PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2023. Eaterad m Mcwd cl«M Dk. «. im7. «t Um pm* Wfk« »t Cfctcar«. unCm Iba Act aš C o««.... at Mart* J. IIN. Iti. CHICAGO 23, ILL., 3. JULIJA o na imela atomske bombe, nam Nevarnost fašizma še obstaja v mnogih deželah V Pa rizu ie nedavno demonstriralo 200,000 delavcev proti 'istim, elementom, ki delujejo za tako ustavo, ki bi služila namenom reakcije in bi Francijo lahko spravila v nevarnost fašizma. Konservativci hočejo, da naj hi imel predsednik franco- KOM Zbim ia presoja urednik Kksekutiva Ameriške legije t nizma Ob enem v istem član-se je obrnila na državni odde- ku pravi, da dočim se v Beogra-lek z vprašanjem, če ne bi bilo du gnjavi Mihajloviča, da je so-umestno ustaviti Jugoslaviji po- deloval z Nemci, se pa v Nuren-moč UNRRA. dokler bo mučila bergu nemškim pričam zabra-s svojo sodno obravnavo Dražo njuje pripovedovati o kolabora-ske republike veliko eksekutiv-1 Mihajloviča. Izvršni državni taj- i torstvu Rusov s Hitlerjem. V no moč, dočim je bil v prejšnji nik Dean Acheson ji je odgovo-1 državništvu se že od nekdaj plc-rcpuhliki le nekak ornament. nl. da ameriška vlada nima te tejo čudne reči in ni je vlade, [Komunisti in socialisti so pro- pravice, ker so to ustanove ki ne bi bila v spletkah nič priti. V slinam, da se konservativcem ust reže, oziroma ako zmagajo, bi si izbrali za bodočega predsednika generala Chas. de Gaullea. On je močna osebnost demokratično skupino, in konservativen... Toda dal je razumeti, da bi stopil na čelo novi republiki, oziroma da pre-vzame predsedništvo le, ako bi nova ustava dala predsedniku napol diktatorsko moč. Ako hoče francosko delavstvo tako ne- združenih narodov. Kajne, kako interesantno! Namreč zato, ker eksekutiva Ameriške legije ni še nikoli slovela za kaj prida zadeta. Državni tajnik Ryrnes je na svoj način dejal, da je tistih dni, ko se je na diplomatskih konferencah popuščalo Rusiji konec, in kar se njega tiče, tega ne bo videti ameriško in angleško po-! več storil. V mislih je imel Trst. morsko bojno silo. In tisk na On je odločno proti jugoslovan-Angleškem in v Ameriki, pa v | skim zahtevam. Ker jim Rusija pomaga, se je znesel nad njo in s tem indirektno nad vlado v Trst je nedavno imel priliko Italiji in drugje je močno poudaril, da je bila demonstracija varnost preprečiti, ho moralo ladij namenjena Jugosl. U ogradu in nad Slovenci, hiti solidarno in na straži. Kajti K k« 1 tolik© VStraj«, da Trst /. stari privilegirani sloji, ki so "ledjem spada po vseh pravi-prejšnjo republiko tako nesrc- cah "J* ne Pa Italiji. Fdvard Kardelj je na sestanku vnanjih ministrov velike če-... .... i i tvorice v Parizu dejal, da tudi čno za vozili. potem pa kola bori- v Rusiji bodo znižali cene ako Rusija odneha pomagati Ju-z nacij., se spet oglašajo v življenskih potrebščin 40 od- goslaviji (glede Primorja), Ju-politiki postajajo stolkov Tako -e oznani, mo_ goslavija od svojih zahtev ne rali javnosti in v cezdalje bolj drzni. I skovski radio 30. junija Istega I odstopi in ne bo priznala nobe-Se večja nevarnost obnovitve dnc je b[[o y ameriškcm tisku ne pogodbe zaveznikov z Italijo, fašizma pod eno ali drugo ozna- por(K.ano rfa se b()do cenp živil ako bo v nji storjena krivica Ju-cbo obstaja v Italiji. To se je . nas zvi.ale nadaljnih 10 od_ goslaviji in s tem najbolj seve-V.delo v .zgredih monarh.stov stQtkov |n stanarina 15 odslot., da Sloveniji, v južni Italiji. Za enkrat se ni-1 kov. A k sc ,ahko tolažimo so odpr'o za fašizem, toda nji- ;„ _________— _ ______ nji hovi nameni vzlic temu niso skriti. Ako ne hi bili previdni vatikanski krogi pridobili Um* berta za umik iz dežele, bi monarhisti izzvali civilno vojno. Pred kakim tednom so se v Hamburgu vršile demonstracije da je vseeno prijetnejše živeti v tej deželi kakor tam — posebno dokler ne dobimo nove depresije. Albanija se bo baje pridružila jugoslovanski federativni republiki. kar zanjo ne bo slabo, saj pravzaprav geografično spada vanjo. A zap. vladam bi bilo ljubše, če bi ostala sama zase. Ameriško ljudstvo ima še vedno veliko denarja, čeprav so v Tudi o Bolgariji je že šel glas. finančnem oddelku zvezne vla- da postane del jugoslovanske fe-proti Angležem. Okrog 20,000 de iz bančnih podatkov, kuplje-• derativne republike. Ameriški ljudi je bilo v njih. Peli so sta-' nih vojnih bondov ter iz drugih in angleški diplomati so dali na ro nemško nacionalistično him- vlog, ki spadajo v likvidno imo- take govorice razumeti, da Lon-no "Nemčija nad vse'* in prete-'vino, izračunali, da lastuje 60 don in Washington take zdru- postati svobodna, ampak, da ne le mrzili. Zato so tak provizori- ^ga morda ne bo mogoče. iti ofo fol/a c«r/\k/sijrv l * l.1 i x______* « ■ . .. ... • . a. . - • mara take svobode, ki jo bi uklepala v odvisnost raznih drugih vezi. Vprašanje gospodarstva Ko so v indijskem kongresu, čigar duhovni vodja je še vedno mahatma Gandhi, razpravljali o ponudbi angleške vlade, ki ji načel j ujeta sedaj Atlee in Bevin, so priznali, da ni bila še nikdar liberalnejša kakor ta. Kajti izjavila sta. da je od Indije cen načrt osvoboditve odbili, sprejeli pa z zadovoljstvom tisto angleško obljubo, ki pravi, da si Indija lahko sama izbere kaj hoče biti v bodočnosti. Kako iti skozi ta most iz odvisnosti od Anglije v samostojnost, to pa za deželo s štiri sto milijoni prebivalcev ni enostavna stvar. Do svobode je mnogo ovir Prvič Indija ni tako homoge- UNRRA ima nalogo omiliti lakoto, posledico vojne. Zed. države v tem ogromno pomagajo. Pravzaprav največ. A ob enem pa trošimo stotine milijonov dolarjev v naporih, da izboljšamo naše bojne naprave. To ni prava pot v mir, ampak pot v povečanje ekonomske negotovosti in v podaljševanje lakote po svetu. pli vsakega^ ki je ni odkrit poslušal. Na Bavarskem je v važnih glavnih službah še vse polno bivših nacijcv in reakcionarnih klerikalcev — žal, veliko po zaslugi ameriških okupacijskih oblasti. Kako je v Grčiji, jc tudi znano. Sedanja angleška vlada sicer trdi, da ne bo dajala monar-histoni nobene potuhe in da odstotkov ljudi le 10 odstotkov žitve. ne bi priznala, kajti Bol-vse gotovine. Ampak ko se je garija je še vedno smatrana za vršil v Nevv Yorku prize fight', o katerem so potem trdili, da je bil 44fake'\ je 45.266 ljudi plačalo $1.925.564 vstopnine, da so videli "profesionalni šampijon-ski" boksarski pretep. Ako je sovražno, premagano osiscno državo in bo toliko časa, dokler se ne sklene z njo skupne mirovne pogodbe. Mao Tse-tung, ki volj« za ki- bil "fake" ali ne. promotorji so tajskega komunističnega vodjo, zaslužili, oba boksarja in pa zvezna vlada na davku. Poleg teh dohodkov na vstopnini so pro- kralju ne ho pomagala nazaj na motorji zaslužili tudi s filmi in same odvisno, ali hoče postati na dežela kot se bi zdelo iz pro- popolnoma neodvisna od Veli- pagande za njeno osvoboditev, ke Britanije, ali pa postati do- V nji je kakih 80 milijonov mo- minjon, in s tem del njenega hamedancev, ki čeprav so ena- občestva, kakor so Kanada, Av- kega plemena kakor hindustan- stralija. Nova Zelandija in Ju žnoafriška unija. Tudi Irska je še smatrana za dominjon, čeprav je politično od Anglije ci, nočejo biti v taki Indiji, ki jo bi oni vladali. Zato pripadniki Mohamedove vere v osvobojeni Indiji zahtevajo svojo dr- skoro docela ločena. Ne more žavo. Hindustanci se temu upi Borneo, ki je bila prej "privatna" kolonija, sedaj pod kronsko upravo Imperialistični značaj koloni- biti posest angleške družbe, ni jalne politike je posebno razvi- ti jih ni nihče sedaj vprašal za imela lahke poti. ker jo hranijo den iz nedavne transakcije v dovoljenje napraviti to trans- najbolj tiste stranke, ki so oh prestol. Toda da imajo sedaj monarhisti vlado v Grčiji, je angleška zasluga, oziroma Chur-chillova, ki ie podvzcl proti "rdečkarjem" oboroženo intervencijo. Demokracija v Evropi ne bo upravi kolonije North Bor- akcijo z njihno deželo in njihni- enem za socializacijo. Privilcgi- neo. Bila jc pod angleško pro- mi življenji. ji pa se socializma boje in v tekcijo, toda pod upravo privat- Ce bi šlo samo za življenja, hran svojih interesov se ne dru/be B* itish North Borneo tedaj je Anglija plačala British tudi v bodoče poslužili vsakega Co. Takih privatnih angleških North Borneo kompaniji $31.11 sredstva. drugimi takimi stvarmi, ki se jih lahko komercializira na takih pretepih. . * Senator Bridges iz N. H. je v je ameriški vladi priporočil, naj odpokliče svoje čete iz Kitajske. ker s svojo prisotnostjo razburjajo duhove in pomagajo eni kitajski struji v boju proti drugi. Trst je za prestidža in Italijo vprašanje sentimenta. Vse pa bit. gospodarsko, ker je An- rajo. Kajti muslimani tvorijo kolonij je se nekaj .n nekoč- je za vsakega domačina Ampak gl.ja ekonomsko se vedno dru- nekak obroč okrog Indije in bi bila tudi Indija pod upravo an- ker je ob enem kupila tudiTk | stopnike, ki so mu ponudili z njim zaprl. Indijce druge ve- gleške trgovske korporacije. je dobila prebivalstvo za maj- $5.000 najemnine na leto in go- ga najjačja sila na svetu, pred svetovno vojno št. 1 pa je bila prva. Sedaj jo Zed. države daleč prekašajo. Indija želi i gospodarske svobode To v indijskem kongresu razumejo in vedo na svoji koži, da tudi če bi imeli še toliko avtonomije, gospodarsko bi ostali še vedno podložniki Velike Britanije, oziroma investicij njenih bogatašev, ki jih imajo v Indiji. Te znašajo sedaj okrog milijardo, toda so se že dostikrat podvojile z dobički, ki jih donaša-jo — Angležem seveda, S pomočjo kake revolucije, v kakršne pa Gandhi ne verjame — on jih vodi oziroma jih je po svoje, bi se te investicije lahko zaplenilo — to je. industrijo in druge naprave, ki jih lastujejo Angleži. Ampak tudi tak način bi vrgel gospodarsko življenje Indije s tira za precejšnje število let. V gospodarstvu pa se Indijci ne spoznajo posebno, ker so bili v tem oziru vedno odvisni od Angležev. Zato žele od angleške vlade vedeti, kako se bo to uredilo. Bilo jim je predlagano, da naj si izberejo začasno vlado, ki bi bila nekak posvetovalni organ z viceroyem (angleškim podkraljem) Indije. Ko so v in- re. Vrh tega je Indija teritori-jalna celota in bilo bi škoda in morda poguba za njeno l>or|. »<■ nost, ako se je bi razbilo. Vzlic temu so mohamedanski voditelji še vedno zato, da rajše kot se bi podali hindustanski (Konec na 5. strani.) stili so ga. Sultan si je namreč lastil pravico vladarja za Se- British North Borneo Co. je I hno vsoto, dobila Z.I to kolonijo od Anglije Angleške družbe so si prido-$8,400,000 in bila je prepisana bile slična posestva dostikrat s verno Borneo, dasi ga domačini pod angleško kronsko upravo, j podkupninami, s silo ali pa z niso priznali. Toda Angleži so Posest omenjene družbe je bila obojim. Originalno je prešel poskrbeli, da so se premislili in 65 let. Okrog 270.000 domači- Borneo v posest omenjene dru- tako se je pričelo. žbe na jako legalen način. Po- Enako in pa drugače še mar-slala je k suluškemu sultanu za- sikje. senatu v napadu na Sovjetsko j stranke, vštevši sedaj tudi ko-unijo dejal, da je njen namen | munistično, zahtevajo, da mora držati sVet v zmedi, kajti čim-'ostati pod Italijo. Slednja zato, večja bo, boljše bo za komuni- ker radi Trsta noče izgubiti pri-stične stranke. Predvojne skuš- stašev. Prvotno je bil komuni-nje v Italiji in Nemčiji so poka- stični vodja Palmiro Tagliatti " j zale drugače. zato, da se v prašanje Trsta reši bodo 1 | v duhu jugoslovanskih zahtev Chicago Tribune dokazuje, -n s grobno zaščito interesov da Mihajlovič ni na obravnav. tržaškega prebivalstva, zato, ker