98. Številka.
I UHU*
■m nos.
fM«.29013
XUL leto.
„Slovenski Narod" volja
i LJubljani sata leto . . 5 ©J leta . . fatrt leta .
a«
dom dostavljen:
...... K 24--
.......
.......
....... 2
v upravu!«zv>: prejemati: cslo lete.........K Zraci leta..........11*—
četrt leta.........5*50
na aaesec   ...<,,..» 1*00
Dopisi naj sc tranrirajo  Rokopisi mi ae vračalo. Ur*4niltv*i Knailove ulice si. 5, (. nađstrtp] t >*vc), i*t*f*R si. 8*».
tzfeajs vsak dan svečer hrva «n II nedelje in praznike.
Insaratl veljajo: peterostopna pati! vrsta aa ankrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viiL, aa trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru, Upravniitvn na) aa pošiljajo naročnino, reklamacija, inserati itd. so )c sdaahilstraovne atvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na
naroČila brea istodobne vposlatve naročnine ae ne ozira, „■sradns tlakam«'* telefsn st. «6.
.Slovenski Naiod* velja po pošt: aa Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.........K 25*—     celo leto
pol leta......... v 13*—
četrt leta..........6*50
na mesec.......... 2-30
,.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.-
Vprasanjem glede inserstov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavnietvo t Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon s t. 80.
UaMlo na naročilo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno va-io na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ae preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
vetla v Ljubljani na dom dostavljen:
¥as leto .. E 24-— I Četrt leta .. E 6-— Pol leta... „ 12-— I En mesec .. „ 2*— f/ npravniitvu prejeman na mesec E 1-90. S pošiljanjem po posti v Avstriji velja: f se leto .. E 25-— I Četrt leta .. E 6-50 Pol leta ... M 13*— I En mesec .. „ 2-30 Sa Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 K. flsmr Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj ae navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. ajajpr List se ustavlja 10. dan po potekli
naročnini brez ozira vsakemu, kdor Je
ne vposlje o pravem času.
Horavništvo ..Slovenskega Naroda".
fubuencijonlranc opo
zicija.
K<» se je ustanovila Bienerthova vlada, ji je dr. Šusteršič napovedal na jljntejši boj iti naj brezobzirnejšo opozicijo. Proglasil je i * > vlado za predpnstno ministrstvo, za smešen pojav v avstrijski javnosti in prorokova] je s tistim votlim njemu lastnini patosom, da bo to uiinistrstvo v najkrajšem Času izginilo brez sledn.
To<l;i nazori dr. Suster.šiča o I i i * • -nertlmvi vladi so se kaj hitro izpre-menili. To uiinistrstvo je slovenskemu narodu skrajno nasprotno in skrajno krivično. Ce so nas druga ministrstva pritiskala, nas to ministrstvo zatira N i ga dneva, da bi ne bilo zabeležiti kake krivice storjene slovenskemu narodu in utemeljeno in opravičeno bi bilo, če l>i dr. Suster-šič in njegovi tovariši le senco tega izpolnjevali, kar so obetali glede boja proti temu ministrstvu.
A ničesar tega "i videti. Tisti dr. Srfsteršič, ki j«- nastopal še pred nekaj tedni kol rjoveči lev, je postal krotek kozliček in liže sol Lz rok pred-
LISTEK.
Zalio] se živali ijrnlo.
(MtJco V. Brezovnik.)
Sesalci niso varni samo v telesu matere, temveč tudi prve življenske tedne jili ščiti stara in ni se jim treba boriti z življenjem. Prve tedne prežive v igrah.
Igre so delo mladih živali in vsa njih mi»«'- in vse njih veselje jim je posvečeno. A tudi starejše in odrasle živali se udeležujejo včasi po svoje iger. Saj j«1 i>io pri človekn. [granje otrok zanima v posebni obliki tudi odrasle in nešteto iger je iznašel um. da sr človek razvedri po tirali posvečenih težkemu delu.
Jeli torej razvedrilo glavni moment tgerl Delavec, ki je cel dan težko delal, se pač ne bo hotel zvečer igrati in s tem krepiti svoje telo, tem ver bo iskal novih moči rajši v spanju. K verjeinu ho igral na karte.
S tega je razvidno, da ne potrebuje \ mnogih slučajih cel človek, telo in duša, razvedrila, tem ver samo eden teh dveh faktorjev. Tisti, ki se pripravlja za skušnjo, ho hotel raz vedriti zvečer svojo težko glavo. Cez dan aru je slo pogostokrat nekam čudno skozi ude; moč, ki se je nabi-,
pustnega ministrskega predsednika »barona Bienertha. Nič se ne zmeni za vladno početje napram slovenskemu narodu; gluh in slep je za vse krivice, ki se gode narodu in nobene besede nima zoper ta nesrečni sistem, ki ga praktjeira baron Bienerth.
Opozicija klerikalne stranke je samo še navidezna, je le se markirana, v istini si klerikalci stopili v vladno službo n vlada jih plačuje za njih poKornost Z denarjem in z raz Urnimi uslugami. Kaj za to. Še trpi celota, če se narodu gode krivice, samo da ima k erikaina stranka svoj dobiček. Živi«' profit, pa če zlodej vse drugo vzame.
Klerikalci so ogorčeno protestirali zoper t<>. tla smo jih imenovali Mihvcncijon; ano opozicijo. A to imenovanje je utemeljeno in umestno. Subvencije se v normalnih in urejenih razmera h dajo samo za občnoko-ristne naprave. Mi pa smo videli, da vlada odreka vsako podporo tudi najin)!) občno voristnini napravam, jih pa daje strankarskim klerikalnim podjetjem. Občna korist pač trpi, a klerikalni stranki j*' pomagano. Da se gre pri teh subvencijah res samo za podpor klerikalne stranke, se razvidi že iz tega, ker n. pr. ne dobe v napredniji rokah nahajajoče se naprave nikdar nobene subvencije, čeprav <o jih vsaj tako vredne, kakor enake klerikalne naprave. Tu je pac očitno, da se vladi ne gre za občno
korist, n arvee le za podporo klerikalne stianke. A da bi vlada podpirala in s [bveneijonirala resnično opo-zicijona io stranko, tega niti otroci ver nr • "rjamejo.
Sni encije se ne dajo samo v gotoven denarju. Tudi različne usluge se si rjo šteti med subvencije. Kake ushnre je že baron Schwarz izkazoval k rrikaleem, časih celo popolnoma i t'zakonito, o tem se n<> že še d »dal m en n.
H;i les naj pri bijemo najnovejšo uslugo in dobroto, ki jo je vlada izkazala klerikalcem.
D slej SO kranjsko deželo zastopali \ železniškem svetu poleg drugih tudi zastopniki trgovske in obrtne zbornice in kmetijske družbe.
Interesent je, to je trgovci, obrtniki i kmetovalci imajo torej svoje zastopstvo v železniškem svetu.
Sedaj je pa vlada u krenil u nekaj nove.,!. Dala je še klerikalni >>Za-družni zvezi« svojega zastopnika v železniškem svetu. Ko bi g;i bila dn-la š< »Zvezi slovenskih zadrug«, bi nič ■   rekii, a da ga je dala samo kle-
rikalni strankarski1* organizaciji, je pristranost, to je očitna krivica, [ to je dokaz politične korupcije.
Drugega proti temu početju ne moremo storiti, kakor da odločno protestujemo in apeliramo na pravni čut vse slovenske javnosti, naj presodi, če ta4ci dogodki niso dokaz, da stoje slovenski klerikalci v službi tiste vlade, ki Slovence hujše zatira, kakor vse vlade od 1. 1879., in če ti dogodki ne npravičujejo imenovanja: subveneijonirana opozicija.
Volitve v olirajnl zastop laiki.
Iz Trbovelj, 30. aprila.
Malone vsi okrajni zastopi po Spodnjem Štajerskem so prišli v nemške roke. Tnpatam se jih poskuša priboriti nazaj, a povsod se jione-srečijo ti poskusi. Kje so vzroki? Industrija je bila doslej izključno nemška, šele zadnja leta se kaže tudi v tej skupini napredek Slovencev. Mesta in trgi z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi obupno držijo svoj »nemški« značaj. Slovenska je skupina kmečkih občin, ravnotežje pa vlada med Slovenci in Nemci v skupini veleposestva. Ko bi ne bilo med Slovenci omahljivi!] neznačajuežev, podlih duš, ki izdajajo svoj narod, bi se dala ta skupina povsod pridobiti.
Tudi laški okn.jni zastop je bil doslej v nemških rokah; gospodarilo j«4 v njem neovirano par nadutih laških renegatov in 'častniških nem-čurjev. Zadnji čas se je pa v skupini veleposestva obrnilo veliko na boljše, gre se le za en, dva glasa, in Slovenci si pridobijo laški okrajni zastop.
Ze pred dobrim letom bi se imele vršiti nove volitve, toda Slovenci so zahtevali vpis trboveljske občine v skupino veleposestva. Ta rekurz je bil kajpada po dolgem času odbit in volitve razpisane na 3L junij. — Kakor že rečeno, gre se samo za en glas, ki je v resnici slovenski, neko veleposest vo v Hrastniku. Na imetnico tega posestva, Slovenko, so se vrgli h ra stolčki Nemci in ona se je vdala temu pritisku ter izročila pooblastilo ravnatelju hrastniškega rudokopa Lei-Icrju. Vdova se čuti odvisno <»d rudokopa, kar pa faktično niti najmanj ni. in in zloglasni Leiller je izkoristil svoj vpliv.
Prepričani smo o lojalnosti in poštenosti trboveljske prcmugokopue
družbe in na to poštenost apeliramo. Vemo tudi, da se na Dunaju na centrali ne ve o za tukajšnje prebivalstvo skrajno žaljivem, izzivalnem j>o-stopanju nastavljencev imenovane družbe, kakor so Leiller, Krassuigg, Brinar, Bossner, Aimner in še par drugih zagrizencev, saj nam je zna 11 <>, kako zanesljive informacije pošilja Leiller na Dunaj. Apeliramo na trboveljsko preinogokopno družbo, da se ozira na mišljenje nad lli tisoč prebivalcev trboveljske občine, iz katere črpa ona svoje dohodke, naj se ozira na svojih 5 tisoč izključno slovenskih delavcev, naj se nr stavi v nasprotje Z vsem laškim okrajem in naj končno vendar že ustavi htijska-joče delovanji* nekaterih svojih uslužbencev; predvsem Leillerja, ki je v takem kontrastu s trboveljskim ravnateljem Tensehertom. — Naj se ozira na vsikdar tolerantno postopanje trboveljske občine napram premogo-kopni družbi, naj pa tudi pomni, da se zna to prijateljsko razmerje pre-drugačiti. Trdno smo overjeni, da bo dobil ravnatelj Leiller drugo direktivo za bližnje volitve v hiški okrajni zastop.
Volilni glas v skupini \&elepose stva ima tudi Južna železnica. Taista se je pri predlanskih volitvah v brežiški okrajni zastop zdržala volitev. Ne1 odi,brav amo tega. Južna železnica bi morala respektirati želje in stremljenje prrebivalstva okrajev, po katerih teče nje tir: glasovati bi morala tako v brežiškem kot laškem (»kraju s Slovenci, ki tvorijo tako ogromno, da, izključno prebivalstvo teh okrajev. To zahtevamo od nje — najmanj pa, kar pričakujemo, je, da pokaže isto objektivnost, kakor jo je predlanskim v Brežicah.
Razvito šolstvo je poso] gospodoRhe in politične mod.
Spoznanje te resnice je pri Slovencih še premalo prodrlo. Kdor opasuje razvoj narodov, vidi kmalu, da so najbolj napredovali narodi, ki so skrbeli za dobro šolstvo. Tako >o si Tebi v 60tih in TOtih letih preteklega stoletja ustanovili povsod srednje in nižje šole za vse poklice. Leta 1869. so dobili svojo tehniko v Pragi. 1. 1882. se je delila praška univerza, I. 1899. se je otvorila druga češka
tehnika v Brnu. In dane* imajo vse vrste šol, imajo pa tudi mi izobilje izšolanih ljudi v srh strok: godbenikov, inženirjev, lekarnarjev, trgovcev, vrtnarjev itd.
Slovenci smo ugodni ča> zauiu-dili. Naši politiki se nikdar niso dovolj intenzivno brigali aa šolstvo. Posledic«- tega bridko čutimo v pomanjkanju izobraženih strokovnjakov od najvišjih Uradnikov do najna vadnej -šib. rokodelcev. Ako bi ihrhili pred 'JO leti slovenske" šole po vseli slovenskih deželah, ne bi sr danes šopirila nrmšk nt n rijn po jnžm.šta jer>k ih mestih, ne po Ljubljani sami. Toda to je enkrat zamujeno'. Tarnanje m*, pomaga. Zavejmo se zdaj, da obranimo vsaj ta del slovenske zemlje, ki je danes še naša last. Te vrstice naj služijo v informacijo naši javnosti, da najprej spoznamo, kaj /e imamo in česa nam še manjka.
Da še nimamo svoje univerze, niti tehnike, niti slovenskih gimnazij na štajerskem. Koroškem in Primorskem, realk pa raznu slovensko-nemške v Idriji sploh ne, vse to je
dovolj znano. Danes hočrino posebej opozoriti na obrtno, trgovsko in drugo strokovno šolstvo. Podatke posnemamo iz knjige »Jahrhuch des hohe-ren Lnterrichtsv\ esens in (lesterreieb 1909. *
Obrtno šolst\o.
Avtsrijsko obrtno šolstvo obsega poleg osrednjih obrtnih zavodov na Dunaju in v Pragi državne obrtne šole z značajem' višjih razredov srednjih šol, stavbne in rokodelske šole, strokovne šole z;i     po^amrznr obrti,
kakor za čipkarstvo, za tkalstvo, /.u obdelovanje lesa in kamenja, za steklarstvo, za keramično industrijo »glinaste izdelke), za kovinsko industrijo, za elektrotehniko, za urarstvo, za izdelovanje godal, za obdelovanje dragega kamenja itd. Ozirati >r hočemo samo na držch\ v katrrili prebivamo Slovenci. V teh deželah ste dve državni obrtni šoli, nemška v Građen in italijanska v Trstu, slovenske ni nobene. V teh deželah je ena državna rokodelska šola nemška v Celovcu, slovenske ni nobene. Itali jani imajo svojo rokodelsko šolo v Tridentu. Za eipkarstvej imamo nekaj slovenskih šol: v Idriji, Cepova-nit. v Dolnji Otlici in v Bovcu. Za obdelovanje lesa sta nemški šoli v Beljaku in v Kočevju, italijanska (mizarska) šola v Marianu. slovenske ni nobene. Za kovinsko obrt je nemška puškarska šola v Borovljah in nemška s t roj n oobrtna šola v Ce-
ra 1& v mišicah, je silila k telesnemu delt in to je, kar ga sili k telesnim igram. Ce hočrmo torej razumeti po-mri iger, moramo predvsem imenovat moč. ki se je nabrala iti ne raz-\ ri renje. Popolnoma jasno bo to, čr S€ »omisli na igre, ki so podlaga vs< h. na mladinske igre. Sr !i mlad pr zato lovi cel dnu po travnikih, da bi se riizvedri 1 Gotovo ne; mlada ni' č. naraščajoča sila g;i /ene k temu.
Moč. ki se je nabrala, sili torej k i<_' ra in I Poglejmo najprej, kako je s ti m pri človeka.
Zbiranje moči oniogočnje človeku njegov raznolični posel. On namreč ne vporablja vse svoje sile v bo-j i za obstanek. Ta si služi kruh t rokami, drugi zopet z umom. In pri i rugili zopet se menjujeta obe sili. Vedno pa bo ena počivala, dobila noči in ker boj za obstanek ne zahte-. a te moči, jo bo skušal človek izrabiti na drug način, on se bo zatekel k navideznemu delu, posnemal bo resno delo, on se bo igral.
Ta mnogojičnost možnosti si v boju za obstanek ohraniti, je lastna vsem višje stoječim živalim in v tem se najbolj razločujejo od nižjih vrst. Ker moči nižjih živali' absorbira skrb za živež, strah pred sovražnikom in skrb za razmnoževanje.
Obilen lov preskrbi lahko lisičjo rodbino za cel dan z živežem in pred varnim domom se norčujejo mladiči
z nevarnostjo. Toplo solnee jim sije mi kože, mir je okrepil ude, in telo, kateremu ne diktira resnost življenja nikakih pogojev, bo delo, posebno če bo poinanjkovalo, posnemalo in lisica bo lovila namesto pravega plena svoje mlade brate, ona se ho igrala.
A ne samo izobilje moči sili mladiče k igri, mlad pes bo tudi, če je še tako /mučen, tekel za koščkom lesa ali kamna, ki mu ga vržeš in mlada mačka bo vedno in vedno lovila vrtečo se žogo. »Spomniti se je treba le na učenjaka«, pravi Groos, »cel dan je delal naporno z umom, in vendar se vsede zvečer k tarok n, kjer mora radi igre same komplicirano in logično misliti.«
In kako je z drugim principom? Jeli igra posnemanje realnega dela, do katerega imam veselje, a ne priložnost i .'
Tudi ta verzija se mora odkloniti, če mislimo na igre živali. Pri njih resno delo sploh še ne pride v fioštev, kako naj torej občutijo pomanjkanje dela! Vedna gonja mladih veveric okoli drevesa, trkanje kozličkov, vse to ne izvajajo živali kot posnemanje resnega dela, temveč, ker jih k temu sili nagon, ker vse živali kažejo svoje karakteristične igre, tudi če niso videle, kako se v resnih momentih obnašajo njih vrste.
Mlad pes, katerega so vzeli ma-
teri Že komaj je spregledal, bo tresel istotako značilno rob krila, katero je pograbil, kakor trese star mačko, kateri zlomi s tem tilnik.
Slednjič imamo eno: nagon je, ki to povzroča. Nagon, da žival posnema, je posebno razvit pri mladih bitjih. Nagon je to, katerega so nosili s seboj že starši v mladosti, katerega podedujejo tudi otroci. Tak nagon je istega pomena, kakor instinkt.
Se pa li Sploh sme govoriti pri višjih živalih ali celo pri človeku o instinktu? Nimajo li ti razuma in ni li ta, ki povzroča njih dela?
Ne, tudi človek dela instinkt iv no. Dokaže se to lahko na primeru, ki je sicer nekoliko trivialen. Poskusi dati komu zaušnico in takoj bo hranilno iztegnil roko, ne da bi se tega zavedal. To stegnjenje roke se imenuje refleks in če se vpraša, kako nastane, potem se je treba seznaniti z živčevjem človeka.
Razločujem dvoje vrste živcev: senzibelne in motorične. Prvi, ki vodijo od kože k možganom in mozgu, naznanjajo vsak vtisk, vsako bolečino in vse, kar spoznamo s čutili, centralnemu živčnemu sistemu. Kakor hitro začutijo tem potom možgani zunanji vtisk, telegrafirajo takore-koe na dotično mesto nazaj in v to služijo živci druge vrste: motorični. Na ta način nastane ona kretnja. Pri zgoraj navedeni primeri bi bilo sa-
mahnenje z roko čuvstvo, ki prid«' potom senzibelnega živca do možgan in od tukaj se povzroči hranilna kretnja roke.
A rekleks ne obstoja le v eni kretnji. Mnogokrat jih je več, ki slede enemu vtisu in je ena posledica druge. Ako se n. pr. kdo spotakne, temu spotaknenju sledi refleksivno cela vrsta kretenj: ntegneuje rok, na gnenje telesa naprej, par hitrih korakov itd.
Na ta način smo prišli do in stinktov,  ker tudi  ti  obstoje  v tem, da sl«*di enemu vtisu cela vrsta kretenj. Tako je nekako lr kompliriran
refleks, Če skoči mlada, neuka mačka instinktivno nad miš, da bi jo ujela.
Temelj refleksov in instinktov je torej telesen in obstoja v živčevju. In kakor lahko vpliva naravna izbira (selekcija) na vse dele telesa, tako nastane lahko pod njenim vplivom tudi sprememba v kontaktu in raz-dražljivosti živcev. Tako smo spoZM-li materialne točke naravne vzgoje in spoznali bomo tudi, da so instinkti istotako podrejeni selekciji, da jih ona lahko spremeni, ali pa rodi nove.
Vsak, ki hoče vloviti z roko muho, bo zapazil, da je že preje odletela, kakor se je je z roko dotaknil. Da ni storila žival tega iz skušnje, se lahko prepričamo na tem, da odleti tudi muha, ki je ravnokar izlezla iz bube.
Brez dvoma se je   spopolnil ta
M-
rcu, slovenske ni nobene. Edino, r iniaino v obrtnem šolstvu, je c. unietnoobrtna šola v Ljubljani, ki pa je nekako skrpucalo za vse mogoče stroke in ravno zadostuje, da se naši rokodelci nauče toliko spisja in nemščine, da potem lahko gredo za kondukter j«1 in železniške paznike! O obrtnih uspehili ne moremo govoriti, dokler še večino boljših obrti v Ljubljani izvršujejo Nemci in dokler še ljubljanske slovenske tvrdke ne le konfekcijsko delo, ampak tudi delo po meri pošiljajo na Dunaj ali drugam v izvršt* van je.
Trgovsko šolstvo.
Za trgovsko znanost ste eksportna akademija na Dunaju in trgovska visoka šola v Trstu, trgovske akademije in višje trgovske šole kot srednje šole ter dvorazredne trgovske šole. V slovenskih deželah je zgoraj imenovana trgovska visoka šola v Trstu, trgovska in mornarska akademija istotam, obe italijanski, v Gradcu je nemška trgovska akademija, slovenske ni nobene. Dvorazredne trgovske šole so: nemška v Celovcu že od 1. 1895., italijanska v Gorici od 1. 1907. in v Ljubljani se je še le lani otvori! pripravljalni razred za dvorazredno trgovsko šolo, prej pa je dolga leta privaten podjetnik pobiral sadove naše brezbrižnosti.
Pol jedel jsko in gozdarsko šolstvo.
Vedno s«' poudarja, da smo Slo venci kmetski narod. Pričakovati bi torej morali, da je vsaj ta panoga šolstva pri nas razvita, ki se peča s pol jedel jstvoni in sorodnimi strokami. Kdor bi to pričakoval, bi se bridko varal! Visoke šole za pol jedel j-stvo so na Dunaju, v Pragi (na češki tehniki) in v Krakovu na univerzi. Nadalje so 3 akademije: ena nemška, ena češka in ena poljska. Potem pridejo srednje šole in sicer je pol jedel j-skih 5 nemških, 3 češke in ena poljska; gozdarske so 3 nemške in po ena češka in poljska; za sadje-, vinorejo in vrtnarstvo sta 2 nemški in za pivo-varstvo je ena nemška. Slovenske ni ze te stroke nobene. Nižjih šol z dvema ali manj letniki imamo Slovenci eno na Grmu pri Novem mestu ter eno zimsko v Gorici. Pol milijona štajerskih Slovencem še vedno čaka na kmetijsko šolo. Vse drugače je preskrbljeno v naših deželah za Nemce in Italijane. Kmetijska šola je v Grottenhofn pri Gradcu, dve zimski sta*na Štajerskem, 4 zimske na Koroškem, vse nemške. Istotako vrtnarski šoli v Gradcu in Celovcu, vino-rejska v Mariboru, planinarska v Wengu, štajerski in koroški Slovenci pa nimajo nobene pol jedel jske šole! Italijani imajo dve nižji kmetijski šoli: v Vodnjanu in Poreču ter zimsko v Gorici.
Gozdarske šoie so v Gusswerku na Štajerskem, v Celovcu in v Idriji. Prvi dve sia nemški, o idrijski pa naš vir nič ne pove. Ali je tudi nemška?
Tako vidimo, da dozdaj slovenski kmet, rokodelec, obrtnik in trgovec ni imel prilike, da bi se v svoji st?*oki temeljito izšolal in teoretično in praktično izobrazil. Vsled tega mu najboljši zaslužek povsod odjema narodni sovražnik. Naše ljudstvo pa zanemarja domačo zemljo in odhaja v Ameriko. Na narodnih mejah pa naš obrtniški in trgovski naraščaj prehaja v tabor narodnih sovražnikov, ki so mu nudili strokovno izobrazbo.
Ce hočemo rešiti gospodarsko in politično moč slovenskega naroda, moramo vse sile zastaviti, da dobimo slovenske šole za vse stroke. Ko pri-
rejamo shode za slovensko univerzo, ne smemo pozabiti na naše kmete, rokodelce, obrtnike in trgovce, ki so vsi izobrazbe potrebni in željni. Nujno potrebne bi bile za naše razmero zimske kmetijske šole, šola ali vsaj tečaji za čebelarstvo, za obdelovanje lesa, rokodelske šole, vrtnarska šola in gospodinjske šole. Bodočnost naroda je v veliki meri odvisna od zna-čajnega, strokovno izobraženega srednjega stanu, ki pa bo narodno zanesljiv le tedaj, ako se je izobrazil v materinskem jeziku.
Nekaj primere.
Navadno so razne šole tako razdeljene, da ima vsaka dežela nekaj, in sicer se šolstvo vsake dežele koncentrira v glavnem mestu. Kako daleč je Kranjska v šolstvu za sosednimi deželami, naj kaže sledeči primer. Ljubljana s 3<>.tXM) prebivalci po zadnjem ljudskem štetju, glavno mesto polmil i jonske slovenske dežele ima šole: 1. bogoslovnico, 2. 3 državne gimnazije (ena je nemška), ff. nemško državno realko, 4. mestno višjo dekliško šolo in dekliški licej 5. dvojezično državno moško in žensko učiteljišče, 6. 2 privatni nemški ženski učiteljišči, 7. dvojezično c. kr. umetno - obrtno strokovno šolo, 8. privatno nemško trgovsko šolo, 9. začetek slovenske deželne trgovske šole in 1*0. dvojezično c. kr. šolo za babice.
Celovec s 24.000 prebivalci, glavno mesto dežele, ki ima po zadnjem ljudskem štetju le 367.000 prebivalcev in še teh dobro četrtino Slovencev, ima samo nemške šole in sicer:
1. Bogoslovnico, 2. državno gimnazijo, 3. državno realko. 4. mestni dekliški licej, (državni prispevek 7(HM) K), 5. državno moško in žensko učiteljišče, (5. privatno žensko učiteljišče, 7. C. kr. stavbno in umetno rokodelsko šolo, 8. c. kr. strojno obrtno šolo, 9. javno trgovsko šolo (državni prispevek 9500 K), 10. poljedeljsko zimsko šolo, 11. gozdarsko šolo, 12. gospodinjsko šolo, 13. vrtnarsko šolo in 14. c. kr. šolo za babice.
Ker ljubljanske nemške šole niso za slovensko prebivalstvo mesta in dežele, je isto v primeri s Celovcem prikrajšano za realko, za eno obrtno šolo, za poljedeljsko, za vrtnarsko, za gozdarsko in za gospodinjsko šolo. Same šole za praktične proizvajalne poklice. To je značilno za naše raz-
meri
»t
1} učiteljskih krosov z dežele.
Povračajo se stari časi med učiteljstvo na Kranjskem. Ob času nemško - liberalne večine se je z brutalno silo pritiskalo na učiteljstvo, da bi bilo pristopilo k nemškutar-stvu. Vse boljše službe so se oddajale izdajieam. Nihče se ni menil, kateri učitelj je bolj sposoben, vpoštevalo se je edino le njegovo politično prepričanje. Prestopili so pač brezna-čajneži, a zavedni možje so ostali zvesti svojemu milemu narodu in so s tem večjo vnemo delali v šoli, ker so bili v polni meri prepričani, da nobeno nasilje ne traja dolgo. Da so bili C. kr. nadzorniki sami nemšku-tarji, se razume samo ob sebi. Tudi izdajice so se takoj začele sramovati svojega čina. Nekateri ^» ostali popolnoma tihi, drugi so pa zopet postali narodni, toda med značajnimi učitelji niso imeli nikdar več ni kakega ugleda. Vse se je z zaničevanjem obračalo od njih. C. kr. okrajni šolski nadzorniki,   preostanki nemškutar-
stva, so se še vedno zavzemali, da bi jih bilo učiteljstvo volilo v svoje za-stope, a ni se jim več posrečilo. Spominjam se še, ko je tak »značaj« ]m> nadzoraikoveni priporočilu kandidiral za zastopnika v okrajni šolski svet, a zavedno učiteljstvo ga je pri svoji uradni konferenciji volilo za zapisnikarja. Za zapisnikarje so navadno volili mlajše učitelje, koji so zadnji prišli v okraj. Bilo je med učitelji nekaj pravih Nemcev, koje smo cenili po njih zaslugah. Zaničevali smo le izdajice. Tem neznosnim razmeram je sledilo nekaj mirnih let. Učiteljstvo se je pošteno trudilo, da bi povzdignilo svoj ugled in zbolj-šalo šolstvo. Napredek na šolskem polju je bil očividcu. Le svojega gmotnega stanja si učiteljstvo ni moglo zboljšati.
Klerikalci so se pač vedno zaganjali v nas, toda brezuspešno. Učiteljstvo se ni menilo ne za grožnje, ne za ovaduštvo, ne za preganjanje in tudi ne za sladke obljube. Ostalo je po veliki večini značajno. Bilo je pač nekaj kratkovidnežev, koji niso znali razločevati prijateljev in sovražnikov učiteljstvn. Tega jim nismo zamerili, ampak smo jih samo pomilovati. Kot pravi tovariši smo s|h>-štovali njih prepričanje. »Učiteljski Tovariš« je branil vsikdar koristi vsega učiteljstva. Vsikdar se je zavzel tudi za tovariše nasprotnega političnega prepričanja, ako se jim je godila krivica. Stanovsko smo bili vsi edini. Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi se na škodo drugih okoristil. Klerikalni krajni šolski sveti so pač, po navodilu fanatičnih župnikov, sestavljali krivične terno-predloge, a okrajni oziroma deželni šolski svet je nameravane krivice dostikrat popravil. Učiteljstvo je imelo do svojih višjih oblasti zaupanje. Oni sicer niso dosti pospeševali šolstva, a vsaj niso delavnemu učitelj-stvu delali krivice. Prišli so pa drugi časi. Klerikalna stranka je v svoji sainopašnosti prišla do vse oblasti v deželi. Takoj so se z vso vnemo vrgli na učiteljstvo. Ako kdo prosi za kako službo, se v prvi vrsti vpraša, če je »slomškar«. Na pridnost in zmožnost se ne gleda nič. V vsakem stanu se dobe značaji, koji hočejo sebe povzdigniti na škodo drugih. Tako ima danes učiteljstvo med seboj prav mnogo takih žalostnih prikazni. Ti tovariši, ako se sploh smejo tako imenovati, naj si pa dobro zapomnijo, da je med njimi in pa med učitelji, koji so že od nekdaj Jz prepričanja pri klerikalni stranki, zelo velika razlika. Vsak ima sicer prosto, da je pri katerikoli stranki, a ostudno je prestopiti iz samopašnih namenov.
Xič bi ne imeli proti, ako bi stranka, koja je na krmilu, pri enakih zmožnostih, pridnosti in enaki starosti dajala prednost svojim privržencem. Da pa očitno oznanja in izvršuje geslo, da ima najzaniknr-nejši njen pristaš prednost pred najboljšim učiteljem nasprotnega političnega prepričanja, to je pa mogoče samo pri tako koruptni stranki, kakor so naši klerikalci. Pri stranki so skoraj sami uskoki in breznačajneži, zato hočejo, da bi tudi učitelji postali taki. Ali je učitelj, koji prestopi k »slomškariji« iz sebičnih namenov,da bi dobil kako zaželjeno službeno mesto, še sploh sposoben vzgojevati mladino.'! Nikdar ne.
Zaveza je stanovska organizacija, ki ima namen braniti ugled in pravice učiteljstva. Kaj pa slomška-rijaf! Slomškarija pa je strankarsko
instinkt bega do te višine le po vzgoji narave s tem. da so tiste muhe najdalje živele, pri katerih je bil najbolje razvit. Instinkti so življenju živali   potrebni   in  zato SO podrejeni
vzgoji narave.
