HZ-
PRIMORSKI DNEVNIK
'f
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
leto VI . Štev. 290 (1681) Soedizior«? in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 22. decembra 1950
Cena 15 lir
DEVETA OBLETNICA JUNAŠKE JUGOSLOVANSKE ARMADE
Jugoslovanska armada bo znala čuvati neodvisnost socialistične Jugoslavijo
Proglas maršala Tita in govor gen. Dj. Lončar e vica - Sosedne ko* minformovske države so do lO. dec. t.l. izzvale 70 4 obmejne incidente
BEOGRAD, 21. — V Jugoslaviji bodo jutri svečano proslavili pain Jugoslovanske armade kot spomin na isti dan leta 1941, ko se je ustanovla prva proletarska brigada — jedro nove Jugoslovanske airmade, ki se je ustvarila v bonbi proti fašizmu.
Vrhovni poveljnik oboroženih sil in minister za narodno obrambo FLRJ maršal Tito je odredil, da se na čast Dneva Jugoslovanske armade izstreli v glavnem mestu Beogradu iz 6'0 topov po 12 častnih strelov; v glavnih mestih ljudskih republik Pa iz 30 topov po 12 častnih strelov.
V proglasu pripadnikom vojske, ki ga je izdal maršal Tito, je rečeno;
Tovariši vojaki, podoficirji, oficirji, generaii in admirali!
Deveto obletnico Jugoslovanske armade proslavljamo v pogojih, ko so naši narodi ob izrednih tež-kočah dosegli velike uspehe pri graditvi države, odločno stopajoč Po novih poteh socializma, — ko napadalne sile zaostrujejo mednarodne odnose in groze miroljubnemu in demokratičnemu človeštvu s tretjo svetovno vojno, ko se na mejah naše države še naprej dogajajo izzivanja in vojaški pritisk, — v pogojih vedno močnejše mobilizacije naprednih sil, ki se bore za mir in mirno sodelovanje med narodi.
Tovariši vojaki, podoficirji, oficirji, generali in admirali! To obletnico pričakuje naša Armada s pomembnimi uspehi pri svoji graditvi po zaslugi naporov vse države in požrtvovalnega dela poveljujočega sestava in borcev. V korist mirčemu razvoju, svobodi, neodvisnosti in nedotakljivosti naše socialistične domovine še naprej dvigajte stopnjo vojaške spretnosti, enotnosti in bojne pripravljenosti Armade! S patrio-tičnim zanosom varujte nedotakljivost meja naše države, večajte vojaško politično čuječnost, utrjujte vezi med Armado in ljudstvom!
Tovariši vojaki, podolicirji, oficirji, generali in admirali! Pozdravljam Vas in čestitam Vam k 9. obletnici naše junaške Armade!
Iz malih partizanskih odredov, ki so že konec leta 1941 imeli 150.000 ljudi, se je ustanovila prekaljena jn moderno oborožena armada, ki je ob osvobodit' i Jugoslavije štela 800.000 vojakov in častnikov. Devetdeset odstotkov njenega poveljujočega kadra je bilo delavcev in kmetov, ki so v ljudski revoluciji nostali vojaški in politični voditelji.
Tudi po osvoboditvi se Jugo-
slovanska armada še naprej razvija in dviga na stopnjo so-diobne redne vojske. Da bi se pripadnikom armade, ki razen ogromne vojne izkušnje niso ;mel dovolj vojaško-stroko v n e priprave, omogočilo da postanejo dobri voditelji sodobne armade so se ustanovile učilnice, razne šole in fakultete za vse stopnje vojske.
Razen napornega dela za dosego vojaškega znanja sodelujejo pripadniki Jugoslovanske armade od osvoboditve dalje skupno z ljudstvom stalno pri socialistični izgradnji države. V letošnjem razdobju obnove države od vojnih opustošenj so pripadniki Jugoslovanske armade dali približno tri milijone prostovoljnih delovnih ur, ko so pomagali pri gradbenih delih, pri popravljanju cest in mostov. Ko se je leta 1947 s sprejemom petletnega r.ačrta za razvoj jugoslovanskega _ gospodarstva prešlo k načrtni izgradnji, so pripadniki Jugoslovanske armade sodelovali pri vseh večjih delovnih akcijah. Samo pri gradnji avtomobilske ceste Beograd - Zagreb je sodelovalo okoli 80.000 pripadnikov armade, ki so dal; nad 17 milijonov prostovoljnih delovnih ur. 78 delovnih brigad Jugoslovanske armade je delalo skupno z brigadami Ljudske fronte pri gradnji proge Sa-bac-Zvomik v Srbiji. Vrednost dela. ki so ga izvršili pripadniki armade na tej progi, znaša okoli 300 milijonov dinarjev. Vsako leto daje Jugoslovanska armada jugoslovanskemu gospodarstvu okoli 30.000 mladih ljudi, ki so v njenih edinicah postali kvalificirani delavci.
Nocoj si> priredili v Beogradu na čast 9. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade svečano proslavo oto navzočnosti maršala Tita ter drugih vojaških in civilnih osebnosti.
General Djuro Lcnčarevič je imel govor, v katerem ‘je poudaril da bi se v primeru napada proti Jugoslaviji postavile vse na prečne sile ob stran Jugoslavije Poudaril je, da bi Jugoslavija' šla v vojno edinole za obrambo svoje neodvisnosti.
Lončarevič je nato obsodil napadalne namene Sovjetske zveze in drugih držav Komin-fortna proti Jugoslaviji ter poudaril da so sosedne kominfor-mistične države do 10. decembra izzvale 704 obmejne incidente. Poudaril je tudi, da so bolgarska, madžarska in romunska vlada prekršile mednarodne dogovorP in zvišale svojo
vojsko v nasprotju z določbami mirovne pogodbe.
Glede sovjetske vojske je Lončarevič izjavil, da je ta vojska menjala svoj značaj zaradi državnega kapitalizma, ki s;o ga uvedli sovjetski voditelji.
Na koncu je Lončarevič poudaril, da ima Jugoslavija močno in doltro oboroženo vojsko, ki bo znala čuvati neodvisnost socialistične Jugoslavije.
O svetih volivcev in o svehh državljanov
Množične organizacije razpravljajo načrt zakona o svetih volivcev in o krajevnih referendumih, načrt, ki bo predložen Zvezr.i ljudski skupščini v Beogradu. Po tem načrtu bodo državljani sodelovali v u-pravi javnega življanja v mno-
go večji meri. Volivci bodo [ svrho demokratizacije notra-
lahko odločali o vprašanjih kot n. pr. glede gospodarskega načrta, proračuna, načrta za obvezno oddajo, setvenih načrtov, obdavčevanja, trgovini na drobno, obrtništvu, zajamčeni preskrbi, obrambi državljanskih pravic itd. irj sicer vedno s tajnim glasovanjem.
Poleg teh svetov volivcev je predvidena ustanovitev svetov državljanov, ki bodo dodeljeni ljudskim odborom in ki bodo odločali o upravnih vprašanjih določenega delokroga.
Oba nova organizma ne pomenita uvajanja neke jugoslovanske novosti, temveč se takšni sveti pojavljajo v drugačnih oblikah tudi v raznih zapadnih deželah. V Jugoslaviji bodo ti organizmi prilagojeni notranjim političnim razmeram v
njega političnega življenja.
Tuji opazovalci ugodno komentirajo te ukrepe, katerih rezultat bo seveda viden šele po določeni dobi delovanja omejenih svetov, kar velja tudi glede . upravnih delavskih svetov, katerim so izročena vsa državna podjetja v upravo. Pri tem je treba poudariti, da oba nova sveta predstavljata novost zlasti v tem, da bo morala biti vsaka odločitev posameznih ljudskih odborov odobrena s strani omenjenih svetov. Na ta način bo dana možnost, da pride do izraza morebitna politična opozicija v pogledu cele vrste problemov, o katerih je vlada že zavzela stališče s tem, da je predlagala način njihove rešitve.
B. Stanisavljevič
Program za ustanovitev
neodvisne delavske stranke Nemčije
FANKFURT, 21. — Pripravljalni odbor za ustanovitev neodvisne delavske stranke Nemčije je danes sporočil, da so sprejeli na zasedanju v Din-slackenu (Porurje) akcijski program kot podlago pripravljalnega odbora za ustanovitev neodvisne delavske stranke Nemčije.
V akcijskem programu, ki je bil izročen tisku, se poudarja, da je treba ustvariti enotnost v sindikatih, hkrati pa obsoja cepitev sindikatov zaradi političnega in verskeg.a prepričanja. Smo v glavnem za industrijske sindikate irj se borimo, da bodo sindikati resnične raz-
Bebler bo zastopal FLRJ
v odboru 23 kolektivne ukiepe
BEOGAD, 21. — Jugoslovanska vlada je javila glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu, da bo Jugoslavijo zastopal v odboru za kolektivne ukrepe, ki je bil ustanovljen na zadnjem zasedanju skupščine OZN, stalni jugoslovanski predstavnik v OZN dr. Aleš Bebler.
Tretja poslanica komisije treh vladi LR Kitajske glede Koreje
Komisija javlja kitajski vladi, da bo čakala še en teden na odgovor in bo nato poslala dokončno poročilo političnemu odboru - Trygve Lie upa, da bodo napori treh za ohranitev miru uspešni-Danes odpotuje Trygve Lie v Evropo
LAKE SUCCESS, 21. — Komisija treh, ki- ima nalogo najti temelje za ustavitev sovražnosti na Koreji, se je danes znova sestala in je nato poslala vladi LR Kitajske drugo poslanico in jo obvestila, da bi pogajanjem za prenehanje sovražnosti sledila druga za razpravljanje o vprašanjir Daljnega vzhoda v celoti.
Ta posledica sledi prvi, ki so jo poslali 16. t. m. in na katero nj kitajska vlada odgovorila.
Danes je imela komisija novo dnevno sejo in je nato poslala r.ovo brzojavko vladi LR Kitajske s prošnjo, naj odgovori na prejšnji dve poslanici, ki ji ju je komisija poslala.
Današnja brzojavka omenja, da je politični odbor OZN odložil svoje delo v pričakovanju poročila komisije treh. Brzojavka poudarja dalje, da bo čakala še en teden, preden bo poslala političnemu odboru dokončno poročilo o možnosti u-stavitve sovražnosti na Koreji.
Kakor je znano, je kitajska delegacija zahtevala, naj bi se v primeru ustavitve ognja za-
Zopet milijarde kreditov za ameriško oborožitev
Charles Wilson je prevzel posle ravnatelja obrambne mobilizacije - Acheson namerava ostro nastopiti proti Hooverju, ki izrekel za eventualno prepustitev Evrope njeni usodi
se |e
WASHINGTON, 21. — Državni tajnik D. Acheson se je vrnil iz Bruslja ponoči ob 1,45 namesto r.b polneč,-. Zrraii tega ga tudi Truman ni šel či-kot na le!al'šče, kakor je prvotno ne mera val. Ze takoj zjutraj pa je Acheson dal Trumanu prvo poročilo o konferen-i v Bruslju ter ga med drugim obvestil, da je imenovanje generalu Eisenhowerja za vrhovnega poveljnika zaoadnoevrop-skih sil ttmočno ohrabrilo in opogumilo evropske države* Ko je govoril novinarjem o tem delu poročila, -je prdsed-nik dodal, da je popolnoma istega mišljenja kot Acheson glede dejstva, da pogum., ki so ga pekazale države zapadne Evrope, opravičuje ameriško zaupanje v odločitev svobodnih evropskih držav, da si Ustvarjajo skupen obrambni sistem. Dodal je, da se bodo ze čez nekai tednov v°'j ki držav, ki so članice atlantskega pakta, skupaj vežbali. Večina naših upanj, je dejal Truman, se je uresničila. Izjavil je, da je z velikim zadovoljstvom izve-Achesona. da predstavniki držav zapadne Evrope zelo resno gledajo na nalogo, da ustvanjo vojaške jn gospodarske organe severnoatlantske skupnosti. Zaključil je z besedami; «Vsi naj se dobro zavedajo, da je enotnost držav zapadne Evrope in p-edela severnega Atlantika življer.-jske važnosti bodisi za njihovo kot za našo varnost*.
Acheson Pa je Trumanu poročal tudi o neuradnih razgovorih s francoskim zunanjim ministrom Schumanom in britanskim Bevinom. Ti razgovori so baje dovedli do popolnega soglasja glede načina, ka ko bodo vlade treh zapadnih velesil v skladu s sklepom severnoatlantskega sveta vzele z nemško vlado v pretres vprašanje nemškega prisnevka k obrambi zapadne Evrope.
Jutri zvečer bo Acheson po* dal senatni k' misiji za zunanje zadeve poročilo o dogovorih v Bruslju. Ob tej priložrosti bo baje Acheson ostro nastopil proti stališču, da se zapadna Evropa prepusti usodi, kot je to nasvetoval bivši predsednik Hoover.' Acheson bo poudaril, da bi prepustitev Evrope po-
menila za ZDA politiko ((držav, nega samomora*. In če Bi se uveljavile Hooverjeve težnje, bi to dovedlo do politike popuščanja proti komunizmu. Kazen tega bi prepustitev zapadne Evrope pomenila tveganje, da izgubi atlantski pakt vsako prakt.čno veljavo.
Senator Kobert Taft, ki je eden izmed najbolj vplivnih člar.ov republikanske manjšine v kongresu, je izjavil, da soglaša z marsikaterim od splošnih načel, ki jih je včeraj objavil po radiu Herbert Hoover; dejal pa je, da nika-koi ne sprejme tako zamišljene obrambe Amerike, kakor jo je predlagal bivši predsednik. »Mnenja sem, da moramo še nadalje pomagati prijateljem in zaveznikom v Evropi in drugod po svetu, da jih okrepimo. Mislim, da bi ostali brez prijateljev po svetu osamljeni, če bi se ravnali po nasvetih predsednika Hooverja*.
Nekateri republikanski senatorji, pa so izjavili, da popolnoma soglašajo s Hooverjem, lako Edvard Martin in Arthur Watkins. Tudi za Leveretta Saltonstalla je obramba Atlantskega in Pacifiškega oceana edino sredstvo, s katerim lahko ZDA obranijo svojo narod-
T1'	>™l:
HKStii.il ?°Lož'!:ih
edinic v Evropi, razen če ima jo evropski narodi voljo, da se tudi sami branijo. Upam, da se bo ta volja pokazala v naslednjih mesecih, kajti mnenja sem, da je za našo lastno varnost zelo važno, da ostane L-vropa svobodna*.
V krogih okrog Mac Arthui-ja se je pokazalo živo odobravanje Hooverjeve misli o pogodbi z Japonsko. Ne soglašajo pa z njegovim mnenjem, da je vojna na Korejt že izgubljena. Točno mišljenje visokih Mac Arthurjevih funkcionarjev 0 oborožitvi Japonske ni znano; znano pa je, da v teh krogih smatrajo, da ima Japonska pravico, da se brani.
Charles Wilson je danes Povzel posle ravnatelja obrambne
mobilizacije. Bivši predsednik General Electric je takoj imenoval svoja dva namestnika, od katerih eden je general Lu-
cius Clay, bivši poveljnik ameriških oboroženih sil v, Nemčiji, drugi pa je bančnik Sid-ney VVeinberg, ki je bil podpredsednik urada za vojno proizvodnjo v drugi svetovni vojni. Tako general Clay kot Wein-berg bosta delala, ne da bi bila zato posebej plačana.
Ameriški senat je danes potrdil imenovanje Ane Rosen-berg za pomočnika državnega tajnika za obrambo. Ana Ro-senberg, ki je madžarskega po-koljenja, je prva ženska, kj je zasedla tako visoko mesto v vojaškem organizmu. Njena naloga bo ukvarjati se predvsem z vprašanji delovne sile in sindikalnih odnosov in bo odgovorna direktno ministru za o-brambo Marshallu.
Ameriški senat je danes popoldne odobril zakonski osnutek za dodelitev 20 milijard dolarjev kot dodatni kredit za naiodno obrambo. Senat je razen tega odobril brez debate in poslal predsedniku Trumanu v podpis zakonski načrt za otvoritev kredita 1,600.000.000 dolarjev za program proizvodnje za državno obrambo. Ta program je bil samo deloma objavljen poslancem, kajti nekatera poglavja iz njega predstavljajo vojaško tajnost.
Šef ameriškega glavnega štaba general Lawton Collins je danes izjavil, da bodo okrepitve ameriških čet odposlane iz ZDA v Evropo v času do 1. ju-
John Steelman, svetovalec pi edsednika Trumana, je danes najavil sklenitev pogodbe z® dobo treh let med glavnimi železnicami in sindikati železtii-čafjev. Ta pogodba določa zvišanje mezde za 23 centov na uro in sicer z vzvratno veljav6 nostjo od 1. oktobra in to za
120.000 železničarjev; poleg tega so določeni še nekateri manjši poviški. Za drugih
180.000 železničarjev je določen nekoliko manjši povišek. Predstavniki sindikatov so se obvezali, da ne bodo stavkali, dokler velja ta pogodba. Čeprav sta obe stranki sprejeli načeto 40umega tednika, so se sindikati obvezali, da ne bodo zahtevali, da se 50urni tednik u-veljavi v času stanja državne pripravljenosti.
čela pogajanja o vseh vprašanjih Daljnega vzhoda. Zdi se, kakor je sinoči izjavil neki predstavnik ameriške delegacije, da so ZDA to načelo sprejele. Nov korak komisije treh pomeni torej napredek za možno rešitev korejske krize.
Pekinška delegacija je medtem prispela z letalom v Prago in bo v petek odpotovala v MoSkvo.
Glavni tajnik Trygve Lie je na tiskovni konferenci javil, da bo jutri iz Nevv Yorka odpfr1 toval v Evropo, da izbere mesto, v katerem bo prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN. Izjavil je, da bo šel v Pariz, Ženevo in London, da se razgovori s tozadevnimi vladami.
Lie je pripomnil, da bo šel na potovanje. «razen če se r prihodnjih 24 urah ne dogodijo nepredvideni politični dogodki*.
Trygve Lie je tudi izrazil u-panje, da bodo napori komisije treh, ki mora poiskati podlago za ustavitev sovražnosti na Koreji, imeli uspeh, ter je pripomnil, da ima zaupanje v iranskega delegata Entezama. kanadskega zunanjega ministra Pearsona in indijskega delegata Raua na katerih ramena je padla ta odgovornost.
