^ dan raxen »oboi nadel* jO praznikov. daily except Saturdays. "SaDdMJ$ and Holiday« : PROSVETA .TEAR XXXVIII Cona lista )• $6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In uprevnilkl prostori: MAT South Lswndals An Office of Publication: M0T South Lswndals Am Telephone. Rockwell 4004 01 urn CHICAGO 13. ILL- ČETRTEK. 12. DECEMBRA (DEC. 12). 1946 Subscription StJO Yearly ŠTEV.—NUMBER 241 ii ministri se sporazumeli administraciji Trsta in okolice rojna mednarodna kontrola predlagana, [omisija reprezentantov enajstih držav bo lela nadzorno oblast. Diskuzije o corožitvi se nadaljujejo York. 11. dec.—Zunanji ri štirih velesil—Amerike, Velike Britanije in Fran-se končno sporazumeli listraciji Trsta in okoli-"Šporazum je bil dosežen po jjtvi diskuzije o mirovni poza Nemčijo. razum določa med drugim )jno mednarodno kontrolo in luke. Kontrola bo pri-[r področje direktorja, kate-bo imenoval govemer iz-| kandidatov, katere bodo iz-člani tržaškega vladnega a, in posebne komisije repre-atov enajstih držav. Re-ntante bodo imenovale šti-sile in države, katerim bo tržaška luka—Jugoslavi-ilija, Čehoslovakija, Avstri-|Poljska, Ogrska in Švica, anji ministri so se zedinili 0 drugi točki, ki je bila net diskuzij. Sprejeli so jlo, ki prepoveduje admi-ciji Trsta sklepanje eno-tih ekonomskih dogovo-Dokler ni bil dosežen spoti, je ruski zunanji minister dv vztrajal pri zahtevi gle- ustanovitve cerinske unije I Trstom in Jugoslavijo. : je bil važna svetovna lull Avstrijo pred prvo sve-vojno. Ko je prišel pod 1 je njegova važnost padla. izprave 'o ^etovruTazorcSf-nadaljujejo na sejah sjcup-Združenih narodov. Ve-Britanija se je v načelu pri-ižila Rusiji in odobrila pro-mcdnarodne inšpekcije Menih sil. Ako bo skupšči-I sprejela program, bo morala rika razkriti tajnosti pro-cije atomske bombe, avno sporno vprašanje je še ca vetiranja. Velika Brita-insistira, da mora posebna foarodna komisija dobiti vse »tke o številu oboroženih Rusija pa vztraja pri zahte-da pravica vetiranja mora i v rokah vodilnih velesil, navideznega sporazuma je »o po triurni debati. Vršila •vznamenju manevrov med im zunanjim ministrom Mo-voni in H. Shawcrossom, tim delegatom. Ameriška Pcija še ni komentirala kga predloga, ki je ugladil načelnemu sporazumu. ;ul-Henri Spaak iz Belgije, ~>dmk skupščine, je opozo-'^prezentante držav v okvi-Združenih narodov, da bo splošne razorožitve usta-W 1!>- januarja, če bodo |predlogi sprejeti. To pome-|)e vseh detajlev pro-C1J<' atomskih bomb. -k je potem sugeriral, naj eva poveri v odločitev po-nu pododboru Združenih k Izrazil je upanje, da se iiki admiral se noče r^eči operaciji |««rnberg, Nemčija, 11. dec. admiral Eric Raeder 1, da se ne bo podvrst*'aciji iz bojazni pred f*» je star 70 let. Na pred mednarodnim sodiščem je bil Raeder *s krivega kot vojni :r,H n obsojen v dosmrtno med Rusijo 1 N Or nm ZL- IH, br Uk' L, r » tr: orveilto ;«. 11. dec.—Uradno na pravi, da je Rusija pod "vinsko pogodbo z Nor v veljavi bo eno leto »ledil razgovorom, ki tn tedne. vprašanje splošne razorožitve lahko reši na seji skupščine. Rusija je naznanila, da se ne bo upirala ustanovitvi sistema mednarodne inšpekcije oboroženih sil, če bo organizacija Združenih narodov zahtevala vse podatke o četah in orožju, ki uklju-čuje tudi atomsko bombo. Prej so člani političnega in zaščitnega odbora sprejeli predlog glede splošne razorožitve in mednarodne kontrole atomske energije. Varnostni svet je vzel na znanje pritožbe Grčije proti Bolgariji, Jugoslaviji in Albaniji. Pritožbe omenjajo kršenje grške meje. Rusija je zahtevala odložitev diskuzij, da bodo lahko vse obdolžene države pojasnile situacijo na seji članov varnostnega sveta. Rusko zahtevo sta podprli Poljska in Mehika. Diskuzija o grških obdol-žitvah se bo pričela jutri. Jugoslavija in Grčija se bosta udeležili diskuzij, Bolgarija in Alba-nipa pa-bosta podali izjavo. Pogodba predložena unijam v odobritev Zvišanje plače za 15 centov na uro Chicago. 11. dec. — Uradniki mednarodne unije klavniških delavcev so predložili pogodbo, katero so sklenili s Swift Packing Co., v odobritev članom 25 krajevnih unij. Uradniki je niso podpisali, kot je običaj, da bodo lahko člani krajevnih unij odločili, ali je pogodba zadovoljiva ali ne. Nesporazum med mednarodno unijo in kompanijo se nana<< ša na retroaktivno plačo. Sklenjena pogodba sliči oni, katero je mednarodna unija podpisala s Cudahy Packing Co. Ta določa med drugim povprečno zvišanje plače za 15 centov na uro! Uradniki Swift Packing Co. so dali zagotovilo, da bodo posvetili vso pozornost vprašanju garantirane letne plače v Interesu stabilne uposlenosti. V klavnicah te kompanije v Chicagu in drugih mestih je uposlenih okrog 23,000 delavcev. Unija je naznanila Ugajanja glede sklenitve pogodbe z ostalimi klavni-šklmi konopanijami. Spopad med Grki in Turki Ostanki geriloke grupe uničeni Atene. Grčija. 11. dec.—Tukajšnji listi so objavili poročilo o spopadu med Grki in Turki. Ostanki grške gerilske sile, ki so pobegnili v Turčijo po bitki z rednimi grškimi četami, so bili uničeni. Bitka se je vršila v vasi Corymbos. Poročila ne omenjajo, koliko grških levičarjev je bilo ubitih v bitki s Turki. Cez sto geril-cev je bilo ubitih in 150 ujetih v omenjeni vasi, preden so o-stanki gerilske sile pobegnili v Turčijo. Vas Corymbos je oddaljena 18 milj od turške meje. Neki grški vojaški častnik v Solunu je izjavil, da se je 600 do tisoč ge rilcev spopadlo z grškimi četa mi. Dalje je rekel, da je Bolgarija dala gerilcem orožje. Več ranjenih gerilcev je dobilo zavetje v Bolgariji. Druga vest omenja obnovo bitk med grškimi četami in levičarji v centralni Grčiji. Levičarji so zasedli dve vasi v bližini Carpenissiona. To je glavno mesto pokrajine. Vest izraža bojazen pred levičarsko okupa cijo mesta. Brezposelnost v japonskih mestih Tbkio, 11. dec.—Število brezposelnih delavcev v japonskih mestih narašča. To je razvidno iz pregleda, ki je bil objavljen. Samo v Tokiju je 400,000 brez poselnih delavcev. Dva nemška lista suspendirana Berlin, 11. dec.—Dva nemšjca lista v ameriški okupacijski coni sta bila suspendirana. Zadevno odredbo je izdal A. D. Eggles-ton, načelnik divizije za tisk v ameriški vojaški vladi. Dve bombi eksplodirali v Barceloni Madrid, Španija, 11. dec. — Dve bombi sta eksplodirali v Barceloni v teku demonstracij proti organizaciji Združenih narodov, ki se je odločila za odpoklic poslanikov iz Madrida. Ra njen ni bil nihče. iranske čete invadirale provinco ob ruski meji TEHERAN, Iran, 11. dec.— Vladne čete so invsdirale provinco Azerbadžan, ki meji na sovjetsko Rusijo, da uveljavijo oblast premier j a Ahmeda Qava-ma v rebelni pokrajini. Štiri vojaške kolone, podprte s topništvom in bojnimi letali, so prekoračile mejo v zadnjih 48 urah. Vlada poroča, da so zs sedle tnnsjst mest in nsselbin. Nspol svtonomni režim pro vince je nsznanil, da so njegove čete zavojevane v bitkah z in-vaderji. Načelnik režime je Jss-fsr Piševsri. Ustsnovljen je bil v čssu ruske okupscije Azer-badžana. Radiopostaja v Tabrizu. glavnem mestu province, je obsodi la invazijo. Premierja Qavama je označila za orodje tujih sil in lutko onih, ki drže atomske tajnosti. Režim province je neklo njen Rusiji in ims le rshlo zve zo z vlsdo v Teheranu (Pravda, glasilo ruske komunistične strsnke. prsvi, ds je vlsds premierjs Qavama stopils na nevarno pot, ko se je odločila za invazijo province pod pritiskom zunanjih sil.) Qavam je dejal, da je poslal čete v provinco z namenom nadziranja parlamentarnih volitev. To pravico ima, ker je Azerbadžan del Irana. Sef iranikrga generalnega šla-ba je naznanil, da vladne čete prodirljo v smeri Mianeha. »tra-tegičnega mesta, ki leži 30 milj severno od iranske meje. Preiskava lad je grad-niških kompanij Washington, D. C , IL dec.— Kongresmk Bredley, republike-nec iz Michigsns, je prediegsl preiskavo Isdjegredmških kom psmj. ki so nsredile ogromne profile v vojnem česu Preiske-vo nsj bi vidi I posebni kongres odsek. Zečela ne J bi se po h novem letu, ko se bo novi kongres sestal v svojem zasedsnju Domače vesti Nov grob v Penm Park Hill, Pa.