil na t sto mesto, ki pa zasluži. Ivan Pregelj se e rodil leta 1883 pri S Luci i, danes Mostu na Soči. N egovi s1 ši so bili ze'o siromašni in so mu urj 1 i, to je im*1 os m let. Dve leti pozi n ] mu e umrl še ded in odslej je bil d ; k r va sirota. 7anj se je zavzel sve- t ; ijski župnik Josip Fabijan in napra- v i r/. Preglja tp, kar je postal. Brez Fa-b ana bi ne bi'o p’Satelja Pregl a Leta 1892 ga je poslal v oriške šole in ga sam vzdrževal. Iz hvnl. uosti je stopil Pregelj po maturi v bogoslovje, ko pa je seo n^l, d nima duhovskega pok', e, rra Fabi' n1 poslal na Dunaj, k pr p dovrši' gei-manistiko in slavistiko. Na Dunaju je tudi notranje dozorel; doživel je Boga in postal tako pre r^Iano in globoko veren, da je postal izrazito katoliški pisatelj. Po doktoratu je postal za eno leto profesor v Gorici, nato v Pazinu, Idriji in Kranju. Vse te postaje so bile kratke, a za 'Pregl;a dovol dolge, da se ie .seznanil z iiudmi, razmerami in pokrajinami. Od 19J2 do 1925 je bil profesor v Kra-n ti in tukaj je dozorel kot pisatelj. V Kraniu so nastala najboljša in najgloblja Pregljeva dela. Po Kranju ga je sprejela Ljubljana, a kadar je le utegnil, jo je peš mahnil nazaj v Kranj. Bil je neutru7 den pešec in je veliko prehodil. V Ljubljani ga -je leta 1938 zadel mrtvoud, ki mu je ohromil desno roko in nogo. Prej vitki in elegantni pisatelj je postal siromak. Hodil je s težavo in s palico, pisal je le z levico. Vendar pa je moral še vedT no učiti, ker ni imel dovolj let za upokojitev. In hromega sem drugič srečal v svojem življenju na bežigrajski gimnaziji in bil njegov profesorski tovariš. Kljub bolezni je bil živahen, zgovoren in duhovit. Tudi red je znal v razredu ohraniti, čeprav so dijaki skušali izrabljati njego-j vo pohabljenost. Učil je v nižjih razredih, kjer dijaki še niso znali ceniti njegoi ve pisateljske veličine. Po vojni sp ga upokojili in spustili zaveso nad njegovim življenjem in delom. Pregelj je začel svojo umetniško pot kot pesnik. Bil je nadarjen p ?n k n mnogi kritiki so mu prerokova veliko be-dočnosl, toda sam je kmalu spoznal, de e p• inovedtpk. Začel ie s vati 'Ju ’,5 ir • 'om-i'" vasi in oV r. , i v' s-m. ozpa1, 'i ‘e slišal o -r !>.Q> nov, brez glavnega junaka. Vsak udeleT ženec upora se bori za lastno pravico, na koncu pa se vse te osebne bolečine zli-, jejo v skupno, da postane delo mogočna balada. Upor se nadaljuje v župniku Stefanu Golji, sinu enega izmed usmrčenih voditeljev. Bori se proti posvetni in cer- kveni gosposki, proti grehu v fari in se-| bi. Njegov razvoj v pravega duhovnega človeka je prepričljivo podan. Plebanus Joannes je Goljev dvojnik, le da se n<) bojuje toliko z zunanjimi silami, kakor s svojimi napakami in nagoni. Delo je ena sama borba med dušo in telesom v človeku. Roman je klasično Pregljevo delo >n ga je nekoč slovenski PEN klub hotel predstaviti svetu kot najboljšo slovensko stvaritev. Od tolminskega upora je kreni Pregelj v protestantizem in v dveh romanih naslikal takratne azmere. To sta Bogovec Jernej in Mag ste' Anton. Bogovec je tipično ekspresion-stično delo in je vse zunanje okolje samo obraz duševnega dogajanja. V Magistru Antonu je upodobil dobrega pastirja, ki pusti po svetopisemski besedi devetindevetdeset ovac in gre va izgubljeno. Delo nas popelje preko pol Evrope. 