Na vprašanje, kaj misli glede možnosti ohranitve svetovnega miru, je glavni tajnik izjavil, da je sedanji položaj «te-žak», vendar pa je pripomnil, da še verjame, da bo mogoče ohraniti mir. Dejal je, da meni, da nobena velika ali majhna država ne želi vojne. Navedel je nato izjave delegata LR Kitajske Vu Hsju Cuana, ni pa hotel povedati vsebine razgovorov, ki jih je imel s tem delegatom. Pripomnil je, da je prepričan, da bo OZN preživela sedanjo preizkušnjo na Koreji, čeprav bi morala načela njenega statuta trpeti. Med njegovo odsotnostjo bo prevzel vodstvo glavnega tajništva namestnik tajnika za gospodarska vprašanja David Owen,
Na vrašanja nekega novinarja. ali je še naklonjen sprejemu LR Kitajske v OZN, je Lie odgovoril, da ni spremenil« svojega mnenja o nobenem vprašanju, na katera je odgovoril preteklo poletje in jeseni.
jal z D_e Gasparijem kateremu je poročal o bruseljskih razgovorih.
V parlamentu so danes glasovali o posameznih členih načrta zakona o Upravnih volitvah. Začela, se je tudi debata o zunanji politiki. Pripadnik ((Unitarne socialistične stranke* Giavi je govoril o svoji resoluciji in poudarjal, da se delitev sveta na dva bloka ne sme mir-nodušno sPrfdeti, Govoril je 'nato o pBIfezfju "ha Daljnem vzhodu in o njegovem uplivu na mednarodni položaj. Dalje je poudaril, da je De Gasperi govoril o volji Italije do miru, tem besedam pa niso sledila odgovarjajoča dejanja vlade. Debata se je nato nadaljevala o treh drugih interpelacijah.
Italijanski poslanik v Wa-shingtonu Tarchiani je. danes odpotoval iz Rima. Novinarjem je izjavil, da je prišel v Rim, da s člani vlade in z raznimi izvedenci razpravlja o vprašanjih, ki so združena z oborožitvijo.
Izjavil je tudi, da je italijanska industrija opremljena in pripravljena začeti svoje d^0 tudi takoj. Glede finančnega vprašanja je Tarchiani dejal, da je Italija napravila največji napor, ki ga ji njeni viri dovoljujejo. Glede spomenice, ki so jo izročili predstavniku ECA v Rimu, je dejal, da bo ta spomenica podlaga za ameriško vlado, «da določi ameriški prispevek za italijansko oborožitev*.
no izvesti nekatere ustavne spremembe, ki«maj zadovoljijo javno mnenje in ki naj bodo sprejemljive za neuradne nepalske organizacije. Nato je Nehru javil, da je nepalski vladni predsednik v odgovoru na indijsko spomenico izjavil, da sedaj proučujejo indijska priporočila za demokratizacijo Nepala in da bodo konec tega meseca o tem nekaj sklenili.
redne organizacije delavcev, je rečeno v programu. V programu pav tako obsojajo samovoljno gospodarjenje sindikalnih birokratov in zahtevajo raj sindikate upravlja članstvo samo. Nadalje zahtevajo, da je treba delavske mezde pogodbeno spraviti v sklad z življenjskimi stroški. Zaradi borbe proti brezposelnosti se predlaga petdnevni delovni teden. Program zahteva isto plačo za isto delo in obsoja zapostavljanje mladine ter žena.
Akcijski program nato ugotavlja, da so davčna bremena prevalili v Nemčiji tako kot redkokje na hrbet delavcev, in poudarja, da j® zaradi tega zahteva po zmanjšanju davka na plače več kot upravičena. Zahtevajo ukinitev posrednih davkov. delovni teden 36 ur za rudarje ir. delavce, ki delajo pri škodljivih delih in 40-urni delovni teden za mladince, dalje plačani letni odmor 24 delovnih dni. oprostitev mladine šolskih taks. razširitev štipendij, nacionalizacijo zdravstvene službe itd.
V zunanjepolitičnem načrtu se v akcijskem programu načeloma odklanja militarizacija Nemčije, kajti ponovno oboroževanje bo znatno znižalo življenjski standard in omejilo pravice nemškega naroda, njegova nujna posledica pa bo samo vojna. Načrtu za ponovno oborožitev postavljajo nasproti konstruktivni program social, nih zahtev.	-*	■
V programu zato zahtevajo umik vseh okupacijskih čet in razpust vseh oboroženih formacij, ustanovljenih na zahodu in vzhodu Nemčije, hkrati pa poudarjajo, da brez izpolnitve te zahteve ni mogočP znova združiti Nemčije. Navzočnost zapadnih okupacijskih sil ne vsiljuje ljudskim množicam samo velikanskih gmotnih izdatkov, je rečeno y programu, temveč ovira tudi svobodni razvoj nemškega delavskega gibanja in nemške demokracije.
V programu najostreje obsojajo vsiljeno mejo ob Odri in Niži «n množično preganjanje prebivalstva kot nečloveški in nesocialistični ukrep.
zvezi
LONDON, 21. — Industrijski izvedenec Lynden Mac As-sey je poslal listu ((Times* pismo, v katerem trdi, da je Velika Britanija v zadnjih petih letih izvozila v SZ za 12,188.242 šterlingov električnih generatorjev in zahteva o tej stvari preiskavo. Pravi med drugim, da so znašale pošiljke v Rusijo po 1. januarju 1946 28 odstotkov vsega britanskega izvoza električnih generatorjev.
i o oDom
RIM, 21. — Zunanji minister Sforza se je danes vrnil iz Bruslja ih se je nato razgovar-
Ameriška letala za vojno v Indokini
VVASHINGTON. 21. — Iz obveščenih krogov javljajo, da bodo ZDA v kratkem poslale francoskim silam v Indokini okoli 30 bombnikov «B 26».
NOVI DELHI, 21. — Nehru je danes v svoji izjavi o Nepalu dejal med drugim: ((Položaj v svetu je žal postal bolj kritičen po prvih dneh tega meseca, ko smo razpravljali o mednarodnih vprašanjih*. Nato je Nehru dejal, da hoče indijska vlada neodvisni. močni in napredni Nepal. Zato je mnenja da je nuj-
Mo zastavo oa HolooU
hočeta zasaditi
HAMBURG, 21. — Britanske oblasti so izjavile, da bodo letala RAF nadaljevala z vajami v bombardiranju na otok Helgoland, čeprav sta dva študenta iz Heidelberga prišla na ta zapuščeni otok v Severnem morju, da bi zopet zasadila nemško zastavo na bivšo nacistično trdnjavo. Študenta sta pozvala tudi druge prebivalce Helgolanda, ki so morali ob koncu vojne otok zapustiti, nai se vrnejo tjakaj, toda nihče 'jima ni sledil.
insKi
BERLIN, 21 — Berlinski katoliški nadškof kardinal Konrad von Preysing je danes popoldne nenadoma umrl zaredi kapi. Dasi o njem navajajo, da se je protivil hitlerjanstvu, je vendar znano, da :ie zagovarjal nemške vojake, češ da se niso borili za nacionalsocializem, temveč za ((obrambo svojega
naroda, svojih hiš, svojih dru-žin», (To najbrž tudi takrat, ko so na zločinski način napadli katoliško Poljsko, pozneje katoliško Francijo, katoliško Bel. gijo itd.).
LONDON, 21. — Zaradi vedno večjega pomanjkanja premoga je izvršilni odbor Nacionalne zveze rudarjev, ki šteje 600.000 članov, zahteval od rudarskih sindikatov v Midlandu, naj zopet prouči možnost zaposlitve italijanskih rudarjev.
razgovor z visokimi komisarji
BONN, 21. — A dre Fran-cois Poncet, francoski visoki komisar y Nemčiji, je imel danes dopoldne enoumi razgovor s kanclerjem zapadne Nemčije Adenauerjem, ki ga je spremljal Herbert Blankshorn, rav. natelj oddelka za zunanje zadeve. Po razgovoru je francoski visoki komisar izjavil, da je obvestil kanclerja o rezultatih bruseljske konference glede na bližnji sestanek med tremi zavezniškimi visokimi komisarji in predsednikom zvezne vlade. Adenauer je ver. jetno zahteval pojasnil o načrtu za vključitev nemških enot v atlantsko vojsko kakor tudi o dobi za izvežLanje teh enot Poncet je takoj nato odšel na sestanek z ameriškim in bri-tanskim visokim komisarjem.
Popoldne se je Adenauer sestal z zavezniškimi visokimi komisarji, ki so mu zagotovili, da nemška vlada ne bo postavljena pred dovršeno dejstvo, gle-de nemškega prispevka pri obrambi Evrope. Sklenilo se je da bodo v kratkem razgovori med nemškimi in zavezniškmi strokovnjaki. Rezultati teh raz govorov bodo predmet pogajanj med visokimi komisarji in nemško zvezno vlado.
Umrl je Trilussa
RIM, 21. — Danes je zarad srčne kapi umrl pesnik Trilussa (Carlo Alberto Salustri), ki je bil pred kratkim imenovan za dosmrtnega senatorja. Trilussa je pisal v rimskem narečju. Rojen je bil leta 1873.
Saša božična
Božična Številka «Primorskega dnevnika« bo izšla v nedeljo zjutraj v povečanem obsegu: poleg običajnih štirih, strani, bodo dodane $e štiri, v katerih bodo našli Utatelji številne članke iz Življenja doma in v tujini, zanimive kulturne in zgodovinske razpravice ter mnogovrstne daljše in krajše pestrosti, ilustrirane s primernimi slikami. Naj navedemo za danes nekaj naslovov člankov, s katerimi se bodo bralci podrobno seznanili v nedeljo:
BOŽIČNI OBIČAJI PO SIRNEM SVETU;
BOŽIČNA CRTICA
VAŽNEJŠI MEJNIKI V ZGODOVINI SLOVENSKIH SREDNJIH SOL V GORICI KAJ PRAVI ZGODOVINA O NAŠIH KRAJIH IN LJUDEH
NASE KULTURNE ZAHTEVE V NOVIH MIROVNIH POGODBAH V SPOMIN JOŽETA PERTOTA POTOPISNI VTISKI IZ OKOLICE TRGA AHTENA DALJŠI PREGLED RAZMER V ZGONISKI OBČINI HRVATSKI NARODNOSTNI OTOK V ITALIJANSKIH APENINIH IZ ŽIVLJENJA SLAVNIH MOZ ITD., ITD.
Igra se ponavlja
V zvezi s samovoljno trditvijo tržaškega sodišča o ((Slovenščini kot tujem jeziku* in o ((italijanščini kot edinem uradr.em jeziku* na STO, smo prejeli iz vrst naših čitateljev še sledeči dopis, ki nam podrobneje pojasnjuje, kako današnji oblastniki ponavljajo tisto nesramno igro izigravanja enakopravnosti našega jezika, igro, ki so jo uprizorili fašisti takoj po letu 1918 in pozneje.
=k
Ne glede na juniično stran tega vprašanja,ali sta naSvo-bodnem tržaškem, ozemlju italijanščina in slovenščina uradni jezik ali pa samo italijanščina, je treba postopanje tržaškega sodišča 'Presojati še z drugega vidika, kajli očitno se sedaj ponavlja igra kakor ob nastopu fašizma.
Ko je Italija po prvi svetov, ni vojni zazssd.a Trst, Goriško in Istro, je na tem ozemlju po določbah avstri.ske ustave veljala popolna y.zi-kovng enakopravnost za Slovence, Hrvate in Italijane pred sodiščem.
Vojaški general Petitti di Roreto je z dekretom z dne 5.111.1919 to stanje, za njemu podrejeno ozemlje’ tudi potrdil. Državno pravdništvo v Trstu pa je demonstrativno uporabljalo samb italijanski jezik, tako da so se razprave pred tržaškim sodiščem vršile v italijanskem jeziku in to se slovenske stranke morale posluževati tolmača.
Zgledu državnega pravdni-štva so sledila kmalu tudi sodišča v Trstu in Istri.
Formalno je torej še vedno peljala raba slovenščine in hrvaščine pred sodiščem, de faeto pa je bila onemogočena. S tem stanjem Se ujema tudi izjava, ki jo je podal po aneksiji v oktobra 1921 državni podtajnik pravosodnega m ni-stra na interpelacijo poslanca dr. (Vilfana, «da nam eč ni bi. la izdana nobena odr dba, ki bi narodnim manjšinam v novi h pokrajinah kraljevine prepovedala rabo svojega jezika v pravosodstvu, v. skladu
z določbami, ki so bile prej v veljavi in ki niso bile odprav. Ijene«.
Toda že nekaj mesecev pozne je, (pred nastopom fašističnega režima) 4. marca 1922, so se zbrali nek ate, sodniki deželnega sodišča, in skleiili, da odslej ne bodo več sprejemali slovenskih in hrvat:kih vlog jn da ne bedo dopuščali zagovorov v teh jezikih. Ta postopek je bil ne samo v nasprotju z veljavnimi zakoni, temveč tudi formalno nedopusten. Pristojna oblast pa ni postopala proti umu, temveč je obratno Tržaški sodni dvor v aprilu 1922 izdal odredbo, s katero se je raba slovenskega jezika pred tržaškimi sodišči popolnoma odpravila in se je le na deželi, kjer je bila slovenska ali hrvatska večino, še dalje dopuščala raba slovenščine oz. hrvaščine.
Podoben je sedanji postopek civilnega in kazenskega sodišča v Trstu.
To krivično stanje je potrdil in posplošil kr dekret z dne 19. oktobra 1925 štev. 1796, ki je določal:
V vs'h civilnih in kazenskih zadevah pred sodišči kra-l j zvine, se sme uporabljati z. ključno samo italijanski jezik.
Vse listine (vloge, dokazilne listine in pod.), ki so s stavljene v drugem jeziku kakor italijanskem, so n.č.ve.
Prav tako so ničevi vsi zapiski, izvedenske izjave, razsodbe ter podobne listine in ukrepi, sestavljeni v kakem drugem jeziku.
Prekrški proti tem določbam se kaznujejo, z denarno kaznijo od 200 do 100 lir, v recid.vnem primeru do 5000 lir. Ce je kršitelj sodn.k ali sodni uradnik, se suspendira c d službe za dobo 3 do 12 mesecev, v recidivnem p imeru pa se odpusti iz službe.
Ta fašistični zakon iz leta 1925 heče, seJaj c vilno in kazensko sedišče v Trstu potrditi, in sicer na p doben način, kakor je l. 1922 pripravilo pot do tega zakona.
Mac Arthur razlaga
vzroke prehoda v defenzivo
Dosedanje izgube Američanov znašajo okrog 40.000 mož, med temi preko 6.000 mrtvih
TOKIO, 21. — Vrhovni štab Vojske severnih je izdal danes naslednje poročilo: ((Na vseh odsekih fronte izvajajo čete ljudske vojske aktivne vojaške operacije proti ameriškim enotam in južnim oddelkom na istih položajih*.
Mac Arthur pa v svojem današnjem poročilu zavrača trd t-ve, po katerih je prišlo na Koreji do vojaškega poloma, in izjavlja, da umika sil OZN po bitki pri Sinanjuju niso velevale izgubljene bitke temveč očitna neenakost med potencialom kitajskih čet in pa zavezniških sil. Poročilo navaja, da so imel; Kitajci na razpolago devet armadnih zborov (t. ;j 27 divizij nasproti štirim zborom (12 divizij) sil OZN; ne navaja pa številčne moči divizij (8 do 10 tisoč mož pri kitajskih divizijah in 20 tisoč —
O zadnjem kominformovskem „pozivu
Za časa zadnje volivne kampanje na Tržaškem ozemlju so se na slovenske volivce spomnili celo italijanski demokristjani in našli so med svojimi pristaši nekoga, ki je znal dovolj slovenščine, da je gov.oril v slovenskem jeziku na tržaškem radiu v prid demokrist-janske stranke. Kominformisti so še b olj temeljiti: ustanovili so kar neko organizacijo, ka--teri so nadeli ime SHPZ zato,’ da preslepijo, lahkoverneže, da je njihova, kominformistična organizacija internacionalna in zato tudi slovenska organizacija. In ta samozvana SHPZ je imela tudi svojo prosvetno konferenco, na kateri so skovali celo poziv (rekel bi «zadnji opomin«) slovenskim izobražencem in prosvetnim delavcem, naj se še ((dokler je čas* pridružijo kominformi-stom (oni pravijo ((slovenskemu ljudstvu na Tržaškem o-zemljus).
Ze večkrat smo imeli priliko ugotoviti dvojno mero tržaškega kominformizma do slovenske kulture in tako je tudi t°-
poziv je spet nov dokaz njihove dvoličnosti. Tak poziv so namreč naši lažiintemaciona-listi naslovili samo na slovenske izobražence. Glavo stavim da se jim o enakem pozivu, ki bi naj bil naslovljen na ((italijanske izobražence in prosvetne delavce v Trstu» niti ne sanja niti se jim ne zdi, da bi bilo kaj takega potrebno. Ze s pozivom samim so spet dokazali, da je KPl in zapeljanci' pri 'njihovi SHPZ prežeta z italijanskim šovinizmom; njihov apel pa bo ostal samo a-pel, kajti slovenski izobraženec prav zato, ker mu je obstanek našega naroda in kulture resnično pri srcu ne bo šel hlapčevat italijanski KPl, ker ima ta za cilj priključitev Trsta k Italiji, t. j. tisti De Ga-sperijevi Italiji, ici pet let po vojni še m dala beneškim Slovencem šol v materinem jedka.
Slovenski izobraženec ne bo šel hlapčevat tisti stranki, katere glasilo pravi
(dl fatto che Vartista tal dei
tali abbia prestato il suo nome
alla presidenza onoraria di un’-organizzazione neofascista no turba il nostro sereno giu-dizio»,
medtem ko verjetno «tarba il loro sereno giudizios, če slovenski izobraženec ne trobi v njihov rog.
Slovenski izobraženec -ne b c služil stranki, ki zna organizirati demonstracije proti slovenskim pisateljem in pesnikom, molči .Pa kakor grob. kadar organizirajo v gledališču ((Verdi* italijanski umetniki šovinistične manifestacije.
Ne bo služil organizaciji, ki najde polno argumentov, da napada slovensko učiteljstvo na Tržaškem ozemlju in nikoli ničesar ne ve’, kaj počenjajo italijanski učitelji na ljudskih šolah.