Življenje nižjih živali je podrejeno instinktom in kako visoko so razviti, kažejo žuželke. A vendar, tudi instinktivna dejanja višjih živali mora včasi narava spopoluiti. Ce zagleda zajec psa, potem mu ne preostaja čas za premišljevanji'. Instinktivno bo zanj najbolje, če ubeži. A deluje instinkt potem še dalje 1 In ali j«* beg zajca zgolj instinktiven in zanj najbolj koristen.' Gotovo ne; ker pri bezanju bo zajcu predvsem koristno preudarjanje. Kakršna bo daljava med njim in psom, tako se bo obnašal. Skakal bo sem in tja, da zmeša sled in slednjič s«« bo potuhni! in pritisnil k zemlji. Ta nadvlada razuma nad instinktom bega bo za žival večjega pomena in bo podpirana od selekcije.
Razum je močnejši, kakor instinkt, on varuje žival tudi v nepričakovanih slučajih. Ce postaviš poljskega murna na stekleno ploščo, se bo v prvem momentu skusil zariti v njo, a ko bo videl, da ne gre, bo skušal ubežati na drug način.
Sliši se včasi, da bi bilo za žival najbolje, če bi imela zelo razvite instinkte. Ker bilo bi bolje za njo, če bi ravnala pri lovenju plena le z instinktom, ker bi ravnala hitreje in
sigurneje, kakor druga, ki šele premišljuje, kaj naj stori.
Gotovo je pri nekaterih sesalcih instinkt hrane in bega tako popolno razvit, da delujeta z vso preciznostjo, kadar jih žival potrebuje. So žuželke, ki nesejo jajca zelo komplicirano, a vse delajo instinktivno. Tak nagon pa zahteva  komplicirane živce.
Pomislimo samo, kako komplicirano love nekatere živali svoj plen! Kdo ni opazoval mačke, ki se plazi do nedolžne žrtve, kako se skriva, kako skoči, zagrabi, trese in slednjič raztrga ugrabljeni plen. Kako komplicirano živčevje bi morala imeti, če bi bilo vse to instinktivno. In poleg tega še vsi drugi opravki mačke 1 Razumeti moramo, da bi moralo biti živčevje, če bi bila vsa dejanja živali instinktivna, tako komplicirano, da bi ostalo za razum le malo.
Stojimo pred alternativo: ali vi-sokorazvit razum, ali pa visokoraz-viti instinkti. Prvi je rastel pri sesalcih vedno bolj, ker povzroči več. kakor instinkti. Zasleduje se celo lahko, da imajo živali, ki stoje na višji stopinji razvoja vedno slabše instinkte in najbolj so se ti umaknili pri človeku in tudi pri njem imajo najinteli-gentnejši narodi najslabše razvite instinkte.
Vsekakor je razvit pri naših sesalcih razum tako visoko, da so instinkti več ali manj slabi.
Če pa je pri sesalcih instinkt hrane le deloma označen, če je ves
mehanizem, ki služi za ugrabljenje plena le slabo razvit, kako more potem žival takoj od začetka ugrabili svoj plen. Mačka, ki vidi prvokral miš in kateri ne pravi instinkt, kako jo naj ugrabi, je gotovo ne bo ujela, če bi se preje v tem ne vadila. Tu je rešitev problema. Pri nižjih živalih vodi dejanja instinkt, ki funkcijoni-ra po svoji naravi že od začetka precizno. Pri višjih živalih je instinkt le slabo razvit in dejanja vodi razum. Razum pa se mora vaditi, ravno tako, kakor kretnje. V to je potreben čas, v katerem ni vsak neuspel nevaren pa življenje in to je mladost.
Instinkti se pojavijo že v mladosti, če tudi nepopolno, to se pravi v času, ko jih žival še ne rabi neobhodno potrebno. V tem času lahko živali spopolnijo podedovane in nepopolne instinkte in če se potem odvadijo vodstvu matere, vedo, kako si morajo vzdrževati življenje, kako se za morejo braniti in zato bodo imele potrebno spretnost.
Ta vaja in spretnost se pridobi
v mladostnih igrah. In sedaj poznamo vitalen pomen iger. One so živali šola, ki ji edina omogoči uspešen boj z življenjem. Brez mladostnih iger bi bila žival, ki se je odvadila materi, slabotna, nerodna in neumna — morala bi poginiti. Žival se mora igrati in mora imeti zategadelj mladost.
Niso igre radi mladosti, temveč, narava je vstvarila varno mladost zaradi iger ...
društvo, koje ima namen med ueitelj-stvom vzgojevati brezznačajneže in takim pomagati, na škodo marljivi li učiteljev, na boljša mesta. In k zborovanju takega očitno strankarskega društva si upajo priti kar trije e. kr. okrajni šolski nadzorniki!? Kako more marljivo in značajno učiteljstvo imeti še zaupanja do takih c. kr. okr. šolskih nadzornikov. Ali je res že vse koruptno kar se kaj višjega čuti? Kje je tisti ponos ljubljanskega g. nadzornika? Ali morda res sanja, da mu klerikalna vlada pomore na mesto deželnega šolskega nadzornika? Kdaj je »Učiteljski Tovariš« glasilo »Zaveze«, pisal in zahteval, naj se boljša mesta dajo njegovim pristašem?! Kaj pa »Slovenski Učitelj«? Kako zamore tarnati, da ni bila na vndnico imenovana njegova pristašinja. Smel bi tako povpraševati edino le »Učit. Tov.«, ker je bila prezrta najodličnejša učiteljica že drugič. Ali res slomškarija misli, da se ves svet suče okoli nje I Zapomnite si dobro. Vsako nasilje se ob kratkem maščuje. Prišli bodo tudi za vas drugi časi pred, predno vi mislite. Tudi vi se boste še sramovali vašega izdajalstva, a mi značajni uči tel ji se bomo ponosno z zaničevanjem in pomilovanjem ozirali na vas. Največja propalica je bila, je in bo izdajica. Slomškarji izdajate iz sebičnost? svoje stanovske tovariše zato vam kličemo: sramota vam in vašemu spominu. Amen.
Jlov. delov, pevsko društvo »Stavec" v Ljubljani.
Bratska dru Siva!
Z odkritim veseljem in srčno radostjo naznanjamo bratskim društvom, da se je našemu vabilu na
sloonost Mtoene zsietnlce
slov. del. pevskega društva »Slavec" v 1 Cjubljani
dne 27., 28. in 29. rožnika leta 1909
odzvalo že lepo število bratskih društev, katera nas posetijo bodisi korporativno ali po deputacijah. Osobito pa moramo poudarjati, da se poleg slovenskih pevskih in narodnih društev pripravljajo na obilen poset te naše pevske slavnosti zlasti bratska pevska društva iz Češke in Hrvatske.
Upravni odbor »Ustredni jedno-ta zpevackvch spolku českoslovan-skveh« v Pragi je izdal mi zvezina društva navdušen poziv: Češki pevci V Ljubljano!, v katerem krasno opisuje lepo potovanje na slovanski jug med slovenske in hrvatske pevce z željo, naj bi se na tej pevski slavnosti razpravljalo o ustanovitvi »Zveze slovanskih pevskih društev«. Ravno-tako poživlja upravni odbor Savez hrvatskih pjevačkih društava« v Zagrebu v zvezi stoječa društva na čim častne jšo udeležbo hrvatskih pevskih društev, poudarjajoč, da je > Slavec v med Hrvati dobropoznano slovensko pevsko društvo. A »Zveza slovenskih pevskih društev« v Ljubljani je izdala na vsa k zvezi pripadajoča društva poziv, da se v čim večjem številu udeleže slavnosti. pri kateri nastopi jo vsa slovenska zvezina pevska društva v enem skupnem zboru na slavnostnem koncertu, da s tem poveličn ta praznik slovenske pesmi v sredi šču Slovenije. Slovenskim društvom vobče pa stoje v prvih vrstah primorski Slovenci, ki so nam že sedaj prijavili tako številno udeležbo, da pri-spo na slavnost s posebnim vlakom.
Vsem bratskim društvom, ki so že prijavila svojo udeležbo, kličemo »Na veselo snidenje v beli Ljubljani!«
Ona bratska društva pa, ki se še dosedaj niso odzvala našemu povabilu, vljudno vabimo na udeležbo ter jim kličemo »Dobro došli, dragi bratje!«
Vsa ta društva prosimo, naj nam blagovale najkasneje do 10. velikega travna t. 1. prijaviti svojo udeležbo, da zamoremo vse potrebno ukreniti in jih v slavnostni spored uvrstiti.
Obenem naj nam vsa ta in že prijavljena društva sporoča: a) koliko notnega materijala želi vsako dru štvo za skupne zbore pri slavnostnem koncertu in ljudski veselici. {V teh skupnih zborih nastopijo vsi sodelujoči hrvatski, češki in slovenski pevski zbori.) ; b) naslov skladbe, ki jo želi društvo samostojno peti pri veliki ljudski veselici; c) ako želi dru štvo na slavnostnem koncertu, ml katerega pričakujemo čim najvišji glasbeni užitek, samostojno nastopi ti, naj tudi za ta nastop navede naslov skladbe in ime skladatelja; d) dan in leto ustanovitve društva, in ali nastopi društvo z mešanim ali moškim zborom.
Slavnost se vrši i>o naslednjem redu:
Sobota, dne 26. rožnika: L Sprejemanje gostov. 2. (Zvečer.) Sestanek nn vrtu »Narodnega doma«.
Nedelja, dne 27. rožnika dopoldne: 1. Sprejemanje gostov. % Zbirališče vseh društev in gostov v »Nar. domu«. 3. Prva skupna pevska vaja za skupne zbore. 4. Slavnosten sprevod po mestu. 5. Skupno slikanje vseh navzočih društev in odj>oslan-eev. Popoldne: 1. Slavnosten banket v veliki dvorani »Narodnega doma«. 2. Velika ljudska veselica v »Zvezdi.«
Ponedeljek, dne 28. rožnika dopoldne: 1. Skupen zajtrk v hotelu »Tivoli«. 2. Druga skupna pevska vaja. 3. Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma«. Popoldne: 1. Obed skupen ali v posameznih restavracijah. 2. Ogled mesta, okolice muzeja itd. in eventualno tretja skupna pevska vaja. 3. (Zvečer./ Slavnosten koncert v veliki dvorani hotela »Union«. 4.(Po koncertu.) K«>-inerz na vrtu hotela »Union«.
V torek (praznik), dne 29., oziroma v sredo, dne 30. rožnika: Izleti na Bled, Bohinj, Trst in Postojnsko jamo.
Pri slavnosti sodeluj«' popoleu orkester »Slovenske filharmonije«.
Ona društva, ki ne sodelujejo pri slavnostnem koncertu ali ki se ne udeleže izletov, bodo poljubno že lahko v nedeljo zvečer zopet odhajala.
Za prenočišča, izlete, obede itd. pošljemo bratskim društvom še posebne prijavnice.
Slavna bratska društva! V slav nostnih dneh naj se dviga slovanska pesem iz mile naše slovenske domovine tja do sinjega neba in naj priča, da smo Slovani zavedni, kulturni in složni.
Veseleč se Vašega prihoda in pričakuje zanesljivo do 10. velikega travna t. 1. Našega sporočila, pošiljamo iskrene slovenske pevske pozdrave
za Slovensko delavsko pevsko štvo »Slavec«
dru-
Ivan Dražil,
predsednik.
Miro Kamenšek,
tajnik.
Poslanska zbornica.
D u n a j , 30. aprila. Poslanci dr. Stranskv in tovariši so vložili interpelacijo na celokupno vlado glede iz daje zakladnih listov potom Roth-sehildove skupine, pri čemer so se prezrle vse slovanske banke, in glede koncesioniranja madžarske agrarne
banke v Bosni. Jnterpelantje stavlja-
jo na vlado to-le vprašanje: Ali se je
izvršila razdelitev deležev V zadevi vsote, ki se ima plačati vladi, z vednostjo in dovoljenjem vlade; ako -e je to zgodilo, kako more vlada to dejanje, ki je v nasprotju z njenimi oficialnimi zagotovili, oprav i čiti.' Kaj misli nadalje storiti, da uveljavi nasproti skupni vladi svoje stališče in načelo pravičnosti, ki zahteva, da se pri skupnih podjetjih ozira na vse narode in njih institute? Xa to je zbornica nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu glede trgovskih sotrudnikov. Po kratki debati se je sprejelo odsekovo poročilo za
podlago specialne debate. Dr. Suster-šič je naznanil,    da je    sklical sejo
aneksijskega odseka ob 4. popoldne, da hi dal vladi prilik«« se opravičiti
glede koncesioniranja madžarske agraru«4 bank«1 v Bosni. Xa t»> »«* i«' pročitala interpelacija posl, Schniida v zadevi iste bank«'. V interpelaciji se naglasa, da se je zbornica /. vso odločnostjo izrekla proti prev ladanju mad žaiskega vpliva v Bosni ter protestirala proti izženianju prebivalstva potom takšnega oderuškega instituta, kakor j«' imenovana niadžarska a^ rarna banka. Z ustanovitvijo t«' agrarne bank«» je storjen prv i korak, «la s«' na novo pridobljeni pokrajini, ki sta bili kupljeni večinoma z avstrijskim denarjem in avstrijsko kr\ jo, izročita Ogrski. Ako >e je ivs dovolila ustanovitev madžarske agrar' ne banke, potem je to v direktnem
nasprotju I izjavami minist rskega predsednika. Z«li se skoraj neverjet no, da bi bil v tak«> važni zadev i izključen vpliv avstrijske državne |m» levice in da bi s«' v tako važni zadevi ne nvaževala volja avstrijske poslanske zbornic«'. Xa to se j«' s«'ja zaključila: prihodnja bo v ponedeljek oil 3. P«>poldne.
Aneksijski odsek.
Dunaj, 30. aprila. V aneksi.) skem odseku je    zahteval poslan«'« Dnszvnski od vlade pojasnilo glede ustanov itve madžarski' agrarne banke v Bosni. Finančni minister vite/. Bi-linski je na to interpelacijo takoj od govoril. Minister je priznal, da M j<" madžarski agrarni banki res že iz dala koncesija in sicer pod pogojem, da bo eden    izmed podpredsednikov Avstrijec in da bo banka pričela delovati šele v  slučaju, ako bi bodoči bosanski deželni zbor sklenil, da ne prevzame   v   svoje    roke ureditev agrarnega vprašanja V Bosni. Nada lje je minister navajal, da je burna Burian Madžarom že   preje zastavil besedo glede ustanovitve te banke in da vsled tega ni mogel prelomiti da-ne obljube. Ta izjava finančnega mi-
(Dalje v prilogi).
16
ui&tra članov aneksijekega odseka ni zadovoljila in se bo o njej razpravljalo še v prihodnji seji, ki bo v torek.
Frankovci proti Masary-kovemu nujnemu predlogu.
Dunaj, 30. aprila. Predsednik planske zbornice dr. Pattai je dobil danes iz Zagreba peticijo dr. Kranko-ve stranke, v kateri dr. Josef Frank in vredni njegovi tovariši protestirajo proti temu, da se hoče spraviti zagrebški »veleizdajniški« proces, ki je čisto avtonomna stvar Hrvatske, potom dr. Masarvkovega nujnega predloga pred forum avstrijske zbornice in Evrope. — Dr. Franku in nje novi koruptni družbi torej ni povolji, da pridejo škandali, ki se vrše pri veleizdajniškem« procesu v Zagrebu pred forum Evrope in avstrijskega parlamenta. Je povsem umi j ivo. Baron Raucb in njegov ničvredni slu-^ibnik dr. Frank se pač bojita, da bi jih evropska javnost spoznala v pravi luči v luči barbarskih nasilni-kov, ki hlepita po vroči krvi nedolžnih žrtev, samo da bi se s tem ohranila na površju in mogla še nadalje ribariti v kalnem. Ta dr. Frankov protest je bil brez dvoma naročen od barona Raucha in umestno je vprašati, da se poslužimo besed Frankove-ga sedajnega intima, prejšnjega ober-madžarona dr. Kršnjavega: »Wie viel bat er dafiir liekommenf«
Delegacije.
Dunaj, 30. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da se delegacije -kličejo koncem meseca septembra ali začetkoma meseca oktobra. Delegacije bodo pred vsem razpravljale o kreditu za armado in vojno mornarico.
Za vojno mornarico.
Dunaj, 30. aprila. V merodaj-nih krogih potrjujejo vest, da namerava vojna uprava od delegacij za*
t vati 400 milijonov kredita za vojno mornarico. S to svoto zgrade: 3 križarka tipa    Admiral Spaun«, 2
onitorja, 2 torpedovki, 4 podmorske r-tdne in 4 ogromne oklopnice (dread-uonght), ki bodo stale 220 milijonov ^>(,n. — Vidi se torej, da je pri nas vedno dovolj denarja za vojaštvo, za kulturne in gospodarske potrebe je mogoče z največjim trudom iz-
- ni t i jedva par drobtiric. —
Sprememba na turškem prestolu.
Prvi sela m lik.
t/ ar i gr a d , 30. aprila. Današnji selamlik ni bil. kakor je bilo do-- daj običajno, v Jildizu. marveč v štambulu. Verska svečanost se je izvršila v mošeji Hagije Sofije. Sultan hamed se j«- iz palače Dolmabag-ee pripeljal  na parniku v Štamhul.
starem Serailu se je preoblekel v vojaško uniformo in se na to v odpr-vozu peljal v mošejo. A' njegovem i je sodri maršal Ahmed Muktar. V drugem vozu so se peljali trije sul-i\-i sinovi.   Vojaška suita je bila anjša, kakor navadno. Ob vhodu v sejo so stali vojaki v špalirju. Po dovršeni verski ceremoniji se je vr-sultan med navdušenimi ovacija-iiii prebivalstva po istem potu v svojo palačo.
O Abdul Hamidu.
Carigrad, 30. aprila. Takoj, se konstituira novo ministrstvo, bo padla tudi odločitev p usodi odstavljenega sultana Abdul Hamida. Ako ne bo postavljen pred vojno so-dišce, bodo mu odkazali za bivanje eno izmed ces. palač, ki pa je ne bo smel zapustiti brez izrecnega do-oljenja vlade. 2 njim bodo stanova-• njegove tri žene in sin princ Bur-banedin. Njegovo privatno premoženje, ki znaša baje 800 milijonov, se proglasi za državno last. Za to pa bo dobival Abdul Hamid letno apanažo ■ znesku 1,200.000 frankov.
Carigrad, 30. aprila. »Tur-quie« javlja baje iz zanesljivega vira, da bo Abdul Hamid ostal v Solunu samo par dni in da ga na to prelil je jo v Ritolj.
London, 30. aprila. »Zentral Xewš« javlja iz Soluna, da pride Ab-dul Hamid pred vojno sodišče in sicer radi veleizdaje. V mladoturških tri »gib smatrajo za gotovo, da bo sodišče Abdul Hamida obsodilo na Mnrt.
A in nestija.
Carigrad, 30. aprila. Sultan Mohamed se je izrazil pripravljenega izdati splošno amnestijo. Ker pa je treba odstranili še celo vrsto reakri Onarcev, se je amnestija odgodila na poznejši čas. Obsedno stanje sr odpravi v Carigrarlu v nekaj dneh.
Izgube v boju z uporniki.
Carigrad, 30. aprila. »Tur <luie« javlja, da je pri zadnjih spopadih med inladoturškiini voji in upor 'liki v celem padlo 394 mož. Mlado hirki so imeli 97 mrtvecev in 160 ranjencev, uporniki pa 297 mrtvecev in ^V) ranjencev.
nlteleMHlniar proces t Zagreto.
Zagovornik v »veleizdajniškei"« procesu in eden najuglednejših hrvatskih juristov dr. Širne Mazzura Je priobčil v sredo v »Obzoru« članek* v katerem dokazuje, da bo »veleizdajniški« proces trajal nedoglt'^en čas, ako bo se vršil tako, kakor le tek razprave določilo sodišče. N»» temelju dosedanjih skušenj je dr. Maz-zura izračunil, kako dolgo bo še ta proces trajal.
Sedaj ji1 treba še zaaMšafi 275 prič, ki jih navaja obtožnica. Računajoč, da se bo vsak dan zaslinio 5 prič, bo zaslišanje svedokov trajalo do 1. julija. Za zaslišanje glavnega svedoka Gjorgja Nastića je treb« računati 14 dni, ker bodo pri tem zaslišanju sodelovali vsi zagovorniki. To bo trajalo torej do 17. julija. ^a to pridejo na vrsto še priče, ki jih bodo predlagali zagovorniki. Dr. Mazzura računa, da bo teh prič najmanj 150, da bo torej njih zaslišanje izpolnilo najmanj 30 sej ter trajalo do 21. avgusta. Čitanje aktov, ki jih predlaga drž. pravdništvo, teh je 460. in spisov, ki jih predlagajo zagovorniki, zaključni govori državnega pravdnika in 34 zagovornikov, končne izjave 53 obtožencev, vse to se ne »nore končati pred koncem L 1909. Toda s tem stvar še ni končana! Vsn zadeva še pride pred kasacijsko sodišče, a to preko ničnostnih pritožb zagovornikov ne bo moglo prestopiti na dnevni red. Kaj, ako to blišče odredi novo razpravo f Kako lolgo bo potem proces trajal in koliko bo ta proces sta H
V sredo so bile zaslišane 3 priče in sicer Mato Kapar, Ljudevit Schtnid in .J. Škrinjarir.
Kapac je popolnoma drugače izpovedal, kakor v preiskavi. Opozorjen na to, je rekel, da se je zmotil. Pozitivnega ni vedel ničesar povedali in o vseh faktih« je :rdil, da jih je slišal od drugih. Med drugim je rekel, da je imel obtoženec Z:\kovic v svoji hiši skrit smodnik in dinamit.
Iz zapisnikov se je na to dokazalo, da je Živkovičev vajenec iz zaloge smodnika ukradel precejšnji kvantum, ga skril v Kapčevi hiši ter s tem smodnikom polnil topiče ter jih v družbi s Kapcem pali! pred Božičem na vrtu.
Priča frankovci- Lj. Se h m i d je bil že tri mesece zaprt radi hudodelstva goljufije.
Ta priča je iz »ovrdal vse mogoče, kar bi lahko silno obtežilo obtožence, uko bi se n dognalo, da je navaden plačani vohun. Med drugim je trdil, da je bil" v Petrovem selu skritih 47.000 pušk, da so Srbi imeli namen spoditi Hrvate preko Sotle in Kolpe in druge  ukšne neumnosti.
Ko je sodišče končalo zaslišanje Schmida, , zagovornik dr. Bu-dijesavljevič k< istatiral, da dobiva Sehmid od drž. pravdnika na dan 12 kron, da vohuni o »veleizdajniški« aferi, ter predlagal, naj se o tej stvari zaslišijo priče Radanovič, Kuhar in Cvetic.
Preden je -odišče o tem sklepalo, je nekdo iz oličinstva zaklical obtožencem: »Bezobraznici«. To je povzročilo silei vihar med obtoženci, zlasti, ker s» je izvedelo, da je ono psovko rabi dr. Vladimir Frank, znan pod imenom H a d e s. Toda predsednik ni izgnal iz dvorane pro-vokatorja Ifudesa, marveč je diktiral obtožencu Adamu Pribičeviču 2-dnevni samotni zapor s postom. Hrvatska just;<*a!
Priča Skrinjanič je izjavil, da ne ve ničesar o kakšni velikosrbski propagandi in da zato tudi ne more ničesar izpovedati.
Včeraj so bili zaslišani svedoki, ki so dokazali, da je priča Sehmid, ki je bil % četrtek zaslišan — detektiv in vohun.
Cvijctič je izpovedal, da dobiva Sehmid 12 kron na dan, da vohuni na razpravi, mesar Radanovič je pod pris.go izpovedal, da mu je sam Sehmid v gostilni Kuharjevi pripovedoval, da je nastavljen od državnega pravdnika za detektiva pri »veleizdajniškem« procesu, da ima 12 kron plače na dan in da je državni pravdnik napravil z njim zapisnik, ki je bil na to poslan vladi in za katerega bo dobil 2400 kron. Razen lega je še Sehmid rekel, da bo obtožencema Pribičeviču in Rok i ću preskrbel »štrik«.
T;; izpoved je vzbudila kolosalno senzacijo, to tem bolj, ker si držav/d pravdnik Aceurti niti z besedico ni upal ovreči trditev priče Rad a nov i ca!
F Razkritja svedoka Radovano-viea so v bengalični luči pokazala vsi javnosti, s kako infernalniini sredstvi deluje zagrebška oblast, ki bi inorala biti čuvaj zakona in pravice, nato, da bi spravila vendarle na mešala nedolžne srbske žrtve!
Slovenci m Slovenke! ne zdHti dražbe sv. Orilo In Metode!
§ 08 b
ali
komedija v komediji.
Načrt ialoigre z veselim koncem v več delanjih in slikah. iz rcsničaefa življenja povzel Uerikamo-kTokmrald poročevalec na-lega Usta.
Glavne osebe: Magda Ku-6sra - Ronoveka, bivam igralka slovenskega gledališča, stara 28 let, rim. kat vere, ločena; Nsznaneo, star 20 let; Fran Oovekar, ravnatelj gledališča; potem dljaftkl parter, blljoterjl, kuharice, sodniki, drž. pravdnik, odvetniki itd. in občinstvo sploh.
C as: pretekla gledališka sezona.
Kraj: Ljubljana.
Načrt ni goden za uprizoritev, torej naj se nikar ne uprizarja v drugo. Tantieme si pa na vsak način izgovarja pisatelj.
I. delani*.
Vrli se po ljubljanskih ulicah, v kazini, v nemfikem gledališča in v zaljubljenih sroih mladih in starih ljudi. Cas: november in december 1906.
Magda Bonovska nastopa v slovenskem gledališču „ izključno le za manjše in nevažne uloge, ker je še popoma začetnica in ni gledališču v nikakem pogledu „ mogočna podpora-, kakor pravi ravnatelj, vzlio temu pa vzbuja „veliko naklonjenost do prave umetnosti in lepote.u Z znanoi, ki niso zmožni slovenskega jezika, občuje v svojem materinem jeziku v nemščini, in nikakor ne pojmi, zakaj bi ne smela storiti tega na ulici ali sploh kje drugje na kakem javnem prostoru. P o seča tudi predstave v nemškem gledališču.
Anonymu8 piše R o n o v s k i: Vaše blagorodje! Ker stojimo Slovenci na stališču, da se izvaja strogo geslo „Svoji k svojim", Vas samo opozarjamo, da ne posečate nadalje nam sovražne hiše. Bojte se javnih škandalov. Ljudstvo je razburjeno — Slovenec.
Magda Ronovska nekaj Časa opusti nemško gledališče, pa potem zopet živi kakor prej.
II. de|asle.
1. slika:
V slovenskem gledališču se igra „Grof Monte Christo". Čas: 6. januarja 1909 popoldne.
Magda Ronovska nastopi kot hišna.
Dijaški parter kašlja in žvižga.
Magda Ronovska nastopi v drugič.
Dijaški parter zopet žvižga in kašlja.
Magda Ronovska ne nastopi več, ker je dokončala svojo ulogo.
Detektivi iščejo kašlj al ce in žvižgalce.
2. slika.
Kraj: Rimska cesta 9. Čas: Ob en Četrt na 7 zvečer dne 6. januarja.
Mladenič, star 15aH 16let,najbrž dijak, kuharici Mini Jamnikovi: Danes so Ronovski naredili v gledališču Škandal, ker hodi v kazino in k nemškim gledališkim predstavam. Govoriti moram ž njo, ker bo drugače prišla jutri v vse časopise. To bi ji znalo škodovati in bi bilo res škoda, ker je lepa in mlada. Domenilo se nas je več, naj jo opomnim Ronovska se bo morala poboljšati, če ne bo prišla v časopisje.
Mladenič odide.
Mina dobi vtis, da je mladenič govoril iz naklonjenosti do Ronovske.
3. slika.
Kraj: Stanovanje Ronovske, upravništvo „Slovenskega Naroda", glavna pošta, „NeznanČevo" stanovanje. Čas: Po sv. Treh kraljih.
Ronovska napiše pismo, v katerem prosi „neznanca* za sestanek, da ga spozna in se pomeni i njim. V „Slov Narodu" da priobčiti „Poziv", naj „neznaneo" dvigne pismo na glavni pošti pod šifro „Sloveneo". Pismo in ovitek je rdeče barve.
Neznaneo piše pismo, naj mu Ronovska odgovori, na kakem pa* pirju je bilo pisano prvo pismo. Odgovor pod „Narodnjak11.
Ronovska odgovori, dz je bilo prvo pismo pisano na formata vi-zitnioe in prosi iznova sestanka.
4. slika.
Kraj: pisarna slovenskega gle-gališča. Čas: 11. januarja 1909.
Fran G o vekzr, ravnatelj, pile Ronovski: Z ozirom na dogodke pri popoldanski predstavi igrokaza „Grof „Monte Christo", in ker se je bati, da se ti dogodki ponove ter dz bodejo zopet preoblečeni detektivi hodili po gledališču, sem primoran po § 16 Vaše pogodbe odpovedati Vam zngzžma i današnjim dnem 30 dnevno tj. do 12. februarja 1909. Vaša stvar je, za bodečo sezono omogočiti vodstvu gledališča, da Vas zn-gsJuje iznova.
5. slika.
Kakor v 9. sliki rezan, uprav-ništva.
Neznanac „Narodnjak" piša Ronovski, da ne najde časa niti kraja za sestanek ter jo iznova svari pred nadaljevanjem poseoenjem nem* sirih predstav, kavaren itd., kar je bilo dosedsj brezuspešno, ker se govori o energičnem in povečanem ponavljanju škzndzlčfcz. „Vzs orosim, da se ozirate na moja dobra in človekoljubna svarila, ki izvirajo iz velike naklonjenosti do prave umetnosti in lepote ... Z osobitim spoštovanjem Vas prisrčno pozdravlja Vzš prijatelj in Častilec  — „Nzrod-
Ronovska piše „Narodnjaku", da obžaluje, da ne pride na sestanek. Sicer pa je že dobila odpoved in mu očita, dz je on dosegel to, česar „ni pričakovala od svojih ljubljenih Slovencev." Zahvaljujem se Vam za Vaše dobrote in ostajam z lepimi spomini — Ronovska.
Iaterznezzo
Ronovska pošlje Raiaela Cerzrjz nz pošto gledat, kdo bo dvignil njeno rdeče pismo. Cerar pozna dotičnika po obrazu, ne pa po imenu. Drugi dan ga sreča na ulici ter izve njegovo ime in stanovanje.
m dejanje
1. slika.
Kraj: deželno sodišče.
Mzgdz Ronovska ovadi, dz ji je neki neznaneo grozil z objavit-vijo v slovenskih časopisih in prireditvijo škandalov med predstavami z namenDm, dz ji prepreči nemško go vorioo nz ulici in poset nemškega gledališča. S tem se vidi ogroženo na svoji eksistenci. Ravnateljstvo ji je odpovedalo angažma.
2. slika.
Kraj: deželno sodišče, soba preiskovalnega sodnika.
Mzgdz Ronovskz pripoveduje nz dolgo in široko o vseh dogodkih.
Neznanec prizna, da je pisal Ronovski ona pisma, ni pa imel nz men«, ji Škodovati, temveč le opozoriti jo, da ji preti škandal, ako ne preneha s pohajanjem nemškega gledališča. Ko je slišal, da ji hoče dijaški parter napraviti škandal, jo je opozoril. Pri predstavi dne 6. januarja ni bil, bil je na sankališČu. Vsa pisma ji je pisal iz naklonjenosti. K sestanku ni hotel iti, ker se je čutil premladega, da bi se sestal s starejšo gospo. Onega mladeniča ni poslal v stanovanje Ronovske.
Nastopijo še Rafael Cerar, Mina Jamni k, ravnatelj G o v e -kar, blagajnik Fran Rozman in razni biljaterji, ki ne vedo ničesar o Neznancu, pač pa le o onem „škan-dalčku" v „Grofa Monte Christo", kar se pa v tej sliki lahko izpusti.
IV. deianje.
1. slika.
Kraj: deželnega sodišča raz-pravna dvorana št. 79. Č a s: 30. aprila ob 9. dopoldne.
Osebe: Predsednik senata dvor. svet. Pajk, votanti dež. sod. svetniki: Einspieler, Koblar in dr. vit. pl. L u s o h a n, zapisnikar L a -j o v i o; substitut državnega pravd • nikz dr. Kremžar, zagovornik dr. Tavčar, obtoženi Neznanec, priči: Magda Ronovskz in kuharica Mina Jamnik.
