Letnik II. 16. januvaiija igoo. Zvezek I. I S Izdaja dne 16. vsakega meseca FR. GERBIČ v Ljubljani. Cena za pol leta 1 gld. 50 kr. Letnik II. V Ljubljani, 16. januvarja 1900. Stev. i. II LAS B ENA Z O RA G/. VB ^^ ^ C/V9 ^ ■4- Izhaja 16. dne vsakega meseca in velja za pol leta z muzikalno prilogo vred 3 krone, -t- -t- Uredništvo in upravništvo: Turjaški trg štev. 1. O programu in stališču „Glasbene Zore". današnjo številko se predstavlja «Glasbena ' Zora» svojim naročnikom v obliki in opravi, v kakoršni bo izhajala odslej. Naj bi jim ugajala in enako jutranji zarji, katera vstaja pred solnč-nim izhodom, žarila v naše domače loge, povsod, koder se glasi slovenska pesem! Vsakdo, kdor izdaja pri nas kak perijodičen list, vč iz lastne skušnje, da mu pri tem ne rastejo cvetice na njegovih potih. List, ki se peča zgolj z umetnostjo, pa ima še težji položaj. V prvi vrsti je tu opomniti, da se pri malih narodih ni nadejati dovoljnega števila naročnikov, da bi bil tako s te strani izdajatelj zavarovan. V drugi vrsti pa ima še posebno urednik takega lista jako težak položaj. Temu ne ugaja to, drugemu ono. Kar je prvemu pretežko in preumetno, zdi se drugemu prelahko, ne dovolj originalno, ne dovolj umetniško izdelano i. t. d. Vsakdo sodi list subjektivno, s stališča svoje glasbene naobraženosti ali pa po lokalnih razmerah, v katerih živi in za katere ravno potrebuje glasbenega gradiva. Vse te okolnosti mora izdajatelj in urednik lista vpoštevati. A kje je človek, ki bi mogel ugoditi vsem?! — Uredništvo je dobilo od svojih naročnikov nekoliko dopisov, v katerih se jako laskavo izražajo o nekaterih skladbah, med tem ko drugim zopet te niso všeč in hvalijo druge, katere so prvim pretežke, preumetne itd. Samo prvim ne sme ugajati urednik iz umetniških razlogov in samo drugim ugajati ne more izdajatelj iz gmotnih obzirov, ako hoče, da zamore list sploh izhajati. Naša pevska društva po deželi in z malo izjemo tudi v mestih niso tako izurjena, da bi se mogla lotiti vedno le težkih kompozicij. Ako bi tedaj «Glasbena Zora» ne računala s to okolnostjo, odpadla bi večina naročnikov, in s kakimi 20 ali 30 naročniki, to ve vsakdo, pa list ne more izhajati. Uredništvu se je zdelo potrebno omeniti vse te ozire in ovire, da s tem nekoliko bolje pojasni stališče, katero zavzema pri izdaji «Glasbene Zore», ter da se bo delovanje tega glasbenega lista tudi s tega stališča presojalo. Gledališki ravnatelj v malem mestu, kateri bi hotel šiloma svojemu občinstvu vrivati same drame in tragedije, bi moral kaj kmalo zapreti vrata Talije. Previdno ravna le taisti, kateri si ume občinstvo ohraniti s tem, da podaja vsakemu nekaj, kar je dostojno njegovi naobraženosti. Tako je potem tudi možno vzgajati polagoma sicer, a vspešno okus svojega občinstva. Enako stališče bode zavzemala tudi «Glasbena Zora» glede svojih naročnikov in vsakdanjih potreb. Prinašala bo zato težje in lažje izvedljive skladbe, da tako ponudi vsakemu nekaj. Toda naj se nas krivo