bi izdal Jugoslavijo Nemcem, pač pa edino radi te Nova italijanska konstituanta ga, ker jo je hotel rešiti komu- (Konec na 5. strani.) -----—--v nov živi na nji. Nihče jih ni nikoli vprašal, če so zadovoljni Profitarji ne poznajo patriotizma Ker je kongres zanemaril svo- naša na njihen patriotizem in inflacija je neizogibna, ako kon- je tolikšno pomanjkanje nastalo jo dolžnost, je medvoj na kon- ne bodo pahnili dežele v infla- greš ne sprejme novo postavo vsled pošiljanja velikih količin trola nad cenami dne 30. junija cijo. V resnici ve tudi on, da za kontroliranje cen v živilski živeža v Kvropo in Azijo za re-potekla in profitarji triumfira- taki klici nič ne izdajo. Saj so in oblačilni industriji in pa za lief. A resnica je, da ga gre sedaj jo. Predsednik Truman je pro- ravno tisti krogi, na katere je kontroliranje stanovanjskega manj tja kakor med vojno. Zašlo soboto vdiral novi zakon za apeliral, storili vsa v svoji moči, problema. lagali smo z njim angleško in kontroliranje cen, ker bi bil ne- da hi kongres ne podaljšal ome- Ob enem predsednik preti s rusko armado poleg naše. Vrh učinkovit in je bil sestavljen ta- njenega zakona, in da ne bi preiskavo, ki hi dognala, kdo je tega so Nemci mnogo naših la- sprejel nobenega novega take- kriv, da je nastalo tolikšno po- dij, naloženih z živežem, poto- ga. ki hi hil profitarjem v škodo, manjkanje mesnin, obleke, obu- pili, zato ga je bilo treba še več Ako se cene mahoma dvigne- tve in drugih potrebščin. A vz- pošiljati, jo, bomo v večji inflaciji kakor rok je ljudem lahko znan tudi pa ie bila v prvi svetovni vojni, brez preiskave. Sedanje po-Vsa zvišana mezda hi bila za- manjkanje je umetno, ker so man, ker se cene potrebščinam magnati živilskega trga ustva-vedno dvigajo bolj in hitreje rili umetno pomanjkanje, in kakor pa delavčev zaslužek. enako lastniki oblačilne irdu- selnost in polomi. In i* nasto- Truman je vsled tega na kon- strije. Videli so, da kongres za- pov kongresne večine je očitno, gre« znova apeliral, da naj kona OPA ne bo podaljšal, pa da se niso poslanci iz zadnje de- sprejme tak zakon, ki ho infla- so čakali, da mu dohn poteče presije nič naučili. In tudi Ijud- cijo preprečil. Tisti, ki ga je ve- in potem lahko dvignejo cene. stvo ne, ker »i voli take zastop- izteku OPA. Dejal je, da se za-1 tiral, hi ji odprl pot. In seveda. Nekateri sicer pojasntijejo, da nike. ko, da hi odprl pota inflaciji. Ker je n potekom OPA reguliranje cen odpadlo, imajo sedaj prekupci prosto pot draginjo večati po mili volji. Hišni posestniki lahko sedaj svobodno višajo stanarino. Prekupci, tovarnarji in veletrgovci so končno dosegli kar so hoteli. Predsednik je govoril minulo soboto ameriškemu ljudstvu po radiu in apeliral na trgovce, naj se ravnajo po starih cenah vzlic Inflacija, ako jo kongres ne prepreči z učinkovi#o novo postavo, ho trajala, dokler ne bo trg prenapolnjen z blagom. Ko se to zgodi, ho nastala hrezpo- AGITACIJA ZA PROLETARCA IN V DRUGIH AKTIVNOSTIH USPEVA V tej Številki je objavljen izkaz "Agitatorji pa delu", ki ga priobčujemo vsake štiri tedne. Je zelo dober posebno zato, ker je v izkazu naročnin veliko novih. Enako je v tej številki izkaz prispevkov listu v podporo. Iz obeh seznamov je razvidno, da ima Proletarec veliko prijateljev, ki so bodisi pripravljeni, da mu pridobivajo naročnike, ali iztirjavati stare; in pa take, ki mu pomagajo kriti stroške s prispeki v tiskovni sklad. Ako se pomisli, da ljudje, katerih imena čitate v naših seznamih, ob enem delujejo v podpornih društvih, v relifni akciji za stari kraj, v SANSu itd., potem so res vredni vsega priznanja. V prejšnji številki na tem mestu smo omenili pismo iz starega kraja o Ameriškem družinskem koledarju. Prejeli smo od tedaj zanj že precej naročnin. V tej številki prečitajte članek Katke Zupančičeve in Joškota Ovna, in pa razno drugo gradivo. V naslednjih številkah bomo objavili razprave, tikajoče se starega kraja, ameriškega delavskega gibanja in pa o akcijah in o položaju med ameriškimi Slovenci. Naročite Proletarca tudi svojcem v starem kraju. Veseli ga bodo. proletarec LIST ZA INTERESE DliJtVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. I «4* j« Jn|4>lavantlu DcUvika Tiskovna Draiba, Ckictf«, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjanib driavnn sa colo I«to fS.OU; za pol 1«U $1.71; za četrt leU $1.00. Inozemstvo: za celo loto $3.60; ta pol leta 12.00. Val rok. up mi in oglati morejo biti ▼ naiera urada najpozneje do pondeljka popoldne za priobči te v ▼ številki tekočega tedna. P K O L E TA H E C Published every Wedneaday by tbe Jugoalav Workmen'» Publlahing Co.. , Id«. Eatabliahed 1906. J05K0 OVEN: RAZGOVORI Editor. .Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year 13.00; Siz Months |1.75; Three Montha $1.00. Fortign Countries. One Year $3.50; Siz Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephonei ROCKWELL 2864 Židovsko vprašanje sedaj težje kot pa je bilo pred Hitlerjem Antisemitizma ni šele Hitler iznašel. Bilo ga je v carski Ru siji, posebno v Ukrajini in v ruskem delu PMjcke. Pa na Slovaškem, v Rumuniji, Madžarskem itd. Se najmanj ga je bilo v Nemčiji. Tam so se Židje ponemčili in se asimilirali nemškim navadam in razvadam. Ob enem pa proporčno bogateli hitreje kot "arijski" Nemci. Kmetje na Slovaškem so v sušah napadali Žide, pri katerih so pili in se zadolževali pri njih. Smatrali so jih za zlo. Tako je bilo i v Galiciji, v Ukrajini, na Litvinskem in še marsikje. V Nemčiji so bili v isti dobi vsled svoje kulturne višine vodilna sila. Nacizem jih je obdolžil, da so izdali rajh za skledo leče in je obljubil spremeniti Nemčijo nazaj v velesilo in vodstvo nad njo pa dati "arijskemu plemenu". Tako nekako je šlo glede židovskega vprašanja pred prvo svetovno vojno. Bolj kot je bile dežela primitivna, več so imeli židovski gostilničarji, štacunarji in menjalci denarja veljave v nji. In ko so se primitivni kmetici pri njih do kraja zadolžili in dobili le še toliko, da je bilo za na pot v Ameriko, so se udali hujskanju, da je gorja samo Žid kriv. Oblastim je bilo to po godu. Kajti naj ljudje le smatrajo, da so vsega zla samo Zidje krivi, pa bo dobro. Naj se ljudje rajše terejo med sabo namesto da se bi zanimali za prave krivce zla. Staremu antesimitizmu je prilil olja na ogenj nacizem, toda to kampanjo je podvzel z najbolj sebičnimi, imperialističnimi nameni. i Posledice so trpeli Židje. Na tisoče sami trdijo, da na stotisoče, je bilo pokončanih v koncentracijskih logarjih. Mnogim se je posrečilo pobegniti. Predvsem onim/ ki so si v inozemstvu pripravili vloge v ta namen. Že v prvi svetovni vojni se je Židom zazdelo, da jim "arij-ska rasa postaja nevarna. Zato so se v svojih vojnih simpatijah takrat oslonili na dve nasprotujoči se deželi: Eni — n. pr. večina ameriških Židov, ki s>o bili organizirani v socialistični stranki, je bila absolutno proti vsaki vojni podpori zaveznikom in so vodili proti zavezniški akciji hujšo propagando kot pa v drugi svetovni vojni komunistična skupina ameriških Židov. To je bilo umljivo. Pod kajzerjem so Židje, ker so se ponemčili, imeli veJiko besedo v trgovini in v politiki. Pod carizmom pa so bili deležni pogromov. '!» It jim je napovedal uničenje in ga skoro dovršil. . S. . i t-' lahko iztrebiti ne plemena, ne naroda. Ampak Ži-' svojega posebnega svojstva od postanka fašizma, >."r » f) ,d nacizmom, največ izgubili. • -'> ob službe v vseučiliščih, v finančnih zavodih in v ».Gdelkih, '/.'ivino so jim plenili. Vlačili so jih iz stanovanj v koncen-»' ,vfe logarje in jih na tisoče pokončavali v njih. i ako je bilo v večji ali manjši meri z Židi v vsi Evropi. Ze pred vojno, oziroma — pravilno rečeno — v času prve • etovne vojne, so Židje sumili, da se jim bližajo hudi časi. Sicer i.a ves svet, a posebno zanje. Pa so si izposlovali od takratnih za veznikov obljubo, da bo postala njihna pradavna domovina — Palestina, zopet židovska država. Anglija obljube vsled silovite opozicije Arabcev ni hotela V Palestino je dovolila priseljevanje Židov le v omejeni meri Sedaj jih je tam na podlagi uradne statistike kakih 600,-000. Arabci trdijo, da jih je v nji že nad milijon. Uradno štetje daje Arabcem v Palestini še vedno veliko večino, a je bi že davno izgubili, če jih ne bi protežirale izjemne postave. Namreč, da je Zidom zabranjeno kupovati posestva od njih. In so še vse sorte druge regulacije, da se tam varuje nekak status quo, ki pa ne bo v zdržal. Angleški vnanji minister Bevin trdi, da si 2idje v Palestini in s svojo propagando v Ameriki odbijajo prijateljstvo Anglije Češ, ako boste pobijali naše fante (vojake) v Palestini in hujskali proti njim, nikar ne pričakujte, da s tem izpodbijate tla antisemitizmu! Židovsko vprašanje je zamotana zadeva. V Avstriji jim ne dajo nazaj zaplenjene imovine, ne na Slovaškem, ne na Polj skem, sploh nikjer. In tudi stare službe jim niso več odprte. Zed. države, ki imajo sedaj največ 2idov, in v njih je tudi njihen vpliv izredno velik, so tudi za neomejeno naseljevanje preostalih evropskih 2idov v sveto deželo. I finančno so pripravljene pomagati, namreč, saj ameriški 2idje res pomagajo. Ampak Anglija hoče več: želi, da se Zed. države odločijo, če treba, tudi za policijsko službo v Palestini, v fcgiptu ali kjerkoli se bi Arabci uprli novi politiki. Tega VVashington ni pripravljen storiti. Toda koncentracijski tabori, v katerih je v Evropi še okrog milijon Židov — sedaj sicer niso več jetnik* — ampak vendar v taborih — je treba na vsak način pospraviti. Problem je resen. Hitler ga je hotel rešiti po svoje in sebe pogubi!. Kako se bo zadeva posrečila Angliji, je še vprašanje. Misli Človek sede za mizo, pa ne vej Na Poljskem tudi še ni miru | kaj bi napisal. Res je, novic je Civilna vojna, kaiero umetno dovolj ali kljub temu je vse ta- podpira poljska reakcija v tu-ko zmedeno in negotovo, da ne- jini, še vedno divja v tej deželi, resnica postane tudi jutri že j Ni ravno odprta. Ali znano je, resnica. Samo poglejmo: Čez se- da je več kot petdeset tisoč mož dem bilijonov dolarjev je odlo- pod orožjem; kateri se skrivajo čeno to leto za naše vojaške po- v tolpah po gozdovih in so pod trebe, eno leto potem ko smo kontrolo bivše ubežne, sedaj ne-premagali fašizem. Seststo deset' priznane poljske vlade v Lon-milijonov dolarjev je naša vla- donu in v Rimu. da potrošila za oboroženje Či- p . I ang-Kajšekove nacionalistične t ri nas VOJNI ZLOČINCI so kar nekam utihnili. Gornje Je slika iz Japonske. A čimbolj st preiskuje armade in to že po premaganju Naši zastopniki v obeh zbor-grehe vojnih lordov, bolj je očitno, da jih je prav toliko tudi na "naši" — namreč na zavezniški strani. Japonske Ali še ni dovolj! Pri- "icah se v Juatkem vrnejo na ___•______________ I pravljenih imajo za isti namen dežel° Počitnice so potrebne v VVashingtonu še nadaljnih P° težkem rodoljubnem delu in $620,000.000. katere dobi Kaj- treba bo tudi maI° poagitirati. šek. če to poreče Trumanov za- i kaitj jesenske volitve niso več upnik general Marshall. Korup- dale*- Eden teh fantov, kateri cija kitajske nacionalistične vla- ve kaJ pomeni stopiti v stik z de je znana vsemu svetu. A to volilci, jc naš "vele-državnik" doli na jugu senator Bilbo. Ta KATKA ZUPANČIČ: i v i: h i Se o telovadbi in pismo starega Sokola Če se ne varam, bosta te dni potekli dve leti, odkar pišem T veri" in ne bo škode, če ob tej priliki sama sebe pokritiziram všaj v enem pogledu — drugo bo sledilo kdaj kasneje. Ena mojih slabih lastnosti je ta, da hitim pisati zadnji treno-tek, ko