I Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v c>4merikL — The fxjrst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. fttUn4 ftc « 01— Matter. ft*ptn&Wr 11. 1908, a* thm Fort Offic* at Haw York, K. Y., under the Act af Otiinn af Marc* I. l»7t. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS. NO. 166. — STEV. 166. NEW YORK, TUESDAY, JULY 17, 1906. — V TOREK, 17. MALEGA SRPANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XTV. •'Hrvatje - svinje, osli, kukavice in ničle". NEČUVEN DOGODEK V "HRVAT-SKEJ" BANKI FRANCESCO ZOTTI V NEW YORKU. Italijanski in hrvatski vslužbenci kot kolegi. — Pri imenovanej tvrdki imajo Italijani prednost in zaniorejo razžaliti ves hrvatski narod. POZIV HRVATSKO - AMERIŠKEGA ČASOPISJA ZOTTIJU. 2. Je-li o-n solidaren s svojim poslovodjem Veselyjem. k ten je kljub pro- i testu hrvatskih vslužbeoeev zopet na-I mestil Pet to, ne da bi preje pribavil i lirvatskemu narodu zadovoljŠčinof 3. Ako ni solidaren, bode-li obračunal s IVttom in Veselyjem, da s tem pokaže, da Hrvate spoštuje? Ta vprašanja mora staviti vse hr-vat -ko časopisje v Ameriki, ako hoče, da bode zastopalo hrvatsko narodno "ast. To pričakujemo in ne dvomimo, tla se odzove vse hrvatsko in prosili bi tudi bratsko in prijateljsko srbsko Ln slovenji© časopisje, da se izjavi z nami solidarnim." Tako piše ugledna chicaška "Hrvatska Zastava" v svojem posebnem iz-danju. Komentar je nepotreben, ker sramota je tako velika, da se moramo tudi Slovenci sramovati, da je mogoči', da Italijani z našimi slavjanakimi brati p rs t upajo po načinu matije, a to v ''prvej lirvatsue j banki"!... V na^i'in li-tu srno se že čestokrat bavi i s pristnim italijanskim iii navideznim hrvatskim. podjetjem Francesco Zotti v New Vorku, in vsakokrat smo ]H>vdarjali o italijanskem rnača,; ; imenovane t vrdke, ktera si nadeva a- »v "hrvatska bauUa". Ka.vii stališče pa zavzemajo hrvatski vslužbenci imenovanega podjetja, pri kterem Italijani v večini, nam najbolje zovič med njimi, so po tem l»rigants'k \ so Zottijevo trgovino in po : j komandi pišejo v ''Nar. Listu*' /.a male plačice silno reklamo ter lovi- naše (hrvatske) ljudi, da jih privedejo "rojaku" — te Hrvate prezirajo v "prvej hrvatske j banki" kakor sužnje. Ves hrvatski narod se pa tam sovraži, .u*r zna v domovini braniti "nerešeno" Istro in Dalmacijo pred italijanskim pohotstvom. Vsi Zottijevi italijanski vslužbenci (z mesečnimi plačami po $100—$180) jednako prezirajo in sovražijo Hrvate in tako je bi?© pričakovati, da je Italijan Pet t a ostal v milosti osnih, kteri vodijo Zottijeve posle. To se je tudi dogodilo, kajti dne 9. t. m. je bil Petta zopet nameščen. Hrvatje niso vec protestirali in Petta jih po vsej pravici sedaj gleda še z večjim prezirom, nego preje. Hrvatski vslužbenci Zottija niso znali obraniti čast svojega naroda. Zottijev vslužbenec Petta je pa razža-lil ves hrvatski narod in zato je vsa hrvatska javnost v Ameriki dolžna, da obračuna s to afero, ker Zottija njegov reklamni list gerira kot jedrnega zaslužnega Hrvata v Ameriki. Največje preziranje Hrvatov pokazal je poslovodja Zottijeve "banke", ki je vzel Pet to zopet v službo, ne da bi storil kaj, da se da Hrvatom za-dovoijstvo. Toda Zottijevo podjetje ni storilo ničesar. Ako se še uvažaj e, da je poslovodja Vesely o tem brzoja-vil o tem gospodarju v Evropo in potem z/jpot namestil TtaJijana, potem je treba dognati, je-li Zotti solidaren z Italijanom Pet to. Ikuli tega je dolžnost vsega od Zottija n«od vidnega hrvatskega časopisja r Ameriki, da stavi njemu naslednja tri vprašanja: 1. Jiwi on solidairen s svojim vslu-ebeocem Italijanom Pefctom, da so vsi Hrvatje svinje, osli, kukavica in ničle? Washington preti. Venezuelsko vprašanje, WASHINGTONSKA VLADA JE IZDALA TAKOZVANO "RU-DEČO KNJIGO" 0 VENEZUELI. ržavni oddelek je za trdno sklenil Venezuelo prisiliti, da izvrši njegove zahteve. ULTIMATUM. Washington, 10. julija- Državni oddelek je sklenil vladi republike Ve-nezi»le še enkrat predložiti zahteve Zjedinjeniii držav. Kadi tega je zanimivo opisati položaj ali sta.išče onih spyrnih vprašanj, kakoršno je bilo v marcu leta 1905, ko so njili razmotri-vanje začasno preložili. V rzdanej ''rudečej knjigi", oziroma ultimatu-mu naznanja washhigtonska vlada pogoje, ktere je še izdelal pokojni državni tajnik Hay. Stališče, ktero zavzema venezuel-A.m vlada napram Zjed. državam, oziroma napram državljanom Zjed. držav, kterim je venezuelska viada sto-rila mnogo krivice, zahteva, da enkrat za vselej pride pravica do svoje veljave. Ako bode venezuelska vlada odklonila predlog, da se izroče sporna vprašanja i>osebnemu razsodišču v poravnavo, potean bodo Zjed in jene države na žalost prisiljene storiti ono, kar smatrajo umestnim za dobavo popolnega zadoščenja brez razsodišča. Aio Venezuela prošnjo za razsodišč no poravnavo odbije, morala bode odškodnino ne le samo oškodovanim državljanom Zjedinjeniii držav, temveč tudi poravnati vse izdatke, ktere bodo imele Zjedinjene države pri iztirjatvi svojih zahtev. Tako se je glasil ultimatum Zjedinjeniii držav v minolem marcu, kiere-ga je pa Venezuela zavrgla. Tedaj je Venezuela odgovorila, da med njo in ZjedLnjenimi državami ne obstoji ikako sporno vprašanje in je pripuolala washingtonskej vladi naslednje vprašanje : "Predno se zamore Venezuela ozirati na ultimatum, mora vedeti, spo-štujejo-li Zjedinjene države ugleu ve-nezuelskih sodišč." Ta odgovor je odklonitev zahtev in nadaljni ultimatum je nepotreben. NASELJENCI V NEVARNOSTI. Vlak Erie železnice skočil raz tir; ^ strojevodja usmrten. Port Jervis, N. Y., 17. jul. Potniški vlak Erie železnice, na kterem je bilo mnogo naseljencev, je na potu iz New York a zavozil na izogibališče in v tam stoječo lokomotivo. Strojevodja Van Inge wan je bil na mestu nbit in dva druga uslužbenca sta bila ranjena. Potnikom se ni nič zalega pripetilo. Guatemala in Salvador. Mirovna konferenca. NA KRIŽARKI ZJED. DRŽAV BODO ZASTOPNIKI OBEH REPUBLIK SKLEPALI MIR. Krvavi boji na štirih različnih krajih. — Posredovanje Zjed. držav in Mehike. KABINETNA SEJA V OYSTER BAYU. • Washington, 17, julija. Kapitan Mulligan od križarke Marblehead br-zojavlja mornaričnemu oddelku, da je imenovana (križarka dospela včeraj v T^a Libert ad, San Salvador, in je sedaj na razpolago tajniku tamošnjega i»o-slamištva Zjedinjeniii držav, ker je iwslanik odsoten. Tajnik Brown bode vladama republik San Salvador in Guatemala poiimdil imenovano križar-ko ikot neutralna tla, na kteri h se za-tnorejo vršiti mirovna pogajanja med zastopniki obeli republik. Naši poslaniki v Srednjej Ameriki oie bodo nastopili kot oiicijelni posredovalci med obema republikama, temveč l'e Ikbt dobri prijatelji, kteri bodo skušali, da se stori konec nadaljnemu prelivanju krvi. Predsednik Estrada Cabrera je sporočil državnemu oddelku, da bode Guatemala prenehala s sovražnostmi, ako tudi Salvador to stori. Salvador in Honduras sta sklenili zvezo, ktere vsebina pa javnosti še ni znana. San Salvador, 17. juL Guatemala se bojuje proti Salvadorju in Honduras u na štirih različnih urajih, Ln sicer na guatemalskem in hoiiduJrskem ozemlju. Obe vojski se vojskujeta hrabro z negotovim izidom. Mogoče je, da pride do miru potom posredovanja Zjed. držav in Mehike. Oyster Bay, N. Y., 17. julija. V predsednikovem letovišču na Sagamore Hill vršila se je včeraj izvanred-■na kabinetna seja o položaju v Srednjej Ameriiki, oziroma med republikama Guatemala, Honduras in Salvador. Predsednik že.i, da zavlada mir še, predno se prične panaaneriški kongres v Kio de Janeiro, Brazil. TRIJE ZGORELI. Bko si oameDjei) žioe, Mi ali pa pfl|ate4e v Ameriko vzeti, asniia m voine cere na: PftAMt 09 Ortcawlcb St, New York, N. Y, ker tu bodeš naj poštene je in najbolje postrežen. Fr. Sakser je prh nik vseh un^itnih - — piši za poj: SAKSER, i ter risnani zastoi Požar v Allentownu, Pa., je zahteval troje žrtev. Alien town, Pa., IG. jul. Včeraj zjutraj zgorelo je tukaj osem hiš v delav-skej koloniji od Lehigh Portland Cement Works. Stanovniki so prestrašeni bežali na prosto. Delavec Ivan Cvenič, Ivan Mike in Miha Tebut so se vrnili v hišo, v kterej so stanovali, da bi rešili svoj denar, toda tu so se vsled dim«, onesvestili in zgoreli. Njihova trupla so bila tako ožgana, da jih ni bilo poznati. Delavci, ki so sami inozemci, so izgubili vse, kar so imeli. Smrt v pretepu. V St. Louisu, Mo., je Chas. Hinze v prepiru ustrelil svojega soseda Frank Reekelja. Hinze trdi, da je to storil v silobranu. OPROSTITEV PIJANSTVU. K nekemu sodniku dovedli so nekega moža, kteri je kalil mir v gostilni. Sodnik ga je vprašal, čemu je prišel v gostilno rano zjutraj in obtoženec mu je odvrnil, da čuti vsako jutro bolečine v želodcu, ne da bi vedel o vzroku te bolezni. Kakor hitro pa zavžije par čašic žganja, potem lahko dela. Sodnik mu je priporočil, naj obišče kakega dobrega zdravnika, a mi bi mu priporočili, da poskusi Trinerjevo grenko vino, ktero bode gotovo pomagalo njegovim prebaval-nim organom. Ako se to vino vživa po navodilih, potem prav gotovo uredi prebavanje, očisti kri in ojaži mišičevje. V vročem letnem času ni na svetu sredstva, ktero bi se »moglo primerjati a Trinerjevim ameriškim grenkim vinom, čegar vripehi so moč in zdravje. V lekarnah. Jot. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL Resno svarilo. Brazilske delnice. WASHING-TONSKA VLADA SVARI PRED BRAZILSKIMI RUDNIŠKIMI POD-JET JI. Večina teh delnic je brez najmanjše vrednosti. DIAMANTNE DRUŽBE. Washington, 16. julija. V novejšem času se je v Zjedinjenih državah ustanovilo več brazilckih diamantnih družb, ktere slone večinoma na povsem goljufivej podlagi. Zopjt druge imajo pa tako malo imovine, da spadajo v ono isto ikategorijo. Radi tega je naš konzul v Rio de Janeiro, Brazil, poslal tukajšnjej vladi natančneje poročilo o brazilskih diamantnih podjetjih. On povsem povdarja, da v?e take družbe v Brazilu niso ustanovljene na goljufivej podlagi in da je mnogo takih, ki nosijo dobičke. Ker so pa tu in tam našli posamezne diamante, pričela so tudi diamantna rudniška podjetja rasti, kakor gobe p> dežju. Te družbe razpečavajo delnico, ktere nimajo nikake vrednosti, in sicer večinoma Zjedinjeniii državah. LJadi tega je odsvetovati kupovati take delnice. Glavna zastopstva teh družb poslujejo pred vsem v New Vorku, Chieagu in Londonu, dasiravno njihovi promotorji" še v svojem življenju niso bili v Brazilu in niti ne vedo, kje se nahaja zemljišče z diamanti. HRVATSKE CERKVENE HOMA-TIJE V MILLVALE, PA. Rev. Tnšek je moral maševati v prazne j cerkvi Policija ga je morala čuvati z revolverji. Pittsburg, Pa., 16G. jul. Duhoven katoliške hrvatske cerkve v Millvale Pa., Mihael Tušek, se je svojim ovči-cam tako zameril, da se več ne upa priti v tamošnjo cerkev. V nedeljo se mu je pa v varstvu policije, ktera ga je čuvala pred župljani, vendarle po sreeilo priti v cerkev, kjer je popolnoma sam maševal. Tušek je nedavno dobil faro v Millvale. To pa tamoš-njirn župljanom ni bilo po volji, radi česar so zasedli cerkev in hrvatsko šolo ter duhovni preprečili izvrševati njegovo delo. Minolo nedeljo so celo naskočili župnišče in pri tem pretepli župniko-vo kuharico. Dne 1-4. t. m. je duhoven naznanil, da bode v nedeljo maševal. Toda predno je to storil, je naprosil policijo za varstvo. Zjutraj ob 8. uri je odšel v cerkev v spremstvu 25 policajev. Tu se je zbralo kacih 200 Hrvatov, kteri so mu hoteli zabraniti vstop. Neki policaj je pri tem udaril nekega Hrani-loviča tako po glavi, da mu je prebil lobanjo. Duhoven Tušek je pri tem vzel iz žepa revolver in pomeril na Hrvate. Končno je prišlo na lice mesta še več policajev, na kar je maševal. Po maši so ga policaji odvedli domov. Več Hrvatov je ranjenih in mnogo aretiranih. Novi City HalL V Marlboro, Mass., so novi City Hall, kteri je veljal $90,000 slavnostno otvorilL Denarje v staro domovino poifljama: sa $ 20.50 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ............ 200 kron, sa f 204.00 ............ 1000 kron, za |1020.00 ............ 6000 kron. Poštarina. je všteta pri teh vsotah. Doma m vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne ponljatre »plačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. de 12. dneh. Denarje asm poslati je naiprilifc-neje do $25.00 ▼ gotovini t priporočenem alt registrovanem pisan, večje zneske po Domestic Portal Money Order all pa Rnr York Baak Draft- F&ANK BUBTTR, 109 Greenwich Street, New York. 0104 St.Glair Ave. HJEL Cleveland, O. Nove naselbine v državi Wyoming. o PRIČETEK VKNJIŽEVANJA NA-SELNIKOV ZA REZERVACIJE SHOSHONE IN WIND RIVER INDIJANCEV. Vknjiževanje se vrši v Shoshone, I»a-der, Thermopolis in Worlandu. 40,000 NASELNIKOV. Vesti iz Rusije. Razne novosti Požiganja na deželi. iz inozemstva. Shoshone, Wyo., 17. jul. Včeraj se je pričela registracija naselnikov za vladina zemljišča na rezervacijah Shoshone in Wind River Indijancev, ktera se vrši v Shoshone, Laderju, Ther-mopolisu in Worlandu. Vknjižilo se bode najmanj 40,000 ljudi. Registracija se zaključi dne 31. t. m. in žrebanje za zemljišča se prične dne 4. avgusta, kteri dan se izroči rezervacija javnosti. Naseluiki imajo na razpolago 1,000-000 oral. Kolera na Filipinih. Položaj je ugodnejši. CEPLENJE PROTI KOLERI IZKAZALO SE JE KOT UGODNO SREDSTVO PROTI RAZŠIRJANJU EPI-DEMI JE. Dne 15. t. m. je v Manili zbolelo dvanajst in umrlo devet osob za kolero. KAZNOVANI USTAŠI. Manila, 17. jul. Položaj z ozirom na kolero v Manili se je izdatno poboljšal in dne 15. t. m. je za to bzoleznijo zbolelo le 12 in umrlo 9 osob. Zdravstveni urad vsakogar brezplačno cepi proti koleri in to postopanje se je izkazalo zelo vspešnim. Dosedaj še ni nikda zbolel, kteri je bil cepljen. Manila, 17. jul. Poročnik Costello od konštablerjev poroča, da se je njegova četa dne 15. t. m. r»ri Ca«cgura-n u, Luzon, bojevala z ustaši pod vodstvom glavarja Panleton Villafuerta. Slednji je bil v boju usmrten. Poročnik II. R. Talbot je na ottoku Pandayu zajedno s Šest vojaki dezer-tiral. Beguni so odšli v Ivuimaras, koder so plenili pri domačinih. Ivončno so poročnika prijeli. $60,000 ŠKODE. Na Staten Islandu, N. Y,. zgorela je velika zaloga bombaža. Tekom dveh mesecev nastal je v nedeljo že v petič požar v skladišču A-merican Cotton Dock and Trust Co. v Tomkinsville na Staten Islandu, N. Y. Požar so sicer v teku dveh ur pogasili, toda kljub temu je napravil za $60,000 škode. Goreti je pričelo v nedeljo ob 1:30 popoludne. Skladišče, v kterem je bilo 5000 zavojev bombaža, je zgorelo z vsebino vred. Škodo bode morala trpeti družba, ker so zavarovalne družbe radi mnogih požarov razveljavile vse zavarovalne police. Strela. Chicago, HI., 16. jul. Ko so pri vče-rajšnjej nevihti bežali dečki, ki so se igrali na Oak St. in Lake Shore Drive, pod tamošnja drevesa, je udarila strela v jedno drevo. Jeden deček je bil usmrten in štirje so težko ranjeni. Nerabljivi strelni bombaž. Newport, R. I., 16. jul. Strelni bombaž, kterega imajo v mornaričnih skladiščih in na vojnih ladijah ob Atlantiku, je po kakovosti postal tako slab, da je vlada odredila ves bombaž prepeljati v torpedne postaje in ga nadomestiti z novim. Ves nerabljivi strelni bombaž je vlada nabavila tekom zadnjih treh let. V VASI KUNIKOVT SO UPORNI KMETJE POŽGALI 200 HIŠ. IZGREDI V PETRO-GRADU. O umoru generala Kozlova v Petrovem dvorcu. Umor se je izvršil v Angličeskem parku. UPOR V PETROPAVLOVSKEJ TRDNJAVI. Kostroma, 17. jul. Xa deželi so sko-raj povsodi veliki kmetski nemiri na dnevnem redu. V vasi Kunikovi so uporni kmetje požgali 200 hiš. Na 1(5 raznih krajih so kmetje zažgali cesarske gozde in čuvaji delajo noč in dan. da pogase požar. Kronštad, 1(5. jul. Tukajšnji mornarji niso hoteli včeraj prisostvovali maši zadušniei za pokojnim podad-miralom Cukninom. Ni/ni j Novgorod, 16. jul. Tukaj je divjal včeraj velik požar, kteri je u-pepelil 275 hiš, tako. da je 3000 rodbin brez domovja. Škoda znaša S00 tisoč rubljev. Petrograd, IG. jul. Kazne parlamentarne stranke so pričele z agitacijo za povzdigo ugleda gosvdarstvene dume s tem, da so poslale razne poslance v razne kraje carstva. Armenci, Tartari. Georgijci in kav-kaški kozaki so ustanovili posebno skupino, kar velja tudi o Malorusih. Poljaki in zastopniki baltiških pokrajin so se že preje organizovali. To gibanje znaei decentralizacijo, oziroma željo po medsebojnej razdelitvi o-gromnega cesarstva, kakor hitro bode vlada premagana. Petrograd, 16. jul. Včeraj popoludne je prišlo med policijo in delavstvom v delavskem okraju Petrograda do običajnih pretepov, kterih največji se je vršil na Ključevskaji cesti, kjer je množica napadla voz ulične železnice, kteri je povozil nekega pijanega vojaka. Množica je voz ustavila in sk'usala sprevodnika in mašinista lin-čati, toda to je neki delavski govornik