Izhaja vsak četrtek. in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo teto K 5.— za pol leta „ 2.60 za četrt leta „ 1.30 Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpoveJi. —♦— Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. f. ? < t . 4. a y SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamazni listi dobe se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 h, dvakrat 18 h, trikrat 24 h. Stev. 2. V Mariboru, dne 13. januvarija 1898. Tečaj XXXII. „Naš čolnič otmimo!" (Dopis iz celjskega okraja.) »Svoji k svojim!« Kolikokrat bereš in slišiš te besede! Ž njimi se ljudstvo poziva, naj se drži povsod sinov in prijateljev svojega naroda. Dobro; tudi mi smo zato. A mi smo pa tudi zato, naj bi se resno in glasno isto-tako klicalo: »Svoji k svojim« onim krogom, ki za drag denar iz tujine prinašajo tuje blago v kvar in pogubo našega naroda. V božičnih počitnicah si videl dijake, male in velike, prihajati domov. Ali so prišli »svoji« k »svojim«? O kako marsikatera slovenska mati se s tužnim srcem ozira na svojega »študenta«, rekoč: Kako se je spremenil, ni več »naš«! Govori seveda, kakor ga je mati učila, ljubi iskreno svoj narod in jezik njegov, a mati ga je učila tudi moliti, učila ga je ljubiti Boga in resnice njegove, »študent« pa se moliti sramuje, je mrzel do Boga, da morda celo sovraži in zasmehuje Boga in sv. vero. Tako se sinovi slovensKin starišev na tujem potujčijo, navzamejo se po šolah in mestih tujega duha in se ne vračajo več nazaj »svoji« k »svojim«. In marsikateri^ ko začnejo javno delovati, ne delujejo s »sv.o-jimi« v prid in blagor našega naroda, ."ampak v njega nesrečo in pogubo. Noben rodoljub, ki zasluži 'to ime, ne bo trdil, da je socijalna demokracija podpora našim narodnim težnjam . In vendar, koliko je slovenskih dijakov, "ki so njeni strastni zagovorniki in vneti s,otrudniki! Meseca svečana 1896 je na Dunaju umrl slovenski visoko-šolec, ki je bil strogo socijalno-demokratičnega naziranja in priden sotrudnik »Delavca«, kateri je ž njim zgubil svojega najspretnejšega in najbistroumnejšega dopisnika. Pri zadnjih državnozborskih volitvah v Gradcu je nemško katoliško dijaštvo zastavilo vse svoje moči za kandidata katoliške stranke, one stranke, ki je potem v državnem zboru se zvezala s Slovani ter vstrajno se ž njimi borila zoper naše besne sovražnike, vsi drugi nemški dijaki pa, najsi bodo že židovsko-liberalnega, nacijonalnega ali demokraškega mišljenja, so strastno delovali za socijalnega demokrata Resla, ki je divje ropotal zoper slovanskega ministra in večino. In naši slovenski vseučiliščniki, ki so na tujem .se napili liberalnega duha, na kateri strani so bili oni? — Oddajali so svoje glasove Reslu in rovali zoper kandidata katoliške stranke. Niso-li to odpadniki našega naroda nalik nemškutarjem? Naj krokajo na vse grlo »Slovenec sem, Slovenec sem«, mi pa rečerpfi, net in stokrat ne;, »tako ni mati Ojala, KO vao JG «¿¿A, {.(»etr-Trn!■> • O/a, da to je sodba sveta, to je sodba, ifts' nesreča našega in vsakega naroda, ker je luč prišla na svet, pa so ljudje bolj ljubili temo ko luč. Da ne bi bilo tako, bili bi slovenski narodnjaki vedno združeni v skupnem delovanju; bili bi davno že, z drugimi avstrijskimi Slovani in nemškimi katoličani združeni v močno stranko, ki bi dala ljudstvom narodne in druge pravice. IVinogokrat nismo mogli pojmiti, kako je mogoče, da se bere o ljudeh, da imajo oči, pa ne vidijo, imajo ušesa, pa ne slišijo. Sedaj razumemo, ker imamo take ljudi pred in med seboj. Med zadnjim državnozborskim zasedanjem je bliskalo in grmelo dovolj, da bi vsak, ki ima še tako otemnele oči in oglušena ušesa, lahko sprevidel in spreslišal, kje so prijatelji, kje nasprotniki našega naroda, po kateri poti zamoremo v Avstriji priti do ednakoprav-nosti in zaželjenega miru. Vihar, ki preti razbiti mogočno avstrijsko ladijo in potopiti »naš čolnič«, priklenjen ob njo, ta vihar, od katere strani piha in vihra? Od liberalne, od izključno nacijonalne, od demokraške. In od katere strani pihlja veter miru in' .prave? Od katoliške. A so ljudje, ki imajo oči, pa tega ne vidijo; imajo ušesa, pa tega ne slišijo. So ljudje, ki vedno še rajši prebirajo liberalne časnike, kot katoliške; so ljudje, ki imajo tiskarno za »narodno«, katera širi med nas spise, ki pačijo ljudstvo, da tu in tam že vhaja v tabor naših narodnih sovražnikov; so ljudje, ki dajejo priznanje nemški katol. stranki, a sami povdarjajo 1stranki, nasprotna načela ter io tiraio • v«.;—, » -ji.. VcSoiaT, tjip$,'.8i-- ir rešilno luč, a ljubijo pogubno temo. Naj velja načelo: »Svoj k svojim«! A ne le tam, kjer se dobi kaj za telo, ampak tudi tam, kjer si bistriš glavo. Ne kupujte za drag denar slovenskih žuljev one raznolične tuje robe, ki se prodaje po srednjih in višjih šolah, po časopisih in knjižurah od naših zakletih sovražnikov in ne nosite je med narod, ker je zanj pogubna! »Naš čolnič otmimcj«! Za to pa ne napeljujmo sami vanj pogubonosnih valov iz tujega besnečega morja. „Ne v dvoranah bogatinov, Kjer blesk zakladov te slepi, — ,-ldijC Listek. Žepna ura. ('Slika iz življenja; narisal Janko I.) Po ulicah k. trga je hodil v nedeljo mlad fant, kakih osemnajst let star. Bil je kovaški pomočnik, z imenom Jože. Še le dva meseca je bil pomočnik pri kovaškem mojstru, kjer se je bil poprej izučil. Na prvi pogled je bilo videti, da je mladenič jako zadovoljen in srečen, kakor je to kazal njegov veseli obraz. In kaj bi tudi ne? Bil je nepopačen in lepo izrejen, v svojem rokodelstvu pa dobro izučen. Če tudi od ubožnih starišev ni upal nobene dedščine, vendar si je s poštenim rokodelstvom obetal lepo prihodnost. »Deset goldinarjev imam že prisluženega, govoril je sam seboj, in zraven malo po-žvenketal z denarjem v žepu. »Zdaj hočem pa štediti. Vsaka dva meseca zaslužim 14 gld. Od teh mi lahko ostane desetak, a ostalo porabim za obleko. Tako si na leto prihranim 60 gld. To je že znatna svotica, in ako vsako leto toliko prihranim, imam v desetih letih šest sto, zraven pa še par sto-takov obresti. S tem denarjem pa že smem postati mojster«. Tako je fant znal dobro računiti in še bolj lepe upe zidati, ter se prisluženega de-setaka bolj veselil, kakor bogatin tisočaka. Toda sklepi so res lahki, ali težje je in dosti moči, dit jeklene volje je treba, stanovitno jih izvesti! Gredč po ulicah, ustavi se Jože pri urarju in ogleduje lepe nove ure, ki so visele v oknu. Ena od druge je bila lepša, in vse so zapeljivo vabile gledal^, naj si jih kupijo. Posebno Jožeta je mikalo. »Kako« — mislil si je — »bi bil srečen, ako bi imel takšno uro«, ali desetak v žepu mu je vendar še ljubši. Ali skušnjava mu ne da miru. »Popra-šati vendar le hočem, pravi sam pri sebi, morebiti da niso tako drage«. — Vstopi v prodajalnico in povprašuje, koliko je cena tej in tej uri. Urar, sladek mož, hvali na vse pretege zdaj ure, zdaj fanta, in slednjič se le zmuzne pomočnikov desetak iz žepa, ura pa v žep. Prišedši iz prodajalnice na ulice, ga hipoma obide britek kes, da se je tako hitro izneveril svoji obljubi in prelomil dobri sklep, štediti. Ali kar je bilo, je bilo. Za trdno pa obljubi, se naprej krepko v bran postaviti taki skušnjavi, in da je to bilo prvikrat in zadnjikrat. Po preteku dveh mesecev mu ostane spet desetak od prisluženega denarja. Koli- kokrat se je že jezil, da uro ima, verižice pa ne. Tako mora svojo dragocenost le zase hraniti, in nihče ne ve, kaj tiči v njegovem žepu. Nekoliko bi se pa tudi rad pobahal pred drugimi pomočniki, češ, da ima nekaj, kar nima vsakdo. In zopet se zmuzne nekega dne v urarjevo prodajalnico, in spet je šel desetak iz žepa za verižico. Seveda koj potem dela dobre sklepe, zanaprej bolj štediti. Ko pa potečeta spet dva meseca,-opazi, da se njegova platnena obleka nikakor ne strinja s srebrno verižičo in da srebrnina prav smešno pristoja okornemu kroju njegove suknje. Gre torej h krojaču in si naroči novo fino obleko. Ali krojač je bil še dražji od urarja, in Jože je moral cele štiri mesece služiti, da ga je plačal. Nazadnje se mu še spak od ure potere, in urar mu spet prav drago zaračuni popravilo. Žalosten premišljuje Jože neko nedeljo, da bode skoro leto, kar je pomočnik, pa še nima nič drugega od tega, kakor to hu-dimanovo uro, ki danes gre, jutri pa že ne, in pa škričasto obleko, s katero se še pa doma na kmetih ne upa pokazati, da bi se mu kje vse ne smejalo. Zdaj zasliši godbo iz bližnje krčme. »E, vsaj nič ni, naj štedim gor in dol! In če sem toliko po nepotrebnem potrošil zavoljo te ure, zakaj bi si ne privoščil ia. pol litra pijače?« — Tako meni, vstopi 4 v sto in po pravici privoščili Slovanom, kar Nemci že davno zavživajo. A liberalni Nemci ne privoščijo nikomur pravice, niti lastnim rojakom ne. Nato so se vršile volitve v razne odseke. Navada je bila dozdaj v deželnem zboru, da pred volitvijo vsaka stranka naznani svoje kandidate in da te tudi nasprotni vsi volijo. Letos se je pa ta stvar spremenila. Sprejeli so sicer nemški liberalci v svojo listnico slovenske kandidate, ne pa onih izmed katoliške stranke; zato sta v finančni odsek izvoljena dva katoliška poslanca, ki ne sedita v državnem zboru, namreč knez Alfred Lichtenstein in Alojz Haring. Od Slovencev so ti-le gg. poslanci izvoljeni : v finančni odsek J. Žičkar, ki je tudi zapisnikar tega odseka; zraven njega je še zapisnikar finančnega odseka Stallner; v peti-cijski odsek M. Lendovšek; v železniški odsek dr. J. Sernec; v deželno-kulturni dr. Jurtela; v občinski odsek, ki bo letos izvanredno važen, dr. Rosina, v naučni odsek pa g. dr. Dečko. Ko se je izid volitev naznanil, so se-ve bili veseli nemški liberalci, da so izbacnili katoliške nemške državne poslance iz vseh odsekov. A čudno, da so njihovi tovariši, deželni katoliški nemški poslanci, brez ugovora prenašali to razžaljenje, ki se je storilo tovarišem, ter se le v sredo izvolitev odklonili! Pisma s Kranjskega. I. Sprava? «t »V novem letu v vsakem krogi pesem glasi se o — slogi.« Tako je pisal zadnji »Slov. List« preteklega leta. Dr. Šuster-šičev govor na shodu dne 19. decembra, s katerim je sprožil misel o združenju vseh slovenskih strank na Kranjskem k složnemu delovanju, pozdravilo je z velikanskim veseljem naše časnikarstvo, zlasti ob periferiji slovenskega ozemlja. Saj ni čuda! Kdor ni popolno slep, ta mora uvideti, da smo Slovenci sloge ¿ibžftiUKžr v Jasrenp *ivljp.niu tako grozno potreoni, kakor suše ¡sevajoča zemlja pohlevnega, krepilnega dežja! ^ Takih dogodkov Avstrija še ni doživela} kakoršne so uprizarjali nekateri zastopniki nemškega naroda v dunajski državni zbornici zadnje mesece. Ta odurna gonja zoper Slovane je morala vsakega mnogo naučiti, kdor se sploh še kaj poučiti pusti. Za Avstrijo vstaja nova doba, katera bo za nas Slovence milejša, boljša, nego so bile vse dosedanje, samo če bomo Slovenci toliko pametni in modri, da se te ugodne priložnosti ne pre-kregamo, kakor smo nekdaj slično ugodne hipe malomarno prespali. V Ljubljani se vrš nja med obema strankama, sovražno nasproti: med kav Pogajanja se udeležujejo drža slanci: dr. Šusteršič, dr. Krek in u ki so to akcijo začeli; katoliško sti. stopajo deželni poslanci: Povše, Kai. dr. Papež; liberalno pa: dr. Tavčar, Mui in Grasselli. Bo-li kaj iz te moke, ki se počasi melje sedaj v slovenski metropoli med katoliškim in liberalnim narodnim kolesom? Poglejmo, kako akcije stoje! »Slovenec« kot glasilo katoliške narodne stranke postopa odkritosrčno, kakor zastopniki te stranke sploh. V polpreteklih letih se je temu listu včasih malo zareklo, da je naše narodno vprašanje v resnici malo preveč — ne rečem: zanemarjal — pač pa premalo upošteval, češ, narodnostni boj med narodi se bo kmalu ugnal in polegel, zdaj je socijalno vprašanje bolj nujno. A zadnji dogodki v državnem zboru so ga poučili, da ta boj ni še potihnil, da sedaj besni hujše, nego je kdaj prej in da to gotovo ni še vrhunec. »Slovenski Narod« pa je zmerom bobnal ob svoj narodni boben ter duhovnike zmerjal z nemškutarji, brezdomovinci itd. par desetletij. Zadnja leta pa se je obrnilo. Stranka, katera govori po »Slov. Narodu«, se je združila s kranjskimi Nemci v deželnemu zboru, in s tem mnogo škoduje narodnemu razvoju. Pokazalo se je in kaže se vedno jasneje, da njemu ni toliko za zmago narodnosti slovenske nego za zmago liberalizma. In ti dve stranki se skušata zdaj zbližati, skupno, složno delovati v blagor Slovencev ! »Slovenec« vso akcijo kar najbolj pospešuje, »Narod« pa je bil sprva v zadregi in ni vedel, kaj bi rekel. Jel je skomolcevati, brez dvoma zato, ker je »Slovenec» prvi utrgal oljko in jo podal njemu v znak miru, ter ga je v tem prehitel. To pomišljevanje »Narodovo« se je razvilo že v očitno in hudo nasprotovanje. Sedaj je na Kranjskem — vojska v miru, ali pa mir v vojski! »Narodu« se je koketovanje z nemško družico v deželnem boru tako priljubilo, da se kar ne more ve&Spd nje ločiti. Zato bi ne rekli dvakrat, da je ^fta.ed njima že sklenjena poroka, seveda tajna; poročal pa je visok gospod, tako visok, da »NarodovaV ^stranka v prahu leži pred njim, če prav seihtertje malo skomizgne. Da jo le obsevajo žarki \solnca! »Narod« sam si o.i upal oporekati spravi, toliko strahu ima venvlar-le še pred slovenskim občinstvom. Zato prinaša vse glasove svojih pristašev zoper spravo z neumnim Kjer dom seljaških je trpinov, Rešitve zor se nam žari." Ta žar pa prihaja od onih dveh zlatih biserov, ki se tam zvesto hranita, namreč sv. vere luč in materinega jezika ključ. Guvajmo zvesto ta žarna bisera! Zatorej pa: »Svoji k svojim«! Deželni zbor štajarski. Deželni zbor se je zopet sešel v ponedeljek. Deželni odbor predlaga, naj se povodom 501etnice vladanja presvetlega cesarja ustanovi za uboge otroke, ki so na Štajarskem rojeni, deželna najdenišnica; potem, naj se na korist krajnim ubožnim zakladom in na korist deželnemu ubožnemu zakladu pobira davek od premakljivih in nepremakljivih stvarij, ki se na prostovoljni dražbi prodajajo; deželna vlada predlaga, naj se na novi osebni dohodninski davek ne nalagajo deželne do-klade; deželni odbor predlaga načrt postave, da deželni poslanci zgubijo poslanstvo, če ne izvršujejo poslanstva. Ta predlog je obrnjen proti slovenskim deželnim poslancem. Volitve novih poslancev: J. Dehne, Ferdinad Berger, Fridr. Rokitansky in J. Sahner, so se potrdile. Načrt zastran lovske postave se ima izročiti posebnemu lovskemu odseku. Poslanec Hagen-hofer predlaga načrt postave zastran ureditve lovskih pravic. Živahnejša pa je bila seja v torek. Na . dnevnem redu so bile volitve v razne odseke. Znana kričača Walz in Rokitansky sta začetkoma seje zopet planila nad nemške katoliške poslance. Walz je čvekal o zatiranju nemštva ter nasvetoval, naj se volitve v razne odseke ne vršijo še v tej seji, da bo mogoče se posvetovati, kako bi izvrgli vse izdajalce nemštva iz vsakega odseka. Rokitansky je pa naravnost imenoval vse nemške katoliške državne poslance, ki sedijo tudi v deželnem zboru, ter zahteval, da se ne smejo »«wnliti v_jißhi> TiH^p-k—Z ara imenovani nadškof goriški ■ izgovorom, da za te osodepolne dopise so dopisniki sami odgovorni. Povedal je tudi nedavno, da on ni glasilo narodne stranke. Kdo neki bi mu to verjel ? »Slovenec« mu menda verjame. A jaz nikakor ne! V odboru za pogajanje o spravi je tudi dr. Tavčar. Je-li mogoče, da se taki elementi složijo, združijo s katoliškimi ? Treba bi bilo pozabiti, zatopiti vso preteklost tako viharno, tako kričečo. To pozabiti in preslišati se ne da in se ne bo dalo. Morali bi zatopiti vsaj za nekaj časa vsa svoja načela in se kar čez noč preleviti ali vsaj ublažiti. A predobro poznamo naše može, da iz Savlov ne bodo postali Pavli in iz Pavlov ne Savli. Zato smelo trdim, da odkritosrčna, trdna in trajna sprava je v sedanjih razmerah po taki preteklosti na Kranjskem — nemogoča! Pač se utegne morda (!) ustanoviti nekak »modus vivendi«, a to bo le za nekaj časa, za malo časa. Tlelo bo pod pepelom te sprave še nadalje in plamen ljutega boja bo švignil tem hujše, ko popihlja najmanjša sapica. »Narodov« razupiti dolenjski dopisnik ima torej do cela prav, ko trdi, da je narodna stranka s svojim »Narodom« že predaleč prišla, in da na kako retour-pot pri njih niti misliti ni treba. Pa niti to se ne bo doseglo, da bi ostali na mestu, na tem stalu kot so zdaj. Zakaj katoliška stranka ne bo lahko mogla v kot postaviti svojih opravičenih, recimo versko-narodnih in gospodarskih zahtev; narodna pa tudi ne bo odnehala siliti na dan s svojimi naprednimi. Če se pa bota res obe stranki znali tako asketiško-junaško »premagovati«, potem bo to pravcato politično čudo na Kranjskem koncem 19. stoletja. Torej splošne, trajne in trdne sprave skoro ne moremo pričakovati, če prav jo vsi tako srčno zaželimo, kakor smo je krvavo potrebni. Po moji sodbi bo ta hvalevredna akcija, sprožena po državnih naših poslancih, imela že dovolj uspeha, če doseže vsaj toliko, da trezni elementi v narodni stranki spoznajo, kako sodi »Narod« o slovenski prihodnjosti in kako deluje za-njo. Vsi ti naj se združijo potem, ob jednem s stranko »Slovenskega Lista«, pod jedno streho v katoliški-narodni stranki, ki bo zaslužila potem ime — vseslovenska stranka. Tej armadi »Narodova«, oziroma »narodna« strančica ne bo mogla škodovati, ker bo popolno izolirana. Neka opozicija pa je vsalci vladajoči stranki ne le koristna, temveč celo potrebna. Jakob Missia v Ljubljani, kar je gotovo znamenito za naše zvonove! Miši in godba. Da miš ni samo zelo radovedna, ampak tudi precej muzikalična, o tem se je nedavno prepričal neki belgijski tovarnar. Nastavil je namreč v navadno past znani godbeni avtomat, ki je igral različne poznane komade. Godba je menda miši silno zanimala in jih k sebi vabila; vedno bolj so se bližale pasti, in ko se naposled niso mogle več ustavljati radovednosti, da bi godbo prav od blizu poslušale, so hitele veselo v — past. Če niso morebiti v pasti zaplesale še kake polke ali kacega valčka, o tem nam duhoviti tovarnar ne pore ničesar; zato več ne moremo poročati. Bržčas pa se bodo take pasti tudi pri nas v kratkem začele prodajati. — Smešnica. Starega Plavšarjevega Jokelja poznate; no, če pa ne, nič ne škodi. Jokelj je bil tistikrat pri vojakih, ko še je ondi palica pela. Ne vemo, kaj je zakrivil, da je tudi on nekoč prišel na klop. »Fasati« jih je moral deset. Ko pa se potem vojaki prepirajo, ali so mu jih našteli 10 ali 11, za-kriči Jokelj s klopi: »Pa mi še jih enkrat namerite, samo to prosim, štejte dobro!« Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Pri Nj. veličanstvu svetlem cesarju je v ponedeljek zvečer bil dvorni ples, in so cesar govorili z razno gospodo. Proti grofu Palffyju so pohvalili prijenljivo postopanje čeških poslancev. — Deželna zavarovalnica nižje-avstrijska začne poslovati dne 1. aprila. Češko. Nagli sod je v Pragi v ponedeljek zjutraj prenehal. — Deželni zbor se je sešel, prišli so tudi nemški poslanci. Koj v prvi seji je predlagal grof Bouquoi, naj se voli komisija, ki bi stavila predloge gledé ureditve jezikovnih razmer. Štajarsko. V Gradcu so vstopili novi odborniki v mestni svét. Zupan dr. Graf jih je vspodbujal, naj skrbé za nemški značaj Gradca. No, Gradec ni več nemški, ampak puntarski, odkar je Resel državni poslanec. Koroško. V ponedeljek se je odprl deželni zbor. Nemci so takoj pokazali smrtno sovraštvo do Slovencev, ker so samo Murija volili v odsek in sicer v verifikacijski. — V Rožeku niso Slovenci pri obč. volitvah popolno zmagali, ampak samo s 5 odborniki. Kranjsko. Deželni šolski svét je dovolil, da se v Zagorju morajo šolarji kar od začetka nemščine učiti. — Ljubljana mora na povelje vlade dobiti dvojezične napise. Čemu pa vlada južnoštajarskih mest k temu ne sili? — V kratkem dobi dežela štiri nove uradnike, bojda ostre Nemce. Tako se celó Kranjska pogreza v nemško morje! Primorsko. Goriški deželni zbor ne more zborovati, ker se Slovenci nočejo iz tehtnih uzrokov sej udeleževati. — V tržaški deželni zbor pa niso hoteli vstopiti peteri slov, poslanci ter so razloge naznanili dež. glavarju in ces, namestniku. Ogersko. Fr. Košut je ugnan in začasna pogodba z Avstrijo je v drž. zboru vsprejeta. Vsled tega je Gabriel Ugron dal slovo politiki. — Državni zbor je tudi vsprejel postavo o pomadjarjenju krajevnih imen in to je vendar enkrat razjarilo saške poslance, da so izstopili iz liberalne stranke. Vnanje države. Rim. Nedavno je bil pri papežu Leonu XIII. francoski škof iz Angouléme, ki je pozneje izdal pastirski list, v katerem hvali papeža kot izrednega prijatelja Francoske. Italijansko. Minister Zanardelli je izdelal postavo, vsled katere se sv. zakon sme razrušiti in sicer radi prešestva in ako je eden zakonski v ječo obsojen do smrti. Te postave katol. cerkev seve nikoli ne bo mogla priznati. Rusko. Poleti se snide v Moskvi mednarodni shod, da bo rešil vshodno-azijsko vprašanje; kajti tudi Avstrija in Italija hočeta bojda kak kos Kitajske dobiti. Srbsko. Bivši kralj Milan je postal poveljnik vse aktivne armade. S tem je dobil veliko moč v roke in bo vladal Srbijo čisto po svoji volji. Joj državici! Špansko. General Weyler, bivši poveljnik na Kubi, pride pred vojno sodišče. Mož je bil preveč samovoljno vladal Kubo, ter bojda marsikaj zagrešil. Azija. Med Nemčijo in Kitajem se je sklenila pogodba; vsled te dobi Nemčija pristanišče Kiao Čao v najem za 99 let in je sme utrditi. Nemčija se je torej s Kitajem pobotala, ne pa še z Japonci in Angleži. Cerkvene zadeve. Biserna maša sv. očeta Leona XIII. (KOnec.) 4. Papež skrbijo za mir in slogo med narodi in vladarji. Na vse strani divja dandanes sovraštvo med narodi. Drug drugemu več ne zaupa; močnejši tlači in izsesava slabejšega; vedno se govori o miru, pa vendar vse države vedno pomnožujejo vojsko, za katero mora ubogo ljudstvo neštevilne milijone darovati. Kaka razdivjanost vlada med narodi, čutimo ravno sedaj najbolj na Avstrijskem, zlasti še mi Slovani. In vendar smo vsi ljudje, otroci enega nebeškega Očeta, vsem nam je zemlja domovina, vsem so pripravljena nebesa, vsi imamo pravico živeti in se razvijati. — V splošni razburjenosti povzdigujejo sv. oče svoj glas in opominjajo vladarje, naj se vrnejo k Bogu, naj se zavedajo svojih dolžnostij do podložnikov, poudarjajo, naj pravica vlada med narodi, opominjajo tudi podložnike, naj bodo zvesti in pokorni svojim vladarjem ne iz hlapčestva marveč zavoljo vesti. 5. Papež skrbijo za uboge trpine. Sv. oče imajo odprto srce tudi za tiste, za katere drugi ne marajo, ali pa jih zlorabijo in zapeljujejo: za uboge delavce in sploh siromake. S prečudno modrostjo dajejo navodila, kako bi se naj uredile razmere, da se ne bi jedni mastili z bogastvom, drugi pa stradali in delali, kakor živina. Krščanski kmetje in delavci, ki si v potu svojega obraza služite kruh, nikdar vas ne bodo osrečili goljufi, ki vam z besedo in pisanjem obetajo zlate gradove, v resnici po polnijo le svoje žepe, jemljejo vam še tisto, kar imate: mir in zadovoljnost srca! Ko bi se ljudje hoteli ravnati po besedah papeževih, hitro bi se posušile bridke solze neštevilnih trpinov. Kdor koli si, kmet ali delavec, če si še tako ubog in zaničevan, namestnik Kristusov imajo tudi za tebe dobro srce, želijo, da bi se ti po-lajšalo težko breme. 6. Papež učijo pravega domoljubja. Rodoljub in domoljub se dandanes marsikdo imenuje, ki ne zasluži tega imena. Marsikateri imajo vedno na jeziku »sloboda«, »domovina«, »narod«, zlasti pri kupici vina, kjer je pa treba pokazati, tam so figa-možje. Domovino moramo ljubiti, to nas uči vera, na to opominjajo tudi papež, toda to moramo pokazati v dejanju, pred vsem moramo izpolnjevati svoje dolžnosti, ne pa samo razsajati, podirati vse, psovati in črniti poštene ljudi. 7. Papež velikodušno pospešujejo vede in umetnosti. Sovražniki katoliške cerkve večkrat trobijo, da je cerkev sovražna vedi, da ovira omiko. Kdor tako pravi, naj bi šel gledat v Rim, kaj so papeži storili in kaj zlasti sedanji sv. oče storijo za vede in umetnosti. V papeževi palači, v Vatikanu, se shajajo najučenejši možje vsega sveta, sv. oče pri vsaki priliki navdušujejo za vede in umetnosti, ustanavljajo visoke šole, podpirajo umetnike. Sv. oče so dali že zlatih naukov, kako bi naj učeni možje delovali. Vsak ne more biti učen, nekateri morajo delati z rokami, drugi pa z glavo. Učenejši morajo biti vodniki drugim. Kaj pa če so na krivem potu! Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Zato sv. oče kažejo pot, katere bi se naj učenjaki držali, da ne zajdejo na krive pote in še drugih ne potegnejo za seboj. Zlasti za modroslovje in zgodovino dajejo lepa vodila, ker se ravno v teh dveh vedah ljudje največkrat zmotijo. Največja knjiga modrosti je sv. pismo, ker to je beseda božja. V današnjih nevernih časih mnogi sv. pismo zametujejo ali pa zlorabijo, zato tudi v tem oziru dajejo sv. oče zlate nauke, kako naj se sv. pismo s pridom proučava. Res ni lahko najti razmere v človeškem življenju, na katero bi se sv. oče ne ozirali. In ker vsako človeško delo potrebuje nebeškega blagoslova, priporočajo sv. oče neprenehom molitev, zlasti češčenje Marije Device. Njih skrb je torej splošna in težavna. Težko je hišnemu očetu skrbeti za red v veliki družini, sv. oče pa imajo čez dve sto milijonov duS pod svojo skrbjo! Sovražniki sv. cerkve jim grenijo zelo stare dneve, oropali so jih vsega, zaprli jih v vatikanske zi-dine in še sedaj jim ne dajo miru. V resnici tudi o njih veljajo besede sv. Pavla: »K temu, kar trpim od zvunaj, prihaja še vsakdanja skrb, skrb za vsecer-kve; kajti kdo oslabi, da bitudijaz ne oslabel? Kdo sepohujšuje, dabi tudi mene ne skelelo? (2. Kor. 11, 24 do 33.) Zatorej pa mi polajšamo dobremu očetu stare dneve. Poslušajmo njih modre nasvete, živimo po krščansko, to bo tudi naša moč, da nas noben sovražnik ne bo premagal! Večni Bog, gospod življenja in smrti, pa naj še podaljša dneve do skrajnih mej človeškega življenja in naj blagoslovi njih očetovsko delovanje! ___ Dr. Fr. K. Mili darovi za družbo vednega če-ščenja: Sv. Hema 7 gld. 35 kr., Koprivnica 8 gld., Sv. Štefan pri Celju 11 gld. 50 kr., Frankolovo 8 gld. 50 kr., Sv. Venčesl 9 gld.. Slov. Gradec 2 gld. 50 kr., Šmiklavž 2 gld, 50 kr., Sv. Jurij pod Taborom 11 gld. 80 kr. Brežice 14 gld. 12 kr., Ruše 10 gld., Škale 7 gld. 65 kr., Stolna cerkev v Mariboru 26 gld. 50 kr., Sv. Peter pri Mariboru 10 gld., Sv. Križ nad Mariborom 5 gld., Kamnica 4 gld., Črna gora pri Ptuju 4 gld. Gospodarske stvari. Trgovinska zadruga. Splošna je tožba med ljudmi, da denarja primanjkuje. Ako pa ogledujemo na kacem sejmu ali trgu, vidimo živahen promet, neko lahkoživo gibanje. To nam daje povod, preiskovati uzroke, kam gine denar )7. naših krajev. Saj so vendar naša polja primerno rodovitna, da ne bi trebalo nam vsega za dom dobivati iz tujine in to za drag denar. Dva uzroka sta, katera denar od nas spravljata. Prvi je lahkomiselnost našega ljudstva ali pomanjkanje varčnosti. V boljših letih se ne znamo varovati obilnih izdatkov, da sproti porabimo vse; le slabe letine nas učijo varčevati. To velja o kmetu, obrtniku in delavcu. Ako primerjamo naše kraje z pustinami v tujini, ne verujemo lahko, da bi bila pri nas revščina doma, kakor je marsikje v resnici. Lahkomiselnost v mladosti stiska starosti; sedem debelih krav — letin — pojedo druge — suhe! O tem se bi dalo še marsikaj reči, ali naj bo za drugikrat! Danes hočemo pogledati bolj natanko drugo napako, ki nam molze denar iz žepa, pa ga spravlja daleč v tujino. To so naše neugodne trgovinske razmere. Slovenci smo žalibog razdeljeni in razkosani na šest dežel, da se ne moremo primerno spoznati in vzajemno občevati, kar bi bilo le nam v korist. Toda tega ni samo kriva uprava, tudi naša brezbrižnost ima mnogo na vesti. Med sabo se spominjamo in kličemo znano geslo »Svoji k svojim!« zraven pa hodimo mimo lačnega domačina k ošabnemu tujcu naročevat in kupovat. Čuditi se torej ni, da pri nas trgovina hira, denar pa teče od nas v tujino. Za te besede lahko navedem mnogo vzgledov. Prebivalci dolin, ki žive od poljedelstva, imajo marsikdaj na prodajo žita, ali ne morejo se ga iznebiti, ker ni kupcev. Vozijo ga v mesta na trge, kjer ga dostikrat oddajo po ničevi ceni. Kakor da hi s kitajskim zidom bili obdani, ne morejo na svetovni trg s svojim blagom, ako bi ono v istini imelo lepo ceno, seveda v rokah bogatašev. Kadar pa kje daleč na Ogerskem, ali še dalje kje, nastopi povodenj ali druga uima, v par dnevih začutimo to pri naših žitnih trgovcih s tem, da se cena blagu zviša. Ali smo res tako odvisni od ošabnega tujca, da nam bode vedno on narekoval ceno našemu blagu ? Ali res mora nas živiti tuje zrnje, moka itd. med tem, ko marsikateri domači poljedelec ne more spraviti svojih pridelkov v denar? Enako je z lesno trgovino. Pri žagah košatega Pohorja se nakupiči včasih blaga, da ni prostora več za skladanje. Ako povprašaš, čemu da se ne odpošlje, dobiš odgovor, da ni naročila, torej ne kupca. Marljiv trgovec se potrudi večkrat v doline z namenom, blago prodati, ali kaj ondi zve? Blaga lesnega, kolikor so potrebovali, kupili so že in to od Židov, ki stanujejo na Hrvaškem. Povpraša za ceno, ta je sicer nizka, ali ko vidi blago, spozna lahko, da so to sami izbirki. Torej je Žid na Pohorju kupil — seveda po ceni — množino blaga, to je dal prebrati, s slabejim je založil naše dolinske kmete, boljše pa odposlal dalje. Kje je dobiček od vsega, če ne pri njem? Kupec in prodajalec — oba slovenska kmeta — ga obilno in skrbno pitata. Ali bi se ne dalo tudi temu odpomoči, zlasti z menjalno trgovino, da ne bi se vsikdar rabil toliko po-manjkajoči denar? Nič boljše ni z vinom in drugimi pijačami. Kakor žgoča lava so preplula naše kleti slaba italijanska vina, v katerih dostikrat morda najdeš drugo vse, samo trsnega soka ne! Težko pridelani in večkrat pičli domači pridelek pa čaka zastonj na kupca, dokler se ga ne usmili — dostikrat zopet tujec, ki se potem ponaša po svetu z — našim blagom! Prav tako je z moštom, živino, skorjami in drugimi pridelki. Doma med seboj si Slovenci žalibog ne upamo trgovati, temveč le s prav oddaljenim tujcem delamo zveze. Ali se je potem čuditi, da gre denar iz dežele? Ali ni žalostno za nas, da nam narekuje ošabni tujec cene za naše blago, katero bi večkrat lahko mi doma prodajali ? Ali je treba nam biti tako odvisnim od tujcev? Ali temu ni pomagati? Na vsa ta vprašanja odgovorim na kratko. Lahko bi se zacelila ta žgeča rana našega gospodarskega življenja, samo nekaj nam je neizogibno potrebno zraven, namreč dobre podjetne volje, skrbi in — vsaj za časa — požrtvovalnosti! Osnovala naj bi se kje v priložnem kraju med nami domača trgovinska zadruga! Ta naj bi postala med nami 1. posredovalka v trgovini in 2. si bi polagoma nabrala zalogo, da bi bila središče naše kupčije. Seveda bi kot taka morala imeti na razpolago časnik, da bi se v njem lahko pozvedelo, posredovalo in se cene raznemu blagu naznanjale. K takšni zadrugi želel bi povabiti vse Slovence. Vsak bi se naj zavezal, da ne kupi potrebnega blaga drugje, nego pri zadrugi, ali od njenih članov! Ona bi nam bila potem tako rekoč živi sejem, kjer se bi za naše potrebe vse našlo, pa tudi lahko ponujalo. Kmetje v dolinah naročali in po-zvedovali bi potrebno lesno blago, ob enem pa ponujali mesto denarja žitne pridelke. Hribovski kmetje pa bi vračali z lesnimi pridelki potrebno zrnje, vino itd. Skratka, bila bi prava menjava, ki bi se vršila brez tretjega — trgovca, kateri sedaj brez truda to delo vrši in se od slovenskih žuljev bogati. — Da ta misel ni nova, pričajo mnoge zadruge po svetu, katerih namen ni druzega, nego zbližati in seznaniti ljudi. Seveda morajo te v prvi vrsti poskrbeti, da jamčijo one za pristnost in vrednost blaga, v drugej pa za poštenost in zmožnost dostikrat neznanega sotrgovca ali kupovalca. To zbližanje in spoznanje samo nam bo prineslo veliko odjemalcev naših pridelkov, koliko pa se nam bo še zboljšalo stanje vsled menjalne kupčije? Ako se to uresniči, imamo upanje, da smo ušli iz krempljev ogerskih in italijanskih trgovcev, kateri žalibog sedaj molzejo naše kraje, da je žalostno. Seveda bi takšno podjetje vsaj v začetku potrebovalo precej glavnice, ali tega morda tudi ne zahteva marsiktera stavba, ki jo vršijo naši denarni zavodi ? Računimo, da je ta v čast narodu in korist domovini, ali primerjajmo k našej zadrugi: Najlepša čast za naše ljudstvo bode, ako se ono strese tujega kapitala in svobodno živi na krasnih tleh, kamor je je ljubi Bog postavil! Pohorski. Sejmi. Dne 15. januvarija v Poličanah (za svinje). Dne 17. jan. v Petrovčah, pri Sv. Petru pri Radgoni, v Kapelah in Maren-bergu. Dne 19. jan. v Imenem (za svinje). Dne 20. jan. na Bregu pri Ptuju (za svinje), Sv. Mohorju pri Slatini in v Bučah. Dne 21. jan. na Teharjih. Dopisi. Iz Gradca. (Prošnja 179 Št. Peter-čanov) pod Sv. Gorami za poldnevni šolski pouk. V seji dne 11. jan. je izročil poslanec g. J. Žičkar deželnemu zboru sledečo prošnjo, po kateri naj se napravijo tudi prošnje tistih občin, ki želijo poldnevni šolski pouk: Slavni deželni zbor! Pred dvema letoma prosili smo prebivalci občine Št. Peter pod Sv. gorami po slavnem okrajnem šolskem svetu kozjanskem, naj bi se na tukajšnji petrazredni šoli, kjer se je uvedel celodnevni pouk, ta odstranil ter zopet poldnevni pouk vpeljal. To prošnjo usojamo si spodaj podpisani zopet ponoviti in jo visokemu deželnemu zboru najponižnejše predlagati, kajti v teku časa se je pokazalo, da pouk, v šoli, ki celi dan trpi, ni primeren razmeram našega kraja. Tukajšnjo šolo obiskuje nad 400 otrok. Izmed teh jih gotovo ni 50 tako blizu šole doma, da bi zamogli opoldne na dom iti in kaj gorkega jesti dobiti. Vsi drugi so daleč proč od šole doma, ker je tukajšnja občina jako po hribih raztresena, tako da od nekaterih hiš ima otrok dobro poldrugo uro hoda v šolo. Ker je tu ljudstvo večinoma ubogo, lahko se misli in lahko se je tudi prepričati, da je večina otrok od tako revnih hiš, da jim domačini nimajo gorkega za-jutreka dati; Bog, če premorejo skorjo kruha in ob tem mora ubogi otrok biti do noči, ko zopet domu prikoraka, zadovoljen. Kdo zamore trditi, da je to otroku za razvitje telesa ugodno! In ker mnogi stariši to pre-vidijo, tudi ne zamerijo otroku, če opoldne, ko so otroci celo uro brez nadzorstva, domu pride, da si glad potolaži. Skoz to se pa napolni zapisnik šolskih zamud, iste zamude se potem kaznujejo, pri stariših pa, katere kazni zadenejo, kateri pa še mnogokrat za sol denarja nimajo, zbudijo te kazni nasprotovanje in sovraštvo do šole; to mržnjo do šole dobe od njih tudi otroci in ne more se reči, da je to šoli na korist. Dalje tudi celodnevni pouk ni primeren razmeram našega kraja, ker smo občani do malega vsi poljedelci; poljedelci oziroma rokodelci bodo tudi večinoma vsi naši otroci in kot taki se morajo za časa dela vaditi. Ako otrok do svojega 14. leta se dela vadil ne bo, tudi pozneje nikdar priden delavec ne bode. Obeta se nam sicer, da se bodo otroci v 13. in 14. letu za poletni čas šolskega pouka oprostili; pa ko stariši za tako oproščenje prosijo, se v okrajnem šolskem svčtu polovica takih prošenj zavrže. In če je tak otrok, ki bi bil že za vajo k delu sposoben, že zjutraj okoli 7. ure v šolo poslan, ter pride popoldne ob kaki 5. uri domu, kaj še mu ostaja časa, da bi se kakega dela vadil ? Kdor pa trdi, da delo v mladosti potrebno ni, tudi razmer in potreb kmečkega stanu ne pozna ali poznati noče. Torej to dvoje: namreč skrb za telesno razvitje otrok, ki se pa zadržuje, ako otrok celi dan nič druzega ne dobi, ko kruh in Bog, če še tega ima — in pa uvidenje potrebe, da se mora mladost ne samo učiti, temveč tudi dela vaditi — vodi nas do tega, da predlagamo najponižnejšo prošnjo: Visoki deželni zbor naj milostno bla- govoli uvideti navedene razmere, ter naj blagovoli potrebno ukreniti, da se na pet-razredni šoli v Št. Petru pod Sv. gorami zopet vpelje poldnevni šolski pouk. Sv. Peter pod Sv. gorami ... . Sledi 179 podpisov. Iz mozirske okolice. (Neznosno breme) davkov leži, kakor smrtna mora na kmečkih ramenih. Doklade občinske, okrajne, deželne vedno rastejo. Žalostno se kmet ozira po pomoči; od nikoder je ni. Gosposka pa, mesto podpirati zatiranega kmeta, mu še na lastnej zemlji krati pravice, Evo dokaza! Ko se je pri nas uravnal tok Savinje, vozili so prod in zemljo iz pašnikov ob vodi na nove »škarpe«, globoki jarki zijajo sedaj po obmejnih gmajnah; v lastno škodo smo dovolili odvožanje gromazi v veselej nadi, da bodo sedaj tudi pašniki zavarovani. Ali računali smo brez oštirja. Vrbovje, ki je vzraslo na naših gmajnah ob »škarpi«, pa sedaj ni več naše; še šibe ne smeš več urezati na tej svoji lastnini, ako nočeš tiran biti pred sodnijo. Gosposka pa prodaje vrbovje in steljo iz naših posestev, davke plačujemo pa mi. Kje je pravica? Toda še hujšo rano so nam zavdali. Blizu 11 oralov zemlje je loška soseska čez 40 let rabila za pašnik, plačevala zanj vse davke, a ko se je ob meji postavila »škarpa«, prodala je gosposka ves ta svet na dražbi in od nje ga je morala soseska kupiti, ako noče svoje gmajne izgubiti. Torej naš svet, za katerega smo pošteni davek plačevali, smo morali še enkrat plačati. Pamet zastane človeku ob tej krivici. Javno zahtevamo od poklicane gosposke odgovora: Kam je šel ta denar? Kdaj se nam bo vrnila pravica do vrbovja na naših posestvih ob »škarpi« ? Dokler se nam pravica ne vrne, ostane davek krivičen, ki ga plačujemo od zemlje, do katere nam gosposka pravice ne pripozna. Kmet. Iz Vodic na Kranjskem. (Božič-nica v Repnjah.) Kakor vsako leto, tako so napravile tudi letos čč. šolske sestre v Repnjah prav lepo božično veselje otrokom in odraščenim, le s tem razločkom, da je bilo letos še lepše, ker je bilo zopet nekaj nove slikarije na odru. Po izbranem vsporedu so se vrstile deklamacije, voščila in igrokaz: »Roza Jelodvorska«. Kot konec pa so lepo završevale vso božičnico izvrstno sostavljene žive podobe ob čarobni razsvetljavi umetnega ognja. Posebno pohvalno moram omeniti slavnostni govor na čast našemu očetu Leonu XIII. povodom njihove biserne sv. maše. Res, srce povzdigujoči trenutek je bil, ko so koncem govora deklice vse skupaj, kakor iz enega grla Leonu izrazile svojo udanost, spoštovanje in ljubezen. Zares čuditi se je, koliko in kako sigurno so znale na pamet šolske deklice. A kdor od blizu opozuje zavod, se ne bo čudil, videč velik trud, neumorno prizadevanje in res angeljsko potrpežljivost njihovih učiteljic, čč. šolskih sester. Bog jih blagoslovi! Slovenskim deželam pa daj še več takih zavodov ! Iz ptujske okolice. (O novem letu.) Pri nas Slovencih je bila od nekdaj lepa navada, da smo si v prav krščanskem duhu voščili v novem letu »obilo sreče in blagoslova božjega«. V novejšem času je začela izpodrivati to staro, pošteno šego neka od narodnih naših nasprotnikov med nas zanesena spaka. Novo leto vošči se z nemškimi, takoimenovanimi »jukskartami«, katerih večino zamoremo imenovati nesramne psoval-nice. Le-te »karte« kažejo nam najbolje, kako da propada nravnost vedno bolj in bolj. Od-pošiljatelji teh »kart« vedo prav dobro, da ne delajo prav, da jim ni za voščilo, temveč da hočejo le žaliti in norčevati se, zategadelj se pa tudi sramujejo podpisati svojega imena, pačijo celo svojo pisavo ter oddajo le te »karte-spake« na drugej pošti, da bi motili na ta način onega, kateremu je namenjena. In kaj je posledica takej surovosti? Jeza, kletev, sovraštvo, bolezen itd.; večkrat sumi se celo čisto nedolžen človek. Žalostno, da prežalostno je, da se prijemlje ta grda navada boljših slojev našega slov. ljudstva. Držimo se rajše stare, lepe in krščanske navade, a pustimo to lopovstvo onim, ki so ga k nam zanesli, t. j. nasprotnikom krščanske nravnosti in omike ! Sicer pa se naj ta spaka postavnim potom odpravi! Od nemške meje. (Novoletne želje.) Na pragu novega leta stojim, toda ne oziram se v prihodnost, temuč še v preteklost. Presojam, kar se je storilo za obrambo slovenske meje. Na prvem mestu seveda moram navesti zmago v št.