Predsednik prečita obtožnico, katera očita obtožencu, da je s svojimi pismi pretil igralki Magdi Ronovski z uprizoritvijo javnih škandalov ter poročili v listih, ho teč izsiliti, dz bi imenovana opustila poseČanje nemškega gledališča, in je bilo žaganje takšno, dz zamore ta, komur se je angelo glede nz razmere in znamenitost zažuganega zlega po pravici v strahu biti. Zakrivil je s tem huda
deiztvo |ama alte pa § 89 b k. m.
in se nsj kaznuje po § 100 k. z.
Ob tožene o izjavi, dz ae ne čuti krivega in se zagovarja, da je vse storil le v dobrem namenu.
Magda Ronovska nastopi zelo dostojanstveno in priseže ter pove: „Đitte sohon deutsoh zn spre-ohen!" — Pred Božičem sem dobila prvo karto, nsj ne hodim v nemško gledališče. Nekaj časa sem to upoštevala, potem pa zopet živela kakor prej, zahajala sem v nemško družbo in i njo govorila nemško, kar mislim da ni greh. Potem so me in-žvižgali. Nato nisem več nastopila. (Drago nsj se ponovi iz prejšnjih dejanj.) Škodo sem trpela, ker sem bila od 12. februarja brez angažma in sem tudi sedaj, z odškodnine ne zahtevam.
Predsednik: Ali ste se res kaj bali, zli bi bili zaradi te grožnje opustili nemško govorico in pohajanje nemškega gledališča?
Mzgdz Ronovska: Bala sem se. Ali vendar imam pravico govoriti svoj mzterni jezik in na to pravico sem se tudi opirala. Odrekla bi se tej pravici ne bila nikdar!
Dr. Tavčar: Ali ste ostali brez zngaima?
Magda Ronovsjke: Da, tudi za prihodnjo sezono. (Se vaede aa zatožno klop poleg obtoženca.)
Dr. Tavčar: Netukaj,tam rad a j
Min z Jamnik, kuharica, priseže in pove o tistem mladeniču, ki je prišel iskat Ronovsko in je rekel, dz bi bilo škoda, dz bi se ji kaj zgodilo, ker je ml zda in lepa.
Dr. Tavčar; Je bil pač kak gimnazijec, zaljubljen v Ronovsko.
Fran Govekzr, ravnatelj, ne nastopi, ker ga ni v Ljubljani.
Predsednik prečite izpovedbe drugih prič in zakljači dokazovanje.
Dr. Kremžar: Zagovor obtoženca, dz je vse le storil iz dobregz namena, ni verjeten, pač pa je le nameraval groziti z zlom, da se naredi Ronovski škandal pri nastopu, in to je hudodelstvo po § 98 b. Ta grožnja je tudi napravila učinek: priča se je bala; posledice so se pa Zzdi pokazale: odpustitev Če pa bi kdo rekel, dz ta strah ni bil resničen, ker je Ronovskz še naprej zahajala v nemško gledališče, kaže to le značajnost osebe, ki ostane zvesta svojim načelom. Obtoženec naj se spozna za krivega in obsodi po postavi.
Dr. Tavčar: Človek ne bi mislil, da imajo sodniki toliko časa, dz je mogoče take stvari spraviti pred kazensko sodišče. Gz. Ronovskz je bila angažirana pri slovenskem gledališču. Danes je tu sama povedala, dz je rojena Nemka, da si ne dz kratiti pravice uporabe svojega materinega jezika. To je vse przv. Ali kot angažirana igralka na slovenskem gledališča bi se pzč morala ozirati nz razmere, ki so ukoreninjene pri nas in se ne dajo odpraviti. Če bi pri nemškem gledališču angažiran igralec ostentativno zahajal v slovensko družbo, v „Narodni dom", v slovensko gledališče, javno slovensko govoril, ne bi bil niti en trenutek več pri nemškem gledališču. Tako ravnanje ge. Ronovske ni moglo ostati tajno, in opazil gz ni samo obtoženec, temuč je bilo znano vsemu občinstvu, ki zahaja v slovensko gledališče, enako kakor bi bilo v nasprotnem slučaju pri nemškem gledališču. Tu so pa zato posadili na zatošno klop mladega človeka, ki lepo skrbi za svojo mater in dve sestri, in bi prišel na beraško palico, ako bi bil obsojen. Če le nekoliko pomislijo sodniki, ne more biti obtoženčevo dejanje hudodelstvo — sicer bi na Kranjskem moralo biti že sploh vse hudodelstvo^ O tem pač ni treba govoriti več. Če se je v gledališču pripravljala demonstracija, potem bi bilz stvar pač najlažja, ne bi bilo treba nikakega pisanja, le kratkega i žvižganja. Če je pa obtoženec pisal, je storil to gotovo v dobrem namenu, sicer ne bi bil sploh pisal. Stvar je zrastla v mladih sroih. To napravija nzše dijaštvo, kakor isto napravija tudi vaše nemško dijaštvo. Poudariti je edino dve stvari. Kuharica je povedala, da je prišel neki gimnazijček in hotel naprositi Ronovsko, naj nikar ne hodi v nemško gledališče, naj ne dela to demonstrativno, ker stvar ne ugaja slovenskemu občinstvu. Govoril je o mladosti in lepoti ge. Ronovske. Seveda, bil je do vrha zaljubljen v njo.
Magda Ronovska se zadovoljno smehlja.
Dr. Tavčar: Srce ga je bolelo, ko je videl, da hočejo proti njegovemu plamenu nameriti brizgalnioo, in hotel ji je pomagati. (Pritajen smeh na odru.) Ravno taka pz je tudi z obtožencem. Jaz se ne bi zaljubil vanjo, če bi bilz še tako lepa, z tako-le mlado srce pz zzčne goreti kskor gobz. Zato je posebno značilno drugo pismo, ki govori o umetnosti in lepoti. Tu pz hočete napraviti in njega nasilnega človeka! Zaradi takega nedolžnega „ulkz" naj pride vsa njegova družina nz ulico, ako gz obsodite in mu s tem vzamete službo. To je pzč taka pretirauost, dz jo morz opaziti vsak sodnik!
Premor deset minut.
2. slika.
Isto posorišče.
Predsednik: Obtoženec se po % 259. k. p. r. opro s ti od obtožbe hudodelstva jzvnegz nasil-stvz, katerega naj bi bil storil s tem, da je grozil ge. Magdi Ronovski z uprizoritvijo javnih Škandalov in poročili v listih, hoteč izsiliti, dz bi imenovana opustila pohajanje nem-*k*g* gledališča, in bi bilo žaganje tako, dz bi bilz imenovana po pravici v strahu Sodišče je uvzževzlo obtožencev zagovor, dz ni imel namena izsiliti, dz bi gz. Ronovska ne hodila več v nemško gledališče, tam več jo hotel opozoriti nz to, kaj občinstvo namerava. Vsebina pisma je res nekoliko drugačna, zli obtoženec kot mlzd človek ni tako natančno dal vsake besede nz rešeto. Grožnja pa sploh tudi ni bilz sposobna spraviti priče v strah in nepokoj, kakor je sama priznala, in priča je tudi izpo-vedzlz, dz se ni ozirala na pisma, temveč se le hotela prepričata, kdo jih je pisal. Ker se sodišče ni moglo prepričati o obtoženČevi krivdi, gz je oprostilo.
Mzgdz Ronovskz odide po* nosno, neprsszagznz przmzgovzlkz na
isprezpvorivši besede. Čuti je edino In oni zapeljiv iepet svilenih kril.
Oproifceneo in drugi odhajajo Teeeli in zadovoljni.
Zagrinjalo  pade.   Komedija se a lahko vsaj z ene strani Se nada-nje tako,  kakor smo povedali v prvih dejanjih.
Dnevne vesti.
V ljubljeni, 1. maja.
— Zopet zaplenjeni Naš snočnji dlanek o nemški šparkasi v Ljubljani je bil zaplenjen, dasi je pisan vse-akos stvarno. Ker se nam vse zapleni, kar pišemo o Kranjski hranilnici, bomo tudi to pot naprosili župana Hribarja, da zaradi te konfiskacije vloži interpelaoi.o, na kar bo zaplenjeni članek vendar zagledal luč sveta.
— izven skod H D. 0 v pri lop slektrienih uzlnlbencev, ki se
je imel včeraj zvečer vršiti v areni ^Narodnega doma", a ga je vlada brez vsakega povoda prepovedala, je sklican ra v notam za jutri, nedeljo OS) 10- ari dopoldan. Poživljamo slavno občinstvo, naj se shoda baš ■zto še v večjem številu udeleži, ker je vlada na nečuven način žalila zakon svobodnega zborovanja. Pokažimo, da je občinstvo na strani že lezniČarjev in da mu tudi ono hoče pomagati do zmage. Slovenci, Slo-ranbs, Jotrl vsi aa shodi
— Izredna soja l|abljznzkegz Občinskega SVSta« ki je bila napovedana danes ob 11. dopoldne, se ni vršila, pač pa se je vršila nad eno uro trajajoča klubova seja, v kateri se je obravnavalo o stavki tramvajskih uslužbencev. Kakor smo izvedeli, stvar še ni dozorela za razpravo v javni seji občinskega sveta.
— „Mzšz straža" — oživljena Veliko navdušenje je zavladalo pred 10 leti, ko se je sklical 11. novembra 1898 ustanovni shod „Naše straže". Iz vseh slovenskih pokrajin so se prijavljali pravi, idealni rodoljubi, tako da se je mogel dne 4. januarja 1899 že vršiti osnovalni, a 14 januarja 1900 I. občni zbor v Trstu. Občnega zbora se je udeležilo 60 članov, med njimi 14 iz Ljubljane. Občni zbor je vodil podpredsednik g. dr. Krisper iz Ljabljane, ker se je predsednik g. dr. Susteršič — odpovedal. Društvo je imelo vse življenske pogoje, saj je štelo 1140 članov, med njimi 155 ustanovnikov. Gotovo jako lep začetek. Dohodkov je imelo novo društvo 7655 K 40 b, izdatkov pa 3603 K 82 h. Nočemo preiskovati in { pogrevati, po čega vi krivdi je zaspala tako krvavo potrebna organizacija. Pozabimo in odpustimo, a oklenimo se z žarko narodno ljubavjo prerojene organizacije brez razlike političnega naziranja. Prihodnji ponedeljek dne 3. maja ob 3. uri popolne se namreč vrši v „Unionu" občni zbor, na katerem se oživi „Naša straža". Rodoljubi, člani, ki Vam je pri srcu rešitev naše narodnosti, pridite polnošte-vilno. Pokažimo, da ne mislimo le tarnati in kritikovati, temuč — delati. Septembrski dogodki, ki so se grozovito zaključili bas te dni pred dežel nim sodiščem, govore, da, kriče po samoobrambi za našo sveto narodovo last.   Veliko smo zamudili, skušajmo
s podvojeno agilnostjo vsaj nekoliko popraviti. „Naša straža" je v obrambo proti „Sudmarki", ki je pokupila že nad 5000 oralov slovenske zemlje, samo v Št. Ilju nad Mariborom približno 500 oral. Vsem, ki imajo na jeziku „pomoč obmejnim Slovencem", kličemo: oklenite se „NaŠe straže" ter pokažite v dejanju svojo ljubezen zz reševanje naše rodne zemlje. Naj bi se razvilo blagonosno tekmovanje. Kakor je v naši šolski družbi prostor zz vsakega Slovenca, zz vsako za vedno Slovenko, tako bo tudi v .Naši straži. Kdor ne pozna žrtev, je zz narod mrtev. Po tem bomo sodili delzvnost posameznikov in strank.
— Obč. volitve v Zagorja ob gasi bodo prihodnji mesec. Pravijo, dz bodo volitve precej živahne. So-oizlni demokratje pojdejo, tako je Čobal rekel, k rudniku prosit, naj bi skupno volili. Tako je prav. Le javno nastopiti. Kaj je treba vedno tistih skrivnosti med socialnimi demokrati in med rudnikom, saj se je že davno vedelo, kako zvezo imajo Čobalovoi z rudnikom Lepo pa je gledati te prijatelje delavstva, ki imajo boj proti kapitalizmu vedno na jeziku, a samo toliko, da ubogi delavec verjame, sami pa imajo ti voditelji zveze s kapitalizmom. Koliko to nese, se bo že še pojasnilo, a da je -kšeft" dober, to bodi že danes povedano.
— Olika nosi Jbondldsta" Ms-£fca* Ta dični dr. Korošcev kandidat je čutil pred kratkim v neki gostilni v Ormožu svojo poslansko zmožnost ter je po receptu „Slov. Gospodarja" ndrihzl po odličnih ljudeh, ki niso k ■reči pristzši dr. Koroščeve stranke. Nzjbolj „šorf" pz je imel nz g. dr. Plojz; kako besno sovraži ta lndivi-duum gospoda dvornegz svetnikz, je . pokazal z besedami: „Prokleti pes, j nzj crkne kjer je", s katerimi je
končal svoje sabsvHsnjs. Gosp. kandidat Moško, svstovali bi vam, da ostanete pri svojih juncih, ker v to družbo spadste. Upamo, dz VzU vo-liloi niso taki junci, kzkor jih imzte vi ns vojki. Žalostno se mors goditi dr. Korošcu; ■ svojimi ksndidsti ima smolo. Eden bo nzše odlične kandidate po strel j al, drugi pz jih bo kar pustil orkniti. Mi pz mislimo, dz bodo različni dr. Korošoevi „kandidati" pogoreli, ki so bili tako bedasti, dz so se vsedli dr. Korošcu ns limznioe, in ki so pozabili, dz spadajo med junce in ne v poslansko zbornioo.
— ■sSMlkl advokstJS nz Kranjskem prav radi sprejemajo od slovenskih strank denar, toda slovenskega jezika se menda iz prevzetnosti neČejo naučiti. V rokah imamo pismo dr. Maks pl. Wurzbaoha naslovljeno na trdega kmeta v Trzinu. Pismo je pisano v slabi slovenščini in naznanja naslovniku stroške zemljiškoknjižnega prenosa kupljenega zemljišča. Med stroški se nahaja tudi postavka z dne 6 avgusta 1906 „prestavljenje draž ■ benih pogojev na slovensko (pro-parte)". Dr. M pl. Wurzbaoh je prodajal na dražbi posestvo trdim slovenskim kmetom in je vsem kupcem naložil stroške nepotrebnega prevoda dražbenih pogojev. Tako so kmetje po nepotrebnem drago plačali jezikovno nezmožnost svojega zastopnika, ki jim bo gotovo ostal v neprijetnem spominu.
— Tsszpors snatantar... Gospod Arnošt C ham, pardon Herr ErnstCham, je dobil, ko je bil imenovan avskultantom, tudi od svojih najnovejših nemških bratcev čestitke. Neki nemški Gfrettbruderji Čestitah* so mu nz razglednici „Stid marke" s sledečim besedilom: Ver-zehre das Kraut zum letzten Rest. Vertilge der Undeutsohheit mordende Pest Du, heilige Loderflamme! Pz ne da bi zobal gosp. Arnošt Chzm iz „Szdmarkinih" jasli, ali oelo dobival ovsa pri Kranjski hranilnici? Vse-kako pa — Heil Herr Ernst Cham!
— llaredoika ZldanJkn, ki ga je vojaško sodišče v Gradcu pred meseci obsodilo baje radi — veleizdaje na 18 mesecev težke ječe, so sedaj kazen znižali na 10 mesecev. Slovenskim poslancem bi vnovič priporočali, naj »e nekoliko natančneje informirajo o misteriozni aferi Zidan-kak.
— 8. Brnest Wladlzchsr na
stopi, kakor se nam poroča, svojo kazen v ponedeljek 3. maja Wjndi-soher ima radi septembrskih dogodkov pretrpeti najhujšo kazen — 8 mesecev težke ječe. Ker je notorično slabega zdravja in se je šele pred 14 dnevi vrnil iz Dubrovnika, kamor so ga poslali zdravniki nz lečenje, se je bati, dz bo ta kazen zz Windisoherjz usodepolna in dz bomo septembrskih žrtev imeli kmalu za eno več.
— Osebna VSSt Definitivnim je bil imenovan g. Jos. Proohazka, profesor na praškem konservatoriju, bivši učitelj ljubljanske „Glaabene Matice".
— Msjnikovs vojažka Imeso-vznja. Poleg že v četrtek imenovanih so postali nadporočniki : Fr. Bo d nar, 61 , Viktor Grudner, 14., K. Kocjan, lov. bat. 23., F. Mar-tinčič,   79,   K.   Stropnik, 79.,
F. Jeločnik, 79, E Slovenski, 64., A. Vodopivec, 102., Zdenko Tobek, 100., Božidar Karal, 53., J. Troha, 79.,  A. Stergar, 79.,
G. Smola, 53. — Poročniki so postali: J Doležal, 11., G. Rak, 29., R. Peki ar, 3, Slavko Matičevič, 78, A. LovretiČ, 16., Vladimir Babic, 79., G. Babic, 66, in Fr Pogačar, 66
— Is tržaško linsnčns slaibo. D isluženi podčastniki J. Fits, A. Damizni in A. Baszrič so postali fiaančoi kan cel isti v 11. čin. razr.
— Is žalsko slažbs Bivši sup-
lent v Stari Loki g. J. GregoriČ je postal prov. učitelj in suplentinja v Dobrem polju gdč. A. Martino provizorična učiteljica, obz nz prejšnjih mestih.
Iifini vožnja električae is-lsznice. Stzvkokzzi prevzžajo po cestah obzdvz vozovz s tzko naglico, dz je nevarno zz potnike in tudi nevarno zz ljudi, ki hodijo po cestah, kjer teče tir. Nz Dunajski cesti vozita voznika, kzkor dvz norcz s vso električno močjo, dasi je bilo rzvno na tej progi odrejeno, da se morz iz varnostnih ozirov voziti le s polovično naglico. Mar hočete stavkokaza, da zopet kogz povozita pri Frolioh-ovi hiši ? Na Poljanski cesti pz »e tir tzko slab, dz je vsak trenutek nevar noBt možna in dz vszk hip lahko skoči vos s tirz. Opozarjamo občinstvo, dz je previdno in osobiti potnikom svetujemo, dz nsj rzje hodijo peš, dokler ni progz komisijonalno pregledana. Javno oblast pz po-zivljsmo, da nemudoma ustavi promet nz Poljznski cesti in dz dz tzmkzj progo komisijonalno ogledzti, predno zopet dovoli v vožnjo.
Kskioa lažsasr Js abratzd vodja oiafctHszio islossios? Doss-
dsi so govorili vedno ls o .inšensrju" pri električni šslsanioi. Sedaj zrno pz isvsdeli, ds ima obratni vodja Che-liokovekjr o tehniki toliko pojma, ds niti polir ns bi mogel postati. On js namreč Čisto nzvzden soldst, ki js bil kot nadporočnik od vojaštva ns lastno prošnjo odpuščen. Potemtakem je umi j ivo njegovo postopanje napram uslužbencem. Ker mu pri vojakih ni bilo več mogoče komandirati, je hotel biti pri železnici komandant, komisknof Luttmann pz naj bi bil njegov „feldvebel". Občinz ima pravico in dolžnost iz varnostnih ozirov zahtevati, dz se tz vojzk odpravi sudi iz vodstva elektriške železnice.
Obrtni oval o. kr trgsvskssjs snlaistratva je sklican nz dan 13. maja 1909 pod predsedstvom njega ekse-lenoe g. trg. ministre dr. Ribar d Weis-kirohnerja. Obrtnega sveta se udeleži izvoljeni obrtni svetnik kot zastopnik deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug g. Engelbert Franohetti. Z ozirom nz važnost dnevnega reda namerava „Zveza" sklicati v Ljubljani obrtni shod, nz katerega se vse obrtnike in prijatelje obrtništva že danes opozarja. Dan, čzs i a kraj se bode še pravočasno nzznil po ljubljanskih dnevnikih. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo.
Dsaaaclrsjaia Pile se nam: Gospod urednik! Z ozirom nz Sns ter-Šičeve denunoijaoije nz nedeljskem shodu v rimskem hotelu „Union" si ne morem kzj, dz bi tudi jzz malo ne podenunoirzl. Povem pz, dz ne mialim denuncirati klerikzloev zato, ker so navdušeni Slovani, kajti ne želim, da bi jih valed tega preganjali naši nemški gospodarji. Ne, tzko podel nisem! Pzč pa ima moje denunciranje namen, dz spoznajo bratje Slovani, kakšne ljudi vzgajajo kleri kalni voditelji. Za čzsz diplom a tič-nega konflikta med Srbijo in Avstro -Madžari j o sem zzpisoval vse važnejše izjzve rimsko - dunajskih hlapcev v svoj žepni koledar. Evo nekaj takih izjav: Klerikalec P. V.: Joža! Bova šlz „freiwilligu nzd Srbe. Jaz bom samo to gledal, dz dobim Jurjz, da gz bom przv pošteno s šiboo po r . . . na-klestil! Klerikalec J. C: Dieae ver-fiuchten Serben m o oh te ioh zerreissen! Der verflaohte serbisohe Rotzbub gibt ganz Europa zu tun. Oesterreioh wird die Serben samt den Russen zusam-m en tre t en. Ob drugi priložnosti rzvno isti: Die Dinzstie Kzragjorgjevič wird sofort zbdznken mussen, sobald
sie mit OeSterreioh znbindet.......
Die Hammeldiebe wollan Czttzro bom-bardieren. Oesterreioh hzben sie zu danken, dzss sie nooh nioht krepiert sind. Oesterreioh soli ihnen Antivzri zerstoren, diesen montenegrinisohen Hammeldieben! Klerikalec J. M.: Naši bodo Srbe kzr s „špornzmi" osuvzli, jim še pušk ne bo treba .... če mi avstrijska vlzdz plača potne stroške, grem sam v Belgrad, dz ubijem tega srbskega trotelnz! To je nekaj cvetk iz vrtz klerikalnega slovenstva. Takšne „Slovzne" vzgaja „Slovenec".
Par bsssd o p- Blborta. Pri sedanji deželnosodni razpravi glede septemberskih dogodkov, se je lahko videlo, kako gosp. Elbert, solastnik tvrdke Kastner, vidi v vsakem, še tzko mirnem Človeku nekakega zločinca. Treba pz je pojasniti, dz ima g. K.bert že od nekdaj to lastnost in da je ni šele pri septembrskih dogodkih dobil. Evo vam dokazz: Bilo je nek večer v zzČetku svečana mino lega leta. Prišel sem po opravkih nz Kongresni trg. Ustavil sem se pri ograji deželnegz dvoroz nasproti Kastner je vi trgovini hoteč počakati neko znano osebo. G. Elbert je prišel v tem k vratom trgovine ter gledal skozi šipo nz ulico. Jzz nisem imel drugega posla, zato sem gledal čez ulioo v trgovino. Ako bi bil šel kam v gostilno zli kavarno, bi bil lahko zgrešil dotično osebo, ezto sem rajši nz onem mestu pričakoval. Tako sem stal in gledal v trgovino kake pol ure g. Elbert, pz ves Čas name. Nisem si mislil, da moj z malenkost tzko zanima g. Elbertz, dz azradi tegz ves Čzs pri vrztih stoji. Kar naenkrat pz zgine od vrat in ni minilo dve minuti, ko se prikaže nz stranskih vrztih nasproti „Narodne kavarne" ven in gre po temi proti Židovski ulici, tam se obrne in gre proti meni. Šel je przv počeši mimo mene ter me jako pozorno ogledovzl, kzkih 70 korakov proti kazini se zopet obrne in gre nzzsj mimo mene. Ko si me zopet dobro ogled s, gre pri stranskih vrztih v trgovino, odkoder je telefoniral. Nekaj Časa sem stal Še tam, potem sem pz Šel po Ž do veki ulici. Tu srečam stražnika, ki je šel naravnost h Kz stnerju Sedaj mi je padlo v glzvo, dz je gotovo g. Elbert ponj telefoniral. In zvedel sem še tisti večer, dz si je nekdo ogledoval Kastner j evo trgovino, — po mislih gosp. Elbertz eden od JelzČinovih vlomilcev — in prežal, ksko bi se mogel vtihotapiti v trgovino, ds bi potem ponoči oro-pali blagajno. Toda predno so gz mogli zretirati, je pobegnil! Torej po bistroumnosti g. Elbertz bi bil jas : kmalu postzl vlomilec in bi lahko premišljeval v špehovki   tisto noč,
ksko neverno js stati ns ulici, sko> gs opsanjs kak tak „dste*^", kzkor js gospod Elbert Smilili so se mt potem uslužbenci Kzstnerjevi, ko so morali tzko skakati zz obleko, dz si je g. Elbert nzdel drugo kožo, dz bi jaz ne mogel spoznati nz ulici, tudi stražnik, ki se je že mendz veselil nagrade. —Eden, ki lahko to dokaže.
Garala Iranos illjrrlso ima danes 1. t. m. zvečer ob Sl/t v .Nerodnem domu" svoj drugi konverza-oijski sestanek.
Ozzlije r postila! pri »Belem VSlkn" št. II. v Ljubljani je nzbrzlo II pokrovitelju ino zz „Družbo d v. Cirila in Metoda". Zastopnik: Ivan B o n a č; namestnika: Josip Kuhar, tajnik banke „Slavlje", Anton K r e j č i, trgovec in posestnik.
Za Aljzžev doza je naklonila slavna Ljubljanska kreditna banka znatno svoto 250 K. Najprisrčnejša ji zahvala za ta velikodušen Čin! — Z zadovoljstvom moramo javiti, da prihajajo tudi od raznih manjših denarnih zavodov in od posameznikov brez razlike strank prispevki, znak, da je silna nezgoda, ki je zadela Slov. Planin. Društvo, ganila vsakega, ki čuti slovensko in so mu drage naravne krasote naše domovine.
Prebivslci WoHov1h ulic In Okollcs se z ozirom na včerajšno notico opozarjajo, dz se nahaja v bližini špecerijska trgovina slovenskega trgovca g. J. Polzkz Sv. Petra oesta št. 9 v hiši hotela „LlovdV
Bzzstava dolarskih izdatkov obrtne nadaljevainioe in Ž njo združenih pripravljalnih tečajev, ki je bila v „Mestnem domu" preteklo nedeljo otvorjena, se jntri, v nedeljo ob enajstih dopoldne zaključi z razdelitvijo nagrad in pohvalnih pisem najboljšim razstavljaloem.
Pijonirske vale aa Ljubljanici so se že pričele. Vrše se še posamezno, to ie ločeno po polkih, ker je večinoma vse moštvo novo. Zategadelj se često dogajajo prav vesele epizode, ki vzbujajo med gledalci obilo smehu. Vaja se seveda ponovi in zagrešeno popravi. Občinstvo sledi z zanimanjem tem za naše kraje novim vajam.
Babilnr ali volgz (orioius g zibala) Ta lepa ptica se je oglasila letos v ljubljanski okolici nenavadno zgodaj. Druga leta kobilarja pred 5. zii 6. majem ni bilo čuti. Letos je pz že 30 aprila v tivolskem gozdu prepeval svojo znano pesem.
ŠS enkrzt as opozarja vse prijatelje sokolstvz na ustanovni občni zbor telovadnega društva „Sokol" občine Vič, kateri se vrši v soboto dne 1. mzjz ob 8 zvečer v gostilni g. I Bali j a v Rožni dolini.
Pri „Štalama" aa Faiinzh bo
v nedeljo dne 2. mejnika na vrtu g. Kališkz prva vrtna veselica. Spored: godba, petje, ples in prosta zabzvz. Po 3. uri čaka tudi voz na konou električne železnice. — Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodnjo nedeljo.
Škrlstics se je pojavila v kamniškem okraju in sioer v okolišu: Selce, Mali in Vel. Rakitovec in Češ njioa. Obolelo je 25 otrok izmed katerih jih je S umrlo, 4 so ozdravili, 13 pa jih je še bolnih. Sola v Češ-njevou je zaprta.
Drv it veno. Dež predsedstvo je potrdilo pravila novega društva: Prostovoljno gasilno društvo v Grosupljem.
Hsrodns čitalnica r Maram zasstn. Izvanredni občni zbor se je vršil dne 24. aprila s sledečim vspo-redom: 1. volitev predsednika, 2. razgovor, 3 slučajnosti. Otvoril ga je namestnik predsednika g. Otm. Skale, pozdravil navzoče ter prešel po odobrenju zzdnjega zapisnika na izvolitev predsednike, kzterim je bil soglasno izvoljen gosp. prof. Dav. Majcen. G. prof. Majcen sprejme izvolitev ter se zahvali za izkazano mu zaupanje. Želi, dz bi bilz „Nzr. čitalnica" pred vsem kulturno društvo, kije kot tzko pristopno vsem slojem prebivalstva; Čitalnica s časopisi in revijami, javnz knjižnica, igre in predavanja, katera naj bi se redno prirejala, nudijo vsakemu po izobrazbi in napredku stremečemu Novomeščanu obilo sredstev zz izobrzzbo; tzko se širi kultura in v tem ozira je i morz ostati društvo popolnoma demokratično — Zibavne prireditve morajo biti valed premajhnih prostorov, ki se pri sedanjem finan-oijelnem stanju ne morejo izdatno razširiti, omejena nz Člane in njih obitelji, vendar pz tz nzrzvnz omejitev ne sme ovirati društva pri izvrševanju njegove velevažne kulturne misije, ki morz ostati v ospredju ter ter se imz izvrševati v demokratskem duhu, sioer bi društvo v naši moderno-demokrztični dobi izgubilo moralno pravico do obstanka. Pri drugi točki dnevnega redz se je sklenila enoglasno preureditev vseh društvenih prostorov, kzkor presUkznje in pre ureditev odra, ter se je v te svrhe I volil stavbeni odsek iz sledečih gg : j Mzjoen, Kompzre, Perdzu, | Umek is odbsrz ter gg.: Dolenc,
Sksliokv, Mrzmor in Wokzč. Izvoljenemu stavbnemu odseku se je dovolil v svrho prezidave in preureditve kredit K 5000. Nadalje se sklene, da se uredi enkrzt zz vselej zemljiška knjig*? v kolikor obsegz vknjižbe Čitalnice. Med slučajnostmi pride razgovor nz napis Čitalnice ter se sprejme predlog, dz se opremi stavba z napisom „Narodni Dom". Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik občni sbor.
Ssdlsoa v Kržkssa je sprejelo pred par dnevi pisarniškega pomočnika, ki je slovenščine popolnoma nezmožen; doma je nekje nz Dol. Avstrijskem. Ksko bo prepisaval sodbe i. dr. oziroma aktuirzl pri slovenskih obravnavah?
Ii tkocjiaaa pri Mokronoga
se nam piše: Zal, da se je tukaj pretočeno nedeljo v farni cerkvi bral sv. evangelij o dobrem pastirju, kajti spravilo nas je nz slabo misel, da smo evangeljske besede začeli primerjati z dejanji našega pastirja. Rzvno o najboljši paši se je bil pastir izgubil zz oele tri tedne; prišli so volkovi ter ovčioe razgnali. Ko se je pastir vrnil, se je zelo hudovzl, da je našel same kozle, ki bodejo z rogovi in smrdijo. Gospod pastir! Naši mesarji bi radi izvedeli za dotične kozle, ker gospodom že itzk ne morejo več z mesom ustrezati radi pomanjkanja živine. Prosijo torej dobrega gospoda pastirja, dz jim pove za dotično Četo kozlov. Potem se bomo z gospodom pastirjem dalje pomenili.