preprečil. Plemiči, kteri so veleposestniki, so pod vodstvom grofa Ignatijeva, kneza Ivasatkina, Postovskega in Golovina, kteri slednji je predsednik moskovskega zemstva, ustanovili organizacijo v svrho varstva posestev pred vlado in kmeti. Petrograd, IG. jul. Podrobnosti o umoru generala Ivozlova v Petrovem dvorcu, dokazujejo, da je morilec mislil, da strelja na generala Trepova, kterega so teroristi obsodili v smrt. Umor se je izvršil v navzočnosti več tisoč ljudi, kteri so prisostvovali koncertu v Angličeskem parku. Morilec je dalj časa motril Kozlova, kteri je Trepovu zelo podoben in potem je štirikrat nanj ustrelil. General je na mestu umrl. Morilec je skušal bežati, toda knez Andromirov ga je prijel in izročil policiji. Pri njem so našli sliko generala Trepova. Jetnik priznava, da je član socijalno-revolu-cijonarne organizacije. Bialistok, 16. jul. V Bjalistoku se je pojavila sibirska kuga, ktero so zanesli iz Jekaterinoslava. Petrograd, 17. jul. V petropavlov-skej trdnjavi so se vojaki uprli. Dva vojaka nista hotela izvršiti danega jima povelja in ko so jima častniki pretili z zaporom, se je za nju zavzel ves polk, kteri tvori posadko v petropav-lovskej trdnjavi. Zadevo preiskuje sedaj vojno sodišče. Petrograd, 17. jul. Admiral Rože-stvenskij, kterega je nedavno vojno sodišče oprostilo obtožbe nesrčnosti v bitki pri Tsushimi, je vstopil zopet v aktivno službo in sicer pri mornaričnemu mnisterstvu. Izredna najdba. Prebivalci ulice Cherry Hill in okolice v New Yorku so se minolo nedeljo nekoliko razburili, ko se je zvedelo, da so delavci New York Edison Co. pri kopanju na vogalu Oliver St. in Cherry St. našli v zemlji star indijanski čoln (canoe). Dolenji del Oliver-Street so šele kasneje napravili, kajti preje je tekla tamkaj East River. Čoln, kterega so delavci pri kopanju preklali, je dolg 7 in širok 3 čevlje. Čoln je bil najmanj sto let zakopan. ANGLIJA IN TURČIJA. V EGIPČANSKEM SPORU JE ANGLIJA RAČUNALA NA POMOČ ZJED. DRŽAV. Kralj dijamantov, Alfred Beit, umrL Pokojnik je bil najbogatejši mož v Angliji. BAMBAATOVA SMRT. London. 17. jul. Vlada je objavila korespondenco <> a; Lrl.i-turškem - • tu v Egiptu, tako. da - > sedaj znane ■ idi podrobnosti o slu "a ju. k: "i h: za:: <•— gel dovestti Angli; • ii Tutvij-i do -j-ne. Značilno pri ti-i-i da je A ^ ijo podpiral zastopnik Zjed. držav v Carigradu. London. 17. jul. A tivd Ht-it. znani jugoafriški lx>gat:.! in takozvani kralj dijamantov. je včeraj umrl. Pokojnik je bil najbogatejši čiovek v Angliji, kajti on je kontroliral trgovino v. di-jamanti na vsem svetu. Bil je intimen prijatelj pokojuega milijonarja < Veil Khodesa. Pietermaritzburg. Južna Afrika, 17. jul. Danes se uradoma poroča o smrti glavarja Zulu-Kafrov. Bambaa-ta. X«-k jetnik je naznanil, da je Bam-baala umrl in z jetnikom je odšel neki zdravnik in dva domačina, da spoznajo truplo in je pripeljejo v taborišče. Truplo je gpjrno izgledalo. Bam-baatovi ljudje so mrtvemu glavarju prerezali trebuh, da odidejo iz njega zli duhovi, kakor določa kafrska vera. Zdravnik je potem odrezal glavarjevo glavo, ktero je potem prinesel v taborišče v svrho fotografiranja. Xa to so glavo in truplo pokopali na onem mestu, kjer so pokojnika našli. Taftovo potovanje. Washington, 16. jul. Vojni tajnik Ta ft je odpotoval v Oyster Bay, da se dogovori s predsednikom o ustanovitvi novih brigadnih postaj v vojski Zjed. držav, ktero vprašanje bi rad rešil, predno gre ena počitnice. Danes je odpotoval v New York in od tu v Murray Bay ob reki St. Law re nee, da nekoliko okreva. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli io : Moltke 16. julija iz Genove s 107S potniki. Dsspeti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Georgic iz Liverpooia. Princess Irene iz Genove. Teutonic iz Liverpooia. Patricia iz Hamburga. Sloterdvk iz Rotterdama. Hudson iz Havre. La Provence iz Havre. Cedric iz Liverpooia. Etruria iz Liverpooia. Carpathia iz Reike. Caledonia iz Glasgowa. Smolensk iz Libave. Vaderland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpooia. New York iz Southamptona. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Carmania iz Liverpooia. Francesca iz Trsta. Potsdam iz Rotterdama. Odpluli so: Kaiser Wilhelm II. 17. julija v Bremen. Ponnonia 17. julija v Reko. Prinz Oscar 17. julija v Genovo. Caronia 17. julija v Liverpool. Victorian 17. julija v Liverpool. Odpluli tc4a; Oceanic 18. julija v Liverpool. Ryndam IS. julija v Rotterdam. La Bretagne 19. julija v Havre. Kaiserin Auguste Victoria 12. julija v Hamburg. Barbarossa 19. julija v Bremen. Campania 21. julija v Liverpool. Furnessia 21. julija v Glasgow. Bata via 21. julija v Hamburg. "GLAS NARODA" slovenskih d^Iavccv v Ameriki. VSedniici Editor ZMAGOSI^W VALJAVEC fcasčik: Tublishec FRANK SAKSER, W9 Greenwich Street, New York City- rfa. leto velja list za Ameriko " pol 1-ta.......... ta Evropo, za vse ieto .... 44 •• pol leta .... 44 " " četrt leta . . . V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. . $3.00 . 1.50 . 4.50 . 2.50 . 1.75 «GLAS NARODA .zhaja vsaki dan iz-vzevrtši nedelj La praznikov. "QLAS NARODA* ("Voice of the People") HKued every dav, except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deaet vrstic se plača 3C trato*. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ■Cr natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Maršev Order. Pri spremembi kraja naročnikov arosimo, da se nar.i tudi prejšnje bivali?, 5e namani, da hitreje najdemo naslov' *ika. - Dopisom in pošiljatvam nafedUe «*GIas Naroda" -or-iieer trajno. Delniee padajo in in ako si za nekaj časa zopet rejo, ri<'-ne. Za naše čitatelje bi ta v spiušuem oziru ni bila zani-ak«) bi ne bila takega pomena, ramo šteti v svojo dolžnost ne-nataiK-ncje o stvari sprejrovo- li Znano je, da so tekom zadnjih let razne delnice dosegle nenaravno visoko ceno, iz eesar je bilo sklepati, da bode bodočnost tozadevnih podjetij, Itteznie, trustov itd. nenavadno srečna. Kadi tega nam je skoraj neumev-iio, <-eniu so pričela sedaj dotiena pod-jtitji« obupovati nad svojo bodočnostjo, kar nam najbolje dokazuje padanje vrednosti delnic. Toda dosedanje visoke eenc so delnice dosegle umet-min puu>m radi neprestanega prodajanja iii kupovanja na borzah in denarni zavodi, kteri so pri tej kupčiji imeli lepe dobičke, so skrbeli za to, da so cene napredovale. To se je pa sedaj prenehalo, >ker je nastalo pomanjkanje denarja, kteri je kraj tega še zelo drag. Vse to se k;iže še posebej pri vreibmstnili listinah raznili trustov, kakoK tudi pri onih, za ktere se trusti zanimajo. r.tvek bi mislil, da nameravajo milijonarji zopet enkrat oskubsti borzi janee, pokupiti padle delnice, potem jim ceno povijati in jih zopet z dobičkom prodati. Toda dejstvo, da sedaj svojim delnicam na borzi nečejo jjomagati, je brezdvomno v zvezi z razsodbami proti železniškem, trustu, tru-stu mesarjev in drugim trastom. Toda tudi Ui še ne more biti pravi vzrok padariu delnic. Mesarski trust je radi vladrnega zasledovanja imel sicer velikanske i*gube. Ostali trusti so pa storili že vse potrebno, da tudi po novem zalkonu pridejo do svojih prejšnjih dobičkov. Po našem mnenju in prepričanju pa padajo cene delnic radi tega, ker so borzijani sklenili politikom dokazati, da vladini nastopi proti trustom škodujejo — blagostanju dežele. Borzijani sti cene delnicam namenoma znižali. samo da provzročijo med srednjimi sloji ogorčenje proti vladi in trustom nasprotnim politikom, kteri jih okušajo nadzorovati pri njihovem jxjslovanju. Nekoliko nacijonalne ekonomije. Iz Londona se poroča, da se na vsem svetu pridobi vsako leto vec zlata. — Medtem ko se je leta 1883 pridobilo v tedanjih zlatih rudnikih 4,614,588 unč zlata, pridobilo se ga je lani 18,211.41!) unč. Iz tega sledi, da se bode tekom pri hodnjih 15 let vse podražilo morda se za več, nego za dvojno mefo. To je pa zlasti za delavce večje važnosti, nego bi kedo na prvi pogled mislil. Z ato je blago, kalkor vsako drugo blago in vrednost vsakega blaga se določi po času, kteri je potreben za izdelanje blaga, Ako se vsled kakega izboljšanja v načinu pridobivanja količina v istem času izdelovanja blaga podvoji, potem pade vrednost blaga za polovico. To velja tudi o zlatu. To blago se pa od drugih razlikuje po tem, da je ono v sveto vnem prometu ne&ako merilo za določitev vrednosti druzega blaga. Recimo, da je suknja