Najrečji ilorenski duevuik
p
g \ _
g Za pol leta.....$3.00
I Za Ne# York celo leto •	$7.00
a Za inousnutro celo leto	$7.00
n
Velja za rse leto • •
$6.00
GLAS
IistrsIotenskihidelavcevY AmerikL
flT« largest Slovenian Daily in die United States.
^ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TXLSF0V: CHelsea 3—3878
Entered aa Second Glass Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TZUSTON: OHslsea 3—8878
NO. 273. — ŠTEV. 273
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 21, 1933. — TOREK, 21. NOVEMBRA 1933
VOLUME XT.T — LETNIK XLL
DOLOČBE NRA BO TREBA TEMELJITO IZPREMENITI
VEČMILIJONSKA ARMADA NEZAPOSLENIH BO ŠE LETOŠNJO ZIMO ZNATNO DEMOBILIZIRANA
Ravnatelj zveznega reliefa je obljubil, da bo v prihodnjih tridesetih dneh dobilo dveatopetdeaet tisoč nezaposlenih žensk delo. — Predsednik narodne trgovske zbornice je izjavil da bo NRA zavedno ostala. — Dosti strajkov je povsem nepotrebnih.
WASHINGTON, D. C., 20. novembra. — Vče-
raj se je začela na vseh frontah najnovejša "delavska bitka", in predno se je znočilo, so že dospela prva poročila o "zmagah".
Harry L. Hopkins, civil works administrator, je zvečer sporočil, da je na tisoče moških po vseh delih dežele dobilo delo pri javnih gradnjah. Do konca tekočega tedna bo že milijon nezaposlenih na delu.
Ako bo šlo vse po sreči, bo imelo do Božiča de-Jo in zaslužek štiri milijone oseb, ki so bile dosedaj odvisne od podpore iz javnih in privatnih dobrodelnih skladov.
V to svrho je na razpolago štiristo milijonov dolarjev, kar predstavlja del vsote, ki jo je dovolil kongres za obnovo ameriškega gospodarstva.
Nadalje je obljubil Hopkins, da bo v prihodnjih tridesetih dneh dobilo delo tudi dvestopetdeset tisoč nezaposlenih žensk.
ATLANTA, Ga., 20 novembra. — Pred tukajšnjo trgovsko zbornico je govoril predsednik ameriške trgovske zbornice H. L. Harriman. Po njegovem zatrdilu je pokazala izkušnja, da je treba do-
Swanson se zavzema za močnejšo mornarico
W ELLES SE B0 VRNIL NA SVOJE MESTO
Predsednik Grau želi, da bi bil ameriški poslanik odpoklican.—Roosevelt je naročil Wellesu, da se vrne.
Havana, Kuba, 20. novembra. Predsednik Ramon Grau San Martin jo prvič, odkar je kubanski predsednik, podal svojo izjavo glede svoje 'vlade.
G rail je sprejel časnikarske poročevalce v .sprejemni sobi svojega stanovanja v predsedniki palači.
Predsednik Grau je rekel, da je sedanja vlada pokazala, da zasluži, da bi jo Združene države priznale. Gele ameriškega poslanika Sumner Wellesa. kaiterega smatra za nasprotnika svoje vlade in želi, da bi ga predseduBc Roo-sevelt odpoklical, je rekel :
-— Čutim, da je Mr. Welles nasprotnik moje vlade in vem, da so njegove vsakdanje konference z voditelji opozicije škodljl.e za nas in za Kubo.
Warm Springs, Ga., 20. nov. — Ameriški poslanik Summer "Welles, ki jo z acToplanom prišel iz
ITALIJA BO ZAPUSTILA LIGO NARODOV
GENERALI POSTAJAJO MENIHI
AMERIŠKO MORNARICO ! JE TREBA TAKOJ POVEČATI
WASHINGTON, D. C., 20. novembra. — Mor-Fašistovski svet bo 5. de-[Ker so sovražnosti pone-' nariški tajnik Claude A. Swanson je naprosil pro-
cembra sklepal glede izstopa Italije iz Lige narodov. — Časopisje se zavzema za izstop.
Rim, Italija, 20. novembra. — Ko se bo 5. decembra sestal veliki fašistovski svet. bo sklepal o izstopu Italije iz Lige narodov.
Z ozirom na zadnje izjave ministrskega predsednika. Mussolini-ja je izstop Italije iz Lige neizogiben. Na svoji zadnji seji spomladi je fašistovski svet že tudi razpravljal o -tem n-prašanju ter to-
hale, so generali brez računski urad, da dovoli mornarico potrebno svo-
dela in zaslužka._ Po- to za pomnožitev mornariškega moštva 5300 mož.
magap si pač kot si mo- Ta njegov predlog posebno podpirajo mornariški rejo in znajo.	! Poveljniki, ki že dalje časa zatrjujejo, da sedanja
Peiping, Kitajska, 20. novem-j
mornarica ni dovolj močna niti za čas miru.
bra. - Ker je sedaj ponehala voj- '„ Z. ozir<)lu na. mednarodni polo-na med Kitajsko in Japonsko, ^aj m neuspešni potek razorožitve-
mma:o
mnogi kitajski generali ni kakega opravka.
Nekateri gredo v pokoj, neka-
meniti, da bodo v vseh ozirih odgovarjale svojim svrham.
Dejal je, da je poteklo že dovolj časa, da je mogoče oba velika poskusa temeljito preceniti, pohvaliti, kar zasluži hvalo, in pograjati, kar je graje vredno.
Nato je Harriman zagotovil, da obe veliki pomožni organizaciji" ne bosta nikdar popolnoma prenehali obstajati, kajti potreba samoohranitve zahteva, da se sedanje zmedeno gospodarsko in industri-jalno življenje nadomesti z rednim in urejenim.
—	Po mojem mnenju, — je dejal, — ne bosta NRA in AAA nikdar opuščeni, toda sčasoma se bo izkazalo, da ju je mogoče izboljšati in njune izvedbo posplošiti.
—	Sedanje prisilne pravilnike mora vlada nado-
ločbe, vsebovane v NRA in AAA, temeljito izpre- "ZZZZ	^
*	J	~ s predsednikom Rooseveltom pet
ur trajajočo konferenco*, tekom kateremu je poročal o položaju na Kubi. Po konferenci jc Roose-jvelt naročil poslaniku, da se vrne na svoje mesto.
Welles je v nedeljo zvečer odpotoval v Washington, ker ga je predsednik prosil, da poda isto poročilo državnemu tajniku Phil-Hpsu. predno se vrne na Kubo. Iz tega je razvidno, da bo predsednik obdTŽal glede Kube dosedanjo politiko in ne bo priznal sedanje Grauove vlade.
ne konference povdarjajo mora a-4 riški krogi, da je neobhodno potrebno večje število mornarjev za
ter si poiščejo kako drugo služ-	ki so *eda' v l>orabi iu da
bo, mnogo pa. jih gre v samosta- Je tlldl treba l7'vežbatl zadostno ne	, število mornarjev za druge ladje,
Zadnji med temi generali, ki so ki	P»trebe bile dodelje-
daj sklenil, da naj -zastopniki pri'si poiskali anir in tolažbo v samo-,ne ,b°jm mornaricl-Ligi natančno proučujejo stalr-čo j stanih. jo general Sun Čun-fang,: X !ada seda*' gradl vec novlh Italije v Ligi. Med tem časom sta)ki je bil nekdaj najbogatejši in b°jnih la'dlJ' katcre Pnma»l-Japon^ka in Nemčija izstopili iz Jnajuplivnejši general, ki je gospo- kllJe izvazbanega .mosrtva. IVed-Lige narodov. Vsled izstopa teh'daril provincam Kiangsu. Če- sednik 'Hoover je leta 1030 zelo dbeh držav je bila Liga zelo o-.kiang, Fukien, Anhui in Kiangsi. skr6dj
.slabljena in ostala sta samo še dva ______________, . . _________
ski tempel "največje sreče" <v Pei-.«tei° nvornariea še sedaj. pjnoai	1 Tajnik Shvanson zati-juje, da je
Zavrgel je vojaške zadeve*za mirni P^rebnih v morna-in bere budist o vske knjige.	j rimi najmanj 8^.000 mož pa tudi
— Kadar je dežela, v zmešnjavi, to št*vdo	samo 85 odstot-
— je rekel general Sun. — kadar koy potrebnih vojakov za ameri-posta.va in orožje izgubita svojo ško ^i™ mornarico, veljavo, tedaj se ■moramo oprijeti Budo v ill naukov za dobrobit člo
Fran-
SAYRE JE POSTAL
NADOMESTNI TAJNIK
Washington, D. C., 20. onv. — Zet predsednika Woodrowa Wilsons. profesor Francis 1». Say re, je mestiti S prostovoljnim sodelovanjem in koopera- I*>il imenovan za namestnika drči jo. Navdušenje trgovskega sveta za NRA je v zad- |ža™f*a lajnika ^avro > bil do
... w	-l i i i	i	i	i	professor na Harvard vseuci-
lijih sestdesetih dneh zelo ponehalo. Vzrok je pred- Lišču.
vsem ta, ker se ne dela razlike med stroški za preživljanje v malih in velikih mestih. Vsledtega so industrije v številnih malih mestih zelo prizadete. — Dosti jih je že podleglo v hudem konkurenčnem boju. V tem oziru je treba nekaj storiti.
n^na stebra: Anglija in cija.
Vsled zbližanja dveh največjih svetovnih držav Združenih držav in (Rusije, ki nista članica Ligo, je potrebno pričeti popolnoma novo diplomacnjo, ki bo neodvisna od Lige narodov. Vsled tega so člani velikega fašistovskega sveta prišli do zaključka, da je sedaj najprimernejši čas. da razpravlja o izstopu Italije iz Lige.
Mussolini je >v svojem govoru 14. novembra povedal, da je Liga narodov izgubila vse, kar bi ji moglo dati političen pomen in zgodovinsko važnost.
IZ ŽIVLJENJA SEN. SCIALOJE
S predsednikom Wilso-nom se je pogajal za Re. ko. — Bil je član sveta Lige narodov.
Rim, Italija, 20. novembra. — Senator Vittorio Scialoja, ki je bil italijanski zunanji minister in itailijanski zastopnik v svetu Lige narodov, je umrl za poapnenjem žil. Iii.1 je 70 let star.
Scialoja je bil slovit poznavalec rimskega pra-va. Ko je prišel v Italiji do vlade fašizem, je bil Poleg tega zahteva Swanson od I Scialoja edini med starimi držav-Public Work Administration 50 ni službi.
veškega rodu. Buda in Konfucij milijonov dolarjev za popravilo sta učila nauk bratske ljubezni. 111 'prenovljenje starih bojnih la-usmiljenja in dobrodelnosti. Pre- dlJ- Posebno je treba prenoviti pričal sem se, da so te čednosti lahke križare' lad'c za prevažanje mnogo bolj učinkovite za dosego , aoroplanov, rušilce in submarine, miru kot bajoneti krogle in kri.
Najvažnejši med kitajskimi go- MORILKA SE JE
nerah. ki so se opnje'.i Bndovih *
naukov, pa je maršal Wu Pei-fu. ki je najmogočnejši kitajski general in velik nasprotnik generala Cang Kaj-Seka.
Značilno je. da se gl&vni italijanski delegat baron Ponvpeo Aloisi ne nahaja v Ženevi in to ra\mo ob zelo 'važnem času, ko angleški in francoski delegati razpravljajo o tem. kako bi bilo mogoče poravnati franco»ko-nemški spor zarasli razorožitve.
Italijansko časopisje obširno piše o potrebi, da Italija izstopi i/.\ n,
, .	, t • v i -	Balboa, Panama, 19. novembra.
Lige narodov. Vsi listi složno za-1,.- . .. .
i j .	~ . , ., iAovo izvoljeni
trjujejo, da Liga ves cas ni bila 11,;
zmožna rešiti niti ene važne za-1
deve.
POROČILA V JEC1
DUNAJSKE RESTAVRACIJE ZA NEW YORK
NA KUBI JE MIR
—	Po raznih delih dežele so izbruhnili štrajki, ki j,u[a z I"'kim tm-omhn vlakom.