ne ume; s težkimi in lahkimi skladbami ne označujemo njih umetniške vrednosti, ker težko ni identično z dobrim in lahko ne s slabim. Berilo «Glasbene Zore» bo obsegalo poučne članke glasbene vsebine, životopise slovečih in zasluženih skladateljev slovanskih, poročila iz glasbenih krogov in naših pevskih društev o njih delovanju, poročila o proizvodih na polju naše glasbene literature in o izvajanju glasbenih del itd. Uredništvo, katero se iskreno zahvaljuje vsem dosedanjim sotrudnikom «Glasbene Zore» za njih prijazno pripomoč, jih prosi, da mu ostanejo zvesti tudi v prihodnje, ter vabi iznova vse druge naše skladatelje, da ga pri tem podpirajo bodisi s skladbami, bodisi s primernimi člankami za «Glasbeno Zoro». Takisto prosi tudi vsa naša pevska društva in glasbene kroge, da mu blagovolijo sporočati o svojem delovanju v primernih, kratkih poročilih. O prilikah koncertov in glasbenih produkcij naj nam blagovolijo naznanjati svoje vsporede in jedrnata poročila o izvajanju taistih. »Glasbena Zora» je začela izhajati v sedanjem obsegu in obliki, dasiravno je dosedanje število njenih naročnikov mnogo premajhno, da bi mogla z njih naročnino pokrivati vse stroške, le v trdni nadi, da se vsaj v bližnjem ¿asu pri- fj ^ 2 GLASBENA ZORA Štev. i. glasi še toliko naročnikov, kolikor jih je za njen obstanek neobhodno potrebno. V to svrho pa prosim vse one, kateri se zanimajo za domačo glasbeno umetnost, da blagovolijo v svojih krogih delati na to, da se «Glasbena Zora» med njimi čedalje bolj razširi. Le tako je možen njen obstanek. Poleg obilega dela uredništva prizadeva izdaja lista tudi znatne denarne žrtve, katerih uredništvo samo ne more zmagovati, ako mu za domačo izvirno glasbeno slovstvo navdušeno občinstvo ne priskoči na pomoč z izdatno podporo. Uredništvo «Glasbene Zore» ne teži pri svojem podjetju za materialno koristjo, temveč mu je pri srcu le napredek domače stvari. Zato pa je dolžnost zavednih krogov našega občinstva, da ga pri tem podpirajo, ker kakor se pri nas trudi, da bi vse stroke umetnosti napredovale, tako tudi ne smemo pustiti, da bi zaostajala glasbena literatura, in iz tega uzroka treba nam je strokovnega glasbenega lista, čegar naloga je pospeševati razvoj glasbene umetnosti. Ko so se leta 1870 v Zagrebu akademiki «jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti» v eni svojih sej posvetovali, kaj naj bi se vse storilo, da bi hrvaške dramatične in operne predstave uspešno napredovale, povabili so tudi mene, urednika tega lista, na to posvetovanje. Pozabil ne bom nikdar, kar je takrat govoril tedanji, prerano umrli predsednik akademije, veleučeni doktor Rački. Rekel je mej drugim: «Gospoda moja, mislite li, da bi se bili Lahi kdaj povspeli do te svetovne veljave, kakoršno uživajo dan- danes, ako bi se ne bila pri njih gojila že v prvih časih umetnost s tisto požrtvovalno ljubeznijo in resnobo, o katerej nam pripoveduje zgodovina? Mali narodi morejo tekmovati in imponirati v velikem svetovnem