Obdal zbor iensbs ln moške Ciril-Metodove podrataics r Ćr-
nozsljn se je vršil v sredo 21. m. m v ondutni čitalnici.  Predsednica ženske podružnice gospa Zofija Haringo v z in predsednik moške podružnice g dr. Jos. MzleriČ sta prav lepo število navzočih Članic in članov pozdravila s primernimi  ogovori, na kar so sledila poročila funkcionarjev Ženska podružnica je štela 50 članic, moška pa 48 članov,  a upati je, da se novima odboroma posreči to število znatno pomnožiti. Ker se je ve-lezaslužna,   mnogoletna predsednica ženske podružnice, gospa Zofija Haringo v a  odrekla zopetni izvolitvi, bila je izvoljena za predsednico gospa Rafaela dr. Maleričeva. Ostali odbor je sestavljen sledeče: tajnica gdč. Josipina Primoži Čeva, blagajnica -rioa gospa Albina Prezeljeva. Namestnice so: gd5. Mara Frančičeva, ga. Marija Knnčeva in gdč. Tilda Spreizerjeva. Pregledovalki računov: ga. Julija Gr Carjev a in gdč. Mioika Spreizerjeva. Delegatinja za glavno skupščino je gospa predsednica. — Odbor moške podružnice se je sestavil iz sledečih gg.: predsednik dr. Jos. Malerič, tajnik Mel hijor Dolenc, blagajnik Al. S t e p e o Namestniki:  Janez UŠlakar, Rad. Šiler in Ant. Spreizer. Pregledoval ca računov: Janez GrČzr in Ant Muc. Delegat za glavno skupščino je g. predsednik. Nz potovanju po Be lokrajini se mudeči potovalni učitelj glavne  družbe Ante Beg je imel primeren govor ter dal novima odbo romz posebna navodila   Njegova po ljudnz izvajanja so žela vsestransko odobravanje. Pohvalno je omeniti ic redno požrtvovalnost g. predsednika, ki je kot zaupnik glavne družbe ure dil vsa  pereča  šolska  vprašanja v okraju   Is t o tak o  ima velike zasluge g. notar O. Ploj,  ki je  delal vse tozadevne pogodbe brezplačno. Srčna jim hvala v imenu vseh Slovencev!
Belokrsnlzks železnica Dve
leti hodijo že inžinerji po Belokrajini ter merijo zz bodočo železnico, ka tere že ljudstvo željno prriČakuje. Leta 1910 bi morala biti železnica goto 7a, toda kzkor vse kaže, ne bo niti za pet let še gotova, zlasti ker delujejo tu za kulisami ljudje, kate rim je več na tem ležeče, da bi služili mzstne denaroe Kočevarji, kakor dz bi se dzlo poštenemu slov. belo-kranjskemu kmetu to, kzr bi že zdav* nej moral imeti. Štiri proge so že izmerjene — in tudi ovržene, peto so začeli pz zopet zdaj meriti in gotovo tudi ta ne bode obveljala, ker gotovo ne bo po želji Kočevskemu poslancu Auerspergn, ki bi najraje imel glavno progo skozi Kočevje. Med Metliko in Črnomljem je nastal zaradi zgradbe železnice oster razpor, ki je gotovo mnogo škodoval in zavlekel delo pri železnici — toda kjer se prepirata dva, tretji dobiček imz, in poslanec Auersperg ne igra tu rzvno zadnje vloge, kzkor se sliši. Zztorej naj bi se našel kakšen modus vivendi med Metliko in Črnomljem, naj bi se ne oziralo tu samo nz koristi enega, deluje se naj nz to, dz bode imela cela Belokrzjinz dobiček od Železnice, da bode belokranjski kmet metliškega kzkor črnomaljskega okrzja zrl lažje a večjim upanjem v boljšo bodočnost, ki mu jo imz prinesti železni oz. Torej najprej zloga, potem pz energične zahteve od obeh strani, zlasti pz oster protest proti rzzličnim spletkam od kočevske strani.
(Dzlje v prilogi).
2. Priloga „SloveiaMM larođiN tt. 98. Im
■upISSM !• def. ali prov. mesto na ljudski soli v Gor. Loki s kolskim vodstvom. Prošnje do dne 31. maja okr. Šolskemu svetu v Kočevju.
V Vlntfjar in k Snmn letos, kakor je običajno druga leta do 1 mejnika, pot le ni popravljena. Visok sneg in plazovi letošnje zime so mmreČ tz popravila polomljenih držaj»v in pokvarjenih mostičev zakasnili. Tudi je v soteski še dokaj občuten mraz in leži še sneg v jarkih Poprave bodo dokončane prvi teden msjrika in se otvori prehod kakor tudi  restavracija  dne  9. majnik a
Na jes niski ko od verski restavraciji tako piše „Gorenjeo" računi j o G u s s o v o pivo vrček po 30 vinarjev en četrt pa 20 vin. Drngi gostilničarji pa račune jo vrček le po 20 vin. Za danes omenimo samo toliko, če ne bo pomagalo, bo treba povedati še kaj več!
Nesreča na železnici Na Savi je podrl vlak delavca Fr. KukaČa, ter mu zlomil desno nogo in težko poškodoval desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Iz Unca pri Bakekn se nam piše: Že v minulem letu se je sprožila misel, naj se za našo okolico ustanovi „Ljudska knjižnica" in res se je med pričujočimi rodoljubi nabralo 87 kron z namenom, da se bo nabiralo še dalje. A. do sedaj se ni Še ničesar ukrenilo. Ponovno opozarjam in prosim — ponudim se tudi za sodelo-vca pri ustanovitvi knjižnice, če ga je treba — naj se stvar že dožene in uresniči Brez truda ni nič. — O našem vodovodu pravijo vedno, da bo delal prihodnje leto, a zdi se, da je prazno govorjenje. Ali morda mislijo me rod a j ni krogi, da vodovod ni potreben in da lahko Še čakamo? Ne, potrebni smo ga nujno. Že pred dvemi leti se je ugnezdila od drugod prinesena boleiezen, legar. Poklicani faktorji so zabranili iz Lokve piti vodo in ž njo kuhati. Ali za Boga, kam pa naj ljudje gredo po vodo. Tiste kapnioe, ki niso prepovedane, so kmalu izrabljene, potem pa hajdi v Log po vodo. Ali je pa ta voda zdrava? Ali ima vsak kmet živino, da bi vodo vczil? Ali ima vsak posodo? Umevno, da ne. V največji zimi so otroci manj premožnih ljudi vozili po par škafov vode domov; otroČici so se ljudem res smilili. In kaj bo v vročini? Prosimo pojasn la, kako je to, da cerkniško - rakovski vodovod ni prišel že v zadnjem zasedanju deželnega zbora na razpravo. Sliši se, da želi mtnisterstvo, naj bi dala dežela 30" „, namesto 25 1Ako je možem, ki imajo danes oblast v rokah, res kaj za biagor ljudstva naj se pridejo osebno prepričat kako nujno je vodovod potreben. S temi 5% povišanja deželnega prispevka bo hitro pomagano in se bo lahko takoj delo raspisalo. Upamo, da ne bomo prevarani. — Deželna komisija za agrarne operacije nam je razdelila naše skupno posestvo, pašnike in gozdove. Eai posestniki so dobili premalo sveta oziroma gozda ter jim morajo doplaČevati drugi. *ki so dobili veČ kakor jim je šlo. Tisti, ki bi morali doplaČevati se zdaj plačevanju upirajo. Da bo mir na; se stvar že enkrat reši, tako ali tako.
Umrl |e v Postojni občepriljubijeni in znani slikar in trgovec z barvami Pepe Inocente. Postojnski „Sokol" in pevsko društvo „Post o j n a" sta priredila umrlemu vrlemu narodDJaku lep pogrebni sprevod.
Tiskarna Maksa Šebra s Postojni je dobila popolno tiskarsko koncesijo.
Paiar |e nničll na Razdrtem
pri Postojni v torek ponoči 11 poslopij. Rešili so le malo in je škoda ogromna. Vse družine so sedaj v največji bedi in brez strehe. Zavarovana so bila posestva le malenkostno, ker si vsak misli, da se hiše ne more ogenj prijeti, če je z opeko krita.
Novice iz Zagorja ob Savi. — „Sokolski dom" so pričeli zidati, do jeseni bo pod streho. Mnogo zavisti in sovražnikov ima, narodnih in političnih — ali dvignil se bode vseeno, dvignil in stal trdno kot sokol na pečini, stal v obrambo narodnih pravic, stal v ponos naroda sloven skemu in v strah naših nasprotnikov. — OČe Oobal ima prvo besedo, kakor sploh povsod, češ, da bode novi Gambreg „Sokolski dom", kajti onega so tudi delali tlaČ&ni. S.cer ni vredno, da bi polemizirali z njim, a povemo mu, da so tlako ravno njemu delali, in jo še delajo nevedni delavci, on pa spravlja lepo desetino v Celjsko hranilnico. Prav lahko nastopa tako oblastno kakor kak pasa, in živi kot grašČak, ko se je nabral ti sočev, da se lahko umakne v zasebno življenje. Kaj ne, Oobal, Čez deset tisoč, to niso maČkine solze, —pač pz so solze in žulji nezavednih delavcev, ki možu polnijo mošnjo. — čobal je pogorel. Priziv so vložili napredni obrtniki na dež. vlado zaradi volitev v okr. bol. blagajno in drugih Čobalovih sleparij. Deželna vlada je deloma ugodila prizivu, {glede
ene točke hoče imeti Še nekzj informacij. Oobal je pri občnem zboru izjavil, dz kakor on hoče, tzko pz
naredi. Da pa napredni obrtniki niso bili tistih misli, kzkor tudi deželne vlada ne, je dokaz rešitev priziv z. Js, j z Čobal, kaj ne te proklete liberalce bo res treba s „kzrzbaČem", sedaj se jim ne sme več prizanašati. — „Narodna delzvsks organizacij z" bode imelz, kzkor je slišati drago nedeljo ustanovni občni zbor. Zanimanje zz narodno delavstvo v vseh krogih je veliko. Z veseljem beležimo' vest, da delujejo z \so vneme osebe delavskega stanu nz to ustanovitev, dokaz je, da se zavedajo, kaj pomore „Nar. Del. Organ." za slovensko delavstvo. Mlada, sveža, Čila četa bode to, ponos slovenskega delavstva, bojna Četa proti socijalno demokratskemu terorizmu, katerz bode privabila v svojo vrsto vse mlzde delavce in tako bode „N. D. O." bodočnost zasigurana. — Zadnji „Na-prej" je pisal, dz je neki naroden fant pobijal šipe po hišah itd., potem pa vabi naj pristopi k organizaciji, da je tam dovolj prilike k izobrazbi. Dopisnik tega poročila je nalašč pisal naroden mesto neroden, da bi svet ne vedel, kake branže ljudi imajo demokratje pod Čobalom. Vabil ga je, naj pristopi k organizaciji, pri kateri je že, saj so vsi steklarji zraven — gotovo tudi dotični. Glavni namen dopisnika je bil, da bi kdo sumničil katerega naših narodnih fantov, kateri jih pečejo, da so toliko zavedni, da ne verujejo tisto kar govori Oobal. Za izobrazbo naših fantov in delavcev bode skrbela „N. D. C", katera se jih bode oklenila in jih pripeljala na pravo pot.
Ptujski mestni avet se je pritožil na politično oblast češ, da je ona poslala legitimacije za volitev v okrajni zastop, katere so bile dvojezične in (ojoj!) slovenski napis pred nemškim. V pritožbi zahteva, da se nemški značaj mesta Ptuja, kateri mu je priznan baje tudi pri državnoz-borskih volitvah, vsekakor mora varovati in ohraniti. Tako nemškutarji, a mi . . .
Nosi politični ekspozituri namerava ustanoviti vlada v Slovenski Bistrici in Slatini.
Ogenj v izložbi« V izložbenem oknu galanterijske trgovine Černy na Novem trgu v Celovcu se je utrgala električna žica in užgala razstavljene predmete.
Slavonski napisi ns postsjt Nabreiina. Po dolgem boju za dvojezične napise so obesili na postaji dvojezičen napis — toda samo na blagajni, da ve tudi Slovenec, kje šteti denar!
Na vratih mrtvašnice pokopališča v Končanici na Hrvaškem se je obesil 271etni poštar Fr. Vis ti d. — Vzrok neznan.
Prsi „KinsmstoflTs! Pztbe" pral iiEfUsan11 na Dunslski cesti nasproti kasarna „Evrope" ima od
sobote 1. maja do torka 4. maja 1909 sledeči spored: Maščevanje tašče. (Komično.) Zločin varuha. (Drama v 15. slikah.) V tovarni za sladkor. (V naravi posneta projekcija. Generalova nevesta. (Komično.) Oliver Cromwell. (Zgodovinska drama iz leta 1649)
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18. do 24 aprila 1909. Število novorojencev 21 (= 27 30°/po), umrlih 25 (=s 32 50'' j, med njimi sta umrla za skrlatico 2, za vratioo 1, za j etiko 5 (1 tujec), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 15, za menengitis oe-rebro spinalis ep. 1. Med njimi je bilo tujcev 11 (=44"/o)> zavodov 17 (=68°/0) Za mfekoijoznimi boleznini so oboleli in sicer: za ošpicami 11, za skrlatico 6 (3 pripeljani iz okolice v deželno bolnico), za vratioo 2, za ušenom 2, za menengitis cerebro spinalis ep. 2 osebi.
Prsi mnlnlk. Ostrejša in izredno dolga letošnja zima je nam prinesla lepšo spomlad, kakor lanska mnogo milejša. Lanska in letošnja zima, 1 majnik lanskega leta in letos — ni primerjati. Lanska zima mila, pomlad slaba, da, skoraj gol je bil 1. mzjnik, in letošnja debela zima, a krasen majnik. Kebrovo leto, sioer mrzlo, z imamo proti lanski pomladi vsega, kar imz prinesti ta letni čas Zelenjave, zelenja, bujnih cvetk in ovetja, vsega tega letos ne pogrešamo. Zadnji april se je poslovil z nevihto, dežjem, ponekod s snegem in oelo Hefajstje ie kazal svojo moč. Vihar je bil tak, dz se je vzdigovalo po oestah oele oblake praha, nato pz se je zzčelo bliskati in grmeti, ter padati dež, pomešan z drobno točo. No in ko smo se danes zbudili — nekoliko hladno, pooblačeno, z krasno soinčnato jutro. — Ju hu hu — 1 mzjnik! — £e zgodaj so meščani vstali in se šli naslajat v krasno nzrzvo. Vračali so se polnih rok ovetjz in zelenje. Isto-tzko so nekzteri vozniki okinčali svojo živino in vozove s cvetjem in zelenjem. Viski, sosebno pz stroji so imeli peitrobojno cvetje in zelenje. Bdeče, bele in drugobojns barve so venčale lokomotivo T sredi
L aats 1W8.
pa so plapolale cesarske ssstavioe. Krasna so bile lokomotive, ki to odpeljale z Jesenio proti Trstu. Spredaj ovenčane s ovetjetn in zelenjem, po voznih strehah pz je bilo snega do 4 prste visoko. Koroško in višje Gorenjsko js namreč zadnji zpril oblz-godzril a snegom, ki pa zsvsds ns bode imel „eksistence". Vsi znzki 1. mejnika so taki dz, ako ne bode elementarnih nesreč, bedeta letos lahko zzdovoljnz kmet in gospod.
BkaplS¥l|s Ko so včeraj zvečer nosili v Menoingarjevo skladišče nz Sv. Petrz cesti vreče moke, je so-trudnik odstranil plinovo cev, kztere pa po končanem delu ni djal nazaj, vsled česar se je bil plin zelo razširil po lokalu. Ko pride pozneje tja drugi sotrudnik z lučjo, se vname plin in se pri tem vžgejo v skladišču spravljene vžigalice. Ogenj so takoj pogasili domačini in eksplozija ni imela k sreči drugih posle dio, kzkor dz je uničenih za kakih 20 K vžigalic. Na lioe mestz došli oddelek gasilnega in reševalnega društva ni stopil v akcijo.
Delavska glbanls. Včeraj se je
s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Maoedonoev in 10 Hrvatov. Ponoči se je odpeljalo v Bnchs 38 Hrvatov, v Heb jih je šlo 52, v Ino-most 39, v Soheibbs pa 25 70 Lahov je šlo nz Dunzj, 35 v Budapešto, 105 na Pragersko, 90 v Kočevje, 70 v Rudolfovo, 40 jih je ostalo v Ljubljani.
Izgubljeno fn najdeno. Kuharica Štefanija Planinskova je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imelz do 26 kron denarja. — Brivski mojster gospod Viktor PetrovčiČ je izgubil 10 K vredno pelerino. — Kontoristi-nja gdč. Elza Staberjeva je našla žensko ročno torbico z ročnim delom. — Stražnik Fran Kurent je našel vrečo krompirja. — Šolski učenec Jožef Zabnkoveo je našel zlat prstan.
„Slavenska Pilharmonl|aM kon-
certnje jutri v prostorih hotela „Ilirija" cb 8. zvečer. Vstop prost.
^Slovenska Filharmonija1' kon-oertira ped vodstvom gosp. kapelnika Priseka jutri od 10 do 12. dopoldne in od 3. do 6. zvečer v „ŠvioarijiM. Vstop prost.
Drobne novice.
— (irozen samomor. 351etna vdova Hofman v Solnogradu si je prerezala žile na obeh rokah in na vratu ter skočila v 36 m globok prepad. — Vzrok neznan.
— Ubegli blazn i k Hasan Dervič v Sarajevu je napadel na trgu nekega vojaka in ga zabodel. Hotel je udariti tudi stražnika, toda ta mu je udarec z mečem odbil. Odpeljali so ga nazaj v blaznico.
— Teodorova, ruskega terorista v Parizu, kateri je napadel pred 2 le-tima grofa Witteja in povzročil več drugih napadov, zahteva Rusija od francoske vlade. — »Matin« poroča, da bodo razkritja Teodorova napravila še večja presenečenja kot Aze-vova.
— Utopljenca je prinesla reka Mura in ga naplavila na malem otočku. Ker nimajo čolna, lleži že dva dni na produ.
— Bismarkov stolp. V torek imajo sejo gniski Nemci v hotelu nadvojvoda Ivan, da ustanovi' odbor za postavitev Bismarkovega stolpa, s ka-teregs bodo tem lažje škilili na blaženo Nemčijo.
— Baritonist — tenor. Baritonist berolinskega gledališča se je izobrazil pri nekem učitelju petja v Ameriki v izvrstnega tenorista, ter nastopi v kratkem kot tak zopet v Hero-I iiiii.
— Predsednik Taft je častital brzojavno novemu sultanu Mehme-du V.
— Zakon proti napitnini. V svoj kazenski zakonik je sprejela država \Vashington tudi zakon proti napitnini, glasom katerega bo vsak, kdor napitnino da ali sprejme, strogo kaznovan.
— Dunajski jubilejski sprevod na dražbi. Od ponedeljka do srede so prodajali v Dorotheumu na Dunaju na javni dražbi vozove, obleke, orodje itd. kar s«> je take šare rabilo pri dunajskem jubilejskein sprevodu. Prodali so le en del za 25.000 K. — Hic 1 ransit.....
— Zgorela je v Busto Arziccio pri Milanu ena največjih predilnic v Zg. Italiji.
— Poneverjeuje. Knjigovodjo angleško-eeške premogovne družbe v Lana V. K u t z e r j a so zaprli, ker je poneveril družbi 90.000 kron in hotel zbežati.
— Zrakoploov se je vžgal v višini par sto metrov na berolinskem polju. V njem sta bila dva častnika, izmed katerih je eden mrtev drugi smrtno ranjen.
— Ustrelil je na ženskem vse-ueilisenem dvorišču v Berolinu v navzočnosti par sto dijakinj Heleno Harden njen zaročenec, ker je razdrla zaroko. — Ko so ga hoteli prijeti, je ustrelil še sebe.
Književnost
— Grošelj Paul: Untersuehun-gen iiber d as Nervensvatein der Ak-tinlen. Arbeiten der Zoolog. Institute Wien. Tom. XVII., zvez. 3., str. 269 do 308. (Z eno litogr. tablo in 22 slikami v tekstu.) Za tema svoje doktorske dissertacije si je izbral pisatelj jako težavno snov: živčevje aktinij ali morskih anemon, jako nizko orga-nizovanih trdoživu sorodnih živali. Razprava kaže, da je bil pisatelj popolnoma kos težki nalogi; posrečilo se mu je s pomočjo vitalnega barvanja z metilensko višnjevo barvo preparirati živčne stanice ter v vsakem oziru znatno spopolniti raziskavanja prejšnjih opazovalcev. Posebno pozornost je posvetil pisatelj ektoder-malnim čutnim stanicam; zelo važno je, da je pri aktinij i B u n o d e s dognal, da se razvijajo knide v stani-cah, ki se prvotno ne razlikujejo od čutnih stanie, kakor te se tudi one podaljšajo na eni strani v živčno vlakno, na drugi strani pa v čutno vlakno, ki sega do površine epitela. Posebno zanimiva so pa opazovanja o razpored bi nervoznih elementov v goltancu teh živali. Silna množina živčnih stanie, ki se tu nahaja, nam kaže, da moremo tu s polnim pravom govoriti o nekaki centralizaciji živčevja. — Neštevilne, jako eksaktno izvršene slike, s katerimi je razprava opremljena, nam pričajo o veliki vestnosti in točnosti pisateljevi.
Dr. B. Z.
Izpred sofflifa
Kszeaske obravnave  pred deželsim sodlseezm.
Nepošten delavec. Franc Duller, 17 let stari dninar iz St.Poltna je delal pri Jožefu Pleško, prodajalcu koles na Glincah. Duller je ulomil v gospodarjev kovčeg in pobral uro z verižico in revolver v skupni vrednosti 84 K 40 h in pobegnil. Obdolženec vse odkrito priznava. Obsojen je bil na 3 mesece ječe.
Telefonsko m nrzojavnr poročila.
Nujni predlog radi „veleizdajniškega" procesa.
Dunsj, 1. maja. Poslanec doktor Masarvk bo nujni predlog radi zagrebškega „veleizdajniškega" procesa vložil v zbornici prihodnji torek. Peticija, ki jo je poslal dr. Frank na predsednika poslanske zbornice dr. Pattaija, naj ne pripusti dr. Masarv-kovegz nujnega predloga, je vzbudila v poslanskih krogih delomz veselost, delomz pa ogorčenje nad impertinenoo frankovcev, dz se upsjo vplivati na odločitev avstrijske poslanske zbornice. Zatrjuje se, da se je tudi privatno skušalo vplivati na predsednika dr. Pattaija, naj bi ne prepustil Ma-sarvkovega predloga. Toda tz poskus se je izjalovil. Sicer pa je Masarvkov predlog tako sestavljen, da se ne more trditi, da bi se s tem predlogom vmešavalo v avtonomijo Hrvaške.
Proti baronu Bienerthu.
Dnnsf 1. maja. Glasilo krščansko sooijslne stranke, „Reiohspost", vehementno napada skupnega finančnega ministra barona Buriana radi konoesionirznjz madžarske agrarne banke v Bosni. List zatrjuje, dz baron Burian snuje še druge sovražne načrte proti avstrijski državni polovici. Tako nz primer hoče železniške zadeve izločiti iz kompetenoe bodo* čegz bosanskega deželnegz zbora, dz bi potem železniške zgradbe lzhko prepuščal izključno madžarskim podjetnikom.
Prvi maj nz Dunaju.
Dnaa|| 1. ms j z. Przznovznje delavskega praznika se je dosedaj vršilo docela mirno. Delzvoi so priredili shodov brezštevilno, samo čeških je bilo nzd 60. Ob 2. popoldne so delzvoi in delzvke v velikanskem sprevodu z rdečimi zastavami korakali v Prater. Nz zastavah so bili napisi: Zahtevajmo 8 urno delo in volilno pravico zz ženstvo.
Čudna bolszsn rezervistov.
LvaSi 1. mzjz. Te dni so se vrnili iz Bosne rezervisti 30. pehotnega polka. Pri večini njih je opažati čudno bolezen, dz jim izpadajo zobje. Mnogo vojzkov je izgubilo vse zobovje. Zdravniki ne vedo zz przvi vzrok te bolezni
Slovansko gibanja na Rusksm.
PFstrSgrsd L maja. „Klub obšče stvjonih dejatelej" je priredil nz Čast bosanski deputaciji pod vodstvom Vasiljev.ča slavnosten banket, ki se ga je udeležil tudi predsednik gosu-dzrstvene dume N. A. Homjakov. Ns banketu so govorili: predsednik kluba Kraiovskij, Homjakov, Filevič, Kri-vsako, dr. Vsrgun, Tzgsnoev in Po* ljzk Vojnilowios.
Psttagrai 1- mzjz. Ns shodu gt/DSoesvvs stavjanesoj vsaisasosu je
predaval v navzočnosti hrvatskega saborskegz poslanca St. Rad ća Srb Vasiljevič o razmerah v Bosni in Hercegovini. Pod predsedstvom N. A. Homjakova se je nato pričela razprava o vprašanju, ako se naj shod pridruži rezoluoijzm, hi so bile sprejete nz slovenskem kongresu v Petro-gradu. Po nasvetu A. Stahovica, M. Tjedorova in A Pogcdinz se je sklenilo, dz se ikliče poseben shod, iz kzterem se bo sklepalo o resolucij ah, sprejetih nz slovanskem kongresu.
Moskva L maja. ^Obščestvo slavjanskoj kulturv" se je izreklo proti oddeiitvi holmske gubernije rd kialjestva Poljskega.
Discipliniranje ruskih profesorjev.
PetrOgrad; 1. maja. Rektor tehnike knez ttagarin, 1 profesor in 2 uradnika so bili proglašeni za krive, ker so baje podpirali revolucionarno gibanje, ter so obsojeni na odpustitev iz službe.
Rusi v Tebrlsu.
Petrograd, 1. maja. Pohod ruske armade iz Džull * v Te bris se je izvršil v popolnem redu. Včeraj popoldne ob 2. so ruski voji dospeli pred Tebris, kjer so jih kristjani in ruska kolonija sprejeli z veliko radostjo.
Nadomestna volitev v rusko dumo.
Vsršsvs, 1 maja. Kakor je znano, se je vodja „Kola poljskega" v go-sudarstveni dumi Roman Drnovški odpovedal mandatu. Drnovški je zastopal Varšavo. Nadomestna volitev v gosudarstveno dumo v tem okraju je razpisana na dan 21. maja.
Gospodarstvo.
Vprašanje o začasni  opustitvi pšenične carine.
Poljski klub sklenil je dne *JS. aprila, predložiti vladi prošnjo, da bi se z ozirom na veliko draginjo pšenice in moke pšenično carino do sap* tembra popolnoma opustilo.
Ta zahteva, ki izvira iz korporacije, v kateri močim prevladujejo ugrarični interesi, je velike simpto-lnatičiie veljave.
Nikakor se ne da tajili, da pomenijo tak«) zelo visoko dvignjene cene za manjšega kmetovalca celo v tem slučaju, da mu momentano pri prodaji svoje pšenice donašajo boljše skupilo, na drugi strani pa tudi, če dolgo trajajo, vendarle veliko obremenitev, ker je sorazmerno z lnomen-tanim višjim skupilom tudi izdnT< k za moko trajno višji.
Ker bode breadvomno ns podlagi tega sklepa prišlo do tozadevne predloge V poslanski zbornici, bode jako zanimivo, kako bodo druge stranke sprejele to propozicijo.
Mogočni agrarci menim nani-reJB veleposestnike U>do se trotovo upirali temu predlogu, nasprotno pa bodo pač oni poslanci, katere so mali poljedelci i>oslali kot svoje zastopnike v državni zbor, spoznali blsgod Vine |h>sledice tak*' naredbe in bodo <r<»-tovo glasovali za časno popolno opustitev carine.
Samo ob sebi jt* umevno, tla se taka naredba ne more le samo na podlagi avstrijsko - državnozhorske-gS sklepa uveljaviti, ampak tla mora tudi Ogrska pritrditi, vendar je zelo
kočljivo, jeli se botle mogla ta eminentno važna naredba tudi dejanst veno izvesti, ker je |>ač splošno znano,
da so baš ogrski ngrarci tisti,  ki so
provzročili s špekulativniini spletkami in pa s tem, tla zadržujejo pšenico od trga, te sila visoke cene in krepe s tein materijalno stališče Ogrske na rovaš Avstrije, kajti ravno v Cislajtaniji navezani smo ns večje pošiljke ogrske pšenice in moke in plačujemo na ta način Ogrom sto in sto milijonov znašajoč tribut.
- ko
Dobavni razpis. G. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava dobavo perila in Slap zz bolnice za 1. 1909 po javni konkurenci zagotoviti. Pismene ponudbe je najkasneje do 2. junija t 1. do. 10 ure dopoldne vložiti in sioer za dobavo v monturno skladišče štv. 1 pri o. in kr. intendanci 2 voja na Dunaju in zz dobavo v monturno skladišče št. 2 pri o. in kr. intendanoi 4. voja v Budapešti. Dobavni raspis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
■fTk Bratje!
WK$T^        Podpisani   odbor vabi lHj^.    vse svoje Člane, da se psž-ra^lkA IžlSta aa Ig, ki se vrši
(J/tV f I jatri s asdeljs, daa 2. JAM? Bza|a t L v čim največjem ^^^r     številu udeleže.
Odhod 1. popoldne izpred „Na-rodnsgs doma" peš čes Barje tja. Povrat preko Škcnjioe s večernim vlakom v Ljubljzno. Priti jo v kroju.
Pripomniti je, dz ss ob tej priliki postovi brst Ernest Vmdišsr.
MWr QzjU|zasksfi itfctti
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Ia uruibe sv Cirila ta
t Zavedne gojenke učilnice za izdelovanje perila g. M. Alešovee v Ljubljani 15"! 6 K, kot globo za vsako tujo ali nepravilno besedo z geslom : „ Jezik očistimo peg." Slovenci posnemajte jih. — Srčna hvala!
IT. Iskaz prispevkov zs Atjn«
SOV UOZU Od 25. do 30. aprila t. 1. došli so podpisanemu blagajniku S. P. D. sledeči prispevki: a) slavni slovenski denarni zavodi: Ljubljanska kreditna banka 25O K, Posojilnica v Ribnici I5O K, neimenovan zavod 100 K, Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi 25 K, Gornje -Savinska posojilnica v Mozirju, Hranilnica in posojilnica na Jesenicah Gor. po 20 K, b) dr. I. Sehegula v Novem mestu 20 K, Josip Reich na Dunaja, dr. Juraj Vrbanic
▼ Zagrebu po 10- K, si. društvo „Saletl"
▼ Zagrebu ll K,   »SI   Narod" št 14. ia 17.   aprila 2l K,   župnik   Ivan   Berlic v Srednji   vasi   5   K,   neimenovani izročili načelniku S   P. D. 6 20 K,   P. Vavpotič, naj de m no     1     K,    c)    nabiralniki : odborov nabiralnik v BNar. domu" pri razstavi slik amat. fotografov 23 59 K., pri „Belem volku*  18 K,    ga. ravnatelj Ma-cherjeva in   gdč.   Anica   Snojeva nabrali i39 K. darovali so; gg. I. Velkavrh 30 K, I. D., I. Macher, Fr. Orožen po 2o K, I. Mali v   in V  Borštner   po   10 K, omizje »Občina Dolga vasa 9 K, dr. Fr, Detela, Matej Kubad,  dr. Stojan in J. Verbič po 5 K. ga.   Ema  Toporiševa v Kostanjevici nabrala 24 K,  darovali so :   gg. Leopold Bučar in Rado Jereb po 5 K, ga. Tončka dr.   Prevčeva   3    K,     Ema Toporiševa 2 K, Tilka dr. Cešarkova,   Josipina Adamičeva in gg. dr.   Vilko   Maurer, Albert Levienik, dr. Albin Cešark, Ivan Vrančić, Fran   Adamič,   dr. R. Celestina  in Ivan Toporiš   po 1 K.   Skupaj   8 35 K   79 h. Vsem   darovalcem   najiskrenejša  zahvala !
V Ljubljani, 30. aprila 1909.
A. Šusteršič s. r blagajnik S  P. D.
Avstrijska specijaliteta. Ma Želodcu do iehajoCim ljudem priporočati je porabo prist nega „Moliovega Seidlitz-praAka", ki je prask oSeno domaČe zdrav o in vpliva na zelo dec kropilno ter poKpe^itno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. SkaUjica 2 K. Po postnem povzetji razpoailja to zdravile vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagat elj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko ir> a oodni-oTr f»   8 6
Iz Pariza poročajo, da le v Mariboru stanujoča iznajditeljica pomaile ..Kila" za rast las in brade, gospa Kamila Mitzkv pri mednarodni razstavi za higieno, Iepotila in industrijo, bila odlikovana z zlato svetinjo in častnim križcem To v dokaz, da je ta pomada vzvišena nad vsako pohvalo in se z mirno vestjo lahko priporoča vsakomur. — Glej današnji inserat.
Osebe, ki jih sili poklic, da morajo največ sedeti! ali ki jim je zabranjeno potrebno telesno gibanje, trpe pogosto na mot^uju prebavil. Za odstranjenje tega zla niti negetabil-ska sredstva pa tudi druge rudninske vode nepomagajo toliko kakor več-tedensko zdravljenje s Frsoc Joieto-VO grenčico, tako bogato žvepleno-kislib snovi. 651 1 h
Se dote povsod I
neobhodno potrebno zobno Creme
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
Proti zooouoiu in gnilobi zob
izborne deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U artraU 41«mo in otaunrauajiijs neprijetno iapo ls asi. t ssoltlssileai m »svodom 1 R.