,.,......	i-i*	i	i I Tri »ftpbc »o bi f i L- m ri'-''i!<". i t^cin
niso bili avtorizirani in so bili povsem brez potrebe. I jJh ^ biIo pa ranjenih.
—	Delavci nimajo nikake pravice zatr jevatit da J--
zamorejo edinole potom delavskih organizacij pri- JAPONSKA CESARICA dobiti tiste delavske pogoje in tiste plače, ki jih določa NRA.
—	Delavci so potom NRA dosti pridobili. Delavski voditelji morajo biti zelo previdni pri proglaša-nju stavk.
—	Opozicija proti NRA, ki se je pojavila po vsej deželi, je naraven odgovor na neizpolnjene de, da se too ameriško gospodarstvo mahoma izboljšalo.
'Agricultural Adjustment Act" (AAA) bo prinesel pridelovalcem pšenice sto milijonov dolarjev. Farmer je dobival pred enim letom za bušelj pšenice samo trideset centov, dočim dobiva sedaj od pedemdetet do osemdeset centov,
7EIC7JJIČITk NCCDCPA	' Havana, Kuba, 10. novembra.
LLLUAlldhR mCOtVLtA	I Medtem ko so vojaki utrdili ba-
PRI SPANDAU rikade okt>,i Vrrtedniske paiače.
Stcndal, Nemčija, 18. nov. -I> P^^nik Ramon Grau San Vlak. ki vozi med T>erlinom in i'a-j*r\rt.m I7javiK <la	P« ceh
rizom. je kolidrral v bližini Sten-lKubl "'""malne razmere in da je
BO ZOPET MATI
Tokio, Japonska, 20. novembra. Iz eesarske palače prihaja -poročilo, da cesarica pričakuje koncem decembra ali «v začetku januarja otroka. Cela -Japonska moli da bi otrok bil princ in presto lonasledink.
(Ker splošno prevladuje prepričanje. da bo sedaj cesarica, ki ima že dve hčerki, dobila sina, je vlada naročila governor jem sedmih prefektur. da naj v vsaki pre-fekturi izberejo eno dekle, ki je najboljšega zdravja in dobrega moralnega značaja, in jo pošljejo v Tokio. Izmed teih sedmih deklet bo dvor izbral pestunjo za mladega princa,
J zopot zavladal mir.
Vrhovni poveljnik kubb.iske armad'- polkovnik Fulgencio I»ati-sta je rekel da je izdal posebne varnostne odredba, ker no širijo govorice, da se bo kmalu pričela n«va vstaja proti Grauovi vladi.
SLABA VINSKA LETINA
Madrid, Španska, 20. novembra. Vsled plesni in slabega vremena je letošnja vinska letina na Španskem zelo slaba.
Uradno poročilo pravi, da so letos pridelali 18,600,000 hektolitrov vina v primeri z lanskim pridelkom 21,000,000 hektolitrov.
Najbolj je bila po plesni prizadeta trta v pokrajinah Valencia in L»atMancha.
iNavtelic letošnji slabi letini pa. bo španska izvodila v Združene
neu"yorški župan Fiorello Lia Guardia hoče iz !Xe\v Vorka napraviti najprijetnejše bivališče <ter bo nuni drugim tudi v mestu \-peljal gostilne in restavracije po dunajskem načinu.
La Guardia praf\ i. da so mu dunajske restavracije posebno všeč. ker imajo vrtove ter velike prostore, kjer je ob včerih godba.
—	To so vedno bile moje sanje, da ljudje dostojno pijo. Te sanje so mi brle rojene leta 1<K)3. ko sem na Dunaju j>o gostilnah in restavracijah ividel vesele ljudi, ki so zmerno pili in se tpri tem zabavali — pravi La Guardia.
—	Kar želim, je to: splošno razvedrilo. Timerno vživanje pijač in delo za godbenike. Več takih prostorov bi moglo biti na mostnih zemljiščih ob reki Harlem in na Riverside iDrive.
I^a Guardia pravi, da bi take restavracije zgradilo m»v>to in jili oddajalo v najem: najemniki pa bi morali upravljati prostore po evropskem načinu.
La Guardia je dobil pa/namsko državljanstvo in je poleg Lind-bergha edini Amerikanec. kateremu je podeljeno panamsko državljanstvo.
Kot vešč- mednarodni politik je mirno korakal skozi marsikatero italijansko krizo. Prenesel je tudi fašistovsko revolucija in je postal Mussolini je v zaupnik.
Dasiravno je bil Scialoja tekom svetovne vojne pravosodni minister, je bil le malo znan širnemu svetu, dokler ni leta lf)lf> postal zunanji minister. Kot tak je pri-
šel v stik s predsednikoim Wi'so-. Sofija, Bolgarska, 19. novem-. nom s kat(vrim je imel dol?a po_
bra. — Četudi je Vasilka Grego-iffajanja „icde K<,ke. reva z ovratnico zadrgnila svojemu ljubimcu vrat, ko je bi! po-	Gabriole d'Annunzio s pri-polnoma vinjen in je za ta zločin	voljen jem italijanskega kabineta dobila tivc leti zapora, je vendar	zasedel Reko, je Scialoja temu na-našla drugega moža. ki je imel to-	sprotoval. vendar pa se ni -vklon'.! j liko korajže, da se je ž njo poro-	zahtevi preclse<lnika AVi'sona in čil. To je zloglasni vlomilec Ivon-	narodov, dai odpokliče itali-štantin Tolinov. ki je poznan pod	janske vojake iz Reke in izroči imenom "kralj vil", ker je navad-
no vlamljal v vile predmestju Sofije. Poročena sta brla «v kapelici kaznilnice.
Vasilka in Konstantin sta bila pred Šestimi leti zaljubljena. Kmalu pa se je Vasilka zaljubila v drugega moškega in je živela ž njim. To je bil pijanec in jo je večkrat pretepal. Keke noči ga je v obupu zadavila. Sodišče ji je odmerilo samo dve loti in je bila za-
države veliko množino vina, ako bo s Špansko sklenjena trgovska pogodba, za' katero so raivno se daj pogajanja v teku.
mesto Jugoslaviji, kateri je bi a Reka že podeljena v londonskem paktu. Predsedniku AVilsonu j<-Scialoja rekel, da Italija zahteva celo Dalmacijo in da. so prebiva le i Reke sami prosili italijansko vlado za prrklopitev k Italiji. Rekel je. da je posest Reke za Italijo neobhodno potrebna za obrambo Jadranskega* morja.
Notranji položaj je med časom postal tako kritičen, da je bila kraljeva hiša v nevarnosti. Po ee-
prta v isti kaznilnici kot Konstantin in v kaznilnici je tudi porodi- Italiji so bili nemiri na dnev la otr«»ka. Ko sta s t
zopet videla, se je zbudila stara ljubezen in z dovoljenjem kaznilniškeija ravnatelja sta bila poročena.
Xa njihovem žemitovanju so bili v.si kaznenei. več prijateljev in sorodnikov rn celo državni praiv. nik. ki je oba pnwlal v ječo. in biA*ši policijski načelnik. Po poroki je bil tudi krščen Vasilkin otrak. Konštanutin mora ostati v ječi £e 175. A'asilka pa 20 mesecev, predno bosta mogla pričeti novo življenje.
LINDBERG ŠE VEDNO V LIZBONI
Lizbona, Portugalsko, 19. nov.
Polkovnik Charles A. Lindbergh bo jutri Odletel proti Azorom. Danes si je s svojo ženo ogledoval tukajšnje zamimivo&ti.
nem redu. Jeseni leta 1020 je Sein-'oja postal glavni italijanski delegat pri Ligi narodov.
Predno je Scialoja stopil v politiko. je bi! profesor prava na vseučilišču v Camerino. nato v Sieni in slednjič v Rimu. Leta 1'»<>4 je bil imenovan za senatorja in tedaj je bilo vedno zvezan z it 'i-jansko politiko.
PIVOVARNARJI ZA
ZNIŽANJE DAVKOV
"Washington, D. 19. nov. — Zveza pivovarnarjev v Združenih državah je naprosila ameriškor vlado, naj zniža davek na sodček 3.2 procenttnega pi»va od petih na tri dolarje.
Tisti, ki bodo varili močneje .pivo. naj plačajq večji davek.
iwaoi/ai,	ai, 19M
TWK LARGEST SLOVENE DAILY tB U. 0.
Glas Naroda"

Owned And Published by BATKNIC PUBLISHING COUP ANI
(A Corporation >
. Pieeldent
L BmMS, Treat.
Place of boelneee of tbe corporation end addreeeee of above officers: W. lttk Street, Borough of Manhattan. New York City. N.
Dopisi
"GLAS NARODA" (Vt .ee of the People)
Laened Brerj Day Except Saodayi aud Holidays
|s celo leto relja Kanado ........
|i pol leta.......
le tetrt leta ....
aa Ameriko ln
«6.00 $8.00 «1.50
iu New York aa oelo leto ......«7.01»
Za pol leta .........................«3.50
Za lnosemetto aa celo leto ....... «7.00
Za pol !eta........................«3.50
Subscription Yearly «6.00
Advertisement on Agreement
'Glas Naroda" labaJa vsaki dan lsvzemAl nedelj in praznikov jopial bres podpisa ln osebnosti se ne priobčbjejo. Denar noj so btagovou riUJitl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se radi prejšnje bivaliSčt naznani, da hitreje najdemo naslovnika
'OLAB NAHODA", 21« W. I8th Street, New York. K. " Telephone: CUel«sa «—«878
PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE
Predsednik Združenih, držav, Franklin D. Roosevelt, in Maksnn Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, sta deset dni razpravljala in se posvetovala.
V četrtek zvečer, deset minut pred polnočjo, so Združene države oficijelno priznale Unijo sovjetskih socijali-ctičnih republik.
Priznanje je zahteval zjfrav človeški razum, in to je najbrž vzrok, zakaj je Roosevelt priznal Rusijo in zakaj je Hoover ni hotel priznati.
Šestnajst dorgih let je ofieijelna Amerika ignorirala deželo, ki tvo,ri eno šestino zemeljske površine in ima sto-šestdeset milijonov prebivalcev. Ignorirati tako deželo, je baš tako kot če bi človek ignoriral .solnce ali mesec.
Piiznanje bo znatno povečalo trgo\ino med Rusijo in Združenimi državami.
Sedaj je Amerika z Rusijo v istem razmerju kot je naprimer z Japonsko. Za slučaj vojne na Daljnem iztoku bo ameriški kapitalist neovirano in mirne vesti prodajal obema vojni materijal in vse, kar bosta potrebovali.
Predsednik Roosevelt je stavil precej ostre pogoje, katere je ruska vlada gladko sprejela
Amerikanci, ki se nahajajo v Rusiji, bodo smeli bo svoje moliti svojega Boga; sovjeti ne bodo smeli v Združenih državah uganjati komunistične propagande ,in bodo menda tudi plačali dolg, ki ga je napravila Ker ens kije v a vlada v Združenih državah.
Priznanje Sovjetske TJnije je nadalji uspeli Franklina Roosevelta. V mirnem času ni še noben ameriški predsednik v kratki dobi osmih mesecev toliko dosegel kot jo dosegel Roosevelt.
OBLETNICA
Lani v tem času sta skoro drug za drugim umrla dva naša velika človeka, edina humorista, ki ju je premogel slovenski narod v tem stoletju — Rado Murnik in Franc Milcinski.
V težkih časih, ko tarejo ljudi skrbi in težave, je vsak vedernjak pravi dar božji.