koncertu le s svojimi vele-umi na polju znanosti in umetnosti in take vele-ume morejo imeti tudi mali narodi». Požrtvovalna ljubezen in resno delovanje za stvar, kje pa ste pri nas?! Kje je večina pevskih in drugih narodnih društev, katerim bi bila prva dolžnost, stati v vrsti naročnikov «Glasbene Zore»? Kje so vsi tisti glasbe zmožni in glasbo ljubeči krogi, kateri bi morali in so poklicani podpirati razvoj domače umetnosti? Z malo izjemo ne najdemo jih v vrsti onih, kateri so z veseljem prihiteli na pomoč «Glasbeni Zori». Mislite li, da bi se bili drugi slovanski narodi, posebno pa češki narod, kdaj dvignili na tako višino glasbene umetnosti, da imponirajo ž njo vsemu svetu, ako bi njih glasbenikov požrtvovalno občinstvo ne podpiralo izdatno? Vas vse in vse one, katerim je za razvoj in napredek domače umetnosti, poživlja daues «Glasbena Zora», da si jo vzdržite, ter vam kliče v spomin besede našega pesnika, ki poje: «Zakon narave je tak, da iz malega zraste veliko.» Tudi «Glasbena Zora» poklada v svojem po-četku malo zrno v tla domače umetnosti z željo in v nadi, da vzraste iz njega s časom veliko drevo, katero bo obrodilo mnogo zaželj enega sadu. V to naj pomorejo Bog, požrtvovalnost in resno delovauje vseh za domači napredek vnetih krogov! O vodilnem tonu. jjJrodilni ton se imenuje ton, kateri leži na - sedmi škalni stopnji. Kot tak ima naravno težnjo stopati v osmo škalno stopnjo, vodi tedaj v škalno zakončanje, od tod ima tudi svoje ime. Pravilno stopanje vodilnega tona v akordu, ki sledi za njim, je toraj v osmo škalno stopnjo. Vpraša se pa, ali mora vodilni ton vedno stopati v osmo škalno stopnjo? — Ne, — le tedaj, ako sledi za njim akord, v katerem se nahaja osma škalna stopnja, kar se tedaj zgodi, ako za do-minantovim trizvokom ali septimovim akordom in za vsemi, od teh izpeljanimi akordi sledi bodisi tonični trizvok, bodisi kak iz tega izpeljan akord, n. pr. pliMl-^ifi itd. '"* il ■s j**:; Ako sledi za akordom, v katerem se je nahajal vodilni ton, tak akord, v katerem ni tona osme škalne stopnje, kakor v naslednjem primeru pri a. in tedaj, ako ima vodilni ton v akordu samo pomen melodiškega preha-jalnega tona, kakor pri b., tedaj njegovo stopanje ni vezano v osmo škalno stopnjo. '-- ,—1 a. b. ti -!=""--—i- / Hr-g- ?: f ---— v. •s 6 1 * * - £ Štev. i. GLASBENA ZORA 3 igfcrg^sfcil Ihtn?-—+ SE?! 1 - 1 J.—|----u Razun gori navedenih slučajev more vodilni ton od svojega pravilnega stopanja storiti izjemo tudi tedaj, kadar se nahaja v kakem srednjem glasu, kjer ni njegova težnja stopanja v osmo škalno stopnjo tako pregnantna in očividna, kakor v zunanjih glasovih, toda le tedaj, ako prinaša namesto njega v naslednjem akordu kak drug glas ton osme škalne stopnje in sicer v isti višini, v kateri jo je imel prinesti vodilni ton, n. pr. Najmanj se opazi ta izjemni postop vodilnega tona tedaj, ako prinaša kak drug glas enake kategorije namesto njega ton osme škalne stopnje, n. pr. v mešanem zboru sopran