-Dne 7 dec. je naglo umrl za pljučnico Frank Berdon, star 60 let. donL iz Cerknice pri Rakeku, v Atiienki 43 let in član društva 44 SNPJ v Conemaughu. Po pokllru je bil pitilnogar in samski ter živel pri svoji sestri Mary Čuk. Razen nje zapušča brata Johna v Mil waukeeju in več drugih sorodnikov. Bil je mirnega značaja, priljubljen in pokopan civilno. Ogenj uničil klavnico W. Aliquippa, Pa.—Dne 26. nov. je v Fallstanu pogorela klavnica slovenskega mesarja Franka Ovca. Ogenj sta zapa žila dva delavca, ki sta se z avtom vračala z. nočnega dela. Zgorelo je tudi nekaj prašičev, zaklanih isti večer, in orodje. K sreči je ostala kadilnica, v kate ri je bilo veliko prekajenih klobas. Škoda znaša okrog $4,000. Rojenice Eveleth, Minn. — Pri družini Paul Gwash so se oglasile roje nice in pustile prvorojenčka, ki je že vpisan v mladinski odde lek društva 130 SNPJ. Tudi o ba starša sta člana jednote. Čestitke! Tudi rojenice Barberton, O.—Zadnje čase so vile rojenice pridno Obiskavale to naselbino. Pri drulipi Frank Markovich ml. so puotile prvorojenčka, kar pometih da je predsednik društva V3 SNPJ Frank Markovich st. postal stari očka. Podpredsednik t. Merkun pa je postal kar dvakrat stari očka. Hči Pepca Je dobila hčerko, hči Agnes pa sinčka. Oba sta že v mladinskem oddelku društva 73 in obljubljen Je že tudi mali MarkoviČ, fljega mamica Olga, roj. Preski, Je tudi članica.—Joe F. Sustarsic pa se je zaročil s Csrolyn Tyrovsky iz A krona—oba delata pri Goodyear Co. Ker je Joe že od malega član društva 73, je upanje, da vpiše tudi nevesto. Is Clevelsnds*. Cleveland.—Po dolgi bolezni je v bolnišnici umrla Mary Kotnik, rojena Kebe, stara 44 let, doma iz Spodnjega jezera pri Cerknici, v Ameriki 25 let in članica Makabejcev. Tukaj zapušča moža, poročeno hčer, sms in več sorodnikov, v starem kraju pa sestro.—V bolnišnici Je umrla Theresa Zdešar iz Euclida, rojena Prime, stara 82 let, doma ,z Podhoste pri Toplicah, Dolenjsko, v Ameriki od 1021, čla< niča KSKJ in SfcZ. Tukaj za-pušča moža, poročeno hčer, vnukinjo in sestro, v starem kraju pa sestro.—Poročila sta se Ver-non Cole in Mary Boksr. Državne čete niso potrebne za kontrolo situacije ' Milwaukee, Wis., 11. dec.—Se-rlf George Hsnley je dejsl, ds držsvne čete niso potrebne ze kontrolo situscije pred tovsrno Allis Chslmers Co. v West Alli su. V zsdnjih dneh Je prišlo do več spopsdov med stsvkarji in policijo pred tovarno. Župan Arnold Klentz Je prej apehrel ns governerjs W. Goodlsnda, naj pošlje državne miličnike v West Allis. Govemer Je spol ignoriral. Stsvko Je okhcsls svtns unijs CIO v sprilu. Formiranje vlade narodne unije v Franciji Pariz, 11. dec,—Voditelji poli Učnih strsnk so se v načelu ze-danili glede formirenja vlede nsrodne unije. Vse strsnke nsj bt imele reprezentsnte v vls^i, ki nsj bi vladala Francijo do 15 januarja Voditelji so se zedinili tudi o prorsčuna in obvezni vojsški službi. Proračun nsj bi se zmžsl *a $1.060,000 000 Spo rszum o zunsnjl poUlki določs notrditev zveze med Francijo in Rusijo in vsebuje tudi sugeati Jo ne J Prsno js sklene slično pogodbo z Ameriko in Veliko BMenijo. ameriški prestiž na kitajskem omajan Generalisimo Kaišek orodje ameriških imperialistov POD2IGANJE CIVILNE VOJNE Pelping, Kitajska. 11. dec.— Prestiž Amerike na Kitajskem stalno pada od zadnje jeseni, ko so bile ameriške čete pozdravljene, kjer koli so se izkrcale. Ljudstvo Jih jo pozdravilo in sprejelo kot osvoboditelje. Situacija se je od takrat spremenila. Kitajsko ljudstvo ne vidi v ameriških vojakih in pomorščakih osvoboditeljev, temveč vsiljivce, katerih se bi rado iznebilo. To se zlasti opaža v pokrajinah, ki so pod kontrolo komunističnih sil. Komunistični listi pišejo o incidentih, ki se dogajajo, zaeno pa napadajo stališče ameriških pomorščakov napram kitajskim civilistom. Kritike ameriških čet se slišijo tudi v provincah, ki so pod konttolo Kuomintanga, kitajske nacionalistične stranke generalising Čianga Kaišeka. O slednjem trdijo, da je le lutka ameriških imperialistov. Komunisti so še ostrejši v kritikah. Tsrčs napadov je general George C. Marshall, posebni Trumanov odposlanec na Kitajskem, kakor tudi poveljniki ameriških sil. Marshsll je predi nekaj tedni priznal, da so se njo-1 govi napori sa abliianje mo4>- Wilson svari pred inflacijo Povečanje produkcije avtomobilov Chicago, 11. dec.—C. E, Wll son, predsednik korporacije General Motors, je na sestanku s časnikarji izrekel svarilo, da bo Amerika dobila inflacijo, če bodo voditelji avtne unije zahtevali zvišanje plače. Ako bodo zahtevali zvišanje plače za 25 odstotkov, bodo motale tudi kompanije zvišati cene avtomobilom za 25 odstotkov. "Ako se bomo držali delu na podlagi sedunjegu razmerja med mezdami In cenami, bo vse dobro," je dejal. "Tehnološki napredek v produkciji je počasen. Cene avtomobilom ne bodo zvišane, ako ne bodo zvišano plače." Wilson Je napovedal povečanje firodukcije potniških avtomobl-ov In tovornih avtov v prihodnjem letu, če ne bodo stavke Zavrle produkcije. Ssmo korpo-racija General Motors bo producible 2,500,000 potniških In tovornih avtov. Wilson je prej govoril pred uradniki Illinoiske zveze tovarnarjev v hotelu Stevensu, Na-glašul je potrebo revizije delavskih zakonov. Zakoni naj bi prepovedovali splošna pogajanja z industrijami. Ako bo aistem monopolov unij ostsl v veljsvi, bodo morsli tudi industrije! ustsnoviti ksrtele. To bo lahko vodilo v državno kontrolo industrij, Obvezni unionizem Je v bistvu totalltsrnega značaja in v konfliktu t ameriškimi načeli •f P«J-bl munisti ter centralno vlado ge neralisimji Kaišeku izjalovili. Celo med zmernimi elementi se opuža nezadovoljstvo s položajem. Očitki so, da navzočnost ameriških čet podžiga civilno vojno na Kitajskem. Besednik teh elementov Je na sestanku z ameriškimi časnikarjf dejal: "Hvaležni smo Ameriki za vse, kar Je-storila za nas, toda navs-ličali imu se, da bi nas ona vodila za roke kot otroke. Na ulicah naših mest paradirsjo ameriški vojaki kot gospodarji. Amerika nam bo naredila uslu go, ako bo odpoklicala svoje čete. Spoznali smo že, da ao pogajanja med komunisti in centralno vlado za sklenitev premirja farsa.# Prej ali sloj se bo morala Kitajska postaviti na svoje lastne noge in urediti svoje življenje brez .zunanje intervencije." fefir«]6! i«Ion glede kolektivnega pogujanja med delavci in delodajalci s provizijami, ki bi prepovedovale jurisdikcijske stavke, bojkotiranje v vseh oblikah in stavke iz simpatije. Wilson Je razkril, ds je stavks, katero Je okllcala svtns unija lansko leto, stsls korporscijo General Motors Čez $100,000,000. Anglija poslala nofo Albaniji London, II. det'.—Anglija Je poslsls ostro noto slbsnskl via di z zahtevo, naj pojasni, kako so prišle mine v Krfski zaliv. Dva britsks rušilca sta bila poškodovana, ko »ta trčila ob ml ne v zalivu v oktobru. Ker Je Anglija pretrgala diplomatične odnošaje z Albanijo, je bila no ta dostavljena albanskemu po slsniku v Jugoslsviji. kitajske komunistične sile bombardirajo mesto cungjang PEIP1NG, Kitajska, 11. dec.