214 štev.
Pavšalni frtinko!
V Ljubljani, četrtek 4, septembra 1919.	11.	leto.
Visijft * Ljubljani m pa 'pošti*
*Sw> &i* ...	K	S4-—
“*'A lvta ,	.	,	42—
$*trt >d& .	.	.	,	21—
»a®«« i	.	.	.	T—
;w*
fttifote Maupn] «05— »a psi Scia a • 50'“ ••'* *wt?s 5»j» *
g
.26*-
&’-»
Jacano do
na vbu«M nar d tke Dim »olUJatr« iMarja m» at moremo osiratf.
Rsrotalkl naj pollljaja *ar«taiiio " ' -»akaanlel.nrdi
LioijaJua knjižni™
airoa
<0 vin.
;ačuna}o po po-j prostoru in st-J visok ter 4,*. mm r oster aa enkrat . jra vačtrat popust.
*■ s^«a «*«■ itev. 13. Teistov ^pr»y»lStv» ’e na Sfisrijhteai trgu
«**=	8.	- SrisfM iivr, <4.
izhaja 'VBak dan -ajutraj.
Posamezna Storilka velja 40 vinarjev.
Tpattiia*)*)« fcitKle inaernto? I. dr. »e aaj jiri-J»4i *»'. oiftotor rtoptanlcn ull mnmkn, — Dopisi naj i*	—	Rokopisi	»«	bo vračaj«.
Fr. Zelenik.
Potreba gospodarskega dela med Slovenci.
Položaj našega naroda je bil pred vojno precej opasen, ne toliko vsled germanizatoričnega sistema vlade in fanatičnih napadov Nemcev int Italijanov na našo posest, temveč radi ne-?ostatkov našega naroda, radi katerih Je bil nezmožen parirati potujčevalne namene vlade in z vspehom odbijati »ovražne napade. Ti nedostatki so povzročali in še povzročajo skrb za bodočnost našega naroda, ne pa so-Jtažna stremljenja naših nasprotnikov; kaiti boji med 'posameznimi narodi 80 se vedno vršili in se bodo vršili iodi v botleče, niso sami na sebi škodljivi, celo koristni in potrebni so, 8aj iz zgodovine vemo, da so le tisti narodi prišli do moči in veljave, ki 8o živeli v neprestanih bojih. Boj rodi ntoč in zavesti Gorje pa narodu, ki ni sposoben za boji Gorje tudi nam Slovencem, če se ne bomo postavili v boj z ono navdušenostjo in z onim narodnim ponosom, s katerim so nas napadali Nemci in s katerim nas bodo napadati odslej različni naši mejaši. Nič ne de, če smo majhen narod, nevarnost nam preti le. vsled .premaj-narodne zavesti našega naroda. Ako hočemo usposobiti svoj narod za Moderni hoj, moramo dvigniti njegovo narodno zavest. S sklicevanjem na svojo zgodovino tega ne moremo doseči, ker naša preteklost je žalostna, nimamo kraljev in junakov, kakor jih Imajo Cehi, Poljaki, Srbi, ki so s svojimi zgodovinskimi junaškimi čini dajan vzgled narodnega navdušenja in požrtvovalnosti. Za take junake in Kralje treba pri preprostem človeku nadomestila. Nadomestiti pa jih more edino le gospodarska moč. Zavest v narodu, da je gospodarsko močan, da se lahko opira na to svojo moč, V2buja v narodu samozavest in odporno silo. Zakaj smo Slovenci v Trstu tako dobro napredovali? Tržaški delavec je videl, da imamo ali smo
»UlDIMIR LEVSTIK.
imeli v Trstu močne hranilnice, banke in druga gospodarska podjetja, katerih so 3e morali posluževati celo narodni nasprotniki, so bili od njih odvisni, ker svojih niso imeli ali niso delovali tako uspešno, kot naši zavodi. Nič ni pomagalo, če so se Italijani hvalili s svojo 2000 letno kulturo, če so govoričili o neki superiornosti. »Si pa le odvisen od nas, se moraš posluževati naših podjetij,* si je mislil naš človek in ni imel vzroka sramovati se svoje narodnosti. Zakaj pa jfe na Koroškem propadal naš narod? Koroški Slovenci niso imeli dovolj narodne zavednosti, kar je prav lahko razumeti. Naš kmet, že od starodavnih časov navajen hlapčevanja, je videl, da je njegov jezik povsod zapostavljen, da slovenščina ni imela veljave, vsakdo, ki je bil količkaj boljše oblečen, je govoril Aemški, trgovina je bila nemška, podjetja nemška, če je hotel kaj zaslužiti, je moral k Nemcu, ni čuda tedaj, če smo propadali. Ce bi imeli koroški Slovenci nekaj močnih obrtnih podjetij in denarnih zavodov, bi se v kratkem ojačila narodna zavest. Jasen dokaz za to je Tolsti Vrh, kjer je ljudstvo kmalu postalo zavedno, ko je tamošnji vrelec prešel v slovenske roke.
Mečno je vplivala na potujčevanje slovenskega naroda gospodarska odvisnost od nemških tovarnarjev in trgovcev. Nemec je bil brezobziren, fanatičen, je zasužnjil našega delavca ne samb telesno, ampak tudi duševno! Naravno je, da je navaden človek brez večje izobrazbe žrtvoval narodnost za ljubi kruhek, saj je bilo celo med višjimi izobraženimi ljudmi z vzgojenim moralnim čutom, ki so zatajili svoj jezik in svoj narod, če je to zahtevala njihova kariera.
Ce hočemo dvigniti narodno zavest, moramo dvigniti strokovno izobrazbo in z njo gospodarsko silo. Da naš narod tako počasi napreduje, je največ krivo pomanjkanje razvitega meščanskega sloja. V tem oziru smo Slovenci jako revni. In vendar je eksistenca dobro situiranega meščanstva
prvi predpogoj za razvoj književnosti, umetnosti in znanosti kakega naroda. Kdo daj vzdržuje naše umetnike, kdo kupuje 'njihove duševne proizvode, kdo naj čita slovenske knjige, zlasti znanstvene? Kmet za to nima smisla, Ljubljana sama nikakor ne more preživljati naših umetnikov. Dokler bo gospodarsko stanje našega naroda tako neugodno, dokler ne bomo imeli razvitega meščanstva, bodo naši umetniki vedno stradali.
Ako želimo, da se umetnost in znanstvo pri nas vspešno razvijata, ako hočemo večjega števila izobra žencev, ako hočemo dvigniti kulturni nivo našega kmečkega ljudstva, je neobhodno potrebno, da skrbimo za naraščanje zdravega in premožnega meščanskega sloja. To se bo pa dalo doseči le s pospeševanjem slovenske trgovine in posebno industrije in obrti.
Intenzivno gospodarsko delo med kmečkim in meščanskim prebivalstvom bi pa tudi v veliki meri pripomoglo k ublažitvi strankarstva. Danes se slovensko ljudstvo vkljub grozni vojni preteklosti vse preveč zanima za strankarske zadeve, začeli smo se zopet bojevati za nadvlado liberalizma in klerikalizma, kakor da bi se imel ta svetovni boj odločiti baš pri nas. Potrebno je, da se pozornost ljudstva odvrne od strankarskih bojev, da se ga zainteresira za gospodarska vprašanja, kmeta za kmetijsko gospodarstvo, meščana za trgovino in obrt. Strcmiti moramo za tem, da dosežemo vsaj približno take razmere, kakoršne vladajo na Angleškem, kjer se sicer tudi vršijo veliki strankarski boji, a v znamenju gospodarstva. Naše ljudstvo je sicer še precej nazadnjaško, a ima vendar precej smisla za gospodarska vprašanja. Zato bi se dalo in se mora v tem oziru veliko doseči.