1 , Z ',odaj se ie Pregelj posvetil tudi biografskim povest m in romanom, ki jih je napisal več. Zgodbe zdravnika Muznika so povest o goriškem protomediku Muz-i niku; Simon in Praš razlaga pesnika Simona Jenka; Odisej iz Komende prikazuje znanega narodnega gospodarstvenika in duhovnika Petra Pavla Glavarja; Osme-ro pesmi so idilična povest o goriškem profesorju Francu Orešcu; Na vakance je prizor iz življenja pesnika Matije Va-j Ijavca. Vzporedno z resnejšimi deli je gojil Pre-| gelj'ljudsko povest za Mohorjevo družbo. Dvignil jo je na tako umetniško višino, da je še danes ljudski pripovedniki niso dosegli. Omenimo naj le značilnejše, kot so: Božji mejniki iz Istre, Umreti nočejo s Koroške, Otroci sonca s Tolminske, Peter Markovič iz srednjeveške Ljubliane, in druge. Poleg teh daljših tekstov je napisal še celo vrsto kra ših, izmed katerih so nekateri pravi b seri. Samo nekaj naslovov: Balade v. prozi, Zapiski gospoda Lanspreškega, tolminske novele, plasti Matkova Tina, II. del Zgodb zdravnika Muznika itd. Pregelj je napisal tudi nekaj iger, izmed katerih je najboljša Azazel. V njej obravnava svetop semsko snov in ga zanima vprašanje, zakaj je Juda izdal Kristusa. Pregelj je bil literarno zelo izobražen. Napisal je celo vrsto esejev, razprav in kritik, ki se odlikujejo po izredni iaZf gledanosti in tankem estetskem čutu. Osrednji motiv na boljšega Pregl evega del e borba med mesom in duhom v človeku, med Bogom n satanom. Vsi njegovi junaki občuti o ta razkol v seb', se bore proti njemu, padajo in vstaja o, podlegajo in zmagujejo. Njihova borba je. podana z vso psihološko globino in o7 strino in v tem je Pregelj nedos p iv mojster. Močan je v razpoloženjih n v slikanju narave. Zlasti Otroci son a so en sam slavospev lepoti tolminske zemlje. Pregelj je tudi oblikovno zanimiv, kaj-) ti skoraj vsako njegovo pomembnejše delo je napisano v drugačnem slogu. Segajo od baroka preko romantike, realizma in naturalizma do ekspresionizma. Ljubi baladno grozotnost, zna pa tudi naslikati najnežnejšo idiliko. Jezik mu je sočen, klen, bogat, orodje, s katerim suvereno razpolaga. Slava njegovemu spominu! Martin Jevnikar Kar sebi ne želiš, ne uggjijaj dijigijnj Reševanje dveh narodnih manjšin f kot se dogaja z nasprotnim v vprašanju slovenskih pravic Dne 16. februarja bo avstrijski zunanji minister Kreisky odpotoval na tridnevni obisk v Beograd. Pri tej priložnosti bodo med drugam razpravljali o vprašanjih avstrijske imovine v Jugoslaviji, o razsodiščih medsebojnih pogodb, poskušali bodo urediti konzularno službo v obeh državah in sklepali bodo o možnostih uvedbe podobnega obmejnega prometa med obema državama, kakršen obstoja na našem o-zemlju. Prav tako bodo - po časopisnih vesteh - obravnavali vprašanja zaščite slovenske narodne manjšine v Avstriji. Priprave za ta pogajanja sta vodila na Dunaju jugoslovanski veleposlanik prof. Zemljak in šef vzhodnega oddelka avstrijskega zunanjega ministrstva Wodak, Na drugi strani obljubljajo ponovni stiki med italijanskim predsednikom vlade in kanclerjem Raabom, da se bo politično ozračije na Južnem Tirolskem morda le pomirilo, saj je to ozračije