— Glavni stan nacionalistične ar made poroča, da komunistične čete bombardirajo mesto Čung Jang v provinci ftansi, Obleganje mesta se je pričelo zadnji teden. Topniške baterije bruha jo izstrelke na Čungjang. Vest iz Tajuana, glavnega me sta piovince ftansi, pravi, ds po sedka nacionalistične armade je odbila več naskokov, Poveljnik posadke je naznanil, da bo skušal držati mesto Nanonalistič ns letalska sils Js obljubila po moč oblegani pod ogromnimi davki, marveč sta oboroževanje in militarizem faktično tudi največja nevarnost za mir. Dokler bodo države oborožene do zob in trošile ogromne vsote za militarizem, kakor je to danes resnica, ni nobenega upanja na ustvaritev kakšnčga trajnega miru. Vzdrževanje ogromnih armad' in militarističnih aparatov po j^osa-meznih državah je faktično le znamenje premirja, ne miru, odnos-no pripravljanje na novo vojno* Največja ironija je, da kljub totalnemu porazu Nemčije in Japonske ter njunih satelitov, "zmagqvalci" danes trošijo veliko večje vsote za militarizem kot jih je svet kdaj prej v mirnem času dajal bogu Marsu. Ameriški vojni proračun z dodatki znaša za letošnje fiskalno leto okrog 19 milijard dolarjev, to je samo za vzdrževanje armade in bojne mornarice in okupacijskih sil—brez «*bresti na ogromni vojni dolg in stroškov za veterane, kar skupaj znk^Dribližno nadaljnjih 13 milijard. Kot se sliši, bodo militarist! zahtevah približno enak vojni budžet tudi za prihodnje fiskalno leto—od^Julija do 1. julija. Anglija mjetof potrošila za svojo oboroženo sile čez štiri milijarde in pol dolarjev — tričetrtine milijarde več kot je znašalo njeno posojilo v Ameriki. Do zob namerava biti oborožena tudi v bodoče, kajti vlada je zadnje dni prišla na dan s predlogom za trajno obvezno vojaščino. Isto zahtevajo tudi ameriški milityristi. Rusija je nedavno znižala svoj vojni proračun od 1?0 na 70 milijard rubljev (uradno je 8 rubljev $1), kar je v vsakem jeziku še vedno ogromna vsota. To predstavlja približno 25—30 odstotkov njenih narodnih letnih dohodkov. Francoski vojaški proračun znaša letos okrog 35% vseh narodnih dohodkov. Koliko znašajo armadni proračuni drugih, manjših evropskih "zmagovalcev", nam ni znano — proporčno po narodnih dohodkih najbrže ne manj kot v Franciji. * Z drugo besedo: vojni bog Mars se masti kot se ni mastil Še po nobeni vojni. Proti temu žretju in krvopitju Marsa se je Badnjič prva oglasila Rusija — tista Stalinova Rusija, o kateri je bilo v tej deželi toliko govora, da postaja izredno nevarna svetovnemu miru, vsled česar je treba, da Amerika ostane do zob oborožena. Znano je tudi, da so nekateri krogi pričeli širiti sentiment po deželi za — "preventivno vojno" proti Rusiji v "interesu svetovnega miru"!!! Bili ao zopet drugi, ki so dvomili, da-li bo Rusija sploh hotela kaj slišati o razorožitvi. Bila je toruj prava senzacija, ko je Molotov zadnjič treščil v svet ruski predlog za splošno razorožitev. Ta zahteva ali urgenca je bila tako značilna in pomembna in nenadna, da je zastrmela vsa zbornica Z. N., kakor tudi svet. S tem je Molotov odprl upanje, da se izločanju človeštvo morda končno le reši iz Marsovega objema. Upafije pa ustvaritev trajnega miru se je na barometru dvignilo za vsč točk. In to posebno Še, ker so se pokazali uspehi tudi pri reševanju drugih spornih vprašanjih v zvezi z mirovnimi l < »godbami z um*nuni aoteliti. kakor tudi glede druge ruske zahteve za vojaški cenzus, li naj pokaže, koliko in kje ima kakšna država vojaštva, baz, vojaških letališč in podobno izven svojih meja, kakor tudi doma. V zvezi s slednjo propozicijo Molotov sicer ni uspel z zahtevo, da morajo vse države položiti karte na mizo tudi glede tajnega orožja — atomske bombe, raketnih bomb, iznajdb za bakteriolo-gično vojskovanje in podobno Temu sta se uprli tako Anglija kot Amerika, češ da je treba prej priti do konkretnega načrta za razorožitev. * Rusija je s to zahtevo po razorožitvi prisilila tudi ostale države, predvsem velesile, da so se izrekle za to idejo. Vse je gledalo na Ameriko, kaj bo ona storila. Par dni po Molotovem govoru se je v imenu Amerike oglaail senator Connally In podprl idejo razorožitve. toda pod pogojem, da je vsaka razorožitev podvržena mednarodni inšpekciji. Ker je Rusija v zveti z atomsko bombo nasprotovala vsaki mednarodni inšpekciji, je bilo vprašanje, kaj bo njen odgovor na to ameriško zahtevo. O kak*ni mednarodni inšpekciji nI Molotov v svojem govoru namreč ničesar omenil, vsled česar so se takoj oglasili kritiki, da je vse skupaj le ruski bluf — povsem politična l rofftganda Rusija je odgovorila, da je zanjo ta ameriški pt»goj sprejemljiv. Višinski, ki je govoril v imenu aovjetov, je ciUral Stalina, ki se je nedavno v odgovoru n* vprašanje nekega ameriškega novinar ja izrekrl za splošno razorožitev m strogo mednarodno kontrolo. Toda Višinski je stavil nov ruski pogoj, da kontrolo nad mednarodno razorožitvijo izvaja zaščitni svet Takoj je nastala sumnja da Rusija hoče pi>dvreči to kontrolo vetovni pravici. Če je temu tako, bi bila vsaka razorožitev velika farsa. Na ta ruski pogoj je odgovoril senator Connally, ki je dejal, da Amerika nima nič proti temu. da vsa pogajanja za razorožitev zaščitni svet in tudi mednarodno kontrolo, toda na vaej črti odklanja vsako motnoat vetiranja po sklenitvi razorožitvene pogodbe Stališče Amerike je, da je sestavljanje razorožit vene po-gudbe lahko podvrženo vrtu, to je soglasnosti velesil, toda kadar vlade sprejmejo pogodilo, ne sme nobena država imeti pravice metanja polen pod nogr s kakšnim vetiranjem. Ko piftrmo te vrstice, je Molotov sprejel tudi ta ameriški pogoj In aploh ameriški načrt S tem ac je razgrnil velik oblak. Upanje, da ptide do razoiozitve je dobiW novo mjekujo. K PETINTRIDESET-LETNICI NAPREJA Milwaukee, Wis. — Obljuba dolg dela in ovo vam obljubljeno. Nekaj vrst iz zgodovine Na-preja. Kakor vsaka druga dobra organizacija, je tudi Naprej bil ob času ustanovitve proglašen za mrtvorojeno dete. Ko ga je potreba in pa energija malega števila navdušenih pevcev vrgla na pozornico, se je naselbina spogledala, češ: "Kaj bo pa to?!" Naselbina se je vprašala: "Ali res potrebujemo še en pevski zbor?" Tisti čas je namreč pri nas obstojal že pevski klub Zvon, ki je, kakor so nekateri mislili, popolnoma zadostoval naselbini. Tisti pa, ki so ustanovili Naprej, in pa majhno število njih prija teljev, so bili pa drugačnih misli. Njih mnenje je bilo, da če imamo dva pevska zbora, bo med njima nekaka konkurenca in poskušala bosta drug drugega v vseh ozirih nadkriljevati. Ip naselbina bi imela od vsega tega le korist, ker taka konkurenta bi preprečila zastoj in bi dala občinstvu najboljše, kar je i močeh obeh. To se je tudi zgodilo—of>a pev ska zbora sta se včasih prijateljsko, včasih pa drugače kosala in naselbina je bila postrežena najboljšim, kar premore slovenska glasbena literatura. In to bi se godilo še danes, ako ne bi bili prišli v naselbino nepridipravi, ki so v svoji nam navadnim ljudem neumljivi želji po slavi in moči (ter nizki borbi za groš) ugonobili polovico tega, za naše kulturno delo toliko pomembnega tekmovanja. Skoda, v resnici škoda, toda kar je, je, in ne da se pomagati. Danes je Naprej sam, nima tekmeca, ima pa podporo in zaupanje naselbine, ki mu je šla vedno na roko, odkar je spoznala, da je Naprej na pozomici lq za podvig lepe slovenske pesmi. Da je Naprej dočakal starost 35 let, gre v veliki meri zasluga tiotemu ogromnemu delu naše naselbine, ki se ni obesila na vrat umirajočim prerokom Ju-deževega kalibra, temveč je šla Naprejem vred naprej. Naprej se je porodil čisto slučajno. Nekega mrzlega zimskega večera je sedela skupina štirih, naj jih imenujem po imenu, bili so George Schuler, Tony Bevšek, Val. Razbornik in moja malenkost v Bregantovi gostilni, prav na tistem prostoru, kjer vodi danes gostilno J. Reberni-sek in kjer ima Naprej sedaj vaje. Pogovarjali smo se in pa dolg čas preganjali. Pa sugesti-ra gostilničar Lojze Bregant: "Hej, fantje, vsi štirje ste pevci po božji volji! Dajte no, pa za-pojte eno." (Bregant Je namreč vedel, da so bili vsi štirje v stari domovini in tukaj več ali manj časa včlanjeni pri pevskih zborih.) Pa smo "zažingali" eno ali dve. Ni šlo posebno dobro, vsaj pokojnemu Lojzu Bergantu nI bilo nič kaj povšeči. Smo bili pač brez vaj in Lojzetov dobri posluh je takoj protestiral. No, Bregant nam je pr«v po diplo matsko povedal, da smo od muh, vendar bi se iz nas dalo kaj napraviti, če bi imeli nekaj vaj. Nasvetoval nam je, naj se organiziramo in ustanovimo kvartet. O seveda, že tisti večer je bil kvartet ustanovljen in drugi dan »o se nam pridružili bratje Novaki. Tone, France in John, ter Frank Pešec in imeli smo oktet. Teh os mero je potem par me OOcev pod vodstvom Val. Raz boinika popovalo sebi v kratek čas kakih osem mesecev. Vedno več in več rojakov pa je iz raialo željo, da bi se tem pev cem pridružili in tako je prišlo dn»» 11. novembra leta 1910. do ustanovitve Napreja in do vaŽ nega mejnika v življenju naše naselbine ... Nadaljnje delo Napreja pa je