vredna deset gramov zlata. Vrednost zlata pa radi povečanega pridobivanja pade za polovico. d oči m čas, kterega rabi krojač /.a izdelanje suknje, se ni spremenil. Posledica temu bode, da bode znašala vrednost suknje 20 gramov zlata. Kakor se godi z delom, ki ga izvrši krojač, tako se godi tudi z drugim produktom človeškega dela: radi večje množine zlata postane vsako blago Iražje. Radi tega je povsem samoumevno, da je pričakovati vedno večje draginje. Ker so sedaj v portu-tralskej iztočnej Afriki našli zopet nove zlate poljane, kjer je več zlata, nego v Johannesburgu v Transvaalu, pričakovati je, da se bode sedaj pri-lobilo še več zlata in da se bode torej vse podražilo, kar bodo zlasti delavci najbolj občutili, kterih jedino blairo, njihovo delo, v cenah izdatno počasneje napreduje, nego druigo blajro. Hrvatska v slavjan= sko=germanski borbi. r-«» Žena in sin sta ga umorila. T Kapolnaru na Ogrskem je umorila kmetica Ana Besnedek v sporazumu s svojim sinom Štefanom spečega >ot redka, da bi se tako polastila njegovega imetja. Ustrelila so nanj devetkrat s samokresom. Oba so zaprli. tfcn , ___ jj, ! ' V vasi OlkiČ tra rusko-avstrijski mejLje bil umorjen in oropan prošt Opolski od neznanih roparjev. Konec italijanske razbojniške bande. Pred leti se je klatila po Italiji četa najopajsnejših italijanskih roparjev pod vodstvom Blondina in Mon-trina. Policija jo je zasledovala, a prebivalci so imeli tolik strah pred oeveto imiogoBtevilnih roparjev, da je niso marali niboli izdati. Neki ka-varaax pa se je nekoč ojunačil in izdal orožnikom roparsko bivališče. Med orožniki in roparji je prišlo takrat do hudega boja: mnogo ropar jev so zaprli, mnogo pa jih je tudi oteklo in pobegnilo potem na Francosko. Zdaj bo se od tam vrnili in se osvetili nad kavarn ar jem, ki jih je svoj eas izdal, s tem, da so ustrelili njega in njegovo ženo. A bas to je bilo za nje osodno in jih spravilo roke pravice. Zagreb, koncem junija. Pred viharjem, nevremenom, potresom opažajo se v naravi značilne spremembe, občutijo stresali j a, ki napovedujejo katastrofo. Talko je tudi v življenju narodov. Ko je nastopil čas, da se v zgodovini napiše 'kaka stran z rudečimi slovi, ali kadar je začeti novo poglavje: tedaj je opažati v socijalnem in političnem življenju dotičnega naroda mrzličnih »tresljajev, gibanj, ki završujejo z odločilno bitko: ali zmago ali porazom. Le sprememba navstaja vsekako. Da, približujejo se dnevi, ko se ima izpolniti proroštvo ruskih Slavjano-filov, ki so napovedali grozen spopad med Slavjans+vom in Germanstvom. Borba in groinenje se bode razlegalo Od Baltika do Jadrana, Jonskega in Egejskega morja. In da ti dnevi niso tako daleč, to dokazuje pokanje pušlk predstraž na meji, vojevite priprave tekmecev in tista neznosljivost, ki vlada v slavjansko-germanskih odnosa jih — neznosljivst, ki mora najti svoje rešenje kmalo, hitro, ker je poz-neji bodočnosti namenjena iakljnčno le socijalno-ekonomska vojna, a ta verska in naeijonalna mora prenehati ! Prišla je enkrat ura za narode, ki jih je dvajseto stoletje zalotilo v suženjstvu. V dvanajsti uri bodo ti narodi premagovali tirane, ako bodo ti narodi po svoji zaslugi vredni svobode; ali pa ostanejo pod večnim jarmom, da se mu slednjič tudi primee in ga niti ne bodo več smatrala za jarm. , . . ._ Pustimo za sedaj rfa strani celokupne borbe, da se podrobneje pobavim® z našo jugoslavjansko ulogo na pr>-pravah za nastopajočo borbo, (kakor tudi v borbi sami na življenje in smrt. Uradno so nas proglasili za main je narode". Zato nas Slavjaoov na ju-6U, a vendar v okvirju habsburška monarhije, niti ne poživljajo oni tam zori na Ihmaju, da bi tudi mi soskr-beli za osodo države. — Bes je, mi nismo silni po številu, niti nam niso blagajne po bogataški napotene, nismo "odločujoči faktorji" kakor Peljati in Čehi, ali prosimo lepo: mi smo gospodarji tega morja, za «fcte-rega se potegujeta Brrnaj in Berolm, mi smo branitelji tega mostu, ki vodi — nach Ost eni Tu je naša vrednost in nasa moe-Ke radi nas, ampak radi naših dežel, radi strategične pozicije naše domovine na poljanah slavjanskc^german-ske borbe: postajamo imi T^m. blav-jani najodločilnejim deloma slavjanske vojske proti Germanstvu. Smo-li mi, pogledom na to d^stvo, dejstvo, da so naši neprijatelji znali še preveč dobro preceniti našo vrednost, patk nas sedaj omalovažujejo, sedaj zopet povzdigajo, da bi nas prevari! i in izigrali. Golaehowski govori v delegacijah o ba.kanskih Slavjanih kalkor kak milosten oče o neubogljivih otrocih! Avstrija želi Balkanu vsako dobro. Ali če bi Balkanei hoteli misliti s svojimi, a ne dunajskimi glavami, potem jim preti tudi šiba! To je zgodovina srbsko-bolgarslke carinske zveze. Kadar dalmatinski Hrvatje prosijo na Dunaju milosti za svoje izmrcvar-jene prekovelebitske brate, jih oiečejo niti vsprejeti, niti poslušati, ker je Dunaj s svojo vlado na strani Madja-rov. Sedaj pa, ko so nove razmere združile Madjare, Hrvate in Srbe: tu ti je avstrijska vlada s ponudbami pred Hrvatmi, pak že rišejo na geografiji novo trojednico " Avstro-Ogr-slita-Hrx-at-ska'da bode Hrvatska močna proti siloviti Ogrski. To je zgodovina naših dni, to je politika kamarile, da ^ je nmilkala avstrijska poraže-voda Albreht, boljšo itulijam&o mor- na Pehota, ki ni mogla vzdržati stre-narieo pa Mariborčan admiral Tegett- 1Jail.ia iz 'boljših pruskih pušk -razumeli to 'nalogo svojo T Ali smo « __"_i3,ft. T se zaželi pripravljati, da jo dostop odigramo, kakor zahtevajo ^ dobro umevani peresi in dolžni ki imamo nasp^i ostalenm Sl^an^tvu — na to bodemo skuiali odgovoriti kasneje Japonci ▼ Mandžuriji Iz Tokija poročajo poreko Londona: Na maodžmski železnici so za japonski tobak in za drugo blago dovolje-ne ZQ1Z8ID6 eone. To je razburilo ino-zemce, ki bo v trgovskih zvezab s Mandžurijo, kajti ako se bode Se nadalje olajševalo uvoz japonskega blia-pa, tedaj bi se kršila svobodna kon-Sedaj bonstaftnjemo samo kurenea po načelu odprtih vrat. hof pri Visu. Pa kaj sta pomagali ti zmagi, ko pa sreča ni bila mila naši severni armadi na Češkem?! Prusi so pridrli na Češko. Zmagali so v več manjših -bojih. Prusko armado je vodil takratni pmdki kralj, poznejši nemšlki cesar Viljem, navidezno sam, dasi ga je Bismarck le z veliko težavo, kakor trdijo pruski zgodovinarji, plregovoril na vojsko proti avstrijskemu cesarju. A pravi poveljnik 220,984 mož močne pruske arma'de je bil res ženiakti zviti MoLtke, načelnik pruskega generalnega štaba. Slove Bismarcika, a brez Moltkeja bi bila Prusija težko to, kar je danes. Ravno Moltike je bil oni, fki je zapustil izvožena pota višje vojaške vede v vojski in •začrtal nova moderna pota velikim vojskam. Nasproti močnejši, že z modernimi boljšimi puškami oboroženi pruski vojski je postavila Avstrija 178,000 mož svoje armade, tki se ji je pridružila tudi 20,800 mož močna saška armada pod vodstvom saškepa prestolonaslednika Albrehta. Avstrijsko armado je pa vodil fem. Benedek, general stare šolie, ki si je pridobil lavorik na Laškem, Sl za voditelja velilke armade ni bil sposoben. Omahljiv v svojih sklepih in neodločen v važnih trenotkih je delal napako za napako. Avstrijski generali in tudi poveljniki zveznih -nemških dSržav mu niso zaupali, on pa njim ne. Niti izdelal ni nčrta, (kako voditi vojsko proti. Pruscm. Z& vodstvo velikih delov armade je bil dober, ker je anal navdušiti vojake, toda velik je -bil le v izvrševanju danih mu naktg, sam pa ni bil sposoben dajati navodila. Manjkalo mu je neomejo-. nesnrr* poveljniku neobhodno potrebne lastnosti, da bi mogel dajati inicija-tivo. i Avstrijska artilerija je imela 776 dobrih topov. Prudka armada naj bi 3. julija počivala. Pruski general Her-wath jo poveljeval desnemu krilu od Hradeka do Ratdokovice, v sadovski okolici je stala prva praska armada, ki ji je poveljeval pruski princ Friderik Karol, v okolici Raeice in Hore-novasi je stala druga praska armada, ki ji je poveljeval pmski prestolonaslednik. Med 3. in 4. uro je bila odločena bitka, a boji so se še nadaljevali tako, da je trajala bitika dvanajst ur. Pruska armada ob Labi ni mogla takoj uspešno nastopiti. Pač pa je 11. pruska divizija zajela pri begu po 6. uri zvečer 52 avstrijskih topov in 5000 mož. Avstrijska armada je izgubila 1313 častnikov in 41,499 mož, vjeli so pa Prusi 12,677 Avstrijcev; Salksonci so zgubili 5 častnikov in 1446 mož,; topov so Avstrijci zgubili