mi čas takorekoč že na pete stopa. Pa sc ta naglica nekaterim mojim spisom tudi presneto dobro pozna. Ko jih naknadno, to je, že črne na belem prečitam, se nehote in nič kaj zadovoljna spominjam gospodarja ter njegove nove hiše, ki jo je obljubil svoji družini. Zgodaj spomladi jim je domači krov zgorel do tal. "Nič ne javkajte," jih je tolažil skrbni oče, "do prihodnje zime je na srečo še jako dolgo. In če bom le zdrav, nas bo tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, našla zima pod novo streho .. In jih je res našla pod novo streho. Toda ne pod tako, kakršno si jo je bil on zamislil in kakršno je družina pričakovala. Kajti z gradnjo je predolgo odlašal in bil nazadnje prisiljen, da je ob velikih skladovnicah pripravljene opeke ter obtesa-nega lesa dal postaviti zasilno kočo. tako da je prezimoval s svojci na svojem in ostal mož beseda ... Pa se mi zdi, da i jaz zgradim včasih le borno "kočico", material za hišo' mi pa ostane kar divjaško kosajo med sabo. kakor da bi šlo za življenje in smrt. Za človeško telo je občutek utrujenosti silno važen. V napornih igrah, v dolgotrajnih tekmah ta občutek otopi in se to prej ali slej bridko maščuje, ako se ta otopelost ponavlja. Srce, zlasti mlado srce je na srečo kaj prožen organ. Bije in polje, kolikor more. Ampak če mora delati čez mero, se pri tem razširi — to je prvi korak k srčni oslabelosti in srčni hibi. Ako bi le polovico brige. ki jo posvečamo žogi, posvetili te- vem. Naše lože, naše njive, naši travniki, naše gore in doline, naše vinske gorice — ves ta naš krasni, a siromašni belokrajin-ski svet^ šepete. šumi in po valovih naše Kolpe, njenih pritokov in zdencev prenaša vašo hvalo od srca do srca tja do vas. kjer hrume ogromne t vor niče sii ni dovolj. Oborožiti hočemo vso tudi vso Centalno in Južno dični politik je zapustil senat in Ameriko, upeljati stalno prisil- se P°^al na agitacijo že pred .... . ir no vojaško službo v tej deželi nekaJ meseci. Sedaj agitira doli in se giblje v nenehnemu stvar-i . ...4. . 4 . . . v cVnii Hr^vi Hi nron^r« janju milijone delavnih rok:i,n kljub temu .mamo, saj kot v svoj. držav., da se prepove hvala vam bratje in sestre' : "aSI 0dK0V0rnl. ... .. . j . . . niki. najlepše m najmiroljub-Mi živimo sedaj v nekakem .. 4 ^ 4 J 4 nejse namene. V tržaške vode smo poslali bojno floti lo. Angleži imajo že nega. Zgodilo se je že prej in nekaj svojih bojnih ladij tam- se bo zopet prigodilo v prihodka j. Kot izgleda imamo zares nost i. Kar je povzročilo sedaj to radi svoje zaveznike. Človek res * govorjenje, je bil poizkus spra- poštenja. deloljubnosti. resnice! ne ve* a,i so bi,i rtalijan* v zad- viti v večna lovišča nekega bo- in bratstva. nj* vojni. katera se je končala gatega Irca —James M. Ragena V prepričanju, da Te bodo Pred letom dni, na naši strani, po imenu. Njegova obrt je pu- _ j ali so bili naši sovražniki. Je pač bliciranje imenikov konjskih upornem obnovitvenem delu, ki nam zida nova domovja in postavlja nova domača ognjišča, da bodo za plapolal i novi plame-. ni ljube domačnosti in neugasne vere v zmagovito moč pravice. črncem glasovanje pri primar- " nih in jesenskih volitvah. Naše mesto Chicago je zopet v novinah. Seve, to ni nič čud- t......_.....v, r- -------- zatekle te moje vrstice pri naj sovraz lovadbi, mar ne bi dosegli lepših zdravJ. k ' danes težko spoznati resnico od i dirk in drugih takih stvari. Ka in boljših uspehov? Kdor je ke-1 . • .., . ' , , * 4 t mislecih m čutečih borcev in daj opazoval skupinsko telovad- .. .. bo na kakšnem sokolskem zle- trUaDCn,KoV za, ustvarjanje P°- tu. ta bo razumel, kaj hočem 8°->ev n?veg?.' leP*tPu življenja vsega človeštva. Tebe in vso brate in sestre od vsega srca po- | nvedati. Baš o tem sem zadnjič premišljala, ne sluteč, da je na poti k nam pismo staroste Sokolov Engelberta Gangla. Tega odličnega narodnega borca in kulturnega delavca vam. mislim, ni treba posebej predstaviti. To pismo sicer nima direktne zveze s tem mojjjm spisom, toda velja nele Japetu, na katerega je bilo naslovljeno, ampak tudi vam vsem. ki ste storili in bodete še storili mnogo dobrega za našo staro domovino. zdravlja vedno udani stari sokolski brat Engelbcrt Gangl. Zdravo! Morda mi moreš sporočiti naslov Etbina Kristana? Prosim! Češka industrija se brzo obnavlja Praga. — ONA — Čehoslova-ška industrija si je v povojni ,dobi izredno brzo opomogla. Na nem času iz Metlike, kjer je bilo pisano in oddano 12. junija, v naših rokah pa je bilo že 24 junija — v 12. dneh z zračno pošto. Navajam to Ganglovo lepo neresnice. Ves čas, ko so se Ju- teri pozna ta takozvani "racket'' goslovani borili proti nemškim ve. da je to bilijon dolarska obrt in italijanskim fašistom in pre- v tej deželi. Kajpada, v nji je lili potoke krvi, so bili menda tudi precej kompeticije. In tu — saj kot izgleda danes — naši v Chicagu ali bolje v Ciceru sovražniki. Res čudna so pota imamo neko slavno po celem naših diplomatov. svetu poznano rodbino Caponi- Tržaški nadškof Carlo Mar- jev, kateri so se svoje čase pe- gotti je ekskomunikiral štiri li- čali z "butlegarstvom", zlogla- ste. Ti so: Li Coratore. Front snimi hišami, igralnicami, ter so Unico. Primorski dnevnik in So- imeli navado v slučaju kompe- ški tednik. To splošno izobčenje ticije spraviti svoje tekmec;? velja za vse urednike, dopisni- Prav po sicilijansko—na drugi ke, uslužbence ter za vse tiste, svet. In to se je skoro pripetilo kateri zastopajo in propagirajo Ragenu. Ali imel je srečo; bil idejo in mnenja teh listov. Nad- je samo ranjen. Sedaj ga zdra- škof, kateri misli, da je to še j vij° v tukajšnji bolnišnici. Fant vedno srednji vek, je napravil je ali v skrbeh ali ga pa peče ta proglas v tržaški katedrali, vest. Časnikarjem in policiji je Izjavlja, da je to obsodbo mo- napravil dolgo izpoved, katera marsikateremu Dospelo je to pismo v rekord- Sk?r° VSeh industrije po- ročajo o napredku produkcije. , . lim ..... ^P .. in celo izvoz se množi in dviga ral sto"tl P™t. 'hudičev. kam-j bo napravila panji komunističnih Slovencev,!. naših mestnih politikov precej v moji glavi. Vsega pa je kriv . le cas, ki me lovi. kakopak. Na JlJIMnu poboljšan je pa skoro ni upati. Navada se drži človeka, kakor sv. Jurij konja. Dali bi se napisati na kilometre dolgi članki, pa bi st se semintja našle kritja potrebne vrzeli. No, teh. namreč dolgih člankov ali kakih razprav itak nisem nameravala pisati in sem baš iz tega razloga krstila ta stolpec s takim imenom, ki ne obeta zlatih gradov. Naj se ob tej priliki dotaknem predmeta, o katerem sem že pisala zadnji teden, to je. o' Metlika. 12. junija 1946. katero je dobavila. Težki polo- Dragi moj beli rojak, tovariš žaj, ki je prevladoval nekaj me- in brat! secev po zaključku vojne, je v Vzpodbujen po Tvojem pi- veliki meri že izboljšan, smu. ki ga objavlja "Slovenski poročevalec" z dne 9. t. m., pi- Delavska stranka ............ šem te vrstice belokrajinske- napredovala v članstvu mu Jakobu'. Ti se spominjaš z Angleška delavska stranka ljubeznijo svojega starega kra- je imela ob koncu leta 3,038.697 od meseca do meseca. , ... . . • o . - Največ blaga je bilo izvoze- kaJenn? pomaga tudi nekaj za- skrbi. Seve, mi vsi vemo, da je nega v Švico, toda omembe vre- Italijanov, ki so se pri- nase mesto precej v rokah ko- dni so tudi zneski, katere bo če- druzili tem komu™tom Proti rupcije. Ali da smo padli tako hoslovaška prejela iz Avstrije inte,resom sv°je lastne domo%i- globoko to je pa marsikaterega in Zedinjenih držav za blago. I . . ,, , jC 1 Sedaj pomislite, kakšna bi bil pa nas oce župan. Izjavil je bila usoda Slovencev, če bl k v časopisih takoj ko se je po- temu odločeval Rim. In vendar vrnil iz svojega letovišča: "Jaz je bil in je še narod tako veren, nisem prav nič vedel, da se kaj O kakšnih večjih zaključkih takega godi pri nas v Chicagu. velike četvorice v Parizu se v Moj ukaz je, zapreti vse lokale." tem času še ne ve. Molotov in Ha-ha! Bvrnes sta imela več privatnih v . sestankov, kateri so zanesli ne- XT NaSC K|banJc Na zadnji Proletarčevi seji je ja. naša Jugoslavija in Bela kra-1 .■anov, ali okrog po, milijona i Kanadal'™il s. Zaitz, da imamo še ne- jina pa misli na svojega zveste- več kakor leto poprej ga rojaka, ki je našel novi dom in nove življenske možnosti v daleki, svobodni Ameriki. Zanima me, kako poteka Tvo- športu. Kazalo bi naglasiti, da je delavno življenje? Zlasti bi se ameriški šport suče največ rad vedel, kaj delajo in kako iz-okrog — žoge. Če prištejemo k pričujejo svojo zavest in moč nogometu, odbojki in košarki naši Sokoli, prepojeni z duhom (foot-, base- in basketball) še te-! slovanskega sokolskega brat- TISKOVNI SKLAD PROLETARCA nis, golf, pa kegljanje in balin-canje, ter še kriket in deloma tudi polo — ne ostaja veliko športnega udejstvovanja. Vprašanje je le, ali dosežemo z žogarskimi tekmami več dobrega, ali več slabega. Vojaške naborne komisije se o splošnem fizičnem stanju ameriških mla-deničev niso posebno pohvalno izrekle. Tudi se ne da prikriti, da mnogi poklicni žogarji ne dočakajo niti povprečne, kamoli matuzalemske starosti. Ako bi ves ta ameriški šport ne bil povezan z denarnimi interesi tako, kot je, bi ga že iz zdravstvenih ozirov nekoliko zavrli in omejili. Saj je precej, šnjemu procentu skvarjenih udov in srčnih hib iskati izvor nrav v arenah, kjer se tenmi že zadnje čase je francoski delegat Bidault za nekakšen kompro- VII. IZKAZ mis Cleveland O Roso Jurrnan $10, p„litičen položaj v Evropi V. Klemenčič $1, Leo Poljšak $10, n^«««^ j • r Mr. in Mrs. Selan $2, Anton Kuko- ^ K f l v 1! ^ vac$l, skupaj $24. (Pozlal J. Kre-\CQsk} Predsednik, je končno . .. x. bel.) — Kose Jurman $10. (Izroči-1 vendarle stavil začasni mini- se srce s svojo silno močjo, z na- ,a Angcla Zaito John Romp $1 strski kabinet. Ali najtežja na čelom socialne pravičnosti in (Poslai Ant jankovič.) Pev. zbor lo8a ho za njih novo izvoljeno resnične demokracije — da bo "Zarja" $30 namesto venea na grob skupščino — sestava nove usta- končno res le en hlev in en pa- sodrugu Josephu Snoju, s katerim ve za četrto republiko. Ta usta- stir v okrilju kulturnega Slo- je sodelovala mnogo let. težje breme te konference je kaj Jetošnjih koledarjev na ro-vprašanje Trsta. Mi vemo kaj k! Ta koledar, kateri je v res-zastopata Byrnes in Bevin. ali! nicl lzvrstna knjiga, in je v ce- (Konec na 3. strani.) stva, ki naj bi preželo vsako na- vanstva! Ameriški rojaki ste se izka zali, posebno kar se Bele Kraji ne tiče, z velikodušnostjo in plemenitostjo, ki sta premnogim našim sirotnikom po naših požganih in uničenih selih otrli premnogo solz, prožeč jim obilno in izdatno materialno pomoč. Stokratna hvala tudi od moje strani, ki preživljam sedaj svoja stara leta v svoji rojstni Metliki. Ni me sicer nihče pooblastil do te izjave, a moje srce mi pravi, da je prav, ako Ti to po- dobro, a ima opravka z Arabci, ki so tudi semiti, kakor Židje. A razliko med njimi delajo tradicije in vera. Ako bi se mogli Židje asimilirati, kot so se mnogi prej v Nemčiji in v poslednjih par desetletjih v Zed. državah, morda ne bi bilo te napetosti. Kajti ni je takozvane narodnostne manjšine na svetu, ki bi delala več preglavic kakor židovske. Zavezniške vlade so pripravljene pomagati, ne pa ljudstva v onih deželah, v katerih je bilo največ antisemitizma Na svetu je veliko prostora in ga je posebno tam kjer Arabci žive. Ako se pridobi arabsko ligo v prid preustrojitve Palestine v židovsko državo, bo ta problem reSen saj za nekaj desetletij. Ampak Anglija poskuša, pa pravi, da brez Zed. držav sama ne bo mogla