Vem za dečka, ki je prostodušno povedal, da je v šoli rekel učitelj da ubisegna o din re gli Slavi«. O vsem šovinizmu, ki so ga italijanske šole v Trstu polne niti eDE-LO« niti (d) N IT A’» nič ne ve-' sta, pač pa imenujeta ((razpihovanje nacionalne mržnje«
če ((PRIMORSKI DNEVNIK»
protestira proti zapostavljanju slovenskega jezika.
Tudi zadnje «DELO» se na prvi strani v članku «SOVI-NISTICNI IZBRUHI» razpis«, je o tem vprašanju in seveda zamer ja vsem, ki protestirajo proti zapostavljanju slovenščine. Po njihovi logiki je šovinistični izbruh prav tako zatiranje slovenščine kakor protest proti temu zatiranju. Mirno lahko trdimo, da bi član-1 kov kot je ((Šovinistični izbruhi« sploh ne bilo, če bi proti zapostavljanju vsi molčali.
Prav lep primer njihove taktike imamo v zadevi sprejema aij odklanjanja samo italijanskih osebnih legitimacij. Izdali so pri rolo. naj se samo italijanske legitimacije sprejmejo, češ da se bomo že potem, kot občinski svetniki borili ga enakopravnost. Toda po volitvah niso niti s prstom mignili in smo. lahko se reče, vsi že pozabili na tako njihovo obljubo.
Slovenski izobraženec, pravi zato, ker -mu je ((obstanek na-'
šega naroda in kulture resnično pri srcu» ne bo služil stranki, ki želi priključiti Trst k Italiji, ker slovenski izobraženec ve’, da se v tisti Italiji slovenski jezik in kultura ne moreta nemoteno razvijati Da Pa zasledujeta KPl in Hsta smesna SHPz prav take cilje, menda ni treba bog vse kakš-nega dokazovanja. Kaj naj pa drugega pomeni stališče da je ..a na;prej evakuirati vse zete anglo-amerikanske in jugoslovanske (te so jim posebno vri srcu) in šele odhod «tujih» (jugoslovanskih!) čet bo ustvaril položaj za «boljšo rešitev«. Mar mislijo vidali-jevci in njihovi slovenski telički pri tako čvani SHPZ predlagat priključitev Trsta k Jugoslaviji7 Le brez skrbi, (dnternacio-valisti« okoli eDELA«: Slovenskih izobražencev ne boste dobili; zadovoljiti se boste morali s tistima dvema, ki sta v prvem trenutku mislila da so Titu dnevi šteti, pa Sta se v računih zmotila.
UBALD VRABEC
teoretično — pri zavezniških divizijah).
Devet kitajskih armednih zborov, pravi Mac Arthur, predstavlja samo predr/je sile sovražnika in sr mo 20 odst. kitajskega organiziranega vojaškega cotenclaU; nadaljnjih 15 do 20 divizij pa je 2branih ob reki Jalu v Mandžuriji. V takih pogojih, zatrjuje poročilo, je prehod v defenzivo in skrajšanje fronte navaden v°3aški me. never.
Nato navaja poročilo podatke o izgubah čet OZN. V dobi «tako imenovane katastrofe*, pravi poročilo, t. j. od 27. novembra do 12 decembra znašajo izgubg (to so ujeti, ranjeni, mrtvi) pr; ameriških četah 11.264 in 1.011 pri drugih ekspedicijskih korpusih. Tukaj pa niso vštete izgube južnih Korejcev. Poročilo tudj zatrjuje, da so bile izgube sovražnika v' razmerju 10:1 proti izgubam zaveznikov in trdi, da so se te izguibe že občutile v tem,' da se je hitrost napredovanja severnih močno zmanjšala.
Ministrstvo za obrambo pa je izjavilo, da znašajo ameriške izgube doslej 36.“21. To število je znatno manjše od Števila 42.992, ki je bilo danes objavljeno v Tokiu, vendar ministrstvo pojasnjuje, da so v številu iz Tokia verjetno vključeni tudi primeri bolezni. Ministrstvo navaja seznam 6180 mrtvih.
Medtem ko z zapadne korejske fronte ne javljajo nikakih bistvenih novic, pa poročajo z mostišča pri Hungnamu, da je severnim uspelo zavzet; neko višino, s katere je mogoče obvladati središče Hungnama Vendar so bili baje od tukaj pregnani.  _________
Belgija obnavlja diplomatske odnose s Španijo
BRUSELJ, 21. Belgijska vlada Je zaprosila špansko, da bi smela v kratkem imenovati svojega podanika za Madrid. Belgijski zunanji minister Van Zeeland sicer še ni določi! bodočega poslanika in je treba belgijski korak v Madridu razlagati predvsem kot želio za obnovitev formalnih diplomatskih odnosov.
primorski dnevnik
INTERPELACIJA PREDSTAVNIKA LF TOV. DR. DEKLEVE V OBČINSKEM SVETU
Očitna krivica na šhnilo razlaščencev
v žaveljski industrijski coni
Lastniki, razlaščenci, ki so predvsem mali kmetje, morajo dobiti polno odškodnino — ceno, ki bi jo zemljišče imelo v prosti prodaji
Ker je bil na zadnji seji tržaškega mestnega sveta ie prekoračen čas, ki je določen za vprašanja in interpelacije občinskih svetnikov, je predstavnik Slovansko-italijanske ljudske fronte tov. dr. Jože Dekleva vložil pismeno spodnjo interpelacijo, ki obravnava važno vprašanje razlastitve žaveljskih kmetov, ki imajb svoja zemljišča na področju nastajajočega industrijskega pristanišča, zlasti še glede na družbo «Zta(-c ementi».
Pričakujemo, da bo dr. Dekleva dobil na prihodnji seji odgovor, ki bo zadovoljiv za kmete, ki jih stvar zadeva.
Menim, da je moja dolžnost, da kot veren tolmač velike zaskrbljenosti onih, katerih zemljišča bodo razlaščena in ki so v veliki večini mali lastniki, kmetje, sprožim pred tem svetom vprašanje bodočih razlastitev. ki jih bo izvajala Usta-
Naročite si
KOLEDAR OF1951
za ceno 350 lir
Poleg koledarja prejmete sata denar ie tri knjige Prešernove knjižnice
nova Za industrijsko pristanišče v Zavljah. Ta zaskrbljenost ima svoj izvor v dejstvu, da so -ene, ki jih razlastitelj (omenjena ustanova) nudi, za parcele zelo nitke, in deloma tudi v postopku za razlastitev. To vprašanje postavljam na tem mestu zato, ker občina ne more molče mimo interesov tako velikega dela občanov, in to onega sloja, ki ima iz različnih razlogov najmanj obrambnih sredstev. Dalje zaradi tega ker zakon sam (po 61. 26) pooblašča občinske oblasti, da v prvi stopnji skušajo doseči poravnavo med razlastiteljem in razlaščenci.
Dejal sem, da je vprašanje predvsem v cenah za zemljišča, ki bodo razlaščen.. Dejansko za zemljišča, ki 'so zelo dobro obdelana, kot n. pr. za vinograde nudijo cene, ki so malo v«i|7pd.,3p0 lir za kvadratni z dne 25 junija 1865 št. 2359, ki ureja razlastit-ye, izrecno določa v svojem 29 čl., da mora odškodnina doseči dejansko ceno, kj bi jo nepremičnina imela v prosti kupoprodaji.
Tega predpisa niti zdaleč ne upoštevajo v cenah, ki jih ponujajo razlaščencem, kajti kupoprodaje zemljišč iste kakovosti jn slične lege dosecajo najmanj dvojno ceno. Na dlani je očitna krivica, ki jo izvajam v škodo razlaščencev. Dovoli je, če omenimo, da ponujane cpne ustrezajo polm vrednosti prjdelkov ki se pridelajo največ v dveh letih na zemliišču.
Zdi se mi, da v,i bilo skrajno nep-avično izvršiti ta nosel na nač n, tako da bi pritiskali en sloj, kj ne živi v najboljših gospodarskih razmerah, kot -je splošno znano. Mnogi poljedelci. bodo zeubili z razlastitvijo predmet svoiega dela, marsikateri tudi vsako srrd tvo Za pre zivl anie. Nad«ljo se mi ne zdi pravčno, da bi omenjena ustanova vlekla dob’čko jz preprodajo razlaščenih zem'jišf jndu. strijsktm podjotj»m, dr si tako
pridobi potrebna sredstva zase, kot je izjavil na tiskovni konferenci 13. novembra t. 1. predsednik ustanove.
Potrebno je omeniti, da bi ugoditev upravičenim zahtevam razlaščencev v zelo skromni meri vplivala na celo. kupne izdatke, če upoštevamo ogromne investicije v industrij, skem pristanišču na sploh.
Porabljam to priliko, da ome. nim, da je v preteklih dneh družba Italcementi, verjetno po praksi Ustanove za žavelj-sko industrijsko pristanišče, poslala mnogim lonjerskim kmetom ponudbe, kjer se vrti cena 130 lir za kvadratni meter za nabavo zemljišč, iz katerih bo dob:la potreben mate rial za svoje novo pod:etje v Zavljah. To je bila ponudba Za zemljišča, ki so v katastru kla-sificirana kot vinogradi Družba Italcementi se sklicuj« glede cen na krajevne izvedence, ki jih Pa ni podrobneje označila. Opozoriti hočem na dolžnost kmetijskega inšpektorata, ki varuje ali bj vsaj moral varovati interese kmetov, jn na dolžnost državnega telmičnpg-urada. Bilo bi zelo umestno, da ti dve državni ustanovi natančneje določita kriterije, ki jim služ -jo za določitev omenjenih cen.
Predlagam, da gospod župan in občinski upravni odbor posredujeta pri odločilnih ustano vah za pravično določitev cen razlaščencem in v kolikor je potrebno, tudi za sprejem' na delo v pristanišču onih, ki bi z razlastitvijo izgubili sredstva za preživljanje.
Drugo osrednje predavanje SHPZ
V dvorani na stadionu «Prvi maj« je bilo včeraj drugo tako imenovano osrednje predavanje SHPZ. Predavatelj tov. Srečko Vilhar si je za svoje predavanje izbral zelo obširno temo «Istrski in tržaški Slovenci v minulih stoletjih. Kako so italijanski šovinisti in iredentisti potvarjali našo zgodovino«. Snov ki jo je poskušal obdelati tov. Vilhar je vsekakor zanimiva in poslušalci so zvedeli marsikaj. do' česar se je človeku poleg vsakdanjega dela težko dokopati, pa čeprav vse tp„takp v živo zadeva nas Slovence na
tem ozemlju; (Omenimo zgolj objektivno in dostojno pisanje o Slovencih oziroma Slovanih .h starejših piscev in pa pristranost in sovraštvo novejših zgodovinarjev od Kandler-ja naprej).
Po vojni smo imeli tržaški Slovenci vse premalo (lahko rečemo celo nič- predavanj, ki bi bila namenjena širšemu krogu občinstva, a bi Se vendar ne-, koliko približala tipu znanstvenega predavanja. Mogoče je prav v tem vzrok, da tudi predavatelji še nimajo potrebnih izkustev za pravilni obseg predavanja. Včeraj nam je n. pr. predavatelj nakazal snovi za cel ciklus predavanj. Tak ciklus je sicer vsaj za sedaj neizvedljiv toda kljub temu se je treba v snovi omejiti. Na ta način bomo žrtvovali — da se po šahovsko izrazimo — kvantiteto za kvaliteto.
DEDEK MRAZ
ie čaka n d Mii ftiidftev-ek
lato la pohitite in piibpeuaite po booiih močeh, da So liouoletna iethci leb plastnih oholi l
uelih uspeli pionirjeu lil, ohraja
Številno občinstvo je prisostvovalo nad vse uspeli kulturni prireditvi
Včeraj zvečer je bil zares praznik za pionirje III. okraja; imeli so namreč v prostorih prosvetnega društva lepo uspelo kulturno prireditev.
Dvorana, ki je sicer precej prostorna, je bila do zadnjega kotička polna občinstva, ki je Z zanimanjem sledilo kulturnemu sporedu, katerega so v pretežni meri izvedli pridni in marljivi pionirji III. okraja.
Najprej so nastopili pionirji s svojim pevskim zborom ter zapeli narodno «Ena ptička priletela«. Zbor je dckaj številen in glasovi dobro ubrani.
Sledila je recitacija Otona Zupančiča' «Hej oblaki«, nato zborna recitacija ((Solarju za Spomin«, katero - so lepo in skladno izvedli pionirji in pionirke III. okraja, ki so dokazali, da niso samo dobri pevci, temveč tudi dobri recitatorji.
V naslednji točki nam je pionirka Molinari zaigrala na klavir skladbo «11 piccolo monta-naro« (Mali hribovec). Moli-narijeva je pokazala že kar do. bro znanje in siguren nastop ter je žela za svoje izvajanje odobravanje vseh.
V prizorčku ((Povest o zaboju« so se zopet izkazali mladi igralci in igralke.. Sledili sta še dve recitaciji, in sicer- reci-
tacija male Helenice ((Pionirček« in recitacija . v italijanščini «Maggiolata». Obe recita-torki sta pogumno povedali svoji pesmici.
Tamburaški zbor PD «Ivan Cankar«, sestavljen iz mladincev in mladink, ki ga vodi neumorni prosvetni delavec tov. Gerdol, je zaradi svojih uspelih nastopov med našim ljudstvom že zelo priljubljen. Zato
KOLEDAR
(^ledahiče - - 'JioAio-
Petek 22. decembra
Sonce vzide ob 7.43, zaide ob 16.23, dolžina dneva 8.30. Luna vzide ob 14.28, zatone ob 6.14.
Jutri sobota 23. decembra
Viktorija. Ozrislav
PIONIRSKA DRUŽINA IZ PLAVIJ vabi na kulturno prireditev, ki bo v torek (sv. Stefan) 26. t. m. ob 17. uri v dvorani v Plavjah. Pridite vsi, ki se zanimate za kulturno dejavnost otrok.
Dnevna otroška zavetišča
za raznarodovanje slovenskih otrok
V Trstu ima še tako socialno potrebna in napredna ustanova svojo posebno nalogo: Utrjevati „italijanstvo“ Trsta-Zahtevamo za svoje otroke slovenska zavetišča
Dnevna zavetišča (rikreato-riji), kakršnih imamo nekaj tudi pri nas v Trstu, so za mesta, zlastj za mesta s številnim proletariatom zelo potrebne in koristne ustanove. Otroci delavcev, katerih starši so preko dneva zaposleni z. borbo za kruh in obstanek, so v izven-šolskem času prepuščeni cesti, ki je najbolj negativen vzgojni činitelj. Dnevna zavetišča imajo prav to nalogo, da odtegnejo otroka vplivu ulice, da ga v svojem okrilju in pod nadzorstvom pedagoškega osebja zaposlijo z zdravo igro in zabavo, pa tudi z zanimivim in kratkočasnim delom ter kulturnim izživljanjem. .
Tudi v Trstu je skrb za dnevna zavetišča kar tradicionalna, saij’ so pred kratkim-de ustano-
Posledica stanovanjskih razmer
\ nove hiše pri Sv. Saivi se je vselilo brez dovoljenju 5družin s 27 družinskimi člani
Delavci!
V sindikalnem pregledu B. Petronia bo oddajal danes zvečer ob 19.45 radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 m »Načrt statuta Zveze ERS STO«.
Naveličali so se čakanja in so si sami dobili stanovanja, ker se živ krst ni hotel zmenitj zanje. V sredo okrog 23 se je približno 23 moških, žensk in otrok naselilo brez dovoljenja od oblasti v novo skoraj dograjeno stanovanjsko hišo v bližini vojašnice civilne policije pri Sv. Savi. S svojimi bornimi pokrivali, odejami itd. se je pet družin naselilo v dveh nadstropjih nove stanovanjske hiše, ki jo je zgradila za najbolj potrebne ZVU. Policija je to kmalu opazila in je ukazala nepovabljenim stanovalcem, naj zapustijo stavbo. Vsi pozivi policajev niso nič zalegli. Vsi novonaseljeni stanovalci so pobrali kar so imeli pod roko in se zabarikadirali. Včeraj in sinoči so bili še vsi v novih stanovanjih. Nova zgradba je še last ZVU in le ta bo lahko odredila ali bodo novi naseljenci lahko ostali ali morali izprazniti poslopje.
Grdo bi jih bilo zganjati zdaj pred prazniki, zlasti še ker je pritisnil mraz. Upamo da bo
vojaška uprava upoštevala zahteve in potrebe najbolj potrebnih in jim dodelila stanovanja v r.ovi zgradbi.
Na vsak način je ta dogodek zelo značilen za današnje razmere v Trstu, ko si morajo družine s silo poiskati stanovanja.
:J: # #
Ob zaključku lista smo prejeli poročilo, da je včeraj zvečer okrog 10. ure policija po nalogu ZVU ukazala odpreti vežna vrata in pozvala stanovalce, naj se izsele. Stanovalci so na to po kratkem razgovoru mirno pristali, s seboj so vzeli le najnujnejše; za pohištvo so jim dovolili, da lahko ostane v stanovanjih. Policija jih je nato odpeljala v svojo vojašnico pri Sv. Savi, odkoder so nekateri odšli v svoja prejšnja bivališča, a ostale je policija zapeljala v silos.
7 moških iz te skupine bo prišlo danes ob 11 pred sodišče za določevanje narokov pod obtožbo, da so se vselili v stanovanja ZVU brez potrebnega dovoljenja in da se niso pokorili prvim ukazom policije.
ve praznovale 40 letnico svoje ustanove. V letošnjem občinskem proračunu je tem ustanovam namenjenih 71.659.000 lir.
Toda v Trstu ima še tako napredna in pozitivna stvar svojo senčno, da- prav temno, stvar v krivičnem odnosu šovinistične uprave do slovenskega dela domačega prebivalstva. Dnevna zavetišča so namreč samo italijanska, četudi je vsem znano, da je mnogo delavstva, katerega otrokom so predvsem namenjena zavetišča, slovenske narodnosti. Seveda bodo ((širokosrčni« in ((dobrotni« gospodje pri rnagistratu izjavili, da so vrata zavetišč odprta tudi slovenskim otrokom. Toda prav v tem se manir testira ona negativna stran sicer koristnih zavetišč. Šovinistična občinska uprava je tudi zavetišča uvrstila med ona sredstva, ki naj pomagajo cu-njastemu italijanskemu imperializmu z raznarodovanjem slovenskih otrok, utrjevati «ita--lijanstvo« Trsta. Ce bi odgovorni krogi ocenjevali zavetišča samo in izključno z edino pravega vzgojnega in socialnega stališča, b; ne obnovili samo zavetišč v mestu in spodnji okolici, temveč bi obnovili tudi zavetišče, ki je že nekoč obstajalo na Opčinah. Seveda, sedaj ni več fašizma v meri, da bi si gospodje upal; obnoviti opensko dnevno zavetišče v oni obliki in z isto raznarodovalno funkcijo, kot jo je to zavetišče imelo v preteklosti. V današnji situaciji b; opensko zavetišče moralo biti nujno slovensko. Zato se je občinski upravi zdelo pač bolje, da ga ne obnovi.