Usoda nam ni bila prijazna, kajti vzela nam ju je, ko sta bila v najvišjem razmahu in bi nam lahko ustvarila se dosti lepega, vedrega in veselega.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za « 2.75....................Din. 100
" « 5.15...................Din. 200
M$750...................Din. 300
"«12.15....................Din. 500
" «23.75 ....................Din. 1000
V ITALIJO
a $ 9.25 ........................................Lir 100
" $ 18.25 .................... Lir 200
" 8 44.50 ........................................lir 500
" « 88-75 ........................................Lir 1000
" «177.— ........................................Lir 2000
KER SE CENE SEDAJ T11TRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih mil lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. IZPLAČILA T AMERI&KIH DOLARJIH
Za Izplačilo $6.00 morate posla U — $ 5.7S				
	99	$10.00	•f	"__410.85
t*	II	$16.00	99	" _$10.—
	iJ	$20.00	99	"__$21.—
		NOJOO	9»	"___M123
»	U	$00.09	99	- -.$51.50
PzeStmnlk dotal t starem kraju izplačilo t dolarjih. Sajna nakazila Izvrtajemo po OaMo Letter sa pristojbino
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"GU» Naroda"
WMBT IK*	NEW. JPBXt N, X,
Selo-Moste pri Ljubljani.
A' svoje-in irredzadnjem dopisu sem rab^ jv neukem odstavku angino besedico "shall". Tiskarski škrat pa je pogoltnil drugi ">1"; da se bodo pa nekateri duhovi pomirili, naj bo k tem ugotovljeno, da mora biti imenovana besedica pisana z dvema 1. tedaj "skali".
Huda nesreča se je pripetila 26. sen*ptebra na lovu na Gorjancih. Gospodu Maksu Vale, sprožila se je puška, ki jo je obesil na bližnji grm, zraven pa obesil še svoj pulover. Ko je segel po pulover se je zapletel iv petelina puške. Puška se je sprožila in Vale je dobil ves naboj svinčenih izrn.v hrbet. Pripeljan je bil takoj z avtomobilom v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Upanje zdravnikov, ki so ga takoj operirali, da bo ostal pri življenju, se pa ni uresničilo, podlegel je poškodbam čez dva. dni, star 50 let. Truplo je bilo prepeljano na njegov dom v Št. Jernej. Veličasten pogreb je pokazal, kako spoštovan in priljubljen je Vale bil. Bil je podjeten in uspešen trgovec- in svak našega prijatelja Mr. Avsenika, Tap pa n. N. Y. Sožalje!
V Ljubljani je umrla 28. septembra v starosti 74 let gospa J Pa vi ina Pleničar, rojena Karlin-ger iz Stične, soproga ukokojene-ga sodnega ofieijala g JFranc Plc-ničarja iz Novomesta. Družini Ple-ničar in Karlinger sta v Stični, Novemmestu in Kostanjevici, kjer je g. Pleni ear več let služboval, dobro znani.
26. oktobra je umrla gospa Mi-klič, soproga znanega hotelirja g. Franc Mžk-liea. Družina Mikliče-va pustila je narediti na pokopališču pri sv. Krožu grobnico, katero si je gospa 26. t. m. ogledala in rekla napram svoji spremljevalki: Bog zna. kdo bo prvi v to grobnico položen. Bilo je pa ravno ona. ki je še tisti večer zadeta od kapi izdihnila svojo blago dušo. Veličasten pogreb je bil 28. oktobra. Za krsto je korakat globoko užaloščen -soprog g. Frank Miklič s svojo hčerko, potem pa sinovi Karel, Josip in Ernst s svo- j jimi ženami. Ljubljana pač že dol-' go ni videla takega pogreba, vide! si vse sloje naroda in tudi mnogo reveže v. katerim je bila blago-pokojna prava krušna mati. Naj v miru počiva !
Iz daljnega zapada sem dobil pred dnevi vprašanje, ako se lahko pošlje po pošti obleko v Jugoslavijo in ako je plačati carino na ponošeno obleko. Kolikor je meni znano, pošlje se laihko s paketno pošto 22 funtov. Poštnina znaša v takih primerih $3.08 in še neka doklada 40c, skupaj tedaj $3.48. Prejemnik se mora izkazati na carini s pismom pošilja-1'ca. V takem pismu morajo biiti navedeni vsi predmeti, ki so v paketu. Ako se prejemnik izkaže z ubožnim li-st/>m svoje občine, ni mu treba plačati carine, ako pa tega nima, se mu carina zaračuna. Po mojem mnenju je pa najbolje, da se take pošiljatve opustijo. Če hočeš že sorodniku kaj poslarti. pošlji mu s posredovanjem Glas Naroda $5. ako mu pa pošlješ obleko, rekel bo. da &i mu poslal par starih cap.
Vaš liit. je že ottsirno poročal o poplavah na Dolenjskem. Najhuje je bila prizadeta vas Struge, pa tudi bližnja Ribnica je utrpela mnogo škodo. Stric našega prijatelja Mr. Ivana Adamiča g Franc Burger, ki je praiznoval 4. okto-Irra svojo triindevetdeset letnico, je bil primoran spati pod streho, ker je voda vse sobe zalila. Starček se je šalil im Tekel, da že dolgo ni tako dobro -<?pal, kakor tiste noči pod /Streho na senu.
Barje je bilo popolnoma pod vodo, posebno pa Hauptmanea, kjer ima naš rojak Iv. Varoga hišo in pet hektarjev zemlje. Tudi on
je utrpel veliko škodo, ker mu je voda poplavila vse pridelke. Ker je bil ob času, ko je bil v Pittsburgh Pa. mnogo dopisoval v različne liste, se mu jako čudno zdi, da iz Pittsburgha nihče več me dopisuje. Pozdravlja vse svoje prijatelje, posebno pa odbor J. S. K. Jednote.
Pri okrožnem sodišču v Novem-mestu (vršila se je proti morilcem Amalije Mali, rojene Anžlovar, ki je gotovo nekaterim rojakom v Clevelandu ,kjer je bila 3 leta, še v spominu. Umor je izvršil njen mož Andrej Mali, pri katerem mu je pomagal njegov brat Anton Mali. Kot sokrivka morala se je zagovarjati ljubica Andreja, šivilja Marija Golmajer. Obtoženca Andrej in Tone Mali sta umor priznala, soobtožoua Marija Golmajer, ki se je jako spretno zagovarjala, je pa vsako sodelovanje tajila. Na podlagi dokazov so bili obsojeni:
Andrej Mali na smrt. Tone Mali na dvajseletno ječo. Marija Golmajer na osem let ječe. Zagovorniki vseh treh so vložili priziiv, k; bo pač malo basnih
Komaj se je razburjenje nad tem zverinskim zločinom poleglo, že se je izvršil v Trojanah enak zločin. Mladi posestnik Tine Trdin je postal žrtev zarot? svojega brat Toneta, svaka' Herleta. in svoje žene. Svak Herle je za 3000 dinarjev, ki mu jih je plačal- Tone Trdin, ki je bil zaljubljen v ženo Tineta' iz zasede ustrelil Tineta. Glavni vzrok zarote in umora je žena umorjenega Antonija. Umorjenega Valentina Trdino so našli na samotnem mestu, toda zločinci so bili kpialo izsledeni in čakajo v 'zaporih ljubljanskega deželnega sodišča svojo usodo.
Ako človek prebira domače in tuje časopise, najde povsod oglase in agitacije za veselice. So kritični časi v" našem gospodarstvu, toda če človek opazuje razne prireditve. vidi da je še nekaj odvisnega denarja med nami. Pa aiaj bo. veselice nam vsaj trenutno u-spavajo naše skrbi in bolesti. Upajmo, da se bodo razmere izboljšave in da bo imel vsak delavec laihko ob nedeljah kuro v loncu.
Dopisovalka Mary Klun Iz Bu-kovice pri Ribnici piše v vašem listu 7. dne 15. avgusta, da so tukajšnje razmere strašne. Na koncu svojega dopisa pa' pripomni, da je bila na veselici, na kateri je bilo vsega iv izobilju. Bili so pečeni janjci. salame, hrenovke, 600 litrov vina, prve itd. Čistega dobička so naredili prireditelji za: gasilski dom nad sedem tisoč. Srce moje. kaj hočeš še više!
Seveda nimajo ženske tukaj vseh tistih ugodnosti, kakor v Ameriki, treba je nositi vodo na glavo, tudi ni po vseh vaseh plin, pač pa je že v vseh večjih krajih elektrika. Vsaka ženska bi pa morala premisliti, odkod je doma in da je mogoče iv skromni hišici očetovi več tihe sreče in zdravja, kakor pa! v kakem zadulilemi velemestnem stanovanju v Ameriki.
Dopisovalka se je tudi pritožila, da ne izplačujejo banke rv-log. Res je, da banke izplačujejo vloge samo soraamerno z višino vlog, na saj je v Ameriki, kakor sem sem slišal, ravno tako. Rojaki so imeli tam z nekaterimi ameriškimi zavodi jako slabe skušnje. Enako je na vsem svetu in ne samo tv Jugoslaviji.
Uit al sem, da je rojak Mr. Fr. Masle v Little Falls. N. T., slavil s svojo boljšo polovico petindvaj-setletnioo svoje poroke. Preživel sem pred devetimi leti s pevskim društvom "Slavec" v njegovi hiši Tep večer, ki mi je ostal v trajnem spomini. Želim obema še mnogo, mmogo srečnih let!
PrMd tremi tednimi vrnila se
je iz Ljubljane, kjer je bila na obisku svojih staršev, Mrs. John Rogelj iz Cleveland^. O. Vozila se je na parniku Conte di Savoia. Vem, da je prijatelj John svojo draiest-no ženico težko pričakoval in jo z veseljem sprejel in da je trimesečna odsotnost vžgala v njem. še gorkejše ljubezenske čute, kakor jih je itak zmiraj do svoje ženke gojik Gospod Jaka Gorjanc, zastopnik Cosulieih Line iu Italian Line je Mrs. Rogelj preskrbel vse potrebno za potovanje. Omizje pri Ferlincu (sedaj Klemenčič), katero je gospa dvakrat s svojo prisotnostjo počastila, ji pošilja svoje pozdrave.
Znano je, da se jugoslovanska vlada jako zanima za izseljeniško vprašanje. Ministrstvo za socijal-no politiko je habaivilo in odposlalo upravi jugoslovanske šole v Antofagasti ( v "republiki Chile, Južna Amerika) večjo množino
pisal je v nekem a ngleškem listu različne, ne prav laskave Teči o Jugoslaviji. Neki slovenski Ust je dotični članek prestavil in ga ser-viral svojim naročnikom. V do-tičnem članku se imenuje, kralja Aleksandra tiraina in opisuje razmere iv Jugoslaviji na tak način, da bo prišla ta dežela kmalu v roke boljševikov in enakih reči več. Hej, dragi momče, tako hitro nas vseeno boljševiki še ne bodo prevzeli, ker smo precej oddaljeni in bi -morali pregaziti precej držav. Žalostno je, da 6e dobijo ljudje, ki svojo domovino in njenega dobrega vladarja blatijo in pljujejo sami v svojo skledo. Tisti literat naj bi raj'1 opisal okolščine; pod katerimi je izginil svoječasno iz Xe\v Yorka in dovede! dva gospoda, ki sta mu bila zmiraj dobra, v nepri-like.
■Nedavno sem dobil iz Amerike
HUDIČEVA IZNAJDBA.
(Sodobna zgodba iz slovenskega New Yorka.)