uspeti. Torej kaj? tVISCONSIN: Miluauke: Konferenca Prosvetne matice $25. (Izročil Louis Zor-ko.) Fheboyfgan: Frank Stih $1.50; Anton Demshar $1, Frances Skru-bo 50c. PENNSVLVAN1A: va mora biti dogotovljena do koncem septembra in gre potem pred francoske volilce. Komunisti in socialisti, kateri skupno posedujejo že ogromno moč, so oboji zastopani v novi vladi. Tudi v Italiji se je organizirala provizorična republikanska fttrahane: Ant. Tomšič, Oakland. vlada. Seve, največje vprašanje Calif., $3. (Poslal J. Terčelj.) za to premagano deželo je vpra- McKees Rorks: Jacob Ambro- šanje njenih mej, o katerih zdaj zich 75c. ' ~ Oakland, Calif.: Mrs. Max Am-*ek $1. Los Angeles: Julia Parkel 50c. Santa Ana: Maria Cupin 50c. Detroit. Mich.: Rudolph Potoč nik $1, Herman Grebene $1, John Zornik 50c. Chicago, III.: Neimenovan $5; Anton Troj ar $2. Sheridan, Wyo.: Anton Podobnik $2, sklepajo v Parizu. Nova vlada v Italiji govori kot da ni bilo tam nikdar fašizma ter da so se ves čas borili na strani demo kracije. Ne samo Trst, ampak celo Julijsko Krajino zahtevajo. čudno, da ne zahtevajo še Ljubljano in pa Maribor. Avstrija, katera je poljedelsko bolj slabotna in njena industrija vsled vojne in pa povoj-Rock Springs, Wyo.: Louis Ve-! nih zaplemb skoro mrtva, se sovtsek 50c. prebija skozi težko životarenje St. Louis. Mo.: Ciril Medved $1. Mir je Mres potreben Nc le Tv°m4iTC ) c ter drugim centralnim in ^ Star Cltv, W. Va., Lawrence Se- južnim ^^ ^^ ^ ^ Waukegan. IU.: Jack Mesec $1 roPi' ko P^ejo normalne Kinnejr, Minn.: A E. Gnezda 50c- razmere, bo mogoče zagotoviti Butte, Mont.: Anton fcugel 50c. politični trend na levo ali pa na Skupaj $115 7». prejSnji izkaz desno. In to velja tudi za druge $405.56, skupaj $611.31. . podonavske dežele. Tole mi ne gre v glavo ? čemu so Zed. države in An-K'».ia podvzele proti Jugoslaviji demonstracijo s svojimi vojnimi ladjnmi, ki »o jih poslale v P»lj m tržaško luko. to mi nikakor ne Kre v g|«Vo! Mar je Jugoslavija vojna zločinka? Italija. ki ie posebno Sloveniji storila toliko zla, in bila provoka-lonca prvega reda. pa "svetni-Le kam meri ta toliko opevan« zapadna demokracija, tudi trsi ne zapopadem, in ne njene brezmejne hinavščine. JANEZ SAMOJEV: Kadar onemijo transmisije, kadar obmolknejo stroji.. (Zapiski iz boja za vsakdanji kruh in dostojanstvo človeka.) (Konec.) "Vaš boj je nas boj! Držite se! Z vami smo!" Kmetje pa so na vozovih pripeljali moko in druga živila. Zbrali so jo po vaseh. In so govorili:- "Držite se! Mi smo eno. De- ustavili statve in vretena. smo potemtakem neodgovorni. On pa. ki bi nas rad reduciral, ki bi rad sedanjo beraško mezdo še znižal za 30'« in nas tako do kosti ožel, pa je odgovoren ? Naj pokaže torej to odgovornost in naj podpiše kolektivno po- , ... .. . . godbo, ker je to po zakonu, in lavci in krotile. Vas;, zmaga je N,a(vo ln vloU.na M ^ naKa dO razgibali " 2e nekaj dni je trajala stav- Ko so odhajali z zborovanja, ka. Tovarnar je molčal. Stav- so bili vsi kakor eden. kujoče delavstvo je stražilo to- varno, zborovalo in — molčalo. Tovarnar je razposlal delavcem in delavkam pisma: Okrog tovarne in po glavnih cestah so stale straže. Vztrajno, ponosno, z zavestjo, da se bore za kruh, za svoje človeško dostojanstvo. Nikdo ni mogel v to- delo. Kako nerazumljiva je oblast?! — In še ti obratni zaupniki? Kakor da je tovarna last delavcev. Jaz sem jo postavil, jaz jo financiram. Kdor noče delati, kakor ga plačam, naj gre. Kakšna pravica pa je, da moram podpisati kolektivno pogodbo, ko je vendar delovnih moči na preteg in za vsako ceno?" Popraskal se je po glavi in nejevolja je bila v njegovih očeh. "Naj bo, če že ni drugače Povedal jim pa bom svoje. Morda se bo dal vsaj zastopnik oblasti — zastopnik industrije bo itak na moji strani — in še kateri kaj drugače prepričati in bo videl, da se mi prav za prav godi krivica, ko sem vendar največji davkoplačevalec v občini, da sem dobrotnik javnega življenja, ki zaposluje delavstvo v tej občini." Ko so sedli k zeleni mizi, je "Neodgovorni ljudje se igrajo z usodo delavstva. Vrgli so vas v stavko, vzeli vam možnost zaslu- delavstvo ik» Pripravljen sem pogajat. se z .oblast. skliei pogajanja. v.m, a le^ic zatnoti- lak«, zopet „ tovar- ,L . . , •». i . z delom. Pogajal pa se bom samo j J nju protidrzavnih elementov, z de.aVcl.Ve Pa z nekakem s«av- j narju. da mora spoštovat, za- ^ J ^ ^^ ka. kovnim odborom ali z nekakšno Kone' kor trdij0 v dvanajstih delov- strokovno organizacijo. Odlodil Tovarnar je fakai da ^ na nih dnch 130 —do 150,—dinar- stm da vas P'*™ delavstvo odzove. jeV. temveč znašajo 220 - do pojutršnjim nadelo. Kdor ne pride J » ' na delo. mu odpovem službo in ob- Da bl Jlh vsaJ polovica pnsla! 280.- dinarjev Prosim, tu so rat ustavim. Začetek dela je ob 8 i Druge pa bo pognal. In tako bo knjige, poglejte!" varno Cez nekaj dni je reklo razgrnil tovarnar papirje - - "Gospoda," je rekel, "stavka je bila neupravičena. Ljudje so se dali naščuvati od neodgovor- ski (otroški) krožek, z imenom Falcons, ga je ona vodila v letih 1936-38. Ann Beniger je napravila izredno veliko dela posebno s prevodi iz slovenščine v angleščino, kar je bilo priobčeno v Prosveti, Mladinskem listu (Voice of Youth) in tudi v raznih drugih publikacijah. K Proletarcu je prišla na to delo zato, ker nam je hotela pomagati in pri tem pustila drugo službo. Rekla je, da se mora ta njen vstop v naše upravništvo smatrati za začasno stvar. Ampak dela se je lotila s tolikšno vnemo, da je veselje! Rad bi, da bi ostalo tako. F. Z. uri zjutraj pojutršnjim. S pozdravom Tovarnar. Pisma je dostavila pošta, kakor je predpisano, ker so bila frankirana. In tedaj so delavci in delavke prihajali — ne v tovarno, nego k stavkovnemu odboru in mu izročali pisma, rekoč: "Pa mu odgovorite, če hočete!" Stavkovni odbor je vprašal: "In vzdržite?" "Vzdržimo" "In če odpove, kakor grozi?" zlomil voljo delavstva, organi- Inšpektor dela je pogledal, zacijo in nemoten gospodar bo v Pogledali so tudi zastopniki de- tovarni in nad delavstvom. Ali delavstva ni bilo. Straže so stale, a posebnega dela niso imele. Delavstva ni bilo. Tuin-tam je kateri manje odločnih sicer prišel, se skušal nalašč splaziti mimo straž, češ, ustavite me vendar. In ko so ga straže ustavile, je bil zadovoljen, če so ga oštele. Nasmehnil se je, zmajal z rameni, kakor bi hotel reči: — "Hotel sem. Ce ne morem, ni- "Naj odpove. S tem bo odpo- sem kriv." vedal tudi samemu sebi. Mi smo Oblast je zaukazala: tovarna. , » Pogajanja se morajo vršiti Bili pa so tudi boječi, ki so se ta in ta dan Zastopniki delav-ustrašili. skih zaupnikov, strokovnih or- "Pojdimo delat!" so govorili. ganizacij, Delavske zbornice, "Kaj boš silil na delo," je od- industrijske zbornice, Inspekci-govoril drugi "Ce jaz ne grem. ja dela sc jih naj udeleže." ko nimam nič, ko »mam samo Xovarnar je računal: svoje roke. kaj bos silil ti, ko j „Toliko in foHko imam s to imas vendar hiiico in perice, $tavko -e . ^ Poskusi da KADAR GOK1 in si v postelji, je neprijetno, ko te rešujejo, kakor priča gornja slika. Nedavno je norel neki hotel v Dallasu, Tez. Gornje je slika, ki prikazuje, kako odnašajo nezavestno žensko iz gorečega hotela. zemlje?!" Neko delavko, ki je silila na delo, so tovarišice vprašale: "Si lačna?" "Sem." Ponudili so ji štruco kruha, ki jo je dal pek. "Na, jej, pa se drži kakor mi." Vzela je kruh in odšla domov. Mnoge omahljivce so odločni pregovorili s štrucami kruha. dobim stavkokaze, da razbijem organizacijo in disciplino, se niso posrečili. Ce se stavka nadaljuje. bo izguba še večja. Naročila. ki so, se lahko stornirajo. A če podpišem pogodbo, pa imam toliko in toliko več izdatkov." Primerjal je: Izdatki stavke in eventuelna izguba naročil je mnogo večja, Mnoge so na cestah ustavljali, | kak()r iz(Jatki ^ ^ išem ko_ ko so se hotel, ukrastiv tovar- ,cktivno p^odbo. In - kajpa-no, in jih zavrnili. Odločnost da ^ ^ tud| nc ^ borcev je zlomila omahljivost. | izpolnjeval Eh ta oblast,.. . Sklicali so zborovanje. Dvo- Zakaj, Donnervvetter, je uzako- rana je bila polna. njen tak ničvreden Obrtni za- " 'Neodgovorni', pravi tovar- kon? Kaj je bil potreben tisti nar v tistih pismih. 4se igrajo z Zakon o zaščiti delavcev? Saj usodo delavstva'. Mi vsi, ki smo so itak zavarovani, če imajo PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 lavstva. Res . . . V knjigah stoji vknji-ženo: 220.—. 240.—. 280.—. Spogledali so se. Tedaj pa je privlekel tajnik strokovne organizacije iz žepa kup mezdnih listkov. Razgrnil jih je in rekel: "Prosim .. . Katere številke so resnične? Tiste v blagajniški knjigi ali pa te na mezdnih listkih. S temi listki so dobili delavci plačano mezdo v znesku, kakor je zapisano na mezdnih listkih." Tovarnar je nekoliko poble-del. Inšpektor dela je gledal mezdne listke. Delavski zastopniki so gledali tovarnarju v oči in njih obrazi so bili izzivajoči, kakor bi govorili: "Poskusi še kaj, gospod, da sc bo videla še kakšna laž!" Inšpektor dela je rekel: "Gospod tovarnar! Črno »« belem je tu zapisano, da je povprečen dnevni zaslužek najmanj Din. 9.—, največji pa Din. 16.— po odbitkih ... Gotovo mora biti v vaših blagajniških knjigah računska napaka, ali pa, ne zamerite, zaslišite in pre-kontrolirajte knjigovodjo, da pojasni, na kakšen način je nastala ta razlika." Tajnik strokovne organizacije je rekel: "Kaj bomo, gospodje, hodili z rokavicami okrog mize. Tako je: Te blagajniške knjige so nalašč tako napisane, češ, morda se dado zaupniki in oblast vseeno nekako premotiti. . Mezdni listki govore resnico. Kakor dela gospod tovarnar zdaj tu, tako dela v tovarni z vsako pritožbo ali z zahtevo delavstva. Da se temu naredi konec — delavec je tudi človek in državljan — naj se postavi zakonita baza, to je, podpiše naj kolektivno pogodbo, ki je bila že predložena pred nekaj meseci." Napeto je bilo ozračje pri zeleni mizi. Mrki, resni obrazi delavskih zaupnikov pa so bili tako odločni, da je inšpektor dela porinil pred tovarnarja kolek- Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. tivno pogodbo in rekel dobrodušno: "Kar podpišite, gospod tovarnar. Saj ni tako nevarna, kakor se vam zdi. Mir bo in zadovoljstvo delavcev vam bo rodilo bogate obresti. I^rez delavstva, saj veste, tudi tovarne ni . .. In vsi smo ljudje, vsi državljani, vsi imamo svoje dolžnosti in svoje pravice in, da ne pretiravam delavstvo največje. Dolžnosti, namreč." Tovarnar je naposled obotav-ljaje prijel za pero. Preletel Je še pogodbo enkrat z očmi, nato pa s stisnjenimi zobmi podpisal. "Da bo mir," je zamrmral in vrgel pero po mizi ter si obrisal znoj s cela. Nestrpno so čakali delavci in delavke, kdaj se odpro vrata in se pojavijo delavski zaupniki. Ali bo podpisana kolektivna pogodba? To vprašanje je viselo v zraku. Ko so se pojavili naposled delavski zaupniki in je tajnik stro kovne organizacije dvignil v zrak kolektivno pogodbo, se je slišal pri vseh olajševalni vzdih "Sodružice in sodrugi " je rekel tajnik. "Kolektivna pogodba je podpisana. Zmagali smo. Najmanjša mezda je, kakor ste predlagali, Din 3.