Mi smo seveda drugačnega mnenja in ker to naše mnenje sloni na trdnih temeljih pravičnosti jn enakopravnosti, smo prepričani, da bo moralo to naše mnenje v polni meri obveljati. Tržaški meščani slovenske narodnosti imamo namreč prav iste pravice, kot naši someščani italijanske narodnosti. Zato postavljamo zahtevo, da se obnovi že nekoč obstoječe opensko dnevno zavetišče, seveda s slovenskim vzgojnim in
najbolj prizadeti slovenski star.,	otroškega	praznika,
*p*repncam smo,, da bo zahtevo po slovenskih: dnevnih .zavetiščih podprl tudi vsak resnično demokratični Italijan;
tehničnim osebjem; poleg tega pa smatramo, da je treba takoj pričeti s pripravami za ustanovitev slovenskih dnevnih zavetišč v mestu (liri Sv. Jakobu), v Skednju, pri Sv. Ivanu, v Rojanu in v Barkovljah. U-goto.vili smo da v mnoga obstoječa dnevna zavetišča zahajajo slovenski otroci, ker bi jih starši drugače morali prepustiti nevarnj vzgoji ulice. Prav v tem, da izkorišča potujčeval-ni šovinizem težko skrb staršev, je moralna podlost takega početja. Proti izrabljanju dnevnih zavetišč mora . nastopiti vse slovensko ljudstvo, zlasti
ni čuda, da je tudi tokrat občinstvo z veseljem pozdravilo nastop tamburašev ter pazno sledilo dobro izvedenemu glasbenemu sporedu. Posebno je navdušila ter naravnost užgala mlado občinstvo ((Pionirska himna«; ki so jo na poziv dirigenta zapeli iz polnih grl vsi navzoči.
Sledila je igrica Preobražen-skega ((Pravi tovariš«, v kateri so nastopale same živali, ki so jih dobro zaigrali pionirji in pionirke. Upamo, da so naši o-troci razumeli pomen te vzgojne igrice, ki je pokazala, kako naj bodo otroci dobri in tovariški.
Naslednja točka je bila zopet recitacija v italijanščini «11 ro-spo e il villano«; žal je bilo mlado občinstvo že precej razigrano in nemirno tako, da se nežni glasek mlade reeitatorke ni dobro slišal. Kot zaključni točki uspele kulturne prireditve sta bila balet, ki so ga izvajale pionirke, katere ?o bile v letošnjih počitniških kolonijah v Sloveniji v Ptuju, in pa nastop pionirskega . pevskega zbora, ki je zapel priljubljeno ((Pionirsko himno«,
S svojim'prvim nastopom; v večjem’ obsegu so pionirji dokazali, da znajo biti dovolj marljivi in'' vztrajni ter da se znajo z vso resnostjo, pripraviti na svoje prireditve. Seveda jim mora biti ta prvi njih nastop, s katerim so hoteli tudi oni prispevati k uspehu letošnje novoletne jelke, samo v izpodbudo, da se bodo =e nadalje učili in pripravljali, da bodo njihove prihodnje prireditve še bolj popolne in dobro izvedene.
Da je naše občinstvo razume-
na.m dokazuje že dejstvo, da je bilo na tej prireditvi nabrano v korist novoletne jelke T0.il6.'
Pionirska družina „Voika Smuč"
v Dijaškem domu
VABI na
kulturno prireditev, ki bo danes 22. t. m. ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Buonarroti 31.
Na programu je pravljična enodejanka, petje, recitacije.
Nesreče potnikov in vozačev
Mognon Severo, star 48 let, je hotel čez Ulico Carducci, pa ga je podrl avto, katerega je vozil Gardir.1 Leone iz Skedenj-ske ulice 32. Mugnona so takoj pripeljali na Rdeči križ, ker se je nekoliko pobil po glavi in se bo moral zdraviti dober teden.
!}J S?! $	a
Nekoliko bolj pa se je pobil in bi se bil lahko še vec Umberto Stanta, ki se je včeraj popoldne vozil z «Vespo». Da ne bi povozil nekega neprevidnega potnika, ki je skočil s tramvaja med vožnjo, je slabo okrenil svoje vozilo m se zaletel na pločnik ter se pobil po obrazu, za kar se ™ moral zdraviti dobra dva tedna.
Nov Irg v Ul. Zoruttf
Občina obvešča, da bo v teh dneh odprt nov trg Jf^bje, zelenjavo in cvetice v.unci zo-rutti.
URADNE OBJAVE
Sveže ribe za božič
TRST, 21. (AIS) — Da bi zagotovila tržaškemu prebival, stvu o božičnem času. dovolj svežih rib, je ZVU sklenila z družbo «Provveditorio Pešce Fresco« dogovor, po katerem bodo prodajali potrošnikom morske lipane (cefali) po ceni, ki ne bo presegala 360 lir za kg.
Predvidevajo, da bo do božiča na razpolago 400 stotov morskih lipanov, 200 stotov je že prispelo jn so na razpolago potrošnikom p0 ceni 360 lir za kg.
* * *
URNIK POSTNIH URADOV MED PRAZNIKI. - Med prazniki bodo imeli pcštni in telegrafski uradi Sledeči urnik: v nedeljo bodo vsi glavni uradi opravljali vse posle do 12. ure. Za božič in novo leto ter 26. in 27. t. m. bodo opravljali vse posle razen denarnih. Telegrafski urad bo odprt ves čas.
Pisatelj F. S. Fnžgar bo skoraj 80-leinik. Najboli se je proslavil s svoj m nmanom iz življenja stdrih Slovanov iz časov bizant nskega ce arstva «Pod svobodnim soncem», ki je v ponatisu izhajal tudi v «Primorskem dnevniku» Pomembno obogatitev slovenske književnosti pa pomenijo tudi druga njegova dela, naj navedem samo (iDelc'0 Ančko«, ((Prerokovano«, sijopio črtico «Na petelina», roman «h modernega sveta» m mehove drame, med katerimi zavzema «Razva-llna življenja» z-trrdi simje dramatične zgoščenosti, klenega jezika in preproste, n ostre karakterizacije nastopajočih oseb posebno mesto Finžgar je ljudski dramatik v pravem pomenu besede. Sam izhaja iz gorenjskega kmetstva in kot duhoiuuk je zlasti še do bro spoznal njegove težnje strasti in navake Drama e-RaZ valina življenja» je bila napisana pred prvo svetovno vojno. V njej je pisarij drastično prikazal učinek nekaterih zlih strasti, ki so tedaj izpodkopavale družine, nj:hovo rosest ter posameznega človeka Taki strasti so pohlep po zemlii in denarju, samnlistnost i četo v pri sklepanju porok svojih otrok in pijančevanje. V s > te tri n°gativne elemente je Finžgar uspešno povezal v »Razna. lini življenja»
Stari vaški žganjarnar Urh, kj bogati na račun sovaščanov vdanih pijači, ga svojo hčerko Lenčko v zakon neljubljenemu sosedu Martinu, ker e premožen in marljiv kmet. Lenčka ljubi Ferjana, ki pa je spravil, deloma zaradi svoje
LEP USPEH TRETJE LETOŠNJE PREMIERE SNG
F. S. Finžgar: «Razvalina življenja«
lovske strasti, deloma iz obupa, ker ve, da ne bo dobil Lenčke, svoje posestvo na boben. Martin ie imel z Urhovo rejenko Tono otroka, toda ne vzame je, ker je sirota. Urh in Martin prodata Ferjanu posestvo, nesrečna Lenčka se začne vdajati piiači, ko sp'Znn, da ne bo mogla nikoli ljubiti Martina, Ferjan ne popusti v svoji ljubezni do nje in Martin, ki se je medtem vrgel na prekup. čevanje in se tudi sam iz obupa, ker ne more pridobiti Lenčkine ljubezni, vdal pijančevanju, zadavi v navalu ljubosumnosti svojo ženo. In Ferjan končno zabrusi skrušenemu Urhu v ob raz: vNe Martin, vi ste jo ubili!«
To je v kratkih besedah vsebina drame.
Modest Sancin se je kot režiser potrudil, da je dal poteku igre kar rnjbolj realističen poudarek. V skladu z inscenator-jem Jožetom Cesarjem, ki je izdelal v prvem dejanju verno podobo žganjarne, dela hiše in vrta z vodnjakom, katerim samo tesnoba odra ni dala do polne veljave, v drugem in tretjem pa pristno gorenjsko izbo, je skušal ustvariti ozračje gorenjske vasi, pred prvo svetovno vojno ter mu vdahniti čim večjo verodostojnost. To mu je t> veliki meri uspelo in
znatna je tudi njegova zasluga, da je umel pričarati tržaškemu občinstvu košček gorenjske zemlje z njenimi ljudmi pred oči.
Sam je igral žganjarnarja Urha in v njem uveljavil svojo izkušenost v oblikouanju karakternih likov. Zdi se mi, da ni dal ta preprosti Finžgarjev značaj, ki ga žene ena sama strast, pohlep po gruntu in denarju, v njegove zločinske podvige, Modestu Sancinu priložnosti, da bi uveljavil vse svoje innogolične sposobnosti karakterizacije. Iz repertoarja drugih, bolj kompliciranih likov (n. Pr. Molierovega «Skopuha» in ((Tartuff a«), je potegnil le nekaj zunanjih rekvizitov, sicer se je uspešno zanesel predvsem na svoj o dolgoletno rutino in na svoj igralski temperament. Zato je bil njegov Urh bolj dobro igran, kot neposredno doživet.
Soseda Martina je podal Rado Nakrst psihološko dobro u-temeljeno., Martinov značaj je bolj zapleten od Urn,tvega. Tudi on pozna pohlep po zemlji in denarju, toda On tudi ljubi svojo ženo. trpi za ljubosumnostjo in je igrača vseh teh velikokrat nasprotujočih si čustev. Tono je zavrgel iz pohlepa po doti, toda iz ljubezni do
Lenčke bi bil rad dober, ždel bi ji ugoditi in tako koleba med raznimi čustvi in strastmi, kar ga dela v naših očeh neodločnega. Nakrst je znal najti igralsko veren izraz za vsa ta nihanja med strastmi, vendar je bil najne posredne jši v izbruhih ljubosumnosti, ki jim je bil višek v zaključni sceni.
Ferjana je igral Jožko Lu-keš. Bil je zdrav gorenjski fant, divji lovec, ki ljubi svobodo in Lenčko, svoje dekle. Kot Urh tudi Ferjan ni kompliciran značaj . Zdi se mi, da se Finžgarju ni povsem posrečilo utemeljiti njegovo nedelavnost in njegovo pohajkovanje, ki sta v nasprotju z njegovo željo, da bi si priboril Lenčko za ženo. Morda se je zdel pisatelju-Gorenj-cu ta značaj sam po sebi vse namreč, saj niso bili taki fantje preveč jasen, iz miljeja Ven z romantičnimi primesmi, z željo po svobodnem izživljanju svoje lovske strasti, nekoč na Gorenjskem nič nenavadnega, kot sem imel v svojih otroških letih priložnost sam spoznati. Vsekakor se je Lukeš dobro vživel v Ferjanov značaj in ga podal s pristnim temperamentom in v dobri karakterizaciji.
Lenčko je igralo Lelja Reharjema, ki je tokrat prvič na-I stopila v tako tehtni in obsežni
vlogi. Lenčka je kot značaj Kdobro vzgojeno» kmečko dekle, ki se pokorava ukazom svojega očeta. Toda njeno srce hodi druga pota. Ljubj Ferjana in v zakonu z Martinom dokončno spozna, da bi se bila morala upreti očetovi volji, saj je zaigrala tako svojo življenjsko srečo. Oblikovanje tega ženskega značaja ni lahko in priznati moramo Leiji Rekarjevi, da ji je v veliki meri uspelo predstaviti nam verjeten in dovolj življenjski lik. Razpolaga z lepim, precej globokim glasom in z dobro izgovarjavo. Njen nastop je pokazal znatne igralske zmožnosti ki so na dobri poti razvoja. S svojo Lenčko se je uspešno vključila v an-samblsko celoto.
Urhov o rejenko Tono je igrala Zlatu Rodoškoma. Tona je zdravo kmečko dekle, ki je tudi razočaranje z Martinom, s katerim je imela nezakonskega otroka, ni moglo streti. Strastna je, njeno razmerje do Martina niha med zatajevano ljubeznijo in sovraštvom, vendar je v njej dobrota močne ženske, ki ni ravnodušna do nesreče svojega bližnjega. Čeprav nehote povzroči končno tragedijo, je po svojem značaju v drami vendarle najbolj pozitiven, v sebi uravnovešen in človeško dognan lik. Zlata Rodoškoma., ki je bila
tokrat sproščena, kot je morda še nismo videli, je dala Toni kri in meso, vdihnila ji je življenje, da smo gledalci začutili živ utrip Toninega srca. Njena nadurna rezkost je bila pravilno dozirana, da ie učinkovala pristno, veseli smo bili te kreacije, ki. pomeni za Zlato Ro-doškovo pomemben korak na-prej na njeni igralski poti.
Angela Rekarjeva je kot potomka Mica zopet ustvarila enega svojih pristnih, malcP humornih likov preprostih žensk iz ljudstva. Njeni nastopi so poživljali sceno in prinašali na oder tisti oddih kj je pri pre-sunkovitem naraščanju dramatične napetosti tolikokrat potreben.
Svoj dan je imel tudi Josip Fišer kot pijači vdani kmet Sirk. Fišer se je v zadnjih letih razvil v izvrstnega interpreta srednjih karakternih vlog, ki jim, zna dati prav tako učinkovit zunanji izraz kot tudi odgovarjajočo notranjo vsebino. Njegov Sirk je bil pristen kmečki očanec, ki ga pijača zavaja v sprejemanje nepremišljenih odločitev, katerih se po-tein prepozno kesa. Fišer je umel dati Sirku človeško toploto, pijančevsko nebogljenost in kot spremljavo rahlo karikirajoč humor.
Predstava je učinkovala z inscenacijo vred kot lepo zaokrožena celota. Občinstvo je nagradilo izvajalce z obilnim ploskanjem, ki je gotovo v ne-mali meri veljalo tudi sivolasemu avtorju. 80-letniku Finžgarju, k{ živi in še zmerom ustvarja v svobodni domovini.
VLADIMIR BARTOL
SEJA ODBORA za novoletno jelko
Danes 22. decembra ob 17 bo seja centralnega odbora za novoletno jelko v običajnih prostorih.
Odbor Glasbene Matice sklicuje za danes 22. t. m. ob 20 odborovo sejo, ki bo v običajnih prostorih v Ulici R. Manna 29.
Ker je dnevni red posebno važen prosimo, da bodo odborniki točno in sigurno prisotni.
i RADIO !■
JUGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) PETEK 22. 12. 1950.
6.30; Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00 :	Opoldanski koncert;
12.30: Igra Vaški kvintet; . 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Popularne pesmi poje tenorist Bruno Debracchi; 13.50: Nova Jugoslavija (slov.); 14.00: Igra Mali ansambel Radia Ljubljana; 14.30: Pregled tiska v ital.: 14.45: Pregled tiska v slov..
16.00: Glasba po željah za vojake JA (hrv.); 17.30:	Politične
aktualnosti (ital.); 17.40: Ritmična glasba; 18.00:	Športni	pregled
(ital.); 18.15: Arije starih moj. strov poje baritonist Stjepan Saj-far: 18.45: Poročila v hrv.; 18.55. Oddaja za vojsko (hrv.); 19.10: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa -poročila v slov.; 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.); 20.00: Uganite kaj igramo (ital.); 20.30: Slušna igra (ital.); 21.30: Revija plesnih orkestrov;. 22.00: Ljudska univerza: 1000 let slovenske zgodovine (slov.); 22.15: Koncert flavtista Borisa Čampe; 22-35: Lahka ve-, černa glasba; 23.00: Zadnj‘a poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Serenade; 23.30: Zaključek.
KINO
Rossetti. 20.30: Nastop boksarjev.
Excelsior. 16.00: «Pepelka», filmska slikanica.
Nazionale. 15.45: ((Življenje z očetom«, W. Povvell.
Arcobaleno. 15.00: «A1 Jolson«, Larry Parks Ev. Heges.
Fenice. 16.00: ((Naredili so iz mene zločinca«, Ann Sheridan
Filodrammatico. 16.00: ((Noetova barka«, P. De Filippo, L. Baa-rowa.
a
Alabarda. 16.00:	«Bikoborka»,
Ester VVilliams.
Armonia. 15.30: ((Jezdeči sreče«.
Garibaldi. 15.00: «Vojna spolov«, Fred Mac Murray,
Ideale. 15.30: «Potepuh z otoka«, Charles Laughton.
Impero. 15.00:	«Nova miška«,
Watt Disney.
Italia. 16.00: «Dekleta Harweya», J. Garland.
Kino ob morju. ((Zakonita obramba«.
Savona. 15.00: ((Okrvavljeni meči«, Larry Parks.
Vfirie. 16.00: «Gospod in sirena«,
Vittorio Veneto. 16.00: «Klic s severa«.
s
Adua. 16.00: «Na sprehodu z dvema Amerikancema«.
Azzurro. 16.00: ((Lisičji princ« T. Povver.
Belvedere: 15.30: «GentIeman, toda ue preveč«.
Marconi. 15.30: ((Skušnjava«, M. Oberon.
Massimo. 16.00: «Osveta Moola«.
Novo cine. 16.00: ((Nemogoča pustolovščina«, Errol Flynn.
Odeon. 16.00: «Zadnji dnevi Pompejev«, Micheline Prešle
Vittoria. 16,00:	((Kastiljski kapi.
tan«, T. Povver.
Venezia. «Napad šeststotih«.
Sv. Vid. 16.00: «Odpri se Sezam«.
Radio, 15.30: ((Deklice iz Arne. rike«, ENIC.