BI g orodnem u gospoda JHe Levstiku, lekarnarju v Ljubljani. VaZs izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je nsprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zzto jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite le 8 stpklonirro Melos, ustne in zobne voda.
Dovolim, dz to javno oznanita, kor ]■ ros hvale vredno.
Leopold osnslff mostni tajnik. Metlika, sz. aprila 1800,
Dtt lokama Mil LrasUka I Ljabljiil; lKl|m asti it 1
nolss osji migi a)nimgs Vran Jo8ein«ee*
luna mosta. tO 18
Zahvala
Preblag, gosp. dr. Ivanu Lav-renčiču v Ljubljani izrekamo za velikodušne in dragooene darove, katere je naklonil tukajšnji soli v d vek letih, najtoplejšo zahvalo. — Bog plačaj! 1726
Vodstvo 1 udske tele i SodnžlcL
Umrli so v Ljubljani.
Dne 2i aprila: Slavka Zajec, frkostavca hči 7 m«i. 8v. Petra os*ta 56. — Valentin Lavor, agent 49 let. Kolodvorske aliee 41 — Manja Brodar, delavka, 62 let Jenkove ulice 11
V deželni bolnici:
Dne 19. aprili: Simon Dornik, dninar, 41 let. — Marija Čelešnik, gostija, 63 let — Stanko Simonćić, tzvoščekov sin, 3 leta. — i van Ilutter, krojač, 65 let
Dne 21. aprila Fran Beden, črevljarjev sin, 3 leta. — Fran Šetina, delavec, 62 1 t — Marija Češnovar, mizarjeva Žena, 48 let.
Dne 22. aprila. Angela Robiek, lidarjeva bči, 2. leti. — 1 an Ki Čar, strojevodja, v p. 47 let. - Materi Mežoar, dninar, 46 let. — Andrej Lasnik, gMtač, 73 let.
Dne 24. aprila: Ciril Presterl, pečarjev sin, 22 mes
Dne 26 aprila: Ana Doles, gostija 69 let. Dne 27. aprila: Josip 0»redkar, zidarjev
sin 1 leto. — Andrej Goja, delavec 62 let.
Dne 28. aprta: Elizabeta Škerjanc, gostija
:>8 let.
Zltne cene v Budimpešti.
1 t-r 1. maja 1909 'V ■•rasa tat
Pšenica za mi j 1909 . za 50 kg K 14 — Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K ll 93 Rž       za okt .     za 50 kg K 9 42
koruza za maj .      za 5C kg K  7 66
Oves     za okt.        „     za 60 kg K  3 65
Efekt*.
5 vin vitje.
riete6FOi9$itno pontos,
V i«in» nad morjem 806*1. Srednji ročni tUk TS€ 0 mm.
jo
"•z a
O; 313 J
vanj a
Starjr> btra-metra v mm
•o t*
i B
Vetrovi
Nebo
30 i 9. xv.
1.   7. zj. Z pop.
7336
735-8 7348
7 1 m. jzahod nevihta
4 7 si. jjvzh oblačno 11-7 sr. jvzhod del. jasno
Srednja   v će rajanja   temperatura 12 3% norm 12 o" Padavina v 24 urah 10 3 mm.
Zahvala.
1767
Za vsestransko izraženo tolažilno sočutje ob smrti našega ljubega soproga, oziroma svaka brata, strica in starega strica gospoda
Josipa ^ndre
restavraterja JuŽ. žel. v St. Petru
dalje za številno spremstvo na poslednje počivališče in za lepe darovane vence se najnkreneje in najtoplije Zahvaljujeta
žalujoči obitelji jfndre in Brcgant.
V Ljubljani, 3 . aprila 1909
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se Cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravn ik zaradi milega vplivanja svojega na
Mfesjiszshzjsi
katero radi zapisujejo pri ielod£evi kislini, škrofeljnih, krvlci, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri kstsrih v sspnlku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Loschner-ja monografija o Giesshiibl-Slatini.) 129—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trerovinah
atytiugi puuih
ns teden
tskoj za stalno
delo 1756—1
P. CASSERMANN
Učenca
s primarno šolsko isobrszbo sprslszs V b-fjovlaa mešanega blzgz Pstsr Durjavs, Skeejsu, DeJcalske, peltu Rm zsssts. i7t5-i
Prois ss
vsa oprava
kar ae rabi zz lpseorijsko trfevino v Stopanji vasi it. 50 1752-1
Iinoan
kovač
isprazan lukT|SČ !■  StrO|olat, tali premenlU službo.
Kdo, pove aprzvniitvo „Slovenskoga Naroda". 1754-1
Znaten
postranski zaslužek
si lahko zagotovo na deželi stanujoči agilni ljudje, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko.
Ponudbe pod „MVo11 nz uprav. „Slov. Naroda". i378
Od dsnes nsprsl bodeža prods|sl
mf!N#sz po 24 vin. VinO pol litra
Prod
tudi dobro ohranjene
stelaže.
Naslov: Loonsrdo 81181110, Vegova nlics it 19. 1744—1
Moderno
stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 3 sob in z vsemi pritiklinami, z upeljano elektriko so Odda mirni stranki zs avgustov termin- 1758-1 Pojamila v Slomikovib ulicsh it 7, I. nsdstrople od 10—12 dop
yfaf aSjftS> idl^^mtzS^^^ jl^^da^ ads
Iitei Jrij." v Ljubljani
Kolodvorske ulice.
Jutri, v nedeljo, z. moja
vslik
KOHCCRT
Slov. Filharmonije. Začetek ob 8. Vstop prost.
Zz obilen obisk se priporoča
Jttatija JTorak
1753
restavraterka.
Kdor ODOL rabi dosledno vsak dan. po dandanašnjem stanju znanosti najbolje neguje zobe in usta. 1708 2
dobro ohranjen
x M za selo aVIM MM. 1709-2
Nzzlov v uprav. „Slov. Naroda".
Večje posestvo
v IVrateiiovezi dol« as italsrsksm
se proda.    1745 1
Več pove A. Kurent v Sevniot
Jnlad komi
izvrstno izvežban v špeoeriji in delikatesi, ftell prezzeniti službo ob majhnih zahtevah.
Ncslov na O. ArneJCj Iflbelun« gosgssso 40, Osadec 7^1 1
Službo
oskrbnika sU
nsdzorniks
nz kaki graščini ali nz večji kmetiji želi 21 let star zajsdsnlć, zmožen tudi nekaj nemščine.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 1673-3
I
se sprejme takoj
v trajno delo pri L. Stresu v Idriji,
1750—1
Kantiner^jiče
za veliko žago na Kraafskem. Plače 1000 kroa aa leto la t provizije od prometa (35—45000 K) poleg prostega stanovanja ia kur lave. Potrebno je znanje slovenščine in nemščine. Vstop v 3 mesecih. Položiti je ltOO K kavcije, event v vrednostnih papirjih. Natančne ponudbe v nemškem je ziku na apr. ,S1. N." pod ,Eantiner*.
Kopači
SS sprejmejo proti dobri plači event. v akord. 17'4—3
Več pove Philip ns Predoviče-vsm zeln 15, vratu 5.
88**4-
Hotel jtemarje
v Škofji Loki
se radi smrti gostilničarje ds takoj
v nsjem. Več pove Prane Dolenc, Stara Loka. 1706—3 ^Mbzzzzzzzzzusszzzz^
urfiiice
zelo močne, mnogo vrst, vsake vrste xslen|aduih   sadstsv  (liane) in
se dobiva pri 15U-3
fr. Slalnarju
Crjav&va cesta št. 1 v £jnbljani.
Prilika za nakup!
PrekroHn
M
žepna ura
z verižico
samo K 350.
M.OSO lcs»saaszefl€»w nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36umo (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okroviem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo O 14. SO vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko nz sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za S far«ta. 3letno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHAIE, Izvoz ar Krakav it. 358.
Nebroj zahvalnih; pisem in nešteto ponaročb • Za neugajoče denar nazaj. 1722
Repno seme
(sa pozno repo) dobzvljsjo Brstio Jsl« llMk| Blsenz, Morsvsko 1734-2
Stanovanje
b 2 sobamz in pritiklinami liso mirna stranka brez otrok ZS mssse svgust.
Ponudbe pod , E WLU peste rs-stants, L|ubl|sns. 7\s 2
prostovoljna prodaja
se vrši dne 3 ms]z ob 9 dopoldne ns Mestnem trgu stsv. 23« prvo nadstropje 1644-3
3sčem kompanjona
ZS večjo trgovino. Imeti mora vsaj 2000 K, ni pa potreba biti trgovsko izobražen. Resne in popolne ponndbe je poslati takoj na upravništvo »Slov. Naroda". 1678 3
srtiii
zmožen v vseh strokah, zeli stopiti tzko] v sin t bo f najraje kje na deželi.
Kje, pove upravništvo „Sloven skega Naroda." 1667—3
Kurjači
Zx   paral lokomnbili
se sprejme s 15. mijem ali tudi pozneje.
j. Oberstar v SodražicL
Učenec
se sprejme takoj.
Anton Polonc, voljeni mlin
Radeče pri Zidanem mosta. 1?fi?
Tkaninu Unlkum
najboljša kakovost,  82 cm sir., 20 m  dolg samo  K »3—,  pri- ^ pralna  za  vsafeo  vrsto perila, samo v ttelflJci Bratje Krejcar, *2 Dobruska štev. 9181, Češko. £ Vzorci cefirja in vseh vrst plat-nine in bombaževinastega blaga gratis In franko.
1
ilna
V LJnblJani, obstoječa iz dveh gostilniških sob, vrtom in stanovanjem,
se odda v najem.
Nsslov pove upravništvo „Slo-venskega Naroda". 1669—3
I š 5 e 3 e
prva moč, star 24—26 let, spreten manvji ikturist in izvežban prodajalec.
Prijazne ponndbe je pošiljati nz M. Elsner, Litija. 17 9-1
prvič se vidi tu:
Zoološki vrt
z raznimi zverinami iz vseh delov sveta.
Razstavišče se nahaja poleg toboggana
Vstopnina I. prostor 40 b, II 20 h. K mnogobrojni udeležbi vzbi
1747 podjetnik.
Rogaška Slatina štajersko. z=
i
1431—2
Železnica« postov In telegraf.
POPOLNOMA  FftElfOVLJIl _
moderno urejeno zdravilišč* z vodo. MopoHloO Srjriu novo vpeljane kopeli s ogljikovo kislino I VattUo za želodčne, čreveene, bolezni aa jetrih in v iedioah, kron. zagztenje, hemoroide, kamen, = odabelslost, zlzdkossdno^ protin, katarja v požiralniku in jabolku, slabostim srca.  Zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih varih in Marijinih varih. — Dlstotsko In tsrralnako sslrsvljoaje. Izvrstni vodovod zs pitje
Cloktridns rsssvstl svs. — Lrft — Modama ksaollsaoijs. ————
slovitssju trtaikotm kvartstu ao lok.
02
38
46
5
52
D+::.+:05^^
3. Priloga »SlavaaazaBUi Marodn" it 98, đae 1. zuja 19
Po svetu.
* Zelje narodov v bajki. Pri izborno dohri volji je povabil 1h>k nekega dno zastopnike narodov pred svoj božanstveni sedež. Povejte mi svoje želje in spolnil jih bom. Anglež — kramar — prosi sreče v trgovini. Dobro, imej jo! Francoz ga prosi, da bile njegove ženo in dekleta najživalinejše in najlepše na svetu. Dobil jih je. Nemec prosi, da bi postal močan, Rus pa velik in močan. — Oba sta dobila in bog je bil še vedno dobre volje. — Pa pride orijontalec in poprosi za dobro in pravično vlado. Obraz se stemni boga in senca nezadovoljnosti pade na božanstvena lica. Razburjen um kliče: »Hodi! to že presejra moje nmči.«
* Električne naprave za srkanje gozdov. V Ameriki kj<-r posekavajo velikanske prostrano pragozde z vecstoletnimi debli, ne zadostuje že davno več človeška moč in delo. Zato so napravili v svrho hitrejšega prodiranja in osvajanja zemlje za polja in travnike premikajoče vodoravne parne žage, katere pa ne odgovarjajo zahtevam in sicer radi stalne požarne nevarnosti radi parnega stroja, drugič pa radi tega. ker je naprava sama jako težka in neokretna, ter zahteva veliko opravila in težko zamudo Časa radi prevažanja od drevesa do drevesa. Opustili so toraj te neokretne stroje ter poskusili vpreči v tlako elektriko, kar se jim je izborno posrečilo. — Postavili s« > na varnem prostem kraju, ki je bil zadostno oddaljen od gozda parni stroj z električnim di-namostrojem. Močan tok so napeljali po žieah. katere se poljubno podaljšajo ali okrajšajo na kraj dela. Za rezanje je pripravljena primerno debela žica iz platine, katero sklenjen električni tok popolnoma razbeli. Žareča žica se pritiska na deblo, katerega sproti prežigava in sicer S hitrostjo s katero se ne more kosati nobena dosedanja parna žaga. Tako vslužbena elektrika pri sekanju gozdov nudi človeku ne le najpriprav-nt'jši marveč tudi najcenejši in najvarnejši način poseka vanja in osvajanja zemlje v koristno poljedelsko
i »bdelovanje
Ideja slovanske vzajemnosti se širi vedno bolj in bolj tudi po širših ruskih krogih. - Z velikim navdušenjem so se jo oprijeli sosehno ruski visokošolci vseh odsekov njihovega splošnega društva Slavlje«. — Na svojem tretjem sobranju v Moskvi so sprejeli ob ogromni udeležbi sklep za ustanovitev sledečih odsekov: »Slovansko-kultumi odsek, slovanski telovadni, literarično-mu-zikalični in potovalni odsek ter pomožni odsek za slovanske narode. — Sklenili so tudi stalne zveze s češkim dijaštvom, ter določili za češka referenta H. V. K o n i č k a in I. Ž 1 e-h a na katera naj se vsa tozadevna vprašanja pošiljaj«>.
* Avstrijska kultura v Bosni. Avstrija je ustanovila do sedaj v Bosni 266 orožnrških postaj z 2300 orožniki       in 230 šol s ")()8 učitelji.
Ena šola pride na vsakih 182 km* tako, da ima mnogo otrok do najbližje šole 15 20 km. Razmerje med učiteljstvom in orožništvom je 1 : 4.
Prvo turško žensko gospodinjsko Šolo so ustanovili v Bevnitu. Po-dnčujejo se gospodinjstvo v obče. notranje učenke pa se vežbajo še posebej v kuhanju, šivanju in pranju pr-tenine. Šola je razdeljena v dva oddelka. V enem oddelku se nče služabnice v drugem pa bodoče gospodinje. Goji se tudi domače knjigovodstvo, zdravljenje lahkih bolezni in domače vrtnarstvo. Zavod ima sedaj  približno  100 učenk.
Pomote v voznik redih in kur/-
ii i Ii knjigah. Nemška sodišča so v zadnjem času izdala zanimivo razsodbo, glasom katere železnice in pa-rohrodne družbe niso dolžne povrniti potnikom škode, katero povzročijo napake v javnih voznih redih in uradnih kurznih knjigah. \ek potnik se je hotel odpeljati s parni-i oni. katerega odhod je bil v kurzni knjigi označen «>b s zvečer. Prišel je v pristanišče in zvedel, da je parnik odšel že ob 8 zjutraj. V kurzni knjigi j<- bila namreč nočna črtica napačno postavljena. Moral je čakati na prihodnji parnik 8 dni.
Zahteval je sodnim potom od družbe odškodnino. Sodišče pa ga je zavrnilo, čes da bi bil on radi previdnosti dolžan primerjali kurzno knjigo z voznimi redi na kolodvoru ali pristanišču, in poprašati za čas odhoda parnika v družbenem uradu.
* Najnovejša raziskavanja lune. Profesor Kberl dokazuje v svojih raziskovanjih, da so temne lise na luni. katere se opažajo z daljnogledi, velikanska morja iz stopljene rude najrazličnejše vrste podobne napol ohlajenemu steklu. Njihova barv a J* navadno zelenkasta, vfndar ne povsod enaka. Ravno radi te zelenkaste barve so smatrali do sedaj učenjaki
te temne lunine lise za ogromne s travo in zeliščem obrastene planjave ali za velikanske ledene plasti. — Kbert dokazuje, da je način kako se lomi na teh lisah svitloba popolnoma enak lomljenju svitlobe v tekočem Steklenem toku. — In res kažejo vsi znaki razsvitljene lunine površine na to, da imajo biti napolnjena ta dozdevna lunina morja z neko steklu podobno tekočino. Ta tekočina pa je razbeljena ruda, podobna vulkanični lavi, ki je osteklenela. — Tudi na naši zemlji dobimo kose podobne oste-kleuele rude, ki so padli podobno železnim meteojem iz svetovnega prostora. Prvi je raziskaval kose podobne mase sin dunajskega geologa Su-eca, kateri jih je imenoval kakor drugi »Houteillensteine« in katere so smatrali vsi za ostanke starih steklenih peči. Dobili so pa pozneje ravno take kosove v Avstraliji in na Sund-skih otokih, kjer gotovo ni bilo nikdar steklarn. S tem pa je Suee dokazal, da so morali pasti na zemljo iz svetovnega prostora v tega pa iz kakega drugega sveta, kjer so se v prvotni tvorbi potomstopljenja in oste klenenja rude naprašili. To tudi dokazuje Kbert sam,ko konstatira pri enem taksni kosu natanko ožgano stopljeno skorjo popolnoma enako
vsem skorjam ostalih meteorjev, ki so padli iz svetovnega prostora. Vse te raziskave glede postanka, barve in lomljenja svitlobe se tako vjemajo z lunino povrino, da so dovedli Kberta do prepričanja, da so ti stekleno rudninski kosovi še iz one dobe, ko se je luna od zemlje odtrgala in bila zagnana kot njen del V svetovni prostor. - Pri tej priliki odtrgavanja ni poznejšega oblikovanja že proste lune so odletavali rudninski kosi od utrgane mase in padali iz večje in vedno večje daljave nazaj na zemljo.
S tem pa bi bilo rešeno tudi tisto dvomljivo vprašanje o življenju na luni. kajti vsak rapvoj ali življenje je nemogoče, ker obstoja po tem nazoru luna le iz golega gorovja, planjave pa. na katerih se nam je dozdeval življenjski razvitek že kot tak ali vsaj mogoč, s o pa osteklenele reke stopljene rude in lave podgorskih vulkanov.
;: Žrtve cestnega prometa v Londonu. Uradna statistika nesreč cestnega prometa v Londonu izkazuje v osmih mesecih 9515 nesreč, pri katerih je bilo ubitih 1 i>T> oseh. Četrtino vseh ne>reč napravijo motorji in avtomobili, polovico javni vozovi, omnibusi in cestne železnice, ostalo četrtino pa zasebni vozovi. — Najbolj nevarni so avtomobilni omnibusi, kateri so povzročili okrat toliko nesreč kakor omnibusi s konjsko vprego, in pri katerih število nesreč v kljub vsem mogočim varnostnim napravam in odredbam še vedno narašča. Vstevši nesreče v predmestjih in okolici Wales naraste njih število na 17.9/3, pri katerih je bilo 9515 oseb ubitih. Po različnih vozilih pride na konjske omnibuse 294 nesreč, pri teh 11 ubitih, na vse ostale konjske vprege brez cestne železnice 9045 41 s, na cestno železnico s konjsko vprego 103 0, na električne in parne cestne železnice 2878
69, na avtomobile in motorje pa 5655 248.
:: Pedanten Kinez. Francoskemu šolskemu pamiku »Borda« je bil dodeljen neki kitajski častnik. Ko RO odšli učenci na 14dnevni dopust, .e ukradel častnik iz šolskega arhiva tajne listine in načrte, ter se odpeljal na dopusl v Nemčijo. - Tam je Listine v svrho proučitve fotografiral. Po dopustu se je vrnil mirno r»a Francosko, da bi nadaljeval svoj poduk. Toda na pamiku so med tem tatvino zasledili in ga takoj začeli sumiti. Kitajec je tatvino tako., pripoznal in rekel: »Ukradel sem listine, ker ste mi jih skrivali, domovina pa me je poslala na FrancOoko, da spoznam in se priučim vsemu.«
:: Vreme v majniku. !*<> znani teoriji prof. Zengerja ima majnik razmeroma veliko vremenskih sprememb. Kritični dnevi so <>., lf). in 27. majnik. Vsled tega napoveduje v prvi polovici inajnika vlažno in deževno vreme, katero pospešuje nevihte. Prvi dnevi bodo torej veterni ali deževni. Nato se temperatura dviga in bo vreme vroče in soparno. Od 3. do 7. se pričakuje več kratkih lokalnih neviht. — Od 7. do 11. se umiri in ostane   vreme konstantno.
Od M. do 17. preidemo v veterno in precej deževno dobo. —- Od 17. naprej se shladi, zapihal bo severo-zahodnik, nato severovzhodnik, pri katerem bomo imeli do 27. krasno in prijetno vreme. — Okrog 27. inajnika se začne vreme spreminjati, temperatura se bo dvigala in lahni jugozahodni vetrovi prinesli nam bodo dež, kateri vztraja P<> tej napovedbi do konca meseca. — Skoro analogno sestavlja vreme v majniku tudi Biir-gel po Falbovi metodi. Obeta le še nekoliko več dežja okrog 17. majniku, izpušča pa spremembo okoli 27. ter nam obeta od 22. pa do konca meseca gorko in suho vreme.
16 HjifoiM
Ig. Faschinga vdova MOonsKl nasip itev. 8.
Reichova hiša. lavrataa ia telite« teto:
Cene zmerne. Popravila se
: točno izviujejo. : :
Največja »logaaanlfilfc ds M|flatjiih
otroških vo ličkov
in navadna do najfinejša
zima
jn. pakič
v Liubljsni.
Nuaaiia naročnikom ta pošilja s pavutjtm
t t
Jos. Sojina
krojač prve vrste
Šelenburgove ulice št. 5
nasproti glavne pošte
» | konkurira z največjimi tvrd-
£ kami glede finega kroja
F !     in elegantne izvršitve.
I j Tvorolika zaloga oojf. aagl. l in franc. specijalitet blaga.
I Zavod za uniformiranje.
t
k
k k k k k k
	
	
Svoji k svojim!
Te iilne droie, izborne po
kakovosti, se priporočajo go-bpcdcm peke m, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril -JKetooovi dražbi
_ po nizkih cenah aamo~ _
JUaksŽaloker
v Ljubljani
. Ustni biti
jKlaflezne ulice St. 17 ia Rečne ulice št. 5.
MT V korist -mu
Ciril-Metodovi družbi!
Prra tr. tvornica tla?ir|8¥
LJubljana
HIKerjeve ulice 5     Blizu [Gradita
Rudolf A. Warbinek
m
o
E
Priporoča svoje prve   vrate, za vas podnebja   solidno nzrejene klnsir|e in biMsuzlia tudi
za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo.
Poprave in uglaievanjz so lzvrzajcjo točno bi računijo najceneje.    1706 i
Hiša ! *l»?*rBlž,,fw
mm Sv. Petra oesii II. tis, a en«
strani dvonadstropna, s druge starani trinadstropna, SS prostovoljna prota.
Podrobnosti pove JskSb AcOSttO,
trg Tabor it* S v LJubljani h56 4
Iisncaster si
Piobert Pištole
»s n
. B 80 -
naprej. Poprave ceno. llustrovan cenovnik
franko,   f. Duiek, Opoćno 78
ob državni železnici, Češko. 150.-3
V Ameriko in Kanado
pripravna/ cenena ia zzaezi;ivz votnia
Cunard Line.
Odhod lx domaćega pristanišča Trsta
Slavonia, 4. maja 1909. Ultonija, 18. maja 19 9. Parnonia, 1. junija 1909.
Iz Llverpoola: 1515—3 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta)
dne 8. in 29. maja 1909. Mauretania dne 15. maja 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
v LJubljani, Slomftkove ulice štev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Kvaliteta Consum:
Brutto B kg okoli 1200 kosov K B BO, na drobno 3 kosi 2 vin., torej zaslužka okoli 45°/0.
Kvaliteta Mixed:
Brutto 5 kg okoli 2000 kesov K o — na drobno 5 kisov aa 2 vin., torej zaslužka okoli 400/0.
Pivne prestice (slane):
Bratto 5 kg okoli 1150 kosov K 8-—, na drobno 2 kosa za 2 vin., torej za služka okoli 45° 0. 1540-5
Kakovost kakor najfinejše angleške znamke. Drži se več let Razpošilja po povzetju, to-poštnina in zavojnina zastonj.
Parna tvornica zs bi*kote, medene kolačke in sla d koralne
S, GURGUL
dvorni dobavitsli v JAKOSLAVU.
Najbolje za zete
i
Jtabotjii kosmetikSi predmeti
zz olepšanje poln' in telesa so:
milo po 80 h,
za gojitev zob in ust: s Bfentkol s
1387 8 2
zz ohranitev in rast las:
Ti izdelki .Ada", U so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Pb. Mf. JOflp Ožmfl
v LJubljani.
Kopito imjm to tauto Udalktl
1
se sprelanolo pri g. Is. Fes in ns Polisnski cesti it 26 ig-i 2
Spretna šivilja
se priporoča cenjenim damam P n-cuje tudi v sivsntu »o krojač m • U ssnlu na Stnrsna trgu a t 19 II. nsdstr. vrsta st. S. 16*8 2
Nedosežno
1 rKko Iznajdba T
zUgtlenako gumaato blago za moške. Porabno 8 z leta, Patent E 4*60.
Cez 2 miljona kosov prodanih v kratkem času.
ZUgilenako gumaato blago za ienake.
(Varstvo Žensk.) Priporočili naiprvi sdrav-niški Btrokovniaki, porabno na leta. K 2 60.
Kdor petlje denar naprej (tudi piamena anamke) mn pošlje diskretno in poštnina prosto, aieer 50 vin.  več,  edina prodaja
J,B. flOER, tvornice za ga-J. -| — masto blago. — I
Bana] IZ S, Hnaadorierstr. J-ft.
Zastonj! Vzorci in ceniki!!
Tucat 5'J:1C0em vel. damastne brisaike
sec vzorec, čisto platno.....K 8* —
Tucat 45:10», cm vel. cvilbaste brisaike,
Čisto platno.........«440
Tacat £4:12^ cm vel. dvojnodamaitne
brisače, sec. vaorec, čisto platno .   . „ 14*— Kos tkanice, 82 cm lir., 23 m d Ai, pripraven za životno in postelino perilo „ ll\0 Jedilna garnitura za6cs»b, či t> platno,
140 cm vel, servite 60:60 cm . , w 8*10 Tacat brisaln h conj, č. platno, /l':7'cm _ 55 * 78 cm  široko  laneno   p?atno, pri&tna
platnina, lm.........n —*80
6 (Ju*, platno, lST:200 cm    .... w 13 r0
6    9        n      \ 0:2-£t> cm.....16 —
4^ metrov brezhibnih ostankov kanafasa,
oksforda, cefirja potisk, cef.    .   .     „ 16* — Razposljaoje po povzetju. — Necgajajoče aeveda vzamem nazaj. 1433 — 4
BERT. H0CHBEBG tkalnios,
Kcstelec Červeny, Krko n cm (češko)
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
|aa>aiaaJ.l£ol
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 2-i
Zastopstva in zaloge: V L)ubljanl, Po d gradu, Trnovem, Kočevju, Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-deatu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu la Pultu. Brzojavi: Valjčni mlin, Srani.
Cosnac Medlclnal
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Gamis & Stock
Barkovlje.
£dina paru žgalnica
konjaka poO državno kontrolo.   3819 28
1 [gfi0 posteljno perje is pit! ^
Kilogram sivega, puljenega 2 K, pot- I belega 2 80 K, belega 4 K, prima mehak puh 6 K, veleprima puh, najboljše vrste 8 K, puh siv 6 K bel lO K, prsni puh 12 K, od 5 kg naprej franko.
Gotove postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga\ pernica, velikost 180x116 cm z dvemi zglavnlki, 80 x 58 cm, zadosti napolnjeno z novim sivini, sČiSčenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K. pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik K d, 3'5o, 4, razpošilja po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 1075 8
st Ittt,
CenovaVrJ o modrooh, odelah. preoblekah In vseh drufih posteljahiaz 87ans la franko. Neugajajoče zamenjani ali vrnem denar.
8146
69
Lep, poln stas
dobe dame vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo srSBSS IA prsi ali prano TOdO, ki se rabi samo na zunaj, edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3—, K 5 — in K 8—. Zraven spadajoče milo 60 h — Lepottlnl crssss »lUljs" prosi vsem nečistostim koie, daje koli Mladostno svetost do visoke starosti. Lonček stane K 1*— in K 2*—, traven spadajoče milo 60 h. Puder škatla K 1 — Po povzetju pošilja ga Bitke MSSSSL Dunaj VII, Msriabilferstrsss* 180, O. nsdstr vrata 31-0. 10-10
rVamf«-
fasam W€sssssfas w
i m
A
m
% C
I
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna = pisarna =
246-16
Ameriko
v Cjubljani, kolodvorske ulice štev. 41.
5
i i
Ki
r
JI. JCunst
LJubljana
Židovslcetillcs -4
I Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke le vedno na izbero.
Vsakršna naroČila se izvršujejo točno In po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslat ar 18
.lk>a|eenej6a wožn|ai w
Varit, znamka : Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
8528-36
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno, bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.;
pn BO h„ K £80 is: K 2 - se dobiva v vseh lekarnah Pri nsknpn tega splošno r-s—j priljubijenega domačega zdravila naj ae jemljejo ie originalne ete- ■ % --tm i Uetane v Skatljicah z nafio varstveno znamko „sidro" potem ;e vsakdo prepričan da je dobit orig. izdal ©k Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem lovu v Pragi. Blisčina c. 5 nova.
t/%
fr. p. Zajec
optik, urar In trgovec z zlatnino ia srebrnlno.
Stavi Ss-fjr
{Popravila  se izvršujejo? točno in ceno.
Rnapc  Maaje rsak .'v:
Ivan Jax in sin
w s^fuuMfamnaa
Dunajska cesta št. 17
i priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles.
šivalni stroji
Kam n-snsSlBaftamen Sam olax-t Brezplačni knrzl sa vezenle v hUL
Pisalni stroji .ADLER'.
Telefon št. 183.
Brzolavke: Golob, Šiška
jfaznamlo.
Slavnemu  p.  n. občinstvu,   gostilničarjem, trgovcem drugim vljudno naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstnih
1 mesnin lastnega izdelka
na razstavi v Parizu najvišje odlikovanih, kakor n. pr. : sunke, vsakovrstno sobo in sveže me so, frsnkobrodske, bruniviske
in kranjske klobase in drugo. — Cene nizke. Cenike pošiljam na zahtevo franko. — Pošiljam proti povzetju.
Za solidno in sveže blago kakor tudi točno postrežbo jamčim. Z odličnim spoštovanjem
Jranc Golob
mesar In prekalevalec v Sd. Sliki pri LJubljani.
JOSIP STUPICA
Jrrmtnar In aedlai*
v LJubljani. Kolodvorske ulice itev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljeno
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo =
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb* čelne kakor   tudi  že »brahijenene vozove in It o nj Mite oprave«
Br. Hloulia
Atelje za ortopedične aparate la bandaie.
Prešernove ulice it. 5.
Um
1692—2
Pri jajca, s£X.
Ifsvl slovenski ceniki dvekolss, ii-valnih in kmet. strelov, gramofonov la vsakovrstnih plošč Itd. Iranke.
Izvršujejo se tudi vse poprave.
Keilov lak
Kellova bela glazura za umi valne mize 90 vin
Kellova voščena pasta za parket 9) vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Kellova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
naibo,iSa prev.eka za pod Z^'K S JCcJCIl v £jublJ3ni
Postojna: Anton Ditrich. ftkofja Loka: Matej Žigon. Kočsv{e: Fran Lov Idri|a: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann, Noro mesto: I. Picek, ZagorPel
Rih. E Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. 1337—5
Vir zdravja so
neslkobolične pijsče, med katerimi so nedosežne z Maršnerjevimi
šumečimi limonndnlml bomboni
(okus malinovca, cltrone, jagode, češnje in prvenca) napravljene
1329—5 šuiiKM«*    j i m ona de.