— na uro. Stavka je končana. S svojo odločnostjo, zavednostjo in disciplino ste zmagali. Zato idite in naj se zganejo statve, vretena in stroji. Kakor ste pokazali, da je izboljšanje vašega položaja le samo v vaših rokah, tako boste uveljavili točke v podpisani pogodbi vedno tudi s svojo odloč-| nostjo in organiziranostjo." Ploskanje in kriki so bili v odgovor, živahno vrtenje je bilo med množico in razgovor je bil sproščen in vesel. Zadihal je veliki tovarniški dimnik. Gosta, črna sapa je pol-zla iz njega. Stroji so se vrteli, statve so tkale in roke delav-ecv so se dotikale 7 ljubeznijo nitk. čolničkov in tkanega blaga Vedeli pa so vsi, da morajo biti na straži in da je resničen pregovor: Izboljšanje položaja delavcev je delo delavcev samih. SEJA SANSOVE PODRUŽNICE ŠT. 1 Detroit, Mich. — Redna mesečna seja podružnice štev, 1 SANSa bo v soboto 6. julija ob polosmih zvečer v Slovenskem narodne mdomu na 17153 John R. Ker bo več važnih zadev na dnevnem redu. se prosi članstvo in zastopnike društev, da se seje gotovo udeleže. Prispevki za SANS od 1. januarja do 30. junija 1946 znašajo $222. Prispevali so: Jože in Lia Menton $20. Po $9: Herman Grebene, Jos. in Uršula Grum. Martin in Julia Menton $8. Po $6: Marv Knez, Elisa | Plahtar, Mary Potočnik, John lin Kat. Krainz. Ženski odsek SND $5. Po $4 dva; po $3 dva; po $2 triinšestdeset (631; po $1 eden. Prispevki za mladinsko bolnico v Sloveniji so znašali v juniju $389 29 Darovalci so objavljeni v 6. seznamu glavnega urada SANSa. Naša podružnica je do sedaj nabrala $2,017.79. Darovali so društva in ustanove $810.02. 90 posameznikov, približno 10'. Slovencev in Slovenk vzhodne strani našega | mesta pa $1.207.77. Zbiranje se nadaljuje. Mnogo slovenskih naseljencev iz naše vzhodne strani še ni nič darovalo za mladinsko bol nico v Sloveniji. Tu se ne gre za strankarske namene, gre se za ozdravljenje slovenske mladine in za bodočnost zdravega slovenskega naroda v domovini Vsi sorodniki bodo ponosni, ko bodo čitali vaša imena med onimi, ki so prispevali k temu veličastnemu spominku ameriških Slovencev "Pomagati bolnim je dobro delo po človeških in božjih zakonih." Tako smo se učili od svojih mamic in tudi pri krščanskem nauku v šoli in cerkvi. Lia Menton, tajnica. pouče o različnih načinih hranjenja in štedenja živeža. Rdeči križ ima tudi tečaje o nutriciji, kakor med časom vojne, z razliko, da se ti tečaji sedaj večajo, da ustrezajo naraščajoči potrebi. Gospodinje se v teh natečajih nauče kako je treba ravnati s kruhom, da se ne skvari, kako je tekom toplih mesecev treba spravljati maščobe in druga kvarna jedila, da se prepreči pokvarjenje. Vzročni jedilni listi pokažejo gospodinjam boljši način pripravlje-nja in serviranja jedil. Rdeči križ daje na razpolago tudi govornike in predavatelje, ki se rade volje udeleže sej in sestankov, katerih cilj je kon-servacija živeža v svrho čim širše porazdelitve istega med ljudstva, ki gladujejo v evropskih in drugih deželah po svetu. Katoliške univerze Največja katoliška univerza v Zed. državah je De Paul, ki ima 7,675 slušateljev. Druge po redu so Fordham v Nevv Yorku, Mar-quette in Notre Dame. Poleg teh je veliko drugih katoliških univerz in kolegijev. "razgovori- (Nadaljevanje na 2. strani.) loti posvečen osvobodilnemu gibanju v stari domovini, je vreden, da mora biti do zadnjega komada razpecan. Tiskan je bil v povečanem številu kot pa druga leta zato, da se ga v kolikor mogoče razširi med naše ljudi v Jugoslaviji. Sodrugi! Sedaj je prilika, da ga pošljete svojim sorodnikom v staro domovino. Posežite po njemu -— predno bo razpečan. AGITATORJI NA DELU nekaj besed 0 anni beniger -nasl novi upravnici • Naročnina za Zdruiene države (Izvzemši Chicaga) in Kanado $6.f>0 J • na leto; $3.00 za pol leta; $1.50 za četrt leta; za Chicago in Cicero J • $7.50 za celo leto; $3.75 za pol leta; za inozemstvo $9 00. J Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS i®••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času m stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Ann Beniger. ki je prevzela upravništvo Proletarca in sploh vse drugo delo v tem področju, ni tujka v naših vrstah. Bila je okrog sedem let knjigovodkinja tiskarne SNPJ in delala v upravništvu Prosvete ter pomagala pri raznih drugih poslih v glavnem uradu jednote. Rojena je bila v Trstu in prišla sem s starši še v rani mladosti. Zrasla je v La Sallu, 111., in v bližnji naselbini Peru. Tam se je tudi izšolala in pozneje v Chicagu Od kraja si je zaželela postati učiteljica, pa se je pozneje rajše odločila za pisarniška dela Pri tem si je dobila mnogo izkušenj ne le v uradu SNPJ ampak tudi v drugih. Njen oče, Thomas Golob, ki je bil poznan širom teh krajev, je bil delaven v SNPJ.. v lasall-skem Slovenskem domu in sploh v raznih drugih akcijah naprednega smisla. Bil je tudi član gl. odbora SNPJ. Sedaj je med pokojniki. Tudi njena mati je že preminula. Bila je napredna ženska, a njena glavna skrb je bila. kako vzgojevati veliko družino. Leta 1930 je šla naša sedanja Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUROEON 3724 WE8T 26th STREET Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wed., Sat and Sun.) to »:S0 P. M. (Exeept VVed., Sat. and Sun.) Res. 2210 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 8440 If na ansuer — Call Austin 5700 upravnica Ann Beniger pod okriljem izletniške akcije SNPJ v stari kraj. Želela je videti, kakšen sploh je. Kajti ko je prišla sem, je bila še v detinskih letih Tam je bila na tistem obisku štiri mesece. Obiskala je svoj rojstni kraj in sorodnike ter potovala poleg I k) Jugoslaviji tudi v Avstriji, Italiji in Franciji. V Chicagu se je poročila z Louisom Benigerjem. ki je prvi pomožni urednik Prosvete. On je nam vsem dobro znan, ker prvič je že dolgo urednik, drugič vsled urejevanja angleške sekcije v Prosveti in pa urejevanja Mladinskega lista (sedaj Voice of Youth). Imata hčerko Myro, ki je že v višji šoli. Dobra igralka na klavir in v tej umetnosti že sama poučuje. Ann Beniger je ena izmed ustanovnih organizatoric društva Pioneer št. 559, SNPJ, ki je sedaj največje v SNPJ. To je bik) tudi prvo angleško poslujoče, mladinsko društvo v tej jed-noti. V društvu je imela potem različne urade. Sedaj je Ann blagajnica in pa v nadzornem odboru federacije SNPJ za či-kaško okrožje. Bila je pevka mešanega zbora "Save " precej let. Ko smo imeli v JSZ mladin- A me risk i Rdeči kriz pomaga hraniti potreben živež za gladni svet... Z namenom, da pomaga prihraniti živeža za od vojne opu-stošene dežele, se je Ameriški rdeči križ ponudil, da pomaga izvajati program predsednikovega pomožnega programa za preprečitev lakote. Postojanke Rdečega križa širom dežele nudijo gospodinjam informacije o programu in načinu hranjenja živeža, ki je potreben za lačna ljudstva po svetu. V grocerijah in v restavracijah so razstavljeni na ogled gospodinjam listi z navodili o hranjenju masti, žitnih jedil in druge važne hrane, katero moramo rabiti s štedljivostjo, da bo dovolj tudi za druge. V šolah delijo mladi člani Mladinskega Rdečega križa letake, ki jih otroci nosijo domov materam, da se Poročilo od 30. maja do 27. junija. Anton Zornik. zap Penna 41 Louis Barborich, Milwaukce, VVis. 16 Angela Zaitz, Chicago, 111. 14 John Krebel. Cleveland, O. 12 Joseph Korsich, Detroit, Mich. 8 Matt Malnar, VVillard. VVis. 7 Anton Shular, Arma, Kans. 6 Frank Zaitz, Chicago, 111. 6 Leo Zevnik. La Salle, 111. 5 Frank Remitz, Ročk Springs, Wyo. _ 4 Frank Stih, Sheboygan, VVis. 4 Lenhart VVerdinek, Thomas, W. Va. 4 John Zornik. Detroit. Mich. 4 Julia Parkel, Los Angeles, Cal. 4 Mike Kopach, Barberton, O. 3 John Tancek, Youngston, O. 2 Frank Volkar, Maple Heights, O. 2 James Dekleva, Govvanda, N. Y. 2 Chas. Pogorelec, Chicago 2 Ernestine Jugg 2 Anton Tomšič, Oakland. Calif. 2 Lawrence Selak, Star City, VV. Va. 2 Frank Klemene, Brownton, VV Va 2 Skupaj 154 naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 144Vi naročnine. (Naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca. so štete na bazi polletnih naročnin.) Browder imel "dobre čase" Earl Browder, ki ga je komunistična stranka vsled njegovih "napačnih tez" izključila, je bil minulo pomlad v Moskvi in povsod dobro sprejet. Vrh tega se je vozil z letalom na Švedskem, Finskem in v Angliji. Kaj je v Moskvi pripovedoval, in kaj drugje, je bilo le ugibanje. Pravili so, da se je šel v Rusijo ponujati za knjigotržca in da je tako koncesijo tudi dobil. A nihče ne verjame, da je bil to njegov edini namen. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. t 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. < ► O a » 1! Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno < ► TELEFONI* CANAL 7172—7173 ......M.............. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO :BARETINCIC & SON: : ADRIA PRINTING CO. i pogrebni zavod j;;; ; ! _ , ^ «> «► Tel MOHAVVK 4707 « J Tal. 20-SG1 i|i . ' « » J . JltlJURKI HAl^TFnST CHirAftn 14 III ! 424 Broad Stre®t johnstown, pa. Tel MOHAVVK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL proletarec se tiska pri nas • M4MMMH»4IMMMMMMMM*IK4MMM»4MMMti Slovenija se zahvaljuje za otroško bolnico pne kvote $150,000. Lep je od-;smelo najti Nedajenicev, zlasti ziv tudi iz nekaterih drugih na- nc med onimi, ki vsled razliko-selbin — iz Brooklyna. Detroi- vanja v politični ideologiji pota, I>fclianapolisa, Chicaga, iz zabijajo na humanitarno in kr-zapadne Pennsylvanije itd. Na ščansko geslo: Ljubi svojega Tajništvo SANSa je sprejelo naš apel se je odzvalo veliko bližnjega kot samega sebe! Sans h 1 jubljane dne 19. junija na- število podpornih društev, zla- ne zbira teh prispevkov za svo-s led nje pismo od predsedstva sti prednjačijo društva SNPJ. je koristi, temveč za korist ne-Vlade ljudske republike Slove- ABZ in druga društva, ki so na- dolžnih in zdravja potrebnih nije. v katerem se glavni sekre- klonjena SANSu in pripravijo- slovenskih otrok, ki nas ne tar dr. Da nilo Dougan v imenu na po svoji možnosti pomagati vprašujejo kakšne barve smo, slovenskega ljudstva zahvalju-, svoji stari domovini. Društva, temveč samo prosijo naše poje slovenskim rojakom v Ame- ki se še niso odzvala in pa ona. moči. Zgoraj objavljeno pismo liki za ustanovitev fonda za ki bi lahko zvišala svoje pri- od slovenske vlade vam je do-otroško bolnico v Sloveniji: ' spevke, so vabljena, da se pri- kaz, kako potrebna in važna j* Vlada Ljudske Republike družijo veliki brigadi unih or- smatrana naša akcija pri pred- S loven i je ganizacij, društev, klubov, na- stavnikih slovenskega naroda. Ljubljana dne 6 maja 1946. rodnih d j mnogim posa- L„„ . . ... „DC(rA Predsedstvo , . . . £ IUIZOJAVI <.1,1.1)1, TRSTA *« .. o«o i meznikom. ki so prispevali po . • ~ Štev. 969-1-46 $ , r r Odziv na SANSov apel, da Slovenski Ameriški Narodni Svet,;* 1 ' naša društva, organizacije in 3935 VVest 2t>th Street, Mnogo naših društev je ze ^Siimezniki odpremijo čim več Chicago 23. .Illinois. priredilo veselice, zabave, kart- telegramov na predsednika Tru- iM^dstvo Vlade Ljudske Re ne partije in podobne priredbe j in državnega tajnika Byr- pubhke Slovenije je z zadoščenjem m poklonilo cisti prebitek v m#wl e in ?