odprta knjiga, ker Naprej m poznal skrivalnic . . . Toliko o zgo dovtnt. Noodpustljiv greh bi pa bil. če bi se pri naši petitnde set letnici ne r.poramli moža. ki ni bil nikoli član Napreja, ven dar bi pa brez njegove pomoči danes Naprej ne pel. Ta mol > bivši Mdwaucan, acdajtu New yorčan Leo Zakrajšek. Mož je bil začetnik kulturnega gibanja v naši naselbini, tako pri dramskem odseku tamhuraškega zbora Adrije, kakor pozneje pri nasledniku Adrije, dramskemu odseku Napreja. Pod njegovim vodstvom se je drama v Mil-vvaukeeju povzpela do viška, katerega ni dosegla niti ena slovenska naselbina tiste čase. / Ni se pa omejil samo na dramatiko, kajti pevci Napreja so našli v njem v vsakem kritičnem položaju pametnega in pre mišljenega svetovalca. Marsikdaj je prijatelj Leo rešil Naprej iz težkega položaja, ali z dobrim nasvetom ali pa s pisanjem pesmi oziroma not, ker tiste čase se je težko našlo ljudi, ki bi znali tako delo opravljati—brezplačno! Zato pa ljudje krščanski, nikar ne zamerite, če Leotu Za-krajšku za njegovo pripomoč k 35-letnemu obstoju Napreja na tem mestu izrečeta javno zahvalo. France Puncer. IŠČE POLBRATA Claridge, Pa. — V domačih vesteh sem čitala, da je umrl 13. novembra v West Allisu, Wis., Anton Hrovat, star 74 let, doma iz Stopič. Rada bi izvedela, če je bil on moj polbrat. Vse se ujema kot da je bil, samo njegova rojstna vas ne. Moj brat je bil doma s Težke vode, ki je blizu Stopič na Dolenjskem. O njem nisem slišala že 20 let. Prosim rojake iz West Allisa, če bi ml sporočili podrobnosti o smrti Antona Hrovata. Njegova žena je bila Švedinja in je šel pod imenom White. Slišala sem, da je imel 13 otrok, dočim sem v Prosveti čitala, da je do-tični Hrpvat imel šest otrok in eno sestro. Če je bil moj polbrat, potem ima on dve sestri in enega brata v Ameriki. Če po ni moj polbrat mrtev, potem ga prosim, naj bi se spomnil svojO sestre v stari domovini, ker ona zelo jx>trebuje pomoči. Njeno ime je: Frančiška Brezovar, Črnomošnice pri Novem mestu, pošta Stopiče. Anna Regina. NAJ ZAVLADA PO VSEM SVETU MIR IN SVOBODA! Elisabeth. N. J.—Prosveta mi sedaj veliko bolj ugaja kot pa pod prejšnjim urednikom, kajti on je pisal sovražno proti novi Jugoslaviji. Ob tej priliki izražam željo, da bi članstvo SNPJ, slovenski narod, sploh vsi slovanski narodi živeli v bodočih stoletjih v miru in da bi si u-stvanli pravo demokratično svobodo. Živela republika Jugoslavija in svetovni mir! Andre) Sprogar. POROČILO ZASTOPNIKA (Nadaljevanje in konec) , Horminie, pa. — Well, draga mladina, Stuart Chase poroča, da je še milijon veteranov brez-poslenih, milijon in pol pa na vladni podpori. Vse to bodo morali povrniti prej ali slej z davki. Večina izmed vas vpraša za delo, a vam ne ponudijo več kot $1 na uro. Ako pa se pritožite, češ, da ste vojni veterani, vam predstojniki rečejo, da je vojna minula in da lahko delo pustite. Vi potrebujete stanovanje za ženo in otroke, zaslužite pa $1 na tiro. Seveda, ne bo vam lahko kupiti dom, ki stane več kot $5,000. Stavbeniki so nam povedali, na stanovanjski konferenci, da ne morejo zgraditi za manj kot j $1750 do $18 (??) za vsako sobo.; Torej na tej bazi stane petsob-i na hiša od $8,000—$9,000. O cenejših hišah niso hoteli razpravljati. Govorili so, da je vrženje denarja proč za cenejše hiše, ker za zunanje stene rabijo samo slab material, dočim znotraj dober. Dalje so razpravljali, da tudi vladnih hiš ne morejo izgraditi ceneje kot privatnih. Kontraktorji se tudi boje, da bodo oene padle v nekaj letih, zato je bilo sugestirano, da bi se odpravilo vse vladne restrikci-je in kontrole. To bodo menda dosegli republikanci. Stuart Chase prerokuje, da bo 20 mi-ljonov delavcev na cesti, pred-no pride do gospodarskega poloma. Nekateri pričakujejo ta polom še predno poteče j o tri leta, drugi pa v teku sedmih let. Na konferenci so bili nekateri mnenja, da ko bo prenehala pro-speriteta za vojake in tudi njihovo prvenstvo pri gradnji hiš, potem Se bo trgovina podaljšala, ker vojaki nimajo denarja, medtem ko so se ga drugi prihranili v času vojne prosperite-te, zato laže utrpijo izgube. Preprosto in jasno povedano, oni naj naredijo nove hiše, stare in zapuščene pa naj pokupijo vojaki. Tako so reševali stanovanjski problem za vas, ki ste se borili za boljšo človeško družbo. The Office of Public Opfinion and Research of the IJniversity of Princeton vprašal delavce v raznih industrijah, ako se stri njajo, da bi vlada prevzela in obratovala vse banke, železnice, elektrarne, skratka vse javne naprave in sredstva. No, kako so ti delavci glasovali? Nič manj kot 62% proti, 27% za, 11%> pa odgovorili, da ne razumejo, zakaj gre. V drugem slučaju pa je bilo stavljeno to vprašanje samo tovarniškim delavcem, namreč da bi vlada lastovala tovarne, in glasovanje je izpadlo takole: 27% za, 74%> proti, 9% pa ni razumelo vprašanja. Torej imamo še precej telič- Tree enterpriser)!" ao povsod enaki. Na Kltajekem ao "po naključju" prišli do velike zalogo krvne plaame. Id je bila tja poslana ia Amerike aa ameriške In tudi kitajske Vojake. in )o pričeli prodajati na črnem trgu po črnoborsnlh conah* Ko )e aivar prišla v Javnoat. ao ameriška oblasti preprečile to kupčijo a sa plombo aa loge—neka) čea 2000 sabojev. okrog 400 sabojov pa jo |e šlo na črni trg. Na aUki Je videti uradnika ameriške likvidacijske komisije. Id v ftangheju pregleduje tabele ameriške krvno plasma. Poročila ga»or* da le veliko krvno plaame. kot veega drugega vojnega na teriala. aa mnogih otokih sirom Pacifika. Vee ta material, vreden milijarda dolarjev, med njimi tudi oprema In dragi instrumenti n cele bolnišnice, gre v nič. To je "free enterprise pod vojaško Ko mando. ki aa debelo raametava ljubki denar. kov v tej deželi, zato bo menda res zopet dobrodošel kakšen Hoover. Vsa znamenja kažejo tako, dočim še ni nobenega izgleda za delavsko stranko. Torej, draga mladina, ali ne misliš, da imam prav, ko se zaletavam vate? Od mladine je odvisno, če pside mirna revolucija, ali pa se bomo cvrli v plamenih peklenskega ognja na tej zemlji, ker pekel in nebesa obstojata na tej zemlji, ne pa nad zvezdami ali na dnu naše zemlje. Zakaj ne prepustite dušnim pastirjem nebesa po smrti, vi pa jih zahtevajte zase na tem svetu. Povejte jim to, ko bodo od vas zahtevali stotak ali več za novi tempelj. Da, da, moderni ste možje svobodomiselne Amerike. Kaj bi rekli Jefferson, Lincoln in drugi veliki možje, ko bi vas slišali, da zanemarjate ameriško ustavo in "Bill of Rights"? Kaj bi rekel Thomas Paine, ki je uspel s svojim peresom, da so se zbrali hrabri možje okrog Georgeja Washingtona in povedali angleškemu kralju in reakciji, da do tukaj in ne dalje bo ste živeli na račun naših kož Uspeli so ti veliki možje. Skozi leta se je vlekla revolucija, bosonogi, kakor danes v Jugoslaviji, so se bili naši pionirji za svobodo svoje nove domovine, katero hočete vi sedaj prodati Rimu. Ko sem to poletje potoval po Ohiju, so mi ljudje kazali slike in na njih sem videl s kom se pajdašijo naši državniki. Že je zgledalo, da bo jpostal predsednik Združenih držav človek, ki ljubi sv. očeta v Rimu. Dobro, da se to ni posrečilo. Zato pa ne smemo kimatf in gledati samo tistega, ki ima prijazen obraz, temveč kdo ima humanitar no srce. Dovolj o tem. V Girardu so mi šli dobro na roke, najbolj pa mrs. Bogataj. Da bi imeli več slovenskih žena s takim prepričanjem! V Barbertonu se je tudi vse dobro izteklo. Obiska sem tudi starega Kopača, ki je sedaj na penziji. Mož menda ni daleč od 80 let, vendar pa se še ni utrudil citati Prosvete in Pro-letarca. On je tudi zastopnik Proletarca. Well, Mike, to pot sem pomnožil barbertonsko dru žino naročnikov samo za enega naročnika na Proletarca in ene ga na Prosveto, vendar pa vas je že precej. Le tako naprej! Slovensko gledališče v Barbertonu je pričelp rasti; temel; je ie sezidan. Poslopje bo precej drago, ampak če bo dovol, dobre volje, se bo investicija izplačala. Po mojem skromnem mnenju je bolje investirati denar za tako podjetje kot pa za Jagrovo pašo, kjer Verniki ne dobe nikoli nič drugega