Pristni samo s to
varstveno zamko.
Letna poraba
več nego 40 milijonov kosov.
Edini izdelovalec: „Prva češka delo. družba tvornic orientalskih
sladkornln In čokolad, Kralj. Vinohrady, prej Marsner". Glavna zaloga na Dunaju: Josip Katz, VI., Theobaldgasse Nr. 4.
Tople in lažne kopeli Kopališče Stnbica
Postajo Zabok In postajaliiće Zagorjanske železnice Kopališče Stoblca.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega rnahovja, enakega onemu v Kran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. ===== R A D I O Ki T fl % I T E 1^ J9Lm Soba od K 1— naprej. Pojasnila in prospekte daje k» o|»t»IS SBa m upra«a ltoiMill«ie«i ^lubieu   ii b  II r . Holit ni.   ■*«; Mit« /ohuU.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurbani telefon. 15 0—9
Telefon itev. 269
Čekov promet št 47.864.
promet, pisarna Blazija Kamenšek
Ljubljana
Sv. Petra cesta 620
posreduje
UuNjuna.
nakup in prodaje zemljišč, hiš itd. ter priskrbuje posojila na zem-.*. ljišča in na osebni kredit ceno in pod kulantnimi pogoji.
Jma naprodaj
981 9
veleposestvs na Kranjskem, štajerskem in na Koroškem — hiše In stavbisčs v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Celovcu — Posestva
v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi tbrti.
Xnpnje
kmetska posestva in gozdove.
3šče kompanjone
za d bro upeJjana in dobičkonosna majhna in velika podjetja.
t/t
Z najvišjim poverijom NJ. Veličanstva cesarja dovoljena
državnega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev avstrijskih
je opremljena s posebno številnimi dobitki. Skupaj je dobitkov
rtič manj nego 11.189 v skupni vrednosti 53.888 kron,
vmes pa 11 glavnih dobitkov in se 1. glavni dobitek v vrednosti
gSF" SO.OOO kron
na željo dobitelja po odtegnitvi običajnega državnega dsvks in še nad al j ni odtegnitvi samo 5 % i izplačajo tudi s* gotovini. Ta bogato opremljena loterija ima vlečenje 18. avgusta 1909« Srečke se dobivajo v naednl trgovini A. Ooragross mm Du-Bajtif dalje pri vseh pismonoših monarhije ali pa naravnost od
^loterijske pisarne na Dunaju, XIX.. Jillrothstrasse štev. 47.
srečlra, stane samo ±
I z del o vat elj  kirurgičnih medicin-skik initrumentov in vseh potrebščin se bolnike.
08]* 08T* 08* ♦JS* 087* 08? 08* Osf* *M* 08* 08*
I Anton Krejči
Ljubljana, VVolfove ulice št. 5
priporoča svojo bogato zalogo najmodorneiilh, naJHneJilh
kožuhooln.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji osni. Kupuje tudi vaško-vrstno keie alvlačine in jih najbolje plačuje.
Jlago ceno in solidno.
Obrtno naznanilo.
Svojim cenjenim narcČnikom in p. n. občinstvu s tem vljudno naznanjam, da sem kupil že 36 let obstoječo obrt ume Josip Stadler v LJubljani in da jo bom ob osebnem vodstvu s spretnimi kleparji in monterji
v hiši št. 9 na Starem trgu vodil kot podružnico.
Tam imam tudi veliko islogo lakirane, emajlirane In peclnjene knhinlsko in hišne posode, kopalnih otroških in sodnih banj, tičnikov itd. itd samo najboljše kakovosti
p. n. občinstvu v nakup po najnižjih cenah.
Priporočam se za izvrševanje vseh v svojo stroko spadajočih del, torej stavbnih la galanterijskih kleparskih del, insta-laolle vodovodov, uredbe kopeli, kloietov Itd. pod polnim
jamstvom za popolnoma strogo solidno strokovnjaško izvršitev po kolikor mogoče nizkih cenah.
NaroČila in popravile VSSh vrst se sprejemajo in točno izvršujejo v delavnici na Starem trgu it 9 in v glavni obrto-valnioi v Slomškovih ulicah it 3—10.
Tudi vseh vrst kritje S oternitom (škriljem patent Hatsohek), naravnim ikriljem, opeke, lesnim eemontpm in atrsino lepenke se sprejema v znano solidno izvršitev.'
Izoliran masa za osuševanje mokrih zidov.
Prosim oenj. naroČil p. n. občinstva, zagotavljam vedno strogo vestno postrežbo in snamenjam s odličnim spoštovanjem
1550-6
kleparski In krovski mojster, obl. konc. vodovodni zsvod
v Ljubljani.
grafu m trsaks. lslsftsa st Sls.
37924
4. Prilaga „Slovenakean HafttV it 88, dne 1. »alt
Ameriiko porodio.
V S   Francusko je rasneslo v Lelikem lesenem hotelu St George, katerega so sgradili po potresu, pli-Lo^o peč, vsled česar je nastal ogenj, v katerem je vse pogorelo. Pograjajo 35 oseb. — Ustrelili sta se dve ženski med vožnjo ia New Jor-ka v Evropo naparniku „Lučama". Jfed njunimi pismi so dobili precej fine vsote denarja ter iskssnioe  „d r u -§tva samomorilcev — V Pit-tsburgu   so   napadli   neznsni roparji Slovenca M. Preskaraj, ga  pobili  in  mu pobrali denar in vrednosti, kar jih ie imel s sabo. — Nove petrolejske vrelce, jako močne in  izdatne,   so  navrtali pri Rivadaviji v Braziliji. — Umrl je v Broughtonu 271 etni Andrej Mezek ie Srednjega brda pri Gorenji vasi nad Škcfjo Loko. — Zdravstvena statistika v New Jorku je dognala, da je v preteklem letu obolelo ia zastrupljenju  radi okuženih rib, slabega  mesa,  posebno  pa konserv nad 60.000 ljudi samo v Zjedinjenih državah.   —  Taft   Debeli, novi predsednik Zjed. držav, ki tehta dobrih 110 kg, je polomil baje vsled prevelike teže predsedniški stol v beli kisi. Pravijo, da padel ni, ker je opozorjen   vsled   škripanja pravočasno skočil kviško, ostal pa mu je na hrbtu naslonjač stola, ker je bil tudi za njegovo telo preozek in se ga je ob ramena trdno   oprijel. — Vulkan Pio di Colina v Meksiki 3886 m je začel med bobnenjem in preoej močnimi  zemeljskimi  sunki bruhati pepel in goreče lavo. — Mačke v državno službo so vsprejeli poštni uradi  v  Zjedinjenih  državah  z nalogo,  da varujejo poštne poŠiljatve pred mišmi in podganami.   Za vzdrževanje dobe uradi od države po 40 do 400 kron letno.   Če imajo tudi pravico do državne pokojnine, se še ne ve. — Zlato v hišnih zidovih.   Hiše   v   mestu  Guanajnato v Ifeksiki so zidane večinoma iz cdpa-lega peska in kamna tamošnjih zlatih rudnikov.   Povodom povečanja kolodvora so  podrli  par  hiš v obližju, preiskali pesek in kamenje z najnovejšimi pripravami, ter našli poprečno v eni toni te zmesi za 12 do 100 mark zlata.   Predelali so ves materijal podrtih hiš  ter  dobili  v  celotnem za 120 000 mark zlata.  — Razstava JLlaska-Vukon bode otvorjena dne 1. rožnika. Za otvoritev so napravili poseben stroj, s katerim bo predsednik Taft kot otvoritelj po primernem nagovoru  z  enim  samim pritiskom pognal  vse  razstavljene stroje. Ta stroj z gumbom vred je iz čistega zlata iz Alaske. — Ustrelil se je v Eiy-Nev. Žlletni Ivan Blatnik od Sv. Primoža pri Krškem na Dolenjskem. Cez dan je spravil med delom v gozdu puško v bližnji grm. Zvečer jo je odhajaje potegnil iz grma pri-jemši jo za cev    Pri tem pa se mu je puška sprožila; krogla mu je prodrla prsi in 15 korakov od grma je Blatnik umrl. — Naselniški urad je poslal dveinpolletnega dečka Josipa Praskerja s službenim parnikom v Evropo, ker je imel, ko je prišel julija lanskega leta z materjo in dvema sestrama za očetom, ki je krojač v Philadelphiji, na glavi lišaj. Dosedaj je bil v javni bolniščnioi, ker pa oče vsled pomanjkanja ni mogel plačevati io tudi ni imel denarja, da bi se peljal z njim domov, so poslali dečka kljub njegovi   mladosti   samega.  — Boj pijancev.    V  policijskem okrožju Keespoit je  izdal  policijski sodnik akaa,  da se vsak pijanec kaznuje na ta način,  da mora podpisati uradno izjavo,  da sme tekom enega leta le njegova žena dobivati moževo plačo. Kdor bi te izjave ne podpisal, ga posije za šest meseoev v prisilno delavnico. Kdor ni oženjen, ima to pra-vieo bližnji sorodnik ali od policije imenovani skrbnik. — Med usmr-čenjem na električnem stolu se je odtrgala obsojencu B Carlinu, ki je umoril svojo mater, dovodna žioa in s tem prekinil tok.  Moral je med groznimi mukami Čakati privezan1 celo minuto, da so svezo popravili in ga usmrtili. — 15 Žrtev duhovske trme.  V Velardeni  v Durango je priredil tamošnji katoliški duhovnik na veliki petek javno procesijo, kljub tema, da je dobro vedel, da so pre-prepovedani v Mehiki,  kakor v vseh deželah  —  ameriških ,   vsi javni oerkveni obhodi m procesije. Seveda je moral politični sodnik to prooesijo zabraniti in to tudi storil. Duhovnik pa je nerazsodno ljudstvo, obstoječe po največ iz rudarjev sosednih rudo-kopov, tako nahujskal, da se je obo ružilo, napadlo policijsko hišo, jo zažgalo   in   vdrlo   celo   v prodajalne domačinov. Sodnik je moral poklicati vojaštvo. Toda nahnjskani so se tudi temu uprli, tako, da je bilo ustreljenih v medsebojnem boju 6 rudarjev, šest stražnikov  in  trije   vojaki. Nebroj ranjencev pa se je skrilo, ker se boje obravnave.
Narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomenik!
tIflUPlIfi!Kvm 1 mmm 9 m m^ Mo 28 Wje ii usnje » 24 vin.
ailUVVlivI • trSOVlUh etllnOle IfttH 1MHW0   „, v prid družbi ev. Cirila in Metoda.
snite si podobo in ime
■ ■O tt^J IH Sk 11     (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 399 -3
A. LuKič
fred škofijo 19
najmodernejšo konfekcijo obleke
za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
1195-22
Novo ! Novo!
;  90* manj prostora potrebujejo patentovane
„Kolumbu." I63»-3
skladne mize in skladni stoli
za'vrtooejn vile ter gostilniške salone
ki jih izdeluje J in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov
Fr. Burger v Spod. Šiški.
Pater Kozina & Co.
družba z omejeno zavezo
na Bregu štev. 20 v Ljubljani
se priporoča cenjenim trgovcem slovenskih dežela za nakup izdelkov domače obrti, osobito dobro sortirano
zalogo
čevljev lastnega izdelka.
Postrežba in cene strogo solidne.
1749-1
A. Zabkar v Ljubljani
Dunajska cesta štev. 42.
Železoliira, tovorno zo stroje In kljuMfrrska telo.
Priporočam 33 v izdelovuuje, napravo ia popravo vseh v mojo stroko spadsječih predmetov: strojev, priprav za mline in žage, moderne Franois-turbine za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi naj-različnejsa dela iz litega in kovanega železo, in
sioer križe, kotle, poči, klopi, stebra, trombe
za vodo ird , dalje najrazn o vrstne jše Železne konstrukcije, kakor strešne Hole, mi sto ve, vrtnarske rastlinjake, vsa atavbinaka in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travni kom itd. 4693 -5
N
črti
na
ra
in pror< curti zpolago.
Vse po primernih tovarniških cenah.
Gostilna
se išče t najem.
Ponudbe pod poita Trzin.
Loka 27,
1647-4
leče ae
strojnik
ki je tudi izurjen za inštalacijska dela pri vodov do. Prednost imajo oni, ki so zmožoi za manjše električne inštalacije. Plača dobra in prosto stanovanje. Nastop po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo „Slovenskoga Naroda" do 19. mala t L pod .strojnik 1200- 1559-3
2-4 krone na dan stalnega zaslužka.
Iščemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale doma aa naše podjetje. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistenca Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 3 Domača industrija trikotaže, Zagreb, Hica 98 13.
V prometu te izza 1. 1868: B*r «er je a nt d la hlgitn. mila
Varajte se ^n^^^sa^1"
Označila:
Bergerjevo kotranovo milo, Bergerjevo glicerinovo kotranovo milo,
Bergerjevo ivepleno kotranovo milo,
Bergerjeva medicinska in hfgien eka mila
je naša firma zavarovala kot besedne znamke in povrhu še z dostavskom pristno in originalno.
Vsak prodajalec, ki namesto teh edino pristnih in z besedno znamko zavarovanih, že 40 let preizkušenih Bergerjevih mil podtakne druge znamke, poseza v našo znamčno pravico. 1246-2
Naša mila so opremljena v
znak pristnosti s tukaj odtisnjeno varstveno znamko in fir-minim podpisom.
Mi plačamo vsakemu nagrado IO * =r sto Lron
ako se nam druge znamke podtikajoči prodajalec naznani v taki obliki, da ga lahko zaradi posezanja v z nam č ne pravice kazensko ovadimo in damo kaznovati. Ovadbe naj se javijo v
Opavo na O. HELL & Co.
Dobiva se v lekarnah In zadevnih trgovinah avstro-ogrska monarhije In Inozemstva.
lsanaMss>sj cefira, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m< trov pošilja po povzetju
i
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
v Podsbradtb SjSJat"  d*F   ■SW  Naroć'te taVoJ
Prlp»rarl «•       8S2 10
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno posiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem J V.
Frydek,  4 januarja 1^08.
bijenala kreditna sanka v Ljubljani
PodruZnica v Spfjetu. Podruinica v Celovcu. Podružnioa v Trstu.
fjjMan
,t^oo«€a«ao.
promeae na 8%        lvedltM srosko O.
J7o    n        n h *•
4%       Upeteone ar očke
ii
Podruinica v Celovcu. Stritarlevo nUoe Me*. I. mm«
priporoča
po K  67„ žrebanje B. maja, glavni dobitek
po K  *Vn       s       *•    s n ii
P° K  4 n       »•    a n »
polovica po K 7, cele po K IS „       ta.    9 m
avt-ujo vioare na lamJldM.ce in na teleoći radun
•
14-40
mm „66M
Ii in najMpotaejši 22-! šivalni strof. =
SINGER
sjrtje dobite
protajamical.
Poiorl
r
i Ž35H1
W PO
Franc Visjan
Cjnbljana, Kolodvorske ilicc it. 25
priporoča svojo bogato zalego 16 5 novih ni te rakijosna
v o 25 o
(Opulianer Wain).  Kar potrebujem ■ ■ aefctalitor.
stapaj pa
Dopisi pod lifro §tm\. B, 1TJM na upravništvo ali direktno. Naslov pove oprav. „810V. Naroda". 16D9-3
18
1
ESENCE
sa takojšnje nezrnot.no isdelovanje vseh spirltnos, Itnih namiznih likerjev in ftpeolalitet dobavljam v briljantni kakovosti. Poleg tega ponujam
jesihove esence 80 °0
kem.  Žiste,  za izdelovanje  pikantnoostrega jesiha.
I Recepti in lepaki se pridenejo  zastonj. Cenovnike
razpošiljam franko. 908 10
Karel Filip Pollak, tvornica za esence
Praga, Marijina ulioa št. 18.
(Solidni strokovnfaftU zastopniki m ifteejo.)
Globin
S!
m
m
vs-kovratn. mat«r,jal, predt.skarija, tamburiranj«,
..... P"sir«nje, montiranje itd •
10SA fldflMI OKLK
M. DRENIK.
LJUBLJANA.
KONGRESNI TRG.
408
■•_________________________________________T
Klavirje prvovrstnih tvornic
& 0 N
6 il
\.najboljše^
/o Zč &
£   V velikih škatljah. Naprodaj povsod P>
Slovanska tvrdka
I Združenih čevljarjev v Ljubljani
^ VVolfove ulice štev. 14
f^sd priporoča slavnemu občinstvu svojo lasmo konfekcijo vseh vrst
Obnval od enostavnih do najmodernejlib sedanjosti.
K>r ima  iruštvo že več let Jahtno zalogo surovin pripc ročs tudi itdelovanje razsin naročil tečno po meri in okusu, ^S^ kakor jih zahtevata modema ortopedga in acat »mija.        1525 3
%M ===== popravila sc izvršujejo točno in soltono. - fe£
izposoja najceneje in . prodaja proti ceniku z i izrednim oopustora ter 3 na delna oopiaflla edino le narodna tvrtka .•.
f\jonz - -~ - Jreznik
6radi$ceštev.11 (blizn W nnnske cerkve). x
m
Xm*M.«m   važno   ac«>. trgovce! Knpnjte le pri domačih slovenskih tvrdaah!
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovin ■ uvedel veliko dobro sortirano zalogo na debelo, in sicer vse vrste papire atih izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, pose ono pa sem se založil z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter Brobnino. največja zolosa motnih In trgovskih knjlfc
Priporočam tudi posebno veliko zalego reklamnih koledarjev za
leto 1910, opozarjam vsakega trge ca. da predno si jih naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na ogled
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največjimi tvornicami mogoče vsakemu p ostreč   z nizko ceno, se priporočam za
cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
Naj eć i eksport in izdelovanje vseh vrat razglednic
Prava s ebma remont, u a s srebrno verižico in obeskom, c kr. puncirana v
usnjatam toku; vse skupaj K   0.— HLtna garancija.   Razpošilj. po povzetju
Pr a in največja zaloga ur
Maks Bohnei
Dnnaj, Iv*. Margaretenstr 27 79
Nikljasta Roskopf K 3, srebrna K T, Cmega K 18, zlata ura K 18, z ata verižica K 20,  zlat prstan K 5,   ura na
nihalo 7 K, budiinik K 2. Zahtevajte moj veli r. i cenovnik s 500 I slikami, ki ga vsakomur pošljem zastonj in * V;1 _franko. 652 -2
Kot strokovnjak in učitelj Qlasb. JKatice opozarjam na trpež-nost in blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočam zlasti
}(. JCeitmannove pianine, ki so ne-x prekosljivi. :-: Jamstvo 10 let! -:
Edina zaloga
izvirnih
IMŠMIl
B B
8*
ll
»s
b 2.
e
B
■
Ueletrsouino z železom
Petor Majd č v Golju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Ali
dom!
Gosp. dr. Alojzij Praunseis,
zobozdravnik v Ljubljani,
1720—1 ordinira
meseca maja v prid „Sloven. planin. 8mštva"
in je odloČil čisti dobiček kot prispevek sa —    „Atjažev dom.66 ——
I,        pristni kranjski lanenooljnati /irnež Oljnate barve
▼ posodicah po 1/2; 1 k|
kakor tudi v ?ocjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski Mej
(hit) priznano ln strokovno preizkušeno na|bal|&J.
Karbolinej Jfavec (gips)
za podobarje in za stavke.
Čopiči 2)9-32
domačega izdelka za zidarje ii za vsako obrt
priporoča
j/Bolj Jtouphnann
v £jnbljani.
Ifrva kraalaka hmi
-5
ceHev.
Avstr.-amnriška
za
v Cjitbljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
Pozor Ljubljančani!
Pomladanska sezona se je začela, zatorej
Točim pristni cviček, rebulo in istrijansko vino. Imam prav dobro domačo gnjat (šunko), domače salame, surovo maslo kakor tudi gorka jedila.
Postrezal bom tudi z najfinejšo kavo. Imam 1641—2
krasen senčnat vrt
in je tudi godba vsak dan na razpolago. Prostore imam tako lepe, kakor malokje take.
Za prijazen obisk se priporoča
Anton Kališek, gostilničar, rutin*
r
A. Vivod - Mozetič
Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljana
priporoča oenjenim damam 1591-4
prve vrste
iisokooRtne modele po znano najnižjih cenah, /m
Popravil« klobukov Izvrtajo lino la ceno
naročila točno-
podružnica y 3(raaja.
tm aloUarahoia kloja,
Zahtevajte corikel
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril 160 __8
u Osojah (na $rata, vila }txm&l)
O
kjer bom imel vedno na razpolago belo in Srno kavo, Čaj, vaak dan sveže mleko, limonado itd.
Za obilni obisk se priporočam Ivan Okorn, najemnik gostilne in kavarne.
r
st lx prosti roks proda.
VeS se poisve v Rotai dolini
M. 143 1648-2
Razpošiljam kolesu
za štiri tedne na poakuinjo in
vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
Hustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dnšek
tvornica koles, Opočno st 80, ob dri.
Mesnici Češko.        422 15
IVaJtooljel eeabt a»laug«nl vir
Ceno posteljno perje!
t kg "sivega, pulje-nega 2 K, boljšega 2K40h;polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; i kg velefinega, snežno-beloga puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega aH rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm. dolg, t8 cm širok, napolnjen z novim, sivim {ako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh U K; same pernice po lO K, 2 K, 4 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od i2 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar. 1 9 18
S. 8.: isch. Destherit/, st. 767, Su ra a i
na Češkem.     Cencvnik zastonj in franko
Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi
PIANO -ORCHESTRIONI
z godbo oa lok, zvonllom,
z= mandolico in ksilofonom ~
s težo da se zamorejo postaviti pov-sodi. Krasna godba in stroko v n jaška izvršba jamčita za gotov dobiček. Električno - pnevmatični orhe-strioni. Električni klavirji z mandolino, ksilofonom in godbo na lok. Govorila z zvokim odmevom za gostilničarje in zasebnike.
Znamka Tion-Tlon. Ceniki brezplačno in posta, prosto. Pn« odlikovanja. 599—7 Zaloga   g» «• 1
Josipu Drollu
v L|ubllani, Sodnijske ulice.
izdelki so po sedanjem stanju znanosti najodličnejši za negovanje kože in telesa,
Profesor dr. Schlcicha
profesor dr. Schlcicha    creme za kožo „   „    „   milo is voščene pasto
Dobiva ao ¥ lekarnah, drof ori|ahj parfuiorllah Itd. — Zahtevajte brošure o negovanju telesa od glavnega raspečevališfia: DanaJ, L, Earlsplatz it S«
Pazite pri nakupu, da nosijo vsi zavoji podpis i znajdi tel j a        _ ^ >^^*»M rTi V* ——   Tvornica za Nemčijo: Berlin SW.
ff
ft
Mirno milo voščena pasta
Zaloga v Ljubljani: lekarna E. Mayr ln v vseh lekarnah, drogerij h In p»rfamerijah
1088-8
Hutter & Schrantz d. d.
Dunaj, Mariahilf in Praga-Bubna.
*    * *
1551-2
OGRAJE. PLOTOVI ZA PARKE ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽiČASTI MODROCI ŽELEZNI PO-STELJNJAKI. . . .'.   PRORAČUNI ZASTONJ.
Veliko novost!
99
EUFON
Veliko novost!
5troJ brez trobilo.
to
trobila sploh ni, kar omogočuje nedo-sežno naravno-
glasno prednašanje brez motenja po pločevini.
£u/on Co. £imt,
6 vrst aparatov, najfinejše izvršbe, od 75 X naprej.
Cenila se pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Zanesljivi prodajalci se sprejemajo za vse kraje.
glavno zastopstvo na Dunaju, L, graben 17.
Hupi! sliibs Mtnup sligs.
Podpisani odbor „Narodne či-
talnice" v BodoUov
službo
razpisnje
društvenega sluge
s mesečno plačo K 24 in posebnim stranskim zaslužkom, kurjavo in svečavo. Nastop službe a L Julijem t. L
Prosilci, kateri reflektiraj o na to službo, naj pošljejo proaoje s eventualnimi dokazili usposobljenosti na odbor „Narodne čitalnice- v Rudol-tovem. — Godbeniki imajo prednost
Prošnje je vlagati 1707—2
do 22. maja t I.
Za odbor:
Martin Majcen
t. i. predsednik.
Perdan Fr
t. č. tajnik
/.epa
prihodnost/
26 let star, trgovsko xjo-brajen mladenič, je je// priženiti v %a%o trgovino ali gostilno j gospodično ali vdovo ne nad SO let staro. Le na resne ponudbe, do 5. maja se bode ojiralo. Jajnost je jamči.
Jfaslovi na upravništvo T,5Zos>. /iraroda" pod „Prema-trenje 6000 Jf« 1703-2*
Ponudimo sako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland - cement, peči, štedilnike, samotne plošče
'~ za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. ~
(za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti).
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana.
Hm šahtove poilfonse
806 U
Moški čevlji no trnke H 150
i i i* • v    -i t . 11. * u i ¥ rt ' ^O WMMMWMWM
Izredno ceni
1200 nsstavljonoev in delavoev.
ALFREDA FRAHKEL. kom« hujaim: LJUBLJflUfl. STRITARJEVE ULICE 9
J* 3(ralityiif zastopnik.
„Goodyear Welt" čevlji in Skornji najodličnejSe popolnosti!
958-5
18000 parov se izdala na teden.
Preizkušena kakovosti
DavkittiUl utrti Ki? 51
la atMVtMu, •tagMttnt ia     "»ai ™ okusni, U vam Ooodvear
Jf»iWetjfa
9.---»««
unuiif.
BaaaaV
0665
Lugu 4 Wolt Dumi I., UMbngantNN a|
OrifinM Mtorji Mt
mt 29
i uprm a smiW ph
aa kzrfsaje ■ iha aH
Sveto vnoolavni uradi preprosta ia »olldn« sestava.
Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka
sa. ■» Fakln kot ssstopnios sa Kranjsko Pol|snaaa cesta it iT. telet T*.
altom aH aitiem
Ooapodarsko najbolj primerna obratna moč novesn oaza I
BdaH jmt aa ■vatttai plim, beneis, beneol, patrona, karboaol.
štev. 4*086.
Glavna posojilnica
rofUtroTana zadruga s nooaaoj_
n Kongresnem trsu 9.15, Sotvanova MSa v Ljubljani
sprelosma In Izplačale hranilno vloge
(tanje po i\ % od doo vložitre do dse railiie
brez odbitka rontnega davka. 2—18
Uradno are od S.—12- dopolndno In od S. —t. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Pristne salame,
Izdelane is prašičevega mesa kranjsko rejo.
Kupujte domač isdelek pri domači tovarni:
J. Buzzolinif Ljubljana
Naročila se sprejemajo v lastni dellkstesni trgovini v LJnhlJani, Stritarjeva nlioa.
Priporoča se tudi domaČa gnjat. — Tvrdka izdeluje salame samo iz mesa domačih preŠičev, ki jih kupuje tukaj že 25 let in s tem podpira isdatno domačo prašičerejo. 1642—2
Naznanilo prodaje.
Upniški odbor koakurzne mase Frana Pletorskv, trgovca v L]nb liani, Kopitarjevo nliCO It. 1,     sklenil v svoji seji dne 20. aprila t. 1. vse v konknrsno maso Frana Pleterskj spadajoče trgovsko blago in opravo, na hajsjoČosse v prostorih trgovine v Kopitarjevih ulicah št. 1
prodati ofertnim potom
najboljšemu ponudniku
V konknrsno maso spadajoče premičnine so sodno oenjene, in sioer:
1 oprava trgovino na 377 K M k
2. manufakturno blago .   .      7751 K 97 k
doČim znaša sodno ugotovljena fakturna vrednost istih, in sicer: ad 1. oprava trgovine 1070 K in ad 2. manufakturno blago 12 202 K 84 h
Ponudniki, ki reflektujejo na te predmete, stavijo naj svoje ponudbe pismeno v zaprtem kuverta z zaznambo .oleH PlotOrSkv/" najkasneje
do 10. maja t. 1.
na upravitelja konkurzne mase dr. Karla Trlllerja, odvetnika v Ljubljani ter obenem poSljejo ko varščino za premičnine ad 1. 37 K 79 h in ad 2. 775 K 19 h, kjer dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila ter dovoljenje sa pregled predmetov.
Upraviteljstvo konkurzne mase si pridržuje pravioo sprejeti ali pa odkloniti najvišji ponudek tekom 8 dni po odborovi seji, sklicani v svrho odobritev ponudb.
Cenilni zapisnik se lahko vpogleda pri deželnem sodišču v pisarni g. konkurzaega komisarja ali pa pri konkurznem upravitelju dr. Karlu Tril-lerja, odvetnika v Ljubljani.
UpmltolJ
1070 -3
dr. Karel Triller
•dvetnik v Llnbllaal, Dalmatlaav. iUn
Slavsemn občinstvu ▼ Ljubljani in na deželi vljudno nasmanjem, da se preselim is svoje sedanje trgovine v Ljubljani, Škofje ulice št. 15
vSodnijske ulice St. 4 (hiša g. ^ojzija Vodnika)
a^^BS% kjer otvorisa saeseos ssaja moderno in higijenično urejeno
tfloulno s ipecerl^Kim in delikatesnim blagom
različnim ieaniem, finimi likerji in Tsakovrstnimi »ini v steklenicah. __
Polee vseea t špecerijsko in delikatesno stroko spadajoče« blaga bon imel tudi vidno %veio ps.nlino la a|*4>»0 MOkO. »eč vrst najboljše igane
kave, pristno domačo svinjsko mast, fino jedilno olje kakor tudi pravo francosko
olje "£.faaem „ ivelj „ prvimi in najboljšimi tvrdkami, mogoče mi bode ■voie cenjene p. n odjemalce postre« vedno i najboljšim blagom mniiklmi cenami. Ha željo cenjenih odjemalcev pošiljam blago brezplačnona dom. Za hfto ?n solUtao po»treibo je najbolje preskrbljeno. Proseč blagohotne naklonjenosti in ©bilega obiska moje trgovine se priporočam in beleiim
k       z odličnim spoštovanjem
J663—3
I*. RSaazo. ^
AVGUST REPIČ
LJubljana, Koloaljako ulloo 16. €w nrs-smsmw«zmml
izdahaje,  popravlja in prodaja vsa k o v/rs tna
o d e j
sms majmlajtsi senah
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11,
priporoCa
cilindre, Cepiče M.
— najnovejše facane — I jO MOjnltJi 00DL
pripoveduje ____
Hsurska" z vlogo #l Japan"
asjeoij« sedanjosti. Dobiva ae po vseh drogeri-fc, v trgovinah s obvesili, rokavicami, modrci itd. pa ia centralne saloge B. LeamaftSsea, Opasa.
Prospekti zastonj. 997—5
• t»»l|ssl frsu Irata jOsvks.
Jftdte ust, lota postrežba!
S
Usokovrstne slamnike
priporoča gg. trgovcem v mesti in na deželi in drugemu sL občinstvi
tvornica slamnikov v Stobn, poŠta in železnična postaja Domžale. Cenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
t/s
J.
Vzorci na razpolago! 4674
20
»»I
•i*1
solninile ii dežnike
domaiega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
sLJnaMlamanaa Prsa ikoftlo la,       ftaritrg 4,
mlloe 4.
i t
Jfoor želi imeti dobro nro, naj \ zahteva znamko
j „Union"
iker te nre so -najbolj trpežne I in natančne.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Prodaja jih: 860—50
Fr. Čuden,
ar ar ^ in trgovec v Ijubljani
delničar in sastopnik
Švicarskih tovarn BUniontt   v Bielm in Ženevi.
i
Za
Razpis.
^&±rtni/cl ~ „_______
3M»sa»f trni i jo <kVvt> po emu in wmm&{/uH? potovati' ruz/&r oarnejo
?.X.Xriser
pninr v unum
Sctatargore ilkt Jt. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih Q
juifc samokresov,
lovskih potrebščin, vseh
dtl kOlee (biciklov) kakor tudi
ssusssmsmsmsisiesias*
metalni ogenj
po najnižjih oonab.