J|po pošti brošurioo. ki opisuje fi-" nančno stanje Jugoslavije. Seve-
šolskih knjig. Na tamošnio jugo
slovansko naselbino je naredil ta|da;3li ta brošurica pisana v prilo* čin .iako ugoden vtis. Vlada bi go-[te države Me(| dvema iktoraa tovo poslala slovenskim šolam v bila zakvpl>mi kuverta z napi-Združenih državah šolske knjige. I Sf>m «JpkS0 faeto» in Taziifllimi ako bi se gospodje konzuli za take 8lovi y kropHl Zraven	pLsajn
stvari malo pobrigali. Posebne bhv angleščini, v katerem se me popa bile potrebne take podpore slo-• zin-a naj pošjj™ za naprej vse venske šole v Clevelandu m več 1L<te In Hytinc ki bi ][h vteJrnil za farnrh bol v Ameriki.	jnažo (sie) 7adeV() IJrpjrti> nekemu
Pred kakimi štirimi leti sem po-	Schiller ju v Klagenfurt CCelo-
ročal, da se je posrečilo nekemu	ve°)- Podpisa nikakega. IVšilja-
učitelju v Celju. g. Alojzij Polj-	teljev namen je bil. spraviti me-
šaku iznajti serum, ki da bi lečil	n« v neprilike, ker bi .se me lahko
raka. Obiskal sem ga takrat po naročilu Glas Naroda, ki rve da bo-luje v Ameriki mnogo naših ru-
osnmilo vohunstva, ali kaj enakega. Saj rad priznam, da je tisti prijatelj, ki me je pnvič gnjavil /.
darjev na tej grozoviti bolezni in velikanskim, nepodpisanim pi-
bi jih seznanil z \rlinami tega 1 «•-ka. Gospod Poljšak mi je takrat pokazal bolnika, kojemu je raka na ušesu Lzlečil. Četudi so ga zdra'vnikL zglasili kot mazača.
s mom, a sedaj zopet z gori ome-
Hudo če je človek sam. Oh, kako je to hudo. Posebno ženski, ki je sama. Nadvse hudo je pa tisti, ki je že uživala zakonske sladkosti. ipa ji je moža bodisi Bog vzel. ali si ga je pa na ta ali oni način sama zafrčkala. Taka ženska je res pomilovanja vredna, in se tudi meni smili iv dno mojega: hudobnega srca.
Zato sem tudi napisal to žalostno zgodbo, ki se je izaeela tam nekje v Brooklynu in se je končala v lloboken, v sosednji državi New Jersey, kjer je pribežališče živih vdov, to je takih, ki niso ne krop in ne voda, kar se ipravi, da ima jo sicer moža, pa se vzlic temu čutijo samotne. Velika praznina in i velik a žalost jih navdaja.
Z živimi vdovami je res velik križ. Vedno iščejo kaj primernega, mečejo besede in poglede vsepovsod. toda za tako vado se le malokdo zmeni in noče nihče zagrabit za njo, pa naj bo še tako mastna in vabljiva.
— Kaj bo, kaj bo, če bo šlo tako naprej — je obupno zdihovalu v daljnem Brooklynu Repinčkova \ Tona. — Kaj bo vendar s tem zlo-njeno pošiljatvijo. kunšten, zelo \djcvim deprešnom ? Porkčapsi so kunsten fant. Naj />e pa raje po- j po petnajst centov funt, kruh se briga za svojo farmo v New Jer-| je ^ penriv podražil, za ženske
seyni in lovi boljševike iu komuni-
vendarso mu dovolili, da je v bol-;in ^a.j pomisli, da sem bil jaz nišnici v Mariboru lečil na raku bolne ljudi. Bili so pa tako prebrisani. da so mu dali najtežje in zastarele siučaje, pri katerih se niso pokazali uspehi njegovega le-ka. "Nemo propheta in patria sua", si je mislil Poljšak in odšel na Dunaj, kjer je imel v neki bolnišnici uspehe, ki so jih odlični dunajski zdravniki, priznali. Tourt ker nima dr. pred svojim imenom, to se pravi, da aii doktor, so jra tudi tam nekateri, zdravniki, ki lahko spravijo vsakega pacijen-ta brez odgovornosti na drugi svet, zaividali in ovadili kot maoa-ča. Zagovarjati se je moral pred sodiščem. Primairij Tiudolfove bolnišnice, dvorni svetnik dr. Kari Fi|irke je .kot i>riča zaslišan izjavil, da je nekaj na tem leku. neka druga priča pa je izpovedala. da je Poljšak ozdravil- težkega raka ma njegovi ženi.
Ker ni bilo dokazov, tla bi dobival Poljšak za lečeuje kako plačilo, ga je sodnik oprostil. Zanimivo pa je. da je dovolilo ministrstvo za 'zdravje na iDunaju za na-daljno izdraVljenje po Poljšak o vi m etod i 6000 šil i n«; o v.
NAZNANILO NAROČNIKOM V CANADI
Mi sroo razposlali vsem opomine, katerim je naročnina ie potekla. Sploh pa vsakdo tudi opazi, do kdaj ima plačano naročnino poleg svojega imena na nasiovn. Komur je naročnina potekla* je dolžan, da obnovi, ker sicer smo primoran i nadaljno po&ljanje lista ustaviti. Sedaj je najlepša prilika poravnati dolg, ker Je eanadski dolar skoro enako vreden kot pa naš dolar. Zato sprejmemo za nedoločen čas šest canadskih dolarjev za celoletno naročnino ali pa tri eanadske za poletno naročnino. Pošljite pa v registriranem pismu, ker drugače ni nobeden odgovoren, če M slučajno pisma na kak način izgub L Še bolje je pa, če pošljete money-order, ker zdaj ni treba plačati tudi za menjav«. "
"GLAS N4S09A". 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N.
Neki stovensko-ameriški literat, ki se je -mnogo gibal 'V različnih "slums" ameriških velemest, in ki se ima za svoje uspehe skoraj gotovo zahvaliti svoji v Ameriki rojeni ženi. ki dobro obvlada angleščino, užival je več mesecev gostoljubje Jugoslavije. Vlada mu je dala vožnjo zanj in za ženo na vsdh jugoslovanskih železnicah brezplačno, z eno besedo, mladi človek je bil povsod dobro sprejet. Ko se je vrnil v Ameriko, na-
tisti, ki ga je kot greeuhorna v prvo službo spraivil.
Končno še ena. Slišal sem, da so v New Yorku med rojaki govori, da stanuje Mr. Sakser tukaj v razkošni vili itd. Tukaj se tudi govori, da mi je Mr. Sakser kupil hišo za 600,000 Din in da mi plača kot. svojemu tajniku mesečno 6000 Din. Vse to je golo govoričenje in izlobno obrekovanje. .Air. Sakser. ki je težko bolan in ne more goivoriti. nt* hoditi, živi skromno v St. Vidu nad Ljubljano. Neguje ga 60 !et sta;-a služki nja. Edni luksus. ki si ga privošči je avtomobil, ki ga na vsak način rabi. ako hoče iti na zrak in cisrareta. V avtomobil ;ra mora nositi njegov mladi, krepki šofer. 'Njegova skrb je, da bi dobili vlagatelji v njt-govi banki naložen denar kakor hitro mogoče v v is o k o p roe e nt li eni obsegu nazaj. Na njegovo že trikratno vprašanje. kdaj bo vendar likvidacija dokončana je dobil od bančnega komisarja kratek odgovor, da se ne ve kdaj. Svoje, v štirideset letih trdega poštenega dela pridobljeno premoženje je s polomom banke popolnoma izgubil, bil bi pa lahko vsaj nekaj rešil, ako bi bil imel kak goljufiv namen. Na podla lahko
meni hCše kupiti in mi tudi ne more plačevati mesečno 6000 Din.
To kar sem tu navedel, je gola resnica, vse drugo je samo živa domišljija v glavah ničvrednih značajev.
Pozdrav!
Joža.
št nimfe moraš dati najmauj de-vetintrideset centov, če hočeš, da ti pride noga do veljave. Povder je drag, frizer košta in če imaš količkaj velike žnablje ponucaš za petindvajset centov Iipsticka na dan. Vsega zmanjkuje, dedci so pa v zadnjem času sploh im-polnoma ipošli. Ne dobiš ga. pa naj bi ga pri belem dnevu z lučje iskala.
Tako si je mislila Tona. pa jc kljub temu vrgla svoje mreže. Lovila je in čakala. Uspeha ni bilo nobenega. Sem in tja se je sieer ujel kak majčken kapelj, prave ribe pa ni hotelo biti.
Toda Tona ni obupala. (V si ženska nekaj v <rlavo vbije. ne odneha. pa če bi se ipodrl .svet.
— Ce ga z božjo pomočjo ne bom dobila — si je mislila. — ga bom pa s hudičevo!
S tem pregrešnim vzklikom so je najbrž zamerila svojemu patro-nu sv. Antonu, ki je baje dober za take reoi in je že marsikateri moža skomandiral. Pa kot sem ž<e rekel, nebeški paitrcm je ni uslišal, ker mu je zapretila, da bo hudobo prosila za pomoč, ako je on ne usmili.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" nm čil« iamo v«i«
članstvo, ptč pu Slovene! t Till okolici,
CEHE ZA OGLASE S02MERNE
— Če se od hudobe troštnš večje pomoči nejro od meue. naj ti pa agi teh navedb ste tedaj tudi jhu(lol>a ^^ _ ^ niisril pa_
o prepnčani. da ni zamogel'tron in je r<el ,krm5t pra^ka. <la
bi pregii2<l s tem hude ženske skušnjave.
Toda Tona ni bila samo v svoji žalosti in obupu. Onkraj dveh voda. v daljnem Hoboknu. živi kre-potftna živa vdova Neška. ki jo preganja skoro ista usodat kakor Tono po Iirooklvnu. Tudi ona je najprej apelirala, na sv. Nežo. svojo patrono. toda sv. Neža je bila devica, vsled česar žive vdove no spadajo v njen svetniški revir.
I Zatekla se je k sv. Antonu, češ, ta mi bo gvišno pomagal, ker je taljanske krvi. Pa tudi sv. Anton ni dosti porajtal zanjo. Mar so mu njeni križi in njene težave.
j Obupartki sta se zatekli le zad-| njemu sredstvu — samega hudiča sta 'začeli klicati na pomoč. — it»og se usmili, kam je prišel ta ' svet!
Ali veste, kaj sta pogruntali? Ja, saj pranim, če si ženska v glavo vtepe, da ga bo dobila, ga dobi. če ne z božjo, pa z vražjo pomočjo.
Kako se je ta čudna izgodba naprej razvijala in kako se je končala. bom pa povedal — v jutrišnji številki, če me že nocoj ne bosta Tona in Neška »počakali na kakem samotnem prostoru z marelami v rokah in zagrozili: — fitapaj, Zga* ga, če ne . . .
Ker bt dveh takih junakinj prav gotovo ne mogel »delati, bi bilo zame seveda najbolje, če bi molčal.
"O L A 8 NAftO DA-
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 21, 1933
I.JFV,!."	■	—Wl—__Z ..T____ _
jO LABQEBT BLOVZM DAILY N U. *
UKOYlC JOŽA;
V jt»M>iii Nmo pokopali staro ma-fnr in z njo tisti drobni, zlati ni«*-<IhI jomVk. ki mu pravimo spomin. Na jKMilednji poti m&m s*> kljub žh-obuLm trenutkom hipoma znašel sredi nt kitanjih dni, ki >*»iu jih t?*! preživel r rajnko kot neh«><*lj<>n o-tn k. l*n<l kcsatinii orehi, med nero. dnf. naloienmi ojrradami, na skrinji. iz katere je d šalo nabrano bti-nje. in bojjve kje še. Spominjam *e »lobrohntnih. malo ziioLieiiih o«m. rdtvili, nagubanih lic in male euli-it\ f&colek imenovane, v kateri .so se t-kri vale sladke drobnarije, brez katerih ni nikoli prišli stara mati me I nas.
Popreb je bil ukramen in brez blišč-a dišalo je po jesenskem cvetju. ln&rtinovkah. navadnih svet'ah in srlzab. Kajnka je h la pač neznatna ženica, ki je trjH»!n na lvj-jti vrh razdrt epa klanca, nosila vodo 7 Irvirka pr»<d Marinoveevim mlinom in se morda pehala z ni^ajivo kravico, ki je uhajala v robidnico
POGREB
njejra.... Fantiču .-ta otepali predol-1 divji podob je so se poskrili v stenah pi hlačn ci, kakor bi z njima zvonil; I nad železnico, murni kraj jaškov so tia križpotih se je v zadregi ozira] načeli tišje krikati. V daljavi, za na <aj in prehiteval. Za njim se po-1 polhovprnjskimi grebeni so nehala pranja lu Lutarica z veliko, malce ne- j blesteti 1m*1h ledja planin. Vse stvar-rodilo svet iljko, v kateri je gorela ?t\<> je onemelo; pobožna zbranost je sv<s"'a nepremičnim, širokim pla-iobjela nas in Barje. Samo veter menorn. Pred kirsto. ki so jo nosili j ni miroval, zaplel se je v črno tan-Ktirje priletni, zamišljeni možje, jejčico. ki sp je vila ob križu, in jo drobilo m kaj otrok; ki so stiskali razgibal. da je zaplapoiala kakor
\ naročje bele rože; med nje se j" pom^š.iVj Meholda, precej glasna in brižnn ženska z vasi, ki je skrbela za red in molitev med potjo. Xa nosil niča h negibno ležaJa krsta, pravkar črno prebarvana, okrašena s cenenim lepotic jem in papirnatimi čipkami; njihova zlata barva s«1 je mrtvo odražala v jarkem -oncu. In jxjt- ni smo se zvrstili mi, ki nas je prevzela bližina smrti; zvonovi so umolknili, čuti je bilo semo še glas že a* k \ ki je hitela moliti.