Pohitite z nakupom božičnih drevesc po izredno ugodnih cenah v Ulici Delle Milizie 19, telefon 96-510 (v bližini ulic Rossetti . La-marmora - Montebello), v skladiščih
ADRIA-EXPRESS
prireja zimovarjja v Sloveniji na
Bledu, Bohinju, Planici, Pokljuki, in Jezerskem
Zimovanje traja najmanj tri dni. Pojasnila in prijave pri Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5 b, tel. 29243.
Za novolelno jelko
I. okraj:	Skorklja, nabiralna
pola 154 1.350, Rojan-Moreri n. p. 133 1.130, n. p. 331 1.100, n. p. 140 2.500, Rojan n. p. 438 6.100, Barkovlje n. p. 150 5.950, n. p. 149 500, Belvedere n. p. 139 1.550, Pobega - Moreri 60, nabrano na n. p. 331 15.000; II. okraj: tov. Smuc n. p. 430 1.000, Sv. Lan n. p. 160 3.900, n. p. 2.600, Skoljet n. p. 166 1.050, Center mesta n. p. 177 1.300, Sv. Alojz n. p. 168 150, Sv. Alojz n. p. 169 750, nabrano na nekem družinskem večeru v II okraju 1.900, M. P. tovarišica iz Lonjerja 300; III okraj: Rocol -n. p. 212 1.400, Tence - Možina n. p. 221 800, V. okraj: Boljunec, n. p. 373 910, VI. okraj: Opčine, tov. Justina Danev n. p. 275 8.605, Fernetič n. p. 421 2.150; VII. o-kraj: Koludrovica n. p. 322 2.320, Zgonik, n. p. 321 3,800, Gabrovec n. p. 232 3.400, Nabrežina n. p. 314	10.000,	n.	p. 315 2.050, Sv.
Križ n. p. 329 1.370, Sv. Križ (trgovci) n. p. 433 1.450 lir.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8700-8750, papirnati šterling 1740, dolar 715-720, telegrafski dolar 725-švicarski frank 165-168, francoski frank 178-182, avstrijski šiling 24 - 24.50.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 5.
Civilne poroke: pleskar Pie-tro Ive in gospodinja Angela Škrbec.
Cerkvene poroke: pomorski natakar Eugenio Rossetti in gospodinja Nerina Princivalli, uradnik Pietro Bottega-Matti-vo in gospodinja Mafalda Mat-tico, mehanik Giuseppe Versa in gospodinja Karolina Colja, vojak angl. voj. Alfred Denny in šivilja Laura Rota.
Umrli so: 71-letna Maddalena Marinato, vd. Drusiar.; 76-letna Maria Gagger. vd. Palese; 66-letni Francesco Pahor; 68-letni Antonio Bernik; 56-letna Maria Verdier; 50-letni Melchiorre Clama; 74-letni Evgenij Sva-gelj; 62-letni Jožef Štolfa; 76-letr.f Fortunato Gionchetti; 50-letna Aliče Antonini; 81-letna Frančiška Jaksetič, por. Hrvatin.
SLOI/EAISKG r H/IRODAIU GLEDALIŠČE
za Tržaško uzcmljn
Danes 22. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Skednju
REPRIZA
Razvalina življenja
Vstopnice bodo na razpolago abonentom eno uro pred predstavo pri blagajni kina v Skednju. Za ostalo občinstvo so vstopnice v prodaji danes pri Adria-Express od 9 do 12 ter od 16 do 18 in pri blagajni kina v Skednju od 9 do 12.
Gledališče Verdi
Jutri zvečer ob 20.30 bo druga predstava opere »Francesca da Rimini«, kj jo je skompo-niral Riccardo Zandonai. Predstava bo za abonente B (pary ter in lože) in C (balkon ni galerija).
DIPLOMA
Na pravni fakulteti ljubljanske univerze je diplomiral tov. SERGIJ VOVK sin našega rojaka dr. Janka Vovka.
Novemu diplomirancu iskreno, čestitamo.
!lll!lllllimil!llllililll!!illlll!llllllilliniltllt
namizni srn
(Reggiano da tavola)
640 lir
romoRondE
(Aranci biondi)
58 lir
TIROLSKO J0B0LK0
40 do 60 lir
nossonii
Kupovati
pri
nuno
pomeni
sodelovati pri
izžrebanju bogatih nagrad:
RADIO
HARMONIKE vseh vrst
Milili STROJI
VSE XA OBROKE!
Na račun 1.000 lir Mesečni obrok 2.000 lir
POMNITE! Podjetje RUGGER0 R0SS0NI
KORKO UAIIIBALDI 8
2%Me <u% dloumdke >ia>Lgfadnice u- mAO-d-niH knMhjjJd >ta &&-Učna in nčutoietna uMčdci
7)o&iLe i^Ut m dituten-čUid kfriigainaft-
<60	„
"	Vati	im!
rj
KRZNENI PLAŠČ
TRST. Ul. 30. oktobra št. U, tel. 29374
W v
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljll. nadsU - Jele fon 11-32
| SEJA POKRAJINSKEGA ODPOSLANSTVA
Toplice v Lužnici bodo preuredili za otroško počitniško kolonijo
Seja občinskega npravnega odbora
V bližnji bodočnosti bodo zapeli nekaj javnih vodnjakov, ki ne služijo svojemu namenu
V torek zvečer so občinski odborniki nadaljevali s sejo, ki so jo zaradi pomanjkanja časa prekinili pretekli petek. Seji je predsedoval župan dr. Bernar-dis. Takoj po otvoritvi je župan poročal, da je podjetje Candolinj darovalo občini za božičnico 50.000 lir, katere bo občina uporabila v dobrodelne namene. V tej zvezi so odborniki na splošno omenili u tano. ve, med katere bodo razdelili doslej prejete vsote.
Po poročilu odbornika dr. Polesija o poslovanju delovnih centrov sp odborniki odobrili 364 tisoč lir za nabavo orodja in dobavo dnevnega obroka kruha delavcem, ki so tam zaposleni.
V zvezi s prevelikim številom javnih črpalk 3e °dbor sklenil, da jih bodo v bližnji bodočnosti nekaj z=Prli in sicer tiste, ki niso neposredno potrebne bližnjemu prebivalstvu. Tako bodo olajš-li občin, sko blagajno za velike vsote, ki jih ima v tei zvezi. Po tem sklepu bodo najprej zaprli eno izmed treh črpalk v Stražicah, ono pri pevmskem mostu,tretjo v Ul. Rafut, ki je služila za napajanje živine in četrto pa na dvorišču občinskih podjetij.
Nato so odobrili 105 tisoč lir Za razsvetljavo v straniščih v Ul. Vittorio Veneto, Ul. Ba:a-monti, Marrieli, Buonarroti in na Trgu Julija.
V zvezi z načrtom, ki ga je predložita ' občinska komisija za javne nasade za preureditev Trga Battisti, po ka‘erem naj bi odstranili stara drevesa in jih nadomestili z mladimi rastlinami razporejenimi v eni gredici se bodo odborniki izra. zili potem, ko bodo ta predlog lahko natančnejše proučili.
Nato so odborniki odobrili seznam revežev za leto 1951, iz katerega je razvidno, da mora občina vzdrževati 2683 ljudi. Nadaljevali so s pretresanjem problemov, ki jih bo rešil občinski svet kot so imenovanje upravnega sveta mestne bolnice,. in občinskega podpornega društva. Pomudili so de zlaHi pdi prvem vprašanju, ki ga bo zaradi pomanjkanja upravnih organov in tudi ostavke predsednika upravnega sveta zelo težko mogoče rešiti.
V zvezi s potrebo, da ima bolnica sposoben upravni svet, so odborniki sestavili nekaj predlogov, na podlagi katerih bodo občinski svetovalci laže zbrali člane novega upravnega sveta. S sejo so nadaljevali predsinočnjim.
Vesti za Trgovce
Pri Zvezi trgovcev za. goričko pokrajino si lahko vsi včlanjeni trgovci ogledajo sledeče okrožnice:
Ponudbe in povpraševanja blaga iz Nemčije, uvoz bombaža po planu ERP. odredbe ministrstva za zunanjo trgovino v zvezi s prošnjami za uvoz, uvoz z znižano carino konjev za klanje, delna uveljavitev carinskega sporazuma med Italijo in Francijo, ki sta ga sklenili marca 1950.
Roka pod statev
Pri delu v podgorski predilnici se je včeraj popoldne ponesrečila 45-letna delavka Pavlina Gemissi iz UJ. Brigata Cu. neo 5. Despa roka ji je namreč prišla pod statev. Odpeljali so jo v 'mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji rano obvezali. Ozdravela bo v enem tednu.
Hotela sta v Jugoslavijo
Finančni stražniki so včeraj zalotili v Wižini državne meje med Jugoslavijo in Italijo dva
moška, ki sta očitno nameravala preskočiti bodečo žico. Stražarji so njun načrt preprečili in ju aretirali.
Slo je za 18-letnega Mihaela Galla, doma iz Santa Croce pri Ragusi in 22-letnega Itala Pilota iz Codroipa pri Vidmu, ki se je izgovarjal pred policijo da je samo hotel pokazati Gal-lu pot čez mejo. Oba so prijavili sodnim oblastem zaradi nameravanega nezakonitega prestopa meje.
Nenadna slabost
Včeraj popoldne je Zeleni križ pripeljal v mestno bolnicp Brigata Pavia 32’ietnega Buti-gnona Bruna iz Gorice, Ulica Mazzini št. 1, ki se je zaradi nenadne slabosti kar zgrudil na tla v mestnem vrtu in- se je pri tem malo poškodoval. Bolničarji so ga takoj obvezali nakar je lahko Butignon sam odšel na svoj dom.
Gorico prenavljajo
Kop kanala po središču mesta, y katerega polagajo kaibel za novo avtomatično telefonsko centralo v Gorici, je v zadnjem času precej napredoval. Dela so se preselila s Korza Roosevelt na Korzo Verdi. Verjetno najbolj prcriiefna cesta v Gorici je skoraj do polovice razkopana in prekrita z izkopanim materialom tako dd je kretanje avtomobilov in drugih vozil nadvse otežkočeno.
Nekoliko više nasproti Ljudskega vrta pa so sklenili popraviti pročelje poslopja, ki je že precej časa klicalo popravila. Tudi nasproti pošte so postavili zidarski oder, kjer pray tako popravljajo r-drešje.
To sta samo dva primera, ki kažeta, da je v Gorici še dosti drugih poslopij, ki so potrebna popravila. Morda najbolj potrebna zidarske roke Pa bj bila sposloipja na koncu Ulice Ascoli, kjer stojijo na hišah celo napisi, da je prepovedan vstop v poslopje, ker se strop lahko vsak čas sesuje komu na glavo. Verjetno bi zidarska roka ne mogla ozdraviti teh razmajanih zidov. Nekdanji židovski geto je odslužil svojemu namenu. Vrat, ki so ga ločila od stare Gorice ni več. Naj giredo tudi poslopja, kjer je nekoč vladalo razkošje,‘po njihovih sledeh, in to iz varnostnih in morda še iz ... estetskih razlogov.
Oblasti premalo skrbijo za živinorejo
V Italiji, obstaja neki zakon, ki je bil objavljen v uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) meseca februarja 1933. leta pod št. 215. Ta zakon določa od 28 do 38 odst. prispevkov vsem onim posestnikom, ki bi izboljšali svoje pašnike ali če bi zgradili nove živinske hleve na pašnikih.
Takoj ko smo izvedeli za to določbo smo napravili nešteto prošenj in načrtov in jih predložili na «Ispettorato dell’A-gricoltura« v Videm. Vemo tudi, da so bile nage prošnje odposlane v Benetke in v Rim. Ko je bil De Gasperi letošnjo pomlad v Čedadu, je obljubil, da bo poskrbel za izboljšanje našega gospodarskega stanja in tudi raznj poslanci in senatorji vedno mnogo obljubljajo. Zaključiti pa moramo, da se do danes ni še nihče spomnil, da bi napravil tudi na tem področju kaj za «italianissime» doline Beneške Slovenije. Vsi le ob-
GORISKI SLOVENCI ! PRISPEVAJTE ZA KOLE-DO, KI JO PRIPRAVLJAJO ZENE BENEŠKE SLOVENIJE. DAROVE PRINE SITE NA SEDEŽ ZVEZE SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI, UL ASCOLI 1, I.
ljubujejo, do dejstev pa nikdar ne pride; morda mislijo, da je obljubiti in dati preveč. Naši živinorejci morajo zato še vedno držat; svojo živino v tako imenovanih bajtah, ki so že v razpadajočem stanju, ker za njihovo popravilo nimajo denarja, ali pa jo morajo puščati na prostem.
(«Matajur»)
Obvestilo
uprave občinskih podjetij
Uprava občinskih podjetij priporoča, potrošnikom naj poskrbijo, da bodo števce za vodo obložili s cunjami in slamo ter jih tako obvarovali, da bi voda v njih ne zmrznila. Iz istega vzroka naj obi ožijo tudi števce na vodo za plin.
V primeru okvar, ki bi nastale zaradi neupoštevanja o-menjenih navodil, bodo morali potrošniki poravnati stroške na lastno odgovornost kot to predvidevajo pravila.
Zaradi nemorale
Na ukaz državnega pravdni-štva iz Rima so organi javne varnosti včeraj v našeni mestu zaplenili , štiri izvode, revije »Barželette di tutto il mondos, ki ^o bili baje nemoralne vsebina
Trgo
vine in javni obrali za praznike
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da se bodo vse trgovine v prihodnjih praznikih ravnale po sledečem urniku;
Danes in jutri, 22. in 23. t. m., bodo vse trgovine razen mesnic lahko odprte do 20. ure. V nedeljo 24. decembra bodo lahko odprte od 8.30 do 12.30 in od 15 do 20.
Mesnice bodo danes in jutri,
22. in 23, t. m. odprte kot običajno, v nedeljo pa bodo. lahko odprte od 7 do 13 in od 16 do 20.
V ponedeljek bodo vse trgovine ves dan zaprte vštevši pekarne, mlekarne, mesnice, trgovine s sadjem in zelenjavo. Odprte bodo samo cvetličarne, in sicer od 8.30 do 13.
V torek 26. decembra bodo do 12 odprte samo pekarne in mlekarne, do 13 pa cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Pokriti trg bo 24. decembra odprt od 8 do 20. Dne 25. in 26. pa bo ves dan zaprt.
Javno kopališče bo jutri dne
23. odprto kot običajno, v nedeljo 24. bo pa odprto od 7 do 18,' v ponedeljek 25. zaprto ves dan in v torek 26. pa bo odprto od 8 do 13.
Policijske oblasti so dovolile, da so javni obrati lahko odprti vso noč razen krčem in beznic v dneh 24., 25. in 26. t. m.
Pred pričetkom gradnje
poslopja za socialno zavarovanje
Vse kaže da se bo lice Travnika ponovno izpremenilo. Na kraju, kjer je nekoč stala vojašnica, nameravajo namreč zgraditi poslopje državnega zavoda za socialno skrbstvo. S tem bj v neki meri dopolnili načrt, ki predvideva, da se zazida ves prostor okoli cerkve sv. Ignacija in Rimske ulice.
Dolgo časa ni prišla v javnost vest o tem, kako daleč so priprave za pričetek del. Sedaj pa smo izVedeli, da je osrednji ergan zavoda že cdobril kredit za gradnjo. Čakajo samo še podpisa s katerim bi občinska uprava prodala omenjenemu zavodu potrebno zemljišče. Ko bo tudi to storjeno bodo z deli takoj pričeli.
Novo poslopje bo prav gotovo predstavljalo korak dalje k ureditvi mesta. Vendar z njim predvsem tisti, ki pričakujejo stanovanja, ne bodo prav nič pridobili. Ce občinska uprava nima dovolj sredstev za gradnjo stanovanjskih poslopij, potem naj ji priskočijo na pomoč druge državne ustanove in organi oblasti ter zgradijo poslopja za številne brezdomce v mestu. Lepo je, da je oblast takoj poskrbela za streho beguncem. Toda nikjer ni zakona, ki bi jim pripisoval večjo veljavo in več pravic. Domačini so italijanski državljani in imajo vse pravice na to, da zahtevajo dostojno stanovanje.
Na svoji zadnji seji so pokrajinski odposlanci najpre-j proučili predlog komisariata italijanske mladine, ki spada pod upravo šolskega skrbništva, po katerem naj bi jim pokrajinsko odposlanstvo delo v najem poslopje v Lužnici, ki ga -je kupilo, leta 1946. V tem poslopju namerava omenjeni komisariat organizirati počitniške kolonije za šolske otroke. Odposlanci so ta predlog zavrnili, ker namerava pokrajina sama v omenjenem poslopju organizirati pečliniško kolonijo za otroke pokrajinskega zavoda v Gradiški in sinove nameščencev pokrajinske uprave. V tej zvezi so odobrili 1 mi-lijon lir za popravilo tega poslopja.
V zvezi s prošnjo pokrajinskega inšpektorata za poljedelstvo, ki prosi za prispevek konzorciju za večji ži arski donos, so deputatje s Tenili, da se bodo glede tega informirali pri drugih pokrajinskih upravah. Nato so odobrili večje vsote za najnujnejša popravila v orožniški vojašnici v Tržiču. Nato so odobrili svoj pristanek Centru za namakalne študije v Benetkah in zamenjavo zemljišč med pokrajino in občino Rcmans, ki bodo služila za destop na nov most čez Ter. Ob zaključku .so odbbrili še 1.8841.660 lir za razne dobave zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo.
Predavanje v Ljudski knjižnici
V sredo zvečer je bilo v prostorih Ljudske knjižnice in čitalnice zanimivo predavanje o
vitaminih in njihovi vlogi v. življenju človeka. Predaval je dr. Jakončič.
V glavnem se je predavatelj zadržal pri vitaminih A, B, C, D in PP. Poudaril je, da so vitamini neobhodno potrebni za življenje. Dokler niso znanstveniki odkril; njihove vloge pri prehrani, je človeštvo bolehalo na vsakovrstnih boleznih. Dan- ) danes jih skoraj ni. Z uživanjem hrane, kjer je dovolj vitaminov, se avitaminozne bolezni popolnoma odpravijo.
Včeraj se je sestal občinski svet
Sinoči se je na goriškem gradu sestal občinski svet k peti seji jesenskega zasedanja. Razpravljali so o dokladah za občinske uradnike na osnovni Scelbove odredbe in o izvolitvi novega upravnega sveta za občinsko podporno društvo in civilno bolnico. Zaradi tehničnih preprek ne moremo v tej številki objaviti podrobnega poročila. Zato bomo to storili jutri.