Popravila pušk, samokresov, bioiklov točno in solidno.
idno.^^s^^
1. zgradbo vodovoda v Pedbrsju nad Vpavo, pol. okr Postojna,
a proračunjeDimi stroški......... ....   K 707980
in 2. razširjenje vodovoda za Vrbico; obalna Jablanica. okraj
Postojna, s preračun,eni stroški...........K 7 0C0 —
potrebna dela in dobave se bedo oddale potom
Tiuneponudbene obravnave.
Pismene, m vesko posamezno vodno preskrbo posebne ponudbo morajo obsegati vsa dotična dela. ter jih je z napovedbo popusta ali dopiačila v odstotkih na enotne ceno proračuna predložiti
do 22. maja t. I. do 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, de-poslati je zapečatene z nadpisom:
Ponudba za prevzetje
1. zgradbo vodovoda v Podkra j u nad Vipavo okraj Posto j n a oz.
2. razširjenje vodovoda za Vrbioo, ekraj Postojna.
Ponudbi mora biti dodana izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Rasven tega je dodati kot vadij Se 6% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih pspirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravioo izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, ter izvršitev posameznih vodo preskrbujoč i h naprav oddati skupno enemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma če se mu vidi postrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah. 1723—1
Deželni odbor kranjski
v Ljubjani, 29. aprila 1909.
Valjčni mlin
^a
Rodeče pri Zidanem mosta
priporoča svojo bOfjatS zalogo vseh vrst
pšeničnih mok
kakor tudi
1702-2
koruzne in ajdove
ter vseh v to stroko »padajočih isdelkov po konkurenčni oeni
na debelo in na drobno.
Ker je to odlno narodno podlotjo na Dolenlskeni, se
priporoča sa naklonjenost ter prav cbila naročila.
Cenik poilllo na jnhtevo tratiš in franko.
ANTON P0LANC, valjčni mlin.
Satftia pri ZMastamasls.
37
8544
U4
Izvrstna prilika sa nakup!
Za trftvce s oblačilnim h I aga m lm Uraisajarje SSaisEfao*llJaiBaJam  *«ae*l l
1016-2
40—45 metrov za 15 kron
Bortii .no   o sicer blsgo S* bluze, 78 cm tir. cežni,   na: novejši vaorci, 010001 Caflr, sa
obleke, srajce in bluae, izvrstno beyeno platno aa perilo, kanala« ss posteljne preobleke, okalord za moške srajce, blsgo ia predpasnika. Brisat sa spodija krila s temnih in rdečih bar vab, lepi viorci. Modra tlskantna za kuhinjske predpasnika is domača obleke.
Dolgost  cstaDkov 6—10 ttetro,, garantirano   brts napake in garantirano pralno, najboljša
kakovost. Znesek se takoj vrne, ak«» blago ne ugaja. Vaeti se mora najmanj postni savitek 40 - Ab metrov, K 15*— po povsetju   Xa.it ii se na Željo tndi sortirajo.
Tkalnica R. Homer, Nachod, Češko.
Dalje ponudim 26 metrov 110 cm šir. blago za obleke „Pepita- za »amo K 15—.
IVAN & NI KO i. A J ŽIC
trg^oTriria z urinom ra.st d.@~ioelo.
Ladle: „Domitila" ft „Štelanija"
prodajata vina: 4250-12
Visko (Lissa) rdeče   .   .   .   . a 36 in 40 h Dalmatinsko belo..... a'36 in 40 h
»        »     belo     .   .   .   . a 40 » 44 » Schiller (Opolo)..... a 32 » 36 •
Istrijansko rdeče   .   .... a 28 » 32 * T        (samQ      ^    .   .   .   . k 36 , 40 »
»         belo..... a 32  » 36 » v
Dalmatinsko rdeče    .... a 28 » 32 » Muškat beli, sladki   .... a 48 » 50 »
ia liter fraijko iz Pulja v sodčkih, ki se ne računajo, pač pa se morajo vrniti v najkrajšem času iranko Pulj. Razpošilja se samo s povzetjem. Naročila se sprejemajo od 56 litrov naprej. Za pristnost vina jamčiva. Vino se mora shraniti v hladu ter načeti še-le šest tednov ^! sprejemu. Steklenice se morajo dobro zamašiti in poleti — kolikor je mogoče shraniti v pesku
vseh sestavov postavlja
Češki specijalni zavod: strojna tvornica
■ 240 6
Praoa-Kralj. Vinohradv, Fričova ulice št 892.
POSSbnOSl* St*Tbe ieloinih rastlinjakoma njib opremljanje
€tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2,4 ali 6 sobami.
Želene lionstrukcije streh, mostov itd.
C. kr. priv. avstrijska zavarovalna družba „DUNAV" na Dunaju
zavaruje vsem p. d. gospodom kmetovalcem po najugodnejših pogojih in proti zmernim premijam
tnali in poljske pri* proti škodi po toči.
Doti5ne ponudbe stavijo se lahko pri vseh krajevnih in potovalnih
- topnikih družbe, ter neposredno pri
generalnem zastopu v Ljubljani,
Kolodvorske ulice »t. 11£*
kakor tudi vinograde
0
ki sprejema tudi zanesljive in delavne osebe kot 1603—2
losreHe zameni pti loči.
v LJubljani
Židovske ulice št 7
U-18
FR. ŠEVČIK
puškar priporola ivojo veliko saloge rasnovritnib
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, amlakih in ioUdh strogo prelzknsenik pnik, sa katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lakko trooovko in pgiko Itak s Krup-povimi cevmi sa|bresdimni smodnik. vssV'-[Priporočam tudi
;. velo zalogo vseh lovskih potrebflio;.
JP^^ sseS^sss^es^J Jss1 ^a^Bss^sssse
Popravila la asročbe oo isvriaio|ol
Oaaovaiki as sahtevaaje   zastonj .in poštnine prosto.
si postelje Is pik
priperaia pa aa|a!i|lh ••■ah
t. biti 18
Pred. *3eo£Uo *t. 20.
Zasanja aaroiila M to Jao iiTriojejo.
-Ml
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežne blago. — Ceno s •lidn«.
Toča« postreiba. I ll        i aiaS
Avg. Agnola
v LJubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
p® najnižjih cenah.
= fiditiitnif iiiiiifiiui jiiifiiiiin iiiiiiiiiinii
Ustanovljeno lota I84S,
Edini zavod
- v Llobllani-
za kemično čiščenje oblaka te? zastorjsv, barvarija in likanje sukna
na par,
0& RE1CH
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrsžba točna. Solidno coni.
siiiiiiiiiin iimiiMiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiimimm
Oažno! Kam Važno!
gospodinje, trgovce ia iiTi&orfijee.
Najboljša In najcenejša postrežba
za d ogve, kemikalije, zelieoa, cvetje, korenine Itd. tudi po Knsippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje« re-dllne In pcalpalne moka za otroka, dišava, mila in sploh vsa toaletne predmeta, ro««»areiA#ne aparate in potrrbšeltit?, klrurgična obve-zlla vsake vrata, sredstva za desln-fakcljo, vosea in psste za tla Itd. — Velika taloga najfinejšega runa a in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vasi In aollj aa kopel.w
Oblasti, konces. oddaja tinpov.
posebno priporočljivo:  grenka sel, dvojns sol, aollter, ecojsn, kolmoi, krmilno spno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
£nton Kane
LJubljana, Židovske ulice št. 1.
a pa majvl-jl
rože), cvetje, korenine, sasta na, skorje itd. itd. ~-
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj srtpassise iivrstes Portlzanei - sBsBaaaeBaaS v vedno easskosifrsi, ltw od avstrijskega druitva iošioirjsv In arhitektov določen« predpise glede tlakovan   in  odporne trdote   daleč   nadl&rlljujael   dobroti kakor
tudi svoje priznano izvrstno aa fjaam.es>*
Pripcrcčiia iza. s pričeska.let 7C6-12
rac aih  a rad o v  in  naJalovitejSih  tvrdk  ao na r a s> o I a g o.
Centralni urad:
POZOR! POZOR! POZOR!
Najstarejša prevozna tvrtka v Ijubljani
Jarja Janko vi 6a naslednik
1640 2
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica št. 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne aolitVO s posebnim novo
nabavljenim modernim vozom.
Cene zmerne! Postrežba najtočnejša!
I a vol) te pisati po vzorce!
U. J. Hovlfiek in brat u Podč&Ndech
izvozna trgovina platnenega in modaega^blaga priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776 li volneno in pralno, damsko in moško, platno, damaste, namizne prte, brisače.
modno blago
* Samo pri nas pristno Zefirji
za srajce obleke iti
Opreme za neveste
po nizkih stalnih cenah.
Mnogo pohvalnih pisem. NaroČbe preko 15 K poštnine prosto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno
razdeljenih,   za   18  K po ___
povzetju franko.
*
Najkrajša in naiconojša V AMERIKO
s modernimi velikimi brzoparniki is Ljubljane čez JLnfverpen v Ifew Tork
je proga
eđ<ofirJi*e
ieČM %oe%dš #
Na naših pamikih Flnland, BrOO Vadsrlaad, leelaad in Samisnd ki oakrbn-}eJo vsak teden ob sobotah redno vožnjo msd Antvrerpnom in Novim Yorkom je ansinoat, taborna hrana, vljndna postrežba in spalnice pe povem urejene v kajite aa 2, 4 in 6 oseb, aa asskega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod is Ljubljano vsak torek
17—18
Naši parniki voaijo tudi]na mesee po večkrat £es Kanada v Severne ] Amerike in je ta vožnja isdatne senejša kakor na Novi Terk.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v* Ljubljani, Kolodvorsko ulico 26
ođ nl'negs kolodvora ns levo pred snano gostilno Mpri StarosaTliloiiv11.
Jaz Ana Csillag
a svojimi 185 CBS dolgimi OrjSSSiml TaOTO-
lelsklml lassmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo liassls sams. To je edino sredstvo proti izpadanju Iss, sa njih rast in negovanje, za oiačltev laaUća, pri ssešblh krepko pospešuje rast brade in že po kratki dobi dale lssem in bradi naravni blesk in polnost in j h varuje pred prosgodaiisi OalvsaiOSS do najvišje starosti.
V>akdo si lahko do visoke starosti po rabi od gotpe Ane Csillag lsaa|deBe pomade obrani svoje lase fjoste in dolBS. Nobeno drugo sredstvo nima toliko redllalk SBOti sa laso kakor ppsasds Csillag, ki si je po vsej pravici pridobila SVStOVBl SlOVSS, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo aa|bollaU aspekt aer llps-
daafe lat pojenja že po neka! daeb po
POISJOSIS in aaeno poganjati aovl laslO. Ta nspeh dokasuje mnogo tisoe is vsega sveta dospelih prtsaalalb plsest, ker ie resalca veacasmaaa. 804 11
£oiickstac2X,4X,6lin10X
Po polti se pošilja vsak dan po vsem aveta a poštnim povaetjem sli denar naprej Is tvornice
Ana csmao» Danm
Graben štev. 14,
|f) siOatet HfJI m p^s^essssV
X%D
X9G
Izvrstnega vipavskega vina,
Ustnega pridelka, ia reblanega grosdja po novem sistemu, zanesljivo fiisto napravljenega, lrnsss addatL — Gospodje, ki hodite sami vino V Vipavo knpovst, oglasite se radi poakusnje v inoji bili n Vipavi M. 44, tik.grssfiine, drugi ps tahtevajte pismeno ^soroe. — Manj kot 1 eod (15 hektolitrov) so no oddaja. — Cene po dogovoru. 998 !4
front Dolenc mastnlK. UdMImh, Start jft itn. 1.
Vsak je zadovoljen
z našimi svetovnoznanimi tkalskimi Izdelki, ker so res izborne kakovosti 6 beljenih rjuh brez šiva Ia la 150 200 cm velikosti K 14 20 samo v tkalnici
Dobruska št 9137 (Češko).
V-orci najnovejših cefirjev, platna, gradla, namiznega in posteljnege perila itd.
gratis i a franko
WmW Opremo za neveste. ~W
OaVS •_______f _       Lealeeeaeee    ****** SaaSO S BSJsO kot varstveno I
JniPITVlEV    DdlZdlll    Xaaesl|ivSfa SCiakS proti ždodSnim krćea,, sa
99 •••t1 • #fd> weee*a»eeeee   p^BjaBjUf casleseajn, gore žici, kaliju, bolečinam v
prsih, hripavostt, trganju po udih itd Na sonaj: čisti rane, blati bolečin«. — »z i ali 6/ ali 1 rodbinaka ateklemea K 5*—. — Tk^rryjpvn ritati T«*IIJm^o aaas)xtle>. Zanesljivo neinkojoee domaee zdravilo ob vseh vrat oteklinah   gnojenja, nnah, poškodbah, vnetja id.
i ssiioi K »60 — Dobivs te v lokami prt angela varan A. TbJsrrv v Fregradi
prt nSfSSkt aiatlat. — Svaril«*. Vsak, kdor kak dru* popaćea balzam brez m<je var-atveave seaadfce, uoaa, ali kake aarogate narodi in prodaja, se podaja v nevarnost, da se mu falsifikati soaflseirajo in po paragrafih 3 in 25 kaz tak. obsodi v zaporno in denarna kasen esaga leta in 4010 K. — Zaloga v skoro vseh lekaraieah Na debelo pri drogistih      78J 11
Uitsnovlleno leta 1043.
Slovenci,1 pozor!
jjBjSjgjgjg wwe»l
_Pr. Ulic
fjubljana, JKestni.trgJI
priporoča največjo 'zalogo krasnih
f
I
tratil? i
344-18
Zunanja naročila so isvrsn-lefo kitro Id točno.
Cene brez Konhurence!
Najcenejše in najbolj učirikujoče
odvajilo J
odvajalne kroglico ff
tMensteljaowe   JKls kz~e»fSjU«s«K».n
V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te kroglice brez vsakih škodljivih primesi in se s največjim uspehom rabijo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek ,in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno
zaprtje
gotovi izvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo. "~ Skatlja s 15 kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 •kroglicami stane samo K 2 —. Kdor pošlje K 245 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. 145§_4
Svflrilfll Pred P°naredbami nujno svarimo. Zahtevajte FMIpa »VOZlIU. !\>usl»lea od«ajitine krofllee. Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo našo oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečrnem tisku „Heil Leopold" in podpis sF'SlSmz« ■s*s;«B>Sam* Irbsrna. Zavoj mora biti označen z našo firmo
♦ V!3 2 ■>
Filipa Jfeusteina lekarna „pri sv. feopolflu"
na Dunaju, I , Plankengaese it. 6.
Dobiva se v Ljubljani v lekarni „prl zlatem jelena*1 na Marijinem trgu.
CTenjSLO^re>jšsi iBaa.ajdLfea.
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti lamo ■
Smekalovimi brizgalmcami
a 40 o delaveke silo poaanlšanian ravnotoiosn nove lesUve,
ki od desne in leve strani vlečejo In mečejo vodo    —  V vsakem poJoiajn delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno
Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva, Krak o, Kostanjevica, Bohlnska Bistrica, Metlika, Šenčur, KOrosks Beal:, Hrušica, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, Setob Trzin, Zsbnics, Rovte, Velika Loka, Kamna gorice, Stožice,  Volta vas,
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. Smekal
■kl.diiie rteh gMilnib predmetov,
Uric, Mkalfc in f m«"""» atnfr* tet
■■BV" «_>«ipl«.c;*sv«.«ije ua obroke.
_9 mnr us ssuksTuii "mm
Ant. Presker
18
krojač,
LJubljana, % MM i II
priporoča
■vejo voliko zalogo gotovih oblek za fospodo Ibi deške, loplo la plašoev za gospo, neprasnoolfivik kavolokov Itd. Itd.
Obleke pO meri se po najnovejših norcih in najnižjih cenah izvršujejo.
6. OADEZ
Mestni trg št. 14
asisf Urtaočavi s»ofikturoi trgivtN
pripore 3s
klobuk
in slamnike
fepice, razoo možko perilo, tate, ovratnike itd.
Blago Imam solidno, cene zmsrne. Postrežem torno.
19
in
ledena kava
a
■e dobi
v slnđflfornl L
J. Zalaznit
»> k.* V
k* v
*•*•%>~% ^-%-%-%-%% * * -*vw<v
a.**V
slu
. 7 -
\ t ■ i v 11 'i
k sovama dssnlfcev
I Ljubljana, Mestni trg
ss«s»
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
i Brata EBERL
Ljubljana
črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja, prodajalalca:      # Solamica:
Miklošičeve ulice št. 6. •   Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Đaion".      # >*o*<
Ustanovljeno leta 18427
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7
350 18
€0
Največja zaloga
pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrocl na vzmeti, žimnatl modrocl, otroški vozički Itd.
C/5
Od 00
-J
Najnižje erite.
\«j««illtlnr; w»» hlasr »•
*yaoc*yaoaioaciK
IVepokozt^Ijlvo,
faio in
je
jekleno« medeno pohištvo
firme Reichard e dr., Dunaj.
Ustanovljeno leta 1844.
Čvornica in centralna pisarna: V a ]ohannagasse štev. 34.
Zaloge:
(Telefon 8429) III   Maii sis aaaar       e (Telefon 29?8). ■ , \loi'/,-tic 34   (Telefon 533.)
DobavatelH Na|-
višjega dvora! visoka plemstva, o. kr. drisvnih železnic In dragih o. kr oblasti, občine DunsJ itd.
Ecmpletno opra-* ve za spalno in t troška sobe
Oprave hotelov, sanatorije v, bol* niščnic.
Po kakovosti ncprekosljlol Izdelki po nclnlžllit cenah
Katalogi gratis In franko. ■ Čerjo «e nolvrntnl prrpro *«J »* lel Iva ikhIo|»ii Wl.
4292—K
Najcenejša io oajhitreif a važoja v Ameriko je i paroiki jmmteft Liojda**
ii
ooaarnklml brioparnlki ,fKAiSEn W(lhelM h/\ #lKAONHRm^ VVILHELM0', HKAI3ER VVILHELSd d. OROSSE'V Ppsjksjasnsjpsjhzj wo±i*ixi tv-«i«i aaiao d   • rdnl.
llstsnAara, sanesljiv podnk tn vol^av\ c voezie .-«tke SS parnika gori navado- Ssaaat negs psrcbrv/čr.esjs drastva kakor tuđi ilatko as vse prege anomizih selss-
nto dobita w nLilaaaaAf snztvJI eeine is pri O
EDVABDU TATCAfiJD, Kolodvorske Hica Š1351
nnfproiJ obAeoani gostiliil „prl 8tai*esi TlM?rJac\ M
Odhod ln Idnbljano jo vsnk torek, flotrtok la sobote. =9 Vnn pojunlln, ki ne tikajo potovanja, točne in brezplačne, — Poatreiba poštena, roolnn in aolidna,
Potanrooi, z^sjajanhn v sapadne država kakor: Oolorsdo. Isssiko, Caiitor* ntjo, Ariaots. Dtah, VVtombDf, Kovsda, Orsaon ia Wssainftoo noffl nsota 4MKVO posebno ogodno in isredno o dno dres eaivaatea. Odkod as ta)
progi la Braznaa enkrat meaoono. 3270 - 36
Ik so doMvaJo ps tndl hstlrJ preko Bsitimors m na ves ostala dele sveta i IkastUK Enbo. llnsnoe Akes, Optocsbo, ITIissspnrs v Avatrsltjo itd.
*4
KL
Slov. tvrdke v Ljubljani.
Brivci:
Fran Zaje
brivec, Dunajska cesta štev. 12.
Čevljarji:
Ivan Zamljen
čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13.
Cevljarne:
Josipina Herisch
■aloga Čevljev češke tovarne,
Židovske ulioe it 7._
„Združeni čevljarji"
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulioo štev. 14.
Drožarji:
Drože: Jugoslovanska droiarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
Gosi ilne, restavracije:
Avgušiia Zajec
restavracija, Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago:
J. Frisch
>r^ovina potovalnih predmetov  ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3._
Fr. Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg.
ATSkuij
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12.
Knj
igarne:
Narodna knjigarna
•iloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
:rgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čizmar
lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", 5tesljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Česnik
„pri Časniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve "lice   Ljubljana   Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina < suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) uiioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina _Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu
(lastnik Ivan Miklavc) __Lingarjeve ulice šter. 1._
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg stev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Meatni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Sonvanova hiia.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Pred Skotijo št. 1, II. nadstr.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in St. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina s manufakturnim blagom Pod TranČo St 2.
Modno in mes. blago:
Lud. Dolenc
zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14.
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg.
E. Skušek
modna trgovina sa gospode, Mestni trg št. 19.
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo.
___ _ ^ p*«
nizki ceni"     ^^S1     oesta št. 2.
velika   izbira   raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom   manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev. 23._
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta št. 21.
Opreme za neveste:
Anton Šare
domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št- 8.
Anton šare
domači izdelek srajc korsetov, spalnih srajo in kril,   Sv. Petra  oesta št. 8.
Anton Šare
srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače itd.,   Sv. Petra cesta 8.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija cesta Št. 7.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, uČilišče za šivanje perila. Poljanska cesta štev. 22
Platno:
Anton Sare
platno  za rjuhe in za telesno perilo, Sv. Petra oesta št. 8.
Anton Šare
prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, robce itd., Sv. Petra cesta 8.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice,  sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Pralnica, svetlolikal.:
Anton Sare
parna pralnica z električnim obratom. Kolodvorske ulice štev. 8.
Anton Sare
svetlolikalnioa ovratnikov in manŠet, Kolodvorske ulice Stev. 8.
Anton Šare
pranje in likanje bluz, zastorov in finega perila, Kolodvorske ulioe it. 8.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Poljanska cesta štev. 22._
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija, _Stari trg it. 21.
Stavbniki:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnih, Selenburgove ulice itev. 4, II.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska oesta it. 6 (L nadstropje).
Špecerijsko blago:
Berjak & Sober
špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg jt 2.
Josip Boltar
trgovina s mešanim blagom, Florijanske ulioe it. 17.
Štefan Mencinger
trgovina a Špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesasai. Sv. Petra oesta St. 37 in 42.
Božidar Pavčič
trgovina z  manufakturnim in špecerijskim blagom,
Zaloška cesta štev. IS.__
Fr Sark
trgovina s špecerijskim   blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št 11 (Kolizej).
Ta petni ki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Selenburgove ulioe itev. 1.
Miroslav Perina
tapetnik, Selenburgove ulioe št. 6.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgoveo z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg it. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Resi jeva oesta itev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.:
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, p red ti s kari j a. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta it. 2.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske uiioe Stev. 16.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice Stev. 6_
Jako D Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice Štev. 6
Železninske trgovine;
Valentin Golob
trgovina r železnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg itev. 10.
• v
Ključavničarji ;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabreije itev. 9.
Slikarji:
Brata Eberl
črkoslikarija, tovarna barv* in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, __Miklošičeve ulice itev. 4._
Filip Pristou
slikar specialno le aa napisa in grbo, _Prešernove nlioe it 60.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
Matko Arko
a[O vina s lesno, pletarsko in sitarsko robo, oga otročjih vozičkov, iime in morske trave, _v Ljubljani, semeniščno poslopje._
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, _Privoz itev. 10._
Gotzl mL & Lebar
rezbarstvo, pozlataratvo in izdelava modernih okvirjev
_Turjaški trg št l._
Ana Hofbauer
iz delo v alka cerkvenih paramentov, "Wolfbve ulice.
Brata Hlavka
isdelovatelj kirurgiČnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe.
G. F. Jurasek
uglaievaleo glasovirjev, Sv. Petra oesta itev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga poroelana in steklenine Mestni trg.
Ludovik Krema
fotograf,
_Sv. Petra oesta itev. 27._
Lavrenčič & Domicelj
msl. Karel Meglic
žitna trgovina, Dunajska oesta St. 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna
Resljeva oesta St. 2.
Peter Matelič
plakater in snaiilec,
škofijske ulice štev. 14.
Fr. Sax
elektrotehniška obrt, Gradišče Stev. 17.
F. Smole
plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe štev. 6.
Fr. Sevčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulice Stev. 8.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg Štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19     Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Ljud. Widmayer
mizarstvo in prodaja pohištva, Resljeva cesta Št. 3.
kranjaka
vrvama bi trgovina it 88
Orodno dovoljeno, 2e 15 let obstoječo
nalstarelia lfnM|auka
posredovalnica stanovanj in sluzeb
G. FLUX
1727
Gosposke ulice št 6
priporoča In name«*« le boljsr
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko In gostilniško osokf e za LJubljane ta »naj.
- Potnlna lultaj. 1
VfMlna In kolikor možno hitro postrežb« rafotovljrna.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko ia odgovor.
Za šport ii prane t
Zaloga koles
fKk, (Strria), filetas, Rcfat ia trna Specialnih naak ter posranih telo.
Szposojevanje koles
■reje« koles za emajlirujc
MAm2|mamXa    Samb mammhIIb
poiiinijf ht popiiviui
StUiM fa| ON.1990 *
snrssfonwoww   oog ooevoi
Karel Čamernik
S^^a^ks^ssasaj   o^sssss^^Jsss^ C0$ss)
▼ LfnM|assl v sredini mesta
pripravno
taplas pa Uto ali vilo I
Pisma na upravnistvo „Slov. Naroda" pod „it 70.000".     lf 76 3
ItojkNsneiii izlet
je v
1738—1
Rožno dolino
Najboljša aabava in najboljša postrežba je edino v gostilni
BALIJA v Rožni dolini.
Povako la glasbeno drnitto ¥ Gorici raspisuje mesto
učitelja glasbe
ki je izprašan konservatorist. Poučeval bi sborovo petje in violino. Nastop službe l. septembra 1809 Plača po dogovoru
Ponudbe z izpričevali na društvo
do konec mes »on ma|a* leav-a
Triiunpk-štedilna ognjišča
sa gospodinjstva, ekono* mije i. t. d:, v vsakorftci izjavi Ze 30 et so najbolje priznana Priznana tnal kot aajbotifti in na]-•rpezcejfti isdeiek. Največja prihranitev goriva. Speoljaltteta: Sledilna ognjišča ta hotele« gostilne, restavracije, kavarne L dr. Genih in proračuni na razpolago. jUavai kataiog franko proti dopoalani znamki 2241 44
Tu irm zi itidllni ognJIUa Jrluipk"
8« Goldiohm^if
»in
Tacitol
naIboU$o zobno tinktura sveta
zobnega zdravnika
f. Schveigerja.
Dobrota za človeštvo. Nič več zobnih bolečin   Vse drugo pove popis, pri-dejsn vsaki steklenici.
Steklenica stane K 1 60.
Dobiva se v lekarnah:
Bohinc, Piccoli, Mayr, Trnkbczy,
v drogeriji Kane m po vaeh večjih trgovinah. 175 i—l
Hotel „ILIRIJA"
LJubljana. Rolodf orske ulice 22.
Priporoča svojo     14i5—19
restooraololn Izvrstno kuhinjo.
Abonement na hrano
- po najnižjih oenah. -
Dino toč:
Nasilni Of Itek, Cviček (is Gadove peči), boli Ovitek (od Sv. Duha), bolo vipavsko, eno Utrobo, go-rlikl rizling, vodice, zavriako, to ran, Dol-Fortngaloc, roloako, Ver-
Čez ulico pri litru za 8 vin. ceneje.
Vedno sveže
varen
sveže pivo iz delniških pivo-Žalec-Laiki trg in alaaa\akei
Udobno urejene elegantne sobe za talce.
Cenj. občinstvu, si. kegljaikim klubom in družbam vljudno naznanjam, daje povsem moderno urejeno, oloktriteo razi veti j eno
kttfljižct
POpolssOm iOf ra|OarO in za keglanje pripravljeno.
Ktkaj vtčcrov v tciii }i U oMati
Za obilan obisk so priporoča
Ja** Jfar94sst»
2 stanovanji
s 3 sobami in pritiklinami, v I. nadstropju, m oidaata j VrhOTeoTih •Ucnh za avgaato* termin Poisve ae pri Fr Osterassnn, Trs; Tabor it 5 II f L|nbl|ani i?i6-2
Žagar
1721-2
mlad, vešč Čitarja in pisanja, energi Sen, neoženjen, event. s kavoijo, 80 apre|me ▼ oaaiootolao olntbo k vodni žagi na Hrvaihem.
IVAN S. VVEILLER
veietrtac, Boba (Flume)
Še nekal 37
vinskih
sodov
is hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 900, 1400, 1600, 1600 do 6000 odda po prt« ■ menil COHl tvrdka ———
. Rosner in drug
Teletgantarna sadja v LJubljani poieg Kosterjeve pivovarne.
Z elektrlč. obratom oreeno tvornico
G. Skrbić
v lojretto. Ilica štev. 40
priporoča svoje na glasu solidne in tenene 44
želuzKje
f les. tkane m platnene rolete, železne In lesene kapice
sa (»na In prodaja talce in p j os), da Čim
več pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Cenovniki m proračuni na zahtevo zastonj.
Tržlško posojilnica
it<?istrovaua zadruga z omej. zavezo v Tržiru vabi svoje člane na
V. redni občni zbor
ki bode
v nedeljo, dne 9. maja
ob 10. dopoldne
v gostilni pri „Slugi\
di
59
1. porcčlo predsedstva.
2. Potrjen je računskega zaključka za IV. upravno leto 1908.
3. Razdelitev Čistega dobička §§ 9 in 33.
4. Razbremenitev upravnega sveta.
5. Volitev upravnega sveta in nadzorstva in določitev Članov v okviru določb §§ 14 m 30.
6. Sprememba pravil.
Tržič, 30. aprila 1909.
NAČEL8TVO.
1743
SUKNA
In modno 749 33 blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico za sukno
rv JHumpolcu
na Češkem. Tvomiske cene.     Vzorci franko
Anton Leutgeb
35»
Pod trančo 1.
i
17 1.
Izdelovale)) klinih pasov.
Vaa kirur-gičaa dela.
Zunanja naroČila točno.
Acetvlen
Podpisali   napeljuje najcenejše
acettlenovo ro5Svetl|ovo
in postavlja sledilne aoeiylenake aparoto najnovejšega sistema, popravila   izvrSuje   po  najnižjih oenah. Slavnemu občinstvu se priporoča
Josip Ozimek
koncesij on i ran i plino- in vodovodni instalater,
Dolenja vaa pri Ribnici na Do-lenlskem. 166-2
t
al
pogoji
srodi vasi, 00 da pod jako ngod-
16»—4
hiša
kjer je bila trgovina mnogo let, ter pripravna sa rasne obrti. Ve6 pove
3000
plaSče?
ia brtbolasoo od \*m\jr s B ~V*vl
tal vlilo, do najfinejše kakovosti. Ogromna zaloga iportnlb ta modnih oblota, povrtaikov, poaamez-aib hlaft ta modaib telovnikov sa gospode. — Velika isbira prašnih plaieev sa damo. 1681-5
~~0. BMliTfoVIČ1"*8
L|nbljana. Meatnl trg atav 9.
tesarski delovodja z
20 h 25 tesarji
Plača na dan 4*99 K do 5 K ali pa
na akord.
Pojasnila dsje betonska pod. lotaa tvrdka Wayoa Je Trojtag, A.-• ud Molaoag 8sa Aadroa ■Iva it. VII v Trsta 108-3
Razglas.
pri c. in kr. poljskem topnicar. polku št. 7
bo v sredo, dne 15. maja 1909
dopoldne ob 10. na živinskem trgu (pred klavnico)
prodaja enega konja
dražbenim potom.
Polkovno poveljništvo.
1740
Št. 20.
Pri občnem zboru ,,PrV0 dOlOnjSkO pOSO|ilalOO V Me tli hI", registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, dne 22. aprila 1909, se je računski sklep z bilanco za triintrideseto upravno leto 1908 sledeče potrdil:
A. Bilanca.
Imetje
znesek
Pt sojila.................
Zaostale obresti..............
Naložen denar m vrednostne listine.....
Vrednost dveh srečk............
Knjižice in tiskovine............
Inventar .................
Vredoost hiše št. lfi r Metliki........
Vrednost popratljenega grada in sokolske dvorane .................
Gotovine koncem leta 1908 .........
2339l3« ; 01
ftHf60 1660<iA 5G 384 11*8 15500
f 6 00 1 *~1
19
20 45
66
Skupaj
265292y M
Dolgovi
r
Znesek
596 delelev po 36 K...........
Hranilne vloge..............
Predplalane obresti............
Xeserva:
koncem leta ISO1...... 1218 930
pripis iz dobička iz leta 1907 . z6S2*r-i
obresti sa leto 1908..... 560 13
vstopnina.......... ifj-—
Cisti dobiček........