•> ;llnii»m i« vzelo na znanje Vaš dopis z dne 23 I sklad otroške bolnice. Priporoč- Zl^^u^lnU^ vlik H.n 2, s katerim ste nam sporočili, da liivo bi bilo di. ;ih v tem oziru zadovoljiv. Vsak dan je Slovenski Ameriški Narodni °J*Hr^tv« in * v naš urad prepisi po Svet ustanovil fond za zgraditev P°™emajo se druga društva in Lj,^ brzojavov ali pa pripo ii k L p wantiki) i: L p \v a \ 11; i» ~ GIRLS! mladinske bolnice v Sloveniji. To Vašo akcijo smatramo kot dokaz povezanosti naših slovenskih rojakov v Ameriki s svejo ožjo domo- organizirane skupine Razvese- rocenih isem y katerih so „aij ljivo je tudi dejstvo, da se je tu- ameriskl Slovenci urgirali ame-di nasa tu rojena mlad.na pn- dško vU prihod- ««r ,ood man. Good workln, con- veselice in koncerte v koristi11'1 ' _ . ,, . . .... SANSovega fonda za bolnišnico K,,hel- taJn,k v Sloveniji. Obenem pa poziva- i y • x___ mo posebno naše podružnice, ki /VieOnOrOOHO Z6HSKO še niso izvedle sistematične j^onf6r6r?CQ kampanje med našimi rojaki v svojih naselbinah, da se dobro V Avstroli/I organizirajo in kampanjo uspe- • Canberra, Avstralija, 12. ju-šno izvedejo. Če se vsi zavza- nija. — ONA — Avstralski žen-memo in podvzamemo svojo ski odbor za čarter je poslal akcijo tako energično, kot so predstavnicam ženskih organi-storili naši aktivni Clevelandča- zacij Zedinjenih držav Amerike, ni, ne bo vzelo dolgo, da dose- Rusije. Velike Britanije. Kine, žemo našo kvoto in jo celo pre- Francije in Indije povabilo na koračimo. konferenco, ki se ima začeti v Naše prizadevanje za dosego Sidneyju prvi teden meseca av-najmanj $150,000 za zgradbo gusta. Avstralska vlada v Can-otroške bolnice v Sloveniji nima berri je povabilo odobrila in političnega značaja, temveč je podprla. izključno nepristransko in člo- j Slična ženska konferenca je vekoljubno. Vsled tega bi se bila sklicana v Sidneyju v no-med ameriškimi Slovenci ne(vemBru leta 1943 in je zaključila svoje seje s sprejetjem resolucije, ki je očrtala naloge ženskih organizacij v povojni dobi. CHICAGO 7, ILL. HELP VVANTED COOK - Man —must be A-l PANTRY - Man or Woman TOP EARNINGS UNIFORMS ST. MORITZ RESTAURANT 1631 EAST 7»th STREET Phone: SAGINAVV 4129 ALL AROUND M A C II I N I 8 T Light VVork Permanent Poiition «383 SOUTH CHICAGO AVE. NIGHT JANITORS Not over 80 vear* of age; llfht vvork, God pay. Steady position Good working conditions. Se* Delhert Heek D A Y LIGIIT SCREKN. Inc. 2711 N. Pulaski We have opening for immediate position DRIVER FOR CITY TRANSPORT ditions. — Apply today DELIA CARTAGE CO. 13S4 WEST GRAND AVENUE Positions open for MEN ond VVOMEN Light Factory Work Apply 1259 No. Wood Street ARMITAGE 7702 BILLER OR FAST TYPIST ALSO Dictatophone Operator Good Starting Salary Permanent Position Pleasant VVorking Conditions Merchant Shippers Assn. IU58 S. UESTERN AVE. CHESAPEAKE 2626 DIE MAKERS EXPERIENCED on SMALL DIES GOOD PAY — STEADY 2nd FLOOR 1018 SOUTH VVARASH Phone HARRISON 8522 DISHVVASHER For Saturdavs and Sundajra 85c Hour Call LAVVndale 54&0 before noon ZECH LODGE 2519 South Des Platnen North Riveraide, IU. -I-- n- ■ lAjMin—d^La-aa-H-akMn' IA- 'n — -,—nam ' ur ir W A I T H K R K K 8 For Sat«r«lays and Sundavn 85e an Hour Call LAVVndale 5400 before noon ZECH LODGE 251» South Dn Plalnea North Riveraide, IU. Good Job for a 8tead.v VVorker REAUTY OPERATOR 5-day week Pleasant turoundings F.xcellent cornpensation HELENS REAUTY SHOP 4401 W, MADISON Phone: MANS. 8088 VVAITRESSES CHICAGO S NEVVEST AND MOST MODERN COUNTRY CLUB Good Salary plus Room and Board Excellent VVorking Conditions Year Around Position . Call R. E. OGRADV Libertyville 1515 or write to SKYCREST COUNTRT CLUB PRAIRIE VIEW, ILL. Experienced Cooks $275 — $300 per Month Bus Boys $5 00 per day and good tips STEADY VVORK Excellent VVorking Conditions 4 P M to 2 A. M VILLA MODERNE SKOKIE BLVD, SKOKIE, ILL. Phone: Glencoe 433—collect RADIO PARTS ASSEMBLERS REST PERIODS GOOD PAY Ideal VVorking Conditions PERFECTION ELECTRIC CO. 829 S. State Street W A I T R E 8 S C,pOD PAY NO SUNDAY VVORK 901 SOUTH KEDZIE Nevada 5815 EXPERIENCED T Y P I S T 5-day vveek — 40 hours Vacation with pay Rapid Advancement See Sybrandt ROOM 2037 175 VVest Jackson SECRETARY—STENO. Small Modern Office Estab. Company; 10 years in vici-nity; Pleasant working conditions 5 4-day week; salarv commensur-ate with ability Apply Erie Manufacturing Co., Inc. 2635 SOUTH VVABASH AVENUE H. PONCHER PERMANENT VVORK AT GOOD PAY — RIGHT IN YOUH OVVN NEIGHBORHOOD Factory Help Press Feeders 80c to $1.00 per hour APPLY NOVV — DONT VVAIT! Mr. Heidenfelder Cook Embossing Co. 2644 NORTH ASHLAND ~ CAR VVASHERS ~ STEADY VVORK. SALARY AND BONUS YELLOW CAB CO. 57 East 21 st Street 6222 South Wabash 4950 West Lake 5411 North Broadway Machine Repairmen (For Office) For Old Established Company Repairmen for Adding Machines, Typewriters & Cash Register« Ask for Mr. Gene E. Taylor PANTAGRAPH PRINTING & STATIONERY CO. RLOOMINGTON, ILL. GIRLS and VVOMEN Here is an Opportunity in the U. S. Printing & Lithograph Company Experience Not Necessary Easy factory work — Higliest pay Clean. Air-Conditioned Factory STEADY JOB ST. CHARLES, ILL MEN INSURE YOUR FUTURE NOVV! VVe Need Factory VVorkers Experience not Necessary Highest Pay Clean. Air-Conditioned Factory Apply U. S. PRINTING & LITHOGRAPH COMPANY _St. Charles, III. MAN NEEDED To supervise screw machine department. Must have first class ex-perience. High pay. METO MIC CORPORATION 2944 VV. 26th Street Phone Bri. 2133 PANTRY GIRL CHICAGO S NEVVEST AND MOST . MODERN COUNTRY CLUB Good Salary plus Room and Board Exeellent VVorking Conditions Year Around Position Call R. E. OGRADV Libertyvilic 1515 or write to SKYCREST COUNTRY CLUB PRAIRIE VIEVV, ILL. VVE NEED Auto Mechanics Top VVages — Steady Work CLARKE-MAPLE CHEVROLET 1038 North Clark Street FUR FINISHER Experienced. — Stead.v VVork Good poy MYSEL'S FURS 162 North State RADIO COIL VVINDERS SANDERS — SOLDERERS ASSEMBLERS Highest Ppid Salaries 228 NORTH CLINTON STREET FRANKLIN 2488 (Milwaukce Ave. Cars to door.^ DAV JANITORS UNION SCALE — STEADY Apply 5 NORTli VVARASH RLDG. 5 North VVahash Avenue Good Job for Good VVorker' EXA MINER For finished cleaning. Excellent salary. Good hours. Permanent Apply now Parnell Cleaners it Dyera 510 W. 3lat St. Phone VIC. 2510 Strong Freight Elevator Man Can be young or medium age STF,ADY — GOOD PAY Good VVorking Conditions Chicago Cycile Supplv Co. 224 North Desplaines St. GIRLS Aa Feeders. Folders and Hackers. Experienced and inexperienced. Good pay. Pleasant working conditions. Paid vacation PARADISE VVASH CO. 4213 N. Kedtie Ind. 3800 MEN — VVOMEN Needed to make ali kinds of yarns Apply PACHNER it KOLLER, Inc. 3450 Archer Ave. NITE JANITORS Not over 60 years of age; light work. Good pay. Stead.v position. Good working conditions. DAYLIGHT SCREEN. Inc. 2711 N. Pulaski Ask for Md. Delbert Heck 8TENOGRAPHER VVonderful opportunity in small company near VV. Side. Good hfs. Pleasant working cond. In a permanent position. Paid vacation. Highest salary. Apply immediatelv Mr. EDVVIN 8ITTLER, 18 N. Ada St. or phone Seelty 4616 HAND FINISHER — PINKF.RS Highest Pay Steady VVork MOUNTAIN HOME SPORTVVEAR 223 VVest Jackson Blvd. T A I L O R Expcrienced Bushelman. — Steady Good pa.v. Good vvorking cond. AVENUE CLFANERS 3820 Fullerton Avenue Ne\% Home vvith Four < hildren To assist vvith general housevvork Stav — Good bus transportation. Rest period. — Take care of children one night a vveek. Phone: SKOKIE 3949 > O V F R A T O R s Experienced to sevv on Slip Covers GOOD PAY Fine VVorking Conditions APPLY CHICAGO SLIP (OVER CO. 6531 Sheridan Road P R F S S (i | K s Experienced — $1.25 per Hour and more. — Steady — Good VVorking Conditions — Apply NORTHWAY CLF.ANF.RS 7507-09 VV. Irving Park EXPERIENCED SHOE MAKER STEADY — GOOD VVAGES 1609 EAST 67TH STREET DORCHESTER 8168 NEEDED IMMEDIATELY CABINET MAKERft Good pay for beginners Plenty of overtime ANTON SZUMNY it SONS 2130 VVest Fulton T Y P I S T For light btlling and clerical vvork Some svvitchboard experience preferred. — 5 da.v vveek 3124 South Shields Ave. Calumet 2777 Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St.# Chicago 23, ILL. Zadeva Draže Mihajloviča Piše MIRKO G. KUHEL (Nadaljevanje.) Izmed listin v debelem poro-čilu komisije za ugotovitev vojnih zločinov morda ravno to pismo razodene največ. Lastnoročno in s podpisom Ciku D/o-ka. njegov najbolj priljubljen priimek, je Draža Mihajlovič zapisal, da ni samo odobraval, temveč tudi osebno vodil Naro-dne-četniške operacije proti partizanom in v podporo nemškim, italijanskim in »itlikim voja- goro. Partizani so prodirali čedalje bližje. Cetniki so postajali vsak dan bolj brezupni. Dne 18 oktobra 1943 so edinice V. črnogorske partizanske brigade končno zalotile polkovnika Stanišiča in generala Džukanoviča. V samostanu v Ostrogu, ki čepi na strmi črnogorski pečini in ki jo je skoraj nemogoče preplezati, sta ta dva izdajalca in skupina njunih vodilnih tovarišev. v izdajstvu našla svoj neslavni konec. , Med važnimi voditelji četnikov. ki pri tem četničkem polomu niso bili zajeti, je bil tudi major Džuro Lašič, katerega je Mihajlovič meseca decem- škim silam. Ta dokument tudi bra 1941 P^aviJ za poveljnika vseh četniških edinic jugoslovanske vojske v Črni gori. La- dokazuje njegovo izredno domišljavost, brezbrižnost in buda-lost. "Da dosežemo svoj cilj," pravi, "izrabljamo" enega sovra šič je pobegnil v Italijo, odkoder je pisal svojemu prijatelju Ve- čar Minič je v poročilu komisije kot dokument št. 87. Tudi Draža Mihajlovič je postal desperaten. Njegovi ljudje so postajali milosrčni. Dne 20 januarja 1943 je pisal polkov-nikuBiji Stanišiču, v katerem je rekel: "Obveščen sem. da v teritoriju stare Črne gore, posebno v okraju Nikšič. prevladuje duh K°renskiizrr»a za uničenje komunistov in zelenih srajc. Na primer ne dolgo nazaj fo Jetniki ujeli dva člana Baleti-ceve rodbine v Rigjanih, dva nevarna komunista. Enega izmed teh so spustili še isti večer, drugega pa iztrgali iz rok nacionalističnih četnikov komunisti iz Stube. Krsto Minič, rojen v Pješjva-cu. ječar četniške jetnišnice pri Nikšiču, je dovolil meseca julija letos petim komunistom, ki so bili obsojeni na smrt. da so zapustili ječo in je z njimi pobegnil. Vsi ti komunisti so imeli biti ustreljeni drugo jutro. Je-bil kasneje ujet, zunaujum imperializmu. Če jih ne bi bilo, bi Indija že bila svobodna dežela. Magnati, ki žive od izkoriščanja. čeprav so indijskega rodu, so se večinoma laglje razumeli z bogataškimi angleškimi pre-kupci kakor pa z domačimi liberalnimi intelektualci. In po-tentati, ki se kopljejo v diamantih in zlatu, si tudi ne žele, da bi njihni podaniki Kdaj dobili ! svobodo. Pred par tedni je bilo poročano, kako je notorični Aga Khan prejel od svojih podani- kov v dar diamantov v tolikšni teži kakor sam vaga In njegova teža je nad dve sto funtov . . . Koliko znoja je bilo ireba, predno so mogli razuzdanca počastiti s tolikšnim bleskom! Kakor nekoč v času carizma ruski knezi in princi — tako še vedno razsipajo v luksurioznih igralnicah, bordelih in klubih denar indijski princi. Vse to pomeni, da Indija ne potrebuje samo osvoboditve izpod Anglije temveč tudi socialni preobrat in pa šolstvo za "navadno maso". Delegacija Rdečega križa Jugoslavije se poslavlja Dragi prijatelji, dragi bratje in | nju, o Vaših težavah, o Vaših sestre! žnika proti drugemu." Fakti- Hčku Bojoviču, ki je bil tudi i toda še do danes je med živimi. čno pa se je boril le proti partizanom. Se drugi Mihajlovičev bližnji sodelavec je bil general Blažo M. Džukanovič. Bil je glavni poveljnik Narodnih četniških čet v Črni gori. Njegov glavni stan je bil v Cetinju, kjer je bil tudi sedež italijanskega governerja za Črno goro. Dne 27. marca 1943 je general Džukanovič iz-, dal povelje št. 97. ki se v odstavkih glasi takole: "Komunistične sile. zasledovane od nemških in italijanskih čet in v opasnem stanju radi močne ofenzive naših narodnih sil v dolini Neretve, so se rešile le s tem, da so prebile fronto in se tako rešile iz groznega položaja. Da bi ne bile zajete v četniški komandant v Črni go- medtem ko ljudsko sodišče in ri. Pismo je datirajo 25. novem- krožek izdajalcev in njihovih bra 1943 in se deltjjma glasi* "Moj dragi Veličko: Včeraj sem dobil Tvoje pismo. Veseli me. da si živ in zdrav. Skrbelo me je zate in za vse druge, dasi je naša ločitev bila zelo nespametna in brezmiselna. Skupaj zagovornikov pravita: Za take slučaje ni nobene določbe v odredih. Čakati mora konca vojne in potem biti sojen v normalnih razmerah. 