Dobro gospodarsko stanje bi bilo neizmernega pomena za razvoj našega naroda. Da, lahko rečem: ono je edino sredstvo, s katerim bomo preprečili propad Slovencev. Slovenska zemlja je vsled svoje lege in prirodnih darov tako prikladna za industrijsko delo-
vanje, da nas bodo tujci zopet zasužnjili vkljub naši lastni državi, če ne bomo začeli izrabljati teh prednosti svoje domovine takoj mi sami. Kakor hitro pridobi moč tuji kapital, smo uničeni in gospodarsko zasužnjeni. Zato je dolžnost naših Inteligentov, da se poprimejo gospodarskega študija, da se začnemo živahno zanimati za gospodarska vprašanja in da povsod zastavimo svoje moči v prospeh slovenskega narodnega gospodarstva.
Spremembe v nemško-avstrijski mirovni pogodbi.
Ldu. St. G e r m a i n, 2. septembra. (DunKU) K vsebini državnemu kan-celarju dr. Rennerju izročene mirovne pogodbe je mogoče z ozirom na besedilo, ki gaje imel,načrt, dne 2u. julija 1.1. pripomniti nastopno: Uvod ostane nespremenjen. Nemški Avstriji se torej priznava le ime republika ,Avstrija«, ki se bo Imenovala po ratifikaciji mirovne pogodbe in objavi iste v državnem zakoniku »Avstrija«. Določbe, ki se nanašajo na svežo narodov, so ne-izpremenjene. Glede obmejnih vprašanj »e niso vpoštevali ugovori mirovne delegacije, hprememba Je nastopila le v toliko, da so mesto Radgona In na levem bregu ležeče štajerske občine priznane Avstriji. Tudi Za-padna Ogrska se prizna brez ljudskega glasovanja z že znanimi mejami Avstriji. Kar se tiče državljanstva, so prejšnje določbe izpremenjene le toliko, da so bile zmedene določbe v tem pogledu zdiužene s dotlčnfml odstavki, ki se nanašajo na posamezne države. Pač pa vsebuje poglavje o varstvu majnšln določbo, da priznava Avstrija vsaki v kakonemško-avstrij-sko občino pristojni osebi nemško-avstrijsko državljanstvo, nadalje se določa, da je vsaka na nemško-avstrijskem ozemlju rojena oseba nemško-avstrljskl državljan, ako ni vsled svojega rojstva podanik kake druge države. Prva določba se navaja v poglavju o državljanstvu kot sploš-
155. nadaljevanje,	j bolj podobna slutnji nego živemu bitju; njen obraz	I	»Predobri ste z mano... Ce pomislim, kaj bi
»Annrinft	I ie,n?v«tol gr°» z grozo in hkrati z občudovanjem,	r	bilo, da se me niste usmilili vi! Včasih se vprašujem,
V iSllJCVcl	repatica.	zakaj bil je poln žalobne predsmrtne lepote, ki nima	kako zmore tujec do tujke toliko dobrote ... Morda
XX.
pri	2	obrazom’ kl
da madeccoUclla	*taST^|II!!LI0,f'tS*
nico — »klicati vašo milost.«	enoval bol-
Grof se je zdrznil Ali umira? ga je p0padi0 za srce. Namah je začutil vse svoje žile zalite s svinčenotežkim strahom, kakor nekdaj, ko je bil Planil k materni smrtni postelji, da prestreže njen 2adnji grgrajoči dih. Brez sape je dospel v boloičino stanovanje, in niti ni našel besede, da bi vprašal r?et°. kaj se je zgodilo. Toda odsev nade na star-t b.6®. obrazu ga je utolažil, še preden je rekla, kako in kaj. Gospodična se je počutila dosti bolje, ovala Bogu.
M »Snuje še in govori, čeprav težko,« je dejala Meta z glasom, izmučenim od vednega trepetanja *0ed upom in obupom. »Kar prerojena se mi zdi; ®orala sem jo miriti, ker je zdravnik naročil, da CaJ počiva... Izpila je juhico in mleko, še jajček *em ji vsilila ob štirih; sam Bog, da bi se vendar obrniloI In Po vas me vprašuje venomer: ali je gospod grof doma ? Daj, stopi in prosi ga, naj pride, fada bi govorila ž njim ...«
Čudno je bilo grofu pri srcu, ko je stopil k Bolniški postelji. Marija je ležala v svojih blazinah,
več nikake skupnosti z mikom črt in oblik. V upadlih licih, v bledi zarezi ust, v skrivnostno globokih očeh, ki so se tiho zasvetile prišclcu naproti, je bila zapisana bližina konca tik ob zadnji koprneči molitvi k življenju.
»Tako sem vas Čakala,« je dehnila komaj slišno. »Mislila sem že, da ste> me pozabili ... ali pa, da vam je težko sedeti pri meni... Zdaj, veste, me pogosto obhaja strah.«
»česa naj bi se bali vi, ki ni krivde na vas?« je zamrmral grof in prisedel. »Strah je za nas druge, grešne ljudi; vi, Marija, bodite mirni — bodite veseli, vseeno.«
»Bojim se,« je ponovila bolnica. »Vi ne veste, kako je pri srcu človeku, ki čuti smrt poleg sebe... »n bi tako rad še Živel na svetu... a smrti me ni strah; strah me je umreti sami, zapuščeni. Drugi se poslavljajo, in vsi njihovi dragi so zbrani kraj njih v poslednji uri... Jaz pa — moj Bog! Nikogar nimam razen uboge Mete, in nikogar ne bo, da bi pojokal za mano; samo ona... oh, oprostite!« ae je prekinila zdajci, videč bolestni ugovor v grofovih oččh.
»Ne govorite tako, Marija,« je vzkliknil mladi mož, »Recite, da se ne čutite same ... da priznavate moje gorko sočutje, čeprav se vam tolikrat izneverim zaradi svojih grdih opravkov 1 V mislih in s srcem sem vendar pri vas.«
ste edini na vsem svetu, grof! Vem, vi me pomilujete ; kadar me odneso, vem, da ne boste veseli... Ali glejte, meni se toži po čisto vdanih, od rojstva priraščenih srcih; zdi se mi, da bi me tolažilo, če bi videla okrog sebe žalost, strah in obup svojih čisto svojih ljudi... Tudi v tem je še občutek življenja 1« je dodala tako strastno, da sta potemneli bledi jetični lisi na njenih licih.
»Moj Bog,« je dejal grof z odmevom globoke muke v glasu, »če dvomite o tem, da trepečem za vas, kakor sem trepetal samo še za rodno mater in za nikogar drugega v življenju, potem vsaj dovolite, da vam govorim odkrito... Ako mi ne bi bili toliko kakor sestra bratu — in več, o več, bi bilo marsikaj drugače; kadar sem zelo predrzen, Marija, si rad ponavljam, da ste mi vse. Do dna ste me izpremenili, sirota; tako zelo, da skoraj ne znam več Živeti — po svoje. In drugače ne morem, zakaj grešnik sem, tako grd in zavržen grešnik, Marija, da me skeli vest in se vprašujem, ali sem vreden sedeti pri vas... O, če bi vi poznali moje grehe in videli breme, ki ga nosim na dušil« je izbruhnil čuteč, kako vro skrivnosti v prsih in silijo na dan.