21456 24748*7 12«34
lfO 04
65 09
04
73
Skopa]
2652929 51
Denarni promet.
4
5
6
7 H
9 10
Stanje gotovine koncem leta 1907 Vrnjena posojila........
Hranilne vloge:
a) Prejete.........
b) Kapital zovane obresti .   . .
Prejete posojilne obresti ....
Vplačani deleži........
Vstopnina..........
Vzdignen na'ožen denar .... Obresti naloženega denarja .  . .
Prehodni zneski........
Kazni dohodki
761145-66 1024f6-39
22300 543600
863612
136684
756 10
532070 1 816 800 4620
36
01
05 87
06 6« 19 99
Sknpaj
2118271
21
Izdatki
znesek v
K
Dana posojila
Izplačane hranilne vloge . . . Izclačaue hranilne obresti. . . Kapiralizovane hranilne obresti Upravni stroški:
plače ..........
kurjava in svečava.....
poštnina.........
..... 4123-
..... 191 52
..... 145 78
razno............ 2 »76 50
6 7 8 9 10 1>
12
Naložen denar.....
Plačana izposojila . . . Plačane obresti izposoj. 1 Za dobre namec e . . . Izplačani deleži . . . . Prehodni zneski . . . .
Davki:
rentni............ 1617 97
pridobninski.......... 1086599
hišna i ajemnina.....
ztmlj ški........
pridobninski namestek . . ne osredne pristojbine . . kolek za najemno pogodbo
969 45 12 88 93 42
3923 75 50
6787V5 16
»10H3 i 92
7827 53
102466 39
6833 80 394655 21
655 8 756 2Btt
80 16
13 14
16 6 17 18 19
Kasni izdatki...............
Naprava zaporov,  stanovanj  in  dvoiane, poprava in uprava poslop a........
Naknp inventarja.............
Tiskovine................
Dobiček zadrnžn kom is leta lPo?......
Načelstvn is dobička is leta 1907 ......
Got<vioe koncem leta 1908 ......
79* i — fcOO 19
13674 44
1**2 —
8513 18
49 442 8955 612 15471
20 17
50
66
Sknpaj
2118271 2
Denarno gibanje:
Prejemki...................K 211827121
Izdatki...................» 210279955
1691-2
K 422107076
Torej skupni denarni promet   . .
Zadruga je obstala koncem 1908 iz 332 zadružnikov, izstopilo jih je 17 in pristopilo 10. Društvenih deležev je bilo konec leta 1908 596, nazaj plačanih je bilo 22 in vplačanih 21. To  se  p. n. gg. draštvenikom  objavi z dostavkom,  da je  računski  sklep in  bilanca v zadružni  pisarni v Metliki št. 15 od danes naprej pa do 6. maja t. 1. vsakomur na vpogled.
Ravnateljstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki
Otmnr Staran L r.
blagajnik.
Franc trnstin L r
dne 22. aprila 1909. Leopold Gacgl t r.
ravnatelj.
Anton Ra|mer 1
preglednik.
Frano Jntrni l. r.
Cjttbljani
v najboljšem stanju, enonadstropna, s vrtom, SO proda. — Naslov pove upravni št v o „Slov. Naroda".     1718—i
Kurjač,
strojevodja, ključavničar,
prileten, oženjen, ieli vstopiti v tovarno, mlin ali parno iapo on dsioll. — Cenjene ponudbe na: Frane miril! Ajdovščina, Primorje.
Na Jo sanicah na Gorenjskem 00 tako] proda Se skoro popolnoma
nova hiša
v najboljšem stanja, s 6 sobami, z vsemi pritiklinami, večjim sli manjšim vrtc-m itd H:5a je pripravna tudi sa letovišč« — Dopisi na upravništvo „S)ov. Naroda" pod š.fro  ,.H<S* na
Jesenicah1'.
i 724-1
pozor! Pozor!
50*000 parov čevljev.
4 pari   «*e*ljev naattio M*»»
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških ia 2 para ženskih cevliev as trakove, usnje rjavo ali črno, galoširano z moćno ibi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po cm ali številkah. Vsi 4 par. samo E 10'-. Razpošiljanje po povzetju Zamena dovoljena.
Pt*va tvor-nlc - ^cwlj«»v
J. S hiiller, Dunaj III
Prosimo, pazite na firmo!   Samo dobro in solidno blago. i: ■■
Priporoča ae
M7 21
Mel ji Maii"
(nasproti glavne poste).
Lepe sobe za tujce
od 1 K 20 h naprej.
Odda se tučLi
več mesečnih sob
po nizki ceni.
ZdraulllSče in vodno lečiSče.
Kopališče Kamni* na Kranjskem
Seslja se začne 15. maja.
Prekrasen gorski zaveten kraj, milo sobal pinsko podnebje.
Za cotranje, živčne bolezni, prebolele vsakemu piraerjeno utrdtluo postopanje. Vodni, zdravljenja po sistemu Priessnitz, VVinfem tz, Kneipp. Soločnr, gljikovokisle in ehktričut Kopeli. Zdrav j en je z rad'jem, pit a in kopa'na zdrav'je-ja. Zdravljenje z vročim suhim srazom Masaža in elektroterapija. Kopalni basin, senčna', zdraviliški park, izvrstna ceneča restavracija. Dobra stanovanja v zdravil inem doma in več vilah. Zmerne ene. Prospekte pošilja zaston. dr. Rudolf VVaokenrelter, idravil^iik voditelj in zakupnik kopališča. 1614-2
Rafali 'kaf >A lat rSi a*^ --• , asaJši
S
odbornika
sobni In dekoracllski slikar ter pleskar
v Spod. ŠIŠKI pri Ljubljani
Vodnikova cesta št. 88
se priporoča p. n. občinstvu sa vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši isvršitvi in po nainii lih cenah. 1737*1
Sprejema naročila tudi na deželo.
£jtibljaita, Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi ia risalnimi potrebščinami.
iva*.«*.':
LC
ačunski za
delniškega društva
99
Narodna tiskarna"
Prejemki
Denarni promet za leto 1908.
Izdatki
Gotovina i. januarja 1908 ...
Naročnina: Plačilo naročnikov .
Naznanila: Plačilo naročnikov .
Tiskarska dela: Plačilo naročnikov
Aktivne obresti: kuponi
Naloženi denar: dvignili
Hišna najemščina: plačila najemnikov
Narodna knjigarna.....
Razni prejemki......
5737 75566 42601 52383 20 12518 12908 15097 23108
89 34 24 10 10 91
58 20
239941 ! 36
Plače uradnikom............
Plačila stavcem is osobju.........
Marke: izdali za časopise.........
Tiskarski stroški za naročene tiskovine.....
Davek: obrtarina...........
osebna dohodnina.........
hišne najemščine.........
kuponov...........
Stanarina za tiskarniško poslopje.......
Razsvetljava in kurjava..........
Plačali za porabo električne sile.......
»     » papir............
»     » barvo in bronso.........
»     » valjčno maso..........
»     » stroje............
» dividende...........
»     za telegrame in telefon.......
»     so trudni kom...........
»     obresti za posojila.........
» gostaŠčine...........
» vodarine .............
» posojil............
Naloženi denar: naložili..........
Narodna knjigarna ...........
Razni izdatki: vozni na in carina.......
popravila...........
bolniška blagajna in zavarovalnina proti nezgodi
razno drugo..........
Gotovina 31. decembra 1908 .......
	hI      K      ] h		
		19180	
		43355	
		18590	
		1575	30
1229	45		
228			
6405	08		
11	20	7873	73
		5376	1
		3634	31
		3481	36
		33762	26
		1759	80
		320	_
		7000	1 _
		2706	_
		3411	87
		13557	76
		7940	! 62
		468	—
		750	83
		5659	i 38
		13784	. 91
		21204	54
91	90		
1535	23		
367	17		
8144	61	10138	91
		14410	78
		239941	36
Izguba (Debet)
Račun o dobičku in izgubi za leto 1908.
Dobiček (Kredit)
Plače uradnikom...........
Plačila stavcem in osobju........
Za marke.............
Tiskarski stroški...........
Stanarina tiskarniškega poslopja......
Razsvetljava in kurjava.........
Porabili električne sile za........
»    papirja za..........
»     barve in bronse za........
»     valjčne mase za.........
Za telegrame in telefon.........
Sotrudnikom, dopisovalcem itd.......
Nagrade iz dobička za leto 1907 ......
Davek..............
Za gostaščino............
Za vodarino............
Za obresti posojil..........
Za obresti splošnega rezervnega fonda za L 1908 Za obresti specijalnega rezervnega fonda za 1* 1908
Odpisi:   15°/0 pri strojih........
20% pri črkah.........
5% pri mobilijah........
l°/g amortizacije društvenega doma
razni...........
Kurzna diferenca...........
Razni izdatki............
Darila za 1. 1907 ... .....
Cisti dobiček..... ......
K	h	K	h
H			
|		19180	
|		43355	—
1		18590	_
i		1575	30
		5376	—
		3634	31
		3481	36
		36144	94
		2564	30
		400	-
		3411	87
13557	76		
2400	—	11157	76
i		7873	73
		468	
		750	83
		7940	62
		1097	93
		870	95
4665	83		
2470	48		
151	16		
2036	43		i
864	45	10188	35
		26	35
10138	91		
800	—	9338	91
d		36677	39
	1	224103	90
1907
Prenos dobička iz 1
Naročnina.....
Tiskarska dela
Saldo iz L 1907 Naznanila.....
Saldo iz 1. 1907 Popusti.....
Prejete obresti kuponov Obresti naloženega denarja Zapadla dividenda Hišna najemščina Razno
64137 20623
14146 85 316167
61923 17308
04
97
32 52
23858 75566
43513
44614
20 299 216 12908 23108
224103
07 34
07
80
10 32
20
90
Aktiva
Bilanca za leto 1908.
Stroji.....
Črke.....
Mobilije .... Društveni dom .
Papir.....
Obligacije Akt. glavnica Terjatve na tisku . Terjatve na naznanilih Narodna knjigarna . Gotovina v blagajnici
K	h	K	h |
		26873	87 !
		8646	66 i
		2721	62 I
		227854	07
		5151	77 !
:		747	25
		1689	08
		11753	94
		16160	41
		11349	24
		14410	78
		327358	69
Delniška glavniea..............
Neizplačana dividenda.............
Dolg na papirju..............
Dolg na barvi............
Dolg za stroje...............
Dolg pri Mostni hranilnici...........
Za loto 1909 predplačsns najemščina.......
Olavni reservni fond.............
Specijalni reservni fond............
Prenos dobička iz I. 1907...........
Dobiček iz I. 1908 ........
23858 12819
07 32
48000 1710 15358 600 7000 176038 627 23056 18290
327358
Upravni odbor.
94
15 67 50 04
36677 39
dobro ohranjen
avtomobil
s 4 sedeži,    t T
Več pove
»a,.
1437 19
FMmna a ■%, mM ama*.
lome tiar v
pr«m*s* OH*feJUM.lnmJ»?U. K. IMS k HmmMM
Čest in ponos vsake gospodinjo nohtom, da robi odslej le Ciril-Metod, milo s gorenj o znamko.
Hčerka iznajdlteljlca.
Gospodje in dome,
ki polagajo važnost na lepe lase in krasno brado, naj ne pozabijo kar takoj rabiti mojo obi. var.
sita, pomado za rast las in torte
Učinkuje že po kratki rabi pri starih in mladih, gospodih in damah enako hitro, pri gospodih, ako je Se kaj korenin hitro poženo lepi lasje in brada Prhljaj se izgubi in Upadanje las poneha ie po kratki rabi, jako lajša to tudi česanje, ker so lasje polni in radi stoje. Na razpolago je sa vsakogar premnogo izpričeval, ki dokazujejo dobroto in neškodljivost moje pomade EUa. Naj torej ne zamudi nihče, napraviti en poiskus, kei ie to najboljši in naj ne-škodljivejši izdelek. Dobiva se pri iznajditeljici gospe
Maribor, fttelerake, Boethelera eeeta it 1 /h.
Hltzkv
Naročila samo po povzetju aH ako ae pošlje denar naprej. Lonček stane 2 I ln 3 I SO h, S Ionski staasjo S I h I I I
480 -9
StapiHje j
eh vrst as niaia, 3
vseh vrst as
ivee iw;
Anton terne
^veaaJs^1*^^^^
Uabljua,Sff.NtriL8.
Stev. 10667.
1745—1
Prodajalnica v najem!
V poslopju meščanske imovine Je Oddati U rek L BA _ OM v pritliejn, na ogln Llngarjave nlioo ln Pegaoarloooga trga leieoo prodalalnlee v nalesm.
Pismene ali ustmene ponudbe sprejema do vštetega
IS. maja 1009
mestni gospodarski urad, kjer se ob uradnih urah dobivajo pojasnila glede najemnih pogojev.
Jfteatni magistrat ljubljanski,
dne 26. aprila 1909.
Štor
Rifniji zitafi Metu, tasti h 0ttill if?IJit, effUif a livi-tnils h pristal*
luiurikik lontih bnijii.
Elegantna
In      2095 48
lako skrbna Izvriltev po veah o+nah
O, kr, avetrljeka    ff£    drZavna Zalaznloa.
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven si 1 •eho* ta L.aeilaas laz. isLi
7*00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesen les, Trbli, Beljak, luž. žel, Gorica,
Cs^iOTrst c. kr. drž. žeL, Beljak čes Po-drozjco, Celovec , Prago. 7-07 utraj.  Osebni vlak v smeri t Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
s>-ae eredeeldne. Osebni vlak v smeri i jsssnira, Beljak, (čea Podroičico) Celovec, Prage*
M-se ereSeeldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbli, Beljak jui. sel., Gorico dri. seL, Trs drž. seL, Beljak, (čes Podroičico) Celovec
i-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0'40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Jui. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žeL, Beljak, (čes Podroičico) Celovec, Praga. 7-to zvoOor. Osebni vlak v smeri t Grosuplje,
stadoHovo, Straža-Toplice, Kočevje 7-an zvečer. Osebni vlak v smeri i Tržič, Trbiž, Beljak, (čes Podroičico) i vse, Praga.
to-oo peneči. Osebni vlak v smeri: Je-ssBice, Trbiž, Beljak, jui. seL, Gorica dri. asi, trst dri. sel, Beljak jui. seL, (čes Podroičico).
oktobra 1908» Ista.
lam
e-eo zjutraj. Osebni vlak is Beljaka Jat žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
n-34 zjutraj. Osebni vlak Is Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovsga, Grosuplje.
u-22 prod poldne. Osebni vlak Is Prsne Celovca, Beljaka jui. žeL, čes Podrožčmt ln Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne. Osebni vlak Is Kočevja Straže* Toplic, Rudolfovegm, Grosuplje«
4-13 popoldne. Osebni vlak Is Beljak: jui. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka (čer Podroičico) Gorice drž. žeL, Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča.
O-OO zvečer. Oseb. vlak is Pnure, Celovca Beljaka (čes Podroičico) jessnic
837 zvečer. Osebni vlak is Kočevja,Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
a-ee zvečer. Osebni vlak Is Beljaka jui žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Po* rožčlco) Trsta drž. SeL Gorice drž. žet Jesenic, Tržiča.
li-ao peneči. Osebni vlak is Trbiža. Oe lovca. Beljaka (čes PodroiOco) Trsfc drž. žeL Gorice dri, seL, Jesenic.
7-aa zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. srOO popoldne. Osebni vlak v Kamnik 71© zvečer. Osebni vlak v Kamnik rO-OO ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sama ob nedeljah In prasnikik do 31. oktobra.)
0-40 zjutraj. Osebni vlak is ta zanika. IO-00 predeeldne. Osebni vlak Is KasnUkt oio zvečer. Osebni slak is Kastiriks, sreo peneči. Osebni vlak Is farniriks, ob nedeJjaS in ptaasnldh do 3i. oktobra.)
(Odhodi ts prihodi so
C. kr. ranateljitvo driavslb iolsnlc v Trsta.
Preselitev obrta.
Vljudno naznanjava cenjenim naročnikom in a), občinstvu, da sva preselila najino 174S
čevljarsko obrt
z JJrega št. 14 sa Sv. petra cesto št. 31 (v hišo g. fi. tačka).
Priporočava se vsem oenj. naročnikom in si. občinstvu, da nama ohranijo tisto zaupanje kakor dosedaj, in jih zagotavljava, da bova spričo svoje mnogoletne izkušnje postregla vse oenjene odjemalce najbolje.
Z odličnim spoštovanjem
Toslp Breskvar Karel 2iZord.ell£
nesloelsjlka Jerao|a
Ljudevit Borovnik
vljs.ai ' (Perl««*.) likem.
P-*
te priporoča v Izdelovanje_____________
pasek za lovce ln strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna BOoravila, ter jih točno in dobro Izvršuje, Vse puške so na c. kr. preskuše-valnlci in od mene preizkušene. — liuetro-962 vanl oonlkl zaetonj. 18
n letn
so moja
kolesa Herbst
rojevala svet.
Oblastveno varovano.  £1443 4
Dauaj VI., Mariahilfotrasse 1 c (Časa piecola)
Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501.
Vodo, jrok m luč
Pomen teh treh elementov je gotovo dandanes   že znan vsakomur, prav posebno pa še na torišču zdravilstva, kjer odlično koristijo v obliki masaže, kopeli itd. v slučajih, kjer zdravila koristijo le še malo. Poslednja leta se je pa tem pomembnim zdravilnim faktorjem pridružil še mnogo važnejši element, elektriciteta, katere pomembnost na različnih toriščih
industrije skoro obožujejo. Fenomenalne ncinke električnega toka si jo tudi zdravilska umetnost obrnila v prid in v skoro vseh slučajih, kjer celo voda zrak is luč no morejo več mnogo opraviti, se uporablja to sredstvo s presenetljivim uspehom.
Vsak bolnik naj bi vedel o eksistenci tega pomembnega zdravilnega faktorja, mi pa smo si radi tega stavili nalogo, da ta zdravilni način v obliki knjižice razširim med vse sloje občinstva. Vsak bolnik, posebno taki, ki jih muči nervoznost, sevrastenija, bolečine v hrbta in v glavi, želodčne ia črevesno neprilike, slabost srca, ohromelosti ia oslabelosti vseh vrst, menstraaeijsko težksee, bolezni maternice itd., naj torej nemudoma pišejo po to zanimivo in s premnogimi zdravniškimi nasveti opremljeno knjigo, v kar zadostuje, da spodnji kupon s imenom in natančnim naslo-aom pošljeio na nas, nakar takoj do-po šijemo našo 63 strani obsežno, ilu-etrovano 1T2J
brezplačno knjigo
pod zaprto kuverto gratis in franko.
Elekiro - terapevtiška ordinacija
lvs/avIaaa
l./V. 1909.
Na
Elektro-terapevtliko ordinacijo na Dunaju, I, Sohwangaese 1, s/S I. nedatr
Prosim pošljite mi knjigo:
gratis in franko pod zaprto kuverto.
šttae.
Razpis službe.
1664-8
Podpisano županstvo oddsjs službo
občinskega tajnika
s letno plačo 1400 K in prostim stanovanjem. — M« sma|a L L ali po dogovoru še nekaj poprej Prošnje je vpoalati
Nastop službe najkeanejo
do 9. maja t. I.
Županstvo občine Bled
dne 26. aprila 1909.
Pran Sns, župan.
S 16/5/221
Naznanilo
i74g— 1
V konkursno maso Rod o lla Zore ta, bivšega trgovca na Jesenicah
spadajoče, dosedaj še neizterjane terjatve v skupnem znesku K 11 823 16 se bodo brez jamstva mase sa njih resničnost in izterljivost potom
javne cLrsLŽToo
proti takojšnjemu plačilu na roke oskrbnika mase dr. M. Pirca prodala
pri deželnem sodišču v Ijubljani v razpravni dvorani St. 123
===== dne 6. majnika 1909 ob 10. dopoldne =
in sioer tudi pod nominalno vrednostjo.
V Ljubljani, dne 30, aprila 1909.
Dr. M. Pire s. r.
upravitelj konkurzne mase.
Obrtno naznanilo.
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem o tvoril na Martinovi Cesti štev. 32 v Ljnbljsnl
novo kleparsko delavnico.
Ker sem si v rasnih tuzemskih in inozemskih mestih pridobil mnogo strokovnega znanja in izkušenj, zagotavljam, da bom vsa v svojo obrt spadajoča dela izvrševal v popolno zadovoljstvo ter se priporočam za c bila' naročila vseh kakršnihkoli kleparskih del.
Z zaupanjem se priporoča
1725—1
IE 1
C. ia. priv. zavaronlna dražba.    f$£ C. kr. prlv. zavarov. družba za življenja.
»Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica Z 6,000.000. Sruiba savarajo:
%) proti i kodam vzled ognja, strele is parno ali plinove razstrelbe, kakor tndi proti škodam vslod gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim »kodam sivino, izloga vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodja, pridelke itd.;
b) proti potajnim škodam polj tke pridelke in alejo v poslopjih in kopioah;
:) proti Škodam vslod slučajnoga nbitja zrcal-nega stekla;
i) rasnovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
t) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine ia zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema Jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška glavnica: Bezervnl fond .... Stanje zavarovanih svet . Letni dohodki na premijah
3.400.00C 46,000.000 188,000.000
9,100.000
Družba savarajo na človeško življenje po najraznovrstnejsih kombinacijah, kakor:
a) ia slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti ua njega zaostalo ali kako drugo določeno osebo;
b) sa slučaj smrti in mešana zavarovanca s oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. 8 priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemogloati; nadalje sprejema
c) zavarovanja sa doživetje, preazrbljenje sa starost, zavarovanje otroških dot, piač^ivc pri dosegu določene starosti na zava-vanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnin rent, za preskrb« vdov in vsgojninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojake brez posebne premijske doklade itd.
Natančnejši pojasnila daje radovoijno
V Zaj
Sodnijske ulice itev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jo*.
15 4
se priporoča al. občinstvu.
Toči se pristno vino in dobro pivo.
Dobiva se tudi kava, h\ in sveže mleko.
Za obilen obisk se priporoča
Viljem Jerančič, gostilničar.
ieo!-s
8B
SVETOVNOSLAVNI
481-14
fvnBw FRATELLf BRAN CA v MILARU
■OtNK in IZKLJU6NK lastnios tajnosti o POPRAVLJANJU JS SAJtttPtSNBJSA ŽSkOft*NA ORENdlOA NA SVETU! NautrpUlv« v vmU družini! Dobiva •• « Uubttaal »rt: J. Buzzo-1u; Anton Stsouhi; •la.oloomt Jmk. Železnike.
Lenosl & Gerhman. Ljubljano
Solidne cene in točna postrežba. -»■»■ ■""H ■■■■
97 16
I prave za Uvijanje vode
za "vise ko ležeča mesta, kmetiška   sc lišća, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvorn ce, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, h šne napeljave,  klozete, fon te ne, samodelne napaja'nike za živino ognje ga sne naprave itd gradi največja slovanska firma monarhije
Anion Kunz
dvorni dobavitelj Hranice, Morava. Prospekti gratis in franko 11
Preelstave ob isloiaftlh;
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah In pranfldh:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., S., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
▼sako soboto In sredo nov progresi
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice PathS Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
L prostor 00 vin., IL prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., IL prostor otroci in vojaki do narednika 10 vin.
Vuk četrtek In soboto
od 8. do 6. ure predstave za učenca po znižani ceni. 1. prostor 10 vin IL prostor 10 vin,       17* 8
i ugodnimi pogoji  se proda iz proste roke 1672—3
iso z vrtom
EStllnO, prodajalno z mešanim bla-q in žganimi pijačami, tobakamo kr poštno nablralnlco. Leži
državni  cesti  in je jako dobro j iskovana. Oddaljena je le 5 minut | kolodvora železnice na Tolminskem.
Natančnejša pojasnila d«je lastnik in Pipa, Baca pri Sv. Luciji
a oooeiu»    v. asa ar. «.vau. m _ r_____
Perpiex' planšeta za steznik
Patentirano v vseh k oltarnih drisvsk.
Patontna nlančpta Uomlov" *e reiil* P'00!«™, P° kat rem se rdlulIlMfl Plrjllould f)/Upi%A    s Uhkim potegljajem zaprti steznik
avtomatično takoj odpre, ne da bi t ilo zadaj zadrgnjeni steznik treba popustiti
Poralov" Je 0110 zamišljena tehnika isnajdba %l|llt»A    Ki vsak steznik tudi ob zaprti jo-pel ali bluzi, takoj avtom, odpre.
Pertllev" cdpre fllesnik samo, ako s« vrvic . fclJJit.A    potegne k i-ku ; izključeno je, d* bi od p i ved a' o. ^ertliOY** je cb omotici»h itd neprecenljive ff ti        99i**Jp**A    vrednosU. »504 -3
V taka p'anšeta »e lahko nadomesti z našo patentno p'ans>to „Perploa".
Dobiva ao po vat h specialnih trgovinah ta steznike In damskih snodn h trfoviash A v sir o Ogrske.
Ms debelo *»sasam«»
ildol/ Jachrich & Co., asg^a^^Jffllg
Steznik znamke ,.A. R Cv* Izdelek prve vrste Monarh t ta
99
99
99
99
Veli**, zalogo
gramofonov n plotf
FR. P. ZAJEC, urar
UobUano, Stari trg 26.
347
84
zaradi rodbinskih raemer
velika kmetija
obstoječa is dobro ohranjene hiše, ki ima petoro lepih sob, knhin|o in dve fako proatornl kleti. Poleg hiše je posebno gospodarsko poaloplo a prostorno knbin|o, sobo, kletjo in shrambo na leatvine, svinlakom za 29—30 prašičev, govelim hlevom za 10—12 govedi in dva kon|s. K posestvu spadajo tudi travniki, goid, dobre njive, lepa asdna ta zelen ledna vrtova, skupaj približno 15—20 ha. Goaa 18000 kron.
Pisma na upr. „Slov. Naroda* pod „Velika kmetija11.        16 6-4
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
nedosežno izvrstne kakovosti, « Dobiva se povsod.
«8
ii
m
Vedno lia. v Trsalci xn za. ©ž; I ni 3© dobiti:
4 I
ii
issr^ zarezano strešno opeko prve in druge vrste, 40MMM
===== iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Vidu pri Ljubljani =====
in opeko za ziđ, dolje tfaubni namen za zidanje Iz domačefia kamenoloma u Pođpefl
pri J. KNEZU v J^Jvalol
9^
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
M MriMMfta lllTBIM •feMutV« 1067 15 mmmt mmmt
m prlporeta sla
za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deieli po jako nizki ceni.
Naročila se sprejemajo pri JOSIP TURK .-.
FRANC VIDALIJU ~~T^T^Z ___   lastnik prvega slovenskega
Prešernove ulice, Ljubljana
pogrebnega savoda.
^»'»mm^** mm****;*;*, m m ^   * m* * ****.:
ALKAN
d. z 0.]. v Trstu, Rita gramtl;
Tclcf. 21-60.    Žiro-nžm pri JalraMMImM v trsti.    Brzojavi: talkrapti
Spedicijska in komisijska dražba
k
sprejema v avoj. dobro urejena gkl.diiS. '».•kovrrtno b^ » *^ predujme pod n.jpovoljoeji.,ni pogoji, d«0 oaniuk.
blago, prtiarbujo prodajo blag. ter po«ediye kapOVMj« in ^°fj^"*£ vrataega blag. po ndogn in n. rtoon avojih odjemalcem MjkulMtneje.
PreArboja vsakovratna poH^jatre n. w kraj. hitro in točno, obavlja th nklaiBMttj. is cUg. vnkoTratn. atrokoTn. pojaanil. in navodil. U takoj in brMpt.teo. aoo00000000090000990
8406
---, ——-^^^l^^BaB^BBa^BaBBailBlaaaaaaaaaaaaaaaaSaSBnOBaSBBnOSBnm
Leloeojs ends nmi je pokasals, ta ffillfl fM* nTpeissOetl Tssko drago opeko
Kdhierjeva cementna strešna opeka z zarezo
. — — - _ ------------ Svlm ^rtad»m m Clineah pri CJubljani.
▼ vaUkl uktfft |a tmm ailal liaalavat.il sa ata
' totala
LtaMJaa*
Ravnotam a« dobi tudi navadna
•ras zaraia v najbolju kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Iran Jeltcln »
if5J—S
Zdravilišče gktchenberg na Štajerskem
ifr,
Zdravijo se: vat katari, a pil, eksudatl In aar etlce, tuberkuless (samo v začetnem stadiju ali stara, t mejena), pltučne otekline, naduha, poapnenje odvodnic, napake srćalh ssklopnic, škroluloia, kaUril v mehurju, pratin In revmatizem, ionske kolesni itvena kolesni, prebolelostt
tj**-       t*«. |»otMl   -#.»*■-*♦% Mial *a* i   v.m   % na*   I ■»«! Ik ta r IJ r. "SnjSJ
Svetovnosla^ni zdravilni vrelci.
Sezija od 15. maja do 3o\ septembra. — Prospekte razpošilja in vsa pojasnila daje
zdravliško ravnateljstvo. 1434-3
123
J. K0RENCAN
fjnbljana, Stari trg št. 5.
Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd.
3558 z3
Drosotin Puc
tapetniški ii preprogarslri mojster
v tvrdki Foo * KOanp
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih oenah. 8
Ljubljana
Marije Terezije cesta II.
A teli je „Viktor"
fotosrnfični umetni zoood
Jeethovenove ulice štev. 7.
-7V* W
•v- -v-
"7V*   W T!
Podjetje betonskih stavb
4518
pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zak go umetno izdelanih
Pozor! ff
robnih soomenifcov
iz črr egč1, zei^rega granita, labradorja in belega karar-skega, fera&*egs in >ec drugih marmorjev; prevzamem
in v ptpolno zadovoljnest izvršujem vsa umetna cerkvena m stevUnska dela. Preskrbujem sline za  na spomenike
po jako nizki ceni. Iacsm v zsli gi nagrobne okv re. Ker delujem brez potnika ali egent«, prodajam ragroene spor* e i<e po jako nizkih cenan
Z velespoštovarjjem
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Kormnskcga ulice št. 26.
Največja narodna
KONFEKCIJA
za Dane, deklice, dečke in novorojenčke
. Kristofič-Bučar
v 1^, j ubijan i. Si tr^ r i trg št. 28
priporoča 3927—28
Svoji k svojim!
birmanska Darila.
Velika zaloga vsakovrstnih
ur, verižic, prstanov, uhanov, obeskov itd.
Najnižje cene. Sbma solidno blago.
Lastna delavnica
za popravila In nova dala.
£ud. Čeme
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodntjski cenilec*
LJubljana, uolfoue ulice Zj
Bratje Seraualli & Pontelld
Slomškove ulice 19 Ijubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnici postamentov. balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov! korit in vodovodnih mušljev, kont za konje in govedo, ornamentov, kfpov, fasad, plošč is desk iz mavca za stene in strope - Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke Vss dela so solidno la strokovn|aikc Uvedeno Cens najnižja. Jamstvo. —————   Zastopnik svodov patent „ThrutM. —————
v težki
svili, volni In drugim modnem blagu
najnovejša modna krila, kostume, delne plaSCo, otroci«i oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevratno perilo in druga oblscils Najfinejše otročje kapice, klobnćke, plašćke, pariške modrce, nogavice, . v   rokavice, jopice ln druge pletenine. — Fine as vrstnice
\ naramnice, o. ratnike, arajce In drago perilo sn gospode. X f\
Zunanja naročila'se izvršujejo takoj In točno. Cene radi male režije brez konkurence.
Za pomladansko in letno sezono
velikanska zaloga 115716
narejenih oblek
In nodernesa masa za motila po meri.
Priznano Bna postraiba. Stalna, na|nii|e mu.
Dvorski trg Stev. 3. Dvorski trg ittv. 3
Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko.
Fotosrofslii umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povečavanje, fotografiranje tehničnih J predmetov, interijerjev itd. =
Vsa dela se izvršujejo točno tndi v največji množim.
36^—18
r
a>>
iacherlin
pomaga čudovito kot nedo-seint „uolćevalec mrčesa11.
mr Pristen samo v steklenicah.
Naprodaj, kjer so obešeni plakat*.
Iseiajatelj ln odgovorni urednik Kaste P na tealemiek.
Lastnina ln tisk »Narodna tiskarna-