KINO
VERDI, 17: «Glas v viharju)), M. Oberon in L. Oliver.
VITTORIA, 17:	«Lepi plen»,
I. De Carlo (barvni film).
CENTRALE, 17:	«Karavana
Mormonov«, J. Tru.
MODERNO, 17: «Rdeče nebo nad Balkanom«, J. Auer.
EDEN, ,17: «Toto - vesela prikazen«, Toto.
Nekaj smernic za bodoče
delovanje dramskih družin
Uprizoritve, prirejene v okviru tedna slovenske kulture, so nam odkrile marsikatere napake, ki jim podlegajo naše dramske družine po vaseh. Predvsem je treba odpraviti o-malovaževanje gledališke u-metnosti, ki jo opažamo pri mnogih prosvetnih društvih. Ne' kateri vidijo namreč edino v pevskih zborih pravo prosvetno delovanje, druge je zopet sram nastopati na odru in podobno. In vendar moramo našemu ljudstvu nuditi slovensko besedo na odru, ki naj polagoma izpodrine vse tuje primesi, ki jih je polno naše narečje..
Blagoglasna govorica naj bo v prvi vrsti dostopna naši mladini, ki naj po izobraževalnih tečajih sega po knjigah, da si izpopolni svoj besedni zaklad; šele tako pripravljena dramska družina bo sposobna študija resnega in globljega dramskega dela. Vse plehke in brez-vsebinske igre naj zginejo z naših odrov, pričeti je treba z vajami lepih iger, ki niso prijetne le za uho, ampak so tudi vzgojnega pomena. Le, če bomo skrbeli za zdrav prosvetni razmah našega podeželja, bomo od našega človeka lahko zahtevali, da bo v doglednem času pojmoval še tako zapletena gospodarska in politična vprašanja današnjih časov.
Druga napaka, v katero zapadejo naši odri, tiči v prema-
li samostojnosti in delavnosti. Vse preveč čakamo na izpod-bude in navodila osrednje Pro" svetne organizacije, to je P°d-zveze SHPZ. Dramske družine naj se zgledujejo na igralcih iz Vanganela, ki so na lastno roko spravili na oder zahtevno igro ((Zupanova Micka«, jo sami režirali in pripravili kuli se ter kostume. Pod zveza SHPZ bo vsem skupinam prišla rade yolje na pomoč z nasveti, z dramskim gradivom in strokovnjaki, ki bi nadzirali režijo in naštudiranje igre, za vse ostalo pa je potrebno, da se dramske družine kolikor prej mogoče osamosvojijo
Prezreti ne smemo pomanjkanje discipline in reda za ča-sa študija igre; glede .tega smo dolžni pohvaliti sicer ma loštevilno družino v Dekanih, ki je točno obiskovala vaje. 2al je bil rok za uprizoritev «Lovorjevega venca« mnogo prekratek. Grajati je tudi treba nesmotrno in nenačrtno de-
nekateri pokazati delovanje, društva samo ob določenih prilikah; toda ravno v takih primerih se pokaže, da j,e čež noč nemogoče napravit; *z preprostega človeka — umetnika.
V bodoče naj sloni študij v podrobnejši razčlenitvi posameznih vlog, ki naj bodo razdeljene med igralce in igralke, ki vsaj približno odgovarjajo značajem. kot jih prikazuje pisatelj. Drug; glavni pogoj za dobro podajanje vloge je, zadostno obvladanje slovenščine, kajti le tako bomo dosegli pravilno izgovarjavo, sposobno za oder.
Ob tej priliki moramo zopet podrezati koprfko PD «0. Zupančič«, ki ima na razpojpgo lepo in akustično gledališče s prostornim odrom, na katerem pa igrajo le gostje. Skrajni čas je, da osnujemo v Kopru osrednjo in reprezentativno dramsko družino.	P.	F.
I. zasedanje okrajnega zbora SIAU v Kopru
V nedeljo 24. decembra ob S. uri dopoldne bo v koprskem gledališču prvo zasedanje o-krajnega zbora SIAU z naslednjim dnevnim redom:
1. Izvolitev delovnega predsedstva.
2. Poročilo o delu Fronte in bodoče naloge.
3. Debata in zaključki.
4. Volitve okrajnega odbora SIAU in določitev števila čla. nov za okrožni odbor.
5. Razno.
Bertoki
Novoletna jelka
po vseh zaselkih
Za novoletno jelko bomo pri nas imeli obdarovanje otrok v vsakem kraju zase. Tako bodo obdarovanja deležni otroci v Skocijanu, pri Sv. Tomažu, v Serminu in v Bertokih. Naše prosvetno društvo «Marko» bo priredilo za dan 1. januarja o-troški sejem z gozdičkom in kočo ter še drugimi privlačnostmi za otroke. Nabiralna akcija je tudi že dala prve u-spehe. Tako je kmečka r.-abav-no-prodajna zadruga poklonila v ta namen 10.000 din, prosvetno društvo pa 5.000 din. Svoj prispevek je obljubila tudi
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Jelefon 70
lo, ki obstoji v tem, da hočejo j kmečka delovna zadruga.
(Nadaljevanje in konec)
V Skocijanu, je delalo 50 oseb in ie prispevalo 974 udarniških ur. Delo so izvršili večinoma okoli domače kmetijske šole. V Manžariu so porušili v vasi še nekatere poškodovane hiše in izravnali cesto. Pri tem je sodelovalo 286 tovarišev ih tovarišic, ki so prispevali 1.442 delovnih ur. V tej vaši so ‘imeli tudi gospodarsko predavanje, ki je bilo zelo dobro obiskano (74 oseb), enako visoka udeležba je bila vselej tudi pri množičnih sestankih.
V Babičih so napravili nov zadružni hlev in popravili cesto. V ta namen je dalo 215 prostovoljcev 1155 delovnih ur. Svojo disciplino so pokazali vaščani tudi pri številnih množičnih sestankih (6). V Salari je 90 tovarišev ..žrtvovalo za dela pri mostu in na cesti 1115 prostovoljnih ur, v Borštu pa so pri delih na cesti in za ljudski dom izvedli 444 ur, kar je zasluga 134 vaščanov.
Posebno so se izkazali tudi v Glemu, kjer so delali na cesti in pri zgradbi ljudskega doma 1918 ur. Pri tem delu je sodelovalo 192 oseb. Poleg množičnih sestankov (4) so obiskali tečaj za nepismene in nadaljevalni tečaj.
V oddaljenem Topolovcu so imeli več tečajev 43 vaščanov pa je pri prostovoljnem delu prispevalo 394 delovnih ur. Kot vedno so bile Puče tudi to pot zelo aktivne. Bazni odbor SIAU je bil stalno v akciji in ie organizral 6 množičnih sestankov in analfabetski tečaj. Uspešna je bila tudi dramska družina, ki je povzdignila kulturno delo. Pri delih na cesti, za elektrifikacijo in pri gradnji zadružnega hleva je 12(1 tovarišev in tovarišic žrtvovalo 1700 delovnih ur. Ta vas je bila tudi izredno disciplinirana v obveščanju centralnih organizacij. Enako je s Koštabono. Tu so imeli dve gospodarski predavanji, 5 mtiožičtnih sestankov, 168 prostovoljcev Pa je v iste namene kakor v Pučah prispevalo 650 prostovoljnih ur
Nadalje Šmarje. 3 politična predavanja, nadaljevalni tečaj, tečaj za nepismene, in uspeh pevskega zbora, ki je bil v tednu slovenske kulture nagrajen z zneskom 5000 din in dramske skupine, ki je prejela nagrado 3000 din, dokazujejo veliko-kulturno prosvetno raven on-dotnih domačinov. Poleg številnih množičnih sestankov (6) pa je 380 udarnikov dalo za dela pri zadružnem domu in za čiščenje ruševin, na vaši 4604 delovne ure.
V Pomjanu sp imeli študijski krožek in ravno tako večerni in analfabetski tečaj. Pevski zbor je prispeval k dvigu tedna slovenske kulture. Poleg dveh političnih predavanj in 6 množičnih sestankov pa je samih 90 prostovljcev prispevalo 2670 delovnih ur. Največ ur sta dosegla Rudolf Kodarin (70) in Anton Kocijančič (65).
Končno naj omenimo še Grintovec in Fierogo. Za elektrifikacijo in gradnjo ceste iz Grintovca v Šmarje je 170 tovarišev in tovarišic žrtvovalo 2369 ur, pri čemer so bili najboljši Marijan Morgan (77), Bruno Pucer (77) in Rugerij Hrvatin (66). V Fierogi pa je 57 udarnikov opravilo 350 delovnih ur. Tudi v tej vasi je bilo organizacijsko življenje razgibano. To dokazujejo 4 množični sestanki, dve politični in dve gospodarski predavanji.
To je samo delna statistika prostovoljnega dela ob tekmovanju na čast volitev SIAU
Proslava dneva IA
Dan Jugoslovanske armade, ki ga danes praznujejo narodi Jugoslavije, so že včeraj in predvčerajšnjim praznovali tudi po nekaterih vaseh koprskega okraja. Tako so bile proslave v ŠMARJAH, GAZONU, SV. PETRU, NOVI VASI, VANGANELU, MAREZIGAH, BABIČIH, BORŠTU, POBEGIH, BERTOKIH, SV. ANTONU, DEKANIH in
v DIJAŠKEM DOMU v KOPRU. Povsod se je ljudstvo v velikem številu udeležilo proslav, kjer so tovariši imeli govore o pomenu tega dneva. Nastopili so tudi recitatorji in godbe.
Naše poslovalnice in skladišče bodo zaradi letnega popisa blaga zaprte od 31. decembra do 7. januarja 1951. Zaradi tega prosimo vse svoje odjemalce, da se pravočasno oskrbijo z blagom.
Buje
Literarni večer hrvatskih književnikov
Pretekli teden je bil v dvorani zadružnega doma v Bujah literarni večer hrvatskih književnikov. Nastopil; so štirje člani, Zveze književnikov Hr-vatske, tovariši Slobodan NOVAK, Vjekoslav KALEB, Sime VUCETIC 'in Peter RISMON-DO, Italijan.
Pred začetkom je tov. KALEB v kratkih besedah podčrtal važnost kulture v novi socialistični družbi. Tov. RI. SMONDO pa je poudaril, da je ta dvojezičen literarni večer nova potrditev bratstva in enakosti pravic, ki jih uživajo narodnosti na tem ozemlju, kot tudi v Jugoslaviji.
Nato je nastopil mladi pesnik NOVAK, ki je recitiral nekaj svojih pesmi. Za njim je tov. RISMONDO recitiral ((MLADA ZENA« in «NA PLOČNIKU MRTVIH«. Tov. KALEB -je nato čital odlomek ir svoje novele «SRECANJE». Tovariš KALEB je znan kot romanopisec in novelist. Tov. VuCETIC je recitira] štiri svoje pesmi z močno borbeno in protifašistično vsebino. Večer je zaključil tov. RISMONDO, ki je znan tudi v inozemstvu kot publicist. Bral je dva prizora iz svoje drame ((Zadaj za masko«.
Vsi nastopajoči so bili deležni toplega aplavza.
KAJ MORAMO VEDETI 0 JAVNI ARBITRAŽI
Postopek arbitraže je krajši in kitrejši
mola Siti dan ladob ti in optelja na!)ih oholi l
Sestanek članov
mestnega odbora ZPPv Kopru
Vabimo vse borce ia aktiviste mesta Koper na množični sestanek, k; bo DANES 22. decembra ob 19.30 v menzi «EDILITA».
Zaradi izredne važnosti pozivamo na točno in polnoštevilno udeležbo.
Smučarski izlet v Crni vrh
nad Idrijo
priredi Planinsko društvo Koper, za svoje člane 31.12.1950 in 2.1.1951.
Odhod iz Kopra dr.e 30.12. 1950 ob 13. uri izpred Taverne, povratek dne 2.1.1951 zvečer.
Prijave sprejema Center tiska do 27.12.1950 do 12. ure.
Odbor
Javne organe, ustanove in javna gospodarska podjetja zastopajo,. osebe. ki so zato pooblaščene po predpisih o zastopanju. V nobenem primeru ni določcnp obvezno zastopstvo Po odvetnikih, &'dn&snd drugih prava veščih osebah. Zastopniki morajo biti praviloma pri razpravi navzoči Ce katera od povabljenih strank ni na razpravi ali če ne pride nobena, se zadeva lahko reši v njuni odsotnosti.
Arbitražni svet sme zaprositi vse javne organe in sodišča za pravno pomoč, kar pomeni, da so redna sodišča dolžna izvesti zaprošena pravna dejanja. Ce stranka ne opravi pravnega dejanja, ki ga je določil arbitražni svet, ali če njen zastopnik opravlja malomarno in nevestno svojo dolžnost, ga sme arbitražni svet kaznovati z denarno kaznijo do 12.000 dinarjev. -.
Po končani razpravi izda senat z večino glasov pismeno odločbo, ki mora biti utemeljena in vročena strankam.
Arbitražni sveti so dolžni o vsakem sporu obvestiti oddelek za finance Istrskega okrožnega LO in plansko komisijo Istrskega OLO, da lahko pošljeta na razpravo svojega predstavnika, ki smeta podati svoje mnenje nimata pa odločevalne pravice. Obema so arbitražni senati dolžni poslati prepis odločbe.
Arbitražni svet sme Po lastni pobudi kadar vidi, da kak javnj organ, ustanova ali podjetje očitno krši pogodbo, zaradi okrepitve pogodbene in planske discipline, ne da bi čakal na predlog stranke, poklicati osebo, ki je pooblaščena zastopati javnega organa, ustanovo ali podjetje, naj uvede postopek.
Odločbo arbitražnega sveta izvršijo stranke v roku 15 dni, če ni v sami odločibi določeno drugače. Ce stranka ne izvrši odločbe v danem roku, odloči arbitražni svet o načinu izvršbe in o sredstvih, s katerimi naj se izvršba izvede. Zoper službeno osebo, ki ne izvršj odloč-
le arbitražnega sveta, lahko javna arbitraža vloži disciplinsko ali kazensko prijavo.
Smiselno isti postopek velja tudi v primerih pogodbene arbitraže. Organi, ustanove, podjetja, zadružne in oruge organizacije. ki smo jih navedli zgoraj, lahko v pogodbi z zasebnimi gospodarskimi podjetji ter z zasebnimi fizičnim; in pravnimi osebami določijo za vse premoženjske spore, ki utegnejo nastati iz njihovega pogodbenega razmerja, pristojnost javne arbitraže. Vendar morajo sklenit; stranke dogovor o reševanju sporov z javno arbitražo vselej pismeno.
Pri pogodbeni arbitraži sestavljajo arbitražni svet: predsednik, ki ga imenuje predsednik javne arbitraže ter po en razsodnik, ki ga določijo stranke izmed začasnih razsodnikov. Ce stranka ne določj razsodnika, ga določi predsednik javne arbitraže.
Iz opisanega razvidimo, da je postopek javne arbitraža hitrejši in ekspeditivnejši kot postopek pred rednimj sodišči; poleg tega pa nam daje vso pravno sigurnost, tako da je strankam zajamčena objektivnost
Priprave za kongres ERS
Do sedaj so bili v našem o-.kraju izvoljeni že v 68' sindikalnih podružnicah delegati za kongres ERS, ki bo v Trstu, v prvi polovici januarja. Delavstvo povsod z navdušenjem sprejema sklepe o napovedih tekmovanja za ta kongres. V diskusijah izjavljajo, da so pripravljeni nuditi vso moralno in materialno pomoč tržaškim delavcem v borbi za njihove pravice.
Najbolj so se pri teh pripravah izkazale sindikalne podružnice tovarne De Langlade v Kopru, Tiskarne Jadran V Kopru, tovarne Arrigpni inAm-pelea v Izoli, Fructus v Kopin in podružnica v Šmarjah.
n 111111111(1).....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................              iiiiiiiiiniiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiinmiiiininniniiniiininiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiq
TkeitoUoiiiM
35.
B KA DAČ
PREVEDEL PHUr, D B. *' K A N ILIIDTRIRAL or. bobbbt hlavatv
«Proč od mene!« je odvrnil Svejk. «Mora m vaju stražiti. Zdaj se ne poznamo.«
- Med vrati se je prikazal vojni kurat: «Jaz, jaz ne morem pri-priklicati ka-ka-kasarne, torej pojdita domov in^sl za-za-Pomnita, da se v službi ne-ne sme po-popivati Marh »
V čast gospodu vojnemu kuratu bodi povedano, da sp o v vojašnico ni telefoniral, ampak je govoril le v stojeio e e trlčno svetilko.
II.
Ze tretji dan Je bil Svejk sluga vojnega kurata Otona Katza In v vsem tem času ga je videl samo enkrat. Tretji dan je prišel vojaški sluga nadporočnika Helmicha, naj gre Svejk po kurata.
Spotoma je povedal Svejku, da se je vojni kurat sprl z nadporočnikom in je razbil pianino, da je napit kakor goba in noče iti domov.
In da je nadporočnik Helmich tudi pijan, da je vrgel kurata n« hodnik, kjer le-ta zdaj sedi pri vratih na tleh ln dremlje
Ko je prišel Svejk na mesto, je stresel vojnega kurata ln, ko je ta zagodrnjal in odprl oči, je Svejk salutiral in rekel: «Pokorno javljam, gospod feldkurat, da sem tukaj.«
«Pa kaj tu — hočete?«
«Pokorno javljam, da sem moral po vas priti, gospod feldkurat.«
«Vi ste torej morali po mene priti — in kam pojdeva?«
«V vaše stanovanje, gospod feldkurat.«
«Pa zakaj naj grem v svoje stanovanje — mar nisem v svojem stanovanju?«
«Pokorno javljam, gospod feldkurat. da ste na hodniku v tuji hiši.«
«In — ka-kako — sem — prišel — sem?«
((^okorno javljam, da ste bili na obisku.«
«Na — na — obisku nisem bil. — Vi se mo-motite»
Svejk je kurata dvignil ter ga naslonil na zid. Vojni kurat se mu je podiral s strani na stran in govoril: «Padel vam bom.«
«Padel bom«, je ponovil še enkrat in se bedasto smehljal. Slednjič se je Svejku posrečilo, da je kurata prime&kal k zidu: v novem položaju je spet zadremal-
Svejk ga je prebudil. «Kaj želite?« je vprašal vojni kurat in si zaman prizadeval, da bi zdrsnil po zidu na tla in sedel. «Kdo ste?«
«Pokorno javljam«, je odgovoril Svejk in tiščal kurata k zidu, «da sem vaš pueflek, gospod feldkurat.«
--Jaz nimam puefleka« je z naporom rekel vojni kurat in se znova poskusil podreti na Svejka, «jaz nisem feldkurat.«
«Jaz sem prasec«, je dodal z odkritosrčnostjo pijanca, «pu-stite me, gospOd, jaz vas ne poznam.«
Kratka borba se je končala s popolno Svejkovo zmago. Svejk
je svojo zmago izkoristil s tem, da je zavlekel vojnega kurata s stopnic v vežo, kjer se je kurat upiral, da bi ga Svejk ne potegnil na ulico. «Ne poznam vas, gospod«, je pri borbi nenehoma trdil Svejku v oči. «Ali poznate vi Otona Katza? To sem jaz.«
«Bil sem pri nadškofu«, je kričal in se držal za vrata v veži. «Vatikan se zanima za mene, razumete?«
Svejk je odvrnil «pokorno javljam« in govoril z vojnim kuratom popolnoma tovariško.
«Izpusti vrata, ti rečem«, je dejal, «ali pa te usekam po parkljih! Domov greva pa konec. Nobene besede!«
Vojni kurat je izpustil vrata in se zvalil na Svejka: «No, pa pojdiva še kam, ampak k Suhovim ne pojdem, tam sem dolžan.«
Svejk ga je izrinil in odnesel iz veže ter se vlekel z njim po pločniku proti domu.
«Kdo pa je ta gospod?« je vprašal nekdo izmed gledalcev na ulici.
«Moj brat je«, je odgovoril Svejk, «dobil je dopust pa me je prišel obiskat in se je od veselja napil, ker je bil mislil, da sem že mrtev.«
Vojni kurat, ki je ujel poslednje besede, je mrmral neki motiv iz operete, katere bi nihče ne spoznal, in se obrnil k gledalcem: «Kdor je izmed vas mrtev, naj se javi pri zborni komandi v treh dneh, da bo mogoče njegovo truplo blagosloviti.«
In utihnil je, prizadevajoč si, da bi padel z nosom na hodnik, ko ga je Svejk pod pazduho vlekel domov.
Z glavo naprej in zapletajoč noge kakor mačka z zlomljeno hrbtenico je kurat godrnjal predse: «Dominus vobiseum =5
et cum špiritu tuo. Dominus vobiseum.«
Tam, kjer so stali izvoščki, je posadil Svejk vojnega kurata k zidu ter se šel pogajat z izvoščki, kdo in za koliko bi ga kateri peljal domov.
Eden izmed njih je dejal, da tega gospoda prav gotovo pozna, da ga je peljal enkrat in ga ne bo nikoli več.
«Vso kočijo mi je pobljuval«, je povedal kar naravnost, «pa mi še vožnje ni plačal. Vozil sem ga več ko dve uri, preden je našel, kje stanuje. Sele po osmih dneh, ko sem bil trikrat pri njem, mi je dal za vse to pet kron.«
Po dolgem pogajanju se je eden izmed izvoščkov odločil, da ju bo peljal.
Svejk se je vrnil k vojnemu kuratu, ki je spal. Tudi Cimi klobuk (hodil je po navadi v civilu) mu je medtem nekdo snel z glave in odnesel.
Svejk ga je zbudil in s pomočjo ižvoščka spravil v kočijo. V kočiji je kurat docela otopel in imel Svejka za polkovnika Justa iz 75. pešpolka ter večkrat zaporedoma ponovil: «Ne bodi hud, prijatelj da te tikam. Sem prasec.«
Nekaj časa se je zdelo, da se mu zaradi drdranja kočije po tlakovani cesti vrača pamet. Vzravnal se je in začel prepevati odlomek neznane pesmi. Morda je tudi samo fantaziral:
<sspominjam se na zlate (ase,
Teo me je gugal na kolenu, takrat smo stanovali v Domailicah, v Merklenu.»
Potem pa je kmalu spet popolnoma otopel, se obračal K Svejku in ga vprašal, mežikajoč z enim očesom: «Kako vam je danes, milostljiva?«
(Nadaljevanje aledli
PRIMORSKI DNEVNIK
ja|s«p|S
rc **w'—1
DARDANEL! in
crno
SLOVENCI V KANALSKI DOLINI
BOKBH ZH HHB0PH0STH1 OBSTOJ
Karakteristična izjava nemškega S S funkcionarja o nemškem prebivalstvu
GOSPODARSTVO [
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET
FINANCE j
Ivan Cankar se je rogal smešnemu prizadevanju potujčevanja našega naroda in se glasno nasmejal: ((Ta burka je stara že tisoč letin Povedali smo že, da do kon. ca srednjega veka ne moremo govoriti o nobeni narodnosti v Kanalski dolini, razen o Slo. vencih. Bamberški škof in zemljiški gospod Oton I. <1106. 1139), ki je vladal nad to deželico, je dal ustanoviti dve župniji, in sicer Lipaljo ves in Zabnice. Obe sta bili čisto slovenski duhovniji s slovenskimi dušnimi pastirji. V tistih časih so imeli Slovenci oblast nad vso kneževino in vojvodino Karantanijo.
Prvi Italijani, ki pa so bili v veliki večini furlanskega rodu, so se naselili v pričetku novega veka. Vendar niso segali dalje kot do Pontablja.
Nemci so bili predrznejši. Kot kolonizatorji so se naselje-vali po Kanalski dolini, kjer so imeli svojo oblast. S pričet, kom novega veka, nekako po letu 1500 — so se pričeli intenzivneje priseljevati. Podatkov o njihovem številu ni na raz. polago. V vsakem primeru je bilo skromno in omejeno samo na vas Naborjet in Trbiž, ki sta z doseljevanjem postali trg. Ostale poljedelske vasi Lipalja ves, Ukve, Ovčja ves in Zabnice so ostale slovenske.
Prve statistične podatke o prebivalstvu imamo šele iz polovice devetnajstega stoletja. Vsebuje jih pred nedavnim odkrit prepis Czoernigove statistike iz leta 1846. Ta nam po. ve, da so bile tri občine po. polnoma slovenske, in sicer Lipalja ves, Ukve in Zabnice; v Naborjetu m Trbižu so ime. li Slovenci nad deset odstotkov; Pontabelj pa je bil kot obmejni kraj zaradi vojaštva in uradništva nemški. Tudi okolica Trbiža je bila slovenska. V Lužnici pri Naborjetu in v rabeljskem rudn š ;em 'okraju so imeli Slovenci prav tako veliko več no. Nemško prebivalstvo je živelo samo v velikih središčih, kjer je bilo nastavljeno po uradih itd.
T0 se pravi, da je bil nemški element samo meščanski.
Nemško uradnišlvo je sililo slovenski živelj, da se je učil nemščine, tako se je zgodilo, da se je naš človek skozi desetletja navadil tujega jezika, k’ mu je pologoma prsta! občevalni jezik. V javnem ž v. Ifsnju in v uradih so uporab. Ijali samo nemščino. To dejstvo je služilo kot kriterij nem. škim statistikom za izvedbo ljudskega štetja.
Nemški statistični podatki so leta 1880 zabeležili, da so Zabnice, Ovčja ves, Ukve in Lipalja ves čisto slovenske, s skupnim številom prebivalstva 2336 prebivalcev. Po istih podatkih je 4148 Nemcev. Kljub vse večjemu pritisku nad Slovenci (utrakvistične — dvojezične šele, Schulverein, Sad. mark itd.), ki so ga Nemci iz-
Ukve pod Montažem.
vajali v nadaljnjih letih. šte. vilo Nemcev niti daleč ni tako veliko, kot so ga prikazan njihovi statistiki. Sploh moramo statistke njihovih uradov gledati kritično, ker se iz njih zrcali dobra mera velikonem-škega šovinizma.
Cerkvena statistika iz leta 1879 je naštela 3772 Nemcev in
3206 Slovencev. Tako razmerje nahajamo po več kot tisoč letih, odkar prebivajo S ovenci v teh krajih. Slovensko ljudsko štetje za leto 1910 navaja za Kanalsko dolino 3464 Nem. cev in 3379 Slovencev.
Pbglejmo, kaj pravijo o narodnem sestavu uradne stati, stike:
Reta 1880 Leta 1890 Leta 1900 Leta 1910
—	2429	Slovencev,
—	2391	Slovencev,
—	2105	Slovencev,
—	1541	Slovencev,
4226 Nemcev 4217 Nemcev 4944 Nemcev
5622 Nemcev
Za stanje leta 1910 je najbolj zanesljivo slovensko ljudsko štetje, k| je bilo organizi-
rano med prebivalstvom. Daje nam sledeče podatke:
Pcntabelj
Lipalja ves
Naborjet
Ukve
Zabnice
Trbiž
Skupaj
120 Slovencev, 351 Slovencev, 86 Slovencev, 821 Slovencev, 801 Slovencev, 1190 Slovencev, 3379 Slovencev.
704 Nemcev 5 Nemcev
319 Nemcev 17 Nemcev 36 Nemcev 2383 Nemcev 3464 Nemcev
(Pod Trb žem so št.eti prebivalci Rablja, pod Ukvami, iz Ovčje vesi in pod L paljo ves jo iz Lužnic).
Po uradni nemški sta'istiki iz leta 1920 je v Kanalski dolini ž velo 5622 Nemcev in 1541 Slovencev. Ko imamo pred se-boj te podatke, ne smemo po. zabiti, da je takrat veliko subjektivnih faktorjev dovedlo do tega, da so se Slovenci razgla. sili za Nemce. Prav gotovo ne zadnji med njimi oportunizem, ki je v Kanalski delini često gral odločilno vlogo.
Za leta, ko so bili vsi odrasli meški pri vojuk!h, nas pouči cerkvena statistika iz leta 1917-H18, ki je vlekla na nemško stran. Naštela je 26JJ Slovencev.
Značilno za vse navedene Statistike je nadvse zanimivo in peučno dejstvo, da niti ena ne omenja italijanskrga prebivalstva, kajti le to se je prise-
lilo v letih po prvi svetovni so predstavljali vojaki, finan-
vojni, ko je Italija okupirala Kanalsko dolino.
Ozemlje si ni prisvojila iz narodnostnih ozirov. Take teze niti ne b> mogla zagovarjati. Zahtevala jo je iz «obrambnih» razlogov, (ki so se pokazali leta 1941 z napad.m na Jugosla. vijo) in jo je tudi dob la v dar, ker se je «vcjskovala» na strani antante proti Avstro.Ogrski.
Italijani so se naseljevali v obliki kolonizacije. Najprej so prišli državni uradnik, ki so bili uslužbeni na oblinah, pošti itd. Za njimi sodn ja in z njo sodn ki, ki so kot tuje i prišli delit pravico avtohtonemu prebivalstvu.
Leta 1921 je izvedla Palija ljudsko štetje po pristnem nemškem šovln:sličnem vzorcu. Za kriterij je služil občevalni jezik. Našteli so 8224 pre. bivalcev, od tega 4188 Nemcev. 1207 Italijanov, 1106 Slovencev in 1726 «tujih državljanom (259 jugoslovanskih), 1‘a'ijane
Še teli Huda za naše orodne telovadce
Mednarodna tekma v orodni telovadbi Trst - Maribor je za nami. Teda v načrtu s0 še druge tekme in prav to dejstvo nas je napotilo, da nekoliko kritično pogledamo r.apake naših te. levadcev.
Ze pri tekmi Trst . Ljubljana, ki je biia preteklega leta v Ljubljani, srno opazili in to nam je zadnja tekma potrdila, da so mrški tekmovalci (vsaj n kateri) prešibki ip je zato vsa moška vrsta prisiljena zanašati se na moč ženske vrste.
To je povsem napačno, toda krivda vsekakor ne pade na njih. Zavedati se moramo, da ž;nska laže doseže mednarodni n ve, zaradi razmeroma lažjih vaj kot moški. Kljub temu pa lahko naše telovadce nekoliko kritiziramo, kajti tem telovadcem, ki imajo v svojem repertoarju veletoče (nevarne in težke prvine) manjka osnovnih prvin, ki so za cko prijetne, so razmeroma lahke in jih lahko uspešno rabimo kot efektne vezave, ter pri tekmi, kar je glav. no, prinašajo točke. Prav te prvine, kot so navpori, zmiki, zvinki na drogu in navpori, sklopk«, izpadne sklopke, so-rrčne obrate v predkolebu, toči itd na bradlji so baza vse orod. ne telovadbe.
Vse te prvine pa se naši telovadci lahko n&uče tudi v naši prenizki telovadnici na stadio-
nu «Prvi maj* in sicer na nizkem di i igu in deloma tudi na nizki bradlji,
To je tudi po našem mnenju prvi pogoj za nadaljnje delo m 2;a nadaljnje mednarodne tekme.
Pokazalo se je tudi, da je marsikateri telovadec prišel na tekmo z določeno vajo, v katero je stisnil vse svoje sicer majhno znanje. Med vajo mu ie neka prvina izpodletela (kar se lahko zgodi tudi najboljšim te lovadcem) in telovadec, ki ni .me! nobene prvine v rezeivi, je bij prisiljen vnesti enega ali dVa medkoleba, za kar pa je izgubil eno ali celo dve za našo vrsto dragoceni točki.
Naša dekleta so sicer precej močna, toda ko so na orodju, imaš vtis, da se nečesa boje. Na vsako orodje je treba iti z do. ločeno vajo in jo drzno izvajati. To zapusti pri sodniku videz gotovosti in bo brez dvoma prisiljen dati boljšo oceno. Ena glavnih napak naših telovadk je tudi, da so nervozne in imajo tremo. To je deloma povsem razumljivo in tudi kolikor toliko upravičljivo. Toda pred vsako izvedbo se je treba končen, trirati; s tem izgubimo tremo in mežnost za uspeh je takoj večja.
Kljub zmagi nad Mariborom, zaradi katere gre vsa čast trža. škim telovadkam, pa ne smejo
naši telovadci počivati na lovorikah, temveč morajo z večjim veseljem in z večjim poletom prijeti za delo. Naporna je pot orodnega telovadca, toda kp na mednarodnih tekmah pokaže svoje znanje in elegantno iz. vedbo ter dobi dobro oceno, je zadoščenje neprimerno .večje kot pri kateri koli športni panogi.
carji, uradniki, itlijanski trgov, ci in pometači, torej sami priseljenci, ki so prišli skupaj z italijansko oblastjo.
Marinelli je v svoji knjigi ocenil število Slovencev po gornjih številkah. Kako neresnični so navedeni podatki, pove tudi dejstvo, da je še sedaj po skoraj tridesetih raznarodovalnih letih v Kanalski dolini več kot trikrat toliko Slo. vencev, kot jih je naštela nemška statistika, ki je služila Ma. rinelliju kot osnova za sestavo statističnih podatkov o narodnostnih manjšinah v knjigi ((Vodič po Karniji in Železnem kanalu».
V dobi fašizma so s Slovenci v Kanalski dolini ravnali enako kot s Slovenci v Benečiji, na Goriškem, Tržaškem in v Istri, Ze zaradi samega dejstva, da so bili Slovenci, so predstavljali za fašizem sovražnika št. 1. Zato jim ni prizanašal na nobenem kora. ku. V gostilni je prepovedal uporabljati materin jezik. Po. javili so se napisi: «Qui si par-la soitanto italiano». Petje slo. venskih pesmi je predstavljalo delikt proti državi. Slovenci so se temu upirali. Čeprav
so bili številčno slabši od Nemcev, so predstavljali steber borbe proti fašizmu.
Nemci so se kmalu po nastopu fašizma znašli roko v roki z oblastjo in so kmalu oblekli črne srajce. S pojavom Hitlerja so svoje nazore bi. stveno izpremenili. Iz Italijan, skega fašista so postali nemški nacisti. To njihovo vetr. njaštvo potrjuje poročilo, ki ga je pisal 12. oktobra 1944 višji poveljnik SS in policijski komandant v Trbižu za časa Hitlerjeve okupacije svojim predstojnikom. V poročilu je med drugim dobesedno rečeno:
((Prebivalstvo Kanalske doline je v svojem naroduostno. političnem sestavu zet o mešano. Pri tem stopa nemške pre. cej v ozaaje. Ne glede na italijansko preblvalstv ne smemo prezreti močnega slovenskega narodnostnega c toka. Nemci, ki še bivajo v dolini, so večinoma le vetrnjaki, ki presojajo svojo državno pripadnost predvsem z vidika mešstar ja...»
Tako Nemci sami o Nemcih v Kanalski dolini.
■ GORAZD VESEL
IZ POROČILA ZVU ZA TRETJE TRIMESEČJE
Zato tubi ni megoče kar tako I ljeniskih razmer, ki jih nove sprejeti opravičila, če* manjše > zanadino-evrcroske nersoelktive z
ladjedelnice Trsta so pač v krizi, kakor so tud; dirugod po Italiji in Evrcpi. Omenja se seveda le zapaidna Evropa. Toda ne glede na to poslednjo pomanjkljivost, s, treba začuditi takšnim «novim» opravičilom. Po lej legiki bj torej lahko vsakdo, ki doživi poslovni polom in ne plačuje dolgov, lahko dejal: no, saj jih drugi tudi ne, pa jih še meni ni treba! Dvcmimo, da bi bilo mogoče peljati na takšnih osnovah kapitalistično gospodarstvo! Mi smo svoj čas bili opczorilj na pripombe samih strokovnjakov pariškega OEEC cdbora odn. ECA, ki so menili, da programi ZVU za dolgoročni razvoj Trsta premalo upoštevajo možnosti trgovsko-go-spedarskih stikov z Vzhodom. Seveda so se pokazale in se še bodo pokazale posledice takšne politike. Toda med tem morajo ljudje živeti in ne morejo čakati na eksperimente, pa se ni čuditi, ako terjajo svoje. Tisti, ki ima oblast, ima tudi od-ti za ljudske potrebe, pač ne sovomost in, če ne zna skrbe-morP doživeti pohvale. Tako dežujejo zadnje čase kritike od vsepovsod, z leve in desne. Nekaj bi pr; tem predvolivne ((konjunkture«, toda izključno pod pritiskom neugodnih živ-
BOGATA IN PESTRA ZGODOVINA
Bosjjor	in	D
Ce hočemo z Egejskega morja pripluti v Crno morje, m -ramo prej skezi Dardanele, Mormarsko morje in Bospor. Bospor ali Carigrajska ož na, ki veže Crno m rje z Marmar. skim, je do'g 31,7 kilcme.rov, od 660 metrov do 3,3 kilometre širok in od 50 do 120 metrov globok. Tu nahajamo dva morska toka: zgornji mrzli tok, ki teče iz Crr.ega v Marmarsko morje, in drugi, gorki tok, ki teče v nasprotni smeri. Na obeh obalah Bosporja, tako na evropski kot na azijski je mnogo razkošnih vil s krasnimi vrtovi in mnogo vasi.