namesto alta, kakor v gori navedenih primerih. Manj ugaja tak izjemni postop vodilnega tona tedaj, ako se nahajata vodilni ton in na to ton osme škalne stopnje v glasovih dveh različnih kategorij, n. pr. vodilni ton v tenoru, ton osme škalne stopnje pa v altu ali sopranu, ker je razloček teh dveh kategorij glasov po zvoku tako očiten, da se nepravilnost stopanja glasu takoj opazi, posebno pa še, če sledi osma stopnja v kaki višji oktavi in ne v isti višini, v katero bi bil moral vodilni ton iti neposredno. Zato so nekateri stareji teoretiki proti postopu, kakoršni so v naslednjih primerih pri a, b in c, posebno proti zadnjemu, kjer stopa bas s tenorom v ravnobežnem smeru. i j J. fiz mm SL=Ef= — s—i—I1—o- i iilii Na klavirju, kjer imajo vsi toni zvok enake lastnosti, se te izjeme ne glase našemu posluhu tako očitno kakor tedaj, ako se vršč v glasovih dveh različnih kategorij. Omenjati bi bilo še pri tej priliki, da se radi karakteristike vodilnega tona, kateri je tako rekoč vezan na predpisani postop, ta ton v akordih ne sme podvajati, da se s tem zapreči nedovoljeni postop dveh glasov v oktavah, razun v sekvencah, v katerih se sledstvo akordov ne sme spreminjati, kakor nam kaže sledeči primer * pri L itd. £ To se je uredništvu zdelo umestno navesti, ker je iz nekaterih skladb, katere so mu bile poslane z namenom, da jih »Gl. Zora« priobči, razvidno, da nekateri s pravilnim ravnanjem vodilnega tona niso čisto na jasnem. Vesti iz umetniškega sveta. aš vrli in dični skladatelj g. dr. Benjamin "J-j Ipavec je obhajal v začetku decembra pretečenega leta svoj sedemdesetletni rojstni dan. Pri tej priliki so mu priredili slovenski visoko-šolci v Gradcu slavnosten večer, da mu tako pokažejo, kako visoko čislajo njegove zasluge za procvit slovenske glasbe sploh in še posebno za procvit slovenske pesmi. Ž njimi pa se je ta večer v duhu združil gotovo ves slovenski narod kjerkoli se glasi slovenska pesem, saj ga ni ne kraja in ne pevskega zbora, kjer bi se ne prepevali njegovi priljubljeni napevi, v katere je umel Ipavec vdihniti vso milino narodnih nap£-vov, kakor da bi bili vzrastli iz naroda samega. «Glasbena Zora», katere odlični sotrudnik je naš slavijenec g. dr. Benjamin Ipavec, in ki bo imela še priliko obširneje baviti se z njegovimi zaslugami za slovensko glasbo, mu kliče, če tudi šele naknadno, pa tolikanj bolj iz srca in iskreno: Da ga Bog poživi in nam ga ohrani še na mnoga leta! Kakor se čuje, dobil je naš rojak gosp. Fr. Bučar, tenorist dvorne opere v Darmstadtu, povabilo, da gostuje na engagment na dvorni operi na Dunaji, kjer ima peti še ta mesec uloge Don Joseja, Rhadamesa in Erika. Našemu občinstvu je ta simpatični in vrli pevec še v jako dobrem in milem spominu iz dobe njegovega delovanja na našem slovenskem gledališču, čegar odlični član je bil Bučar tedaj, ko se je ustanovila slovenska opera na našem odru. Mi mu ponosni čestitamo k njegovi umetniški karijeri, katero smo mu prorokovali že izpočetka! «Slavjanska