6. novembra je bilo petnajst zločincev izpuščenih iz četniške bi se morali junaško boriti proti I jetnišnice v Straševici. Oprosti- domači nesreči — komunistom, toda storili smo ravno narobe. Vsak je šel v svojo sosesko, misleč, da smo tam postali gospodarji ter da bomo blizu doma nadalje mirno prebivali. Mi smo ljudje brez razuma in možgan. Sam sem ostal v Lijevi Rijeki. Brigada domačih odpadnikov me je napadla Bitka je trajala dva dni. Moji ljudje so jih do- li so jih nekdanji komunisti, današnji nacionalisti. Možno je, da tudi v tem slučaju ne bo ni-hčb smatran odgovornega Sest dolgih in obenem mnogo prekratkih mcaecev smo bili v Z. D. A. in Kanadi. Bili smo večinoma med Vami, bratje in sestre, kamor sta nas vlekli dolžnost in srce. Od prvega trenutka. ko so nas na Central Terminal v Nevv Yorku dočakali rojaki pa do danes, ko odjadramo, da bi po dolgem ovinku preko Grške in morda celo Turčije dosegli rodno zemljo, vedno smo se počutili med Vami kakor doma—in to, zdi se nam, — je najbolje, kar se da reči o tujem kraju. Prepotovali smo to ogromno severno polovico ameriškega kontinenta od vzhoda do zapa-da in gori do severnega Ontari pogledih o bodočnosti. Sedaj pa, ko vemo, kako trda je bila. in je v marsikaterer*^®P SP OZiru še Vaša živlienska pot tu- P^ret. Jugoslavija bo zmagala • • t f r\ t » L \ i • m * v L~* • • • m t mm m .. « A m m skim in tamburaškim zborom in poedinim umetnikom za izredni užitek, ki so ga nam nudili z domačo pesmijo v tuji deželi. Prisrčna hvala vsem še enkrat in vsakemu posebej za Vaše delo v okviru pomožne akcije. ki daje čimdalje boljše uspehe. Obenem pa Vas prosimo, da bodite tolmači naše hvaležnosti tudi v krogih Vaših nejugoslo-vanskih sodržavljanov, ki jih ne moremo doseči. Recite jim, kako zelo cenimo njihovo razumevanje in njihovo pomoč; recite jim, da hočemo vee.no delati in govoriti za čimtesnejše zveze, čim ~ iskrenejše . prijateljstvo med obema deželama in narodoma. In h koncu, dragi rojaki: Jugoslavija je zmagala nad voljo neprijatelja, ki jo je hotel uničiti, samo s tem, da je združila vse narodne sile v en velikanski dolini Neretve, so se pričele bro namlatili. Sam sem videl prebijati pri Zimenju (blizu Ne- enajst mrtvecev. Kasneje sem vesinj* in s sunkom utapljajoče-, zvedel, da je bilo 40 ubitih in ga človeka in neozirajoč se na,mn°g° ranjenih. Jaz sem imel žrtve, jim je uspelo izsiliti umik le enega mrtvega vojaka. Pripravljal sem se na pomik čez Komovo proti Adrijevici, toda na predvečer mojega odhoda sem žal i bog zvedel novico naše totalne katastrofe . .. Postal se/n brezupen. Ne morem se več premagovati. Moji živci so šli po gobe ... Skoda, da nisem poginil . . . Nihče se ne briga, če še živim ali umrem. Boga pro- Ne dolgo nazaj se je sestala J ja. v aeroplanih. sijajnih ame V gozdu nad Gornjim Poljem riških vlakih, avtobusih in av skupina četnikov in se dogovo- tomobilih smo prevalili skoraj rila^ da je šla mimo skupine ko- 30.000 milj, odkar smo zapusti-niti en strel ni pa- n Jugoslavijo. Srečali smo se z mumstov Zli naših čet." Fotostatični posnetek tega vojaškega poročila s podpisom generala Džukoviča je objavljen v poročilu komisije za vojne zločine. Kolaboracija s sovražnikom ni bila omejena le na borbo proti partizanom, vključevala je tudi umor. Italijani so razpisa del. Isto se je dogodilo v Gori in dvakrat v Budošu . . . Vem. da Te vsi taki slučaji zelo bolijo. Tebe. ki si naciona-nist, in tudi jaz se zavedam, kako rad bi videl popolno uničenje teh zločincev .. Radi tega smatram, da imaš zadosti odločnosti za nadaljevanje nacionalistične borbe, v kateri si se do sedaj udejstvoval. Sporoči mi, prosim, kakšne korake si podvzel glede tega." Pismo nosi podpis Draže Mihajloviča. , . J , « ,Svoboda, ponuiana li nagrado 30.000 lir na glavo sim, da mi pomaga vrniti se do- # . ^ , I Jagoša Kontiča, enega izmed mov in kaznovati vse domače fnCff/f, naletela odpadnike in izdajalce. - - deset tisočimi Amerikanci Jugoslovanskega porekla, s tisoči in tisoči Amerikancev vseh poklicev. ver in "ekstrakcij" in vedeli smo od prvega sestanka z Brooklvnskimi Slovenci, da bo pot dobra in koristna. Kamorkoli smo prišli smo bili sprejeti z odprtimi rokami n? samo od jugoslovanskih rojakov, temveč tudi od vseh Amerikancev in drugih in deležni smo bili vsega zanimanja, velikega razumevanja in»— ogromne gostoljubnosti in povsod so z največjo napetostjo poslušali povest in poslanico, ki smo ju kaj v novi deželi, sedaj samo še bolj cenimo Vašo požrtvovalnost. Vaše razumevanje za prilike v starem kraju in veliko ljubezen, ki nas veže in bo vezala za vedno. Vemo, da boste tudi v naprej delali v smislu Vašega dvojnega poslanstva kot Amerikanci po državljanstvu in kot Jugoslovani po rojstvu. Kot ameriški državljani se boste še naprej neustrašeno borili za resnico o Jugoslaviji, ki ji hočejo nekateri neodgovorni novinarji in politiki storiti silo. Borili se boste v polni zavesti svojih državljanskih pravic tako kakor se je boril naš Louis Adamič ta-in a v-1 krat, ko je bilo za nas življensko važno, izredno važno pa tudi za ves ostali svobodoljubni svet. da se izve za resnico. Borba za resnico in pravico ne samo za Jugoslavijo, temveč za ves svet. to je borba za resnično svobodo, resnično demokracijo in predvsem za trajni mir na svetu. V tem smislu borba za resnico o Jugoslaviji borba za Ameriko in borba za Trst postaja borba za večni mir na svetu. Veliko in lepo je to Vaše poslanstvo. Kot otroci Jugoslavije pa boste še naprej čutili v svojih srcih potrebo pomagati bratom in sestram doma, olajšati težak položaj našim otrokom, našim bolnikom in našim invalidom. Ako pa se boste nekoč vrnili v Jugo- v borbi za obnovo in izgraditev nove države samo za to. ker je zedinjena. zato ker bratstvo in edinstvo za nas niso samo prazne besede, temveč živa volja vseh narodov naše države, vseh poštenih Srbov, Hrvatov, Slovencev in Makedoncev. Dajte, Komentarji— (Nadaljevanje s 1. strani.) je imela svojo prvo zasedanje 25. junija v Rimu. Poročilo pravi, da ko je govornik vzklikal, da Julijska krajina mora ostati pod Italijo, je ploskala vsa zbornica. Ni pa kazala sloge, ko so volili predsednika' Zmagal je desničarski socialist Giuseppe Saragat. Dobil je izmed 466 glasov 401 glas. V svojih govorih so poslanci poudarjali, da težke mirovne pogodbe ne bodo priznali. Victor Emanuel Orlando, ki je bil predsednik vlade v prvi vojni, pa je dejal, da je žalitev za Italijo in za tisoče njenih vojakov, ki so padli v borbi za zavezniško stvar, ker so se ministri velike četvorice na konferenci v Parizu napram nji (Italiji) tako hladno obnašali. Kaj neki hoče še Italija! Saj so ji popustili v vsem. pomagajo ji, nobene propagande ni proti nji, pa se kljub temu cmeri! Jugoslavija, ki se je res borila na zavezniški strani, in s tem proti fašistični Italiji, pa bi imela vzrok o sebi izjaviti nekaj takega. kar je dejal Orlando v Ita- nji. Gen. Roatta je bil od Jugosla- da bo ta duh bratstva preveval' vije obtožen za vojnega zločin- vse Amerikance jugoslovanskega porekla. V edinstvu je moč! Se enkrat prijatelji, hvala in veliko sreče vsem in vsakomur in — na svidenje v Jugoslaviji. Delegacija Društva Rdečega Križa Jugoslavije: Dr. Robert Neubauer Nada Kraigher Gojko Ratkovic. Prijateljstvo, ki bi bilo že davno izvedljivo Med Bolgarijo in Jugoslavijo sedaj vlada vzajemnost. Tako bi bilo lahko že zdavnaj, ako ne bi po Balkanu ruvarile. ščuvale in ca. Divjal je s svojo špijonsko službo največ v Jugoslaviji in uganjal nad ljudstvom teror in morilske orgije. V Italiji so ga zaprli, potem pa mu pomagali pobegniti. Koncem junija so iz Rima poročali, da v svojem skri-višču piše knjigo o italijanski vojni sili pod Mussolinijem. Listi. ki so njegov spis kupili, ga ( že priobčujejo. Izgleda, da se i Italiji in še marsikje dela me. Jthn Teran in Jacob Kunstelj. MISSOIKI St Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Eaat Helena: Joseph Mihelirh. rted Lodgat R. firznoinik. NFW JERSET. Elitabethi Amalia Oblak. NEW MEXI( O Gallup: Mary in Jennie Marinlek. NEW YORK. Gowat.de. James Dekleva. OHIO. Akron-Rarberton: Mike Kopach. Li«bon-Power Point: Jacob Bergant. Maple Heights: Frank Volkar. Powhatan Point, O.: John Guzel. Warren: Joseph Jei. PENNSYLVAN1A. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Cai.onsburg-Strabane: John Ter-čelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. Export: Jos. Britz. Foreit Ciijr« Anlhony Drasler Jr. Herminie: Anton Zornik. Imperiah Frank Auguštin. Johnstown in okolica: Frank Cvetan. Latrobe: John !n Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Meadowland«t Martin Baje. Park Hill - Conemaugh: Frank ?od-*>oy. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno IVnno Anton Zornik, Herminie, za Cambria ln Somerset okraj pa Frank Cvetan, Jehn*town. WASHINGTOtl. 3ea'.tle. Lncas Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm Grove: Frank Kosem. Star Citjrt Lawrencs Selak. Thomaa« Lenhart Wcrdinek. WISCONSIN. MiUaukee in W«t AIIU: Louis Bar-borieh. Shehojrgan: Frank Stih. Wlllard: Matt Malnar WYOMING. Kemmerer in okolicat Anton Tratnik in John H. Krzisnlk. - Roek Springs: Frank RemiU. A Vugoslav Weekly Dovotcd to »h« Interest of the Worktrs • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC 1» EDUCATION ORGANIZATION CO-OPiRATIVf COMMON WEAITH I NO. 2023. Publi.hod W««kly «1 2301 So. Law»d«U Aw. Chicago, III., JU,Y 3, 1946. VOL XXXXI. PROFITS FIRST During every major strike there is a heavy-handed clamor by cditorialists and colunmists for the capitalist papers demanding that labor show some sense of responsibility. In shaken toneš they demand that labor take the lead in "promoting industrial peace through industrial statesmanship." The latest to join the ranks is Dorothy Thompson, the syndi-cated columnist. Particularly disturbed over the settlement which the United Mine VVorkers were able to obain from the government. Miss Thompson is frightened by the fact that the miners have eirned t h« right to appoint their ovvn committees to examine the safety conditions of the mineš, and that they are to direct the disbursement of their own welfare fund This strikes Miss Thompson as a form of syndicalist-f ase is m, or at least the earty stages of the disease, especially since the agreement vvas made with the government. What makes the views of Miss Thompson suspect is their belated ness. She fails to see that strikes are a symptom of the industrial ills of capitalism. A strike. such as that of the country's miners. is based on long ycars of poverty, of exploitation, of living under the vvage alaverj oi apitalUU besi de whom John L Levvis appears as a diffident scholar A strike it baaed on the simple fact that under capitalism, every labor gain must be accompanied by the threat of the removal of labor power of the vvorkers. But Miss Thompson sees only John L. Levvis stalking aeross the land. Although one hears about the stubbornness of the miners. it is not likely that they vvould have turned dovvn the mine ovvners' attempts to install modern safety devices, to build model tovvns, to provide decent food at fair prices in company stores. In the long years vvhen none of these contributions vvere forthcomlng from the mine ovvners—vvhen as a matter of fact the miners vvere under inereasing attack from their povverful bosses—Miss Thompson and her colleagues vvere silent about the miners and the mineš. And if Miss Thompson, vvho is not unsympathetic to human vvant. vvas silent. one could hardly expect aetion from the mine ovvners. vvho are profiteers first. Capital ism creates the conditions vvhich make it necessary for vvorkers to strike against injustice. An economic system based on the vvorker s right to the full fruit of his labor vvould eliminate these conditions. It is unlikely that anything less vvill.