postalo v zadnjem času tako napeto, da je grozila eksplozija. V povezavi južnotirolskega in koroškega narodnostnega vprašanja ne bo v tem trenutku odveč, če si Slovenci pod Italijo z objektivnim pogledom predočimo razmere na Južnem Tirolskem in jih vzpore-dimo s stanjem naših slovenskih rojakov v Avstriji, ki ga je »Demokracija« že večkrat nazorno in utemeljeno analizirala. Južnotirolska ljudska stranka je svoje voditelje, ki so jo po vojni organizirali, odrinila, in krmilo stranke so prevzeli mlajši poklicni politiki, ki so bili priče nasilnega poitalijančevanja za časa fašizma. Mladi voditelji se ne zavzemajo za prilagoditev danih razmeram, ampak je njihov cilj uveljavitev nemštva v bocen-ski pokrajini tudi za ceno največjega spora z rimsko vlado. Novembra 1. 1. so postavili geslo: »Klic po samoodločitvi«! To nevarno orožje kujejo, v Innsbrucku najvidnejši zastopniki avstrijske ljudske stranke: Oberhammer, Gschnitzer in Windmoser. Iz čistih volilnih pobud jim pri tem sekundirajo socialisti. Dogaja se isto orožjem na Koroškem. Skupno odrekajo slovenski manjšini v Avstriji najosnovnejše narodnostne pravice, skupno terjajo za svoje rojake v Italiji celo predpravice. Za boljše razumevanje južnotirblskega problema je potrebno, da si osvežimo spo-j min z glavnimi določili pogodbe med Italijo in Avstrijo, ki sta jo dne 5. septembra 1946 podpisala v Parizu takratni italijanski vladni predsednik De Gasperi in avstrijski zunanji min^ter Gruber. Za zaščito nemške manjšine veljajo nasledi n ja določila: 1) Pouk na osnovnih in srednjih šolah se vrši v materinščini. 2) Zajamčena je enakopravnost ltalh janskega in nemškega jezika v javnih uradih in uradnih listinah kakor tudi v dvojezičnih krajevnih označbah. 3) Zajamčena je enakopravnost glede namestitev v javnih službah, da bi se do-, seglo ustrezno razmerje med obema narodoma. 4) Revizija vprašanj^ državljanskih opcij, ki izvirajo iz pogodbe Hitler-Musso-lini 1. 1939, in sicer v duhu popustljivosti in širokosrčnosti. 5) Sklenitev dogovora o medsebojnem priznavanju veljavnosti določenih akademskih naslovov in univerzitetnih diplom. v / 6) Priprava dogovora za svobodni osebni tranzitni promet med Severno in Vzhodno Tirolsko po železniških progah in po čim obširnejšem cestnem omrežju. . 7) Sklenitev posebnih določil za olajšanje obsežnejšega obmejnega prometa in krajevne izmenjave določenih količin po-| posebnih izdelkov in blaga med Avstrijo in Italijo. Določila pod 1, 4, 5, 6 in 7 so v splošnem uveljavljena. V zamudi pa je rimska vlada s čl. 3. Pred nekaj tedni so bili šele izdani dekreti o pripustitvi nemščine na sodišča in javne urade. V splošnem zaostanku so tudi določila glede uradniš-, kih in nameščenskih namestitev. V regionalni, pokrajinski in občinskih upravah so Nemci sorazmerno zastopani; državne službe pri policiji, pošti, železnici, dav-] kariji, sodstvu itd. pa so pridržane predvsem Italijanom. Mnoga nepotrebna tre-j nja bi bila odpravljena, če bi se Nemci na sodiščih, na poštah, vlakih in z vari nostnimi 01'gani lahko razgovarjali v materinščini. S pariškim dogovori je bila Južnim Tirolcem priznana precej megleno formulirana samouprava. L. 1948 se je rimska vlada iznebila te obveznosti z ustanovitvijo »posebnega statuta za region Tridentinska - Gornje Poadižje«. Južno Tirolsko so - kot je to bilo že pod Avstrijo - povezali s Tridentinsko. Formalno so Nemci enako: pravni. Regionalni parlament zaseda izmenoma v Tridentu in Bocnu, v prezidiju se medseboj izmenjavajo predstavniki italijanske. in nemške skupnosti. S sedanjim stanjem južnotirolska ljud-, ska stranka ni zadovoljna ter zahteva popolno avtonomijo za bocensko pokrajino. O tem pravi pariški dogovor tole: »Prebivalstvu zgoraj imenovanih področij (Bocenska pokrajina) bo zajamčena samoupravna regionalna zakonodajna in izvršna oblast. Okvir za uveljavljanje av-j tonomnih ukrepov bo izdelan tudi s posvetovanjem z domačimi nemški govorečimi zastopniki«. Vprašanje, ali to besedilo postulira pokrajinsko avtonomijo, je sporno. Zadrža-, nje rimske vlade je v tem vprašanju vse- kakor odklonilno. Bocenska pokrajina šteje po množičnem naseljevanju prišlekov iz Benečij, Tridentinskega in iz Lombardije kakih 370.000 prebivalcev. Od teh je danes 245.000 Nemcev in 125.000 Italijanov, ki so v glavnem osredotočeni po mestih. Tako Bočen kot Meran imata italijansko večino. Na podeželju prevladuje nemški element. Pri morebitni ustanovitvi bocenske samouprave bi si Italijani seveda zagotovili zaščito. Nastala bi tako manjšina v okviru manjšine. Ločitev Bocenske pokrajine od Tridentinske pa bi verjetno škodovala tudi demolcr-ščanom v Poadižju, ker bi taka ločitev stranko znantno oslabela. Dosedaj neizrabljeno možnost za uveljavljanje samouprave nudi regionalni statut. Po čl. 14 vrši region »svo a upravna pooblastila tako, da jih prenaša na pokrajine, občine in druge krajev.ne ustanov ve ali pa da se poslužuje uradov teh korporacij«. Sistematična decentralizacija bi vsaki narodnostni skupini podelila toliko, kompetenc, da bi svoje zadeve lahko urejevali v obsežnem okviru. Predpogoj pa je dobra volja, ki pa je ni niti na eni niti na drugi strani. Socialna stanovanjska izgradnja to najbolje dokazuje. Ita-i lijani teh gradenj kljub predpisu regionalnega statuta nočejo odstopiti pokrajini v bojazni, da bi Nemci to izkoriščali v škodo Italijanov. Južnotirolska ljudska stranka pretirava. Tako zagotavj ajo celo sami švicarski dopisniki nemške narodnosti. Zadržanje te stranke, zatrjuje, n. pr. dopisnik dnevnika »Neue Ztircher Zeitung«, spominja na uganjan a Konrada Henleina na Češkem pred drugo svetovno vojno. Nemška man šina na Južnem Tirolskem ni v primerjavi s Sloven i v Avstriji ali poc^ Italijo ogrožena od prišlekov. Nemci imajo v rokah hotelirstvo, vinsko in sadno, trgovino ter celotno kmetijstvo. Italijansko priseljevanje pa krotijo Južni Tirolci z bogatimi rojstvi - in vsaj v tem oziru bi jih morali Slovenci pod Italijo po-j snemati. Pri tem moramo omenjati tudi še to, da skoraj ni tako bojazljivega Nemca, ki bi iz strahu pred lastno senco pošiljal svojega otroka v italijansko šolo. Med njimi je"prirojena samozavest in oni svojih otrok ne prodajajo niti za očitne in še manj za varljive materialne koristi. V tem oziru bi se morali Slovenci od Juž-, nih Tirolcev marsičesa naučiti. Seveda bi jih morala v tem utrjevanju podpirati tudi matična država, ta pa se za narodnostno usodo slovenskega naroda vse premalo, zanima. Ob obisku Kreiskega v Beogradu se bo na bolje pokazalo, v koliko so Slovenci v Avstriji dragocenejši od šilingov, morda vsaj zato, ker so dolarji in šterline nepri-| merno močnejša valuta. PK2AŠKI PREPIHI Presedlavanje »Pri vas je tak božji mir«, je dejala teta Filomena vsa blažena in porinila svojo popotno torbo pod odejo in si popravi ala lase pred zrcalom. »Razumeš: avtomobili me ne nadlegujejo niti avtobusi in niti najtežji tovornjaki. To so končno normalna vozila s hrupom, ki jim gre in tudi pristoja. Ali te presnete žabe ...« Jezno se je lopnila po za nem stegnu, »te salamenske srake...« Ze sam izgovor ji je praskal grlo. »Saj veš, kaj mislim, tiste ponorele spačke, tisto ponesrečeno sparjenje kolesa z motorjem, tista smrdljiva skuterska domišljavost... To, vidiš, mi stresa jetra, vrta trebuh in napenja želodec. Na cesti ga zagledaš: Aha, si misliš kolesar. Kakšno razočaranje! Spak ne pritiska navzdol kot bi se spodobilo, ampak vozi, kar tako! In kako vozi! Ko da bi jezdil čistokrvnega arabca. Ta nemarna oholost, to bedasto pretvarjanje v nekaj boljšega. To, vidiš, je največja nesramnost. Kar mu primanjkuje na smotrni konstrukciji, mora prikrivati s peklenskim ropotom. Tako rekoč bicikelj z ropotarsko intonacijo... Trrrr... trek... trak... bum„. čof,..« To nepopisno sovraštvo do skuterjev se je pri teti Filomeni polagoma sprevrglo v nevaren kompleks. Z njo skoraj ni bilo mogoče pohajati po mestu, ne da bi napadla tako vozilo in njegovega vozača z vso silo svojega nebrzdanega temperamenta. Pri tem so bili vozači povsem preprosti, skromni ljudje. Nenavaden ropot teh vozil se prav nič ni ujemal z njeno osebno sodbo, pa čeprav so se morda vsi ti 50 do 125 kubikarji s svo- KRITIKASTRSTVO Bistveni nauk komunističnega šolanja je samokritika. Ta zasleduje predvsem en smoter: partijskim funkcionarjem že v samem začetku pokvariti vsako veselje do samostojnega mišlenja in ukrepanja izven partijske linije. Nekdanje absolvente kominternske šole so urili v grozotnem ceremonielu: samobtožbo prignati do sa-moponiževanja. Gotovo je pravilno in tudi potrebno, da tudi svobodni svet pretehta svojo vest. »Demokracija« je politiko zahodnih držav pogostokrat poskušala motriti s kritičnim očesom. Pri tem so slovenski demokrati stalno zagovarjali načelo, da komunizma ni rtiogoče pobijati s komunističnim orožjem, ampak da se ga zahodni svet lahko ubrani samo z boljšim, pristno demokratičnim ustrojem. Nihče ne more zanikati, da so zahodne sile od 1. 1945 dalje storile vrsto pogreškov. Ampak, ali ne stoje tem pogreškom nasproti tudi številne storitve, katerih koristniki smo vsi, demokrati in komunisti, na tej in na oni strani železne zavese. Koristniki so tudi tisti nergači in kritika-stri, ki so se s komolci in stopali prerivali do ameriških jasli. Ce bi bil zahodni svet tako bankroten kot ga nam poskušajo prikazovati gostilniški modrijani, ki brez bogate nagrade niti s prstom ne mignejo v korist slovenskih interesov, bi se ta svet gotovo ne upiral odkritim komunističnim agresijam v Stalinov časih. In če bi se učinkovito ne uprl, bi se dogajalo prav tisto, kar smo doživljali 1. 1954 v komunističnih Hrovatinih ali prav takih Škofijah, da so namreč prav komunisti in titovci prvi ob novi razmejitvi množično iskali svobodo v - zahodnem svetu, Dogodki doma J OBČINSKI SVET O KONSUMIH. Na občinski seji dne 8. t.m. so razpravljali tudi o občinskih konsumih. V tej stvari je obširno govoril tudi naš obč. svet. dr. Josip Agneletto. Njegova izvajanja bomo priobčili v prihodnji številki našega lista, nakar zainteresirane posebej opozarjamo. * * # SOVJETSKA TRGOVINA V NAŠEM PRISTANISCU. Pred dnevi sta prispela v naše mesto dva sovjetska trgovska strokovnjaka sovjetskega veleposlaništva v Rimu. Sovjeti nameravajo v našem mestu zgraditi veliko lesno skladišče. Pravijo tudi, da bodo Stivanski papirnici dobavljali celulozni les. m c * RAZŠIRITEV TRŽAŠKE UNIVERZE. Za bodoče akademsko leto so osrednje oblasti skrčile izdatke za tržaško univerzo, kar je izzvalo dve intervenciji pri prosvetnemu ministru. Pri tem je minister Medici zagotovil, da bodo izdatke v bodoče lahko uredili, da bodo odgovarjali potrebam tržaškega visokošolskega študija. Minister je ob tej priložnosti tudi ome nil, da je že izdelan zakonski osnutek za dve novi fakulteti: farmacevtsko in pedagoško. Kt $ * UMRL JE JADRAN REPINC. 1. februarja je na Opčinah izdihnil svoje mlado življenje Jadran Repinc, najbolj priljubljeni openski šolarček. Pogreba se je udeležila velika množica Opencev in iz kazala užaloščenim staršem in sorodnikom svoje globoko sočustvovanje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Demokracije, Ut # *|e POGREBNO DRUŠTVO V BAZOVICI si je na občnem zboru izvolilo lanski odbor, ki mu predseduje Rafael Kocijan. pred komunistično tiranijo. Poiskali so si svobodo prav v tistem svetu, v katerem sedaj živijo in ga neprestano kritizirajo. Takšna je namreč stvarnost: demokracije so se še vedno izkazale, kljub naspotnemu zatrjevanju, kot tako zdrave in čile, da se je komunistični vpliv v večini teh dežel močno zmanjšal. Cemu je potrebna osvežitev teh resnic? Gotovo ne zaradi tega, ker nekateri zahodni politiki in časnikarji očitajo Jftne-ričanom, da so morali v Little Rocku vojaški oddelki omogočiti črnskim otrokom vstop v javno šolo; ne zato, ker so črnca, ki je posilil staro ženo, obsodili na, smrt in tudi ne zato, ker ostale zahodne države očitajo Angliji in Franciji, da sta s sueško akcijo posredno podpirali pokol madžarskih vstajnikov; ne zato, ker ogabno vojskovanje francoskih čet v Alžiru obsoja tudi zahodni svet; tudi ne zato, ker politiki in časnikarji v svojih kritikah Zahodne Nemčije preganjajo ostanke nacizma. Samokritika je postala samomorilna šele v trenutku, ko so določeni krogi pričeli odkrivanjem napak samo zato, da bi svet pozabil na ogromne žrtve Združenih držav po 1. 1945 za gospodarsko blaginjo in politično varnost Evrope; v trenutku, ko pozabljajo, da bi v Franciji zavladali komunisti, če bi de Gaulle v zadnjem trenutku ne ukrotil desničarskih prenape-težev in če bi nekaj mesecev za tem ne. napovedal neizprosne borbe prav tistim, ki so ga pripeljali na oblast; da bi bila danes že vsa Nemčija komunistična, če bi Adenauerjeva politika brez trenj ne vključila v delovni proces 13 milijonov beguncev in če ne bi preprečila s pametno gospodarsko politiko zametek radikalnih to-kdv, ki bi zahodno Evropo spravili v smrtno nevarnost. Javna diskusija gotovo ne pretresa vere v moč in veličino demokracije nasproti komunizmu, ampak kritikastrstvo, ki se izprija v samomor. Z razpostavljanjem pozitivnih zahodnih ukrepov bi lahko nadaljevali v nedogled. Samo še en nadaljni primer: Gospodarski procvit, ki vlada danes skoraj po vseh deželah zahodnega sveta in tudi v Italiji, bi bil nemogoč v svetu, ki boluje na nevarni politični epidemiji. Dokaz, da je demokracija zdrava in trdna človeška pridobitev. Uspešna politika ni tista, ki si izmišljuje najboljše rešitve, ampak tista, ki uresničuje vsaj minimum dosegljivega. Pa se vrnimo na področje naše krajevne politike. Predvsem se moramo vprašati, kaj lahko pričakuje slovenska manjšina na Tržaškem od destruktivne opozicije v mestnem svetu? Destruktivna opozicija je namreč tista, ki z odstranjevanjem obstoječega, odpira vrata samo še • slabšim rešitvam. Z odstranjevanjem sedanjega občinskega odbora tržaške občine sta bili možni samo dve rešitvi: 1) povezava sedanje večine z misovci, kar so s svojimi lepaki misovci sami potrdili, ali 2) razpust občinskega sveta in obnovitev komisarske uprave. Druge rešitve v sedanjih okoliščinah si tudi Besednjakovo omizje ne more iz prsta izsesati. Tako proti prvi kot proti drugi rešitvi so se razen misovcev izrekle vse stranke, tudi komunisti, Dekleva in Besednjak, pa čeprav ta zadnji govori v glavnem le v svojem lastnem imenu. Kdo je bil torej v svojih političnih sklepih dosleden in kdo nedosleden? Kdo se bori za resnične slovenske koristi in kdo te koristi prezira iz čistih partijskih interesov? Odgovor na ta vprašanju ni težak. O čaršijskih spletkah novolistar-jev, ki si po stalinskih naukih izmišljuje, da se VSE sprašuje, zakaj si ne upa niti »Kat. glas« niti »Demokracija« odgovoriti demokristjanom, »Viti Nuovi« in »Pic- colu«, lahko povemo samo to, da Besed-njakovemu omizju nismo nobenega, tudi najmanjšega odgovora dolžni, saj je bil dr. Agneletto izvoljen proti Besednjako-vi volji. Ce smo komu dolžni odgovora, so to samo naši volivci, ki bodo ob času, ki se bo nam in našim volivcem zdel pri-merem, točno obveščeni. Besednjak in njegovo omizje pa naj svoja vprašanja postavlja tistim, za katere so volili. N. pr. za vso slovensko javnost zanimivo.bi bilo vprašanje titovskim in sopotniškim voditeljem, kaj je resnice na Edenovih spominih in o kupčijah s slovenskimi koristmi? Slovenskemu narodu na Tržaškem pa povemo odkritosrčno in blagohotno: Zaupajmo sami vase in v voditelje, ki nas nikoli niso opeharili; ki so do zadnjega diha ostali na okopih »Akcije za svobodno tržaško ozemlje«, ki so ji njeni zasnova-telji prvi pokazali hrbet! Pogreške v politiki in gospodarstvu so se vedno dogajale, samo kdor ne dela tudi ne greši! Slovenski demokrati smo se pogreškam zelo uspešno izogibali in bomo tako delali tudi v bodoče. Zakaj? Zato, ker nismo od nikogar odvisni, razen od naših slovenskih volivcev. Od nikogar, ne doma ne v tujini ne sprejemamo direktiv. Za nas je en sam vrhovni zapovedovalec in to je slovensko ljudstvo in njegove koristi na tem ozemlju. Ne puščajmo se zapeljevati od nemarnih prišepetalcev, ki svoje modrosti prodajajo za tuje koristi! Verujmo v bodočnost, kajti boljšega sistema od svobode ni, čeprav nad zahodnimi politiki večkrat lahko upravičeno godrnjamo. V diktaturah namreč ni svobode, še manj pa boljših politikov. To vedo vsi tisti, ki jih. je tlačila fašistovska diktatura. Adriaticus jim regljanjem hoteli javnosti le opravičevati: »na-žalost-nekaj-boljsega-pač-ne- premoremo!« Ampak za tako presojanje teta Filomena ni kazala nobenega razumevanja. »Dol s kanaljo!« je zakričala nedolžnemu gimnazijcu, ki je prihajal iz Starega lazareta. Ta je takoj ustavil in ves prestrašen zajecljal »Kaj ste želeli, gospa?« »Da si’ kupiš nekaj dostojnejšega, mladenič!« je zakričala in se lopnila po stegnu. - Povsem jasno nam je postalo, da tako ne pojde dalje. Nekaj se mora zgoditi. Ali kaj? Obupno smo si belili glave, ampak kako naj zamašimo izpuhe vsem skuterjem v naši okolici - in teh ni malo. Nekega dne je teta pobrala šila in kopU*... * * * , »Pridem okrog 19 ure!« nam je čez nekaj tednov brzojavila. Skupno smo jo pričakovali tik hiše ob avtobusnem postajališču. V tem trenutku je izza ovinka priregljal skuter, da se je za njim vse kadilo. Naša cesta je namreč hudo strma, in šibkejši skuterji jo zdelujejo v serpentinah. Kakih sto metrov pie« hišo pa je cesta ravna, prava oaza *•» ob nemogle srake. Skuter Je bil modre barve. »Za božjo voljo!« je zakričala moja žena, »lep pozdrav za teto Filomeno;' prav sedaj ga mora spak goniti sem!« »Teta Filomena«, je zaklical moj sin vf.s navdušen. »Veš kaj«, mi je dejala zaupno po večerji, »edina možnost, da se teh srak rešiš je, da se sam na eno usedeš. Ce drugi zaropotajo, zavrtiš ročico na volanu in sraka zapoje, da se šipe stresajo, »ehote je pri tem z roko zavrtela kot to delajo skuteristi, kadar krmijo motor z veliko žlico, trrrr.. trek... trak... bum... čof.,, Veš« je še dodala, »tako je dejal tudi moj brat Jože ki se je vse življenje pretepal z rdečimi, nazadnje pa se je sam vpregel v rdeči skuter, in sedaj na vse grlo prepeva, da je prišel na svet s srpom in kladivom na trebuhu... Moj stric, ki iim nemško ime in ga je nekdo prekrstil v angelski pehtran, pa je s pločnika presedlal naravnost na 1400; kdor zna, pafr zna...« PODPIRAJTE SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO DAROVI Za SDD lir 1.400 in za sklad »Demokracije« lir 1.500 daruje G. M. iz Italije. Najlepša hvala. Slovenska prosvetna matica v Trstu se najlepše zahvaljuje gospodu Mirku S. ir gospe za lepe knjižne darove. Odbor SPM Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Tr*tt» Uredništvo > n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna &tevilka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600. Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000. Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 Prenočišče, hrana, ogled Rima Itd., vse le skrbi bodo odveč, če se boste obrnili n«> POZOR! Potujete g Rim? -= Hotel-Penzion BLED §=- Via .Statilia, 19 > Telefon 777-102 - RIM Sc priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Piftite nam za cene in prospekte! Oglejte si naše cene! Izredni popusti ske ostanke ob Volnene odeje -moško in žensko na vse zim-koncu sezone blago za obleke perilo - nogavice A. PERTOT TRST - ULICA GINNASTICA 22 || Sklicujte se na to reklamo, dobili boste poseben popust ||