Lira», list za tamburaške zbore, prične izhajati v Trstu s 15. januvarjem 1900. Izhajala bode v zvezkih mesečno na veliki četrtinski obliki na dveh polah, to je 16 straneh, 4 GLASBENA ZORA Štev. i. ne vštevši platnic. «Slavjanska Lira» bo prinašala izključno le tamburaške koncertne skladbe, nalašč prirejene za razne koncerte, veselice itd. Vsebina «Slavjanske Lire» bodo sledeči komadi: Venčki raznih slovanskih narodov, pesmi za en, dva in več glasov s spremljevanjem, fantazije, varijacije, idile, gavotte, romance, serenade, odlomki iz različnih oper in operet, menuetti, operni in operetni potpourri, kakor tudi koračnice, ma-zurke, valčki, polke itd. Celoletna knjiga «Slavjanska Lira» bo imela z naslovom in kazalom 200 stranij, na katerih bo 30—35 različnih, gori označenih modernih skladb, ter bo stala za vse leto po pošti pošiljana le 15 K, za pol leta pa 8 K av. velj. Naročnino treba je poslati najprej, vsaj do 10. januvarja 1900, ker se bo tiskalo le malo izvodov več, nego bode naročnikov. Uredništvo «Slavjanske Lire» je v Trstu, ulica Co-logna štev. 2, I. nadstropje. Na obilo naročanje vabi Hrabroslav Vogrič, učitelj glasbe, vodja pevskega in tamburaškega zbora «Kolo» v Trstu. Vsem tamburaškim zborom in ljubiteljem tamburanja novo podjetje toplo priporočamo. V Ljubljani se je ustanovilo lanskega leta meseca julija «Slovensko umetniško društvo», katerega namen je pospeševanje slovenske umetnosti sploh, prirejanje slikarskih, kiparskih in drugih razstav bodisi samo domačih, bodisi slovenskih ali neslovenskih umotvorov, podpiranje mladih talentov in končno izvrševanje vseh po zakonu dovoljenih shodnih pravic; varovanje umetniških pravic svojih členov, gojenje družabnosti, prirejanje zabav in poučnih predavanj, izdajanje Opazka uredništva: Ker so dosedanji zvezki «Glasbene Zore», razun prvih dveh vsi pošli, ne moremo novim naročnikom ž njimi več postreči. Ker bi tedaj novi naročniki ne imeli celega letnika, je pričela po želji in nasvetu mnogih naročnikov z današnjim zvezkom izhajati «Glasbena Zora» kot s prvim brojem II. letnika, kar se nam zdi še tudi zato umestno, da letnik vselej prične z začetkom leta in se završi s koncem leta. To naj blagovolijo vzeti na znanje posebno oni gospodje naročniki, kateri so si naročili vse že do sedaj izdane zvezke «Glasbene Zore». V to svrho poslani denar vpisal se jim je kot naročnina za novi II. letnik. Prva dva zvezka «Glasbene Zore» pretečenega leta se lahko dobita, kdor si jih želi, zvezek po 50 vinarjev. reprodukcij, knjig, brošur in tiskovin sploh; sklepanje zvez z inozemskimi umetniškimi društvi in posredovanje med slovenskimi umetniki in odbori mednarodnih razstav. Člen društva more postati vsaka oseba, katera se zaveže izpolnjevati društvene dolžnosti in podpirati gori naveden smoter društva. Členi društva se delé v častne, ustanovne, podporne in izvršujoče. Ustanovnik postane vsak člen, kateri enkrat ali pa v dveh obrokih plača prinesek 50 K. Podpornik postane vsak člen, ki plača na leto najmanj 6 K. Plačuje se tudi v obrokih, katere določi odbor. Izvršujoči člen postane vsak umetnik, slikar, kipar, gravér, arhitekt, ali sploh obrazovalni umetnik; nadalje pisatelj, glasbenik in dramatični umetnik, ki je Slovenec ali mej Slovenci bivajoč Slovan in ki plača 6 K na leto. Plačuje se tudi v obrokih, katere določi odbor. Za sedaj ima to društvo vsako sredo zvečer ob 8. uri v «Narodnem domu» «jour-fixe», pri katerem so na dnevnem vsporedu predavanja, glasbene produkcije, petje, deklamacije, dramatični nastopi itd. Do sedaj je bilo na teh večerih, kateri so bili mnogobrojno obiskovani, vedno prav živahno, ter so se jako dobro obnesli, tako da so se vsem priljubili. Želeti bi bilo, da se za to društvo interesujejo tudi širši krogi našega občinstva, ter da ga s svojim pristopom izdatno podpirajo. Kdor želi k taistemu pristopiti, naj se oglasi bodisi osebno ali pismeno pri društvenemu predsedniku g. ces. svétniku Ivanu Franketu, pri društvenem tajniku g. Engelbertu Ganglu ali pa pri uredniku tega lista kot društvenem blagajniku. Današnji zvezek se pošilja še vsem častitim dosedanjim naročnikom. Kdor izmed njih bi ne želel biti odslej naročnik «Glasbene Zore», naj vrne ta zvezek tekom osmih dnij nepokvarjen uredništvu nazaj. Naj blagovolijo častiti naročniki še na znanje vzeti, da so tiskarske zapreke krive, da ta zvezek ni izšel pravočasno. Listnica uredništva. — G. A. S. v G. Poslane skladbe v tej harmonični opravi niso za rabo. Prirojene nadarjenosti za glasbo Vam ne manjka, toda brez poznavanja harmoničnih pravil in pa samo z dobrim sluhom se ne da v glasbi nič dobrega opraviti. Učite se harmonije in pravil o glasbenem skladanju! — G. F. T. v V. Ker je prvi letnik «G. Z.» pošel, vknjižila se je naročnina za vse leto. — Zvezek I. Tenor I. in II. Bas I. in II. Ko gledam ti v oči. Besede priredil Ant. Funtek. Andante amabile. n,f „ ~====ZA P msim Uglasbil Vinko Krek. molto rit. ^ ñ l i - * eI Ko gle-dam X ° x-" ti v o-ci le - pé, u-mre mi bol, u - mre mi bol, v 3 w m/ ^ ? r tj D r ? r i. ] 3 / Bas espress. * i— g ns i=t== «i/ a tempo ^ i g Í va Jé" Knn ne ¿ S? ztdzï: koboms'ja-lo soln-ce, k'sem vedno ža-lost - no! h 5 h h S * * / 7 -b- t: Meno mosso. Solo. my m I -H----/ m-w p rit. ^ - =P=É= , 1. Soln-ce zgo-daj go-ri gre, 2. Soln-ce zgo-daj do-li gre, P P h h h Í de - kle-ta jo - ka - jo, pa - stir-ci tar-na - jo, f--Tf1- ker do- 444: • - * * t V t -ŽHr Zbor. 1. Solnce zgodaj go-ri gre, 2. Solnce zgodaj do-li gre, * ^444- —p * m t * h -F ¡7 P plizmizm. P ? # - -p de - kle-ta jo - kapa-stir-ci tar-na- 4 «i t » JE it: 1. ra - de bi le - 2a - le, 2. movbira-di gna - li, pa vsta-ti mo-ra - jo. pa £e-de ni-ma-jo. -AJJ ££ ^ I • > * v.--./: # 0 0 ker ra - de bi le - 2a - le, do-mov bi ra-di gna-li, r* h * h h i\J a T «■ * » |—0 rit. - r-=- n-/ * pa vsta-ti mo-ra - jo. pa ie-de ni-ma - jo. pp ^ ^ rit. a tempo a tempo ^ soln-ce ru-me - no! Ka - ko bom s'ja-lo M s ^ i ^ M h h 4' 4^ n—P , J 0 ,-—m~ * - B— * if 1 *• - rit. fz=g=±zjna—f * Ildo. ^ Hi j_A rit. s / a® soln-ce, k' sem ved-no za-lost - no! J J h N ^ « « « rit. ^ -4- in: soln-ce, k' sem vedno za-lost h I 0- tl -"- v ? / rit. acq I no! »■ » • m- 0 a_m T=d=H Večerna. Sopran. Alt. Tenor. Bas. P N g/O* ~ ; ! J P P" P 1. Solnce se ni-žaza go - ro, 2. Pri-šel drug ve-čer bo sko - ro, Besede in glasbo zložil Janko Leban. / i i -i- / > 5 " - ¿ 4: mm. h h h h " * 0 p t p ^ ^ Ve-je ve-tri-ček le - han; le-han; Zvon se gla-sil bo iz lin, iz lin, ^ K U ■f » £ i -4- 01 n • m / íÉÉSpípi^ / h - 4!r ^ P P P P 1. Zém-ljonočkri-la bo 2. Zna-nil čezplan boin sko -M h h , r i %' ' ' / ^ TV Mi-nil je zo-pet, je »Re-šen na vek je, na h h h rotiii^z^ mi " --- p ^ ^ zo-pet en dan . . . vek je tr-pin !« n h^ J* r* r* ^ P J — *: ♦ ♦ i i. Zvo - no - vi zvo - ni - jo, In 2 Te - daj bo - dem sre - čen: Mir h i h h i h p ii m =tz=± A - ve - ma - ri - jo Po-vži - val bom ve-čen V na- I I h L J I h é___é__v+'é___á t—n =t: j/Ž —p"* / . : > » ' 5 f=r1 ^ # / n Zt^to-X 1. bož 2. ró T- P Tr - pe - či, tr - pe - či zem - lján, Sred raj - skih, sred raj-skih vi - šin! , i J* J1 ) H s s ■ í I - no zdaj - ča - ju h mo bož li jem -p—tr Él Ildo. rrxf IZ-- 1. Tr 2. Sred »>f f- P ftl---r pe - či zem - lján, raj - skih vi - šin! J. J h I T u Tr Sred h p pe raj či skih 0--------- ^ P I zem - lján. vi 7 šin! h I í= V a. Andante. Tenor I. in II Besede Eng. Ganglove. Uglasbil Fr. Gerbič F P -F—É—i®- «' # # —tnr Ka-darsvetje po-mla-jen: Glej.cve- ' Í ' ' » , ¥—0—0- #' # I__¡1 ¿ / i* r • 1. ^ to-či maj pri - ha-ja, j--2 / /.Ji J. . Me- ni Sr-cu ne - se sre-če N h fs r- sen. 1 tu di se raz- 1 • m' m? Me-ni tu-di espress. p ^ ^ ^ ^ '» m ■ ¿ M= ? p ni, ti-hi hram, Ra-do - sti trsr t- 0 ? od-pró se r: t t V 9'1 se raz-si - n Nje-ga mir-ni, ti - hi hram, Ra-do -sti od-pró se m h h # * *« -=4- í: S ; - * ;; | i E r i* —f p =1=5=^5= * } 7 í vi-ri, Kijih ne o-ku-šam sam, Kijih -i i h 6 ! j1 ne o-ku-šam sam, Vvr-tu T-Jt #7 » 5 « —J—0+-01— rrtf "T K nji za - ha f ÉeJ i ' * jam, kjer ži- J* ^ " ' espress. ac - cel - ler. mo-je de-kle bi-va Da-leč tamkaj za go - ró, K nji za-ha-jam, v ac - cel - ler. * k ^ h ^ M J- * 0 0—0 =t=t5=l í »i » « ^ - ^ 5=» rt r »* i VI va Largo. Za-me o na, jaz za njo kjer ži-vi - va Za-me i, i Z ' ' t o - na, jaz za njo ! h N S Za-me o-na, jaz za njo ff\ y ? rrxf[) $ * _ Tenor I. in II. Usmév. »i mf fN i J Bartl. f * r Vse - lej než - no se na - sme-ješ, Ka-dar mi - mo te - be p rt h h K f m J' H • h * i: - t mf^ T ?—ir Tu - di sam Tvoj u- >• h j* _I__M._ Tu - di sam se ti na - sme-jem, zf « * t ? i smev A ka - ko Tvoj u-smčv mi do-bro dč, A ka - ko ga naj u - me-j^m, Sr - ce t* ^ J* J» S i s i u v * -r- - ■I".-0-f *-0-0 • $0 ~ 0. 0 i * *- — - ^--4 •t—0* ■ s J. b i > p 1 —i—h i/ w ■1 * v i/ P ra-nje-no ne poco ritard. T— - o 4= v6, A ka - ko ga naj u - me-jdm,Sr-ce ra-nje-no ne ve. " ; 0 J» —i u > r -M* 0. 1.1 -ia, J J h N S S "i/ \0— 0 / / < poco ritard.