Poslušala ga je izprva z bledim, dobrim smehljajem in jasnim bleskom v očeh, kakor bi gledala nanj od onkraj groba,
ao veljavno pravilo, tako da je domovinska pravica v kaki občini merodajna za državljanstvo one države, kateri dotična občina pripada. Od te?a pira vila pa se v prilog Italiji, Čeho-slovaškl in Jugoslaviji priznavajo razne izjeme, ki so medsebojno deloma v protislovja. Določbe o deležu Jezikovnih in verskih manjšin na javnih sredstvih ostanejo neizpremenjene. V vojaških ozirih je za Nemško Avstrijo pridržana določba, da sme imeti le najeto vojsko, da pa mora odpraviti obvezno brambno dolžnost. Glede j tvornic za orožje je dovoljeno ie Iz- j delanje lovskih pušk. Obveznost glede Izročitve in uničenja gradiva ter razorožitve, kakor tudi glede načina o uporabi pomorskega gradiva se omejuje ie na one predmete, ki se nahajajo na avstrijskem ozemlju. V ostalem se predlogi nemško-avsrijske delegacije tudi glede vojaških določb niso vpo-štev&U.
Splošna novosprcjeta določila (člen 188) določajo neodvisnost Nemške Avstrijo za nepreklicno, razen z dovoljenjem sveta zveze narodov. Avstrija se mora brez dovoljenja zveze narodov vzdržati vsakega dejanja, ki bi vplivalo na njeno neodvisnost neposredno ali posredno po kateremkoli potu, zlasti, da Avstrija sodeluje pred | pripustitvijo k zvezi narodov pri zade- i vah kake druge Vlasti.
Gospodarska in finančna določila: Spremno pismo vsebuje izjavo, da se pooblašča komisijo za odškod- i nino in obnovo, da izda pooblsstila, i ki jih smatra za primerna, sekciji, ki bo imenovana v svrho izvedbe posa- j meznih v pogodbi navedenih vprašanj. i Sedež te sekcije bo Dnnaj. Nemško- ■ avstrijska vlada ba v njej zastopana ■ po članu komisije. V odgovoru se : opozarja na to, da ni bila določena j nobena odškodninska vsota in da je > dana komisiji za odškodnino in obnovo i prosta roka, da se ščiti nemško- a/- ■ sirijska republika, katere izpremenjena vladna oblika omogoča obnovitev prijateljskih o dnošajev. Določba, da mora Nemška Avstrija oddati živino, se vzdržuje z utemeljitvijo, da more iz oddaljenih pokrajin Nemška Avstrija oddati živino brez posebnega vpliva na zadostno preskrbo Dunaja.
italijanska vlada je pripravljena, vrniti predmete, ki jih je zasegla italijanska vojaška komisija po premirju, kolikor jih ne pripade po določbah mirovne pogodbe Italiji. V odgovoru, ki se nanaša na financielne klavzule, se izraža želja po obnovi financialnega reda v Nemški Avstriji, da bo mogla nova država svojo, kar se rado priznava, pametno politiko nadaljevati. Izmed predlaganih izprememb se pri-poznavajo nastopne: L ne po titrih reprezentiranimi dolgovi, nastalimi po pridobitvi železnic ati drugih imovtn-skih objektov, 3e bo ravnalo kakor z vknjiženimi dolgovi. Nobena država, kateri pripadejo ozemlja Avstro-Ogrske ne more staviti na drugo zahtev iz naslova vojnih posojil, ki so njena last ali pa njenih državljanov. V ostalem ostanejo določbe glede državnih dolgov nespremenjene, pravtako tudi členi, ki se tičejo emisijske banke in bankovcev. Odgovor vsebuje zagotovilo, da bo komisija za odškodnino in obnovo te določbe izvajala tako, da se bo preprečil finančni polom. Obenem se zahteva v odgovoru takojšnja ustanovitev novega bančnega zavoda, ki naj nadomešča dosedanjo Avstro-ogrsko banko.
■ed gospodarskimi klavzulami se nahaja tudi določoa, po kateri se vzdržuje enostranska največja ugodnost skozi tri leta. Vendar sta Čcho-slovaška in Poljska obvezani, nuditi Nemški Avstriji skozi 15 let največje carinske ugodnosti glede količin premoga, ki ga bosta izvažali, kakor tudi gleae omejitve premogovnega izvoza. V odgovoru je določeno tudi, da se sklenejo posebni dogovori, glede dobave premoga Nemški Avstriji, kakor tudi giede surovin, idJih bo Nemška Avstrija dobavljala Cehoslovaški in Poljski. Ti dve državi ne bosta skozi tri leta plačevali sploh nobenih pristojbin za Izvoz premega v Nemško Avstrijo ter bosta dovolili izvoz gotove
količine premoga, ki jo bo določila komisija za odškodnino in obnovo, ako se vlade teh držav ne bodo sporazumele same. Komisija za obnovo in odškodnino se bo ozirala na to, koliko premoga se je dobavljalo v času pred vojno in koliko ga dandanes stoji na razpolago za izvoz. Določila bo tudi, katere sirovine in v kakšni množini bo morala Nemška Avstrija dobavljati Čehoslovaški in Poljski. Dobava premoga se bo vršila z enakimi pogoji, kakršni veljajo za promet v tuzemstvu.
V poglavju „Dolgovi“ se Nemški Avstriji ugodi v toliko, dla bode Nemška Avstrija plačevala zaostale obresti za dolgove, ki jih je prevzela nemsko-avstrijska vlada. (Se mora najbrže glasiti avstrijska vlada.) Samo v izmeri, v kateri odpadejo ti predvojni državni dolgovi na nasledstvene države. Nadalje veljajo za preračun naslednje določbe:	V	odnošajih z
novo-ustanovljenima državama Poljsko in Cehoslovaško bo določila vrednote in preračunski kurz za obveznosti komisija za odškodnino in obnovo, ako se interesirane države ne bodo prej same zedinile o tem predmetu. S pridržkom tega predpisa se bodo dolgovi med podaniki bivše avstrijske države plačevali v vrednoti one države, katere podanik je postal bivši pripadnik avstrijske države, pri čemer ae bo določil kurz za preračun po povprečnem tečaju, kakršnega je beležila borza v Ženevi tekom mesesa oktobra 1918. (Ta klavzula je zelo nejasna, zdi 3e, da se nanaša na dolgove in terjatve napram prebivalcem ozemlja, ki pripade Jugoslaviji in Italiji.) Enake določbe veljajo tudi za povračilo imovin.
Kompenzacijsko postopanje, ki ga predvideva tretji odstavek, pa se ne more uporabiti pri dolgovih bivše avstrijske države, čien, ki govori o likvidaciji imetja nemško-avstrijskih državljanov, nahajajočega se na ozemlju ene izmed aliiranih in asociiranih držav, ostane v veljavi. V odgovoru se opozarja na to, da se morejo te države poslužiti navedenega pooblaščenja k likvidaciji, ako jim to kaže. Določba, po kateri se nemško-avatrijsko imetje na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije ne sme likvidirati, se je izpopolnila v toliko, da se razveljavijo vse odredbe, naperjene proti označenemu imetju in izdane po 3. novembru 1918; dalje se mora imetje vrniti v enakem stanju, v kakršnem se je nahajalo pred uveljavljenjem proti njemu naperjene naredbe. V odgovoru se nahaja pripomba, da se te določbe nanašajo tudi na imetje pravnih oseb. Pogodbe, sklenjene med podaniki bivše monarhije, ostanejo pravomočne; izvzete so samo pogodbe o dobavi blaga po morju, ki so bile sklenjene pred 1. junijem 1917. Te pogodbe se razveljavijo, v kolikor se dobava oziroma plačilo še ni izvršilo. Javni zavarovalni zavodi morajo izdajati deleže na svojih zakladih v takih vrednotah, kakršne dejanski imajo. Posebna komisija, v kateri bodo zastopane vse udeležene države, bo določila podrobnosti pogojev.