Drugo izhodišče Marmarske-ga morja tvorijo Dardanele (Helespont); ta morska cžira je 67 kih metrov dolga, od 1350 metrov do 7 k.lometrov široka in od 45 do 104 matre globoka. Na severn1, evropski strani jo oklepa polotok Galli. polis; na južni, to je azijski strani pa ozemlje Troje, starodavnega mesta iz grške mitologije in spevov Homerja, Hiter morski tok teče proti Egejskemu morju.
Polotok Galllpolis je do 400 metrov visoka planota z zelo revno vegetacijo. Vse njagovo ozemlje je posejano s trdnjavami, ki branijo vhod v Dardanele.
Zgodovina teh dveh morskih ožin je zelo pestra. Pred 2400 leti so Perzijci s 1300 ladjami prepluli Dardanele, napadli
Grke, a b'li pri Salamini premagani. Tudi Aleksa der Veliki Makedonski je s 30.000 pešci in 5000 konjeniki preplul Helespont in premagat Perzijce.
Za časa križarskih vojn sta bili ti morski ožini večkrat priča hudih bojev z nevernki.
V začetku štirinajstega sto, letja sta bili obe morski ožini in del Male Azije še v rokah grškega imperija. Tedaj so se prvič pojavili jurki-Osmani in začeli osvajati maloazijsko deželo. Leta 1326 so prispeli do Dardanel, trideset let pozneje zasedli polotok Gallipolis in del Balkana. Svojo prestolnico so postavili v Odrinu. Grki pa so vladali v Carigradu in na malem ozemlju okrog njega še celo stoletje, dokler ni leta 1453 sultan Mohamed II. zavzel Carigrad jn prenesel tja prestolnico osmansko-turškega cesarstva, Sultani so zaprli Bospor in sezidali na evropski strani veliko trdnjavo Kilid-Bahr. Zaprli so ožine za tuje vojne ladje in dovolili prehod samo trgovskemu ladjevju.
Beneška republika, ki -je bila v tistem času na vrhuncu svoje mr či in slave, se ie večkrat zapletla v vojno s Turčijo, ker je imela svoje trgovske interese tudi v Črnem morju; polagoma je izgubila vse svoje posesti in vpliv, ki ga je imela tistih krajih.
Leta 1697 so se Rusi prvič pojavili na obalah Črnega
Na zasneženih pobočjih Kanina.
morja. Car Peter Veliki je zahteval svobodo plovbe in trgovine po Črnem morju in skozi Dardanele. Turki pa so odklonili vse ruske zahteve. Zaradi tega je prišlo do več vojn, ki so se končal; z belo-grajsko p godbo (1739), po kateri -je Rusija bila prisiljena porušiti vse trdnjave, ki jih je imela na obalah Črnega in Azovskega morja, ter se odpovedati vojni in celo trgovski mornarici na Cmeril morju.
Rusija le ni odnehala. Pripravljala se je na n vo vejno in je s pogodbo v Kučuk-Kaj-nargiju leta 1774 izsil la prosti prehod za rusko trgovsko bro-dovje skozi ožine, obenem pa dohod vojnih ladij, ampak samo do Carigrada.
Za časa Napoleona je Turčija imela v svoji pos sti dei Balkana, Sirijo, Palestino, E-gipt, Libijo in Tunis. Iz tega sledi, da so bili Turki v onem času gospodarji najvažnejših poti proti vzhodu.
Spopad med Anglijo, Francijo in Rusijo zaradi tako ime. novanega ((vzhodnega vprašanja«, to -je zaradi nadvlade v Turčiji se je začel konec rsem. najstega stoletja in se je nadaljeval v prvi polovici devetnajstega stoletja. Anglija, k} se je bala, da Li Francija p-sta'a premočna v Sredozemskem morju, ali pa da bi Rus zasedel Dardanele in Bospor, je sprva s pomočjo Rusije branila Turčijo, istočasno pa se je naslanjala na Francijo proti Rusiji. Turki so s pomečjo An-kležev pregnal; Napoleona iz Egipta (1798). Za časa Napoleonovega pohoda v Egipt je Turčija zaprla prehod skozi Dardanele.
Rusi, ki so se na vse mogoče načine skušali približati Dardanelam, so s pretvezo hranitve krščanskega ljudstva kn že-vin Moldavije in Vlaške, ki sta tedaj bili odvisni od sultana,
1 vdrli v te kraje, ali po sklenitvi miru v Rukarešti leta 1812 s0 morali zopet zapustiti osvojeno ozemlje, j Grčija, velika dežela v antični dobi, je bila v devetnaj-i stem stoletju turška provinca. Leta 1821 so se začeli v Grčiji boji za neodvisnost, ki so tra-| jali celih osem let. Grki so jz-I koristili nesoglasje med Turčijo in evropskimi velesilami in dosegli, da so te dežele priznale njihovo državno samostojnost.
(Ntldaljevanje sledil)
zapadino-evrapske perspektive z naraščanjem cen, pomanjka-n)e«n surovin itd. zneva znatno poslabšujejo.
Po drugi strani treba h krizi malih ladjedelnic pripomniti še sledeče. Praksa kaže, da bi bilo najbrže mnogo koristneje graditi v Trstu ladje manjše tonaže, toda mnogo več ladjevje* in tudi specialnih vrst na pr. cistennskih ladij, ki so bile sprva v načrtu. Tak program bi zaposlil ladjedelnice še mnogo del j kot do 1951, bi pomenil Po drugi stran; tudi pridobitev novega plovnega parka /a Tržaški Lloyd, k; bi morai prevzeti plovne linije po Sredozemlju jn proti Levantu, ki jih ima trenutno beneška Adriatica. To je stara polemika, toda vedno živa, ker gre levamtski promet pač skozi Trst in ne skozi Benetke. Menda ni treba še pristaviti, da v moderni dobi vsepovsod zmaguje specializacija in da so ja v tem primeru praktično izvajali od ustanovitve Lloyda pred 100 leti pa do pred dobrimi 15 leti. ko je ((imperialna slava« zameglila trezne gospodarske zakone. Razen tega bj bilo nedvomno mogoče dobiti znatna inozemska naročila prav za raznovrstno manjše ladjevje za specialne potrebe (na pr, ribiške ladje, vlačilce, kitolovke itd.). Zadnje leto so dabil? mnoge ladjedelnice po Evropi precejšnja naročila za takšn.e ladje od Poliske in ZSSR. Kakor vemo. je FLRJ na pr. celo genovske «Ansal-ladii. V teh primerih so drugi, naročila v tujin,; mnogo novih do« ladjedelnice postopale zelo spretno in sklenile pogodbe na podlagi mešanih izmenjav v blae.u itd. Nedvomno b; bilo mogoče pri tem in računajoč
Za
A. Bernardmo — L’opera di Luigi Einaudi, 1950, CEDAM Padova, str. 168 — Kakor znano, je sedanji predsednik italijanske republike tudi močan znanstvenik r.a področju financ, zlasti javnih financ. Delo tvori nekak popoln pregled' vsega, kar je Einaudi kot znanstvenik in profesor ekonomije napisal.
Maurice Dobb — Economia Polit!ca e Capltalismo, Zal. Ei. naudi, Milano 1950 — Gre za italijanski prevod dela angle. škega ekoncnrsfa Drbba. ki je izšlo v originalu leta 1937. Kritika označuje delo kot uspel poskus z modernimi sredstvi obravnavati vprašanja politične ekonomije kot objektivne znanosti ter kot primeren uvod k proučevanju marksistične teorije. Delo ima tudi kako slabo stran n. pr. pomanjkljivo sistematiko.
P. M. S. Blackett — Conse-guenze politiche e militari del-1'energia atomica — zal. Einau. di, Milano, 1950, str. 303 — Resno delo, k; obravnava po. men letalstva v zadnji vojni ter možnosti atomskega orožja. O-pozori tudi na atomske pojave kot vir eneiglje na sploh.
Banca d; Credito Fina-nziario (Mediobanca); Indici e dati re-lativi »d investimenti jn titoli quotati nelle Borse italiane. (1928-1950). Milano, tisk. Tu-rati, Lombardi e C. 1950.
United Nations; Public Finance Information Papers: Ita-ly. Lake Suceess, N. N. Department of Economic Affairs, 1950
Emilio Dalla Volta: 11 com-mercio con 1’estero nel quadro delTunita economica europea.
na stalno zaposlitev v največ-jem obsegu znatno znižati tudi že prislovičn.; visoke proizvodne stroške. Cas bi til, kljub napetosti v svetu, da b; ravnatelji tržaških podjetij pričeli potovati po svetu in iskati naročil, toda ne glede na to, ali se vozijo preko vzhodnih ali zapadnih poldnevnikov. Takšni »oziri« so na mali Trst vseka-Kor prevelik luksus.
Glede proizvodnje najdemo v poročilu se kratke omenjeno, toda važno podrobnost: da je ILVA znova obnovila delo z enim svojih Martin-Siemenso-vih plavžev za jeklo. Tako je septembrska proizvodnja jeklenih lingotov presegla sešteto proizvodnjo julija in avgusta. Poprejšnje poročilo je nasprotno še trdilo, da ni ugodnih možnosti za proizvodnjo naših plavžev in da zaradi tega ne bodo modernizirani, kakor so vsa leta napovedali Sedaj sicer tudi ni govora o tem, da gre za kakšno modernizacijo, pač pa j e jeklo kar naenkrat postalo zelo potrebno in proizvodnja «rentabilna» ... Za resnega gospodarstvenika in preprostega čioveka nasploh je zares porazna ugotovitev, da hočejo zaposliti tržaške plavže le zaradi proizvodnje v vojne namene, . nikakor pa v pogojih miru.
„Conference"
v sreaozemsHi in jadranski plovbi
Po poročilu iz Marseilla je bilo tam pred dnevi posvetova-j nje najvažnejš h plovnih družb, ki vzdržujejo promet v zapad r.em Sredozemlju. Sodelovale so American Expcrt Lines, Ccmpagnie du navigation Da. her, Adriatica, Lloyd Mediter. raneo, Gilmare, I-Messina Co., Perlmare, Dani Co., Message-ries Marittimes ter zastopniki španske Naviera Esportacion Agriccla, Flctta Lauro, Soham, turška državna plovna družba, Misr Line, Kedivial Mail Lines in Alexandr!a Navigation Co.
Spisan je bil poseben zapisnik, ki zavezuje podpisnike k ustanovitvi «ccnference des frets Sud-France sur Proche Orient et Levant«, s stalnim-tajništvom pri marseillski družbi Messageries Marittimes ter izvršilnim odborom, v glavnem iz prvcimenovanih družb, ki so jih zastopali njih ravnatelji in tudi podpisali predmetni zapisnik. Ostale družbe, k; so jih zastopali le rjjih marseillski a. genti, brez posebnih pooblastil, lahko pristopijo h kartelnemu dogovoru do 31. t. m. Pozneje lahko postanejo člani kartela le na podlagi posebne prošnje in sprejetja.
Dogovor je bil sklenjen, da bi končali medsebojno borbo z nizkimi bredninami. Marsei’1. sk: krogi menijo, da bo prišlo v kratkem do takega dogovora tudi glede plovbe med jadranskimi pristanišči in Levantom. V glavnem naj bi se sporazumele plovne družbe iz Benetk,
I Trsta in z Reke.
Neupravičene zahfeve po podražitvi
voznih listov avtobusov
Petrolejski izdelki 240-krat dražji kel pred voino-Hai dela orad za cene?
((Libera Industria», glas lo Združenja malih industrij objavlja v zadnji številki zahtevo
smo že omenili, da bi bilo tre. ba doseči zn žanje, po vzorcu goriške eproste cone«. Trst ki
avtobusnih podjetnikov po zv i- j je na transporte še bolj nave-
šanju tarif za potniške prevoze,
V članku se trdi, da so se povišale cene odn. stroški nasp o-U predvojnm: za na.avo avtobusov (30.40 sedež , v) 77.krat. za nafto 248-krat, za mazilna olja 100-krat, za gume 175-krat, za nad: mestne de e 150-200-krat. Plače nameščencev, šoferjev itd. da so 40-50-krat večje in splošni upravni stroški prav tako 50krat večji kakor pred vojno.
V nasprotju s tem. trdi članek so se cene voznih listkov na avtobusnih progah povišale komaj nekaj več kot 25-krat ter znašajo 5,50 lir na kilometer. Razen tega se prevozniki pritožujejo zaradi popustov za abonente, ki da zna.a jo 40 odst. na navadno ceno. Zato so avtoprevozniki zahtevali od ZVU, da se najvi.ja dov Ij na cena dvigne na 6,60 lir za prevoženi kilometer po voznem listku. Razen tega zahtevajo tudi znižanje trošarine na bencin in odpravo obveznh odhodov z avtobusne pc.faje, č š da tam vstopa prav malo potnikov. Od. hodi naj bi bih marveč od Sta. re mitnice, ki je sedaj p va postaja prog proti Dolini, Škofijam, Plavjam itd., ker bi s tem prihranili na bene nu.
Na spUšno se zdi, da zahteve prevozu kov zadenejo množico potnikov. Drugo vprašanje so Obratni stroški. Najbolj udari v oči visoka cena petrolej. skth proizvodov. A i se ne bi prevozniki zavzeli raje za*o, da znižajo obratne stroške in pred. vsem dosežejo nžjo ceno nafte, ko je 248-kratn povišek naravnost neverjeten. Povrhu imamo v Trstu še vrsto petrolejskih rafnerij, smo ter:j tako rekoč pri viru! Tudi sicer so Za tržaške razmere cen? p tro-
Milano, Camera di Comm., 1850. j lejskim izdelkom previsoke
zan, je nedvzmno uprav čen na takšne olajšave. ZVU bi morala v tem pogledu dati iniciativo, saj gredo vsa vprašanja ((Zniževanja proizvodnih stroškov)) v njeno pristojnost ali tudi v pristojnost «C.ntra za e-konomski razvoj». Prevozniški sektor, in pri tem mislimo tu. di na tovorne prevoze, bi mo. ral biti bolj razvit na trajnejši podlagi, kar terja seveda samostojnejše ukrepanje glede na po •> > >; naše razmere Zatorej se ne bi strinjali s poviški cen voznih listkov. Prevozniki naj zahtevajo olajšave odn., v kolikor do tega niso upravičeni, naj napravijo prostor mnogo solidnejši službi mestnega podjetja ACEGAT, kjer odpadejo špekulativni razlogi na račur. potnikov. Oblasti pa naj prouče zlasti vprašanje cen petrolejskih proizvodov. 248 kratni povišek: le kako da se je z njim strinjal Urad za cene, ki je sicer tako prizadeven?!
Zložljve hiše iz aluminija
Dve francoski tvrdki stu prijeli izdelovati zložljive hiše iz aluminija. Ogrodje je iz lahkih kovin, medtem, ko ao stene iz aluminijastih plošč. Takšna hiša je pripravljena za vselitev v nekaj dneh.
Nemška proizvodnja železa
Reuter poroča, da je znašala proizvodnja surovega železa v Zahodni Nemčiji v mesecu novembru 874.900 ton, proizvodnja jekla pa okrog 1,1 milijona ion, V mesecu decem-i ?x rtiji okla verjetno ne bo presegla 900.000 ton zaradi omejenih	kontingentov
premoga in koksa za črno metalurgijo.
Posojila iz protivrednostnega fonda lir
1. julij — 30. september 1950
(v liraH)
Podjetje	Skupni znesek dovoljenega posojila	Plačani zneski v času od 1. jul.-30. . ept. 1950	Celotna plačana vsota do septembra 1950	Zneski, ki bodo izplačani od 1. okt. - 31. dec. 1950
OBNOVITVENA POSOJILA:				
Tržaški Arzenal			275.000.000	—	275.000.000	—
Cantiere Navale Giuliano . . .	40.000.000	—	40.000.000	r —
CRDA (ZJL)		765.000.000	—	765.000.000	—
Tvomica barv «Zonca» . . . .	5.000.000	—	5.000.000	—
Fonderie e d Officine Meccani-				
ehe Tries/tine		26.000.000	—	26.000.000	—
Gasilni d. d		 .	300.000.000	—	300.000000	
Konzorcij med ribiči . • i .	265.500.000	—	265.500.000	
SKUPAJ . . .	1.676.500.000		1.676.500.000	
POSOJILA ZA GRAD. LADIJ:				
Nav. Triest.-Levamte (Felszegy)	128.400.000	19.260.000	128.400.000	—
Angelo Corsi (Felszegy) .	60.000.000			24.COO.OOO	21.000.000
Flumar (Giuliano)		132.000.000			112.200.000	19.800.000
Ered; Montanari (Martinuzzi)	62.000 000	3.100.000	62.000.000	—
Italia (CRDA)		4.720.000.000	—	3.304.400.000	708.000.000
Lloyd Triesitino (CRDA) . . s	6.960.000.000	464.000.000	5.104000.000	464.000.000
Genepesca (CRDA) . . . i .	568.000.000	14.200.000	553.800.000	14.200.000
SKUPAJ . .	12.630.400.000	500.560.000	9.288.400.000	1.227.000.000
INDUSTRIJSKA POSOJILA;				
Istituto Farmacoterapico Triest.	40.000.000	7.000.000	7.000.000	33.000 000
SKUPAJ . . •	40.000.000	7.000.000	7.000.000	33.000.000
CELOKUPNI PREGLED I4.346.900.00o	507.560.000	10.971.900.000	1.260.000.000
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECUH1, St. 6, lil. nad. — Telefon »tev. 93-80» In M-S3*. — RoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60, finančno.
upravni 100, osmrtnice 90 [ir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po Ij dim	„
Odg. urednik STANISLAV kknko. — Tiska TržaSkt tiskarski zavod. — Poiruž.: Gorica, Ul. S. Pellico Tel. I• Kopert ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: uvod 4.50, mesečno 80 din
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založrust-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska 4 Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST