8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje CVETNA NEDE19A M N ASI-DO LINI h *jefllP-* lypTCJ ' Jlly ■dB- ^HA «Pwi ’ =^?j^ ■ WSE H T^°ik ll« \ i ..y^gnSaji 58 mdkSB . »Jv - I plir:| O 55^555!^ j 00 i : “J j,—_i ili Un ko O — — ■■■■Mro I čs\1 "——O 1 MMMr- I ■<* BENCINSKI SERVIS $ft>Agip LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 druga iiio/.irjc Zgornjesaviijska kmetijska zadruga M oz rje z. o. a WWW.Zk2-m02irje.com iSan^d^oainlRaiffgžženTaofg Pobarvaj velikonočno jajčko in pomagaj do elektronske lupe Velikonočne delavnice za otroke, vsak dan od 6. do 10. aprila med 16. in 19. uro. KiiA|u|aj liaTtcTirovigfc Jj Sf^EuKskv Otroci in starši, pobarvajte velikonočno jajčko, Citycenter Celje pa bo za to prispeval za nakup elektronske lupe za slabovidne. Prispevate pa lahko tudi vi in po svoji moči pomagate tistim, ki slabo vidijo. Citycenter Celje in Lions klub Celje Mozaik skupaj z vami do elektronske lupe za slabovidne, ki jo bomo namestili v Osrednjo knjižnico Celje. iskiaf i;c< Vse najboljše! EEESmlJTIir^i KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0., Šoštanj www.davidovhri OKRASNA TRAVA, 5 kg Prekajena sv. Rebra. I 1 kg, Strašek Pečena svinjska ribica, 1 kg, Strašek SUPER CENA SAMO V DISKONTU LJUBNO Pivo LAŠKO - UNION - steklenica 0,50 I 0,78 € /kos -ZABOJ 20/1 15.60 € 'Prekajeni vrat b.k., Ikg, Strašek Tirolka mini, Strašek, 1 kos Refošk Brik pomaranča, pivo Unior 1,51, Fructal pločevinke 0,51 Jeruzalemčan, Ormož, 1 IM Cviček I Krško, Fructal Brik Jabolko 1,51-0,88 € Pomaranča 1,5 I - 0,88 € 8reskev 1,5 I - 0,97 € Kupiš Jabolka so pakirana po 3< 7 in 15 kg, dobite jih na Sadjastvu T\irn od 12h-l6h, ter v Trgovsko poslovnem centru Šoštanj, KT Šmartno ob Paki, in K Hfclenje. ŽELIMO Pot®1 vam IjBr VESELE IN ^ SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14 Tel.: 838 80 03 Odprto Pon. - pet.: od 7. do 15. ure Sob.: od 7. do 12. ure Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 0.31 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 fBP03/8j§-3 DELOVNI ČAS DISKONTA od pon. do pet. od 9.00 do 17.00, sobota od 7.00 do 12.00 ure PokHcltg fŠtCVilKOM PREKOPALMK MARKO 102 ELEKTRIČNE ŠKARJE ZA ŽIVOMEJO FREKOPALNXK HOBY VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadolina.si jfri ^flimo Vam blagoslovljene velikonočne Praznilte s polno mizo dobrot! JfcftžJBl Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami! kdbr.varčuje^iiramovem diskontu na Ljubnem kupuje? mm ■ \ ■ <% 1 '% f [ j —-si 1 i M : %! A *■ ■ • KNJiŽNtC C Na krasni poti v katastrofo Demografske spremembe pomembno vplivajo na razvoj in delovanje človeštva. Če je leta 1900 na afriški celini živelo 133 milijonov prebivalcev, jih bo leta 2050 ob sedanjem trendu že 1,9 milijarde. V Aziji se bo število prebivalcev z 946 milijonov v istem obdobju povzpelo na 5,2 milijarde, medtem kose bo število Evropejcev v teh 150 letih povečalo le za 256 milijonov na 664 milijonov. V Sloveniji imamo v zadnjih dveh desetletjih okrog 10 tisoč rojstev na leto premalo, število otrok na eno žensko se giblje med 1,2 in 1,5, medtem ko bi za enostavno reprodukcijo potrebovali 2,1 otroka. Po majhnem številu rojstev in velikem številu upokojencev, še posebej »mladih«, katerih starost se giblje od 50 do 65 let, smo (na žalost) v svetovnem vrhu. Matjaž Gams, podpredsednik konference visokega šolslva in znanosti SVIZ, v nedavnem prispevku v časniku Finance opozarja na hude posledice, ki bodo sledile, če ne bomo pravočasno ukrepali. Prvi razlog je preprost: družba s prevelikim številom starejših ljudi in premajhnim deležem mladih se vede podobno kot posameznik - premalo je prilagodljiva in inovativna. Dokaz temu sta Italija in Japonska, ki že imata velik delež starejših in skromno gospodarsko rast. Večina ekonomskih modelov delno upošteva povišanje stroškov za upokojence, medtem ko preprosti modeli to enostavno prezrejo. Za lažje razumevanje naslednja primerjava: današnja generacija delavcev dela za upokojence četrtino svojega delovnega časa, sedanja generacija upokojencev je delala osmino, prihodnja generacija pa bo za upokojence delala kar polovico časa, če ne bo sprememb. Nekoč so se kmetje upirali graščakom, ki so zahtevali desetino njihovega pridelka, zdajšnja mladina pa bo za upokojence plačevala polovico, torej toliko kot sebi in svojim otrokom skupaj! Kdo lahko ob teh projekcijah še razume sindikate, ki se z vsemi silami upirajo podaljšanju delovne dobe? Iz navedenih dejstev je mogoče zaključiti, da sedanja upokojenska generacija, čeprav ima slabe pokojnine in je trdo delala, že močno obremenjuje zaposlene, še posebej črna pa je prihodnost mladih, ki se bodo morali odreči kar polovici prihodkov, hkrati pa nadoknaditi demografski primanjkljaj, v nasprotnem primeru se bo sistem porušil. Kljub tako alarmantnim podatkom se zna zgoditi, da bo sedanja vlada padla ravno zaradi ukrepov, ki naj bi preprečili družbeno in socialno katastrofo. Tema tedna: Dvig upokojitvene starosti le še vprašanje časa...................4 Nazarje: Predstavljeni vzroki za stečaj Elkroja.5 Občina Gornji Grad: Svetniki proti podražitvam vrtca.......6 Nova Ljubljanska banka: Nova poslovalnica na Ljubnem prijazna tudi do invalidov..........7 Občina Solčava: Solčavsko Rinko bo nadomestil nov objekt.. 7 Klipe klope: Gledališko-lutkovno srečanje poželo pohvale.......................19 Blanka Jakopin iz Mozirja: Prva slovenska poklicna gasilka.23 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 15,10. april 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. POKOJNINSKA REFORMA Dvig upokojitvene starosti le še vprašanje «asa V najnovejšem svežnju ukrepov proti gospodarski krizi premier Borut Pahor omenja tudi modernizacijo pokojninskega sistema. Čeprav konkretnejše pokojninske reforme ni mogoče izvesti kar iz danes na jutri, je vladni sklep o nadgradnji pokoj-ninskega sistema vzbudil zanimanje širše javnosti, pojavljajo se ugibanja, kakšne spremembe lahko pričakujemo. Mirni pa niso niti tisti, ki so danes že v pokoju, državni aparat v okviru protikriznih ukrepov namreč razmišlja tudi o prilagoditvi sedanjih pokojnin. SLABŠE RAZMERE TUDI ZA UPOKOJENCE V javnosti in med zaskrbljenimi upokojenci se pojavljajo ugibanja ali vlada res pripravlja ukrep zniževanja sedanjih pokojnin. Omenjeni ukrep bi lahko bil del protirecesijskih rešitev, saj nekateri ekonomisti javno zagovarjajo prilagoditev pokojnin kriznim razmeram v državi. Če se krčijo plače, naj se krčijo tudi pokojnine, je trditev, s katero pa se ne strinjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Predlog se zdi malo verjeten tudi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Veljavni sistem usklajevanja OBČINA GORNJI GRAD Gornjegrajski svetniki so na nedavni seji obravnavali dopolnjen osnutek prostorskega načrta občine, o katerem so poročali predstavniki podjetja Archi.ka pod vodstvom Aleša Janžovnika. Člani sveta so obsežno gradivo prejeli na CD. Pri tem je bii kritičen Niko Purnat, da je predstavitev na tovrstnem nosilcu nesmiselna, saj tako nimajo vsi svetniki enake možnosti za pregled gradiva. Pogrešal pa je tudi kratko strokovno razlago, ki bi se nanašala le na spremembe iz prejšnje obravnave. Prav tako ga je zanimalo, ali so zaščiteni krajinski objekti na terenu usk- pokojnin s plačami namreč za zdaj ne pozna "negativne uskladitve" pokojnin. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vsebuje varovalko, ki upokojencem zagotavlja, da se pokojnine tudi v primeru padanja plač ne znižujejo. Za realizacijo omenjenega predloga bi bilo namreč potrebno spremeniti zakon, kar pa seveda ni edini argument, ki ga imajo zagovorniki upokojencev. Že sedaj ima Slovenija (pre)veliko število upokojencev, ki zaradi nizkih pokojnin živijo pod pragom revščine. Se pa tudi tisti ekonomisti, ki so načeloma proti ukinitvi varovalke, bojijo, lajeni s prostorskim načrtom. Janžovnikje svetnikom zagotovil, daje dokument dan na vpogled mozirski upravni enoti, ta pa je ugotovila, da je dobro zastavljen. Nadalje so se dotaknili tudi Repen, kjer investitor želi večje zazidalne površine, kot je sedaj predvideno. Zato je Janžovnik predlagal, da občina za to sprejme podroben občinski prostorski načrt, ki bo predvideval faze rasti. Po plodni razpravi so z novimi dopolnitvami svetnikov potrdili dopolnjeni osnutek prostorskega načrta, ki bo javno razgrnjen. Marija Šukalo da bo večanje števila brezposelnih, nižanje plač delavcem in povečano upokojevanje zaradi gospodarske krize nazadnje res privedlo do še slabšega položaja upokojencev. TUDI UPOKOJEVANJE V KORAK Z EVROPO Evropska komisija Slovenijo že dalj časa opozarja, da ima premalo zaposlenih v starostni skupini od 55 do 64 let. Razmerje med številom zaposlenih in upokojencev je zelo neugodno. Če bodo zaposleni še vedno odhajali v pokoj tako zgodaj kot doslej, se bodo proračunski izdatki za pokojnine do leta 2050 povečali na 18,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Dvig upokojitvene starosti, ukrep, ki Ubaldo Angioi, gradbinec, Nemčija: »V Nemčiji je že nekaj časa uveljavljena upokojilvena starost 65 let za moške, prej se mi zaradi velikih odbitkov niti ne.izplača upokojiti. Poleg tega seje zakon pred kratkim še zaostril. Vsi moški mlajši od letnika 1961 bodo delali celo do 67. leta starosti. Za tiste, ki opravljamo težko fizično delo, je delo v takšni starosti lahko velik problem, ampak velike izbire nimamo. Postopki za invalidsko ali predčasno upokojitev so v Nemčiji že dolgo močno zaostreni, množičnega upokojevanja na ta način ni več.« naj bi zvišal zakonsko določeno upokojitveno starost za moške s 63 na 65 let, kasneje naj bi se upokojevale tudi ženske, torej ne bi smel biti presenečenje. V večini evropskih držav se moški že sedaj upokojujejo pri 65 letih, večina držav je tudi izenačila upokojitveno starost za moške in ženske. Vladaje že imenovala posebno delovno skupino, ki bo pripravila izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema, predvsem na področju podaljševanja delovne dobe. Kako uspešno bo skupina, ki mora prve predloge javnosti predstaviti še to poletje, uspela zagotoviti vzdržnost naglo usihajoče pokojninske blagajne, pa bo pokazal čas. Tatiana Golob Marjana Praznik, upokojenka, Nazarje: »Ni težko delati tudi v višji starosti, če si zdrav oziroma, če opravljaš delo, za katerega si še fizično sposoben. Mislim pa, da bi država morala najprej reševati problematiko brezposelnih mladih, ki sploh nimajo možnosti dobiti dela. Ustvarjati bi morala nova delovna mesta, poskrbeti za visoko zaposlenost vseh. Mladi niti nimajo časa razmišljati o delu na starost, saj se morajo zaradi pomanjkanja dela in zaslužka soočati s povsem drugimi težavami.« Potrdili dopolnjen osnutek prostorskega načrta 0 NAZARJE Vzroki za stečaj Elkroja predstavljeni tudi zaposlenim Le dva dni po vložitvi predloga za stečajni postopek na celjskem okrajnem sodišču je nazorski Elkroj prejel tudi njegov sklep, ki bo postal pravnomočen po 15-dnevnem pritožbenem roku. Sodišče je za stečajnega upravitelja postavilo Steva Radovanoviča iz Ljubljane. Zaradi tega seje s predsednico uprave Štefanijo Glušič sestal izvršilni odbor Elkrojevega sindikata pod vodstvom predsednika Jožeta Türk-la. Glušičeva jim je predstavila vzroke za stečaj podjetja, ki je zaposlovalo več kot dvesto delavcev, predvsem žensko delovno silo. Strinjali so se, da je ta rigorozni ukrep edina rešitev in predstavlja možnost nadaljevanja zdravegajedra družbe v najkrajšem času, saj zaradi novonastalih razmer njen obstoj v tej obliki ni več mogoč. Znano je namreč, daje nazorska tekstilna tovarna izgubila 65 odstotkov naročil. V ponedeljek pa je vzroke za stečaj direktorica predstavila tudi vsem zaposlenim. SCENARIJ HITREGA REŠEVANJA UGODEN TUDI ZA UPNIKE Poudarila je, da prav ta scenarij hitrega reševanja nastale problematike v družbi predstavlja rešitev tudi za upnike, ki so ocenili, daje nastalo situacijo možno rešiti le s tvornim vključevanjem tako v obliki moratorijev na obstoječe dolgove kot tudi z dokapitalizacijo lastnikov v minimalni višini dveh milijonov evrov. »Zaradi negotove perspektive naše dejavnosti tudi v prihodnosti je večinski lastnik ocenil, da bi ta višina nujno potrebne dokapitalizacije, ki bi omogočala nemoteno poslovanje, lahko ogrozila njegov obstoj. Saj tudi večinski lastnik prihaja iz tekstilne dejavnosti in bi nujno potrebna višina dokapitalizacije družbe, ki bi bila v 90 odstotkih namenjena le za izplačilo plač presežnim delavcem ter odpravnin in le v manjši meri za obratni kapi- tal, pomenila za njega prevelik finančni zalogaj,« pravi direktorica Elkroja. Prepričana je, da hitra rešitev in ne zavlačevanje, kot je to praksa v kar nekaterih slovenskih podjetjih, ki so morala v stečaj, omogoča tudi Elkrojevim delavcem takojšnjo socialno podporo in čimprejšnje nadaljevanje zgornjesavinjskega tekstilnega podjetja v novi sprejemljivi obliki glede na trenutne razmere. Obenem zatrjuje, da je obstoječi večinski lastnik, podjetje Rednak iz Šoštanja, izrazil jasen interes za prevzem zdravegajedra dejavnosti in dela ljudi iz stečajnega postopka. »Osebno menim, da kriza zahteva takojšnje ukrepanje in da bi vsako odlašanje pomenilo le odlaganje problemov na prihodnost, ki bi povzročili bistveno večje težave in izgube vsem udeležencem,« je povedala Glušičeva. OHRANITI BLAGOVNO ZNAMKO »Od stečajnega upravitelja želimo, da ohrani tisti del proizvodnje, ki je dobičkonosen, da ohrani blagovno znamko, da prevzame že podpisane pogodbe. Preko velenjske območne organizacije zveze svobodnih sindikatov bodo naši elkro-jevci lahko vložili svoje zahtevke v stečajno maso, kijih podjetje dolguje delavcem. To so še neizplačane razlike plače za februar in plače za marec, določene odpravnine, neiz-plačanejubilejne nagrade za delov podjetju, neizkoriščen letni dopust. Naša prva naloga bo, da zaprosimo stečajnega upravitelja za razgovor, kjer bomo lahko predstavili videnje zaposlenih. Z njegove strani pa pričakujemo informacijo, kakšna bo usoda podjetja,«je bil kritičen sindikalist Jože Türkl in poudaril, da Elkrojev sindikat želi, da se zdravi del proizvodnje ohrani. Prepričani so namreč, da se bo z delom povečevala stečajna masa in posledično tudi večja možnost poplačila obveznosti. Stečajni upravitelj Stevo Radovanovič bo v Elkroj prišel takoj, ko bo pravnomočen sklep o stečaju, predvidoma 15. aprila. Tedaj naj bi se pogovoril tudi z s strokovnim timom, naredil pa naj bi se tudi pop- Jože Tiirkl: »Od stečajnega upravitelja Steva Radovanoviča želimo, da ohrani tisti del proizvodnje, ki je dobičkonosen.« (foto: Marija Šukalo) is dejanskega stanja. Zato upajo, da bo do konca meseca znan program in usoda delavcev, ki so trenutno v velikem stresu in finančni stiski. Da bijimtrenutno agonijo olajšali,Tiirkl poudarja, da bodo stopili v stik s humanitarnimi organizacijami in občinami v dolini ter jih zaprosili za različne oblike pomoči, tako v prehrani kot denarnih sredstvih. Marija Šukalo GORNJI GRAD Za obnovo doma na Menini tudi občinska sredstva Občina Gornji Grad je preko javnega razpisa razpisala sredstva za investicije v športno infrastrukturo v višini 6.000 evrov. Nanj seje prijavilo šest društev in klubov. Zaradi pomanjkljivosti vlog so prosilce pozvali, da jih dopolnijo, a tega niso storili, saj vvečini primerov niso lastniki objektov, ki jih za svojo dejavnost upravljajo. Na razpisu je tako uspelo le Planinsko društvo Gornji Grad. To bo sredstva porabilo za adaptacijo gostinske sobe v planinskem domu na Menini. Svetniki so bili pri predstavitvi investicije kritični do predstavitve ponudbe izvajalcev adaptacijskih del, saj je bil predložen le en predračun, pa še ta v pomanjkljivi obliki. Prav tako so bili mnenja, da bi morali predstaviti tudi utemeljene negativne odgovore vsem zavrnjenim prosilcem. Niko Purnatje poudaril, da ni ravno praksa, da je predstavnik dajalca hkrati tudi predstavnik prejemnika. V gornjegrajskem primeru je namreč Klemen Petek predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ter podžupan in hkrati tudi predsednik planinskega društva. So se pa svetniki strinjali, da je objekt na Menini potreben adaptacije, in so razpisana sredstva v celoti namenili za obnovo. Marija Šukalo V Elkroju si želijo čimprejšnje nadaljevanje dela v novi sprejemljivi obliki glede na trenutne razmere (foto: arhiv SN) OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD Svetniki proti podražitvam vrtca Nedavna seja občinskih svetnikov vGornjem Gradu je pokazala, da se ti zavedajo ekonomske situacije v dolini, saj niso potrdili novih cen vrtca. Utemeljitev za dražje cene sta v občinskem svetu razgrnili Katka Pečnik in Tina Gutman. Predstavili sta poslovanje vrtca v preteklem letu, v katerem so imeli primanjkljaj, in poudarili, daje bilo kar 85 odstotkov sredstev namenjenih za plače zaposlenih. Prav zaradi slednjega je bil predlagan 7,5-odstotni dvig cen vrtca. Svetniki pa so poudarili, da se ob sedanji gospodarski situaciji v naši dolini lahko zgodi, da bo zaradi brezposelnosti tudi število otrok v gornjegrajskem vrtcu manjše oziroma bo že tako visok znesek, menda je tretji naj višji v državi, za marsikoga nedosegljiv in bodo ostajala prosta mesta, kar bo v poslovanju vrtca povečalo izgubo. Tudi sklep o soglasju k dvigu cene storitev pomoči na domu in določitev višine subvencije k omenjeni storitvi je bil negativen. Kljub temu da v gornjegrajski občini ni uporabnikov pomoči na domu, ki ga nudi Center za socialno delo Mozirje, niso potrdili nove cene in ne odstotka zvišanja subvencije. Tako bo Občina Gornji Grad na osnovi sklepa sveta še vedno prispevala le 50 in ne 58-odstotni delež, kot je bil predlagan. V nadaljevanju seje so predstavili tri odloke, in sicer o gospodarskih javnih službah, o načinu izvajanja ter podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov na območju občine. Z njimi bodo uskladili predpise občine s predpisi države na področju gospodarskih javnih služb. Predloge sta proučila tudi statutarna komisija terodbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gosp- odarske javne službe in prostorsko planiranje. V statutarni komisiji so poudarili, da so akti v skladu s statutom občine, ob tem pa je odbor za gospodarstvo predlagal občinskemu svetu, da pristojne službe preučijo strokovnost odlokov, predvsem odloka za podelitev koncesije. Svetniki so dodali številne utemeljene pripombe, ki naj bi se vnesle v akte do drugega branja. Do tedaj naj bi se uskladila tudi občinska uprava in javno podjetje ter sklicali tudi delovni sestanki odborov. Marija Sukalo VLADA PRISLUHNILA NEKATERIM ZAHTEVAM AVTOPREVOZNIKOV Napovedane zapore cest ne bo Zaradi vse bolj nevzdržnega stanja so sredi marca avtoprevozniki celjske regije ustanovili krizni odbor. Ker je vlada delno ugodila njihovim zahtevam, je sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) odpovedala nameravani protestni zbor avtoprevoznikov v začetku aprila v Celju. Poročali smo že, v kako nezavidljivem položaju so se v sedanji globalni ekonomski krizi znašli tudi zgornjesavinjski avtoprevozniki, predvsem tisti, ki so vozili pretežno le za enega velikega naročnika -izvoznika. Še posebej to velja za tiste, ki so blago prevažali na vzhodnoevropske trge. Razen pomanjkanja naročil jih pestijo še tuja konkurenca in plačilna nedisciplina. Zaradi povedanega so sredi minulega meseca v Celju ustanovili krizni odbor. Na nedavnem drugem sestanku tega odbora so sklenili v protest pripraviti tudi cestno zaporo. Še prej pa naj bi na celjskem sejmišču organizirali zbor vseh sloven- skih avtoprevoznikov, ki so včlanjeni v obrtno-podjetniško zbornico, gospodarsko zbornico in avto-prevozniško zbornico. Da protest odpovedo, so se v sekciji za promet odločili med drugim zaradi tega, ker je vlada na zadnjem sestanku s predstavniki OZS obljubila bistveno višje vračilo trošarin in uvedbo ABC cestninjenja, ki bi za vozila tretjega cestninskega reda omogočalo pretok vožnje brez ustavljanja. Člani upravnega odbora sekcije za prom- et tudi ne podirajo nameravane zapore cest. Slovenski avtoprevozniki menijo, da jim tuji, zlasti romunski in ukrajinski prevozniki predstavljajo nelojalno konkurenco. Nekatere države z različnimi ukrepi skrbijo za vzdržen položaj svojih prevoznikov. Tako lahko ti pri ceni 90 centov na kilometer že ustvarjajo zaslužek, medtem ko slovenski prevozniki z 1,20 evra na kilometer pokrivajo le stroške. Marija Lebai SEMINAR SONČNA ELEKTRARNA NA MOJI STREHI V GORNJEM GRADU Praktični vidiki proizvodnje sončne energije V dvorani kulturnega doma v Gornjem Gradu se je v soboto, 28. marca, odvijal seminar o sončnih elektrarnah. Seminarje organizirala Občina Gornji Grad v sodelovanju s podjetjem Enecon d.o.o., v okviru evropskega projekta Concerto -Energy in Minds! (Mislimo na energijo!), sofinanciranega s strani Evropske komisije. OMEJENE ZALOGE FOSILNIH GORIV Na seminarju so opozorili, da se moramo zavedati, da so zaloge fosilnih goriv omejene, zato moramo iskati nadomestne in naravne vire terjih tudi koristiti. Pravtako smo pri nakupu fosilnih goriv odvisni od drugih držav in prav gotovo si nihče /f"—N od nas ponovno ne želi ponovitve izkušnje iz letošnje zime, ko so bili marsikje radiatorji zaradi rusko-ukrajinskega spora mrzli. Tomaž Dintinjana iz podjetja Enecon d.o.o. je poudaril, da moramo vedno več pozornosti namenjati naravnim virom, ki so obnovljivi, to pa so sonce, veter in voda. Ravno zaradi tega so sončne elektrarne tržno vedno bolj privlačne, saj se stroški nižajo, pri ostalih gorivih pa večajo. SONCE JE GLAVNI VIR ENERGIJE Gradnja sistema sončnih elektrarn zahteva optimalno postavitev fo-tonapetostnih modulov, ki upoštevajo gibanje sonca na obzorju. Moduli morajo biti vedno obrnjeni proti jugu, ker so tako najbolj izpostavljeni son- cu, njihov naklon pa mora biti 20 do 30 stopinj. Module lahko postavimo fiksno (na strehe, fasade) ali pa na osnovi eno ali dvoosnega sledenja. To pomeni, da modul sledi sončnim žarkom z vzhoda proti zahodu, pri dvoosnem sledenju pa se spreminja še naklon, daje izraba sončne energije najbolj optimalna. Ti moduli so večinoma montažni. PREDNOST KVALITETI Mag. Andrej Hanžič iz podjetja Enersis d.o.o. je povedal, da investitorji velikokrat preveč gledajo na ceno. To je povsem normalno, je pa prav gotovo, da pri naložbi, ki ima življenjsko dobo do 40 let, veliko pomeni tudi kvaliteta modulov in kvalitetna izvedba, saj so lahko pos- ledice varčevanja vidne dolgoročno pri proizvodnji energije, ki je lahko precej manjša od optimalne. ELEKTRARNE PRIHODNOSTI Direktor Elektro Gorenjske mag. Marko Čarman je predstavil nekaj primerov sončnih elektrarn na njihovem območju, predvsem jih postavljajo na šole in trgovska središča. O eni prvih sončnih elektrarn, zgrajenih v Mariboru je spregovoril Sebastjan Seme iz mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Poleg naštetih sta to dejavnost predstavila še Rok Vrhovnik iz podjetja Actinia Solar in Damjan Kosmač iz podjetja Tech-noton. Šteti Sem NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. Nova poslovalnica na Ljubnem prijazna tudi do invalidov (Od leve): mag. Lidija Dovšak, Miran Vičič in ljubenska županja Anka Rakun ob predaji čeka Nove Ljubljanske banke za razvoj turizma v občinah Ljubno, Luče in Solčava (foto: Štefi Sem) Pretekli petek je bila na Ljubnem ob Savinji otvoritev novih prostorov Nove Ljubljanske banke (NLB). Ob tej priložnosti so se zbrali vodilni delavci banke, uslužbenke nove poslovalnice, županja Anka Rakun, poslanec Iztok Podkrižnik, predstavniki podjetij z Ljubnega in okolice ter precej obiskovalcev. Direktorica Podružnice Savinjsko-šaleška NLB mag. Lidija Dovšak je pozdravila vse obiskovalce in jim zaželela, da bi se v novih poslovnih prostorih počutili dobro ter jim povedala, da bodo lahko sedaj na banki uredili tudi storitve, ki jih do pred kratkim ni bilo mogoče. Vesela je, da so novi prostori večji in posledično je večje tudi število uslužbenk. Dovšakova seje zahvalila tudi investitorju Paulu Orešniku in Občini Ljubno za njihovo podporo. Še posebej je poudarila, da so prostori banke urejeni tako, da je omogočen dostop invalidom z invalidskimi voz- V preteklem tednu so v Solčavi porušili polkrožno stavbo sredi vasi, vsem poznano Rinko, ki je samevala že kar vrsto let. Na tem mestu bodo v prihodnjih letih zgradili nov večnamenski objekt, ki bo v veliki meri finančno podprt preko Norveškega finančnega mehanizma. Nov objekt bo služil krajevnim ički. Direktorica je omenila tudi zaprtje njihove poslovalnice v Lučah in da se v NLB zavedajo, da pri prebivalcih manjših krajev združevanje manjših poslovalnic v večje ni vedno najboljše sprejeto. potrebam, predvsem pa bo namenjen turizmu. V njem bo večnamenska dvorana, ki bo služila za potrebe raznih predstavitev turistom, dva večja apartmaja, zametek prodaje domačih izdelkov s Solčavskega in še drugi poslovni prostori. Projekt naj bi bil zaključen v letu 2011, ko naj bi bil objekt predan namenu. Štefi Sem Član uprave banke Miran Vičič je vodji ljubenske poslovalnice Brigiti Vrčkovnik podaril simbolični ključ v obliki ljubenske »potice«. Ključje posebej za ta namen izdelal Maks To-stovršnik. Simbolični ček v vrednosti 3.000 evrov je v imenu treh občin prejela ljubenska županja Anka Rakun, namenjen pa je razvoju turizma za občine Ljubno, Luče in Solčava. Tudi županja je izrazila veselje ob tem, da seje projekt banke na Ljubnem končno zaključil. Verjame, da bodo uporabniki storitev banke zadovoljni tako s prostori, kot s storitvami. V imenu vseh treh občin seje zahvalila tudi za prejeti ček in obljubila, da bodo ta sredstva s pridom porabljena v namene turizma. Brigita Vrčkovnikje v imenu zaposlenih vse obiskovalce povabila na ogled novih prostorov in pogostitev. Poslovalnica NLB na Ljubnem je z delom na novi lokaciji pričela v ponedeljek. Na otvoritvi so se s kratkim kulturnim programom predstavili Robi Weiss in Andraž Supin z igranjem na harmoniko in kvartet Štiglic s prepevanjem slovenskih narodnih pesmi. Štefi Sem OBČINA SOLČAVA Solčavsko Rinko bo nadomestil nov objekt ■Tu’ fi 1 1 j —* H 5 ml j flft' i lj 5^”it ‘ Na mestu nekdanje Rinke bodo sredi Solčave zgradili objekt namenjen predvsem turizmu (foto: Rudi Jezernik) VABLJENI NA: 12 URNI TURNIR V MALEM NOGOMETU «P ^ 30.4.2009 v Nazaijah 1. NAGRADA = 200 € + ostale praktične nagrade Prijave zbiramo do 20. aprila - 040 822 510 Naročnik: Športno društvo Vrbovec, Zadrečka cesta 15, Nazarje TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Leto uspešnih projektov Na rednem občnem zboru mozirskega turističnega društva je predsednik Andrej Klemenak ocenil, da je bilo minulo leto zelo dobro in polno uspešno izvedenih projektov. S tem so se v razpravi strinjali tudi udeleženci zbora. Predsednik Štefan Turk: »V prvem letu predsedovanja sem zadovoljen, saj so bile v letu 2008 realizirane vse planirane aktivnosti.« (foto: Fanika Strašek) Uvodoma so člani turističnega podmladka OŠ Mozirje z mentorico Matejo Majhen predstavili letošnjo projektno nalogo, s katero so se sprehodili po vodnih virih pritokov reke Savinje. Izdelali so predstavitveni spot in z zloženko orisali peš ali kolesarsko pot, ki poteka ob Mozir-nici, preko Goltvsmeri Lepe Njive in nazaj v Mozirje. V začetku lanskega leta so člani prejeli članske izkaznice, s katerimi lahko na mnogih destinacijah uveljavljajo različne popuste. Ob pustovanju so pomagali pri organizaciji tradicionalnega dogajanja. Konec marca so poskrbeli za organiziranje občinskih društev, katerih člani, preko 200jih je bilo, so se podali na tradicionalno pomladansko očiščevalno akcijo. V sklopu projekta Mozirjani potujemo so izvedli štiri izlete, na katerih so spoznavali sosednje dežele. Podali so se tudi na obisk k Nazarčanom, ki sojih popeljali na ogled njihovih zanimivosti. Odmevna akcija je bila ocenjevanje javnih stavb, objektov in gostinskih lokalov. Komisija iz vrst članstva je ocenjene obiskala dvakrat, najuspešnejše pa nagradila v sklopu prireditve ob svetovnem dnevu turizma konec septembra. V akciji turistične zveze Moja dežela lepa in gostoljubna je bilo Mozirje kot izletniški kraj odlično ocenjeno. V prid temu govori plake- Od 148 članov šmarškega društva upokojencev sejih je na redni letni občni zborzbralo približno polovica. V preteklem letu so bili zelo aktivni, saj so poleg rednih srečanj in pohodov v naravo za svoje člane organizirali izletna Kras in na Koroško, udeležili so se trgatve v Vipavi in pripravili piknik v Račneku, za katerega so se dogovorili, da bo postal tradicionalen. V društvu imajo zelo aktivno skupino žena, ki se družijo ob šivanju ta za drugo mesto v tej kategoriji, kar je članom društva odprlo nove želje in pričakovanja. V letošnjem letu nameravajo tradicionalne akcije nadgraditi z novimi vsebinami. V sklopu ocenjevanja bodo letos na vrsti stanovanjski objekti in balkoni, kar naj bi pripomoglo k izboljšanju ocvetličenosti bivalnega okolja Mozirjanov. Tudi letos bodo potovali, obiskali sosednja sorodna društva, predvidoma velenjsko, in skrbeli za osveščanje občanov o potrebnosti ter prednostih urejenega okolja. Benjamin Kanjir Predsednik društva Andrej Klemenak je minulo leto ocenil kot zelo dobro in polno uspešno izvedenih projektov (foto: Benjamin Kanjir) ročnih del. V predbožičnem času so kot vsako leto obiskali in obdarili bolne ter ostarele v krajevni skupnosti. Tudi v letošnjem letu načrtujejo obširno dejavnost pohodov, izletov in druženj. Prepričani so, da so te dejavnosti in obenem skrb za lastno zdravje zelo pomembne za bivanje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Predstavnik upokojenske stranke Peter Habjan je prisotnim posredoval aktualne informacije v zvezi s pripravami na reformo pokojninskega sistema, obljubljenim izplačilom dodatka k najnižjim pokojninam, potrebo po ohranitvi javnega zdravstva in problematiko izgradnje ter financiranja domov za starejše. Nedvomno šoto področja, ki so za življenje upokojencev zelo ORGANIZACIJA NAZARJE Člani nazorske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 so se konec marca zbrali na vsakoletnem srečanju. Prisluhnili so predsedniku Francu Bez-ovšku, kije podal pregled dela v preteklem letu. Obenem je bila to priložnost za zahvalo dolgoletni tajnici Jožici Pečovnik za njeno vestno delo. Tega zaradi bolezni ne bo več opravljala, zato so člani na njeno mesto izvolili Magdo Peternelj. Lani so v osnovnih šolah pri urah zgodovine predstavili pred časom izdano publikacijo Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma. V njej so zbrana njihova pričevanja o času, ko so bili izgnani v različna taborišča. Med lanskoletne naloge so si izgnanci med drugim zadali tudi pošiljanje pobude za sprejem zakona, ki bi uredil vprašanja povrnitve vojne škode. Prejele so ga vse poslanke skupine, a zakon v parlamentu lani ni bil izglasovan. Letos bodo vse aktivnosti slovenskega društva izgnancev usmerjene pomembna, je poudaril tudi podžupan občine Nazarje Matej Pečovnik. Prepričanje, da si lahko s pozitivnim mišljenjem, druženjem in dobrimi medsebojnimi odnosi sami bistveno polepšamo in obogatimo svoj vsakdan. Fanika Strašek v organizacijo prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev v letih 1920 do 1945, ki bo v Ljubljani. Udeležili se ga bodo tudi člani nazorske krajevne organizacije. Marija Sukalo Predsednik Franc Bezovšek je poudaril, da so na osnovnih šolah predstavili pričevanja o izgnanstvih v taborišča (foto: Marija Šukalo) DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Aktivni skozi vse leto DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945, KRAJEVNA Letos evropski kongres izgnancev LIONS KLUB VELENJE POMAGA TUDI V NAZARJAH Solze v očeh povedo več kot tisoč besed Lions klub Velenje je prvi četrtek v aprilu predal donacijo družini Maje Vinter iz Nazarij. Sredstva so zbrali na dobrodelnem koncertu v velenjskem kulturnem domu sredi marca. Ček v vrednosti tisoč evrov je družina porabila za nakup stanovanjske opreme v Gorenjevi Notranji opremi, program Pohištvo Nazarje, kjer so tudi sami primaknili svoj delež v obliki ugodnejše cene in montaže ter logistike. Podarjenega pohištva so se ob mamici samohranilki veselili tudi njeni štirje otroci. Maja Vinterje pred dvema letoma v nesreči izgubila moža in ostala sama s štirimi otroki. Kljub zaposlitvi težko shaja iz meseca v mesec, saj je ena plača premalo za preživetje petčlanske družine, v kateri sta dva šoloobvezna otroka in dva petletnika. Zelo se je razveselila pobude ravnatelja nazorske osnovne šole Jožeta Kavtičnika, ki ji je ponudil pomoč Lions kluba, katerega je tudi sam član. Po besedah Jožeta Mraza, predsednika Lions kluba Velenje, ta vedno pomaga vsem, ki so pomoči potrebni. Ob izročitvi donacijeje izrazil veselje, da še vedno obstajajo dobri ljudje, ki so pripravljeni ponuditi roko pomoči tudi v teh kriznih časih. Pri tem seje k sodelovanju povabili tudi podjetje Gorenje Notranja oprema, Pohištvo Nazarje, saj se zavedajo, da so z združenimi močmi močnejši. Mlada mamica je bila ob dogod- ŠOFERSKO TEKMOVANJE V LOČICI OB SAVINJI Uspešni tudi tekmovalci iz Voznik in učitelj praktične vožnje iz Mozirja, Anton Rosenstein je tekmoval z avtobusom (foto: Jože Miklavc) V soboto, 28. marca, je bilo na avto poligonu v Ločici ob Savinji, ki ga upravlja Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, tekmovanje poklicnih voznikov, članov regijskih združenj ZŠAM celjsko-zasavske regije. Po dolgoletnem odmoru so se tekmovanja udeležili tudi člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline in svoje znanje ter spretnosti s področja vožnje motornih vozil pred konkurenco dostojno predstavili. Tekmovanje je potekalo v poznavanju cestno prometnih predpisov, prometne etike, preventive ter delovanja in vzdrževanja motornih vozil (hitrostno testiranje). Na prometnem poligonu pa so se pomerili v znanju in spretnosti vozniki tovornih motornih vozil ter avtobusov. Avtomehaniki so v delavnicah odpravljali mehanske okvare na sklopih motornih vozil. Med več kot tridesetimi tekmovalci iz sedmih združenj so člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline dosegli vzpodbudne uvrstitve. Med avtomehaniki je bil Franci Fedran četrti in med vozniki avtobusov Rajko Škrubej peti. Sodelovali so še Anton Rosenstein (avtobusi), Drago Melavc, Maksimiljan Pust in Zlatko Štrucelj (kamioni). Ekipno so za združenji Donacijo Lions kluba so družini Maje Vinter izročili (od leve) predsednik kluba Jože Mraz, ravnatelj Osnovne šole Nazarje Jože Kavtičnik in predstavnik podjetja Gorenje Notranja oprema, Pohištvo Nazarje Franci Jelšnik (foto: Marija Šukalo) ku zelo ganjena in je z besedami v očeh pa so povedali več kottisoč težko izrazila besedo zahvale. besed. Njen izraz na licu, iskrica in solze Marija Šukalo Zgornje Savinjske doline Laško, Savinjska dolina in Velenje podobnega tekmovanja na ravni osvojili vzpodbudno četrto mesto. Zveze ZŠAM Slovenije. Najbolje uvrščeni se lahko udeležijo Jože Miklavc DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV MOZIRJE ZA MATERINSKI DAN Mira Dobrave« o družini O materi in ženski ima kaj povedati Mira Dobravec, sama mati štirih otrok in še pisateljica, publicistka ter urednica otroške revije Mavrica. V Slomškovi dvorani v Mozirju je v soboto, 21. marca, spregovorila o vlogah, ki jih živi v svojem družinskem okolju. Nekatere je sprejela hote, druge so ji bile podarjene ali pa se je preprosto znašla v njih. A v vseh se najprej uresničuje kot kristjanka. Razmišljanje Mire Dobravec -bralci Mavrice seje bodo spomnili kot tete Puber, ki je najstnikom ter njihovim staršem pomagala razrešiti marsikatero zanko in uganko v občutljivem obdobju odraščanja -seje strnilo v zgodbo o družini, ki se začenja z odnosom med moškim in žensko. Ta se dopolni z materinstvom in očetovstvom. A v tem »raz-treščenem« svetu se marsikaj obrača na glavo: »Na eni strani je mama opustila milo, lepo, nežno, moškega pa je poslala stran.« Ali pa je šel sam. Otrok pa se rodi obema, da ga opazujeta pri rasti, vzgajata, učita ter sprejmeta takšnega, kakršen je. In kaj je povedala o svoji vlogi babice? »Povišali so me v babico in imam se super. V naši hiši se vedno nekaj pospešeno dogaja. Vedno rešujem probleme in nobeden ni moj. Pisala bi še in še, pa bom pozneje... Zdaj si svoj čas organiziram za druge. Imaš, kar daš.« Zadnja misel odseva bistvo vsakega odnosa. Daš pa ne najprej materialno. Zlasti mladim in »ta mladim« je treba prisluhniti, jim dati vedeti, da so dobrodošli, tako, je pesniško izpovedala, »hiša postane zavetje«. Sodobne babice niso nujno tudi tašče, a Mira Dobravec to je in si pravi: »Tašča, bodi potrpežljiva, mila in molči, ko tvoj otrok gre od tebe. Mora razdreti gnezdo, da si bo naredil novega.« Andreja Gumzej TURISTIČNO DRUŠTVO IUČE V turizmu zapihal svež veter Čeprav je v zadnjih letih upadlo zanimanje za delovanje v lučkem turističnem društvu, tako s strani občine kot krajanov, se v prihodnje obetajo boljši časi. Nova predsednica Amanda Kladnik utegne s svojo mladostjo in ambicioznostjo k sodelovanju spet privabiti več mladih. Da se bodo tudi mlajše generacije odslej več vključevale v aktivnosti društva, je soditi že po sami udeležbi na občnem zboru društva. Spodbudno število mladih so z veseljem pozdravili predsedniki treh drugih lučkih društev: planinskega - Franc Kosmač, gasilskega - Tone Pečovnik, in društva upokojencev - Kristjan Germelj. Vsi so bili mnenja, da je TD organizacija, ki bi v Lučah potrebovala resnejšo obravnavo, predvsem s strani občine. Hkrati so spodbudili miade, da se povežejo in v Lučah ohranijo dolgo tradicijo turizma. Nova predsednica Turističnega društva Luče je Amanda Kladnik (foto: Marija Šukalo) Bivši predsednik Andrej Rose je ob tem na kratko povzel aktivnosti, ki jih je društvo pripravilo v času mandata. Poleg urejanja okolice so organizirali kresovanje, postavitev mlajev, novoletni ognjemet, izlet v Gardaland... Največ pozornosti so posvetili osrednjemu dogodku v kraju, Lučkemu dnevu. Društvo je bilo sicer vsa leta glavni prireditelj te večdnevne prireditve, po predsednikovih besedah pa se za organizacijo 40. Lučkega dne precej bolj ogreva sama občina, ta pa na občni zbor ni poslala predstavnika, ki bi lahko zadevo bolje razjasnil. Roscje prepustilsvojofunkcijoAmandi Kladnik, ki bo s podpredsednikom Davidom Poličnikom in pomlajeno ekipo skušala spraviti drušlvo v nov pogon ter s (pre)potrebnimi svežimi idejami oživiti turistično srce kraja. Špela Robnik ---s ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Z.0.0. Občni zbor v znamenju volitev Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je izpostavil boljše pogajalske možnosti za kmete, ki so povezani v zadruge (foto: Šteti Sem) Zadnjega marca je potekel štiriletni mandat upravnemu in nadzornemu odboru Zadruge Mozirje, zato so ta datum izkoristili za 17. redni občni zborterza nove volitve. Na mesto predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Stanko Zagožen, izvoljenih pa je bilo tudi 14 novih članov upravnega odbora. Nov predsednik nadzornega odbora je Jože Bitenc, člana nadzornega sveta pa sta Jože Rakun in Vinko Špeh. Direktor Andrej Presečnik je povedal, daje bilo preteklo leto poslovno ugodno in da je bila tudi gospodarska rast pozitivna. Toda vsi ti rezultati nekako zbledijo ob napovedih, kaj prinaša s sabo svetovna gospodarska kriza, katere obsega še ne vemo, dotaknila pa seje tudi že naših krajev. Najbolj stabilna poslovna kategorija trenutnoje proizvodnja mleka. Na tem področju se trudijo z Ljubljanskimi mlekarnami doseči dogovor za kar najboljšo odkupno ceno mleka. Presečnik seje dotaknil tudi poslovanja trgovin. V živilskih trgovinah trenutno še ne opažajo upada prometa zaradi zmanjšane kupne moči, vteh-ničnih trgovinah pa se v tem času pozna sezonski vpliv na prodajo tehničnega blaga. Pozitivni poslovni izid, kije bil sicer nekoliko manjši kot v letu 2007, pa nakazuje, da je sanacija podjetja uspešna. Udeležence občnega zbora sta nagovorila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in predstavnik Ljubljanskih mlekarn Slavko Peklaj. Vrisk je še posebej poudaril, kako pomembno je, da so kmetje povezani v zadruge, saj imajo tako boljše pogajalske možnosti. Peklaj pa je predvsem povzel dobro poslovno sodelovanje med Zadrugo Mozirje in Ljubljanskimi mlekarnami. Šteti Sem DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Medsosedska pomoč članom V nazorskem društvu upokojencev je po besedah predsednika Janeza Štiglica delo usmerjeno v zagotavljanje čim kvalitetnejšega preživljanja tretjega življenjskega obdobja. Zaradi tega so se lani spomladi odpravili na izlet v Rogaško Slatino, kjer so si med drugim ogledali tudi dom starejših krajanov, julija pa so se udeležili pokrajinskega srečanja članov društev upokojencev. Družili so se tudi na jesenskem pikniku na Lazah in ob zaključku leta na prednovoletnem srečanju. V skrbi za onemogle in bolne so poverjeniki društva te obiskali na njihovih domovih ali v domovih starejših krajanov. Tako je prijazen stisk roke in kratek klepet ter simbolično darilo pripomoglo k vedrejšemu vsakdanjiku vseh, ki se ne morejo udeleževati različnih srečanj. Med aktivno preživljanje časa nazorskih upokojencev sodi tudi ročnodelski krožek Vrba, kjer si udeleženke pod mentorstvom ide Kotnik izmenjujejo izkušnje in prenašajo znanje različnih tehnik druga na drugo. Svoje izdelke bodo na povabilo podžupana in predsednika KO Nazarje Mateja Pečovnika najverjetneje razstavilejunija ob krajevnem prazniku. V smernice dela, ki so jih sprejeli po pregledu dela na občnem zboru, so zapisali, da bodo or- ganizirali tematska predavanja in sodelovali s sorodnimi društvi. Želijo pa tudi gojiti medsosed-sko pomoč svojim članom in se vključevati v program »starejši za starejše«. Marija Šukalo Janez Štiglic je na občnem zboru predstavil delo in smernice društva, ki združuje ljudi v tretjem življenjskem obdobju (foto: Marija Šukalo) Piše: Aleksander Videčnik LJUDSKO IZROČILO Naši predniki so kruh častili kot nekaj svetega, nekaj spoštovanja vrednega. Časi po drugi svetovni vojni so v marsičem spremenili ljudske navade in običaje. Tudi vrednotenje kruha se je bistveno spremenilo. Morda prihaja spet obdobje, ko bomo kruh znali ceniti in spoštovati. V naši dolini sem kar nekaj let raziskoval rabo obrednih kruhov injih naštel vsega 14. Tudi med domačimi zdravilci je bil kruh zelo spoštovan, saj so marsikatere bolezni zagovarjali prav na kruh. V Šmihelu je bil znan zdravilec, kije kruh zagovarjal kotzdravilno pomoč pri kačjem ugrizu. Celo vrsto bolezenskih težav so zdravili z zagovarjanjem kruha. Dejstvo je, da pa so prav vsi gojili načelo svetosti kruha. SUŠNA LETA Potrebno je omeniti, da so bile velike lakote zaradi sušnih let, ko so si ljudje pomagali tudi s koreninami trave in raznih rastlin. Bleiweisove Novice so celo objavile nasvet, kako iz korenin narediti moko. Sušna leta so bila seveda tudi v naših krajih. Kar spomnimo se procesij, ki so prihajale h Kokrski Mariji s prošnjo po dežju. OBREDNI KRUHI PREDVSEM V SLOVANSKEM SVETU O obrednem kruhu je v sedanjem času že dosti pozabljenega. Božičnik (poprtnik) je bil med vsemi tovrstnimi kruhi najbolj cenjen. V dolini so imeli razne obrede v zvezi z njim, že pri sami pripravi in potem v rabi ter pojmovanju njegove svetosti. Božičnik je bil znan tudi med drugimi narodi, posebno slovanskimi. ZA KRUH DELAJ! Na sploh je veljalo pravilo, da moraš za kruh delati in si ga na ta način pridobiti. Vzgoja je bila vtem smislu usmerjena - otroci so morali paziti, da niso drobtine padle na tla. Košček božičnika na sam božič so matere pridržale nekoliko višje in otroci so morali skakati, da so ga dosegli. To je pomenilo, da seje za kruh potrebno potruditi. Veliko je še drugih vzgojnih napotkov okoli kruha. KRUHI ZA POSEBNE PRILIKE Obredne kruhe so pekli ob določenih praznikih in vdoločenem obdobju leta. Ko so pomladi pričeli orati, so v tretjo brazdo dali košček kruha, ki so ga imenovali oračk. Ob tem so molili za obilno letino. Kruh, peč kot to Podobno temu so obredne kruhe uporabljali povsem namensko. Naj jih nekaj naštejemo: poženk, presca, šarkelj, šipanca, Štefanov kravec, kvatrni kravec, stavjek, ajdnek in pogača. O naštetih kruhih bomo še pisali. PREDSTAVITI VELJA ŠE DRUGE OBREDNE KRUHE Opisati vse obredne kruhe bo seveda spet enkrat potrebno. Saj ta pomembna kulturna izročila naglo pozabljamo. Žal! V zvezi s kruhom so še razna druga izročila, kot na primer njegova uporaba pri zdravljenju živali, posebno konj. Davni predniki so imeli kruh kot nekaj nadnaravnega, tudi kot učinkovito obrambno sredstvo proti urokom in čarovnijam. Dr. Dolenc, znani narodopisec in veterinar, ugotavlja, da so ljudje kruh pogosto uporabljali tudi kot čarobno sredslvo, s katerim se da doseči pospešeno rast živali, rodovitnost in vsestranski vir blagostanja. Dolgoletni veterinar dr. Dolenc je zapisal tudi tole: »Ponekod so dali novokupljeni živali blagoslovljeni kruh (kruh z blagoslovljeno soljo), da bi se čim prej navadila nove hrane, pa tudi sicer bi brez tega daru bila neješča.Tudi razna poživila in zvarke so dajali živalim vedno na kruhu.« PESEM O KRUHU Izpod peresa Tončke Horvat iz Nazarij Kruh je pesem neizpeta, revežu iz ustnic vzeta, bori se za vsak grižljaj kruha, a zanj ni nikjer posluha. Saj kruh je življenje, v kruhu je moč, je odrešenja in božja pomoč. Kruh je blaginja, kruh je svetost, s kruhom se zgrinja na Zemljo radost. Otrokom vsega sveta, naj kruha ljubi Bog da. Sam se v kruhu naj razdaja, nasz ljubeznijo opaja. Ob kruhu se v družini ljubezen krepi, saj nič tako ne diši, kot kruh, ki ga mati jemlje iz peči. Daj nam vsak dan kruha, srčno si želimo, nikar nas ne zavrni, ponižno te prosimo. Poglej po širnem svetu, kako ljudje trpijo, lakota jih tare, le kruha si želijo. Usliši naše prošnje in se nas usmili, daj nam vsak dan kruha, pomagaj nam v sili. OBREDNI PRT Poseben pomen pri raznih obredih so imeli obredni prti. Vsaka nova gospodinja je prinesla v hišo svoj obredni prt. To so bili vezeni prti do metra in pol v kvadratu. V oglih so bile vidne črke monograma in letnica, v sredini prta pa je bilo Jezusovo znamenje IHS. Običajno so bili prti iz boljše tkanine in modro vezeni. Namenjeni so bili posebnim namenom, z njim so na primer pokrili mizo, na katero je duhovnik, koje prišel umirajočega spovedati, položil svoje pripomočke. Če je dojenček hudo zbolel, so ga zavili v ta prt, da bi ozdravel. Ko so pripravili božične kruhe, sojih pod bogkovim kotom pokrili s tem prtom, zato Pleteršnik v svojem slovarju omenja božični kruh kot poprtnik. Ob velikonočnem času so nosili k blagoslovu jedila in košaro so pri tem pokrili z obrednim prtom. Skratka, obredni prt je bil v hiši nekaj posebej čaščenega. 3ščemo stare fofoarafije Pavlinova čevljarska delavnica leta 1929 je bila v stari Sirkovi hiši Na Tratah v Mozirju. Sedijo od leve: Žan, Pepo, Albina in trije neznani navzoči. Stoji: Mino Pavlin. Fotografijo hrani Janez Pavlin. SAVINJSKE DOLINE Tudi letos si želijo kipcev kakovosti Delovno predsedstvo je predstavilo dejavnosti društva kmetic v minulem letu in želje ter načrte za tekoče (foto: Štefi Sem) Med dnevom žena in materinskim dnevom se sestanejo članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline in združijo prijetno z koristnim. Poleg letnega občnega zbora si privoščijo tudi nekaj kulture in družabno srečanje. Predsednica Jožica Strojanšek je v poročilu o delu v lanskem letu zaključila, da so opravile vse želene načrte. Veliko je bilo namreč raznih tečajev po posameznih krajevnih aktivih. Izstopajo tečaji peke potic, peciva, priprava dietne prehrane, enolončnic, tečaj izdelovanja adventnih venčkov in še drugi. Sodelovale so na sejmih, prireditvah, obiskale vse mlade mamice, ki so njihove članice, in pripravile ter uspešno izpeljale tudi tri ekskurzije. Med prioritetne naloge vsako leto sodi tudi pridobivanje izobrazbe za opravljanje različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, za kar je potreben certifikat. Poleg vseh delavnic in izobraževanj so lahko članice lani prisluhnile tudi predavanju dr. Christiana Gostečnika. Plane in želje za letos je predstavila Bernarda Brezovnik. V tem letu želijo nadaljevati z aktivnostmi, ki so že uveljavljene. Tečaji, delavnice in sodelovanje na prireditvah in z drugimi društvi. Predvsem zanimivo bo zopet sodelovanje na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Lani sta namreč tam dve članici društva prejeli kipec kakovosti za svoje, domače izdelke. Letos si želijo čim večje udeležbe, saj so tako sodelovanje kot razna priznanja dobra promocija naše doline in njenih dobrot. Vsakoletne ekskurzije so za članice dobrodošlo druženje in spozna- vanje lepot naše dežele ter seveda poučne, saj vedno obiščejo tudi kraje, od koder lahko odnesejo nekaj novega. Letos bodo organizirali splavarjenje po Dravi in obisk Prekmurja, kjer si bodo ogledale rastlinjake, kjer gojijo orhideje. Občni zborsta obiskali tudi članici Slovenske ženske zveze pri SLS, Nevenka Presečnik in Branka Er-menc, ki sta obljubili sodelovanje pri raznih prireditvah med njimi še v naprej. Prav tako so članice sprejele pobudo za sodelovanje pri organizaciji dobrodelnega koncerta skupine Pušeljc, za ureditev bivalne enote za osebe z motnjami v razvoju. Edina kritika, ki sojo izrazile, pa je letela na župane občin, saj se letošnjega srečanja ni udeležil nobeden. Na začetku druženja so članice razveselili s prepevanjem Fantje treh vasi, na zaključku pa so se lahko nasmejale ob komediji Krivica boli. Štefi Sem 20 let podjetja Melov« Družinsko podjetje iz Mozirja z dolgoletno tradicijo, strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami letos praznuje 20-letnico delovanja v specializirani dejavnosti, pri prodaji, servisiranju in svetovanju ob nakupu svetovno priznanih, visoko kvalitetnih blagovnih znamk drobne kmetijske mehanizacije in vrtnih strojev. Imajo največjo izbiro teh izdelkov na enem mestu vtem predelu Slovenije. Pestra ponudba motornih žag, motornih kos, motornih kosilnic, motornih škropilnic, rezalcev betona, Škarij za živo mejo, visokotlačnih pralcev, višinskih obrezovalcev, vrtalnikov za vzemljo, drobilnikov organskih odpadkov, parkovnih traktorjev, motornih in električnih prekopalnikov za vrt vas bo navdušila. Ponujajo tudi BCS program, vitle in cepilce KRPAN, opremo za gozdarje... Prijazne cene, ugodni plačilni pogoji, popusti pri plačilu z gotovino in darilo, dostava večjih strojev na dom, montaža, strokoven, hiter in prijazen odziv zaposlenih pa so uvod v zgodbo, ki bo osnovo nadaljnjemu sodelovanju. Skozi leta so si ustvarjali svoj prostor pod soncem, našli svoje poslanstvo in utrjevali slogan »Zadovoljna stranka je naša stranka!« Zavedajo se, da si pri uresničevanju tega poslansh/a tudi ne smejo in ne želijo privoščiti prodaje nekvalitetnega blaga! Pred leti so zato postali pooblaščeni trgovec za blagovno znamko SUHL in VIKING. Prodaja izdelkov te in drugih kvalitetnih blagov- nih znamk, zagotavljanje rezervnih delov, servisne storitve in strokovni nasveti so tisto, kar je vodilo njihovega uspeha in zadovoljstva strank. Stihi je blagovna znamka motornih žag, ki je številka 1 na svetu. Do tega statusa jih je pripeljalo dolgoletno trdo in vztrajno delo ter želja po absolutni dovršenosti, popolnosti in stoodstotni zanesljivosti. V svetu vedo, da napis »Made in Germany« pomeni izredno visoko kakovost, zato je podjetje Stihi kot razvijalec, proizvajalec in ponudnik iskano na vseh svetovnih tržiščih. Na šestih mednarodnih lokacijah proizvajajo izdelke za stranke iz več kot 160 držav. Povsod tam, kjer odpove motorna kosilnica, se motorne kose STIHL počutijo kot domo: odvisno od moči motorja in rezalne garniture, opravijo različna dela na težko dostopnem terenu - od odstranjevanja trave ob robovih, preko košnje travnatih zelenic pa vse do temeljitega redčenja močno razraslega grmičevja. Lahke motorne kose STIHL poskrbijo za red, npr. ob hišah in robovih zidov, drevesih ali pod grmičevjem. Opremljene s primernim rezalnim orodjem, so primerne tudi za košnjo manjših zelenic. Močne motorne kose STIHL prepričajo z robustnimi motorji, ki nudijo izjemno moč. Tako so primerne za razraščeno goščavje, trdovratno grmičevje ali večje zelenice, kjer poskrbijo za udobno in gospodarno delo. Za pogostejšo uporabo kovinskih rezalnih garnitur so motorne kose serije FS 80 R,FS 80, FS 120 R. Močne motorne kose s 4-MIX motorjem, s tišjim delovanjem, manjšo stopnjo izpušnih plinov, nizko stopnjo vibracij in manjšo porabo goriva so ekološko napredne in okolju prijazne. STIHL 4-MIX motor je njihov prvi 4-taktni motor, katerega zaradi patentiranega 4-MIX principa poganja mešanica bencina in olja. Združuje prednosti 2-taktnih in 4-taktnih motorjev in daje občutno manj škodljivih izpušnih plinov kot primerljivi 2-taktni motorji. Pri delu oddaja prijetnejši zvok in doseže občutno višji vrtilni moment. Novi seriji traktorskih kosilnic T5 in T6 sta rezultat inženirske ustvarjalnosti in zahtev podjetja VIKING, kije želelo ušiva riti enkraten traktor za košnjo trave. Gre za odlično kombinacijo zanesljive kakovosti in inovativne tehnike, ki se kaže v odličnem rezu, v prepričljivih funkcijah, suverenem delu ob udobni vožnji in preprostem upravljanju. Traktorji za košnjo trave serij T5 in T6 omogočajo opremo in moč košnje, ki idealno ustreza vašim zahtevam. Če je na travnati površini veliko grmovja in dreves, med gredami in ovirami pa so ozki prehodi, vam svetujemo nakup serije T5, ki ima ožjo kosno širino. Za velike travnate površine, kjer je pomembna hitrost, večja moč košnje in oblika košnje v pasovih, so primerni traktorji serije T6. PR Zavarovalnica Tilia širi svoje poslovanje Zavarovalnica Tilia si je v letu 2009 kljub zaostreni situaciji zastavila smele cilje, med njimi je tudi intenzivnejša širitev na območju Celjske regije. Več o ambicioznim načrtih nam je povedala direktorica predstavništva Celje mag. Vojka Ojsteršek. Zavarovalnica Tilia ima vrsto predstavništev in pisarn, na Celjskem pa poleg predstavništva nasproti Planeta Tuš še poslovalnico v Slovenj Mag. Vojka Ojsteršek Gradcu in pisarni v Velenju in Mozirju. Ojsterškova poudarja, »da Zavarovalnica Tilia ponuja tako življenjska kot neživljenjska zavarovanja. Ima široko izbiro kvalitetnih produktov osebnih zavarovanj, kakor tudi vsa premoženjska zavarovanja. Njene glavne prednosti so odlični produkti, konkurenčne cene in predvsem hitro reševanje škod, karjeza stranko vedno ključnega pomena.« Znani so nekateri zanimivi produkti Tilie, kot je program Moj otrok, imajo pa tudi izjemno dobra in cenovno ugodna avtomobilska zavarovanja. »Konkurenčnost cen je predpogoj za aktualnost na trgu. Poznani smo po tem, da skušamo dati stranki vedno nekaj več, predvsem pa smo, kot sem dejala, hitri pri izplačevanju škod« pove Ojsterškova. Posebne ugodnosti za gasilce-pros-tovoljce: na osnovi krovne pogodbe, sklenjene med Zavarovalnico Tilio in Gasilsko zvezo Slovenije skušajo nagraditi gasilce prostovoljce in njihova društva za požrtvovalno delo, zato so zanje pripravili številne ugodnosti in popuste. Zakaj bi plačevali več kot je potrebno? Preverite ponudbo Zavarovalnice Tilia in se oglasite v njihovi pisarni v Mozirju, Na trgu 20. V tem času vam za sklenitev novega zavarovanja poklanjajo otvoritvene popuste in BON za 25 evrov. Izkoristite priložnost in pokličite na tel. 041 / 480-330, njihov svetovalec Roman Kronovšek vam bo z veseljem svetoval. PR Barbari Terbovšek čestitamo za opravljeno diplomo z odliko. Tvoji domači Mami Heleni Selišnik Prisrčno čestitamo ob njenem visokem jubileju, 87-letnici življenja in ji želimo še obilo zdravja ter življenjske radosti Ob tej priložnosti se ji še enkrat iz srca zahvaljujemo za njeno ljubezen in dobroto, ki nam jo je vsa leta nesebično poklanjala. Vsi tvoji stihi: GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC VIKING Melavc Anton s.p. TEHNOM - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje Prodajalna in servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041/643-441 in Celju, Mariborska 200 (na izvozu z avtoceste) Tel. 491-16-02, www.melavc.com Gozdarska prikolica z lastno dvisalko (hiap) 10 T, firme PALMS 14.990 EUR + DDV Castelgarden kosilnica, pocinkana pločevina, honda motor 5.5 KM, širina reza 53 cm, koš 70 litrov, oležajana kolesa, centralni dvig, -Redna Cena s cena popustom 486 EUR 411 EUR Traktorske prikolice fi,5 T, 4 T, 5 T, 6 T itd. CVETNA NEDELJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Zelenje oblikovano v galerijo ljudske ustvarjalnosti Na cvetno nedeljo, ki pomeni začetek velikega tedna, so povsod po Sloveniji k blagoslovu prinesli zelenje, spleteno v šope, butare, pres-nece ali kakšne druge oblike. Tudi v naši doli so po različnih krajih župniki blagoslovili tovrstno spleteno zelenje, okrašeno s pisanimi trakovi in sadjem. Na Ljubnem ob Savinji so bile v ospredju »potice«, ki so posebnost ne samo v slovenskem, temveč tudi v evropskem okolju. Različne figure, narejene iz naravnega materiala predstavljajo kmečka orodja, predmete, povezane z notranjo opremo bivalnega prostora, ali pa podobe, povezane z verskim življenjem. Tako je bilo opaziti zibelke, stiskalnice, pluge, sveta pisma, mon-štrance, križe.... O njih je etnolog dr. Janez Bogataj zapisal, da predstavljajo določeno obliko in vsebino verskega življenja prebivalcev v tem delu naše domovine, hkrati pa pomenijo pravo naravno galerijo ljudske ustvarjalnosti. Kako tudi ne bi, saj je v njih izražena domišljija izdelovalca, v vsak izdelek pa je vtkano veliko število ur. Marija Šukalo Ljubenske potice so najrazličnejših oblik, od harmonik, preko preš do damskih klobučkov (foto: Marija Šukalo) VELIKONOČNE DELAVNICE V NAZARJAH Živopisne mojstrovine malih umetnikov Turistično društvo Nazarje daje velik poudarek delu z mladimi. Njihov program tudi letos obsega kar pet projektov, ki so povezani z osnovnošolsko mladino. Prvi letošnji tovrstni projekt - ustvarjalne delavnice, ki ga je podprla tudi domača občina, so pripravili v pred-velikonočnem času in nanje povabili nazorske in šmarske osnovnošolce. Po besedah vodje druženja Vanje Hofbauer je letošnja peta tovrstna delavnica do sedaj najbolj uspešna, saj seje ob animatorkah družilo več kot trideset otrok. Ti so svoji domišljiji pustili prosto pot ob barvanju pirhov z različnimi tehnikami, izdelovanju cvetnonedeljskih butaric in pripravi pogrinjkov iz številnih naravnih materialov. Živopisne velikonočne mojstrovine malih in malo večjih »umetnikov« bodo krasile njihova domovanja. Marija Šukalo Letošnja ustvarjalna delavnica Turističnega društva Nazarje je privabila veliko število otrok (foto: Marija Šukalo) Spomladanski popust! do 12% simer Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! MODRA ŠTEVILKA (((«080 10 27 ) www.simer.si okna 88+ % Merilo moderne gradnje! % FUTURA TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! f r-g-c^*&2' Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 GSM: 041/642-643 E-mail: lermo.sgd@eriail.si www.termosgd.com TE.RMO 5GD Skladbo Ce te luna nosi ansambla Golte je strokovna komisija izbrala za slovensko polko 2009, gledalci pa so jo uvrstili na visoko 2. mesto (foto: MN)_ podprli tudi skladbo ansambla Golte ter jih stem popeljali do odličnega 2. mesta, za kar sejim člani Andrej, Grega in Toni najlepše zahvaljujejo. Sicer pa je bil ob letošnji 15. obletnici festival precej nostalgično obarvan. Tekom oddaje so se namreč spomnili vseh 34 do sedaj nagrajenih skladb. Tudi vseh 12 nastopajočih ansamblov je v svojih predstavitvenih spotih brez glasbene spremljave odpelo refren slovenske polke ali valčka posameznega leta. Program sta prijetno povezovala voditelja Andrej Hofer in Ana Dolinar, ki sta med drugim tudi sama izvedla pevsko in plesno točko. V spremljevalnem programu pa so nastopili štirikratni zmagovalci festivala Modrijani ter lanski dobitniki nagrade slovenska polka Tapravih 6 z gosti. ■////////, šalce, ki sojih s skoraj 4.000 glasovi uvrstili na prvo mesto in s tem izbrali za najboljšo skladbo v celoti. Gledalci so s telefonskimi glasovi močno Minuli petek je v studiu 1 Televizije Slovenija potekal 15. festival Slovenska polka in valček. Na njem se je s skladbo Če te luna nosi zelo uspešno predstavil ansambel Golte iz _ Mozirja, ki je po izboru strokovne komisi- IT je postal dobitnik nagrade slovenska pol- I ka 2009. f Vvelikemfinalujenastopilo 12ansamblov, ■ od tega se jih je polovica predstavila s polko, E polovica pa z valčkom. Strokovna komisija v M sestavi Tomaž Tozon, Irena Vrčkovnik in E Slavko Avsenik mlajši so med njimi zbrali M slovensko polko in slovenski valček leta, l.< gledalci in poslušalci pa so s telefonskim K glasovanjem izbrali najboljšo skladbo testi- V vala v celoti. W Skladba Če te luna nosi, katere glasbo je I napisal Igor Podpečan, besedilo Vera Bi Kumprej s Tera, izvedel pa jo je ansambel li Golte, je tako postala slovenska polka 2009. Ij Naziv slovenski valček 2009 je po izboru || strokovne komisije prejela skladba Del srca Ks v izvedbi ansambla Roka Žlindre. Dolenjski H ansambel je prepričal tudi gledalce in poslu- m Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! Tutela ' Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 20.4. ob 17.00 iRELM'AWOMIi KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA » Ä 5*. m. 'f* UGODEN RELAK-ov KREDIT DO 24 MESECEV! 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče www.avtosola-relax.si w Vsem občankam in občanom želimo prijetne in lepo preživete velikonočne praznike v krogu svojih najdražjih. Voščila Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in občinski svet VeCih^nočno veseCje in hCagosCov naj ‘Vas spremCja na vseh vaših poteh! Občine Mozirje, in občinski svet OBČINA MOZIRJE OBČINA LJUBNO Ljubno ob Savinji Vsem prebivalkam in prebivalcem Zgornje Savinjske doline želimo vesele velikonočne praznike. Županja, občinska uprava in občinski svet Občina Gornji Grad Želimo Vam vesele velikonočne praznike, obilo zdravja, sreče in dobrot ter veselja s pirhi! Župan občine Gornji Grad, občinska uprava in občinski svet Voščila, Oglasi v 1 J Mizarstvo %0a£, £0.0. Vsem poslovnim partnerjem in bralcem Savinjski novic voščimo vesele in blagoslovljene Velikonočne praznike! Kolektiv Mizarstva Kovač gostišče GßAD VD50VEC in bar "ANITA" Rečica Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazaqe tel. 58-32-800 Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! - kompletna nega obraza - nega telesa - vse vrste depilacije tudi brazilska - pedikura - manikura WajoslovH®*^ Urška Reberčnik s.p. Ljubija 5 3330 Mozirje tel. št.: 03 583 11 22 tel. št.: 031 619 634 korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com v. IN im!» mm ss APARTMAJI, SAUNE, JACUZZI, SOLARIJ, MASAŽE, KOZMETIČNI SALON DARILNI BON za naše storitve je lahko lepo darilo! Pripravite svoje telo na poletje! Izkoristite spomlanski popust za anticelulitne tretmaje! kSlN imAItSTV TRGOVINA VO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com v Želimo vam obilo velikonočnega veselja in bogato obloženo mizo blagoslovljenih dobrot! Naročnik: Odelo Slovenija d.o.o., Tovarniška cesta 12, Prebold VOZILI SMO: MÄZDA6 SP CD185 GT Nabrita »šestica« za Slovenski avto leta 2009 je, kot ljubitelji avtomobilov gotovo veste, Volkswagen golf VI, nova mazda6 pa seje »zavihtela na stopničke« za renaultom meganom in osvojila tretje mesto. Na krajši test smo iz avto salona AS Skornšek iz Velenja tokrat dobili še tretjo - najmočnejšo -različico mazde6 z 2,2-litrskim dizelskim motorjem, ki premore 185 konjskih moči in 400 Nm navora. Vau, pravi družinski športnik! Mazdini inženirji so s trapezoidnima žarometoma, ki se zajedata daleč nazaj v izbočena prednja blatnika, zajetnimi zajemalniki zraka ter »smehljajočo« masko novi mazdi6 nadeli prepoznavno podobo, ki predstavlja osnovo tudi za ostale nove modele - na primer »trojko« in »sedmico«. Bočne oblikovne linije nakazujejo dinamičnost, ki je še posebej izrazita pri petvratni različi- ci s skoraj kupejevskim zadkom. Testni avto je premogel najbogatejšo varianto opreme GT, kar med drugim pomeni 18-palčna platišča iz lahke litine, bi-ksenonske žaromete z možnostjo osvetlitve notranje strani ovinka, sprednje in zadnje parkirne senzorje, senzorje za luči in dež, indikator tlaka v pnevmatikah, pomoč pri menjavi pasu (RVM), pametno kartico in usnjeno notran- živahnejše voznike Mazda6 SP CD185 GT (foto: Helena Kotnik) odelo; Automotive Signal Lights Podjetje odelo, vodilno v tehnologiji zadnjih ter tretjih zavornih luči, že več kot 50 let razvija avtomobilsko prihodnost jutrišnjega dne. Usmerjeni smo k inovacijam in brezpogojni kakovosti, kar nas uvršča med dobavitelje za najprestižnejše avtomobilske znamke, kot so Porsche, Opel, VW, Audi, Mercedes, BMW, Smart in druge. Tudi vi lahko sooblikujete prihodnost avtomobilske industrije - podjetje Odelo vam ponuja širok spekter možnosti. odelo; JuGlO! NASTAVLJALCE ORODIJ, ORODJARJE IN TEHNOLOGE - INŽENIRJE (m/ž) Kot boste skrbeli za: • nastavitev strojev za brizganje plastike • dpravljanje napak v procesu brizganja plastike • opravljanje vzpostavitve, nadzora in odpravljanja napak v procesu brizganja in v ostalih procesih znotraj oddelka tlačnega litja plastičnih mas. • menjavo brizgalnih orodij, pripravo delovnega mesta, zagon procesa in sprostitev serije • skrb za kakovost izdelkov • manjša vzdrževalna dela Kot boste skrbeli za: • vzdrževalna dela in popravila na brizgalnih orodjih, rezkanje in struženje • izdelavo pripomočkov za posluževanje strojev • izboljšavo že obstoječih orodij za brizganje plastike • samostojno izdelavo tehnične dokumentacije Od vas pričakujemo, da imate zaključeno najmanj III. stopnja izobrazbe strojne smeri. Zaželene so izkušnje z delom na razpisanem področju. Znanje angleškega ali nemškega tujega jezika predstavlja prednost. Kot boste skrbeli za: • vpeljavo tehničnih izboljšav z znanjem in izkušnjami s področja procesnega planiranja in optimiziranja (Refa/MTM/Lean Produktion) • zagotavljanje proizvajanja izdelkov brez napak • sodelovanje na projektih za preprečevanje napak ob pričetku serijske proizvodnje • sodelovanje pri postavitvi FMEA procesa • izdelava in aktualizacija kontrolnih preglednih načrtov • zagotavljanje uvajanja tehnoloških postopkov v proizvodni proces in skrb za izvajanje le - teh, • sodelovanje pri uvajanju novih izdelkov ali njihovih sprememb v proizvodnji. Od vas pričakujemo V., VI. oz. VII. stopnja izobrazbe tehnične smeri. Prednostno bomo obravnavali kandidate s poznavanjem zahtev tehnoloških procesov v avtomobilski industriji in poznavanjem standardov kakovosti. Samostojno in dinamično delovno mesto v mednarodnem podjetju, ki vam bo omogočalo strokovno izpopolnjevanje ter osebnostno rast v urejenem delovnem okolju avtomobilske industrije. Pošljite vlogo z vašimi podatki na naš naslov po pošti ali po elektronski pošti, lahko pa se oglasite tudi v kadrovsko službo podjetja v Prebold, kjer vam bomo predstavili dejavnost našega podjetja ter pokazali naše prostore in proizvodnjo. Vse želene informacije pa dobite tudi po telefonu: Tel.: 03 703 46 10. 03 703 45 12 (Leonida Bončina, Špela Nakov) Fax : 03 703 46 00 | Mobitel: 041 400 615 e-mail: zaposlitev@odelo-slovenia.com je oblazinjenje z dvostopenjskim gretjem prednjih sedežev. Ergonomija v notranjosti je odlična. Volanski obroč je nameščen za 2 stopinji bolj pokončno kot pri prejšnjem modelu, kar omogoča še bolj natančno vodenje. Višje in bližje vozniku postavljena prestavna ročica šeststopenjskega menjalnika omogoča vozniku lahkotno prestavljanje, malo manj posrečena pa je postavitev ročice ročne zavore ob desni rob sredinske konzole. Mul-tifunkcijski volan nudi vozniku upravljanje s tem-pomatom in vrhunskim avdio sistemom ter prostoročno telefoniranje. Pametna kartica omogoča vstop v vozilo brez ključa, za zagon ali ustavitev motorja pa zadostuje pritisk na gumb na armaturni plošči. Za udobje in varnost potnikov je poskrbljeno s kakovostnimi sedeži, aktivnimi prednjimi vzglavniki, zategov-alniki varnostnih pasov in številnimi zračnimi vrečami. RVM zzvočnim in svetlobnim signalom opozori voznika na vozilo v mrtvem kotu, če le-ta s smerokazom nakaže menjavo voznega pasu. Vožnja z »nabrito« mazdo6 je pravo doživetje, zlasti za bolj živahnega voznika. Nizkopresečne pnevmatike sicer terjajo nekaj davka pri udobju, je pa zato lega na cesti toliko bolj prepričljiva. Elektronski nadzor stabilnosti DSC in sistem za nadzor spodrsavanja koles TCS skrbita za varnost v kritičnih trenutkih, ob zmerni vožnji pa se »šestica« kljub obilni moči oddolži z nizko porabo pod šestimi litri dizelskega goriva. Franci Kotnik Šmihelska cesta 2, Mozirje ^unjgraf GRAFIČNE STORITVE KUPE KLOPE, MLADINSKI GLEDALIŠKI MLINČEK 2009 Gledališko-lutkovno srečanje poželo pohvale Sovica oka in zajček v gledališki igri Osnovne šole Ljubno ob Savinji (foto: Štefi Sem) Tradicionalno območno srečanje lutkovnih in gledaliških skupin osnovnih šol iz Zgornje Savinjske doline, Klipe klope je letos potekalo v Lučah. Predstavile so se tri lutkovne skupine iz OŠ Luče ter gledališki skupini iz OŠ Luče in OŠ Rečica ob Savinji. Zaradi bolezni v skupini se srečanja niso udeležili učenci OŠ Ljubno ob Savinji, ki so kasneje nastopili na odru mozirskega doma kulture. Pod mentorstvom Jožice Podkra-jnik so se lučki osnovnošolci predstavili s kartremi lutkovnimi predstavami: Zajček išče mamo, Strah in Prvi šolski dan. Lutkarji so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Pod mentorstvom Simone Funtek so učenci višjih razredov OŠ Luče nastopili v gledališki igri Nova sošolka. Učenci osmega razreda iz OŠ Rečica pa so pod vodstvom mentorja in razrednika Janija Prgiča predstavili gledališko igro Gozdni idol. Le-ti so bili še posebej pohvaljeni, saj so z vključitvijo celega razreda pokazali, kako lepo lahko sodelujejo kot skupina. Cilj srečanja je druženje šolarjev, pozitivno preživljanje prostega časa in pridobivanje novih izkušenj in znanj. Kljub temu da predstave oceni strokovni spremljevalec, je bolj pomembno sodelovanje kot tekmovanje. Strokovna spremljevalka Maja Bonin je ob zaključku predstav pohvalila prav vse skupine in dala tudi nekaj nasvetov za bodoče delo. Gledališka igra Sovica oka OŠ Ljubno ob Savinji, kije nastala pod mentorstvom Urše Solar, bi morala biti predstavljena že na lučkem odru sredi marca, vendar so zaradi bolezni v skupini predstavo izvedli kasneje v Mozirju. Izmed vseh predstav predstavljenih v Lučah in te zaostale bodo izbrali najboljšo, ki bo dolino zastopala na regijskem tekmovanju. Štefi Sem Jubilejno praznovanje www. 61 let.si Možnost nakupa na 60 varnih obrokov www.y»r«akndlui Pri Volkswagnu praznujemo 60. obletnico in vam ob nakupu podarjamo dodatne jubilejne popuste za omejeno število vozil in modelov Golf Plus ULTIMA. Ostali modeli iz zaloge pa so sedaj na voljo po ultimativno majčkenih cenah. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Skupna poraba: 5,4 - 5,61/100 km. Emisije COz: 144 - 159 g/km. Število vozil in modelov v ponudbi je omejeno. Slika je simbolna. Trgovec leta 2008 Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Otro