—The (Socialist) Call. THE MARCH Of LABOR [N 1817, IN MEDFORD, MAfSL "THE VVORKERS OF THACHER MA60UN, A SHIP-BUILDER, PROTESTED AN UNHEARO-OF Ruling vvhich he inaugu- RATEO. IT HAD ALVVAVS BEEN THE CUSTOM TO FURNlSH GROG TO VVORKERS ON THE JOB. VVHEN MAOOUN DID AVVAV VVITH THE G ROG PRIVILEGE THE VVORKERS REFUSED TO WORK AND SCRAWt!D ♦NO RUM * ON THE VVORKSHOPS CLAPBOARDS AND TIMBERS IN THE YARDS. MA60UN STOOD FIRM, AND FOR THE FlRST TlME IN AMERICA A SHiP VVAS BUILT VVlTVtOUTA DROP OF LIUUOR. YM\ STATES CE6ULATE 4^EMPLOYMENT OF CHILDREN IN SUCH STRKT TRADES AS PAPfR-SEUttlG A WELCOME FORECAST The forecast of G. A Lamb. assistant U. S. Bureau of Mineš direetor. I TLm» «La Uf-.«- a^ tAl-*- Ul IJ n ^ of a market of at least 500.000.000 tons of bituminous coal a year for the ■ "15 Tlie ffOV l0 W00 W0Nd K60C6 Z next fifteen years is vvelcome nevvs to the industry. Lamb has based his forecast on a study of conditions and more Tavorable markets vvhich he expects to be developed soon. Coal men in general vvill vvelcome this information and strive to make it come true.—The Progressive Miner. Statistics shovv that the tobacco martufacturing companies made profits of over $154.000,000 last year. and since their produetion is inereasing this year. their profits vvill be greater than ever! Fifty-cight per cent of ali tobacco vvorkers receive less than 65c per hour. Certainly the tobacco corporations can vvell afford a vvage inerease._ Cigar Makers' Official Journal. WHY SHOULD VVORKERS DEPEND UPON ANY MERE INDIVIDUAL? VVashington Seems to Be Laboring Overtime to Militarize Ali The Nations of the F.arth; Looks Like Invitation to VVar Uncle Sam is not only fceding the vvorld. he is arming the vvorld. including countries vvhich never before had much in the way of armies and navies Congress should takr a good look at vvhat is happen ing. Ifs a mighty good time to call a halt Do vve vvant peace or more vvars? The surest way to get the latter. histOry pro ves, is to arm nations to the tceth After the first VVorld War, for cxample, the victorious Allies helped Germany. ltaly and Japan to rearm The result vvas the most devastating vvar in the history of mankind. novv: Despite that lesson, here are some of the things vvhich are going on By RAVMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate 'THE FAULT LIES far less in men than in the system," vvrote Norman Thomas the other day in an analysis of the failure of priče control. Novv I think so highly of that Human activity shall be initiated bv the ovvners. And that— sentence tnat I'm vvondering vvhether it should not replace "Workers of the VVorld Unite'' as the slogan of Socialism. Thomas' succint statement eontributes to understanding. vvhile the exhorta-tion of Marx vvhich stili quickens the hearts of veteran Socialists is an appeal to aetion. And it occurs to me that aetion vvithout understanding, hovvever vvell-intentioned, may be produetive of some sorry consequences. VVHEN EVER I HEAR or read an attack upon "greedy" capitalist«. or upon politicians vvho, having been clectcd as defenders of capitalism, do vvhatever is neces-sary to make the private-enter-prise economy vvork. I think thc vvords that Norman Thomas vvrote. Of course. I don t express the idea quite so vvell. VVhat I say is 'nuts!' But the thought behind my in-elegant comment is the same. Why should vvorkers. vvith ali their numbers depend upon any mere individual to do something for them vvhen they could do j everything for themselves? It s not the man; it s the system. ITS HIGH TIME that people understand that. Not only current rising prices. but aH of the events and conditios vvhich men and vvo-men bevvail as evils are either the results of the private-profit system or necessary to its continued exist-ence. And if this generation doesn't like teh results or find the pre-servation of capitalism too costly then they'd better inaugurate another system as quickly as possible and vvith ali the intelligence they can • muster Crying out saving "ouch" and calling names isn't going to help. THE SYSTEM WHEREBY vve humana have been and stili are getting our food. clothing and shelter is based upon the proposi-tlon that— The means of produetion and distribution; namelv, natural resources and important industries, shall be privately ovvned. And that— Ali human neeessities shall ^ | »taelf. produccd for sale, r«tlier than for On Friday. the Senate passed tvvo bills urged by the Administration One ivould furnish almost unilimited vveapons and militarv training to the Filipinos. The other vvould turn over numerous naval ships to China. and train Chinese crevvs. Another Administration proposal. according to reports, vvould train and equip "a Chinese army of a million men " Some day that army may be turned against us—it vvould only be hisrc.-;- repeating LABOR last vveek reported thc U. S. governjnent* v-st »cheiiie lo use, and for the profit of the ovvn-l ecluiP and help tram the armies and navies of this entire ' hemisphere." ers of the means of produetion. ! from the »outhern tip of South America to the nothern fringe of IN THE WIND From THE NATION MEMORANDUM for Foreign Ministers, found on an old pari-mutuel ticket: Peace Harbor, End of Strife, and Clean Slate finished one-tvvo-three in the first race at Bvlmont on May 25. A NOTICE published by His Majesty's Customs for the benefit of tourists entering the British Isles lists under articles absolutely pro-hibited for import: foreign reprints of copywrighted vvorks, prepared opim, hashish, Benzoyl-morphine and muskrats. AN ADVERTISEMENT in the Grand ftapidj, Michigan. Press ex-Korts us: "Jesus said: Render unto Caesar (government) the things that are Caesar's and to God the things that are God's.' ... This truth spoken by our Lord reveals that government has limited func-tions to perform . . . People are being deceived by false socialist doctrines. . . and believe that government should administer relief to the needy—should take care of needy sick—should educate children in government-ovvned and ad-ministered public schools—should insure loans. savings deposits. incomes . .. True Christians vvill re-pent of these things and oppose these socialistic errors. . . Back to the Bible for a Rebirth of Capitalism." REPENTING AT LEISURE? VVe regret to report that the Association of Los Alamos Scientists, an organization of atomic scientists vvho ought to knovv hovv things are shapmg up. novv officially identi-fies itself by its initials—ALAS. TO MAKE SUCH a system vvork those distasteful things about vvhich non-ovvners — and even ovvners sometimes — have been complain-ing are necessary. If capitalism is to funetion at aH: VVorkers MUST produce surplus values; they must make mdre than they get. The surplus MUST be the pro-perty of the private ovvners of in-dustrv. That surplus MUST be sold at a priče that vvill provide profits for the ovvners. Those are the indispensible conditions of the system vvhich people have been tolerating and approv-ing. And so it is that the ovvners are merely trying to make their system vvork vvhen they cut vvorkers' vvages in order to outstrip competition; close their industries and produce poverty in the presence of abundance vvhen they have more surpluses than they can seli. SKYROCKETSI "The priče of rye again set a nevv high on the grain exchange," reports from Chicago say almost every day. The priče vvent up 20 cents in the past vveek. and at last reports had reached the fantastic level of $2 78 a bushel. Rye is the only grain vvhich is not under priče control. OPA officials pofnt to it as an exsmple of vvhat vvould happen if other ceilings vvere lifted. Canada. That s a good way to strenghten every Fascist dictator in Latin-America. Another bili vvould send American army and navy officer aH over the vvorld. carrying "expert advicc" on military and political matters. In Saudi Arabia, an oil-rich Near East country, the U. S. Army is building a $6.000.000 military airfield. Congressman Philip J Philbin (Dem., Mass ) says this» field is to be turned over to the Arabian government, and Americans vvill stay there to help operate it. • • « The countries mentioned in these fevv examples have nearly half thc population of the vvorld. China. alone. has half a billion people, and huge natural resources to support a mighty military maehine. Does Uncle Sam think the permanent friendship of these nations can bc bought vvith gifts of vveapons? Is there no better and safer vvav to vvin friends? Hovv about saying to ali the vvorld s nations something like this: "Why not reduce our vveapons and forces aH around, spend the money to make our people healthier and happier, and prepare for peace instead of vvar?" That vvould not please the militarists of this and other lands, but it vvould hold out some hope for the kind of vvorld vve are aH praying for.—Labor. VVE ARE NOT. as an ordinary thing. partial to epitaphs, but if vvc vvere. this vvould be our favorite. It s an inseription on a Roman tomb, quotcd in Dr Alexander A Bogomolets s book, "The Prolonga-tion of Life." To Acsculapius and to Health L Claudius Hermipp vvho lived one hundred and fifteen years and five days vvith the aid of the breath of young vvomen, to the surprisc of physicians. Lead your life accordingly. But vvateh out for those last five days—they're going to be tough. VARI ATIONS ON A THEME from the Congressional Record: RCA Victor has iust released phonograph record vvith music from the seore of "The Lost VVeek-end" on one side and "The Missouri VValtz" on the other. FASHION NOTE son vvas nullifying his actions French dlctn^n o* %malir fssh —-Wc traded the no-strike pledge for an i m partial board—not for ons vvill have to look elscvvherc than this country for acceptance | Vinsun " sa,d R»*ve. of their decrees. Just novv they are promoting ankle length skirts and full sleeves, In a public address Rieve spoke of "these latter-day Bourbons to vvhom our homefront has been en NOT SCARED The office boy vvas asked to ring up a number and got the vvrong one. "Mr. VVoolf here," came the re- piy. "VVho?" replied the boy. "VVoolf," replied the vvrong number. VVell. who's afraid of you?" asked the boy. but the sale of their creations on trusted," a reference to Vinson The best way to get a bad lavv repealed is to enforce it strictly._ Lincoln. Small cheer and great vvelcome make a merry feast —Shakespeare. this side of the Atlantic has been banned by the Civilian Produetion Administration. The reasons: "A radical change in style vvould outmode evcry garment the American vvoman has in her vvardrobe," and "the demand for nevv dresses vvould far cxceed the capacity of American indus-try." NEW CHIEF JUSTICE HAS REACTIONARY ANTI-LABOR RECORD Fred Vinson. vvho nas been no-minated as Chief Justice of the Supreme Court by President Truman, has a long anti-labor record. In Febniary 1P45, vvhen he vvas Afric». i« excitod about a fabu-direetor of VVar Mobilization and ,