Glede odnošajev na polju prometa se skrajša enostranost največje ugodnosti oziroma paritete cd pet na tri leta. Napram državam, katerim so se prisodila ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije, se ukine enostranost največje ugodnosti in določa recipročnost v odnošajih s pokrajinami bivše monarhije. Železniški materijal so mora smotreno in pravično likvidirati. Razdelitev blaga, ki jo bodo nadzorovala posebna ameriška razsodišča, ostane v veljavi. Ta razsodišča bodo odločevala tudi v vseh spornih vprašanjih glede posesti donavskih ladij- Piovizorno bo upravljala te ladje komisija, sestoječa is zastopnikov Anglije, Amerike, Francije in Italije. Dohodki od teh ladij se bodo porabili po navodilih komisije za odškodnino in obnovo. Razsodišča bodo odločevala tudi v vseh primerih, kjer bo treba razsoditi o lastninskih pravicah donavskih parobrodnih družb, oziroma o ladjah, ki se bodo odstopile tem družbam. Določba, po kateri odškodnina ne sme presegati kupne cene, je
črtana. Tudi sicer vsebujejo členi o pristaniščih, vodnih cestah in železnicah v podrobnosti mnogo izprememb. Določba, ki pooblašča Cehoslovaško, da pošilja svoje vlake preko nemško-avstrijskega ozemlja proti jugu, je ostala neizpremenjena. Recipročna pravica na Severni železnici se Nemški Avstriji ne priznava. Prekop, ki veže Donavo in Odro, se bode upravljal
go enakem načinu, kakor prekop med snom in Donavo. Želja Nemške Avstrije po zastopstvu v komisijah za Labo. Odro In Ren, je odklonjena. Vprašanje, da li naj pripadejo tudi Drava, Sava in Tisa pod mednarodno upravo, se bo rešilo pozneje. Posebna končna klavzula določa, da se v vseh primerih, kjer bodo potrebni posebni dogovori med interesiranimi državami in kjer bi nastale težkoče pri sklepanju teh dogovorov, pridrži odločitev aliiranim in asociiranim državam, tako dolgo, da bo Nemška Avstrija sprejeta v zvezo narodov.
Slovenska Radgona protestira.
LDU Ljubljana, 3. septembra. Krivična odločitev mirovne konference glede pripadnosti radgonskega okraja k Nemški Avstriji je izzvala med on-dotnim prebivalstvom vihar ogorčenja in razburjenja, ki se izraža v zaporedoma prihajajočih protestnih izjavah, katere prejema predsedništvo Deželne vlade za Slovenijo od ondot. Tako so dospele danes zopet nastopne protestne brzojavke:
Radgona, 2. sept. Prihajajo vesti, da se hoče Radgono z okolico priklopiti Nemški Avstriji. S tem bi bile naše okoliške občine pahnjene v vsenemško žrelo in okrog 10.000 Slovencev bi bilo izgubljenih za večno. Kot zastopniki teh občin, ki so popolnoma slovenske in nimajo v svojem okrožju nič Nemcev, zahtevamo naj-odločnejše, da takoj sporočite v Pariz nate ogorčene proteste in izjavo, da se temu nasilju ne udarno. Nočemo nikakor pod Nemško Avstrijo, ker spadamo nerazdelno po vseh božjih in človeških postavah edinole v Jugoslavijo. — Spodna, Žetince, Dedonci, Slov. Gorce, Ženkovci, Stara ves, Na-sova, Plitvica, Plitviški vrh.
Radgona, 2. sept. Gospodarska zadruga je začeia v Radgoni daloko-sežno gospodarsko organizacijo, da reši slovensko prebivalstvo panger-manskih pijavk. Protestiramo najkrep-keje proti slabi nakani, da se Radgona iztrga Jugoslaviji in pahne slovensko prebivalstvo v popolno oblast pan-germanov. — Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slov. Gorice.
Ldu. Radgona, 2. sept Pričeli smo z radostnim kulturnim delom med zanemarjenim prebivalstvom slovenske narodnosti v Radgoni in okolici. Naše kulturno delovanje hoče prekiniti nameravana korektura meje, ki izroča to staro slovensko postojanko oblasti pangermanov. V imenu pravičnosti in kulture protestiramo proti tej vrtoglavi politiki. Ljudska knjižnica, Izobraže valni klub, čitalnica, Odred, Sokol, Radgona.
Radgona, l.sept. Osemdeset-tisoč prekmurskih Slovencev, združenih sedaj z Jugoslavijo, doznava z ogorčenjem, da «e hoče iztrgati mesto Radgona z okolico naši državi. V tem slučaju bi bil pretrgan ves stik osvobojenega Prekmurja z ostalo Jugoslavijo, ker sta pri Radgoni edina dva mosta, ki v ozemlju slovenskega Prekmurja vodita čez Muro. Radgona z okolico je slovenska. Radgone si ne pustimo iztrgati. Brez nje ne moremo Živeti. Radgono bomo branili, če treba, s silo. Zahtevamo najodločneje, da se naš protest proti pangermanskim nakanam takoj naznani v Pariz. Prekmurski Narodni Sosvet.
Opozarjamo belgrajsfa Slo-turica, da so v ftelgradu prodaja ..Jugoslavija" pri gosp. Tthomiru Mladenoviču. Cvetni trg.
Politični oretfled.
p Dunajski poslanik kraljev-stva SHS. Jos. Pogačnik odpotuje na 14 dnevni dopust v Jugoslavijo.
p Prvi poljski poslanik v našem kraljevstvu g. Piiz dosedaj član poljskega narodnega odbora v Parizu in velik stovanofil, je došel v Belgrad.
p Dr. Trumblč ne pride v Belgrad, ker je zadržan vsled poslov v Parizu.
p Narodno predstavništvo. Seja narodnega predstavništva bo prihodnji torek z dnevnim redom: I. razdelitev zbornice v odseke; 2. drugo čitanje zakona o dvanajstini za mesec september.
p Starčevlčanska in Ljudska stranka. Med Hrvatskimi Starčevi-čand in med Ljudsko stranko je prišlo v zadnjem času do precej ostrih nasprotstev. Dasi sta obe stranki tudi konkurentlnji, ju je bilo vendar približalo skupno sovraštvo do Demokratske stranke, tako, da so glasila ene kakor druge stranke naperila svoj boj predvsem proti demokratom in socijalistom In ie v omejenem obsegu tudhned seboj. To premirje pa so hoteli Starče vičan ci izrabiti v Bosni in Hercegovini na ta način, da so ustanovili novo, takozvano Težačko stranko, ki naj bi združila v svojem okrilju vse bosanske in hrcegovske Hrvate. Proglasili so po Bosni, da se je Ljudska stranka razpustila in se cela prdru-žila novi Težački stranki, v katere vodstvu pa so izključno pristaši Stari čevičancev oziroma narodnega kluba-To Starčevi dansko postopanje je vzbudilo v vrstah Ljudske stranke velik odpor, ki .se je pokazal tudi v Bel; gradu v tem, da sta se Jugoslovan*** in Narodni klub, ki sta nekaj *f.s postopala že skupno, vnovič odtujna. Ljudska stranka razglaša v vseh svojih glasilih, da so vesti o razpustitvi njenih organizacij popolnoma izmišljene in zlagane, In da je stranka trdno odloSena izvesti svofo organizacijo do skrajnosti. Kakor vse kaže, bo imel bosanski boj posledice tudi na Hrvaškem, kjer se bo bržčas že v najkrajšem času pričela odkrita borba obeh strank.
Razna poročila.
r Poljska zaplenila rudniška in petrolejska podjetja. Ldu. Nauen, 3. sept. (Brez.) Poljsko naftno povelj-nlštvo za drohobjrezko ozemlje v Bo-?yslavu je izdalo proglas, s katerim se zaplenjajo v korist poljski republiki rudniška in petrolejska podjetja, ki so last nemških, ogrskih in avstrijskih državljanov.
r Velika delniška družba mu-nicljsklh tovarn v Varšavi. Ldu.
Nauen, 3. sept. (Brez.) Poljski tiskovni urad v Bernu sporoča kot poseben dogodek gospodarskega, vojaškega i* političnega pomena ustanovitev delniške družbe municijskih tovarn, pod imenom »Projectil«. Družba bo imela svoj sedež v Varšavi, raspolagala bo s 40 milijoni kron ter zaposlovala okoli 2000 delavcev.
r Mirovna pogodba z Bolgarijo. Ldu. Lyon, 3. september. (Brez.) Vrhovni svet zaveznikov je v torek nadaljevat razpravo o mirovni pogodbi z Bolgarijo. V posebnem členu te pogodbe se obvezuje Bolgarija, da sprejme vnaprej, karkoli bodo velesile odločile glede Tr&cije in obale Egejskega morja. Dosedaj še ni znano, bode K osnutek mirovne pogodbe, ki bo izročen bolgarski delegaciji, vseboval tudi določbe o bodoči bolgarsko romunski meji v Dobrudžf. Zdi se, da obstoji stremljenje, vzpostaviti ob Donavi mejo, kakršna je bila leta 1913» v področju Črnega morja pa dovoliti Bolgariji nekatere ugodnosti. Verjetno je tudi, da bo Romunija imela priliko, da uredi to vprašanje sama v sporazumu z Bolgarijo.
Dnevne vesti«
dn Poziv dobrovoljcem (legl-jonarjem); Dobrovoljci, ki so služili v Rusiji, Italiji, Ameriki v srbski vojski se poživljajo, da sporoče svoje podatke, ki so potrebni za skupno podporno akcijo in to: čin, ime in priimek, leto in mesto rojstva, poklic v civtlu, gmotno stanje in sedanji naslov. Podatki naj se pošljejo na naslov: Stanko Tominec, Janez Trdinova ul 2 najpozneje do 15. septembra. Vsi slovenski listi se prosijo za ponatis tega Poziva.
dn Izplačevanje podpor invalidom. Da ,se omogoči izplačevanje podpor po občinah in da bi jim ne bilo treba kakor dosedaj potovati daleč, da pridejo do finančne uprave, je poslanec Agatonovič (demokratska za-jednica) predlagal finančnemu ministru v obnki skupščinskega vprašanja, naj se od sedaj izplačujejo invalidom podpore po občinah povodom mesečnega pobiranja davkov. Ta način izplačevanja je za invalide potreben in koristen ter naj bi bila državna administracija dolžna iti invalidom v vsem na roko.
1 Naši interniranci v Italiji.
»rauja |e nedavno službeno javila, da »ma več kot 200 Jugoslovanov inter-niranlh, a te dni se jih je po poročilih jz Zadra vrnilo samo tjakaj okoli 300 kovinski odsek medtem priobčuje, da le v Sardiniji preko 300 naših ljudi. ern hiso prišteti oni, ki so internirani Po ostalih krajih Italije.
. dn V Marchtrenku v ujetništvu 1? umri Joško Strle. Ravno, ko bi se vrniti domov, ga Je prehitela
dn Vse tujce je sklenil izgnati
PjHki mestni svet, predvsem tatešne, ki so ae šele po prevratu naselili v Ošjeku. To bi bilo tudi po naših pestih zdravo sredstvo zlasti proti
dn Toča potolkla. Toča je 22.
Avgusta strašno potolkla Pod plani no, mrzli vrh in de! Sv. Primoža pri Ljubem v Savinjski dolini. Padala je celo {"o in je bila ponekod debeta kot jajca. Tu in tam je ležala še čez m dni.
• dn Od avtomobila povožena
J® bila v Zagrebu 70 let stara Klotilda Oeogrjevič, udova kapetana. Prepeljali so jo težko ranjeno v bolnico. Ne sreča se je zgodila radi tega, ker je Tadi nagldhosti preslišala avtomobilov svarilni pisk.
studfnn, ?	Pri	Seidlovem
Dt Čka V* iicl Celja so lovili dva yse tudi na trlic straže nista ustavila, le ustrelil eden stražarjev v
,, ,5 je imelo za posledico, da rn.Jfi en *zmert tatov ustavil in se Pnietf, dočim je drugi poskušal *- e .o s preplavanjem Savinje. Strel v
2 p^oti ”1*“»* oddan, ga je smrtno Fr* L’ , ^na o ’e ie. da sta tatova iSfu J*«« TevJilč iz St. Ruperta
Braslovče), ki sta se že dolgo
H p,° T°&tfod tatvine. Ustre-jtai Pr. Tevžič je prišel šele 15. julija ** zapora.	’	1
Ljubljanske vnsti-
dtte 12. septembra od 10. do 12 ure
2a otroški vrtec v pondeljek dne 15*. septembra od 10. do 12. ure, za pripravljalni razred ter U. do IV. letnik
^^kej/a in ženskega učiteljišča pa v Ure .rtne Ib. septembra od 10. do 12. o0j' Prv‘ letnik se gojenci oziroma v jesenskem terminu ne bodo
nik a V necleSJo 7.t* *». Ib na pr*z-
J'in-bo velika »ogometna tekuia L a ^ K. Ilirija in Hrv. akad. športnim
*£oum (HA§K) ha§k je najbop
k,J8o®«tni klub na našem jugu, zato zelo zanimiva, kro JiJ?Sorčenje v vseh pisarniških >r„\ 8»>dnegn uredništva je pov-
ravn^ireSt’ d* *e za ^'jeM^ega pri deželnem sodišču pred-8 fl eden najmlajših korapetentov,
k! ima 10 službenih let manj kakor drugi. Dotlčnl je tudi drugače dobro financijelno stoječ in bi mu Že v tem oziru ne bilo treba iti na roke, ko je toliko upravičene) ših in potrebnejših prosilcev. Avstrijskega sistema protek-cije vendar ne bomo nadaljevali.
1 Zgubila se Je zlata zapestnica z obeskom. Pošten najditelj naj blagovoli prinest! na naslov Marica
ražil, Breg 20. III., ker je ista drag spomin.
1 Zlata damska ura zgubljena
2 septembra 1919. Pošteni najditelj naj jo proti nagradi odda na Po/janski cesti št. 18, 1. nadstr., desno.
1 Kegljaški kiub »Venček* priredi v gostilni »DiaŠcec«, Bohoričeva ulica 9, običajno veliko takmo vatno kegljanje na dobitke v prid oslepelim vojakom. Lepi dobitki. ZsČetek kegljanja v sredo," 3. t. m. Zaključek v nedeljo, 14. t. m. točno ob 19. uri. — Dobri kegljale! se vabijo.
Pokrajinske vesti.
d Vojnik pri Celju. V nedeljo Imeli smo tu v trgu pravi narodni praznik. Ta dan se je slovesno otvo-rtla velika posojiiniška dvorana, katera naj bo dom vseh Slovenov, ki so poštene volje. Po nagovoru načelnika posojilnice (obrazložil nam je zgodovino Vojnika v zadnjih 60 Uh letih), zapelo je domače' mešano pevsko društvo pod vodstvom učiteljice nekaj prav lepih pesmi, domači diletanti pa so nam priredili dr. Krekovo trodejanko »Tri sestre«. Pevci in igralci so izvršili svojo nalogo izvrstno.
d Iz Vinice. Tu na Hrvatskem se pri vsakem poštnem uradu sprejmejo pisma s slovenskimi, oziroma srbskimi znamkami, pri poštnem uradu v Ormožu pa ne sprejmejo pisem franklra.tih z našimi (t. j, hrvatskimi) znamkami. Tako sera dobil te dni pismo frankirano s hrvatako znamko od ormoške pošte nazaj. Sel sem se osebno tja informirat, kaj to pomeni in sem dooil sledeči odgovor: »Pri nas veljajo samo slovenske, oziroma srbske znamke, pisem 3 hrvatskjml znamkami ne sprejemamo.« Zakaj to? Ako pri nas na H vat s kem veljajo slovenske, zakaj nasprotno na Slovenskem ne veljajo hrvatske, saj smo vendar vsi ujedlnjeni v Jugoslaviji.
kr Vojaška godba v Mariboru. Že dalje časa opazujem, da so pri tukajšnji vojaški godbi skrajno čudne razmere, ter sem po dolgem poizvedovanju vendar deloma zvedel kaj je temu vzrok. Da je večina boljših god benih moči od naše lepe sestre Če* hoslovaške, to je itak vsakomur znano. Nekaj mesecev sem pa opazujem, da ti umetniki vidoma zapuščajo naš slovenski Maribor in odhajajo v svojo domovino. Vzrok je namreč sledeči: Ko se je godbenike sprejelo, obljubilo se jim je: lepa plača, hitro povišanje v višje sarže in posebno pa še sprejetje v kategorijo gažistov. Seveda, z veselo nado, da bodo tu tudi lahko ravno tako lepo živeli, kakor v svoji domovini, so z veseljem sprejeli službo, a žal da se jih je varalo. Plača se jim mesec za mesecem manjša, medtem ko se še navadnim delavcem prlboijšuje. Če dana* tak godbenik službo odpove, se ga niti najmanj ne pridržuje, tako da Če bo Šlo tako naprej, ne bodemo v par tednih imeli L* ilepi Sp- Štajerski nobene godbe D<,x 1 i° taico zelo potrebujemo. £n k» proSli rae*ec prejeli šele 17, iXven^r pristajala že 1. Za nrt	* se nihSe ne zmeni,
u-,,8? gospodje pri štabnih
oddelkih bili fe po 2. in celo 3 krat povišani. Pri godbi so možje, kater. imajo po 10-18 službenih let pa so še danes vedno desetniki. Ali ni to kri v,ca? Je 1, to postopanje na pravem mestu? Prosimo merodajno vojaško oblast, naj že vendar skoraj napravi red m naj se pobriga, da se omenjene nastavi kakor jim je bilo obljubljeno, kot gažiste, ali pa naj se jih nastavi 9 primerno fiksno plačo, ter se jim da pravica, da dobe po dovršeni službi državdo službo, da
ne bomo ostali brez godbe. Ne izsiljujte njihovega odpotovanja z vsemi sredstvi, in olajšajte jim življenja. Po tem bodo tudi oni nam pomagali, ter navdahnili našim ljubim otročičem veselje do glasbe.	Mariborčan.
Dne 7. t m. vsi t Ptuj na izlet Mariborske Sokolske žnpe! _________________
Zadnje vesla.
Izvirna telefonska in brzofavna poročila Jugoslaviji\ Celo Prekmurje y slovenski upravi.
Ljubljana, 3. sopt. Glasom odredbe ministrstva notranjih del, naslovljene na deželno vlado za Slovenijo, tvori ves po vojaštvu zasedeni upravni del Prekmurja do ustavne ureditve upravne enote, ki se ima samostojno upravljati pod vodstvom civilnega komisarja vpeljanega zasedbeni oblasti. Deželna vlada za Slovenijo je dobila nalog, dodeliti civilnemu komisarju vse potrebno uradnlštvo in uslužbeastvo.
Zanimiva spomenica dr. Kamnikarja. j
G r a d e c, 3. septembra. Današnja „Tage3post“ prinaša nastopni zanimiv članek o zadnjih St. germainskth dogodkih glede določitve mej na vzhodnem Štajerskem: „(Nemški) strokovnjak za štajerska obmejna vprašanja dr. Kamniker je Izročil avgusta t. 1. vrhovnemu svetu v Versaillesu novo spomenico, nanašajočo se na razmere v spornih ozemljih, ki se po svoji vsebini krije z njegovimi že v mesecih juniju in juliju predloženimi spomenicami!11 O zadnjih za na3 (Nemce) neugodnih odločbah mirovne konference poroča dr. Kamniker nastopno: „Moja spomenica je tvorila podlago zadnjim razpravam mirovne konference o obmejnem vprašanju. Dosegli smo po polen uspeh, ker je vrhovni svet v syojl ponedeljkovi seji, dne 25. m. m. določil ljudsko glasovanje za Maribor in za Radgono. Ta okolnost pa je splašila Jugoslovane zlasti glede usode Maribora in posrečilo se jim je s pomočjo Francozov, doseči v Tardieujevi komisiji za obmejna vprašanja sklep, da se glasovanje raztegne na celotna okrajna glavarstva Maribor, Ptuj in Ljutomer. Daslravno manjkajo podrobnosti, vendar pa je zelo mogoče domnevati, da je ta sklep komisije izzval živahna nesoglasja, ki so onemogočile takojšnji sporazum o tej stvari. Razen tega se tudi dozdeva, da sta nam naklonjeni velesili Amerika in Italija bili mnenja, da bi naša stvar tako razširjenem glasovalnem pasu nikakor ne kazala upanja uspeh. Vsled tega je vrhovni svet svoj sklep o ljudskem glasovanju popolnoma ovrgel in določil reko Muro kot mejo. Ozemljena levem bregu reke z mestom Rrdgono je oiio priznano Avstriji, medtem ko pripade ono ua desnem bregu Mure n t^rtl Maribor Jugoslaviji. Ta rešitev štajerskega vprašanja nikakor ne more zadovoljiti. Kot delegat Štajerske v St. Gertnainu sem vsrted te iz-* premembe neizrečno potrt. Naše, mnogo mesecev trajajoče delo za mesto Maribor z dravsko dolino, ki je za nas v narodnostnem in gospodarskem pogledu tako izredne važnosti ter mnogostranska podpora, ki ral jo je naklonil načelnik delegacije, me je še do zadnjega due avgusta napolnjevala ž upom na uspeh. Tako pa 30 sedaj v zadnjem trenotku vsi nasi upi splavali po vodi, in to zopet 3 pomočjo Francije, ki nas oficijaino zagotavlja svoje največje naklonjenosti, medtem ko je v odločilnem trenotku vedno pripravljena, da nas žrtvuje Slovanom.
Nova določitev mej okrog Radgone ne obsega niti vseh nemških občin cmureSkega in radgonskega okraja na desnem bregu Mure, tudi ne vsega mesta Ragona. ker pripade na desnem bregu Mare ležeča, k mestu spadajoča občina (Abstail), kakor tudi H G®N* Radgona, Jugoslaviji. O krog 9000 Nemcev ja žrtvovanih Jugo-
slovanom, in to večinoma zavedni nemški kmetje. Visoko politika Je — kakor že tolikokrat — zopet enkrat porazila pravico.
Ako ostane pri tem sklepu, potem je pridobitev za Štajersko le prirastek nekako 5000 prebivalcev mesta Radgone. V narodnogospodarskem oziru je Važno dejstvo, da Je vsa železniška proga Spllje—Radgona prešla v naše roke. Radgono so smatrali Jugoslovani že za svojo neizpodbitno posest. Odkrito se radujemo nad zopetno pridobitvijo tega mesta in okoliških občin, zadovoljni pa nismo, kajti naša najvažnejša zahteva je in ostane: Maribor I Jaz bi bil dal vsakemu še tako razširjenemu glasovalnemu pasu pred nost pred tako rešitvijo. Vsa mirovna pogodba nosi na sebi pečat nasilstv:* in tlačenja in ne more biti dolgotrajna. Demokracija sveta bo ta diktat iraperijalizma razbila.*
Socijaiisti odklanjajo sodelovanje
z Jugoslovanskim klubom.
Belgrad, 3. sept. Med socijalde-mokratičnimi poslane! se je pojavila precejšnja nezadovoljnost, ker vlada zopet paktira z reakcionarnimi radikalci, vendar pa bi bili, kakor se zdi, socialisti naposled vendarle pripravljeni sodelovati tudi z radikalci, toda sodelovanje z Jugoslovanskim klubom odločno odklanjajo. Proti udeležbr Narodnega kluba na vlad! nihajo nobenih pomislekov, savno mera kiub opustiti nekaj svojih kapitalističnih oziroma nazadnjaških zahtev.
Kakšno vlado hoče Narodni klub.
Zagreb, 3. sept. »Hrvat« poroča, da so se sinoči vršila nova pogajanja med min. oredsednikom in Narodnim klubom. Zastopnici Narodnega kluba 30 predložili viadi, naj bii se ministrska mesta razdelila sledeče: 7 mest demokrati, 5 radikalci, 2 Narodni klub in 2 eventualna socialisti.
Nadaljevanje pogajanj.
Belgrad, 3. sept. Pogajanja med vlado in opozieijonalnimi strankami so se tudi danes cel dan nadaljevala.
Zahteve Narodnega kluba.
Belgrad, 3, septembra. Kljub temu, da so pogajanja za rekonstrukcijo kabineta osredotočena sedaj na demokrate in radikalce, je vlada vendarle včeraj in danes dopoldne nadaljevala svoje razgovore z Narodnim klubom. Narodni kiub Je pooblastil v ta namen poslance Dinkoviča, Laginjo in Lorkoviča, ki so izročili demokratom pogoje, po katerih bi kiub nc vstopd samo v centralno vlado, ampak tudi v brvatsko, bosansko in dalmatinsko. Glavna zahteva Narodn. kluba je, da se popolnoma spremeni vladni sistem na Hrvatskem, Bosni-Hercegovfni in Dalmaciji. Nadalje zahteva klub, da se čirapreje izvede decentralizacija uprave fn razširi delokrog pokrajinskih vlad. Kakor se iz klubovih krogov zatrjuje, se je izrazil min. predsednik Davidovič, da popolnoma razume pritožbe kiubovih članov in da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se grajani nedostatki odpravijo. Zlasti je tudi pripravljen zagotoviti Hrvatski svobodni razvoj v gospodarskem in finančnem oziru.
Nova boljševiška zarota v Osjeku.
Zagreb, 3. sept. Kakor poročajo iz Osjeka, so razkrili tam novo boij-ševiško zaroto, ki je bila v zvezi z bivšo Kunovo vlado in je delala z madžarskimi denarnimi sredstvi.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urada
Splošna stavka južnih železničarjev v Nemški Avstriji.
Ldu. Dunaj, 3. sept (DunKU.) Na južni železnici vlada splošna stavca. Dunajski železničarji vzhodne železnice sq sklenili priključiti se stavki južnih železničarjev. Po drugih progah te železnice, kakor tudi pri drug h državnih železnicah do sedaj stavka Še ni izbruhnila, pogajanja se nadaljujejo. Opustitev prometa na južni železnici ne ostane brez zlih posledic za oskrbovanje Dunaja z Živili.
fbtn 4
»JUGOSLAVIJA* dne 4, septembra 1919.
Gospodarstvo.
g Italija kupuje parnike. Iz
Milana se poroča: Italija je kupila zopet deset parnikov s 100.000 tonami, in sicer na Angleškem, kjer je je plačala 28 sterlingov za tono. Italija je 2e prej kupila 52 parnikov 8 312.635 tonami. Od teh jih je doslej prejela 25 s 157.760 tonami.
g Premog iz Nemške Avstrije. Velika količina premoga se bo nabavila v Nerški Avstriji za potrebe naših železnic in drugih ustanov. Premogovna kriza se je pojavila pri nas vsled dogodkov z Romunijo, ki se je bila* obvezala, da bo dobavila 15.000 vagonov premoga iz petrosinsklh rudnikov.
g Trgovska pogodba v Avstrijo. Na poziv ministrstva za trgovino in industrijo se sestane v Bel-gradu konferenca trgovskih in obrtnih zbornic ter poljedelskih zadrug, da izreče svoje mnenje o bazah za novo trgovsko pogodbo z Avstrijo. Odposlanci dunajske vlade so že deij časa v Belgradu in so začeli vsestransko delo za obnovitev trgovskega dogovora med svojo in našo državo. Ve-
liko število trgovskih zastopnikov dunajske vlade je dokaz, kakšno važnost pripisuje Avstrija obnovitvi Ir-govsko-pogodbenih zvez z Jugoslavijo. Kakovost naših izvoznih proizvodov dovolj pojasnjuje to naglico dunajskih krogov; naš izvoz bo imel nalogo, da krije prve potrebe glede živeža za Dunaj. Avstrija pa ne bo mogla v zadostni meri kriti naših potreb z industrijskimi produkti. To se je dovolj jasno pokazalo že v sedanjih trgovskih zvezah, med Dunajem in Jugoslavijo.
Darovi.
Za vojne invalide ob priliki Petrovega dne jugoslovansko Spilje po posebnih zaslugah gospe Krajec rje ve in gdč. Grisold 1130 K.
Za oslepele vojakenabralijeseniški otroci 29 K. Novomeški zasebni uradniki v Ljubljani 200 K. Dr. Globočnik v Kranju kot preplačilo nekega honorarja 13 K.
Za Ciril-Metodovo družbo Joško Tršan, Slov. plan. poik 54 K.
Sprejmemo
več vestnih In pridnih
kolporterjev
Uprava »Jugoslavija",
Marijin trg štev. 8. Ljubljana.
VREČE
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani
Brez posebnega obvestila.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš nad vse ljubljeni, preblagi mož, predobri papa, brat, zet, stric in svak, gospod
dr. Vladimir Zitek
advokat,
dne 1. septembra, v 56. letu nagloma v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki preblagega ranjkega se prepeljejo v Ljubljano na glavni kolodvor, odkoder se spremijo na zadnji poti dne 4. septembra ob 5. uri pop. in polože v rodbinsko grobnico pri sv. Križu k večnemu počitku.	'	,	,
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Prosi se tihega sožalja!
Novomesto, dne 3. septembra 1919.
Jakobina dr. Zitkova roj. Munda, soproga in hčerka Binčka.
js©:
"m
Proda se klavir, salonska suknja, uradniška bluza, sive hlače, nova siva obleka, klobuk 56, črevlji št 37, 41, 43, krojaška miza s 4 klopmi v gostilni na Sv. Petra cesti Št. 78.	129?
Pianino se proda pri vodstvu šole v Ražeku v Rožu po zelo ugodni ceni. 296
Pripravo za Izdelovanje sodavice (znamka Schultz) velikega tipa proda za 3500 K Anton Starki v Ptuju. 1295
Ognja In
erthelm- bla
vlouia varne Wertheim- blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vsakovrstne Wertbelm-blaga)nlce izdeluje ' uiii vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schelt, umetni * in blaeajničaraki ključavničar ' v Mariboru, Koroška cesta *. štev. 31.	1025
Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica. Mje-sečni honorar 24 K. Praza-kova ulica 10, III. nadstropje, desno.	1298
Kuharica, Čehinja, diplomirana, išče primerno mesto v hotelu ali restavraciji Ponudbe prosim pod šifro: .Takoj" na upravništvo. 1301
jjjg Raanoi:
Oddam prazno sobo z električno lučjo mirnemu gospodu. Naslov: Wolfova ulica 12/1.
1301
Mesečno sobo meblovano, oddam solidnemu samskemu gospodu. Soba je v sredini mesta. Ponudbe pod šifro »Takoj* na upravništvo iteta^
„2vojna tiskarna" v Ljubljani, Stari iig
isvršuje tiskovina vseh vrst, ko-kor s iasoptse, knjiga, brošura, cenike, lepaka, letaka, vsporeda, tibele, raluna, kuverte In ptsatniki papir s firmo, vlsltke, naslovnice, računske jakUuike tn uta v to stroko spadafola dele okusno In ceno.
Proda se!
Dve deklici se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista poa št. 101/1.	1363
Knpim dobro ohranjeno '* zimsko suknjo. Ponudbe na upravništvo „Jugoslavije“.
240
Kupi se vsaka množina i bukovih in hrastovih drv. i Množina in cena naj se v ponudbah označijo. Malenšek M. Maribor. Posredovalci •dobe provizijo.	1180
esan in okrogel le«, , tramove, drva, kupu-vsako množino. L. Re-Kranj.	H67
SHvžb*'
tarskega kandidata ali
ika sprejmem takoj. -no dogovoru. M. Hafner v Ljubljani. 1299
Stanovanje pri boljši družini z vso oskrbo se išče za 16 let starega dijaka. — Oglasi se naj vpošlijajo pod „Dolenc“ na upravništvo Jugoslavije.	1288
Ponudim samo gostilničarjem in trgovcem sltvovko, rum, brinjevec, pristni konjak v najboljši kakovosti. 1305
Bukova drva
oglje, smrekov les, deske in trame kupuje
»CROATIA«,
gozdna ind. delniška družba v LJubjanl,
Marije Terezije cesta 2.
1 konj 155 cm visok, 5 let star, pripraven za vsako vožnjo, 1 lahka pokrita kočija z usnjato streho, 1 lahek brek, s sprednjim sedežem in streho, preuredi se lahko v sani (sani, streha in sedeži so posebej pritrjeni in se lahko odstranijo), 1 tovorni voz, 1 kočija in 2 komata, vse v najboljšem stanju. Naslov v upravništvu »Jugoslavije*.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno lis plačuje najbolje trg. firma
Cel poper Singa-pore
kisova kislina 80%
sveče Stearinke Vermut vino
žJgice,2/3orig. zaboje
riž
in drugo blago, kakor tudi
bukovo oglje
nudi tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko),
Dr.
Alojz Kraigher
Ljubljana, Poljanska cesta 18
zopet redno ordinira.
Učenca
poštenih starišev, povsem zdravega, s potrebno šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko.
Zganjara poslovodju
za poljsko-gospodarst-aru že;
venu pecaru žeste, — koji je i u gospodarstvu uporabljiv te ne-
ženja a izim toga dobro preporučen, traži za čim skoriji nastup službe.
Vlamstelmstvo Rasinja kraj Koprivnice, Hrvatska
Ovčjo
volno
kupi
E. KOCBEK
KRANJ
ter prosi ponudbe.
Kontoristinjo
popolnoma veščo slovenske in nemške stenografije, strojepisja ter dovršeno računarico sprejme za takojšni nastop lesna industrija, Prednost imajo one, ki so perfektne v Iaščini ali francoščini ter so v lesni stroki že delovale.	.
Pismene ali osebne ponudbe na »Pannonla“ društvo lesnih industrij-cev, Ljubljana, Selenbur-gova ul. 7/11. nad Jadransko banko od 10. septembra 1919. Plača po dogovoru.
) )	fre>	lične	in	po	nbkih	c	snah
vijit/flLL priporoča ,Svetna tiskarna, v Ljubljani, Stari trg $tev. 19.
Večje podjetje išče proti takojšnem ustopu
samostojno voditeljico
za podružnico v Mariboru. Pogoji trgovska naobražba in popolno znanje slovenskega ia nemškega jezika. Prednost ima starejša rnoČ špecerijske stroke bivajoča v Mariboru. Ponudbe pod »Podružnica Maribor" na upravo.
IHastl. slanine, mesa.
J .............-J-™ -------------\
brašna, pšenice, kukuruza kao i svih ostali životni namirnica može se dobiti u svakoj količini kod
Tose Vučkoviča, Mitroviča, (Srijem).
Prvi in največi jugoslavenski
SSNThL
Zagreb B. Wolff-Bogovič 5/II. Največi izbor svih zubarskih potre bstina.
Postanske naročbe se brzo i savjesno obavljaju.
Vse vrste pisarniške potrebščine. Vse vrste šolske zvezke.
Vse vrste cigaretni papir.
Vse vrste cigaretne stročnice.
Vse vrste trakove za pis. stroje.
Vse vrste razglednice.
Vse vrste barvaste in druge papirje.
na debelo in drobno.
Jos.Omersa,
Ljubljana, Dunajska cesta 6, I. nadstr.
na deželi!!
Došla je velika množina manufakture.
Prodaja se samo na debelo v trgovini;
Ljubljana, Dunajska cesta 6*
Se uljudno priporoča
Filip Pečenko.
Pozor trgovci!
„B ALK AN“
trg. šped. in kom. del. dr. Ljubljana.
Ker se množijo slučaji, da inozemske tvrdke šele sedaj pošiljajo tukajšnim tvrdkam blago, ki je Mo naročeno pred upeljavo carine, zavračajo trgovci . vsled visoke carine dospele pošiljke ter povzročajP vsled tega nam, kakor tudi tukajšnjemu carinskem*' uradu velike neprilike. Ker je aviziranje pošiljk pre' jemnikom, piedno se iste zacarinajo, tehnično ne' mogoče in bi se skladišča carinskega urada tak® hitro napolnila, da bi bil v kratkem ves prom« nemogoč, ako bi morali čakati za odgovor vsakega posameznika, naznanjamo tem potom vsem cenjenim trgovcem ter družbam, da bomo zacarinali vse » inozemstva prihajajoče pošiljke brez prejšnjega avl' ziranja. Tvrdke pa, katere vstrajajo na aviziranph naj blagovolijo to kratkim potom sporočiti na na» naslov, ker s tem nam kakor tudi tukajšnjemu carinskemu uradu prihranijo nešteto nepotrebnih ko* rakov in potov.
Več vagonov suhih, zdravih
bukovih dr
se takoj kupi.
Ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladalne postaje n» GOSPODARSKO ZVEZO v Ljubljani.