naza kot odpustke. Ako potrošiš stotak v trgovini, dobiš že lep pral ni stroj zanj, ako pa daš za ko risti Rima, pa ne dobiš ničesar v zameno. Na tem potovanju sem moral nekaj naselbin izpustiti, kajti sem se moral vrniti do 17. novembra v Pittsburgh, kjer se je imel vršiti sestanek socialnih demokratov in socialistov Thoma sove skupine za skupno sodelovanje, kakor tudi nekaj unijskih voditeljev, ki imajo v mislih tretjo stranko. Toda sestanek se ni vršil radi stavke hotelskih u-službencev. Konferenca je bila vsled tega odložena za nedoločen čas. x Poslednji dan, to je na 18. nov., sva z mojo boljšo polovico odrinila v Chicago na sta novanjsko konferenco, katera se je vršila tri dni v hotelu Drake Konference so se udeležili razni župani, arhitekti, kontraktorji itd. Na banketu je govoril tudi kardinal Spellman. Dejal je. ako se hočemo izogniti fašizmu in komunizmu, moramo nekaj storiti in ne samo obljubljati Najbrže je iskal novih odjemalcev. Lepa hvala družini Godina za stanovanje in postrežbo, kakor tudi Charleau Pogorelcu, ki naju | jo zapeljal i avtom na poatajo I Naj omenim, da je bila moja , žena prvič v Chicagu, ker pa je uslužbenka na Jelenuci, Jo Ime la prosto vožnjo. Anton Zornik- LETNA SEJA IN DRUGE VESTI Struthors. 0.-Vbe ^ članice društva št. 277 SN zivam, da se udeleže letne ki se bo vršila v nedeljo 15 Na tej' seji bomo volili od 1 1947. Naše seje so bile skozi slabo obiskane, zato se 1 članstvo odločilo in poset velikem številu vsaj letno Ob vstopu v organizacijo vsi prisegli, da bomo de dobrobit in napredek dr Držimo našo obljubo s te 6e udeležimo letne seje! Štorklja se je oglasila p dečih družinah: pri druz.n rich je pustila hčerko, pri ni S. Mihin hčerki dvojč družini J. Mihin hčerko, pr zini F. Dolenc hčerko, pri ni E. Glavik sinčka in pri žini S. Peša sinčka. Vsi vorojenčki so že pod o SNPJ. Družini G. Olson je rodil čvrst sinček. Od našega društva je prestopni list družina Brincic in prestopila k d 97 v Bessemerju, Pa. C štva 97 pa je prestopila k društvu Helen Comeluti. Poročili so se Daniel Je Jennie Brkich, George De in Mary Aracich, Gallos lich in Anna Suhi. Vsem poročencim želim mnogo sr novem stanu in da vpišejo lu tudi svoje ženičke v naše štvo. Na bolniški listi jse na Anton Lončar in Nikola J Članstvo jima želi skoraj okrevanja. (Dospelo pre za sredo.—Ured.) Jennie Miko' Od TISOČAK ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO Sharon. Pa. — Dne 1. dr bra je podružnica št. 30 S: zaključila zbiranje prispevk otroško bolnišnico v Slov Pregledani so bili računi in njeno, da se pošlje ves d glavni urad SANS-a. Knji kazujejo, da znaša zadnja ljatev en tisočak, ki je bil bran med našimi rojaki po' in pa preostanek priredb, se vršile v ta namen. Tisoč dolarjev za majhno selbino kot je naša, kateri v vsem okraju Mercer okr~ slovenskih družin, je že lep ta. Odzvali so se vsi, le oseb ni moglo prispevati, vsem uradnikom naših d ki so na vsaki seji apelira prispevke v ta namen. I" vali ste Gregorčičeve b« "Ne samo, kar veleva t. stanj moreš, storiti si dolžan" SANS bo še nadalje sp« prispevke in naše seje * * vsako prvo nedeljo v Sk skem domu. Hvala tudi Si skemu delavskemu domu. dal na razpolago brezplac™ store za veselice, ki so se v ta namen. Imena da bodo priobčena v naših Frank Kr»c KARTNA ZABAVA Milwaukee, Wis.-V ski kongres milwauskeca bo priredil kartno zabav 15. decembra v Cest 1878 N. 12th st. Igral: bomo te popoldne in zvečer ^ morazna darila. Pr.pM* je prijatelje na to »b* Ves dobiček Je namen* to organizacijo, k. nd'Bosena Klsbouch. U] IŠČE ROJAKA Canton. TIL-*« £ £ Mata Krstof.is k je °r» vaKratoMa. Ifov 'n M.rko Ptlian. <*3 So .ve Cant0a "Mirko P«' LISTNICA V*tD*1*J* Weal Al lis- * nite »e na * ko Rdečem kl\"y i iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije knski pregled iz Slovenije (Od našega stalnega dopisnika.) a koncerti jani so med širokim stvom vzbudili iskreno za-BJe. Koncertu Tržaškega eta je sledil koncert, kate-. orkestralni del je izvajal "jjanski radijski orkester, kla-del pa francoski pianist i Guilbert. * fl koncert tfka balokoviča tbil v tovarni za motorje Ra-_ za delavce in nameščenci so priljubljenega umetni-.srčno sprejeli. Umetnik je dela slovanskih skladate-r. na sporedu pa je bilo tudi aj naših narodnih pesmi. [A AKADEMIJA OB obletnici 'oboditve beograda opernem gledališču v Ljub-Sodeloval je simfonični iter pod vodstvom dirigenta Hubada s Smetanovo sim-10 pesnitvijo "Višehrad" in ivo "Ohridsko legendo", ili so Župančičevo pesem ;nancu" in "Osvobodite-(Sever in Jan), Čopičevo m mrtvih proletarcev" linšek), Borovo pesem "Svo-(Tiran), Simonovo "Tova-(Severjeva). Slavnostni go-je imel podpredsednik vlade dr. Marjan Brecelj. * jtičen položaj v iveniji je konsolidi- Republiška volilna komi-]e izdala poročilo o izidu v ljudskih poslancev v u-lajno skupščino LRS. Vo-upravičencev je bilo 743,-Volilo je 712,703 volilcev , abstiniralo se je vo-30,698 volilnih upravičenji 4.13%. v 120 volilnih ah je bilo izvoljenih 120 Iskih poslancev, ki jih je dložila Osvobodilna fronta renskega naroda. Z izvolitvijo svoje ustavodaj-' skupščine je proslavilo slo-iko delovno ljudstvo zmago tncnega nacionalnega osvo-flja večine slovenskega na-tudi veliko zmago nad mščevalci in tlačitelji, ki so fli '*!ilni fronti, ki nam "iomovinsko vojno pri-velikega heroizma, P' Ima priti od vaa, od članov, oA . . — organizacij, od društev, ki BANS fteatledeaaka ataeka prlataniščnlk deUvee* sepedai ebeli Je pr^pitajo in ki imajo odločilno . . - . .________t__■ * .. — - M J-'-i- I«, i____A- _ j zmanjšuje njegovo slavo in njegove zasluge. Jasno je, da ima g..Churchill zelo malo pristašev, zakaj demokratične sile so proti vojni v vseh deželah, tudi v Angliji in v Ameriki so ogromne množice proti vojni. Ljudske množice so za mir in samo mala lmperla« listična klika, ki ni zadovoljna t rezultati vojne, bi hotela sedaj s silo zadovoljiti svoj imperia* listični apetit. In samo ta klika je za novo vojno , . , Ali bo voj. na? Prav za to je ne bo! Ni zato, ker je mi nočemo, ampak zato, ker je nočejo tudi ne narodi Velike Britanije in Amerike, noče je noben narod! Čeprav bodo še tako vplili in žvenketali z orožjem, vojne ne bo. Vojne ni mogoče voditi brez ljudstva, Vojni hujskači so sicer možni povzročiti provokacije manjšega obsega, toda delovni ljudje Jim ne smejo dovoliti niti teh provo« kacij. Fvo, tolik') o vojni in g. Churchillu In nJemu podobnim. beaado o njegovi uaodi In ravno radi te "odločilne beaede" j« bila kontom a podpisom nove kolektivne pogodbe. M deleča Is bollUnje delovnega polo*ala m plat. PeUg Karryla Bridge«-----„ (daanol voditelje uaiie priaf mlačnih dela vre v CIO. ste Frank važno, da ae člani z^pet oklen* „.. v n... ............»-i,;, j--p"— "rrr•vo,lh«rKl™.iBtf:.,u,^*.vr »Konture- tujcev * p.rtm«.., ki .1. pewedor.U m.d »Ilo Mod*|.kt —„_----------- fcj snio j0 nabrall za bolnišnico di v bistveno delo in razvoj in pomožno akcijo v gotovini In SANSa samega, tedaj bi Slo- bjagU Istočasno je SANS tudi finančno podpiral Združen i odbor, zadnji dve leti po $1000 na me- jo svojo članaiuto ut obiakujej« seje, na katerih se naj vsa taka in podobna vprašanja diskutira-jo. In bai zaradi to "odločilne besede" je glavni odbor SANSa sklenil na svoji polletni seji meseca oktobra, da se prihodnje le to skliče druge redna konrenci ja SANSa. Vršila se bo 30. in 31. maja 1947 v Clevtlandu* V smislu SANSovih pravih (glej zapisnik prve konvencije v knjižici 'Dvoje pomembnih zborov ameriških Slovencev', stran 74) se morajo razpisati volitve delegatov naj man je dva meseca pred konvencijo in volitve se vršijo mesec pred konvencijo. Do enega delegata so upravičene le tiste podružnice, ki so prispevale v upravni sklad (od prejšnje konvencije nnprej) najmanj po $100. Podružnice, ki prispevajo višjo vsoto, so upravičene do sorazmernega večjega števila delegatov. Pravico do zastopstva Imajo tudi organizacije, ki so v tej dobi SANS podpirale. Konvencija bo torej odločevala o bodoči SANSovi usodi. Potrebno je torej, da bodo podružnice v čim večjem Številu polno-močno zastopane ter udeležene pri "odločilni besedi". Pred tem časom pa se naj Članstvo zadoatno pripravi. Tajniki naj poberejo tekočo članarino ($2 za celo leto ali $1 za pol leta) in pozovejo zaoatale, da jo poravnajo. Tudi novi člani naj prlatopijo. Podružnična blagajna ae naj zgradi do take višine, da ne bo treba zadnjo minuto akrbeti, odkod ae bo Jemalo za kritje potnih in voznih atroškov delegatov. V ta namen in za pokrepitev SANSovega upravnega aklada se naj vršijo to zimo in pomlad razne prireditve, shodi, predatave ltd., a katerimi se bo zanimanje za podružnice in SANS vubče Jtopet obnovilo, obenem pa bodo dosežene predpisane kvote za upra vlčenoat do.delegata. Naše podporne organizacija, federacija, društva, dramski in pevski zbori, narodni domovi in druge ustanove pa naj na svojih rednih sejah razpravljajo o vprašanju zastopstva na RANRo-vi konvenciji ter odločijo primerno vsoto za dosego predpisane kvota. Omenil sem že prej, da je mnogo redne SANSove članarine bilo po zaključku podružnic poslane za pomožno akcijo ter v sklad otroške bolnišnica, Te darovane vsote ne dajejo nobeni podružnici, orgunlzacljl ali društvu pravice do zastopstva na konvenciji. 8ANS bo upošteval le zneske, ki so bili prejeti in darovani izključno za |Killtlčne (upravne) namene, Razen konvencije pa potrebuje SANS nadaljne prispevke za svojo lastno upravo, za nabavo raznih predmetov, knjig, revij, filmov In drugih potrebščin, za katere nas prosijo razne redakcije In uprave slovenskih državnih podjetij, ki jih V Jugoalavi« ji ni mogoče dobili in za katere nam radi nevzpostavljenlh denarnih zvez in kreditov ne morejo plačati v gotovini, pač pa le z izmenjavo knjig, filmov Itd. Nadaljne podpore Je |>otreb«n tudi Združeni odbor, kateremu smo stalno mesečnrf podporo v novembru prekinili zaradi neza-doatnlh dohodkov, Nale In vaše podpore potrebuje tudi Ti-skovni sklad ta Prt nunsko In Koroško pri slovenski vladi, ko-Jega namen je širiti In vzbujati slovenako misel po slovenski Koroški In onem delu slovenskega Primorja, ki redi politike za padnih "demokracij" še ne spadata pod Slovenijo In Jugoslavijo. Pri vsem tem lahko KANS veliko pomaga, če bodo podružnice in njihovo članstvo storili svojo dolžnoat, Naša dolžnost je tudi pritegniti v našo sredo čim večje število tu rojene mladine, naših naprednih fantov In deklet, In Jim dati priliko, da ae pravilno pou-če o rojstni domovini svojih staršev, o njenih težnjah, stremljenjih in horbuh za avoje pravice in lepšo bodočnoet njenega ljudstva. Da, ob pretrwrtrlvanju HAN-Hove preteklosti r a/motri vajino tudi o njegovi sedanjosti m njegovi bodočnosti, Zavedati se moramo, da svojega dela še nismo dokončali »n da ga bomo lašje nadaljevali le, če ae nemudoma Muho dela, ki je bat pted nami Naš narod v stari domo-vini Ima veliko zaupanje v nas m veliko prkekuje. Pokažimo Vseslovanski kongres v Beogradu BEOGRAD, 5. dec.—ONA—V nedeljo se bo vršil tukaj v Beogradu svetovni vseslovanaki kongres, ki se bo nadaljeval do četrtka. Diplomatični opazovalo! smatrajo, da bo ta dogodek morda najvažnejši od vaeh, ki so se odigrali po vojni v vzhodni Evropi. Pričakuje se, da bo v govorih in rezolucijah na tem kongresu prišla do izraza politična smer, katero zodo zasledovale slovan ske dežele v bližnji bodočnosti —kot na primer o vprašanju Grčije, ki se zopet nahaja na robu državljanske vojne, glede Ma cedonlje In onih delov te deže le, ki še niso združeni s njo, in glede balkanske federacije. Na stotine bo gostov in delegatov iz vseh slovanskih dežel in iz krajev, v katerih se nahajajo slovanske manjšine—vključno Ztnlinjene države. Poleg oblikovanja političnih smernic bo kongrea izvolil tudi permanentni slovanski odbor, o katerem se pričakuje, da bo ii bral svoj sedeš v Beogradu. To bi bilo zopet znamenje, da po staja Jugoalavija središče—vaaj izven Sovjetske unije—nove slovanske skupnosti in solidarnosti. List Borba, uradno glaailo jugoslovanske komunistične stran ke, je nedavno objavil članek, li katerega je morda razvidno, kam se utegne obrniti vseaJo vanski kongrea. Med drugim je razpravljal ta članek tudi o vprufanju razmerja z zahodno Evropo. Kongres bo pokazal, da Je "ae-danje slovanstvo popolnoma o-pustilo konservativnost pansla vl/nui in njegove težnje, da bi se odločil od zahodno evropske kulture. Slovanstvo nt bo poveličevalo samega sebe na račun drugih narodov, In tudi ne bo nikdar poatalo ovira na potu napredka in zbliževanja meti narodi," List Borba dalje pravi, da je slovanstvo danes "jedro odpora proti imperialiatom, agresorjem in hujskačem." List zanikuja, da se gradi nekakšen aiovanaki bloki alt da bi ae želeli "Slova ni Izolirat! od zahodne Evrope ali postati središče vaegt sveta." mu, da smo vredni tega zaupanja In toliko močni, da bomo njegove prošnje, ki ao vpričo našega števila in naših sredstev malenkostne, z lahkoto Izpolnili, Mirko O. Kukal, tajnik SANSa. NE TRPITE NEZNOSNIH MIZERIJ VSLED BOLEČIN ZADANIH OD * RHEUMATISM & ARTHRITIS TltlNKItJKVA MTOP-OO MKTODA efektivno odpomure afenialiAne bo leCinr revinatljune ali artlirttiel Po noVno ao (»odete poCutltl kot kedaj prop To Jr tuiv povojni produkt J ft-aeph Ti mor jo v* Korpoiaetje, l*d*U>-vetcljev Trlnrrjavega (iionkega Vina, doliilrlja i ta J vitjih nagrad /a eincritke vodilna fclodfnice In milo odvajulno areditvo. Nikar trpeti po nopotti biiom ko Jahko dobite hitro pono< a TMINKItJKVn MTOP-UO MKTOIMJ. l*hko »a jemati: ta ae-sloji ii trga i vxomit« <-no CIO tableto v«ak dun in dve RTOP tableti po v>ak( m obadu; Vaaka CIO tableta je dlk ino nariomoatile In ralaga pre pere)j* lih najnitje dnevna ca h tov« Viiamin I), ft-ktel: Vitamin III, v»Y kot IS-kiati in Vitamin C, SH-krat Pa/tt* «a RTOP-OO sna-men jo mm /o len i In rumeni tbatljlrif TMINKIUKVA HTOP-(K) MKTODA ae piu2 0o V ZALI ...........Dr. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) "Tine in Tone, ali sta pripravljena?" Oba odgovorita: "Pripravljena sva." "Poprimimo torej!". In planili smo po njem, ln prišel je v pravi vrtinec, tako smo ga pehali in suvali po veži. "Sedaj veš, da je prišel oče iz Amerike!" zakrito volar. "In sedaj tudi ti veš, da ae ne kuhajo več žganci zate v Brentačevi hiši!" Tako zakriči hlapec Tine. In vrtili in sukali smo ga, da se mu je moralo vrteti po glavi. Pričetkoma je rjul in klel. Nato pa je hipoma utihnil, ker je gotovo spoznal mene, hišnega gospodarja. In privrtili in prisukali smo ga do vežnih vrat in tam smo mu prav izdatno pomagali, da je čimpreje priiel na nočni zrak. Za njim pa smo zaloputnili in zapehnili vrata, ali oni v temi je molčal in niti glasu ni dal od sebe, kakor miš v cerkvi. Drugo jutro pa ga ni bilo nikjer in izginil je kakor slana pred solncem. Vidite, tako je prišla moja ura! Ko sem se povrnil k ženi, se je bila le ta zaprla v svojo izbo in na moje klicanje se ni niti oglasila, niti ni odprla. Tudi prav! Kar sva ti imela povedati, sva si lahko povedala drugi dan. Spal sem torej prvo noč na senu na hlevu in dobro bi bil spal, da nisem imel sitnih sanj, v katerih me je tlačila prav huda mora. In ta mora je imela podobo težke, železne zibeli, in pa .tleh pod njo sem ležal j^e, a na meni se je neprestano zibala težka, ž^leznA aftbka. In to , ni šala, ljubi prijatelji! In morila me je skrb, pa se nisem upal vprašati pri ljudeh, da bi se mi ne bili smejali; saj veste, kako je! "Kaj bi iztikal okrog," si mislim, "stopi h gospodu, tam imajo krstne spise, tam zvei najlažje, kako in kaj!" Na večer —sram me je bilo—sem se priklatil v župnišče in hitro—da bi me nihče ne opazil—blisknil po stopnicah navzgor, kjer je stanoval gospod Juri. Dober gospod je bil, in radi smo ga imeli, dasi je bil včasih osorne besede. Po hodniku je hodil tisti večer in pušil iz velike pipe, da se je vse kadilo okrog njega. "Kaj bo dobrega, Brentač?" me vpraša. "Nič dobrega, gospod Juri!" mu odgovorim. "Morda dobim kaj dobrega tu pri vas!" MPa se lažje dobi kaj slabega nego kaj dobrega!" In gospod se j« prav prijazno nasmejal, tako da sem mu precej na vso moč zaupal. "Česa torej želiš, Bretanč?" Pogledal sem v strop ln odgovoril: "Nekaj obljub sem napravil v Ameriki, in to bi rad poravnal, ker nečem biti svojemu gospodu Bogu ničesar dolžan, ko je že vendar tako težko, če je človek ljudem dolžan!" Poravnala sva tisto, in gospod Juri pravi: "Lahko noč!" Pa nisem odšel, zopet (sem pogledal proti stropu in dejal: "Nekaj bi še rad zvedel, če vas ne nadlegujem! Otroka imam—!" "Otroka imaš!" se odreže gospod Juri in izpušča goste oblake dima okrog svojega lica. "Otroka imaš, Miha in božji dar je vsak otrok, Miha. ker je nedolžna živalca, ki moramo biti usmiljeni z njo!" "Nič ne rečem," odgovorim* malo, "vse je priv pošteno, kar govorite, gospod Juri! No, pa bi vendarle rad vedel, koliko let ima moje otroče, ker sem bil v Ameriki, ko je prišlo na svet; in to mi povejte!" "Ljuba duša," se začudi gospod Juri, "kje bi ti na pamet povedal kaj takega! Saj vendar veš, koliko otrok imam vsako leto v fari!" "Pa krstno knjigo odprite!" "Prav rad bi jo odprl, pa je nimam doma. Mi-lostivi škof so pisali, da moram dati vse stare krstne knjige znova preveza t. In tudi naše vežejo 6edaj v Ljubljani. Ko jih nazaj dobim, pa te takoj pokličem, Miha! In vse natanko pre-gledava, pa boš videl, da je vse v najlepšem redu, ker bi kaj drugega jaz nikakor ne hotel zapisati v knjigo!" Praznih rok sem moral odriniti. Ali verujte mi, pol leta sem hodil pozneje vsako nedeljo h gospodu, ali je že prišla knjiga iz Ljubljane. Toda še vedno so jo vezali v mestu, in gospod Juri mi ni mogel odgovoriti natančno in vestno, dočim so, sosedje dobivali spiske iz krstne knjige', kadar so jih le hoteli. Gospod je imel dobro voljo in zaradi hišnega mojega miru je menil, da je najbolje, da tavam v temi. Pa sem videl vse natanko in nič več nisem hodil vpraševat po krstni knjigi. Imeti nekaj, kar ni tvoje, kar pa ima vendar ves svet za tvoje, to je huda, peklenska reč. In nobena pamet vam nič ne pomaga, in vsaka stvar vam je zoprna, in ves svet je tak, da bi človek najrajši pljuval nanj! Skratka: vrag je, in kaj bi vam pravil, saj veste, da sem že vinjen, ker sem vam pravil vse to in pripovedoval! Kdo bi delal, če mu kukavica kuka okrog ogla! In res, opustil sem vsako delo ter zahajal rajši v pivnice, kjer se je točilo vino. To pa to, vino je edino zdravilo, ki je ustvarjeno za take ljudi! Kar nam je Bog \tael na oni strani, pa nam daje na tej stra«iL*Ia^>ili smo ga, da je bila vsa miza mokra? Če je prišla pome, pa sem jo sprejel z besedo in pestjo, da ji je hitro pošlo veselje laziti za mano. Doma se je potem maščevala in prav pošteno me je večkrat preklestila, ko sem bil vinjen ter se ji nisem mogel braniti. Prve čase mi je bilo to nekaj- nenavadnega, pozneje pa sem -se privadil ter mislil: "Le tepi, jaz bom pa pil!" In pričel se je napravljati dolg, iz hlevov je ginila živina, poslopja so prihajala nekam umazana in raztrgana, ker jih ni nihče popravljal. In da se ni prodal gruntec, se je morala ona umikati s svojo doto, in konec je bil ta, da jih bilo toliko pred doto, da le-ta ni bila nič več vredna! Nekaj časa se je mašilo in mašilo, potlej pa je vse skupaj padlo na kup, in moral sem z Bren-tačevine, kjer so sedaj tuji ljudje! Tisti dan, ko smo šli od hi&e, pa sem živel malone prav tako veselo in zadovoljno kakor tisti večer, ko sem Gašparčka pri vežnih vratih metal na dvorišče. Kaj sem hotel drugače? Čemu pa bi stradal, ker nimam svojih otrok! To je moj zakon! In žalostni Miha je pulil mah iz zemlje in škripal z zobmi in solze je točil, ker je bil vinjen in nesrečen. Drugo jutro pa smo imeli prekrasen lov, in dva petelina sta padla z veje, kjer sta pela zaljubljeno pesem. Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako živali kakor človeku! (Konec) PROSVETA - d'i1 Govor maršala Tita v Zagreba (Nadaljevanje in konec) Na Hrvatskem so takšni elementi, pa tudi nič čudnega, da so, ker so zapustib ustaši svoje sledove. Še so tu ali taon kak ine križarske skupinice, ustaši, ki so postavile križ na svoje zastav«, skupinice, ki se v resnici pečajo z golim razbojnlštvom, umori posameznikov ali požiga* njem kakšne hiše ali zadruge. Proti temu zlu se je potrebno borili. Tega ne smemo nurno gledati in prepustiti vse delo organom ljudske varnosti, temveč se mora boriti vse ljudstvo. Kaj vse to dokazuje? To dokazuje. da tudi ona bratovščina v tujini in tisti v državi, ne po menijo več nobene politične skupine ali stranke, temveč so se spremenili iz politične skupine v navaden tolpe teroristov, diver-zantuv in ljudskih škodljivcev. Kot takšne jih moramo tudi gle dati in s takšnimi sc moramo tudi bonu. Na Hrvatskem je poleg Mrva lov tudi rtinogo Srbov. Velika pi .dobitev, ki smo si jo priborili v boju. je ta, da so bili ustvarjeni prvikrat /ares pristni bratski odnosi med Srbi in Hrvati na Hrvatskem Po vsoh teikocah in Izkušnjah, po vsem šovinističnem hujskanju »mamo prvikiat pristno bratstvo Mi orwrinoo t t burno odobravanje m vf kil kanje: 'Bratstvo m e ^(^^at' i VoMar va« opozarjam, tovt-f'S * Wvarilce, brstje in se stre, da je še vedno nevarnost na Hrvatskem, da bi se skalilo to brststvo in enotnost (Vzkliki: "Nikdar ne bomo tega dovolili!"). Opozarjam, da so še elementi, ki ga lahko skalijo. To so tisti šovinistični elementi med Hrvati-ustaši, a pri Srbih razni reakcionarji, ki so sedeli v času Pavehča pod okriljem Nediča, pa so se sedaj vrnili na svoj teren in mislijo, da lahko zopet kakor nekdaj v starih časih, se-jejo mržnjo proti bratskemu hrvatskemu narodu prav tako, kakor sejejo ustaški elementi mržnjo proti srbskemu narodu. Ne dovolite tega, bratje: To je največja nevarnost! (Burni vzkliki: Nočemo! Živela bratstvo in e-notnust"). Bratstvo in enotnost je jamstvo naših uspehov, čuvajte ga kot zenico v svojem očesu. (Vzkliki: "Hočemo!").. Tovariši in tovarišice! Ko govorim o raznih težkočah in razmh motnjah v našem razvoju, bi rad povedal nekoliko tudi o nekem delu duhovščine, k je dol.vel na Hrvatskem i teh dneh svoj epilog pred ljud skim sodiščem. Po vsem kapitalističnem svetu nas obtožujejo. Kampanja se vrnii po Amerik« in pu Angliji tn sicer za to, česar nismo krivi da smo proti cerkvi. S tega mesta Jim vzklikam,— ker sem istega mnenja: Ni res, da preganjamo cerkev! Mi sa Pri Allis Chalmers Co. v Wast Allisu. Wis., se bije eden naj srdi tejših bojev v zgodovini Amerike. Čas 10,000 delavcev Je ▼ stavki ie skoraj oaom mesecev. Zadnja časa so Jim priskočili na pomoč pri masnem pi kotiran ju tudi drugi milwaušld delavci. Mastno plačani ravnatelji te bogate družba so se zakleli, da sdroba unijo sa vsako ceno. Ta slika kaša 1« majhen del 20,000 delavcev, ki so piketirali pred veliko tovarno. Vodstvo stavke je nedavno prevsel R. J. Thomas, podpredsednik avtne unija CIO. ČETRTEK. 11 DF/Trntm. night Janitor M>»l do eeme llrir_ «7 S. Dearborn »♦♦M. mo ne dovoljujemo, da bi razni ljudje nekaznovano služili tujim interesom, a ne interesom svojega ljudstva. Ko to govorim, bi vas rad spomnil na zadevo Stepinca. Mnogo stvari vam ni znanih, jaz vam pa jih bom povedal. Obtožujejo nas, da smo mu hoteli odvzeti svobodo samo zato, da bi se ga znebili.v To-le povem: Ko je prišel predstavnik papeža g. Hurley prvikrat k meni, sem mu postavil vpra šanje Stepinca in rekel: "Odpeljite ga proč, odstranite ga, kajti če ga ne boste odstranili, ga bomo aretirali, ker ga moramo aretirati!" G. Hurleyja sem o-pozoril, govoril sem z njim podrobno in navedel sem mu mnoga sovražna dejanja Stepinca proti naši državi. Predložil sem mu celo knjigo zločinov. Čakali smo in mmili so štirje meseci in niso nič odgovorili. Stcpinca smo aretirali in ga sodih, a tako bomo tudi vsakogar, kdor bo delal proti ljudstvu. (Burno odo bravanjc in ploskanje.) Tovariši in tovarišice, bratje in sestre! Ali ima kdo pravico drugače postopati in mu gledati skozi prste, ko to tu zakoni in je na pisano v ustavi, da so pred za konom vsi državljani enaki in da Je vsakdo odgovoren, če kaj zakrivi. Nihče nima pravice it mimo zakona Do tega nismo imeli pravice in morah smo ta ko ravnati in nič drugače. Mis lim. da je ogromna večina ljud stva popolnoma soglasna s našimi ukrepi. (Burno odobravanje in vzkliki: 'Tako je!") Nihče nam ne more zaradi tega očitati, da smo proti cerkvi. Ne, trdno vztrajamo pri tem, da nismo,proti cerkvi, zahtevamo samo to, da naj bodo naši duhovniki z ljudstvom. Naj izvršujejo svoje cerkvene in verske dolžnosti, vendar pa se ne smejo oddvajati od ljudstva in naj ne služijo tujim interesom, temveč interesom svojega ljudstva. Naj bodo ljudski duhovniki, naj bo cerkev ljudska! (Burno odobravanje!) Zahtevamo to in ničesar drugega. Ne bomo dovolili, da bi se v naši cerkvi u-stvarjale agenture tujcev in sovražnikov naše države. Tega ne bomo dovolili. Naj nihče ne misli, da smo kdaj bolj ostro nastopali, kakor je določeno v naših zakonih in v naši ustavi. Toliko o cerkvi in duhovščini. Ni se nam potrebno bati nobenega hujskanja. Napravili bodo hrup, pa tudi z njim prenehali, ker se bodo utrudili. Mi pa se ne bomo utrudili. Mi gremo mirno, brez razburjenjar brez vsakršnega strahu po naši granitni poti, po kateri smo šli, ko smo pričeli to borbo. Nobena sila, nobene laži in klevete nas ne bodo odvrnile od te poti. To je naša naloga. (Burno odobravanje in vzkliki: "Tako je!" Živio maršal Tito!") Tovariši in tovarišice! Na koncu bi vam rad povedal nekaj besedi o tem, kar vidim, da vas najbolj zanima, na kar najbolj reagirate, t. j. o bratstvu in enotnosti. Zares je najbolj važno, najbolj osnovno v našem državnem življenju, v vsakem narodu posamič in v vsej državi, med vsemi narodi skupaj: Čuvati bratstvo in e-notnost. (Vzkliki: "Hočemo!") Ne dovolite, da vam ga kdo ska li! Bodite budni proti vsakomur, ki bi hotel skaliti to bratstvo! Tukaj ne veljajo upravni ukrepi vaših organov,—vaši ukrepi in vaša budnost lahko to ohranijo in rešijo! Sedaj pa, tovariši in tovariši ce, še nekaj, kar vas zanima, o napakah organov oblasti od najnižjih do najvišjih. vTudi pri nas so napake in jih ni malo. Ko vam to govorim in ne prvikrat, —že večkrat sem to omenil,—ne govorim zaradi kakih demagoš kih nagibov, temveč zaradi tega. ker me zares boli. To boli vse moje sodelavce. Govorim tiibfrcuiosis Kil every ± /O r MINUTES -Mi / CHRISTMAS SMLS zaradi tega, ker v resnici hočfem, da bi bilo teh napak čim manj. Ne bomo trpeli, da bi posamezni organi, pa naj bi bili na kakršnem koli mestu izrabljali oblast in delali napake, ki se globoko občutijo prt vsem ljudstvu. Tega ne bomo dovolili! Vem, da so takšni ljudje, ki delajo napake brez zlobnega namena, so pa tudi taksni, ki delajo napake zaradi neznanja, in tudi takšni, ker so postali oholi. Tega ne bomo dovolili! Takšne bomo tako bili, da jih bomo popravili, ali pa naj gredo k vragu! Ljudska oblast mora biti resnično ljudska oblast, ne pa, da bi se z njo okoriščali posamezniki in da bi s pomočjo svojih napak rušili ugled naše ljudske oblasti. Jasno je, da ni naša ljudska oblast od spodaj takšna, kakršna bi morala biti, vendar bo takšna, kakršna mora biti. O-stala bo v takšni obliki, v kakršni je, v obliki ljudskih odborov, menjala pa se bo po notrartji vsebini. V to oblast morajo priti najboljši, najbolj pošteni in najbolj predani ljudje, ne pa da bi se iz raznih špekulantskih razlogov vanjo vtihotapljati posamezniki. To je tisto tovariši! Oblast odzgoraj ni še v ljudskih odborih takšna, kakršna bi morala biti in zaradi tega so napake. Teh napak ne bomo trpeli, gledali bomo, da jih bo čim manj. Ne smete čakati samo na to, da pride iniciativa od nas. Dajte, pomagajte tudi vi sami! Ne bojte se odkrivati napak. Iščite jih tam, kjer jih je potrebno iskati, Ob.taj. »ploino .vetovno pomanjka« « * . za izdelovanj« mateob " mila, obodov (t»reO, avtov. • • IZROČAJTE ODPADKE MAŠČOB! Dane« se jih bolj potrebuje kot kdajlcoli. TOP WAGES . --------- ------- For girl or woman for iroi govora,maršala Tita,/ burnim and cleaning 1 or 2 days a« qdobravanjem mi ploskanjem ter >e vzklikalo FLRJ, brttstvft'in dnoinosti naših' narodov in je skandiralo! Heroj Tito — heroj Tito! I^To veličastno zborovanji je zaključil minister za, prQsveto LR Hrvatske dr. Zlatan Sremec. 1 ^ ... T -t Razni mali oglati patchers For Cabinet Division EXCELLENT PAY (Plenty of over-time) • S il I; j Good Working Conditions MOTOROLA GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusta Blvd. "PROLETAREC" —Socialistično-dolavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne maUce. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana S3 sa celo. 31.75 ta pol. $1 sa četrt lota. NAROČITE SI GA t Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL. 2301 South Lawadale Avenue II EST"* če pa ste pravilno ocenili, ne strašite se nikogar, nihče vam nič ne more. . To sem vam hotel povedati na koncu svojega govora o teh naših napakah. Vendar pa ne glede na te napake, ki se jih zavedamo, ki jih vidimo in ki jih bomo po vrsti tudi odstranili, gremo s krepkimi koraki naprej. Naša država je že dosegla ogromen uspeh skoraj na vseh področjih našega državnega življenja, na ekonomskem kakor tudi na političnem. Naša bodočnost je svetla in izvršili bomo vse naloge, ki so pred nami, če bomo tako složni in enotni kakor smo sedaj. Vsem kmetom, delavcem in ljudski inteligenci v vseh delavcih panogah- želim mnogo uspeha v nadaljnjem \istvarjalnem ___ delu za ustvarjanje tistega, za či- r\ F ANIN C u/rm jmer so težili skozi stoletja naši W0M predniki in za čimer težimo tudi mi. * Naj živi naša FLRJ! Naj živi Hrvatska ter bratstvo in enotnost narodov na Hrvatskem! Ljudstvo je pozdravilo konec Evening work :30 PM to 10 PM - Good Good working condition,] SEELEY 2830 Phone 'NEWCASTLE 3411 DOCK MEN UNION WAGES $1.05 per Hour . 48 Hour 'STEADY WORK Hospitalization and Group Imu APPLY IMMEDIATELY Scherer Freight 1833 S. Canal St. 'Starting Shifts: 1 AM - 5 AM - 2 PM and AU GLEDATE ZA DOBL PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija im« takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od liriki plat« 72tte uro. po treh mesecih 77 H c sa i in po šestih mmdh po tttt uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJ* V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasil« m pri illinois bell telephone company v upoalovalnam ursdu n i« v pritličju 309 W. WASHINGTON V Proeveii so datrnt na ln delavsko vastl Ali ft ta ta vaak dan? Ali ato naročeni na dnevnik "Proeveto"? Podpirajte tvoj liatl naročite si dnevnik PROSVETO Po sklopa 12. vodno konvencij« so lahko naroči na list Prosto* prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov Is ene djutina k anl aarot-■InL Ust Pres+ota stane ta vsa enako, sa člana ali nečlana M-M n ono letno naročnino. K«r pa člani še plačajo pri aaesmanlu H J®" tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej soda) ni nrok* r* da Je liat predrag sa člana SNPJ. List Prosvata Je vala 'astnias ■ gotovo Jo v vsaki drušini nekdo, ki bi rad «ial liat vsak dan. Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti c*m SNPJ, ali če se preseli pmč od družine in bo zahteval »m no) m tednik, bode moral ti* član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnJtvu in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako t stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto narodi«* Con« listu Proavola Jot Za Zdnsi. državo In Kanado St.00 Za Chiceyo in okolico )• -|7J 1 tednik In__4J0 1 tednik ia — — S tednika In _ 3.00 I tednika in------- 3 tednika In___,_ IM J tednike ia . . , ' 4 tednika In_____1.20 « tednika ln I tednikov in _ nič I tednikov in Za Evropo Je------------- Izpolnile spodnji kupon, prilotile potrebno y»oto Money Order v pismu ln si naročite Prosveto. list. ki Je vata ^ PROSVETA. SITPJ 2037 So. Lawndalo Ave. Chicago 23. m. Prfloteno pošiljam naročnino sa list Pronto 1 L Ian--------ČL dro*tva H - Wee tov -----—-" ^^ Ustavilo todnik in «a pripišite k ■»» naročnin, od članov amja družino« j. __________________________________ ČL dm*tve tL---- I __________ČL drvim ------- 4 _______________________________________ ČL draštra * —~ L _........................ČL draštva -- ___ Pilate—................. o i »- — D