pal87. Pruske izgube so znašale le 360 častnikov in SS12 mož. Kaj je bil vzrok temu porazu. ? Avstrijci so napadali z bajoneti, pruske brzostrelne puške so pa podirale liki Ikosec travo avstrijske Čete. V bitki pri Kraljevem Gradcu je bil ranjen ibudi državni in deželni poslanec slovenske ljudske stramke dvorni svetnik Suklje. Ko je ležal v prsi zadet na bojišču, je videl, da ga konjiniški napad mora poteptati pod Ikopiti. S težkim trudom se je privlekel pod neko drevo, vedoč, da se bode morala konjeniška ataka tu razdeliti in jahati mimo drevesa. Tako si je ohranil življenje, drugače bi ga konjiča poman-dr al a. Posledica bitke pri Kraljevem Gradcu je bila, da je Avstrija izgubila Beneško, razdelili so prej enotno državo v avstrijski in ogrski del. Potlačiti so pa hoteli Slavjame, in to naj bi izvršili v vastrijsketm delu Nemci, na Ogrskem pa Madjari. Zdravila, narejena iz človeškega trupla. Takšna zdravila igrala so v starem m srednjem veku veliko ulogo. Še celo v poeetku minolega stoletja, leta 1834, imeli so po lekarnah na Češkem in drugod za dragi denar na prodaj koso egiptovskih mumij, balsamiranih ljudskih trupel, ktere so rabili kot zdravila proti raznim boleznim. Od pradavna čislala je kri ljudska za jako močno zdravilo; pa še danes ponekod prosto ljudstvo telesu obešenca čudo-tvorno mož pripisuje. Odgnjile kosti mrličev, del mozga in kri ljudska _ čislala je že od nekdaj kot jako zdra-Dne 2. julija ob 11. uri ponoči dobi' -^ihro sredstvo. V nekem starem češkem jjdmvniškean spisu žita se sledeče: "Meso od ljudi obešenih ali potol-čenih, kakor koža od njih za napravo Moltke poročilo, da so ptreikOračili Avstrijci Labo in zasedli ozemlje pri Bistrici. General se je »takoj podal k pruskemu kralju in si izposloval povelje, da se bije odločilna bitka drogi dan. Pruski generali so dobili povelje, naj prodirajo. Armada princa Friderika Karla nag napade Avstrijce v fronti, armada pnn&ega prestolonaslednika napade avstrijsko desno, polabska armada pa avstrijsko levo krilo. I>ne 3. julija 1866 se je pričel ob oesnih zjutraj krvavi ples. Praski kralj in Moltke ter Biamairek bo stali t bližini Sadove. Prusi so prekoračili BMtioa Strašno so gromeli avstrijski topovi, a sovražnik se je boril za gozde pri Sadovi in Bemitku ter za omleta, mast in prekohame kosti se trabijo kot zdravila za dotične dele bolnikov, enako sline proti slepoti in kačjemu piku, pepel is sežganih las •za Ttetavljenje kri itd." Italijanski zdravnik Bertoletti v začetku 17. stoletja je priporočal proti naduhi uživati dihanje zdravih ljudi. Pripravil je posebno napravo, s ktero je dih. človeka ulovil, nato ga shladil v led, kteraga koščke je rabil, ko je napravljal zdravila. V sedanjem modernem zdravilstvu ostalo je od vsega tega edino le še to, da se pri opemeijafa sname košček POROTNIODBOl: KAfcOL ZALAR, Box 28, Foreit City, Pa JOHN SKODLAB, P. 0., Forest City Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City. Pa Oity^l!*1 " poialjaio L U^iku: Iva« Ttlbas, P. • 1H «•?. rmg Društveno flaailo j* "GLAS NARODA". kože od zdravega človeka na bol ne-m. kar se zgodi pri nekterih ranah in opeka n ali.'' Tako piše č-eški list. Pri nas se pa še tuintam nahajajo ljudje, tki se boje iti v lekarae, češ, ondi me Inido vzeli za vselej in z mojega telesa zdravila kuhali. Oj, babjeverstvo! Tramp — milijonar. Iz Pariza poročajo: Kovača Curvja so prijeli nedavno zaradi anarhističnega ponašanja v Hallenu. Ivo so odredili njegovo ime in pokolenje, so dognali, da je on dedič milijona frankov, ki jih je zapustil neki bogataš. Pri aretiranju je pravil Curv, da se je mislil usmrtiti z dvema bombama, da bi tako napravil ko-nec pomanjkanju in lakoti. Nove konserve. Profesor Ron, ravnatelj inštituta "Pasteur" v Parizu, je iznašel novo sredstvo za konzerviranje mesa. Ta obstaja v injekciji, tki se izvrši na živalih pred klanjem. Na ta način se meso baje dolgo ohrani. Vojni minister je ukazal izvršiti razne poskuš-nje. Sedaj bodo v Parizu zaklali več živali, s kterimi bodo na prej omenjen način postopali. Po določenem času bodo preiskali zdravniki meso, in če bode dobro, se razdeli potem med vojaštvo. Koliko se pokadi v Avstriji? Prvo polovico tekočega leta se je pokadilo v Avstriji za 109,SS3,852 K torej za 4S9,757 K več od lanskega prvega pol leta. Portorik se je prodalo 92,110,908 (GS6,00S več od lani v istem času), ikub S1,1S1,163 (3,S74,-712 manj od lani v istem času), finih viiržink 78,742,370 (5,003.642 manj od lani), trabuk 5,281,900 (S40,661 manj od lani). Izmed cigaret se je prodalo največ šport, in sicer 854,504,6S3 komadov (63,21S,692 manj od lani); vseg-a skupaj se je prodalo 1,S13,056,-549 cigaret, torej za 75,050,738 več od lani v istem času. Išče se JOSIP KOVAČ, doma iz Pre-zida na Hrvatskem. Pred dvemi leti je bival v Memphisu, Tenn. Kdor rojakov bi vedel za sedanje njegovo bivališče, naj ga blagovoli naznaniti uredništvu "Glasa Naroda", ker ima zvedeti zelo važne stvari. (10-17—7) JOHN VENZEL. 1017 E. 62ud St., N. E., Clevslaud, O. Izdeloralee kranjskih in nemških HARMONIK se- priporoča rojakom za izdelovanj in popravljenje harmonik. Delo napravim n* zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeš-no in dobro. Gene trivrstnih od $23 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdeluj tm tudi plošče iz aluminija, nikclja ali medenine. Cena tri-vrstnim i« od $45 do $80 »i vezana f 75 cent. Za vsako hišo' koristne in ia-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- smmmmr nlk Dalje; urnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, »entjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se K. AUSENIK, 1146—40tfa Street. Brooklyn. N. Y. mm 9 nabavna I CAL1F0RNIJSKA VINA ISA PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črne vino 50 centov • galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galort vina, mora sam posodo plaSati. NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALABJA mL, P. O. Box 547. Dotienik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko število rajmLh slovenskih knjig. Uradoe ure: vsak dan od 6. do V28. zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča. Forest City, Pa. Uredništvo in upravništvo. "Glas Naroda." Čast mi ie naznaniti slavnemu občinstvu ? Cl»ic*gi, Iii.. kakor tudi rojakom po Z^ed. aržavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 s. Center Ave., Chicago, III., bliru 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. I^ajlMjjfs vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Moj SALOON se nahaja pod št 40Q W. Michigan St., in Je samo poi bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsako mu najboljšo postrežbo zago tavljam. S spoštovanjemj JOSIP SCHARABON, 409;W. Michigan St., Duluth,' mi in in- nwrp: ifw^i"^ M>|P: 1 Ži Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIK^: Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7tb St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GEHM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbinf, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN ME DO S, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, HL, nadzornik, Box 138, Burdine, Fa. POROTNI ODBOft: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackbernr St., Pittsburg, Fa. MIHAEL KLOBUČAR, H porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDOLC, HL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nek. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, EL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov ln druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarna pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: *0HN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od 6trani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JALIOB ZAUCKOVEC, 4824 Blackberry 61. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožba. , ~ Društveno glasilo j«: "GLAS NARODA". tričn Oorji Šara pript 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Velik vihar je 30. jun. popoldne v ljubljanski okolici razsajal. Okoli Št. Vida in Medvod je ruval drevesa. Eno drevo je vihar vrgel eez progo, da se je moral vlak ustaviti. Skupaj trčila sta 27. jun. popoldne na Zaloški cesti v Ljubljani voz elek-e železnice in voz hlapca Rudolfa »všeka. Hlapec je porinil voz s »novega ravno v trenotku, ko je !jal mimo električni voz, kteri se je nekoliko poškodoval. Radi prodajanja nevžitnih klobas je dobila neka kmetica iz Bizovika tri tedne strogega zapora s trdim ležiščem in postom. Klobase so pred Veliko nočjo konfiscirali tržni organi. Cesarjev spomenik se postavi letos v Ljubljani. Dotično šablono so že postavljali pred justiČno palačo. Če bo vse do zadnjega izdelano., postavijo spomenik meseca septembra. Ob odkritju bo primerna slavnost, na predvečer mirozov, drugi dan pa slavnost z obširnim propramom. Ume se samo po sebi, da se vzida tudi spominska plošča, kedaj in v kak namen se je spomenik postavil. Osnutek je bil svoj čas v "Mestnem domu" razstavi jen. tisti, ki se ni — nikomur Mrtev otrok pod vozom. Dne 2. maja je Matevž Haee, kakor smo že poročali. peljal na deželni cesti, ki pelje iz I»ža v Stari trg na dvovprežnem tovornem vozu koruzo. Sedel je na vozu, vajeti je imel privezane na ročico in neusmiljeno podil konje. V tem hipu je pridrvil z vozom do hiše št. 27 v Starem trgu, kjer se steka okrajna cesta v deželno. Izza vogla hiše je pritekla triletna hčerka posestnice Marije Žnidaršič. Vsled strahu dirjajoČih konj je padlo dekletce pod voz, ki je šel s sprednjimi kolesi otroku cez prša, a z zadnjimi čez vrat, tako da je bil otrok takoj mrtev. Mati Marija Žnidaršič bo zaradi malomarnosti sedela tri dni v zaporu. Matevž Hace je pa dobil tri mesece ostrega zapora. Vročina je nastopila po vseh krajih Kranjske naenkrat uprav julijska, in se je zlasti kmetovalec z ozkom na košnjo, po pravici veseli. Seno, ki je zvečer ali drug dan zjutraj ob 4. po-košeno, je čez dan posušeno, zvečer pa že doma spravljeno. Ljudje hite izkoristiti to izredno lepo vreme. Na prostem kaže toplomer 28 do 35 stopinj R. Brzovlak povozil otroka. Povozil je 28. jun. opoldne brzovlak lHetnega šolskega otroka Janeza Kukovica v Kresniških Poljanah, po domače Torijevega. Nesel je juiino sestri in ob srečanju dveh vlakov ni pazil na brzovlak. Kranjski nemški mandat. Zastopniki nemško-narodnih dijaških društev na graikem vseučilišču in tehniki so sklenili, da se pismeno zahvalijo poslancema Wastiama in dr. Pommer-ju, da sta nastopila za driEavnozbor-»ko zastopstvo kranjskih Nemcev. Zahvala rtaglaša, da nemško zastopstvo na Kranjskem nima samo krajevnega, marveč tudi splošni narodni pomen. Poslanca prosijo, naj tudi nadalje posvetita niandatn kranjskih Nemcev svojo pozornost. Na dan svojega godu utonila sta ▼ Rinži na Kočevskem delavca Peter Cimperič in Pavel Gasparič. Kopala sta se. a nista znala plavati ter sta se *ipala predaleč. PRIMORSKE NOVICE. Samomor. V Trstu se je 501etni J Pelegrini zaprl v sobo, napolnil veliko posodo z ogljem, ktero je zažgal in potem legel v postelj, kjer so ga našli zadušenega. i Velika tatvina olja v Trstu. Tvrdki Segre v Trstu so dozdaj neznani uz-I moviči ukrali 2400 kg olja iz skladišča. — i Ubil se je 381etni zidar Just Fabi-jan, ki je v Trstu skočil v bolnici skozi okno na vrt. Bil je na mestu mr-, tev. Novo artilerijsko vojašnico v pavi- 1 jonskem sistemu zgradi puljska občina. Zgradba bode veljala 600.000 kron. ŠTAJERSKE NOVICE. Borba z nočnim tatom. Dne 27. junija je poizkušal neki uzmovie priti na zvit način v hišo št. 10, Marijine ulice v Mariboru. Hišnik I. Jurša je tatu pravočasno zapazil, stekel je čez vrt za njim ter ga pri plezanju čez ograjo zalotil. Nastala je huda borba med tatom in hišnikom, pri koji je pa zadnji opešal, tako da se je uzmoviču posrečilo odnesti pete. Požar v Pobrežah. Po noči od 27. na 28. jun. je izbruhnil v Pobrežah velik požar, ki je uničil gospodarsko poslopje in pralno kuhinjo posestnika Stamica. Domačim in mariborskim gasilcem se je z veliko težavo posrečilo ogenj omejiti na gorenja dva predmeta. Grozna smrt otroka. Dne 22. jun. je štiriletni otrok posestnika Fajsa iz Spodnje Nove vasi pri Slov. Bistrici v hudi žeji pil iz steklenice, napolnjene z octovo kislino. Mislil je, da je v steklenici voda. Čeprav so stariši videli, kako se otrok vije v hudih bolečinah, niso klicali zdravnika. Celih 14 ur je ubogo dete prenašalo grozne muke, predno ga je smrt rešila. Oče se bo imel zagovarjati pred sodiščem, ker je tako nevarno tekočino zanikrno spravljal in ker ni klical otroku zdravnika. Pobegel uzmovič. Dninar Sprach je 27. junija pomagal hlapcu Antonu Tošu skladati premog na mariborskem kolodvoru. Toš je zaradi vročine pri delu odložil telovnik. Najbrže so mu iz žepa moleli bankovci in je to Sprach zapazil, kajti v neopaženem trenutku je zagrabil Tošev telovnik in zbezai. Zasledovalo ga je več ljudi, a Sprach je bil hitrejši. Toš je imel v telovniku 58 K 60 vin. Utonil je "dne 24. jun. pri kopanju kovaški učenec Janez Ban iz Vidma. Ker je Sava na mestu nesreče dokaj deroča, doslej še niso našli trupla. Špirit eksplodiral Dne 26. jun. popoldne si je Ziegrosser v Celju kuhala kavo na samovaru. Ko se je nekaj o-gledala za deklo, ki je snažila in spravljala zimsko obleko, se je samovar naenkrat razletel ter je bila takoj vsa kuhinja v plamenu. Njej in dekli se je s pomočjo sosedov posrečilo o-genj zadušiti, predno se je na ostale prostore razširil. Vendar je škode okoli 600 K. Ziegrosser je bila zavarovana. Zaradi nesrečne ljubezni sta končala svoje življenje v Gradeu 251etni tiskar Franc Kipperer iz Voitsberga in 201etna šivilja Marija Egger. Trem otrokom življbnje in hišo rešila je 29. jun. delavka v Macunovi opekarni, Ana Forta, ko je sla v Se-lah p:;. Ptuju mimo neke hiše, iz ktere se Je valil dim. Odprla je zaklenjena vrata in našla v sobi tri otroke že skoraj v plamenu. Igrali so se z žve-plenkami in zažgali. Forta je rešila otroke in pogasila ogenj. Požar je uničil dne 29. jun. hišo in gospodarska poslopja Franca Zupana v Tolstem, občini Marija Gradec pri Laškem. Zgorel je tudi 721etni Jernej Zupan, oče zgoraj imenovanega, ki je hotel rešiti vole, a se je goreči strop vsul nanj, ter par volov. Frane Zupan sam pa je dobil na obeh rokah in na desni nogi velike opekline. Škode je 6000 K. Zupan ni bil zavarovan. Isti dan je zgorela 200 korakov od Zupana oddaljena hiša Franca Planca ter njegova gospodarska poslopja. Posestniki, zavarujte se proti ognju! Nesreča. 28. jun. je poslal posestnik Anton Kozolc v Presladolju, občina Blanca pri Brežicah svoja dva sinova Maksa in Toneta na travnik, ki leži na precej strmem griču, kosit travo, ktero bi naj z voloma pripeljala na ovinkastem potu domov. Maks je z verigo zaprl eno zadnjih koles, in je peljal voz samotež po griču navzdol. Voz je drdral prenaglo. Maks ni hotel istega vzdržati, padel je in je prišel z glavo pod kola ter je vsled poškodbe na mestu mrtev. HRVATSKE NOVICE. Oboroževanje Dalmacije. Pod tem naslovom prinaša "Obzor" uvodni članek, kjer pravi, da obrača Italija vso pozornost na Balkan in se pripravlja na vojsko. Tako utrjuje Ve-necijo in išče primerne postojanke za brodovje med lagunami. Italija ima močnejše brodovje kot Avstrija in zato hiti zadnja na vso moč jačati svojo mornarico. Dalmacija dobi železnico, a ne zato, da bi se pospešil promet, ampak iz strategičnih razlogov. Po Dalmaciji zgrade utrdbe; zlasti mislijo utrditi Kotor, Šibenik, Lošinj in druge otoke ob obali. Milijone bodo porabili v vojne svrhe. BALKANSKE NOVICE. Potovanje kralja Petra. Iz Zemuna poročajo,da namerava kralj Peter prihodnji mesec potovati v Petrograd in Rim. To potovanje bi bilo sicer privatnega značaja, kajti kralj Peter bi obiskal svoji svakinji, veliko vojvo-dinjo Milico Leuchtenburško in kraljico Heleno, toda o tej priliki bi ga gotovo oficijelno vsprejela tudi car in italijanski kralj, vsled česar bi mu bilo potem možno obiskati tudi druge evropske dvore. Za to potovanje se delajo baje že priprave. Obstrukcija v srbski skupščini. Ze-mun, 30. jun. Srbski mladi radikalei se že pripravljajo na boj proti vladi. Mladi radikalei groze z obstrukcijo v skupščini. Naprednjaška stranka v Srbiji se razide in sieer radi tega, ker je pri zadnjih volitvah v skupščino dobila le tri mandate. Trije poslanci stopijo v zmerno radikalno stranko. Za srbskega poslanca v Carigradu je imenovan Sveta Simič. ki je opravljal isti posel doslej v Sofiji. Za poslanca v Sofiji je imenovan Jovan Jo-vanovič. Akademično društvo srbskih dija-kov-agronomov na Dunaju. Srbski dijaki, ki študirajo na agronomski visoki šoli na Dunaju, so osnovali med seboj posebno agronomsko društvo, da bi tako bolj napredovali v svoji stroki. Bolgarski častniki na Avstro-Ogr-skem. Da bi uredila