-iljskem v krajnem šolskem svčtu. Tej zmagi prisojam precejšni pomen za tukajšnje razmere, za vtrjenje meje in za to tudi rečem: Na to zmago se ima ozirati celo vsa Slovenija, ves slovenski narod. V resnici, ako jo presojam s tega stališča, je to eden kamen, katerega so vložili tukajšnji rodoljubi v mejo. Pa če ne bi bilo tega in če ne bo še jednakih več, slovenski narod, plot svoje meje si ne boš več delal tukaj, glej, če si ga boš mogel še postaviti ob Dravi! Drug predmet presojevanja mi je bralno društvo. Značaj tega bralnega društva je drugačen od značaja sličnih društev po drugih samo slovenskih krajih. Tukaj naj bi močna jez bilo bralno društvo, ob katero se sicer hudo, pa brezvspešno zaletava pogubo-nosna reka germanizacije. To postojanko, katero so postavile slovenske roke v obrambo meje, bi nemštvo rado podrlo, da bi se potem brez oviranja razlilo po slovenskih livadah. Delovanje tega društva v preteklem letu spričuje o tem. A vse, kar je pretrpelo društvo v preteklem letu, je nalik ranam, katere je prinesel vojak iz boja domov. Prav te rane so, katere vzbujajo pozornost nanj, katere mu prinašajo priznanja. Tako tudi povzdigujejo ovire, katere so stavili narodni nasprotniki našemu društvu, njegovo veljavo. Ako bi bil tudi namenjen pisati o tem, kar se je opustilo za obrambo slovenske meje in kar se je storilo, da se podere slovenska meja, potem bi moral v prvi vrsti presojati občinsko vodstvo št-iljsko. Seveda pozabiti tudi ne bi smel na šulvereinsko šolo. Pa o teh ne maram danes spisati, rajši prevdarjam, kaj se naj stori v prihodnjem letu za vtrjenje slovenske meje. Krajni šolski svet mora dobiti svojo trdno zaslombo v občinskih zastopih. Ako te ne bo, kako se mu bo godilo, ni težko uganiti. V to pa je treba, da imajo večino v zastopu Slovenci, da je vodstvo v slovenskih rokah. Da se to zgodi, v to se mora delovati, v to morajo delovati vsi tukajšnji rodoljubi vsak po svojih močeh. (Dalje prih.) Iz kozjanskega okraja. (Varujte se Roka!) Rok Drofenik, agent zavarovalnice »Graesham«, se manj razume na § 19 tisk. zak. kakor zajec na boben. Zato iz poslanega nam popravka vsprejmemo samo toliko, kolikor se tiče njegove osebe: »Na dopis iz kozjanskega okraja v št. 50 in 51 vašega lista zahtevam v smislu § 19 tisk. zak. da vsprejmete naslednji stvarni popravek : Ni res, da bi si jaz hodeč po kozjanskem okraju ne bil upal povedati svojega imena, res pa je, da jaz mojega imena nikomur nisem prikrival, ker se mi ga ni treba pred nikomur sramovati. Ni res, da sem grdil zavarovalni zavod »Unio catholica«. Ni res, da se jaz mastim in popivam po gostilnah s tujim denarjem, a res je, da si moram jaz svoj zaslužek sam s poštenim delom pošteno zaslužiti. Ni res, da sem se jaz bratil z lenuhi in brezverci, res pa je, da jaz take druščine ne poznam. — Rok Drofenik, urednik »Svobodnih glasov«. Opomba uredništva. Kak poštenjak in resnicoljub da je Rok, naj pa bralci raz-vidijo iz naslednjega: Pet dnij je bil Rok v gostilni gospe Pirhove v Kozjem, pa ni povedal svojega imena, tako tudi ne v čital- nici g. kaplanu, ki mu je luč prinesel. Rok je nekdaj bil agent »Unio cathol.«; zakaj še zdaj ni? On že ve! »Unio cath.« je na Pil-štanju smešil z besedami: »A tukaj je tako pobožno ljudstvo, je vse polno raznih agentov, pa niso vsi pri »Unio cath.« ? Za ta izrek imamo dve priči. Tudi to je res, da je v Kozjem popival in se mastil, saj je vedno letal iz gostilne v gostilno; trikrat enega popoldne je prišel v gostilno g. Fr. Gučeka. In Rok se ne masti z denarjem, ki ga pri »Graescham-u« zasluži, ampak ki ga kot socijaldemokratičen agent dobiva, in ta denar je iz žuljevih rok delavcev. Po naših mislih pa ta denar od mokraških agentov ni preveč pošteno zaslužen! Razne stvari. Domače. (Milostivi knezoškof) so napraz-nik sv. Treh kraljev v stolnici navdušeno pridigovali o treh čednostih božjih ter nato peli slovesno sv. mašo, pri kateri je krasno pope val Singenbergerjevo mašo in h. ss. Cord is Jesu z 2 ulogama moški zbor, broječ 80 pevcev, in kar moramo povdarjati, samih Slovencev. Petje je mojstersko vodil č. g. L. Hudovernik. (Višjepastirska pohvala.) Iz Čreš-njic pri Konjicah se nam poroča, da je preč. knezoškofijstvo poslalo pohvalno pismo gosp. Jožefu Kranjcu, ki je ondi že 55 let cerkovnik, orgljar in 40 let skrben cerkveni ključar, ter g. Jerneju Pästovniku, velikemu dobrotniku cerkve, ki je 1000 gld. daroval za veliki zvon in 340 gld. za monštranco. (Ali je načelo »Svoji k svojim« krščansko? Seveda! Strogo katoliški Mah-ničev »Primorski list« piše dne 1. jun. 1897 nastopno: »Kupujte le pri Slovencih, kličemo vsem Slovencem. To geslo nikakor ne nasprotuje krščanski morali, kajti prej smo dolžni pomagati svojemu zatiranemu narodu nego nasprotniku, ki se v politiki ne drži krščanske pravičnosti. Svoji k svojim!« (V komisijo za pariško razstavo) je trgovinsko ministerstvo imenovalo na Štajarskem okoli 60 udov, med temi, čuj svet, samo dva Slovenca, namreč gosp. prof. Fr. Robiča in g. Fr. Lenčeka z Blance. Tako nam reže Gaučevo ministerstvo kruh pravičnosti! (Telefon) imamo v Mariboru od dne 27. decembra. Kdor hoče govoriti na Dunaj ali v Trst, plača takse 1 gld., v Ljubljano pa 80 kr. Zlasti za trgovce je velepomembna ta naprava, s katero se lahko pomenkuješ s svojim graškim, dunajskim, tržaškim ali ljubljanskim znancem. (Petindvajsetletnico župniko-vanja) je dne 8. jan. slavil č. g. Franc Schwarz, župnik v Kamnici pri Mariboru, ki je poprej nekaj let župnikoval na Muti. Kamniški župljani in njegovi mnogi prijatelji mu o tej priliki kličejo: Še na mnoga leta! (Franc Girstmayr,) ki je na Dunaju v državnem zboru pokazal, da zna razbijati, je na sv. Treh kraljev dan govoril pri bo-žičnici nemških šolarčkov v St. Ilju v Slov. gor. ter jih navduševal za narodno zedin-jenje. Da, Franci, pri šolarčkih mora začeti, kdor hoče biti velik politik! (Pobalinstvo v Mariboru.) V noči od dne 6. na 7. januvarija je neki pobalin stri dve šipi na pisarnici stolnega župnišča. Ali še ne bode miru? Po vsej pravici torej že mnogi trezno misleči Mariboržani želijo: Ako slavni magistrat s svojo policijo ne more ali noče več za red skrbeti, pa se policija naj podržavi! (Socijalni demokratje) so v Mariboru minolo nedeljo popoldne imeli shod, na katerem so zahtevali volilno pravico tudi za deželni zbor. Enaka želja se je izrekla te dni tudi na drugih mokraških shodih, gotovo tudi v Ribnici na Pohorju in v Rajhenburgu. In kaj hočejo rudečkarji v deželnem zboru? Kričati, razbijati in se pretepavati, kakor so to storili v državnem zboru! (Okrožno sodišče mariborsko.) V tem okrožju je 9/io Slovencev, toda skoro vsi uradniki so Nemci. Za prisednike ali »beirate« so izvoljeni sami nemški prena-petneži in tudi vsi pečati so nemški! Ali smo že res par ur za Berolinom? (Glasba.) »Savinjski glasovi« se glasi zbirka mičnih pesmij, katere je uglasbil g. Karol Brvar, mestni orgljar v Celju. Zvezek, ki stane 60 kr., obsega tri moške in tri mešane zbore. — Ob enem tukaj priporočamo orgljavcem dovršeno in mojstersko »Fantazijo« z vpleteno zahvalno pesmijo za orgije od Ign. Hladnika v Novem mestu. Stane 80 kr. (Umrla) je v soboto v Gradcu gospa Neža Kregar, soproga mizarskega mojstra J. Kregarja v Mariboru, ter je bila v torek v Mariboru pokopana. Blaga pokojnica je bila pobožna in goreča Slovenka, kakoršnih je malo po naših mestih. Sveti ji večna luč! (S Krete domov!) Zjutraj dne 3. jan. se je v Celje pripeljalo s poštnim vlakom 70 rezervnikov pešpolka št. 87 pod vodstvom nadporočnika Siegmunda, ki so prej služili na Kreti. Še .tistega dopoldne so vojaško suknjo slekli ter se napotili na dopust. (V celjskem »Narodnem domu«) so dne 6. jan. peli ljubljanski operni pevci opero »Traviatto« mesto »Trubadurja«. Vsi sedeži so bili razprodani, prostori precej polni, in bili bi še bolj, ko se ne bi bila par ur poprej po mestu raztrosila neresnična vest, da se bo igrala samo vesela igra. Po operi pa je bila ži\^hna prosta zabava. (Občine pri Vitanju:) Ljubnica, Skomre in Paka že dalj časa imajo slovensko uradovanje. Zadnji čas je to sklenila tudi občina Brezen ter si tudi lep slovenski pečat »Občina Brezen, okraj Celje« omislila v Ci-rilovi tiskarni v Mariboru. Doklej pa se bo v občini Dolič še nemški uradovalo? Saj v tej občini vendar ni nobenega Nemca. (Sodnijski uradni dnevi v Vitanju.) Okrajno sodišče konjiško naznanja, da se bodo letos za pravico iskajoče ljudstvo, bivajoče v občinah Vitanje, Kozjak, Ljubnica, Paka, Skomre, Spodnji Dolič in Brezen opravljali sodni dnevi dne 3. febr., 3. marc., 14. aprila, 5. maja, 2, jun., 7. jul., 4. avg., 1. sept., 6. okt., 3. nov. in 1. dec. od 9. do 12. in od 2. do 4. ure v občinski pisarni. (V konjiškem gradu) so dobili v petek po sv. Treh kraljih princesinjo, kateri so včeraj pri sv. krstu dali ime po nad-angelju Gabrijelu. Našla je ona v tem gradu že po štiri bratce in štiri sestrice, ki se iz-rejajo v strahu božjem in po naukih sv. katol. cerkve. (Iz Šoštanja) se nam poroča: Za župana v Šoštanju je izvoljen g. Iv. Vošnjak, veleobrtnik in deželni poslanec. — Rojenih je bilo v pretečenem letu v tukajšnji župniji 157, umrlo 91 oseb; porok pa je bilo 27. (V Ca dram u) je bilo 1897. leta 19 parov poročenih, 76 otrok se je narodilo in samo 41 oseb pa je bilo mrtvih, tako malo, kakor že 29 let ne. Znamenje zdravega in srečnega leta. (Naročujte si »Glasnik«), posebno slavna društva, ker je jako dobro urejevan, krščansko-socijalen list za delavno ljudstvo, kateri najodločnejše razkriva in pobija soci-jalno - demokratične laži. Izhaja trikrat na mesec, stane za celo leto 1 fl. Naslov: uprav-ništvo »Glasnika« v Ljubljani. (Slovenski trgovci na Štajar-s k e m) si dopisujejo med seboj v trgovinskih rečeh večinoma nemški. Kje je narodna odločnost? Največkrat samo na jeziku, a mi smo tega mnenja: narodna odločnost se kaži v dejanju! (Za P r e k m u r c e) so mi zopet poslali naslednji p. n. gg. slov. knjig: si. Mohorjeva družba v Celovcu 12 knjig; notar A. Kupljen v Črnomlju 10; Andraž Hanžel, posestnik na Kamenščaku pri Ljutomeru, 30 knjig; Anton Postružnik, kaplan v Šmartinu pri Šaleku, 37; šostanjska kaplana Fr. Lom in K. Presker 46 in Fr. Senekovič, posestnik v Jarenini, 36 knjig. Plačaj Bog! — Fr. Sal. Gomilšek, provizor v Jarenini, žel. post. Pesnica. (Nemška šola na bobnu?) Konjiški lončar Florj. je za novo nemško šolo v Vitanju napravil več pečij. Terjal je plačilo zdaj pri tem šolskem očetu, zdaj pri onem; pa vsi so ga odgnali. Slednjič se je pritožil pri sodniji. Kako bodo pa potem »hajlali« vitanjski nemčuhi, če njihovo šolsko poslopje pride na boben! (Duhovniške spremembe.) Umrl je nagloma č. o. Klement Šalamun, gvardijan oo. minoritov na Ptuju. Danes ob 10. uri je bil pogreb. Naj v miru počiva! — Č. gosp. kaplan Fr. Višnar je postal provizor pri Sv. Križu tik Slatine. Ta nadžupnija pa je razpisana do dne 17. febr. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so poslali slavni občinski zastop Galušaka 5 gld., občni zbor bralnega društva v Rušah po č. g. Šijancu 5 gld, preč. g. stolni prošt Ignacij Orožen 10 gld., č. g. Jan. Kukovec, župnik v Apačah, 2 gld. 50 kr. in neimenovan v Slivnici 1 gld. Bog plati! (Katoliško delavsko društvo) v Mariboru je imelo v nedeljo občni zbor. Iz poročila tajnikovega je bilo posneti, da je društvo lani priredilo 11 društvenih zborov s slov. in nemškimi govori, razne glediščne predstave, družbinske večere, božičnico itd. Ko je odbor prevzel društveno vodstvo, imelo je društvo razun inventara 14 gld. 35 kr. gotovine v blagajni, 53 gld. v podpornem skladu in 119 gld. 3 kr. dolgov. Dolgovi so se lani vsi poravnali in vkljub temu, da je društvo lani izplačalo obolelim udom 112 gld. 60 kr. podpore, nahaja se koncem leta v blagajni 36 gld. 21 kr. in 171 gld. 38 kr. v podpornem skladu. Vsi društveni dohodki so znašali 1178 gld. 7 kr. Rednih društvenikov ima društvo 112, podpornih 67 in 3 častne. Novi društveni odbor se je tako-le sestavil: č. g. Martin Matek, predsednik; g. A. Kurz-mann, I. podpredsednik; g. Fr. Ploč. II. podpredsednik; g. 0. Schmidt, tajnik; g. Fr. Koth-bauer, blagajnik; g. J. Hardinka, knjižničar; gg. odborniki: Jurič, Ulčnik, Gselmann, Fersch in Cvahte. (Občni zbor »Savinjske podružnice) Slov. planinskega društva« se vrši v nedeljo, dne 16. januvarija ob 2. uri popoldne gostilni g. Josipa Mikuša v Gornjem gradu po dnevnem redu: 1. Poročilo o delovanju leta 1897.; 2. Poročilo blagajnika; 3. Proračun za leto 1898; 4. Nasveti in predlogi. Ako bi v smislu § 17 društvenih pravil ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se ob 3. uri isti dan drugi občni zbor po enakem dnevnem redu. (Bralno društvo v Cezanjevcih) ima občni zbor v nedeljo, dne 23. januvarija v šoli s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja; 3. Volitev novega odbora; 4. Razni predlogi. Začetek ob 3. uri popoldne. Zabavni del se vrši v gostilnici gospoda Mur-koviča. (Bralno društvo »Mir« pri Veliki Nedelji) ima v nedeljo, dne 16. januvarija občni zbor in priredi isti večer o 7. uri veselico z zanimivim programom pri g. Altu. (CXIII. odborov a seja »Slovenske matice«) bode v sredo, dne 19. januvarija ob petih popoldne v društvenih pisarniških prostorih. Vspored: 1. Naznanila predsed-ništva. 2. Odobrenje zapisnikov o 111. in 112. odborovi seji. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. (I z L j u t o m e r a.) Prvo spodnještajarsko kolesarsko društvo s pravili »Ljutomersko kolesarji Ptiči seliči« javlja vsem dosedanjim klubovim članom, da se vrši prvi občni zbor v nedeljo, dne 16. jan. točno ob 2. uri popoldne v Ljutomeru v prostorih g. Vaupotiča z vsporedom: 1. Pozdrav načelnika osno-valnega odbora. 2. Prečitanje potrjenih pravil. 3. Vsprejem udov. 4. Volitev stalnega odbora. 5. Slučajnosti. NB. Posebna vabila se ne iz-dajejo. (Vinorejsko društvo) v Krčevinah pri Vurbergu bode imelo dne 17. januvarija občni zbor pri načelniku g. Aleks. Grabarju. Vspored: Pozdrav načelnika, pogovor o računih, volitev načelnikovega namestnika, zapisovanje udov, plačevanje letnine in pogovori o vinoreji. (Bralno društvo pri Sv. Križu bi izu Ljutomera) ima občni zbor dne 16. januvarija v bralni sobi. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3. Volitev novega odbora. 4. Vplačevanje udnine. Želi se, da bi se udje polnoštevilno udeležili zborovanja in tudi novi pristopili. (Centralna posojilnica slovenska) v Krškem naznanja, da bode novi rentni davek sama plačevala, in vabi pri tej. priliki slovensko občinstvo, da bi svoje prihranjene novce vlagati blagovolilo v njeno blagajnico. »Centralna posojilnica slovenska« je registrovana zadruga z neomejeno zavezo. 2 njo je že v zvezi dvajset slovenskih posojilnic, ki so prevzele za njo neomejeno jamstvo. Obrestuje po 4y2%, 'n sicer 1- in 15. dneva vsakega meseca dalje. Iz drugih krajev. (Proslavljen pesnik.) Č. g. Anton Hribar, kaplan v Smledniku na Kranjskem, je dobil od naučnega ministra umetniški štipendij v znesku 300 gld. Č. g. A. Hribar je dozdaj večinoma pesnikoval za »Dom in svet«, kateri izvrstni list s tem nujno priporočamo. (Iz Celovca.) Desetletnice Einspieler-jeve smrti se bodemo spominjali Slovenci dne 16. jan. Dne 20. jan. pa bodo koroški Slovenci imeli v Celovcu ob 9. uri v cerkvi sv. Duha slovesno sv. mašo zadušnico. — Na Koroškem prične Bauernbundov »Kmečki List« izhajati 15. jan. Slovenci, razširjajte vrli »Mir!« (Stekel pes) je v Trstu obgrizel 40 ljudij in več psov. Te ljudi bode poslala mestna občina na Dunaj v bolnico. — V Ljubljani na Poljanah je pa stekla mačka ugriznila domačega sina, kateri je tudi šel na Dunaj v bolnico. (Pet ranjenih in dva mrtva.) V nekem kamenolomu pri Kumnu na Krasu je delalo šest delavcev in jedna ženska. Naenkrat se je utrgal plaz nad njimi ter jih zakopal. Jeden delavec in jedna ženska sta bila takoj mrtva. Ostalih pet pa je hudo ranjenih. (Razstava za kuhinjsko umetnost) se je otvorila na Dunaju v navzočnosti cesarja in ministrov. Kar premorejo jedil in pijač najboljše kuhinje in kleti v Evropi, se je tu lahko ogledalo in okušalo; razstava je velikanska. Oni dan pa je nastal ogenj, katerega so pa kmalu udušili. Začelo je goreti v kleti, kjer je imel Kleinoschegg iz Gradca šampanjca. („Ž i vi o!") je geslo podobi, katero vidimo prilepljeno na voglih naših ulic, v izložbah trgovcev, kot kras v koledarjih in časopisih. Znana tvrdka Kathreiner-jeva priporočuje svojo sladno kavo s to podobo. Mala stvarica na podobi je gotovo videla pri kaki svečanosti, kako so oče vzdignili kozarec vina in sprijatelji in domačimi trčili rekoč: „živio!" Ta „živio!" ji je ostal v bistri glavici kot izraz najvišjega veselja in odkritosrčne udanosti. In s tem izrazom veselja pozdravi kavo, katero ji ravno prinaša sestrica. Saj je to ona Ka-threinerjeva kava, ki ji tako prijetno diši in dobro tekne, krepča ude iu daje polno cvetoče ličice. In ko ravno nese k ustom čašico, polno kave, vzkipi ji iz srca oni izraz poln zadovoljnosti in srčnega veselja iD „živio!" vsklikne svoji sestrici. In sestrica se nasmeje, saj je s pozdravljajočo enake misli, saj tudi ona, kakor cela družina, tako rada pije sladno kavo, ker dobro pozna njene vrle lastnosti. Podoba vsakemu dopade. Res, boljše Kathreiner svoje toliko priljubljene sladne kave ni mogel priporočiti, kakor je storil umetnik s to podobo._ Loterij ne številke. Gradec 8. jan. 1898: 15, 48, 67, 27, 7 Dunaj » » 73, 36, 42, 3, 28 ZAHVALA. Samo božja milost nas je ohranila, da nismo obupali, ko je tako nenadoma umrla v Gradcu dne 8. prosinca nam nepozabljiva gospa Neža Kregar, roj. Zupane ter bila dne 11. prosinca v Mariboru pokopana. Ob tej nenadomestljivi izgubi pa nas je tudi tolažilo sočutje vseh sorodnikov in znancev, posebno pa mnogobrojna udeležba pri pogrebu. Vsled tega izrekamo najspodobnejšo zahvalo preč. duhovščini, slovanski čitalnici, ki je premilo petje oskrbela, slav. katol. rokodelskemu društvu, si. katol. delavskemu društvu, si. Vin-cencijevi družbi, si. delavskemu bralnemu in pevskemu društvu, ter sploh vsem znancem in prijateljem, da so preblagi pokojnici izkazali zadnjo čast Hvala tudi za vence! Priporočamo jo v pobožno molitev in blag spomin. V Mariboru, dne 12. prosinca 1898. Zobozdravniško naznanilo. Dr. J. Riebl ordinira vsak dan za zobo-bolne v lastni hiši: vrtna ulica (Gartengasse) št. 9 v Celji. Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovje z zlatom itd., tudi brez po trebe izjemanja, ne ovira žvečenja, ne govorjenja, garan-tuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin v plinovi veselni narkozi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja. 1-12 itujskim in celjskim Slovencem! j^aSHSrE5HS2SHSHSiffESHSH5ESHSH5iSHSESHSiSH5H5i!ra525H5HSiSHSH5HS^ qj Pri meni se dobiva prav lepa jg jr koruza in oves m s tako tudi različna poljska semena, kakor: deteljno, travno, korenjevo, runkeljnove in bele repe itd. po nizki in dobri postrežbi. Milan Hočevar, 3 1—12 trgovec v Celji, glavni trg-. ^sasasasasHsasasasasasasasesssasHsascsasasasEsasasasasasasas Veliki „Singer" šivalni stroj, _ v prav dobrem 1 stanu, — novi je stal 95 gld. — proda vsled družinskih razmer za 25 gld. Ulrich Kamenšak, krojač na Velki, p. Mureck. R, Wieser-ja 7 Hočati pri Mariborn. Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-; kapnino. 59 P Posamezne številke „Slov. Gospodarja" se po 5 novcev dobijo na M. Ptuju pri gosp. J. N. Peteršiču (Ungartliorgasse št. 6.) in v Celju pri g. Emi Wilfling, Gosposke ulice št. 28. Zahvala in priporočilo. Prečastitemu duhovništvu se na ta način za vso tako izdatno dodeljeno naklonjenost presrčno zahvaljujem ter prosim za daljno zaupanje in se bodem iz vse moči potegoval, tistega vedno vreden ostati. Ob ednem očitno naznanjam, da se mi je posrečilo urediti, da moje voščene sveče še bolj dolgo gore n. pr. '/< % sveča gori 26 ur. Vsled tega je tudi cena gledč izvrstne kakovosti jako nizka. Odprava je prosta za vsako poštno postajo ter prosim za naročila, da se vsaka pomota pri odposlatvi odstrani. Cene 80 jamčene kot za prave voščene sveče, gold. 2 50 kg, z odpadki mešane gld. 2-30%. Z odličnim spoštovanjem Aug. Gunther v Slov. Gradcu. Dr. A. Praiseis vsporedov, plesnih redov in izdelovanje okusnih zagotavljaje najboljšo postrežbo in najnižjo ceno. Potem ¿P1**■■■■■ LEPAKE DIPLOME «ji ♦ X ♦ ♦ | okrožni in praktični zdravnik ž V Celju 21-22 ♦ ordinuje tudi za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne v Celju Ringstrasse št. 9. Plombira se zlatom, srebrom in :emailom po amerikanskem sistemu - brez vsakih bolečin in garantuje L za najpopolnejšo izvršitev. FV g 1 S K J. N. Petersic, Ptuj, nasproti veliki vojašnici (Ungarthorgasse štv. 6 zraven pošte), trgovina knjig, papirja, galanterijskega in norim-berškega blaga, pisalnega in risalnega orodja, priporoča p. n. pisarnam, čast. duhovščini, g. učiteljem, slav. občinam, slav. krajn. Sol. svetom, slav. društvom, kakor vsem gg. trgovcem in slav. občinstvu svojo novo veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega svilnatega papirja (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih sedaj novo vpeljanih pisank in risank, dobrih svinčnikov, kakor angleških peres. Nadalje priporočam zavitke za pisma raznih velikosti in barv, peresnike, črnilo, tablice, črtalnike, radirke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah, posebno lep izbir papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah (kasetah), najbolje strune za citre, gosli, kitare in tamburice, velik izbir tintnikov, albumov in okvirov za fotografije, spominice, žepne nože, mošnjice za denar, vsakovrstne pipe, izprehodne palice in vseh drugih v galanterijo spa-dajočih predmetov. Nadejaje se, da me bode slav. občinstvo v mojem novem povzetju vsestransko podpiralo, beleži z vele-spoštovanjem Gornji. Trgovina z raznim blagom v št. lenarškem okraju, tik farne cerkve se da, pod jako ugodnimi pogoji v najem. — Čisti gotovi dohodki 900-1000 gld. na leto. — Adresa pri upravništvu lista. 2-3 Čebelnovoščene sveče, lepo izdelane, dobro obležane, prodaja v vsakej velikosti in številu Jožef Dufek, svečar v Mariboru, Viktringhofgasse št. 5. Cenik na zahtevo zastonj. 6-8 r \a prodajo je v Halozah župnije Sv. Trojice, lep vinograd, ki meri čez 2 orala. Hiša za gospodarja je posebej, a pri hiši za vi-ničarja je tudi preša. Poslopja so vsa v dobrem stanu in vinograd dobro obdelan. Pogoje naznani gosp. Lojz Horvat, posestnik v Mestnem vrhu pri Ptuju. 1-2 Posestvo na prodaj 6 oralov zemlje, obstoječe iz njiv, sadu-nosnika in gozda, zidana hiša, mliu na tri tečaje, vse v dobrem stanu v Zgor. Dupleku hštv. I. pri Sv. Martinu pod Vur-bergom. Oglasi se pri lastniku. 2-2 Posestvo na Tezni pri Mariboru s hišo, ki ima 10 stanovanj z mesečno mitnino 36 gld. se proda. Več se zve pri lastniku štv. 35 Ptujska cesta. 2-2 NAZNANILO. ,Južno-štajerska hranilnica' obrestuje hranilne vloge, kakor dosedaj tudi od novega leta 1898 naprej po 4 odstotke, ne da bi odtegovala rentni davek. Nevzdignjene obresti pripisujejo se od vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu. Ravnateljstvo. 30 dni čaa poskninje. 5-letno pismeno jamstvo. Jako izv. čisto tiho šivajoč stroj za obitelji in za obrt. Visok stroj za obitelji. Vsak stroj, ki se v časn po-sknšnje dobro ne obnese, vzamem na lastne stroške brez zadržka nazaj. y Ida 35.50. .i S. j i Agentov ni, zato prodajam za polovico navadne cene najboljšo robo. Zahtevaj te cenike in obrazce šiva. Pošiljam na vse kraje cesarstva. Zaboj zastonj. Razpošiljatelj šivalnih strojev 1-8 #;OIII* Stl ilU*» zalagatelj društva c. kr. državnih in železniških uradnikov in učiteljskega semenišča. Dunaj IV. Margarethenstr. 12. dn. Pred dvema mesecema ste mi poslali Wertheimov šivilni stroj, imenovan „veliki Ringschiff štv. 34", ki ustreza vsem potrebam. Posebno pripomnim, da teče lahko, hitro in brez ropota. Hvala za naglo postrežbo in dobro okovarjeno pošiljatev. Delal sem že na kakih dvanajstih strojih, a noben mi ni tako ugajal, kakor Wertheimov ,,Ringschiff'. V Seegu (Češko) meseca julija 1897. Karol Rettinger, krojaški mojster. Komu je mar dobiti sveč iz pristnega voska, ki lepo gorijo, naj si jih naroči pri Avg. Adamecu, svečarju v R o g a t c u. 1-2 Cerkveno predstojništvo v Rogatcu. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko. J edin o pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelu varhu" in tovarne far-macevtičnih. preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog8tec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega je-dino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Sla-tini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. 26-30 Adolf Thierry, lekarnar v Prearadi pri Ropatec-Slatinl. J. Pserhofer-jeva lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel4 üunaj, I., Singerstrasse Nr. 15. J. Pserhofer-jeve teločistilne krogljice, staroznano. lahko teločistilno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočeno domače sredstvo. Te krogljice so tiste, ki so že več desetletij znane pod imenom „J. Pserhofer-jeve kričistilne krogljice" in se jedino pristne izdelujejo v lekarni „zum goldenen Reichsapfel", Dunaj, I., Singerstrasse 15. Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., — Ako se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: l zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Mary, kakor eden zavitek se ne pošilja.) Prosimo, da se izrecno zahteva D