Bil je javn popoldan. V leščev-je j«' dahnila jesen s svojimi de
boJestna slutnja, pa se zopet tesno sprijela s križem. To je bil j>o-slednji pozdrav, poslednji dotikljaj stvarstva, rahlo in ljubeče slovo. Bog je j>oložil prst na svoje pravične ustnice ter delil milost ubogim in preziranim in nam vsem, ki smo molče strmeli v krsto sredi poti....
Tukaj se vedno utJfcavijo z mrličem. vidi se še zadnji košček domače vasi. zadnjikrat se utrnejo spomini, lepi in bridki. Z tistim o-broTikom nad Bregom je minilo vse.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
V Emergency bolnišnici v Olovelandu .se naiha.ia znani slovenski me.sar Matt Križman. Jr. Prepeljan je bil tja radi rane na desni roki. katero je dobil pred tedni, ko je pribijal železo za obešanje mesa in mu je tedaj spodrsnilo pod nogami. Oprijel se je
DVE SIROTI
Spisal A. O. ENNEBY
Prepričali, da je v tem temeljito podkovan, je oblekel livrejo; Jakob se je zelo ustrašil, ker ni vedel, ka j pomeni ta izpre-memba, pa tudi Peter je kar zazijal, video očeta v livreji.
In odšel je. Froehardka je seveda poskr-V naglici za železen kavelj, ki mu j bela, da je sosed videla njenega moža v liv-je povzročil veliko rano.	reji služabnika imenitnega gospoda.
—	Obilo sreče! — mu j«.' zakliral trgovec, ko je šel mimo njega.
Froehard je ubral najkrajšo pot proti ulici Saint Louis en lisle, in njegova roka ni niti najmanj zadrhtela. ko je potrkal na vrata zdravnikove hiše.
Slugi, ki mu je prišel odpret, je dejal, da prinaša gosji od u Dorucheru pismo.
—	Ali bi mogel govoriti z gospodom doktorjem? — je vprašal, kar se je dalo prijazno.
In stopajoč za zdravnikovim služabnikom je pripomnil:
—	Prihajam od gospoda de Frolandsa. ('itn je zaslišal milijonarjevo ime. je zdrav
17. novembra četrt čez sedem je preminul v Clevelandu na domu svojega brata Anton Mrhar. samec. Stanoval. je pri bratu John Mrhar. Poikojni jp bil .star okrog j 48 let. Doma je bil iz vasi Prigo-riea. fara Dolenjevas, kjer zapušča brala Karola. V Ameriki je bival 32 let.
— 17. novembra zjutraj okrog 7. ure je (preminul Edward Brodnik. sin -družine Štefan in Cecilija Brodnik v West Park, O. Umrl je v .starosti 27 let. Zadnje čase je bolehal za srčno hibo. Pokojni zapušča poleg staršev dva brata ter sestro. Brodnikova družina je poznana širom metropole kot pio-
jvozaba je objeJa tudi bezeg, čigar nrrska družina. Mrs. Brodnik, ro-cvetje se je odpiralo nekoč kakor
al' I);>rmišev- zdolec.... Le ma!o po-;htečimi ustnicami. V robidovju j*1 bel" dlani, ki so trosile prijeten
prebeev ji je pridružilo na po-> Nxluji poti: samo podružnični z\o-nori pri Sv. Mikhvžu m> dvignili prastaro, ■priprosto pesem. pe vedno j.rr tivsljivo m v .srce s-^ajoco: I>wes meni, jutri tebi! Klenkr.li so s toiečim glasom ki
krvawla trepetlika, vin-s so viseli rdeči strok česmilja. Zapoznela po--tolka je krožila nad železniško progo. se spuščala nied brzojavne žice. kakor bi hotela prestreči skrito vi st z južnih krajev, kamor jo žene hrepeneča »lutnja, pa ne more več
se mu je nekam mudilo preko Pa see j na daljnjo pot z onemoglimi perot in Cerkvene ter je končno zamiral mi. Xad Bistro i
brez slulu brez besed.
je končno zamiral mi. Nad Histro je pogrkavala loko-I»arj;i, prava pesen i | motiva, pri Ljubljanici so vriskaj i pastirji in igrali s suhim bičjem.
Tako smo se spustili p«> paski rebri nizdol proti Miklavžema studencu in daJje čez Breg. Spredaj je th'miI suhljav f. ntič star križ, na katerem st- režala mrtvaška gla-
Xa običajnem počivaliSčn vštne nioc-ta čez Borovniščit-o >o ]>oloži l i nosači staro mater na tla ; možje so se odkrili in oddahnili, eden je šel 7. razpokajio dlanjo preko solznih o-
va. vsa rumena in ueprrjama ; čr- j či. Lučariea je |>o>ta\Hla svetilnieo s :ia tančica je H' t zavezana preko le- pobožno kretnjo k vzglovjn krste, o-< nih ramen, e1in<» lepotieje, spomi-i k<»li katere mi |>okleknile ženske, njaj(H-e s j-vojimi mrtvaškimi pen -vdano in |>onižno. prali k prahu, sol-
11 jam i na žalost in večnost. Morda je bil križ n->koe pobarvan. t<xla starost je napravila tudi nj-ega sivesra. nekaj trohnolie s«' je prijelo tudi
/m\ k »olzi. Tn 2»o '^molile p«xJednj
vonj in slaj. Tako sipo zadnjikrat občemeli v nemi tugi in grnjivosti; nato so se nosači pokrili in dvignili ranjko. Onkraj Karlovčevih se-nožeti j" razprostrl borovniški mest. za njegovimi ln?ki se je skrivala fara; pod njim smo še enkrat postali. Miholda je pobrala nosa-«".em pokrivala. Tu smo že dospeli pod okriJje in blagoslov boro\-ni-škib zvonov, ki so se oglasili v pozdrav in poslednje slovo. Vas ni kazala posebnega zanimanja- za mali sprevod, ki ni mogel s skromnim žnlobnim bliščem nikogar jyretresti ali zanimati. Sočuten pogled, odkriti kmetje, nekaj zvedavih otrok ir. križpotju pred lursko kapelo, to je bilo vse. kar smo srečali. Zen-na njivah so stikale glave in >i «'opovedo\"ale. kilo je mnrl; dolgo
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2I6 West 18th Str«*. New York
POVESTI in ROMANI iSt	"»»i i-«»»p*j«.
j II. del
Splošna Knjižnica:
St. 3. (Ivan Roxiunn) ..TeHtsmeot ljadska rtrarai* t 4 dej.. hro«. 105 Kirn n I .................................S5
cče-naše tx\ rajnko. Zdelo se mi je, da j zrle za nami in sklepale roke. je vse prisluhnilo. Sonce je nehalo . Sredi vasi se nam je pridružil do-ntripati s svojimi božajoč i mi žarki, j ber goe»f>od. ki ni hotel oznaniti s vo.
* jega sočutja teli soseski.
Končno smo prišli do cerkve, kjer smo morali |»oč«*kati. Posled-ujikrat s«) položili staro mater preiri blaprt»sloViljeni prag. da zatlo^ti mu. božjemu usmiljenju in pot>vef-nim na v

lil seveda se je otlloeil za dru^i izliod, ker ni liotel, da )>i kdorkoli obogatel z njegovo pomočjo, čeprav je jirvotrio samo kopičil bogastvo na račun drugih.
Najprej j<» naložil denar proti visokim obrestim. Polagoma je pa postal umazano lakomen in breze jim nezaupljiv. Odklanjal je najboljše kupčije, da bi mu ne bilo treba gledati, kako gre iz njegovih blagajn premoženje, spravljeno v lepili okroglih eekinih.
Ko mu je umrla žena. < katero ni imel o-trok, je vzel k sebi njeno nečakinjo pod pretvezo. da ji hoče zasigurati bodočnost.
Toda v svoji sebičnosti je mislil stiska'-samo na to, da 1 »I dobil v hišo mlado moč, ki bi mu ne bila v nadlego in kar. je glavno, ki bi ga ne stala mnogo.
Ubogo dekle je prišlo iak<» nevede v samostan in moralo se je privaditi samostanskemu življenju. Iz skoposti je prevzel stresam skrb za njeno vzgojo.
Marta — tako je bilo ime milijonarjev i nečakinji — je bila obsojena služiti in stre-nik brž segel po pismu, ki mu ga je bil prine- jči strien d<> smrti.
sel sluga na srebrnem krožniku.	| Pritoževala se ni nikoli, čeprav je imela
Prečital je pismo in odgovoril:	Ičesto težko srce. ko je pomladno solnee ta-
— Dobro, želji de Frolandsa bo ustreženo, ko prijetno sijalo na sosedne Iiiš<» in so iki Froehard po teh besedali niti z očesom ni oknih podstrešnih stanovanj razevele rože. trenil, čeprav 1 >i bil najraje zavriskal od ve-j Marta je svojega strica resnično ljubila z selja.	j vsem žarom svojega otroškega srca. Saj ga
Zelo spoštljivo se je poklonil gospodu, ki »je tolikrat slišala zatrjevati, da bi bila brez ga je odvedel nazaj po stopnicah.	njega zapuščena, da je bila staremu lakom-
liežu res hvaležna za to dozdevno dobroto.
Nekega dne je pa zadehi starega skopulia po eni strani kap in ga položila na posteljo.
Ni bilo nobenega upanja, da bi okreval; nobena strežnica bi mu ne mogla si reči taU<-potrpežljivo in požrtvovalno, kakor ta otrok ki um je bila edina skrb ustreči sitnemu, ne posebno prijaznemu bolniku.
Toda starcu se je obrnila bolezen proti pričakovanju čez nekaj mseccv na bolje in
jena Rus. je dospela k s-tarši v Ameriko leta 1S87 in spada med najstarejše naseljence v Cleve-landu.
— Pred kratkim .se je na okrajnem sodišieu v Mil\va.uke v-nš i I a zanimiva izapiBsein.ska razprava za pok. roja'kom Frankom Zukanom. ki je umrl leta 1931 v West Alli-
su. Zan>ustil je okro«r" $2000 iro-.	, .	, - . , v , . • ,
toviuo. ki je bila naložena pri X Zel ^ Zf>l)et TOCni k()V('e^ kl £a V !>l1 PU" Wefcit. Ailis State banki. Po .smr- stil v cakalniei, in tiho je zaprl vrata za se-ti pokojnepra ni bilo nikogar, ki bi boj.
se javil kot ded i v in tako bi ta de- j Ko je pa prispel čez most na drujfo stran nar .sedaj po 12 letih «koro zapa i gcilie> -je odložil masko.
del iv korsst drža-ve Wisconsin, ka-i	ni - i_-i i	-	i	i
kor doloea zakon za take .slueaje.! ~ T° hJl ede11' ~ ^mrmral veselo. Zapuščino je dasertaj oskrboval In ves srečen, da gre vse tako gladko od javni administrator. Prijatelji po-j rok, je krenil nazaj. Tako je bil našel Fro-kojne«ra, rojaki Joe Lojk. Frank ] cliard sredstvo, kako odgoditi zdravnikov •Tankovicb in .Jih' Kodieb. ki So'poset za ell dali
slutili, da je pokojni zapustil ka-• r# , • •	■ , . .	- , , j ,	, „ . , . , ..... , . , .
ke sorodnike v starem kraju in sej /da-l >»ni ,]e slo za to. da bi zamenjal zdrav-1 treba je biln, da bi skojmh. ki je imel dotlej jm Je I na padli
vili .slueaj slov. odvetniku .Mr. Al-!	[ postelje v naslanjač.
umike v starem kraju in.se! .------------......... 1 ' ..................■«« .r	^ ji » '»"»j
/delo škoda, da bi zapuSC-i-!lllka I^nroi hera in stopil namestil njega k {poleg nečakinje >amo staro deklo, naje!
IIa v roke državi, pa so ja-! postelji bolnega milijonarja de Frolandsa. j krepkega slugo, ki bi ga mogel prenašati s
vin (iloveku. ki je v svojstvu kot zastopnik jucrosl«>va'ii.ske^a konizu- j lata v Clueaifo. takoj uvedel j>re-
XXIII.
dužho k ini-
In tako je }>i išel Laviolette v lijonarju.
iskarvo. Po dolirih porzvedovanjih j Milijonar de Frolands, ki je bil deloma' Bolnik je živel v iiej>restanem strahu. <ic-je koneno na-šel pokojnikove; ohromel tako, da je bil navezan na posteljo vorice o razbojnikih sn mu Ši»> na živce. Tu žive v Orešju t>ii in naslanjač, je bil eden tistih liesrečnežev. tako j<- moral živeti tudi novi služabnik
sorodnike, ki
St.
St.
St. St.
4. (Cvetko Golar > ..Polcin«
klasje. Izbrane pesmi. 184 str.,
hrod'TUDo ......................................5f
7. Andersonote pripovedke.
Za sloveuBko mladino priredila CtT». Ill Ktranl. bro«..................33
d. (Novak) k^nobsomnofit -.-S*
8. Akt «ev. 113 ...................75
Stev. (Unlr. proC. dr. Pntoc Weber.) Problemi sodobne £!«-xofije, 347 »tranl, bro4. .........„.7»
Sl 10. (Ivan Albrehti. .Andrej Trraoae, relljefna karikatura In mJnaloetl. 65 atrM krofi. ______J25
St. 11. (Parel Oolla) Peterikore poslednje sanje, boSUtea povest
St. 14U (Dr. Kari Engllfi) Denar, narodno-gospodarski spis poslovenil dr. Albin Ogris. 236 str.,
brofi. —------------------------------------M
Št. is. Edmond fn Joto« ds Goa-eourt. Renee Maop^rkn ______________
St. 16. (Janka Sa^ec) Življenje, pesmi. 112 str- hrofi. --------------.^45
St 17. (Prosper Marim**) Verne duie t vieah, povest, prerel Mir-Ko Pretnar, 80 atra..............Jt$
Št. 10. (Gerbart Haaptmao) Potopljen! zvon, dram. bajka v potiti dejanjih, poslovenil Anton Fnntek, 124 strani, bro*. ------------M
fit. 20. (Jul. Zteyftr} Ownyfl In Ksosnrasakl. japonski roman, la CeAClne prevel dr. Fran Era-daC, 164 strani, brofi. ____________45
fiL 21. (Frnollb Solna) Dvanajst
krmtMasnlh ccodbic, II„ 73 atr. brofi. ------------------------------28
St. 22. (Tolstoji Kreutserjevn
Št. 20. (L. Andrejw) Črne j ske, |»oslov, -fosip Vidmar, 82 str.
brofi. ...........................................^35
i Št. 5^7. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., brn«. .............35
i
Št 20. Tarzan sin opic trdo vez....l.2Q Št. 31. Roba roko ..........................JB5
Jft!. Živeti ................................25
Št. 36. (Gaj Sal ustij KrUp) Vojna t Jnfurto, poslov. Ant. Dokler, 123 shrani, brofi.....................J5Q
Št. 30. (Kaaver MeSko> Listki, 144 atranl ______________________________.<5
Št. 37. Donate ilvalf .................„..30
Št. 38. Tarzan in svet __________________1.—
štev. 30. La Bobeme ......................»0
Št. 47. MlsteriJ duše .................1.—
Štev. 48. Tarzsnove živali ............JH)
štev. 49. Tarzanov sin, trd vez ....1.30
Št. 50. Stika De Graje ................1-20
Slov. balado in romance.....80
V metefu .........................
Namišljeni bolnik ................^0
To in onkraj Sotle.............. .30
Glad (Hamsun) —.............^0
Smyrjoti na 1>0,eM^kem- ,N> UJ?°* S ki se jim je bilo posrečil« navezati stike s 'adam. Tudi cerkvena vra- tovilvi teh je vložil na sodišče za-1	. ,	... -t •	..
ta m) -se odprta, i, ^sveeene-a w-|htftvo. djl Be zapn55ina izplaen tem i f,arl?.kimi banklr^ v "V^ovih imenitnih
mraka je stopil duhovnik in pre- ; in državi. [n jmPi je 1USp(.|i. So- \ kupčijah z žitom.
oral obredne besode. Zadišalo je po j f|rgve > q>riziiHl<> njejrovo zabteno J ^lo jo za skll])illo finančnih magliatov, ki kadUu in božji be^Hli. ki je razo-{ktvf itpravieeno ter prisodilo zn-' so hoteli pokupiti Žito, VSega kraja ill i<a
Št. 51. St. 54. St. 65. St. 56. St. 58.
St. 59.
(Dostojevski) Zapiski iz
jnrtveca doma. I- del
St. 23. (8optiokieo) Antigono, žal na Igra, poetov. C. Golar, <10 atr. broiltaao
»t 24.

(EL L. Bulwer) fp L dal.
rt*-
St. 60. (Dostojevski > Zapiski iz jnrtvega. doma. II. 4el ..................L—
St. 61. (Golar) Bratje in sestro.....75
St. 62. Idi jo t, I. de! (Doutojevkl .90 6t. «2. Idi Jot, II del ...................tO
51. 64. Idijot. III. d«l ..............M
6t. 66. Idijot, IV. del ________________JO
Vsi 4 dell ............................ ZM
St. 66. Kamela, skozi nbo aivnn-
ke, veseloigra .................................45
Slovenaki pisatelji II. zt.:
Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica, Črtim ............................................£5t
Tlgrovl zob|e____________________________-X—
Tik za irsoto ....................—---------7«
TntM, (Bevk), trd. vea. _________________75
TH Indijanske povesti ___________________.50
Tunel. aoc. roman .....................
Trenutki oddiha ............................JO
TnHcI pred DomJm .....................JI
Tri ImfMt o razpelu, trd. ven. ....05
s]x>mini. Poko^iali smo staro mater. pi'ab k prahu, kofct h konti. — Brez bolečin in tupre se jo zgrnila zemlja, ko so potegnili vrv i z poti krrtc. na katero smo položili zlati ni-cdaljofiček. ki reu pravimo ljubezen. &e enkrat smo pripogriili kolena, vrgli zagrabek »rude v jamo, kjer se nehajo dvomi in breme pozemiftva. Žene so pokleknile in ponovile prošnje molitve. Večnost je pljusknila izza večerne zarje in nas za hip 3»» zadržala pri gomili, na kateri so se zablesteli cvet, lne
Tisoi in ona noč (Rape)
vea. mala izdaja ..—................-1.—
Lrrabljeni milijonar ................ 1.20
V	krempljita inkvizicije ____________1.30
V	robotvn (MatlClC) .....................L2S
V	gorskem zakotju ---------------------^5
V	oklopnjakn okrog sveta:
1.	del _______________________________00
2.	del •••* * .................................
OBA BKDPAJ-------------------1-60
Veliki inkrfeltor...........................
Vera (Waldova), broš.......35
Vojska na Balkanu, s slikami .........25
Vrtear, (ttabindranath Tagore)» trdo vesano
broširano .............................
.7»
TI In n« no I- svesek 11. svesek KL
.1.S0 .1.40
.UM
8 KNJIGI SKUPAJ .....-__....J.7B
Volk spokoraik In drago povesti....1.— trdo vezano_________________________lil
Vojni, mir all poganstvo, 1. ar.....JtS
V pustlv jo ftla, III. sv......................35
Valentin Vodnika Ubrani spisi__SO
Vodnik avojMU narodu__________.25
Vodnikova pratika L 1927 Vodnikova pratika i. 1020
Vodniki ta preporoki _________________00
ZaM smrti _____________
Zadajo dnnvi nsarafaaga kralja Z«
Martinemu etiakn samostansko življenje, v službo je l»il sprejet pod strogim pobojem, da se bo le /.»'1<> redko odstranil od bolnega gospodarja.
To je bila malone suženjska služba, toda iliko potem po k sreči je bila že dokaj dobro v skladu z La-violettovim znaeajem.
Sprijaznil se je torej brez posebnega odporu. z dolžnostjo spati v temni sobici kraj
)(l nM -........* . t.......—,,w„.vSiinii milijonar-;
bil pravočasno obveščen, da bi j jem še ni zadostovala. Ni jim bilo še dovolj moprei rs-kati in najti dediče, ka- neizmerno bogastvo, ki so i>a bili nagrabili vn gospodarjeve spalnice, da bi bili takoj pri kor je določeno v tozadevnem dr- J razmeroma kratkem času.	j rokah, če bi pretila milijonarju nevarnost,
zamein dofrovoiu med Ji,«ro«lav,- j ganjali so () da bi postali neomejeni Marta je }mi dobila sobo, ki'jo je ločil od
jo in Združenimi državami. De- \	'	v	\	. .*»	*' 1 v	. .	,
nar bi mwai biti sedaj izplačan [ ^spodarji premoženja, a ljudstvo naj bi j stričeve saloncek, tako da je bila skopiilio-
takoj dedičem, ali ker je West (mrlo od lakote.
Al lis State Bank v takozvanem j Govorilo se je že javno, da je vlada v zve-"moratoriju", .se bo zapuščina- iz- J zi z velebankirji, da bi tudi laliko vlekla
plačevala dedičem v šestmesečnih obrokih
/
ADVERTISE in *4GLAS NARODA'
V
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1934 IMAMO V ZALOGI
Cen. 20c
s poštnino vred.
"Glas Naroda
216 West l^th Street New York, N. Y.
99
«
svoj dobiček iz splošne bede; govorilo se je odkrito, da vlada prepoveduje kmetom voziti žito v Pariz, da bi verižniki laliko prodajali svoje žito po oderuških cenah.
Res je, da so bili visoki gospodje s polnimi žepi denarja zavarovani pred vsako kaznijo. Poeeli so laliko z ubogim ljudstvom, kar so hoteli.
Po uspešnem začetku v Parizu so razširili brezvestni oderuhi svoja podjetja po vsej Franciji.
Velika mesta so se izpremenila v ogromna skladišča žira, kjer so verižniki kopičili milijone v obliki žitnih zrn in prodajali žito po najvišjih cenah; predno so ga pa začeli prodajati, so spravili vso letino v svoja skladišča.
Milijonar de Frolands je bil prvotno eden najmarljivejših podeželskih verižnikov.
Potem je začel skromno trgovino z žitom na svojo roko in polagoma je rasel njegov pohlep po denarju.
V treh letih je spravil skupaj že lepo premoženje. Lahkomnež pa še ni imel dovolj. Lotil se je velikih špekulacij in iinel je srečo. Prvi uspehi so mu obetali, da se bo kmalu povzpel med največje »trgovce z žitom.
Tedaj je pa prišla bolezen in postavila verižnika pred nujnost ali poiskati pomočnike ali pa opustiti trgovino, ki je zaradi o-majanega zdravja pod istimi pogojni ni mogel voditi.
va spalnica tudi od te strani zavarovana.
Stiskač, ki se je tako bal za svojo kozo in za cekine, niti pomislil ni, da ga straži deklica, ne da bi bila sama zastražena.
Dan je mineval za dnevom in življenje je postajalo vedno euoličnojše v tem domu, kjer so živeli stanovalci v neprestanem strahu pred nečem neslutenim.
Vse je bilo že v naprej določeno.
Nadaljevanje sledi.,
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
v
)
oor

NEW YORK, TUESDAY, WOVE MBER 21, 1933
TU LARGEST BLOVKHS PAILY fs U. £*
. m SMEM TE LJUBITI
1 i Zanimiv roman iz življenja • —•
ZA " G L ▲ 8 NARODA** PRIREDIL I. H.
SARAJEVSKI ATENTAT
IJivši uradnik avstrijske policije v'Sarajevu Vlud.slav Guek. ki živi sedaj na Poljskem, je objavil svoje spomine, v katerih ve jiove-dati nekaj zanimivih podrobnosti o sarajevskem a trn ta tu.
ŽENSKE, 0 KATERIH GOVORI SVET
Najstarejša ženska na svetu se je imenovala Nivolosa Piqulme in je umrla te dni v Cile-ju, kamor se se je bila priselila pred pol stoletja iz Italije. Trdila je, da je stara 340 let. toda zdranniki so ji
Ze damo pred oficijelnim naznanilom, da pride avstrijska pre- ------ — .................... — .»•
stokmasledniška dvojica na obisk, I PrLsoJali "samo" 120 let. Do zad-
so se vršile v Sarajevu in drugih nJih dni Je bHa krel>ka in Pli
polni pameti, zanimala se je za vse svetovne dogodke in so ji mo-
rali vsak dan citati iz listov. *
Lastnik nekega plesnega lokala: na Coney Lslandu si je izmislil tekmovanje za svetovni rekord v poljubljanju. Številni pari so se udeležili tega svetovnega tekmovanja. zmagali pa so trije pari. ki so vzdržali najdaV. Celih 2<i ur in pol minute so izvajali svoj vztrajnost ni poljub, ki se je končal nenadoma s tem. da jih je prijel k iv v ustnicah ...
V i steni trenutku se pripelje Gildin avtomobil in se vstavi pred sosednjo hišo. To je bila ponosna stavba zapadnega mesta. Mlada dama pokliče šoferja k vratom in mu nekaj naroči. Šofer gre k 'vratom palače, govori nekaj besed skozi majhno okence in se zopet vrne k avtomobilu.
Grof Jlochberg bi zopet rad priskočil na pomoč, toda se je bal. da bi ji zaradi drugih stanovalcev v palači bilo neljubo. Kmalu se od pro vrata in prideta služabnik in lepo oblečena služkinja ter hitita proti avtojnobilu.
Oba pomagata mladi dami i/ avtomobila. Opiraje se na oba. "re počasi v palačo.
Ko je izstopila, je opazila grofa. Zopet jo oblije rdečica. V pozdrav ji prikloni in zre za njo z zmagovitim pogledom, ki je zmede! in pridobil že toliko ženskih r>rc. G ki da. skoro neopaženo prikloni glavo in .se obrne. Toda srce ji utripi je do grla.
I/ veže se pelje mlada dama z dvigalom v prvo nadstropje. Tam je stanova a <vdova po veleindustrijcu Graborwu iu je bila reditelji-ca Gild«' Wrdenove. ttila je majhna, zelo m or na zunanjosti navzliv dragoceni obleki. Takoj ji hiti glasom nasproti, rekoč:
—	Moj Hog. kako si me zopet prestrašila. GildaKaj pa si napravila / nogo? To je pa lepo darilo; pa ravno sedaj, ko raitlim iti \ letovi:i"e v Wiesbaden. Ali nb>i mogla bolj paziti.' Sedaj j>a bom morala /aradi tebe mvoj <h11i<hI odložiti, ko mi sedaj po kapanju v morju Merlin tako malo ugaja. Neverjetno lahkomišljena si. — jo zmerja Grabowa.
--------J' i^.vjviv i.ii.iiv.UNjl
Gil.Ia je bila vajena .*trih njenih besed. Samo nekoliko se ji ičastnikov j»ozive na dvoboj, zategnejo usta.	j tell dvobojev pa ni več prišlo, .v«-^
—	Prosim, pomiri se. mama. Samo gleženj sem si nekoliko iz-j je kmalu potem izbruhnila svetov-pahuila. To bo v nekaj dnrh zopet dobro Ln naju ne ls» oviralo pri iw vojna....
najinem ]w>tovanju.	| Za pa*»t prestolonasledniške dvo-! drugega kolena, princa
—	Potem pa ti me ni bilo treba tako prestrašiti. Mislim Dog vedi. kaj se ji je pripetilo, ko je vratar za klical, da te na
derik in Ana n.-M4a. Saj pravim, tako si lakhomišljena in vendar katerih se bo vozila ta dvojica in veS. i\.i mi škodit je na/man^e razburjenje. — zmerja gospa Gra-jjih zastražili z gostim kordonom
'vojakov, dočim je policija na po-
—	Oprosti, mama: nisem .si mogla drugače pomagati, ker na Stajah in drugod uvedla poostre-
o se vršile v Sarajevu in drugih bowansko-hercegovskih mestih demonstracije. ki jih je uprizarjala zlasti visokošolska mladina. Pri teh demonstracijah je bilo čestokrat slišati vzklik:
"Naj živi kralj Peter!" O! lasti so dobro pozn'ie kraj. kjer s6 >=e v Sarajevu zbirali mladi fanatiki jugoslovanske ideje. Policijski ravnatelj baron Collas je dal ta kraj nekega dne prepleskati s katranom da bi ga napra\il zborovanja neuporabnega. Naslednji .tian so našli tam napis: "Ta kraj >spa. običajne (jt. reZerviran za barona Colhc-a.''" Irdim. rezkim
V Mostarju je prišlo o priliki neke predstave Nedbalove "Poljske krvi" do oiuladinskih demorttra-cij. Številni avstroogrski častniki, ki so prisostvoval i predstavi, so se vr gli na demonstrante in rezultat je bil ta. da je prejelo naslednji dan
Do
Aa po-et prestojonasledntske dvo-' .	jm uu-a v n
s\: — ' j ice so oblasti odrixlile obsežne var- |di sil'agnanio. ki nima niti a j Kri- -iiostne ukrepe, določile so ceste. po v ž.ePu- a. je 7i']o I(ll> mošk ven<lar katerih .s,- lm vozita t* <l\-<ti-fu i„ koliko dni potem se je ž nji
ranjeno nogo nisem mogla stopiti.
Toda tudi tej pripombi je sledilo zmerjanje. Stara gospa je bita v.-dno videla, ako je imela kak povod, da je mogla stresati svo-,,o sitnost in je nrojrla dati du~ka svojemu vednemu slabemu razpoloženju. Ker je zelo rada jedla sladke jestvine. ki niso <bile posebno prebavljive. j<. počutila vedno s'\ibo ter je tožila, da je bolna in ni mogla prenesti, ako .so se drugi ljudje počutili boljše. Poleg tega pa j.- /dr. <vnik pri njej našel tudi n.-ko oriraniČno boWe-n te.r je *al*t.'\al « I nje vsakovrstne zdrenosti. To je še poslabšalo njeno razpoloženje ter je celi svoji okolici povzroče val a neznosno življenje. Služiučad vsega tega ni mirno prenašala. Toda. Gilda je bi^a Srtor kffl v-ak.» |MmH in tako je voljno prenašala vso mtaobo svoje rednire Tudi sedaj bi gotovo tše dolgo zmerjala ako ne bi hi-sinja <Nll.rČno odprla vrat v Gildin«« sobo in jo peljala z besedami: - Milost'jiva gospica mora sedaj najprej se^ti. drugače bo noga še slabša.
I Ve I svojo služkin jo je imela Htara gaspa malo	zat >
« ?merja.ie obrne in odide---
Grof Ilarald Iloehiberp- je poleg avtomobila /akal. da je Gilda izginila in da je avtomobil, s katerim se je pripeljala, odpeljal.
Nato pogleda hiši navzgor, kakor bi mu morala dati vsa pojasnila o njegovi lepi neznanki. Po kratkem premisleku stopi k okencu pri vratih. Kot uvod za razgovor položi na polico pred vratarja denar in pravi:
—	Ali mi morete povedati, pri kom .sta =v službi slnžabr;k in služabnica, ki sta ravnokar šla v hišo?
Vratar je mladega častnika že nekaj časa opazoval. Dobro je \cdel. da je njegovo vprašanje mnogo manj namenjeno za služabnike, kot pa za mlado damo, ki sta jo peljala. Kot nekdanji vojak je imel veliko spoštovanje do uniforme in denar ga je prevzel, da je bil takoj pripravljen za vjsa pojasnila.
—	To sta bila uslužbenca gospe Grabmve. lastnice te hiše. Tu mlada dama. ki sta jo peljala, je uboga sirota, katero je gaspa vzela v svojo hišo za dru/ibo in zabavo, ko je njen mož komercijalni svetnik <irabow umrl. Med nama povedano gospod nadporofnik, gospodična nima z rožicami poslan — pripomni avesto.
Grof illochberg hvaležno salirtira. Več mu ni bilo treba vedeti. Dbrne .se. stopi v avtomobil in se odpelje.
Zamišljen sedi v zadnjem sedežu.
—	Km! Torej nekaka družabnica.
Tukaj se mu ni izpla«"ah). da bi kaj pričel. Škoda — sladka H varita" Kako me je pogledala s svojimi žareeimi očmi! Tako nekaj svežejra. nedotaknjetra ima na sobi! —Neumnost! Pri ženkah je >se |«> kom»ilija. To jo bi'a samo mala izpremeinba. V brshvu so si -vse enake — vse! Kadar po/naš malo boljše, je šla vsa domišljijo k vračil. Torej bomo t«) pozabili.
V takih mislih .sj zažge cigareto in .sklene, da ne bo več mislil Jia mlado «lain«». z!a>ti še. ker ima odločiti o zelo resnili in važnih zadevah. Njegova mati jra je silila, da hi se poročil s kako bogato nevesto, kar je bilo iz premoženjskih ozirov zanj neobhodno potrebno. Do tedaj .-se je temu upiral. k« r ni hotel pusliti svobode. To-«la zanjka se je vedno bolj te^no zategovala <»koli vratni. K vsemu temu je ^e njejrova mati jM>klicala k ^«>b't .sv«.j«^a bratranca barona Herbert a Senilen, da bi svojemu nečaku razjasnil glavo. Na kaj takega tudi in hotel misliti, in tako se mu ljubeznivi dekličin obraz vedno .sili v njegove misli. Mnogo b«r!j. kot si je želel, je prihodnja dni baranica (ii'da Verden. kat«»r«' imena ni niti vedel, polnila nje-j:«»ve misli. S tajirudveno silo <,ra je -vedno vleklo v bližino Kurfuer-slendamin 42. Toda izkušnja ve se je ubranil.
—	Saj nima ni kakega pomena in nočem je več videt' — si pravi.
Toda usoda je.drugače odločila.
*
—	T	z<>lM>t- <lra}rt ^'ispinl baron! iu seveda sedite na klopi, kjer sede vsi taki. ki se norčujejo iz drugih ljudi. S kritičnim obrazom jih motrite, ko hodijo pred vami kopalci in v vašem obrazil se bliska.
—	Onjcna. milustljiva g«vspa — najbrže ste vzeli na mene ve-l.ko piko. T<xla veseli me. va;s vidim. Kaj vendar delate ob tem času tukaj v Wiesbadenu?	- ;
—	Kaj naj <lela stara žena. ki je odveč, gospod baron? Tz dol-gočasja pudujemo iz enejra 'kopališča v dnijro. si nalagamo -vne različne prestopke, da imamo pravico počutiti se kot letovi-čniki in se veselimo, ako srečamo kakega starejra prijatelja. V Wiesbadenu /elhn prebiti jesensko sezono. In vi?
— dma-m isti namen, draga prijateljica. Tu poleg mene je pra.zen. jirijazen pr<*tor. Vem. da tinli vi radi sedite na klopi, kjer sede vsi oni. ki se radi smejejo drugim. V resnici -me zelo veseli, da bineni vživati vaao družbo. ^ —	gospf»d baron? i'e se ne- norvnijote?
(Dalje prihodnjič.)
Dolarske princese so pri svojih muhah po vsej priliki neodgovorne. Janet Snmvdenova. hči enejra znanih newvorskih milijonarjev, je to dokazala v polni meri. — Snosivdenova- slovi po svoji lepoti. Pleše očarljivo in ima zaradi te-<ra vedno trop moških okoli sebe. teh dvobojev pa ni več prišlo, ke;-"Pred kratkim se je pri svoji se-
1......---4— '—x—t—:i - - 'stri v Miami Beachu zaljubila na
vrat na nos v svojega bratranca
Ca ra vita
i d i Siragnamo. ki nima niti centa
i. Ne-
poteui se je ž njim poročila in pirovanje je trajalo tri <lni ves Nimv York je govoril o tem. Ži* dva dneva pozneje pa je dolarska princesa izjavila, cla je nje mož najdolgočasnej-i mož na svetu in je predlagala ločitev. Kc ni bilo pravno veljavnega vzroka za to ločitev, je morala ubogemu princu plačati visoko od-škodni-
------- »<>• Toliko torej stane pet dni za-
►o mogle prijeti vseh osel), ki so kona ali ena imtiha'vost kak-jie do-pripnivljale ta atentat. Prnčip, larske princese... Gavrilcvič. Ilič in Grabeč so sedeli	*
v zaporu, toda iz njihovih ust ni V neki vasi nedaleč oil Pekin-I ilo mogoče zvetleti ničesar.	ga se je •v zadnjih časih primerilo
t> i - - ..	toliko smrti zaradi kačjega pika
Tetlaj je prišel neki policijski	A,	- , ,, .. , ? 1
i? • i • ,	"a -so	oblasti nekaj suni ti,
komisar. Ru^inec Ivazjuk. na rdi- i , -	, ,	,
J	\lada je posla a v vas nekega
radi kakšnega duševnega pretresa ali tudi radi starosti, alkoholizma itd. v žalostnem položaju, da jih obvladuje neprestano, nepremagljivo tresenje bodisi samih rok ali vsega telesa. Dosti takšnih tresljivcev vidimo na cesti — znamenje. kako malo uspeha je imela z njimi zdravniška znanost. Toda kurare ozdraivLja po zatrdilu omenjenih španskih zdravnikov to bolezen popolnoma ali pa jo vsaj silno olajša, ne glede na to. ka.kšfn ji je vzrok. Posebno učinkovit pa je za tresenje, ki izvira od kakšnega duševnega pretresa.
S stališča logike bi bili taksni zdravilni učinki na zadnje razumljivi. kajti če kurare omrtviči v večjih količinah gibanje zdravih mišic, potem je naravno, da bo v manjših količinah delovanje in ga reducirati na normalno. Količine strupa, ki jih uporabljata odkri-telja. pa so res majhne. V posameznih injekcijah je kurare 200-krat razredčen Zadostuje običajno par injekcij za ozdravitev, posamezni bolniki pa so v teku dalj-šir kur prenesli skupaj do 40 cen-t igra mm- k ura rej a absolutno brez vsake škode.
J«llHIIIII«IIHII»IIIHII»HBmHH
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, If. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
lgr:i7innieriirriir1limil||iOimininiimwi?uimiiiiiiii"

GENERAL SurtNJ
no kontrollo. V>e to pa ni moglo preprečiti, da Hi eden med glavnimi organizatorji at- ntata. Danilo llič. ne prispel po lokaln h železniških progah v Sarajevo.
Do'go č :sa po atentatu oblasti ni-
r. i rano idejo. V spremstvu nekega kriminalnega uradnika in nekega fotografa je šel od celic» do celice zaprtih atentatorjev. Med priprava
zoologa. da bi si stvar ogledoval pobližje. »Kmalu po njegovem prihodu ga je v njegovi spalnici obiskala nevarna strupenjača, ki je
__•	r. ,	r.	.......	»vinilio OUU. UMI. dCd, KI JC
7f .f°t»graf.wnje -H' kriminalni	,>re(l njegovim strelom iz samo-
uradnik komisarja vprašal nekak-)	kreNA pobegnila. Zoolog jo je za-
n?un«>g,vde. kdaj bodo atentatorje	.sIedoval in je .pris-pel-do neke ko-
ustreldi. IvaTjuk je inlgovoril. «la se	v Uateri je ,(>p^iL starkf> fc. je
bo zgotlilo to. čim prispe zadevni svirala pLščaOko. in je okoli nje (HlioK z Dunaja. V Ihcm-i celici je plesal cel trop najbolj strupenih ta nakana imela m peli. Hotel je na kač. Zoolog je takoj 'zaslutil za vs-ak ivicii vedeti, kdo bo use iustre-.kaj gre, a v tem ga je starka opa-?~10n-	SzII» >11 naxK)dila kače nanj. Mož
Izvazjuk je na slejio srečo naštel' fh « «tarko vred postrelil Ka-kakšnHi dvanajst na-jbtdj premi-,1" 'se P°tem izkazalo, je bila
ie učin starka žena "ekega razbojniškega
nentnih borsanskib imen. To je učinkovalo. llič je dejal, da n* more dalje gledati, da bi nedolžni trpeli za dejanje drugih in je izdal organizatorje atentata. Izvazjuk se j" vrnil seveda s ponosno dvignjeno glavo. Hotel se je v svoji servil-nosti postaviti še na drug način. Principu je manjkalo še nekoJiko dni do polnoletimsti in ga po zakonu ne bi smeli obsoditi na smrt. Ivazjuk je storil vse. da l>i datum njegovega rojstva pomaknil malo natrij, toda sodnikom je bilo več do zakona nego d«) njegovih spletk in tako je s temi spletkami propadel
poglavarja, ki so ga bili v vasi ob-gla<vili. Da bi ga maščevala, jc starka sklenila iztrebiti z zdre.si-ra ni mi strupenimi kačami vse prebivalce te vasi.
Poziv!
Iidajanje lista je ▼ zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki eo radi «1>-bih razmer tako prizadeti, da bo nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N.1
ČUDEŽNI STRUP KURARE
V Madrid se je vrnil po dvanajstih letih odsotnosti duševno strt mož. bivši španski Iegionar. ki je preživel vsa ta leta kot suženj saharskih Ka'bilov in je vedel povedati tudi nekatere podrobnost i o možu, ki je bil še pred dobrini desetletjem eden najbolj mogočnih na Španskem, osebni prijatelj kralja Alfonza XIII. To je bil general Silvestre, ki mu j«* bil kralj Alfonz poveril vrhovno poveljstvo »v vojni proti Rifskim Iva-liloni pod vodstvom slovitega Abd-el-Krima.
Silvestre je bil v mirnem času morda izborcn vojaški organizator. kot strateg-pa je v vojni odpovedal.
Kabilom .se je po.srečilo. da .so obkolili velik del. španske armade in so vprizorili med njo .strahovit pokolj. Po previdnih cenitvah je bilo na španski strani f>r) tisoč mr*vili in ranjenih. 4000 mož pa so Kabili ujeli. Večina teh ujetnikov se je lahko že davno vrnila domov, mnogo pa je takšnih, in to po večini častnikov, med njimi sam general Silvestre, o katerih ni bilo pozneje duha ne sluha. Proglasili so jih celo za mrtve. Vojak. ki se je vrnil iiz kabilskega ujeništva. po 12 letih, pa je njihovo -usodo prikazal v drugačni luči.
Po njegovih trditvah so Ivabili okrog 300 visokih častnikov z generalom Sil vest rejem vred odgna-
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
SHIPPING NEWS

li naj prvo v neko koncentracijsko taborišče v bližini oa-ze Tafilet. Tu so ostali kakšnega pol leta. nakar so jih vstaši odvedli še globlje v puščavo in jih prodali končno kot sužnje na javnem trgu za sužnje v neki oazi puščave Igidi. Med prodanimi je bil general Silvestre. Se danes jih živi večina kot sužnji domačinov v Sahari in delijo usodo številnih Francozov, Italijanov in Xemcev. ki so jih Kmbili v boju za svojo osvoboditev ujeli na slieen način. Njih u-soda je .strašna in še najbolje se godi tistim, ki se je vanje zagledalo kakšno dekle puščavnih rodov. Lahko so se poročili in uživajo neko l .-lativno svobodo, morali so se pa užive.ti v zelo primi-tovno življenje 1 {-if.sk i h Kabi'ov. Kje se nahaja ta čas general Silvestre. pripovedovalcu ni znano. Videti je. da so ga vstaši z več drugimi častniki odvedli še globlje v 'puV-a'Vo in bo treba vsekakor mnogo truda, da jih najdejo.
22. novembra:
Deutschland v Hamburg Washington v Havre
25. novembra:
K u ropa v Bremen Veendium v Boulogne Conte dl Savola v Genoa lie de France v Havr«
29. novembra:
New 1'ork v Hamburg
Pres. Harding v Havre
Berengarla v Clic-hovrg
2.	decembra:
\ olendam v Doulogne Vulcania v Trst Clu:mi>lain v llavre 6 decembra:
Bremen v Bremen Albert lia Iliri v Hamburg Manhattan v Havre
3.	decembra: B'.-x v Genoa
Majestic v Cherbourg 12. decembra:
St. Louis v Hamburg
13 decembra:
l'i-s. Koneevelt v lWvr»
14.	decembra: 1'aiis v Havre
15.	decembra: Itt-reiiKiiri.t v J 'lierbourg Eurupa v llr-m<>n
Conte dj Si voia v Genoa 20. decembra:
Washington v Havre Hamburg v Hamburg
tIrmiibra:
Olympic v Cherbourg <'J. decembra:
N'-w V«>rk v Hamburg Bremen v Bremen I*i Harding v Havre 3!. decembra: i'Kiinland v Havre
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
NAJSTAREJŠA ANGLEŽINJA
Pred nekoliko dn-vi je umrla v Sidčupu na Aiifrlckem najstarejša Angležnja. mistress Agnes Jes-kins. I "čaka la je 107 let in pravijo, da se ni nikoli v svojem življenju vozila z železnico aJi avtomob lom. Od njenih otn-k jih je ž» več umrlo, njeni pra vnuki pa so že vsi odrasli. I>o 8.1. leta jc delala na ]>olju. a v svojem 90. letu je še |>l<'sa'la na poroki nekega svojega pra vnuka.
Angleško-slovensko Berilo
KXCLISII SLOVENK READER STAXK SAMO
$2
Naročite ga pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
210 WEST 38th STREET XEW YORK CITY
Iz ameriških potopisov poznamo vsi strašni strup ku-rare, ki ga pridobivajo Indijanci iz soka nekih rastlin in v katerem kalijo svoje puščice. Ena sama malenkost koncentriranega strupa je na ujihovih osteh toda človek, ki ga zadene takšna ost, mora umreti strašne smrti.
Kurare učinkuje namreč mr-t,vilno na vrhnje mišičevje človeškega telesa. Živci, možgani, zavest ostanejo do zadnjega trenutka nedotaknjeni, zastrupijenee pa pade na tla. ker mu roke in noge odpovedo slnžbo. Polagoma ga zajame grozotna negibnost. negibne mu postanejo tudi mišice, ki dvigajo iprsni koš pri dihanju. Kakor železen oklep obda človeka, dihanje je čedalje težje, žrtev si zaman prizadeva, da bi ujela dovolj zraka, za dihanje. X« zadnje se zaduši pri polni zavesti.
Taksni so učinki kurareja kot moril nega sredstva. Toda to moreno sredstvo se je zdaj mahoma spremenilo v blagodejno leč ilo za nešteto trpečih ljudi, ki jim zdravniška veda v večini primerov do danes ni vedela pomoči.
Dva španska zdra-vnika. Villa-nova in »Canalis, poročata v nekem strokovnem medk'inskem listu, da sta začela uporabljati kurare v silno majhnih, absolutno neškodljivih količinah za zdravljenj« tresljivcev, nesrečnežev. ki so po kakšni živčni ali drugi bolezni,
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak-uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
ILE DE FliANCE---
BERENGARIA---
EUROPA----—
BERENGARIA---
ILE DE FRANCE--
---25. NOVEMBRA
--29. NOVEMBRA
--15. DECEMBRA
--15. DECEMBIiA
--IG. DECEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216- West 18th Street	,	New York, N. Y.