Bolgarija svojo vojaško šolo v Sofiji po najnovejših zahtevah, je odposlala dva štabna častnika te šole na vojaško akademijo v Dunajsko Novo mesto, da tam potrebno prouči ta. Društvo za čuvanje narodnega zdravja. V Srbiji so osnovali društvo za čuvanje narodnega zdravja. To društvo je že mnogo koristilo. Trudi se, da priuči narod prav živeti. Skrbi, da so v redu stanovanja, hrana in obleka. Društvo ima že tudi po vaseh podružnice. RAZNOTERO STI. Ovaduhi na Angleškem. V angleškem mornariškem ministerstvu je vse vznemirjeno. Dognalo se je namreč, da se klatijo po Londonu ovaduhi neke tuje države, ki so si prilastili v mornariškem uradu zelo važne listine, med njimi tudi načrte novega mornariškega topničarstva in mnogih angleških vojnih pristanišč. Strela med vojaki. Strela je na vojaškem strelišču v Berlinu ubila ka-nonirja Hofferja, štiri kanonire je o-hromela, stotnik Rothenhahn je lahko ranjen, šest konj je skočilo v močvirje, kjer so utonili. Avstrijski častniki v Italiji Večje število avstrijskih častnikov pojde v kratkem v Cividale, kjer jim bodo Italijani priredili banket. V Cividale jih sprejmo italijanske oblasti in italijanski častniki. S tem se hoče de-monstrirati, da je razmerje med Avstrijo in Italijo "prijateljsko". Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bilo več italijanskih častnikov v Gorici. Tobačna tovarna zgorela. V tobačni tovarni Habregas na Španskem je nastal požar, ki je rovzročil znatno škodo; tovarna je Kila zavarovana. Telefonska zveza med Rimom in Parizom je bila dne 1. julija otvorje-na. Govorila sta oba ministra za pošte, ki sta izrazila nado, da bode proga tvorila novo zvezo prijateljstva med Francijo in Italijo. VABILO NA NAROCBO! Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c. Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti. 'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo. 'GLAS NARODA* je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse drugo tudi. Mi ne igramo 'va banque' — ČE GRE, GRE — ČE NE FA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati 'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov. Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje 1 Upravništvo 'GLAS NARODA'. Pozor Slovenci in Hrvati! Na milijone ljudi si je izdravilo potenje nog s KNEIPPOVTM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu napravite nogoviee s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave! Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Kdor želi omenjen prašek, naj nam pošlje $1.00 in mi mu takoj pošlemo istega. JAKOB VAHCIC & CO., 850 Second St., Steelton, Pa. (12-7—12-8 v d) Kako dobite lepe in goste lase? Največji špecijalist za lasne bolezni dr. Pinkus pravi,, da je za gojitev in za ohranitev lepih in gostih las potrebno umno in redno mazanje glavne kože skozi eno ali celo dve leti Isto trdita ^udi znana profesorja dr. Cla-fen in dr. F. J. Justus. Najbolje in edino po zdravnikih presknšeno in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las je "C RESCEN T". Okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih oaobah. — Škatlja $2, tri škatlje $5. Poduk o negoyanju las velja 10c. Mazilo za pospefienje rasti brk in brade velja $1.25. Nedosežno in nepreikošeno. IZREDNA UGODNOST za mesec julij. Kdor posije naenkrat $10 ali pa v dveh obrokih po $5, temu pošljem ali naenkrat 12 škatelj "Crescent a", ali pa vsak mesec eno škatljo. P. FRANK, 226 East 11th Street, New York, N. Y. JOHN KRACKER. 1199 8i- Clmir St., Cle?«Ua4, O* Priporoža rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeč« vina (Concord) prodajam po 50e galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GAIiON. BUNJEVBO, za kterega sem im-portiral brinje is Kranjske, velja IS steklenic sedaj fl3.fl>. T&QPINOVEC |8JM> gaiona DIOŽRZK $2.75 gar lom. — Najmanj« posode sa žganje •» 4H> galon* Haračflom je yrMfci denar. Za obOtt oanfilft ae priporoča JOHN KRAKER UM St Olatr St., Cleveland. Ohio. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, dar se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS'Medica! Institute, • on j<5 edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini moi i garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: Dolezni na plučah, prsih, ker niei more v res- v , . , . . - , ---------- ,-------, ^.sih, želodcu, crevan, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčnebolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (henieroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabbevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sjfilis kakor tudi vse lajlie spome DOlCZIllmoške lil ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) • ^ Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Ant. Klapčlč, Bo* 183, Barbcrton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins " J New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navfedilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box 87, Forest City, Pa. Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trplenja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St, New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. POTREBUJEMO AGENTE za prodajo naših predmestnih stavbenih zemljišč, da se zgradi novi del mesta v New Yorku od 34. nlice dalje. Iskušeni ljudje zamorejo zaslužiti od $25 do $50 na teden provizije. Oglasite "se v sobi št. oOl na 299 Broadway, New York. (12-18—7) 8kušn)a uči! Podpisani naznanjam nMakom. da izdelujem J ^ ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu. Iz najboll-«Ih rož )■ korenin, ki jih je dobiti v Evropi ia Ameriki, ter Is finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu aH prebavnih organih, naj ga pije redno. Fdfilja se v zabojih po 1 tucat <12 steklenic) na vse kraje sapatk Bih držav Severne Amerike. V obilna, naročila se priporoča JOSIP RUS&, A32 Sontta Santa Fe Ave* Paebto, ^^ Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki©) Zdravimo vse fplučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, ^^^^ vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, B »ploh vse notranje in zunanje bolezni in vse ^^^ tajne moške in ženske bolezni. Dobra. prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropejsko M^B in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-^^^^^ ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem M predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. ^ w Govori se slovenski in hrvatski. £ ^^ Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 'J zjutraj do 1 popol. THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y. Kje je JOSIP POVHE? Doma je iz Rake pri Krškem na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred dvemi leti in senahaja nekje v Ankansasu. Za njegov naslov bi rad zvedel: Josip No vsak, Box 56, West Newton, Pa. (14-18—7) 5 Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Ki kupujemo in izdelujemo pofodbs za francoske dtfe in za doc« za kadi Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dof. Ako imate dofe na prs-iaj, pišite nam, naši pocoji so ngsisL FRIEDLAENDEB fe OLIVEN CO, •kreveport, La. P. O. Bsz 5M. Kje je najbolj vetrno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je : 800.000__kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji In najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema xtloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. k V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih. otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nai zaapalk v ZdraieaOi državah je 2e več let na* rojak 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. FRANK SAKSER, 6104 Saint Clair Ave. N. E. CLEVELAND, O. "Winnetou, rdeči gentleman' Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Gotovo. Pregledal sem že risbe in povprašal, kdo jih je napravil. Mesto dela bilo je tukaj večno spanje; delal je jeden sam, kteri je pri tem £e najmlajši izmed vseh!" Bancroft se obrne k meni in sikne: **To ste povedali vi in nikdo drugi! Le ne lažite mi, vi podli lažnjivee in potuhnjeni izdajiea!" '•Ne.*' odvrne White. Vaš mladi kolega se je obnašal kot gentleman in samo dobro govoril o vas. On vas je branil in zato vam svetujem, da ga prosite za odpuščanje, ker ste mu rekli lažnjivee in izdajiea." "Za odpuščanje prositi? To mi niti na misel ne pride!" odvrne Bancroft zaničljivo. "Ta greenhorn ne zna ločiti trikotnika od četverokotnika, a »i kljub temu domišljuje, da je surveyor. Mi nismo zato napredovali, ker je delal narobe in nas s tem zadrževal; mesto da to sprevidi in potrdi, pa nas črni in sumniči ta---!" Dalje ni prišel. Mesece sem potrpežljiv in bilo mi je vsejedno, kako ti ljudje mislijo o meni. Sedaj pa je trenutek tu, da jim pokažem, da so se temeljito motili nad menoj. Primem Bancrofta za roke, stisnem ga tako, da ni mogel vsled bolečin končati stavka in pravim: , "Mr. Bancroft, vi ste preveč žganja pili in premalo spali. Ker mislim, te še vedno pijani, ne jemljem vaših besedij resno." "Jaz pijanf Vi ste nor!" odvrne. "Da, pijan! Kajti če bi jaz vedel, da ste trezni in da ste premišljeno vorili p«,d!e izraze, pobil bi vas kot smrkavca na tla. Razumete! Ali korajžo, tajiti svojo pijanost?" žal sem ga še vedno trdo za roke. Gotovo si ni nikdar mislil, da se il pred menoj; toda v tem trenutku se je bal; poznalo se mu je na <>:i ni bil nikakor slaboten človek; toda izraz mojega obraza ga je Ni -i upal pritrditi, da ni pijan, a tudi ne ponoviti prejšnjih :: zato se obrne za pomoč na voditelja dvanajstih west mano v, kteri bili v podporo prideljeni: lr. Kattler. ali trpite, da se ta človek mene poprime? Ali niste tunas varujete?" "r 1,11 vi-nk. pleča t. močan na videz za tri ali štiri ljudi in : Bancroft ga je imel vedno za pivskega tovariša. Ni me mogel «•!.> se Z veseljem poprijel prilike, da izlije svoj žolč nad menoj. " k I1;,'!li- Prime me za roke kot jaz Bancrofta in odvrne: cakor ne trpim tega, Mr. Bancroft. Ta otrok ni še raztrgal m že hoče tukaj odrastle ljudi sumničiti in obrekovati. Takoj reč od Mr. Bancrofta, mladič, drugače ti pokažem, kakšen Bolečine v hrbtu In nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpcllerjem Kodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizinu, seiatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. nam i 4>1 F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. da Di bod prvit d en i rii učiti -nad E vrnem I*,ziv je veljal meni. Stresel me je za roko. To bi mi moralo biti . saj je bil močnejši nasprotnik kot nadinženir. Če ga hočem pri-;kc, mora vsekakor nad tem boljše uplivati, kakor pa Če dokažem reruftom, da nisem nikak strahopetec. Potegnem svojo roko in od- reenhorn Hladit tla!" rie ?" smeh I j: Prekličite takoj, Mr. Rattler, drugače vas Tak greenhorn je v resnici tako predrzen, lam a r< il.jevati hi mogel, kajti počil sem ga s pestjo po sencu, da se je t j ..!na vrt-'a na tla in obležal brez zavesti. Nekaj trenutkov je shota; nato pa pravi jeden izmed Rattlerjevih tovarišev: v:Is! Ah naj mirno gledamo. Če tak pritepeni Dutchman bije ndnika? Le po njem!" i :.an:e. 1'rejmem ga z brco v trebuh. To je gotovo sredstvo, da ■n.iKa podre: le paziti se mora, da se na drugi nogi dobro vzdrži, a tla. V tem trenutku mu pokleknem na prsa in mu zadam udan-c s pest jo na sence. Nato skočim hitro pokonci, potegnem verja izza pasa in zakličem: kdo? Naj pride!" liattlerjeva tovaršija ni imela posebnega veselja maščevati osodo .an Še v. Drug druzega pogledujejo vprašujoče. Jaz jih svarim: -hirajte moje besede, ljudje. Kdor se mi korak približa ali seže orožju, zapodim mu pri tej priči kroglo v glavo. Mislite si splošno >rmh, kakor vam je drago; jaz za svojo osebo pa vam hočem do-i sam vzprejmem b*>j s takimi dvanajstimi ivestmani kot ste vi!" t- }K.»tavi Sam Hawkens na mojo stran in pravi: jaz. San Hawkens. vas opozarjam, če se ne motim. Tega mladega ia vzprejmem jaz popolnoma v svoje varstvo. Kdor se predrzne, nu his. prestrelim mu takoj telo. Jaz mislim resno, to si lahko Stone in Will Parker se tudi postavita na mojo stran, da pokažeta, j"i! ::oma mojega in Sam Hawkensovega mnenja. To je imponovalo k..:;:, Obnujo se od mene, kolnejo in groze potilioma; nato se ■ za oi>a na tleh ležeča junaka, da jih zopet spravijo k zavesti. jbolj pametno zdelo, vrniti se v šotor. White je zrl a in strmečih oči j. Nato strese z glavo in pravi s se je n - vendar strašno. V vaše roke bi ne hotel priti na noben se moralo v resnici imenovati Sliatterhand, ker poderete z udai <»kega, krepkega in močnega č-lovega na tla. Kaj i»> tcdar vidt malemu Ifavvkensu ugajal. Veselo se je smehljal: "•> rhand. hj-hi-hi! Greenhorn pa ima že bojevito ime in kakšno. Da, • >■ }h.-leda Sam Hawkens kakega greenhorna, pa že nekaj ž njega posta;:.'. ■ e -t- ne motim. Sliatterhand. old Sliatterhand. Popolnoma jednako kot J- nv.iand. kteri je tudi westman in je močan kot medved. Kaj pravita vidva k temu imenu, Dick in Will?" Nisem sliša!. kaj sta odgovorila, kajti obrnil sem se na Whiteja, kteri me je prijel za roko. peljal me na stran in rekel: "Vi mi izredno ugajate, Sir. Ali vas veseli, iti z menoj?" ' * Veseli ali ue vedeli, Mr. White; ne smem." '1 Zakaj ne?" D 4'Ker me moja dolžnost tukaj pridržuje." '' Pshaw! Jaz odgovarjam. '' "To mi nič ne koristi, če ne morem sam biti odgovoren. Poslali so me senkaj. da pomagam premeriti ta oddelek in ne smem prec, dokler nismo gotov 1. "To bode končal Bancroft s svojimi tremi tovariši." "Dobro, toda kedaj in kako! Ne, jaz moram ostati." "Toda pomislite, da je tukaj nevarno za vas!" • "Zakaj?" "To Še vprašate? Saj ste morali sprevideti, da ste si nakopali v teh ljudeh samo sovražnike.' "Jaz ne. Saj jim nisem ničesar storil!" "To je res, oziroma bilo je do malo prej res. Toda vi ste dva vrgli ob tla in zato je končano med vami in njimi." "Mogoče;; jaz se jih ne bojim. Prav ta dva udarea s pestjo sta mi pridobila spoštovanje. Ne bode si tako kmalu upal kdo nadme. V ostalem pa so Hawkens, Stone in Parky na moji strani." "Kakor hočete. Človečka volja je nebo, včasih pa tudi pekel. Jaz bi vas rabil. Spremite me pa gotovo malo?" "Kedaj?" - ' . i' -iT-lJ "Zdaj." ; ■ M -r 'iT J ITOfjl!?- j'" "Ali hočete takoj oditi, Mr. White?" "Da; videl sem tukaj razmere, ktere me nikakor ne morejo vabiti, da ostanem delj časa tukaj kot je potreba." "Toda jesti morate vendar nekaj, predno greste, Sir." "Ni potreba. Kar potrebujemo, imamo v sedlih." "Ali se ne nameravate posloviti od Bancrofta?" "Nimam nobenega veselja." "Toda vi ste prišli, da se glede dela pogovorite ž njimi" (Dalje prihodnjič.) v ARrNIKl SO : •|La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2-.000 konjskih moči. La Savoie" „ „ ...................12 (Hk, 25,«^» La Touraine „ „ .....................10,. H h) jt 12,0<«( ; 'L Aquitaine" „ „ „ ...................IOjhh) , ir/uoo La Bretagne"................................. 8 (Xk> 9 .km) Champagne" ..............................8,(tOO 9 oOO "La Gascogne".................................8jU00 „ 9,0(M) Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludneiz pristanišča št. 42 Xorth fiiver, ob Morton St, N. I. La Bretagne *LA PROVENCE *LA LORRAINE La Gascogne La Bretasrne 19. julija 1906. *LA TOURAINE 26. julija 1906. *LA SAVOIE 2. avg. 1906. *LA PROVENC^ 9. avg. 190d *LA LORRAINE 16. avg. 1906. *LA TOURAINE 23. avg. 1906. 30. avg. 1906. 6. sept. 1906. 13. sept. 1906. 20. sept. 1906. Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. /M. w . Kcjmirfki, geneialui pgfut z&j ad. l. 51 Ltertcir it., CHitic, lil. CUNARD LiiME SPARIVJŽ5C5 PLJUJEJO MED TRSTOM, BEJCO IN N£W YORKOM ^ABNlKi IMAJO JiilO OBSFŽEiv POKBH PROSTOK EBOVU ZA ŠETAN4JS POTHIKO* TEETfUŽRKIr odpluje iz New Yorka dne 17. julija. odpluje iz Ne^v Yorka d je 31. juliji*. 0(l]>htje iz New Yorka dne 2S avgusta. ULTONIA, 3LAV0N1A in PANNONIA -- parnua na a/a ^ taka Ti parnisi 30 napravljeni po najnovejšem krom in zeio prikladu. ista tretji razred, JEDILA eo dobra i a potnikom trikrat ua p.--i&tsi postrfežena Vožnje -istk« {»rodajajo oocciašče.ii agentjg ln Cunard Steamship Co., Ltd., M Sraaarcfef; fiew ?Qrk 126 State St Boston 89 Oeafboro gjrtCfiucaeo. 2 AVSTRO-AMEBICAN Lil Regularni potni parnik.) "'GIULIA" odpluje 12. julija* "ERANCESCA" odpluje 28. julija. i "SOFIA HOHENBERG"i.odpluje 16. ^ s vozijo medJNew Yorkom, Trstom in Reko. avg; , Najpripravnejša in najcenejša parobrodna c-rta v Ljubljano in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. <®> Co., Qeneral Agents, 2 Washington St.,'New4York. v Pittsburgu, Pa, in okolici Rojakom naznanjam, da jo za tamošnji okraj moj i edini pooblaščeni zastopnik za vse posle 14824 Blackberry Alley- Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer. gk copk. priporočam. Frank Sakser SShiSfigž --■v:;: